251. ffloflKa. g umm, v torek. 3L oktobra im XUV. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — rx>l leta........12 — četrt leta ....... fina mesec.......2*— v upravaištvu prcjeraan: celo leto.......K 22 — pol leta ..... # , četrt leta ...... B 5-50 na mesec......pgo Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi sc ne vračajo. Uredništvo: KnaUova ulica it. 5 (v pritličju levo\ telelon &L 34. te lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 via. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, in sera ti itd. to je administrativne stvari. atevilka velja 10 vlavarfev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama« telefon it 85. .Slovenski Narod* vetja po pošti: za AvstnvOgisko: celo leio.......K 25— pol leta . T3 — četrt leta....... 650 na mesec ...... _ 2*30 za Nemčfjo. ceio leto.......K 28- za Ameriko in vse drage dežele, celo leto ... . . . K 30-- Vprasanjem glede iaseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Varava letvo: Enaflova ulica rt. S (spodaj, dvorišče levo), telefon it Sft Vabilo na naročbo. Slavno p. o. občinstvo vljndno vabimo na sovo naročbo. stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Časa ponove, da pošiljanje ne pre-■eba in da dobe vse številke. 14« velja v Ljnbljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 24-— I Četrt leta... K 6-— Pol leta ... „ 12a— I En mesec . . . m 2.— V npravništvn prejeman na mesec K 1*90. S pošiljanjem po pošti ▼ Avstriji velja: Vse leto ... K 25— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta ... n 13-— I En mesec . . „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in drage dežele vse leto 30 S. BW~ Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratn se mora poslati tndi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan za- dnjega plačila naročnine. ffSf* List se ostavlja 10. dan po potekli nara čnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpožlje o pravem časn. Upravnistvo Jjgjjp Harofla" Deželni od&ornfk Ki je nalagal ceio violo. Dr. Evgen Lampe je prototip etrankarja, ki misli, da so mu v političnem boju dovoljena vsa, četudi najosludnejša in najpodlejša sredstva, samo da "vodijo do uspeha in cilja. Cc bi šlo po njegovi volji, bi da! tiste, ki se brezpogojno ne pokore klerikalnim bornem, obesiti na prvi poulični svetilki ali pa jih pobiti kakor stekle pse u a cesti. Ker pa ne živimo več v blaženem srednjem veku, so katoliškemu duhovniku Lam petu v njegovo veliko žalost v tem oziru vezane roko, zato soaje ta posvečeni mož noč in dan naklepe, kako bi moarel svojo politične nasprotnike uničiti na drug1 način* In njegov >bi?tri razum« ga ni zapustil. V njegovi glavi se je porodila, srečna misel o — političnem bojkotu. Kdor ni klerikalec, kdor ne »rpogihlje kot suženj tilnika pred duhovniško komando, ta je jiroskribi- ran. ta za visoke deželne oblasti sploh ne eksistira več. Ta Lampetov evangelij je klerikalna stranka takoj sprejela kot vodilno svoje načelo in v klerikalnem časopisju ter na vseh klerikalnih shodih se jc jela peti pesem o brezobzirnem političnem bojkotu. Prvi je jel to načelo v praksi izvajati deželni odbornik Lampe sam, ki je napredni deputaciji pokazal vrata, češ da so le-ta odprta samo klerikalcem, naprednjakom pa so zri tvorjena 5 sedmerimi pečati. Prišle so občinske volitve v Ljubljani. Vkljub najhujšemu klerikalnemu terorizmu je vendar vse kazalo na to. da bodo tudi to pot prodrli pri volitvah napredni kandidat je. Takrat je nastopil deželni odbornik Lampe ter javno in slovesno izjavil: Dokler bo Ljubljana napredna, dokler bo volila napreden občinski svet, dokler bo izbirala za svo.io deželno in državne poslance može naprednega mišljenja, dotlej je klerikalna deželnnzborska večina ne bo poznala in ne ho potrošila zanjo niti vinarja in naj ljubljansko mesto plaujc tudi dve tretjini vseh deželnih doklad. Tej Lampetovi enuncijaciji je ploskala vesoljna klerikalna armada in pristaši .:ler:kalne stranke so šli ter jel i z vso resnostjo izvajati načela, ki jih je Lampe proglasil za vodilna in merodajna. Takrat se je izdala parola : »Ven iz klerikalnih služb z vsem?, ki so le količkaj na rami, da niso a dušo in telesom anfllsOJtl klerikalni stranki.'« In tej paroli se je pokorilo vse od kričavecra mladega Pecala pa doli do mirnega starega Veneajza. Klerikalcev ni pri tem čisto nič oviralo dejstvo, dn raorednjaki niso vračali šilo za Ofrnjilo, marveč, da so pralno anjtf Ijsko potrpežljivo trpeli, da klerikalci še danes na vseh črtah prav % slastjo jedo napredni kruh. O tem bi se dale pripovedovati cele zgodbe . . . V tistih časih pa se je zsrodilo, da je vzela dunajska vlada v pretres deželni cestni zr»kon, ki rrn je klerikalna deželnnzbr rska večina sklonila direktno v namenu, da H ž njim čim najnhčntucjc oško^ova!* Ljnb-Ijano. Po tem zakonu hi naj ljubljanski davkonfaeevalei plačcvrli za napravo in vzdrževanje deželnih cesta Rialodane ??olov?eo vseli stro- škov, ve uda - pa bi Ljubljana po izrecni izjavi dr. Lampeta in drugih klerikalnih kapacitet ne smela dobili od teh ogromnih svojih dajatev niti beliča za svoje potrebe, za svoje javne ceste. Dunajska \ lada je seveda v zakonu takoj izsledila želo: videla je, da se Ljubljani pač nalagajo veli. kanska bremena, da pa se ji za to ne dajejo prav nobeni ekvivalenti. In zahtevala je v tem oziru pojasnila, čes da drugače imenovanega zakona sploh ne more odobriti. Deželni cestni zakon je bil torej v nevarnosti m bati se je bilo, da sphiva jo Lam peto vi načrti o oškodovanju ljubljanskega mesta po vodi. Lampe, ki ga psnjejo z deželnim finančnim ministrom, je bil v tisočerih zadregah. Kot mož brez sramu, kot .n-dividij bra moralne opore, kot človek ne izbirčen v sredstvih si je znal prav hitro pomagati. Njegovo dejanje sicer ni bilo »honorowo«, a bilo je »zdortAvo«. Šel je ter nalagal centralno dunajsko vlado, da je deželni odbor z ozirom na cestni zakon sklenil, da ima mestna občina ljubljanska iz naslova citiranega zakona računati na prav posebno naklonjenost deželnega odbora. Takšnega sklepa pa deželni odbor nikdar in nikoli ni storil, pač pa jc »finančni minister« Lampe, spi-ritns agen> klerikalnega deželnega odbora, vsemu svetu oznanjeval, da se Ljubljana iz dohodkov imenova-nega cestnem zakona nima nadejati niti vinarja! D* kar. toča vse klerikalno časopisje doli od »Domoljuba« pa gori do - Slovenca«. Oezfdn* ofI»*or?v?k Lampe je torej Tagnl, nrsrsmno lagal z namenom, d?? bi centralno vlado osleparil in j! ananasa] oči, da bi ne videla, da ni deželni cestni zakon ničesar drugreera, kakor nrcraeun.ien atentat na interese ljubljanskega mesta in na žepe ljubljanskih davkoplačevalcev, strankarska lomrvsčiua prvejra reda. Deželni odbornik Lampe se jo torej uradno posluževal laži — samo da omogoči vresničenie svojih rgolj maščevalnosti in najnižjim instinktom služečih načrtov. Drngodi, kjer imajo o politični BOJttaoaU in dostojnosti vendarle še boli človečke pojme, bi »ndividij Lam peto ve kakovosti v tistem tre-notku, ko bi s:% izvedelo za približno slično njegovo dejanje, za vselej do-igral in še pri tisti priči ga bi sramotno spodili s častnega mesta. In pri nas* Me<| nami pa bo dr. Lampe ifl nadalje igral velikega deželnega do. stojanstvenika, čeprav mu je v drzno in brezsramno njegovo posvečeno čelo vžgan žig, da je uradno lagal in skušal celo osfepariti najvišjo državno oblast! O t e m pora, o more«! Dalmatinske m bosanske zelenice. Železnica skozi Liko propadla — popolni neuspeh klerikalne gospodar, ske politike. Dunaj, 30. okt. 1911. V včerajšnji skupni ministrski konferenci je padla odločitev glede železniških projektov na jugu monarhije. Po mojih informacijah je ta odločitev definitivna. Xa mah so tako rešeni dolgoletni boji in spori za izpopolnitev komuni-kačnih zvez na našem slovenskem jugu in doba gospodarskega zapostavljanja teh bogatih dežel je morda za vedno končana. Nič oe škodi, da so bili predvsem merodajui vojaški interesi in da je beseda generalov odločila tam, kjer so dolga leta za-manj govorili najtehtuejši gospodarski argumenti. Že pred nekaj tedni smo v »Narodu« kot prvi poročali, da je celo južno komunikačno vprašanje stopilo v odločilen stadij. V detajlih naše informacije niso bile pojx>lnoma zanesljive — že raditega ne, ker takrat odločitev sploh še ni padla in ker smo i ore j mogli poročati le o načrtih, kakor so jih za definitivno sklepanje pripravljali merodajni faktorji. Toda dejstvo samo na sebi se je pokazalo kot popolnoma resnično in danes moremo tudi podati detajle, o katerih nam naš informator zagotavlja, da so popolnoma pravilni. Telegrafično smo že konstatirali dvoje: 1. da je sklenjena nova direktna zveza Dnnaj-Sarajevo čez Zidan most; 2. zveza Budapešta-Brod-Sara-jevo, oziroma Budapešta-Vinkovei-Sbuna e-Dobo j-Sa raje vo. S tema dvema programa (ogrska zveza je deloma dvojna) je Bosna in Hercegovina najožje spojena tako z Avstrijo, kakor z Ogrsko. Projekt j«-sad kompromisa in kaže. da ^tu sc obe vladi pod pritiskom vojaških argumentov o d r e k 1 i škodljive -ruu medse b- *#- . van.ji. —-▼ katerem Bosna tn ilarr«iv vina ni kakor nista bili tertins gandens. Naš, nove pokrajine postajajo na mah težišče vojaške sile monarhije, železnice prve vrste l>odo vezale Sarajevo centralnimi deli države in od tukaj se razprede novo omrežje železnih cest ne le proti vzhodni srbski meji, temveč tudi na jadransko obal. V at verno-vzhodnem bosanskem kotu na stane nov eminetno vojaški železniški trikot: Tuzla-Brčka-rlrčka-Raea-Tuzla, zvezan čez Do hoj z glavnim mestom. Na zahodu se bo odcepila cm! brzovozne proge prvega rareda \o\ i-Banjaluka-Travuik - Sarajevo zve/m Dolni Vakul-Bugojno- Aržano-Split. Za nas Slovence pa je dvoje velikanskega pomena. Predvsem da bo vodila spojitev Sarajeva z Dunajem skozi slovenske dežele do Zidaneg.-i mosta po južni železnici: od tam po progi Zidan inost-Zagrcb-Sisek, ki s« bo pregradila v železnici* prve vrste, pripravno tndi /a brzovozni promei ter nadaljevala po že mmIuj obstoječ železnici čez Novi v Banjaluko. \.t novo 1k> treba /graditi progo llanja luka-Jajce. odkoder že itak volijo vlaki čez Travnik v Sarajevo. Za Južno Štajersko tw> 1,1 žele/ niču omogočila direktno /vezo s hr vaškimi deželami, predvsem Zagre-l>om, pa tudi za Ljubljano pomen ju nova zveza vsaj v enem oziru (Z greh in Ljubljana se zbližata za mnogo ur) veliko pridobitev. Slovenska in hrvaška metropola |H>Mancta naj bližnji sestri. S čisto gospodarskega ozira pa se mora seveda reči, da zamore ta BVOaa celi Kranjski, zlasti pa Ljubljani, mnogo škodovati. Spodnja Štajerska bo v bodoče gravitirala ravno tako \ našo slovensko, kakor tudi v hrvaško metropolo, med katerima se mora nujno razviti gospodarsko nasprot-stvo. Zmaga lw> na oni stran*, ki lw» znala boljše, pridnejše in afiretnejle porabiti svoje zmožnosti. Toda to dejstvo ni ničesar proti drugemu, ki .oomenja ne le za Ljubljano, temveč za celo Kranjsko gospodarsko nesrečo prve vrste. Vladajoči klerikalna stranka je dolga leta ob Ijnbljala svojim ljubim Kranjcem zlate gradove: železnica Dunaj-Liub-Ijana - Novo mesto - Karlova«* Ogni LISTEK. nož m imun. Spisal P. Konec plesa. Zadnji glasovi harmonike se gube. Soba je polna dima; diši neprijetno: glasovi vse vprek. Trala - lala; la lalla .., Piian vojak poje. Ha, ha! Hi. hi! D/e kuharici se smejeta; rezek je glas eno. »Plačat!« Kodrast pijanček plačuje; natakarica rnu kaže zobe. Roki okoli pasa; na ustnih smehljaj . . . Vrata so se odprla široko. Nevidna črna sem-a jo izginila. Kdo ve kam* Zaloputnilo je; človek, sreča s teboj! Mračno je v sobi. Kakor zla slutnja se je pr-plazil mrak; napolnil je sobo do zadnjega kotička; pomešal se jc z dimom. Zakril je obraze; zarisal je konture, senco — vsepovsod: na stenah, pri stropu, pri oknih, pri raizah — vsepovsod. Pri peči sta sedela mož in ženska; mrak jima je poljubil čela, razgreta od plesa. Njene ^>či strme proti oknom, proti rdečim zavesam... Njegove »o zaprte; nekaj težkega počiva na njih. Trala - Ia la la ... Pijan voja% poje .. . V njunih duš/ih je mir. sladki mi~, sekunda pokoja in pozahnosti. Zakaj je vee utihnilo? Ali so spoanmli svetost trenutka? Ali kaj — -? Kako —! Njegovo }\oe počiva na njenih dolgih kitah. Molčita. Lf> duše govore, šepetajo: pojemajo in vzplamtevajo, kakor pla-menček večne luči. Njena duša je polna resne blaženosti : Pridi, nridi. sprejmem te v naročje, poljubim te, objamem, pritisnem k sebi, močno, močnejša, ne izpustim te nikdar več, le pridi, pridi! .. . Ženska sem s teboj; nikdar poprej, nikoli pozneje. Ženska prvič, ženska zadnjic. Odplavajo minute v večnost in izginejo v njej; samo spomin ostane, to je spomin dejanja. Naj te držim, na; te hranim v svojem naročju pij mojo kri, sesaj moj mozeg, uživi se v moje življenje in živi ga in živela bodem jaz tvoje in eno bova, samo eno. ono večno, kar ostane vekomaj, kar ne preide nikoli: — ženska s t (boj . . Večno plava solnce po obzorju ... jaz sem tvoje soiu-ce . .. daj. pusti, da te ožive in ogre-jejo moji žarki; naj ti raagrejejo kri —! Roža, makri j svoja pestra krila, razširi cvetoče liste, zaduhM, ne brani se solnca, da ti poživi plod ... nc brani se eolnca ... Čuden molk je bil v sobi in gosta tema. Dvoje oči se je iskrilo; ene proseče, zahtevajoče; druge motno in kalno in brez ognja. Zakaj je mir povsod? Iztrgal se je iz tesnega objema. Kako so set držale te roke. kako so ga priklenile, knko so ga dušile! Zasužnjile so ga dru zopet mož in ženska. Nič več ne šepetajo njuni duši, nič več ne dihajo sladkih besedi. Ni več blaženosti na licih, sreče v srcu. Oba obraza sta nemirna; trepetata in drhtita v nemiru. Boječe :n neverjetne* je vprašanje: Kaj se je zgodilo? Tralala,' la, ia ... Pijan vojak poje. Se eden pomaga napol tiho z istim basom, iz globokih prsi. Tralala . . lala . .. doni v temi. Mož ima zaprte oi; ženski kloni glava na prsi. Tema je. Iz teme vstaja življenje: napol pijani glasovi. Ko bi se videlo v ernem mraku! Možu trepeče srce strasti, ki *m in peče. Vroča glavo, vroče čelo kliče po hladilnem studencu. Diha težko; sapa mu je težka Kesa nje je v duši. Za požirkom sladkega vinca ni kesaiija: ni kesanja, če utrgam zeleni cvet in se okitim; ni kesanja, če storim dobro v hudem časiu Morsi sem. Nevidna sila me je tirala; črna, tajna, skrivnostna ol>-last, k: .pelje moža k ženi in ju združi v eni minuti v eno bitje... Grozno ... brez volje, brez moči do upora .. . vse npotm sile omami sladki klic ... In mol mora ... in se kesa . . . Možu se sp;;či lice; oči mu oafvo i u zažare v divji grozi, v zavesti potnem smehu, v bolnem obupu . . . Šel sem in stori! sem . .. ponižal sem s« . . . Kri mu va!ovi; srce buta s silo, žile so napete; ne ve, ali znori. ... in bil sem ženska . .. Strese se; na čelu se mu utrne potna kapljica, mokri lasje padajo na čelo. Vrača se pokoj ... Trala ... lala ... poje pijan vojak. Luči nam dajte, svetlobe! Glas iz temnega kota je hripav in oduren. Moža prevzame bajna oi>ojno^t. Utrujenost ?e ga loti... Tolažilni :n dobrodejni 6en ga sprejema v svoje naročje. Blagor mu, kogar zaziblje v svoji deželi Koromandiji, v deželi mleka in medu; dobro mu, komur ne otrnjo srca in misli težki sen, blede prikazni, mučni spomini ... V možu je želja, ne jase u spomin. Niso pozabno omaroljive njegove sa-rjo M* si Jaga'a takrat? Ali d bil t n i prvič ženska? 7A\ se m h, da ga je zadelo nekaj strašnega Cv }? bili drugič, potem ipJoei ni lula...; drugič in I drugiui . . .! Potem jo zadavim, potem jo ubijam, BI ion t IH vanjo velik kamen, da ji prebije lobanjo, da ho kapala kri v curku, v potoku ... Možu je strašno . . . Vsi ujeg v I živci so razburjeni. Maje se mu roka, ko prižiga ^veplenko. Svetel žar okoli in okoli. Hipen molk nastane; radovedno pričakovanje. Kaj bo? Sence se premikaj , agrinjajo se druga v drugi. Mov. drži žvepleuko, ki dogoreva iu gleda ženi v oči. Njegov«' so se iz-harlije Ea strme; hočejo videti, hočejo se pro pričat i. v-a j uganiti. Zato gledalo... prodirajo v globino žensk-h oči -— venske duše. Kakor je hladno njeno lice, tako so Madue njene oči. Nalahno, le m i-K), nekako nežno so novešene; tnarte " tia. Temne obrvi jih dičijo, - gb, kako dražestne in mamljive so t« oči! Kesanja ni; veselja ul, ue zado-Mtnjt: Te oči h vabijo in kličejo n hočejo se enkra1. Še dvakrn«, še v.> krat, veuno in brez preneha, brea prestanka .. . 2akaj ste vendar tako hlmhi». ve oči, strasti in 7>oželjenja? Tudi vam je treba umreti; tu H vas ne bo enkrat, čeprav se rešite drano, izzivajoče, ve oči satanske . 86 lina - Lika - Knin - Split se bo kakor zlata kača zvijala po naših dolinah, Ljubljana zaupaj nam, voli nas, ker množili se bodo tvoji zakladi in bogatstva pomorske obali se bodo zbirala v tvojih skladiščih... Nemalo svojih političnih uspehov ima klerikalna stranka zahvaliti baš spretnemu izrabljanju — danes smemo trditi, zlorabljanju — takozvanega liške-ga projekta. Toda kakor se podirajo zlati gradovi, ki jih S. L. S. obljublja slovenskemu ljudstvu in kakor iz megle njenih gospodarskih in narodnih programov stopa odurna resnica njenih »uspehov« — tako se razblinja tudi nje največji švindcl v prazen nič... Projekt dalmatinske zveze skozi Liko in Kranjsko je padel in slovenski kmet ob hrvaški meji, slovenski trgovec, obrtnik v naši prestolnici ne bo videl z južnim blagom naloženih vlakov — nikdar. Pred lobrim letom sem enkrat obiskal sedanjega generalnega ravnatelja južne železnice Weberja kot sekčnega šefv v železniškem ministrstvu, da ga poprašam, kaj je z dalmatinsko progo in kako bo dograjena. Visoki funkeijonar je takrat smehljaje poslušal moja navdušena izvajanja o blagovih, ki nam jih prinese ta nova zveza. »Skoda se mi zdi vas pahniti iz zlatega grada, ki si ga menda ne zidate le vi sami temveč z vami morda cela Kranjska. Toda na »ivoje vas opozarjam: tezkoče te zve-m& so tako velike, da je žvižg prve lokomotive, ki bo — morda enkrat — vozila z vaše bele Ljubljane v pomorski Split prava godba bodočnosti in drugič nikar si ne predstavljajte, da bi ta zvezn Dunaja z Dalmacijo bila prvorodna — v brzovlakovih spalnih knpojih se skozi Liko ne bo-demo nikdar vozili ... In končno, morda veste, da liški projekt prvotno sploh ni naš temveč oni čez Bihač in Novi. ki je tehnično in tudi gof^podar-sko mnogo pripravnejši. Če pišete o liški železnici vozite počasi, morda +ako previdno, kakor bodo tam vozili vlaki — če železnica steče.« Pred očmi strmečega slovensk" ga ljudstva je naša S. L. S. že ponovno vstopila v hrzovlak Ljubi jaua-Karlovac - Gospić - Knin - Split, toda portir je '-cdaj zaklical Dunaj - Zidan most - Zagreb - Sisek - Novi Bi-luv* - Gospić - Knin - in na ljubljanskem kolodvoru je ostala gospoda Šuster&č, Lampe, Jare: njen vlak ne od pelje. S sklepom uvesti prvo razredno 7 vezo Dunaj - Sarajevo je propadel načrt železnice skozi Liko - Ljubljano. Kajti očividno je s prometnega stališče ngodrejše /vezati Dalma'i>> že pri Novi v brzovozno progo, kak ar -— ne glede na stroške, ki so v prvem pa šele v Ljubljani ali pa Jesenicah slučaju za mnoge milijone manjši. In zato skoraj n: mogoče ugovarjati izvajanjem mojega informatorja, ki pravi: Zelc/mi^ka zveza Dalmacije z monarhijo bo bas omogočena in za primeroma nizke stroške izvedljiva s tem da se spojijo S..1il oziroma Šibenik in Zadar z novim bosanskim omrežjem. Cez Aržano - Bugojno se pripne srednja Dalmacija neposredno dunajsko - sr.rnievski progi in čez Knin - Gospić - Bihač se ustvari ko-munikačna žila tudi severne notranja dele deželo s katerimi bi dobil zvezo preko Kistania in Benkoviea tudi Zadar. Južna Dalmacija katero veže ozkotirna železnica že danes s Sarajevom pa bo tudi v doglednom času na boljšem — kajti ker bo proga Brod - Sarajevo pregra jen a v uormalnotirno tudi južni del te že-lezn'oe t. j. Sarajevo - Mostar - Met-kovič ne ostane dolgo ozkotiren. Logičnosti in stvarnosti teh izvajani ni oporekati. Žveplenka je ugasnila; tema vs^naokoli tudi mir. V sobi. v temi nekje, zaropota stol. Tocajka križiga luč. Steguje roki; prsi se ji nervozno tresejo. Muzikant, ded s sivo brado, vodenimi očmi, raztegne mehove. Krik, vpitje, prerekanje. Gostje gostilne plešejo. Vojaki, kuharice, hišne, delavci, vsi se vrte. Vabljivi glasovi razburjajo kri. Mož in ženska od peči plešota. Gledata se plaho, drug drugemu v oči. Kakor b: hotela vprašati, kaj se je dogodilo? Morda res ne vesta v prvem tre-mttfra. Ali obrani jima blede; rdeče pege sp vidijo na licih. Res, dogodilo se je! Prej plahe oči, še bolj so splaše-ne! kako nemirne! Piešeta, gledata si v oči in vesta: grešila sva v mislih. Sedaj sta pri vratih; le priprta so. Tralala, lala .. . poje pijan vo-jafc ... Izgineta neorpaženo v noč ... V sobi se dviguje dim cigaret; gostje plešejo, starec gode, mlad človek objema točejko. Tralala la . . . Korena t vojak se nagiba na stolu ; miži, poje ... Vodja železniškega ministrstva je pred kratkimi dnevi naznanil v parlamentu, da se v prihodnji spomladi začne graditi zelenica Novo mesto - Metlika — to je morda res. To pa bo tudi edini uspeh one velikanske akcije, od katere je živela naša klerikalna stranka, kakor kavalir od dolgov. Pri Metliki bo odsekana lila. Kakor suha veja bo štrlela majhna lokalna prožica tja do meje hrvatske — da na njej krokako gavrani Žalostno pesem o junaku, ki je kakor don Quichote šel ljubim zaupajoč i m rnu Kranjcem pribojevati zlate gra- — da na njej krokajo gavrani £a-svoje f.irokoufetnosti in domišljavosti tam p.a mej; hrvatski. Za pov3diso tuJsReja premeta na Sp. StaierjRen. ' V Celju, 29. oktobra. Deželno društvo za povzdigo tujskega prometa na Sp. Štajerskem je priredilo danes dopoldne v Celju shod za povzdigo tujskega prometa na Sp. Štajerskem. Vršil se je v risalni dvorani deške deželne meščanske Šole in je bil prav mnogoštevilno obiskan. Med obiskovalci so bili celjski glavar baron Miiller, dalje dr. K. Mavrbofer, glavar v Brežicah, P. Bonvard pl. Chatelet, glavar v Ljutomera, vodja ptujskega okr. glavarstva dr TCngen vitez pl. Netoliez-ka, -astopnik ministrstva za javna dela baron Wetschl, dež. posl. dr. V. Kukovee, drž. posl. dr. I. Benkovič, zastopnika JiriL železnice Otokar Kil-ler in .los, Br.rger, oba iz Gradca, zastopnika beljnskega ravnateljstva drž. železnice Uugon vitez pl. Bur-ger in inspektor Lorenz, načelnik Savinske podružnice S. P. D. Prane Kocbek, ravnatelja dež. toplic Rocr. Slatine in Dobrne Mullev in dr. Hie-baum, župan celjski dr. Jabornegg, zastopniki raznih mestnih in trških občin in dr. Obžalovati je, da slovenska občine in razni slov. okr. zastopi niso poslali nobenih delegatov. Po pozdravu in uvodnih besedah podpredsednika dež. društva za povzdigo tnjsk. prometa dr. Friderika vit. pl. Wcisa-Ostbornn je imel predavanje o narod no-gospodarski važnosti in pogojih za tujski promet skriptr.r K. V. Gawalowski. Omenil jn uvodoma, kolik dobiček prinese živahen tujski promet obrtništvu in kmetijstvu, kako ugodno zboljšja trgovsko bilanco posameznih dežel m držav. Tirolsko na pr. je postalo iz pasivne kronovine aktivna: samo vsled velikanskega tujskega prometa. I »očim je 1. 1896. obiskalo Tirolsko 3413 tisoč tujcev, se je to število povzdignilo 1. 1909 na 8io tisoč, t. j. za celih 147r-. Tujski promet donaša kulturo v deželo, daje ljudem zaslužka in kruha Predavatelj je na to govoril obširno o pogojih za tujski promet: dobrih železnicah, cestah, pošti, telefonu, hotelih, planinskih potih in ko<~ah. Dalje o reklami in njenih izrastkih, o razvoju in postanku štaj. društva za tujski promet. (Usta-novijeno 1. 1881.) Dalje o potrebi sistematičnega dela na tem polju in o vprašanju podeželenja društev za povzdigo tujskega prometa. Na Tirolskem so že ustanovili poseben deželni svet, ki se peča s temi zadevami. Tujski promet je tudi na Štajerskem ogromen; 1 1900, torej že pred 10 leti, je obiskalo našo deželo 474.12(5 tujcev. Prekašajo nas samo Nižje Avstrij-k? (877.000), Tirolska in Češke (750.000). Primorsko izka-znje v istem letu 119 in Kranjsko 89 tisoč tujcev. Ako se računa povprečno bivanje na 5 dni in dnevni izdatek po 15 K, dobimo vsoto i!.^70.8^0 dni in o5,502.540 K izdatka vsota, ki gotovo ne more ostati brez vpliva na narodno gospodarstvo v deželi. Kar se tujcev tiče, prihajajo ti na štajersko manj iz zapadnih in severnih evropskih držav, temveč največ iz vzhoda (Ogrske) in jnca Kar se tiče Sp. Štajerske, pride ista doslej pri tujskem prometu v poštev vsled svojih svetovnoznanih toplic. A mogel bi nuditi ta del dežele tudi Izvrstnih letovišč in ima v Savinskih planinah zaklad, katerega še doslej ne pozna večina tujih turistov. Loga rio va dolina je ena izmed najkra«nejših v naših Alpah. Treba bo posvetiti tudi Sp. Štajerju glede tajskeca prometa vso pozornost :n treba bo skrbeti za predpogoje istega z vso silo. Društvo prireja zato letos zoper shod za tujski promet na S p Št a jer ju. K točki: Razširjenje in izpolnje-nje prometnih sredstev je kratko govoril dr. Wei« Ostborn in potem dal prostora debati. V tej je prvi spregovoril ravnatelj slatinskib toplie M n 1 1 e y in pozival društvo, naj bi dregalo vlado, r?a bi so Čimpreje ze-dinUe z ogrske-hrvaško vlado zaradi železnične zveze Kogatec-Krapina. To bi W1o 7n R^e\ SIntino velikega pomene, kaiti V* kop. gostov so Ogri in Hrvati Nadalie je želel telefonsko zvezo za Rog. Slatino in pod- pore za ie obstoječo avtomobilsko zvezo Poljcane - Slatin« - Krapina. Dr. Harpf it Slovenjgradoa jo platneno prosil za podporo nemški planinski koci na Ursjuli. Celjski okr. glavar baron M o 11 e r se je — ksr ni bilo nobenega zastopnika gornje-grajskega okr. zastopa — zelo toplo zavzel za železnico Rečiška vas-Gornji grad. Opisoval jo Žalostne komunikacije v tem okraju, ki nima niti metra^ železnice. Dokler pa ne bo železnice, pa se naj na vsak način uvede poŠt ni avtornobilni promet iz Rečiško vasi v Gornji grad in Sulča-vo. Okraj bi bil pripravljen pomagati in tudi poštni erar bi lahko s sedanjimi velikimi stroški za vozno pošto precej pripomogel. Naj bi se avtornobilni promet uvedel vsaj že prihodnjo leto. Govornik prosi odbor, da se za to zadevo zavzame. Dr. \V e i s je odgovoril, da so se predlogi za zboljšanje prometnih zvez v gor-Bjegraj#kem okraju stavili že na mariborskem zborovanju za tujski promet in je društvo napravilo svoje vloge, na katere se pa je večinoma odgovorilo v negativnem smislu. Glede železnice bi se naj izvolil eksekn-tivni odbor, ki naj vsaj generalni načrt izdela, preračuna rentabiliteto in napravi na črt za financiranje. Pomembnost zboljšanja prometnih zvez v gornjegrajskem okraju društvo popolnoma priznava. Drž. i>osl. dr. RenkoviČ je stavil več predlogov. Ko je nagovoril skupščino slovenski, rekel je samo dve slovenski besedi »Slavna skupščina«, je hitel dr. Weis zatrjevati, da je razpraven jezik nemški in zastopniki nemških Celjanov so se za-ničljivo smejali. Stavil je sledeče predloge, katere naj deželna zveza az tujski promet pri vladi zagovar ja: L Za lokalno železnico Rečiška vas - Št. Jan*, (!), za katero so prej omenjena preddela sicer že dovršena, se naj zahteva državna garancija. Štaj. dežela naj prevzame nakup večjega števila glavnih deležev. 2. Glede podaljšanja lokalne železnice Gro-belno Rogatec do Krapine se naj vlada takoj spusti v pogajanja z upravo ogrsko-hrvaških drž. železnic. Za ta zopetna pogajanja je ravno sedaj ugoden čas. 3. Gradnja železnice Polzela - Motnik do kake primerne točke na železnici Ljubljana-Kaninik, czir. stroški za to gradnjo se naj čimpreje od drŽave ustavnim potom dovolijo. 4. Na železnici Za-greb-Zidani most se naj za popoldne uvede novi par vlakov. Glede uvedbe brzovlakov ni upati na kak uspeh, ker ogrsko-hrvfiška železnična uprava noče dovoliti zvez z brzovlaki drž. železnice v Zagrebu! 5. Iz Celja, event. iz Zagcrja se naj upelje zjutraj pred običajnim poštnim vlakom še en vlak, k: bi omogočil hitrejši prihod v Gradec. Tstotako bi se naj dosegla za vlak. ki vozi ob 7*38 zjutraj iz Celja v Ljubljano zveza z gorenjskim vlakom ob 9*09, ki bi imel dalje v Jesenicah zvezo s tržaškim brzovlakom. 0. Uvedbo poštnoavto-mobilskega prometa v gornjegrnj-s*kem r>kraju. Ugovor trgovinskega ministrstva, da so ceste preozke in đa se ne bi bilo mogoče izogibati, je niče v. Ceste so tam ravno tflke kot je n. pr. cesta iz Vojnika na Dobrno in ta je dobra 1 7. Uvedbo telefonske zveze med Zidanim mostom in Zagrebom v Celju na eni, v Ljubljano na drugo stran. Grnska trgovsko-obrt-na zbornica na tozadevno vlogo ni dala odgovora! Končno izreka svoie zadovoljstvo l prireditvijo tega zborovanja in upa, da se bo vsako leto ponovilo. Temu dr. vVeis pritrjuje. Predlogi so "bili soglasno spreieti. Celjski župan dr. Jabornegg je nravi 1, da se je celjska mestna občina doslej zastonj trudila zboljšati prometne razmere na Juž. žel., kar se tiče Celja. Nasvetnje, naj bi se društvo za povzdigo tujskega prometa zavzelo za to, da bi se dajale koncesije za avtornobilni promet zasebnikom tudi brez obveznosti, da bi vozili pošto in naj bi se zlasti vplivali na trgovinsko ministrstvo, da bi znižalo svoje zahteve pri gradnji novih telefonskih zvez. Omenja akcijo mesta Celja za telefonično zvezo Šoštanj - Velenje - Dobrna - Celje. Vodja dobrnskih toplic dr. Hi r-b a u m izreka še posebej željo po tej zvezi. I>r. Beiser. inženir v Mariboru, stavi iste predloge za zboljšanje jutranie zveze Sp. Štaj. l Gradcem ko dr. Benkovič; izreče pa še željo, da bi imel popoldanski sekundarni vlak iz Celja (ob 4.) zvezo s Ptujem, in obratno oni, ki pride zvečer (ob 7.) v Celje. Poudarja važnost do-1 rih zvez v Ljubljani, Zid. mostu in Zagrebu: kajti po teh progah je naj-kreisa pot iz Nemci ie itd. v B 0 8 n O. Tz Monakovega v Sarajevo ie po tej strani 666 km. čez Dunaj, Budimpešto itd. pa 957 km! Zastopnika oeliske sekcije »D. u. 0. A.« neki dr. K a 11 a b in odv. kon-cipi jent dr. Š k o h r n e sta smatrala to zborovanje za primeren forum, da sta pretakala hrirflre solze nad tam. d* je remfko planinsko društvo zgubilo v Sav. planinah ves pomen in ugled. Ponavljata stare legende in invektive na S. P. D. — katere so navzoči Slovenci čisto priprosto — ignorirali. Dr. Benkovič je v odgovor Is poudarjal potrebo složnega delovanja pri tako važno narodno-g*ospo-darski panogi, kakor je tujski promet. Jako fino je odpravil oba vročekrvna možaka, ki sta hotela zborovanje po nepotrebnem motiti in mu dati zna.no celjsko barvo ter ton, zastopnik ministrstva za javna dela, baron VVetechl, povdarjajoč obenem, da bo centralna vlada rada podpirala delovanj je drž. društva za tujski promet na Sp. Štajerskem. Daljše predavanja viteza Semetkowskes;a o varstvu domačih starin je zaključilo zanimivo zborovanje. HoJnle no G reniskem. Zbrali so moči in porodili neizmerno veliko besedi. Pa so stopili ljudje v krog in spoznali, da so laž-njive in hinavske. Rekli so: človek, si sovraži laž in hinavsčino, ljubi pa resnico in jasen obraz, jih ni mogel zapisati. O šnopsariji in rdečih nosovih je bila koncentrirana vsa neskončno velika modrost pirca o občinskih volitvah v Mošnjah. Vse, kar sovraži snope, \ ino in pivo, vse je volilo tako, kakor se je zapovedalo raz vzvišeno mesto v cerkvi. Gostilničarji, ki jim ni mar ljndski blagor in ljudje, ki jim je šnops več kakor župnik, so se vzdignili in šli v boj proti onemn, kar je dobro, zdravo in pametno! Tepci, ki se borite proti nepremagljivemu! Dobro in pametno zmaguje, slabo in gnjilo pa hira in umira Tako so zvenele besede v.Slovenca« in »Domoljuba« in človek, ki še ni odprl oči in še ni pogledal preko ploda omejenosti in babjevernosti, je veroval. V ilustracijo in lažje umevanje položaja blagovolite uvaževati sledeče vrstice: Ni k.ilturnefca človeka, ki bi zasledoval in sovražil onega, ki reso.č-no zeli ljudske blaginje, ki socijalno dela za gmotni in du«evni blagor nižjih ljudskih vrst In decimirati zavži-vanje alkoholnega strupa je gotovo kulturno, veliko socijalno delo — le Čisto in nesebično naj bo tako delo in šli bomo v boj proti alkoholu, kakor en mož. Žene in otroci nas bodo ljubili in slavili, kakor svoje rešeni-ke, kmetski domovi bodo proste je zasopli in umrljivost ljndi bo procentualno padla. Kjer je blag namen in dobra volja, ki ni zmes egoizma in slaveželjno?ti, tam se bodo gotovo združili vsi kulturni ljudje. Nekulturni pa nimajo bodočnosti in padli bodo brez boja, brez zmerjanja in nečloveškega prepanjanja. Bodite nesebični soražniki vseh alkoholnih pijač, in skupno delo bo mogoče! Razi robi 1 je širom domovine >>Slovenšane in povedali vam bodo, zakaj niso volili tako, kakor je želel župnik! Spomin na izkoriščanje je napisal druge može na glasovnice in ne naklada na žganje. MlansKfl-tuT^o volna. Boji okoli Tripolisa. Poraz Italijanov dne 2 3. oktobra zvečer. »Tanin« poroča o boju pri Tri-polisu dne 23. t. m. sledeče: Polkovnik Neehet je poslal parlamenterje v mesto, ki na; bi zahtevali, da zapuste Italijani zavzete pozicije, sicer da napade mesto. Tudi i ozirom na tujce bi bilo boljše, dr se vrši bitka izven mesta. General Caneva je zavrnil Is zahtevo. Na to je sporočil polkovnik Neehet konzulom v Tripolisu, da bo napadel mesto; če bodo tujci zaradi tega utrpeli kako škodo, zadene vsa odgovornost Italijane. 23. t m. zvečer so hoteli Italijani s pomočjo aeroplana pregledati pozicije Tnrkov, tona Turki, ki so prišli že pred vrnitvijo aeroplana v bližino mesta, so izvršili naskok, ki je Italijane iznenndil. Bitka se je vršila v treh vrstah. Italijani so bili pri Gar-garehu in pri Charinl Charhiju poraženi in so se morali umakniti pod varstvom oklopnio, ki so streljale na Turke. V Središču in pa na levem krilu so sc Italijani nekaj časa upira1 i Ker je bilo pa streljanje italijanskih cklopnic popolnoma brezuspešno, se je moralo tudi levo krilo umakniti. Turki so zasedli trdnjavo Missir Babe in izobesili tam otomau-sko zastavo. Italijanske baterije na kopnem so eno uro streliale, toda ;*a-mo da so varovale umikanje levoma krila. Centrum se je umaknil v mesto. Turki so uolenili osem ooljskih topov in mitraljez in so zasedli artilerijsko in kavalerijsko voiašnico, ki je oddaljena četrt ure od mesta. Izgube Italijanov so velike. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Tripolisa: V petek je bilo v boju 565 Itr.lijanov usmrćenih In ranjenih. Izgube turških Čet so majhne, dočim so izgube arabskih jezdecev velike, vendar pa ne tako velike k*-kor itnhJianske. Odkar je prišlo v mestu do upora, je zunanje mesto popolnoma zanrto. Italiiani strol''aio -dabeiše nego Francozi pri Ca«ablan-c\ Njihove nreišnie d'seirdine ni več, m *stve je popelnoma zmešano in častniki delom« nimeio več moštva ▼ svoji oblasti. G^nerabai fttsh je nre-norvozen, lavnotako orožniatvo. X a d a I j n a poročila o italijanskih porazih. Carigraški listi poročajo, da &o ae združeni Torki in Arabci t krvavih bojih, v katerih je bilo več tisoč Italijanov ujetih, zopet polastili Trl-polisa in Benhssija. Druga poročila pravijo, da so Turki po zmagovitih bojih pozvali Italijane, naj zapuste obe mesti. V nedeljo se je govorilo, da so bili Italijani v odločilni bitki južno od Tri po lisa popolnoma poraženi. Italijanska mornarica je morala zaradi velikih viharjev ostati deset mili od obali. B a in e 1 i a n s k i studenci. Navzlic oficioznim italijanskim poročilom se potrjuje, da so Turki zavzeli bumelianske studence, iz katerih dobiva mesto Tripolis potrebno pitno vodo. Ta velikanski uspeli Turkov so slavili pred sultanovo palačo in na različnih drugih mestih v Carigradu. Bumelianski studenci so za mesto Tripolis življen-skega pomena. Iz Italije bi se ne moglo nikdar toliko vode navoziti, kolikor je potrebujejo italijanske čete. Eazentega je pa transport po morju zelo otežkočen. Če je vest, da so se Turki zopet polastili teh studencev, resnična, tedaj je že zdaj stališče Italijanov zelo slabo. B i t k a d n e 2 6\ o k t o b r a. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča: V četrtek zjutraj ob štirih se je vnel krvav boj, začetkoma pri Čergar i šu in Soki. potem pri Sokri, kjer so sj Turki koncentrirali, ker so začele ladje streljati s šrapneli. Sto Arabcev je prodrlo italijansko armado in se poizgubilo v oazah. Prvič so se Arabci bojevali peš. V Tripolisu je bila cela garnizija alarmirana in pripravljena. Projektili Arabcev so frčali v mesto. Izgube so bile na obeh stranca velike. Turki se niso prostovoljno umaknili, temveč so bili k temu prisiljeni. Navzlic večkratnemu naskoku je bila njihova hrabrost brezuspešna. Ob enajstih je bil boj končan. Turki so izborno organizirali promet s pomočjo karavan, tako da. morejo dobivati potrebna živila iz južnih provinc. Arabci prihajajo v vedno večjem številu, celo iz najod-dalnejših pokrajin. Položaj v Tripolitaniji. »Berliner Tageblatt« poroča, da italijanske čete edinole še branijo Trh>olis. Govori se tudi, da so Turki zopet zavzeli mesto ter ujeli generala Canevo. Guverner Ekir Sami-bej, k: je došel v Carigrad, je izjavil napram dopisniku »Berliner Tage-blatta«, da stoji pred Tripolisom 30.000 Arabcev in da je 100.000 Arabcev mobiliziranih. Kakor poroča »Frankfurter Zei-tung«, navdajajo turške kroge zopet »ove nade Popolnoma namreč zaupa io izboru emu vodstvu Enver-heja in Fehti-beja. Po mnenju visokih turških častnikov bi vojna trajala lahko *udi deset let. Na noben način noče. Turčija več pogajati se z Italijo na podlagi, da obdrži suverenitete Grozovito s ti Italijanov. Milanska »Stampa« poroča o gTozovi testih, ki so jih uganjali Italijanski vojaki 23. oktobra povodom ustaje Arabcev v Tripolisu. Vlačili so starce, žene, otroke, popolnoma nag^ in skupaj zvezane skozi mesto ter jih zapirali v kleti, od koder se je čulo njihovo ječanje in vpitje. Italijani so bili .:eznl, ker so imeli tako velikanske izgube. Tako je ostalo ta dan od treh stotnij bersaljerjev samo se 125 mož in cd dveh stotnij infan-terije pa samo še BO mož. Bersaljer-ski stotnik, ki so ga Arabci obkolili, se jo ustrelil. Izgube Italijanov. Najvišji poveljnik tripolitanske operacijske rrinade je 30. t. m. sporočil brzojavno v Rim bistvo izgub, ki so jih imeli Italijani od 23. do vštevši 20. v bojih pred Tripolisom. 13 častnikov in 361 mož je bilo usinr-tenih, IG častnikov in 142 mož pa ranjenih. Iz Egejskega morja. Turško časopisje je navdušeno zaradi uspehov turških čet v Tripolitaniji. Poročajo tudi, da italijanske mornarice že dva dni ni v arhipclj-skem morju. Iz Rima pa poročajo, da je prišlo v nedeljo pred otokoma Rhod in Mvtilene do spopada med italijanskimi in *arškimi ladjami. Italijani so bili zmagoviti. Polltlina ItronfSn, V včerajšnjem skupnem ministrskem svetu je prišel na vrsto tudi proračun za leto 1912. Oba finančna ministra sta izjavila, da je treba postaviti v proračun delne zneske za mornarico in vojsko, ki sta jih oba finančna ministra že dogovorila I vojnim ministrom. Vlada poleg teh zneskov ne bo zahtevala nikakoršnih kreditov. Delegacije se sestane jo 27. ali 28. decembra. Za konstituiranje bo treba ene, za meritorična dela dve seji. Delegacijam bodo predložili trimesečen proračun. Iz Tangerja v Maroku poroča »Agenee Havas«, da so Španci naskočili Areilo in jo zavzeli. »Agence Havas« dostavlja: Te vesti prinašamo z vso rezervo, ker v tem trenotku ni mogoče presoditi njih resničnosti. O akciji bivšega perzijskega šaha Mohameda Alija poročajo iz Teherana, da so Turkmeni, pristaši bivšega šaha, podprti od ruskih čet in ruskih topničark, i>opolnoma premagali perzijske vladne čete ter vzeli njih topove in taborišče. Bivši šah se mudi sedaj baje pri Gumištepi. * * Deloma fantastična so poročila o revoluciji na Kitajskem. Mladi kitajski cesar je baje zapustil svoj dvor in so pustili v Pekingu namesto njega nekega malega Kitajca, ki mu je zelo podoben. Kakor smo že poročali, so predvčerajšnjem ob 7. zvečer v Kau-tonu razobeseli na vseh vladnih poslopjih republikanske zastave. Iz notranjega Kitajskega poročajo, da so nekatera poslaništva svetovala tujcem, da naj zapuste svoja domovanja iu se preselijo ob morje. Kakor poročajo iz Pekinga, so se revolueijonarji cesarskim četam le malo ustavljali, ko so te prodirale proti Hankavu. Cesarske čete so Hankav baje tudi zavzele in na več krajih zažgale. V nekem razglasu zahteva vlada, da naj aretirajo podkralja v Nankingu in v Huknangu ter pošljejo v Peking, kjer ju čaka kazen. Pečat podkralja dobi baje Juanšikai. Zmaga cesarskih čet pri Hankavu je baje uspeh Juanšika-ja. Dokler so bile cesarske čete pod poveljstvom mandžurskih generalov, niso mogle napredovati. Juaušikaj je odposlal tega generala v Peking ter oddal poveljstvo svojim pristašem. .Tuanšikaj pa uima namena revoluci-jonarje popolnoma ugonobiti, nasprotno hoče posredovati med njimi in vlado. Iz Celja. Za 4. zasedanje nagega porotnega sodišča, ki se prične dne 20. novembra, so izžrebani sledeči kot glavni j>orotniki: Mihael Zevnik, posestnik v Znpelevcu; Juri Dobro-tinšek, posestnik pri Sv. Tomažu; Rnjmund Bratanič, trgovec v Lučah; Alozij Podmenik, užitninski uradnik v Berniei; Anton Debelak, mlinar v Pr< laski; dr Jos. Georg, odvetnik v Šmarju; J. Maček, mlinar v Lesič-nein, Anton Klavžar, mesar v Brežicah; Jos. Hrobath, posestnik v Celju; Anton Počivavšek, gost. v Loki pri Zidanem mostu; Fran Piki mL, posojil niški uradnik v Žalcu; Alojzij Terglav, posestnik v Grušovljah; J. Pušnik, posestnik v Konjicah; K. Schwentner, trgovec na Vranskem; Jos. Stožic, posestnik v Trnovljah; Al. Goričar, gost. v Libiji; M. Večaj, nos. v Lokah. F. Šetinc, pos. v Sel ah; SL Vidmar, pos. v Sp. Zrečah; Val. Uš»en, pos. v Sp. Grušovljah; Iv. Ska-berne, klepar v Celju; Jos. Rade j, gost. v Rajhenburgu; Franc Koran, trg. v Št Petru v Sav. dol.; Jos. Špan, pos. v Dobropolju pri Sevnici; Alfred Pungeršek, knjigovez v Celju; J. Korher, klepar v Celju; A. Kller, krojač v Vojniku; Frane Cer-novšek, pos v Št. Jurju ob J. ž.; Fr. Hasenbuhel, pos. v Oplotnici; Iv. Puncraršek. trg. v Slovenjcrnden; Vinko Jamnik, mlinar pri Slovenj-gradcu; dr. Fr. Zan^ger, odvetnik v Celju; Fran Lo^er, gost. v Studencu nri Trbovljah; A. Koren, župan v Petrovčah: Andr. Stegenš^k, pos. v Tevčah pri Laškem. — Namestniki so: Iv Rebok, ključavničar v Celin; Peter Der^sno, mestni ekonom: Vik- tor Sehwab, tovarnar: dr. F. Goi-litsch, zdravnik, Jos. Jarmer, l^sotr-zec: dr. J. Sernec zdravnik; Jakob Vioomšek, posestnik; Jos. Matic, trgovec; Julij Jlcha, gost., vsi v Celju in Ceijski okolici. K shodu za povzdigo tujskega prometa v Celju nam pišejo: Zastopniki mesta Cerja so na tem shodu igrali skrajno klaverno vlogo. Vodilne glave našega »nemškega« Celja ne uvidijo, da je uprav Celje po svoji naravni legi poklicano za to, da postane središče malodane vsega tujskega prometa na Sp. Staierskem. Celj^ je izhodišče potov v Snvinske planine, iz Celja vodijo zveze v svetovno znana spodnjestajerska kopališča. Človek bi pričakoval, da bodo prišli zastopniki mesta Celja na shod za povzdigo tujskega prometa z iniciativnimi predlogi in da bodo radostno pozdravili vse one, ki hočejo sodelovati pri akciji, ki služi koncem koncev edinole v prid Celju. Ali za Celje je govoril slovenski poslanec in moral z dejstvi konstatirati, dn ni storila niti mestna vladajoča klika niti njen poslanec niti najmanj zi zboljšanje prometnih razmer — da o drugih rečeh niti ne govorimo. Ad vocem Marckbl! Kolikokrat smo že čitali v .>Pent«ehe Wacht« o »korakih« poslanca Marckhla za telefon- sko zvezo z Rogu ako Slatino! A prišel je — Nemec in je konstatiral, da je zadeva s to telefansko zvezo tam, kjer je bila najbrže se takrat, ko še so Marcklii niti sanjalo ni o kakem poslanstvu! Celje ima skrajno po-maukljive zveze na Južni železnici 6 severom in jugom, istotako s Savin-sko dolino. In zopet so se za zboljšanje teh zvez potegovali Slovenci in celo od nemških Celjanov toli vso-vraženi glavar Miiller — dr. Jahor-negg je \edel Je povedati, da stavi Južna železnica »nepremagljive ovire«. Da, zgrizli iz Celja slov. železniške uradnike — to znajo in dosežejo gospodje. To je pa tudi vse. Mesto da bi — kakor rečeno — Slovence radostno pozdravili, ako hočejo vkljub septembrskim orgijam celjskih nemških barab kaj za Celje storiti, so se smejali slovenski besedi in ponavljali napade »D. W.« na S. P. D. In zanimivo je, da sta te napade ponavljala dva človeka, čiju »nemstvo« je prav tako pristno kakor ljubezen in vnema vladajoče klike za mesto Celje. Konstatiramo končno samo, da je bil državni uradnik v slov. deželi dr. Kallab toli predrzen, da je dol žil slovensko prebivalstvo nasilstev proti nemškim potnikom v Sav. planine. Fakt um je: shod je pokazal voditelje celjskega »neir£tva« v skrajno slabi luči. Iz Planine nam pišejo: Dne 22. oktobra smo imeli na Planini občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Predsednik je pozdravil došle člane, zlasti one iz okolice ter dal besedo tajnici. Tajnica poroča o delovanju podružnice med letom. Član in odbornik g. Gostiša iz Jurkloštra je pridobil 0 novih članov, kar moramo i veseljem vzeti na znanje. Do-legatinja na glavni skupščini v Tr-žiču je bila tajnica. Poročilo je končala z željo, da bi podružnica učaka-la še mnogi občni zbor ter se krepko razvila. Podružnica šteje 28 rednih in 2 podporna člana. — Gospod blagajnik nam je podal račun. Prejemkov je imela podružnica v preteklem letu 53 K PO vin. Iz nabiralnikov se je nabralo 18 K 60 vin., narodnih kolkov se je prodalo za 10 K. Družbi se je torej poslalo 72 K 40 vin. — V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika dr. Bogomir Skaza, zdravnik na Planini; za podpredsednika Valentin Pulko, nadu či tel j v Dobju; za tajnico Milka Braćičeva, učiteljica v Št. Vidu; za blagajnika Niko Troffner, gostilničar na Pleni-ni; za tajničinega namestnika Andrej Gostiša, učitelj, Jurklošter; blagajnikov namestnik je Miloš Jazbinšek, trgovec na Planini; odbornika sta Mnkso Krizman, učitelj v Št. Vidu in Anica Nieferga.ll, c. kr. poštarioa v P!noini. — Pri slučajnostih s^ je sklenilo, prirediti v poletju veselico v prid podružnice. — H koncu se zahvali gospod predsednik še enkrat zbranim ter zaključi tretji občni zhoT. Iz Ormoža. V zadnjem poročilu »Slov. Nar.« o volitvah v okrajni šolski s vrt ormoški je pomotoma izostalo da je bil izvoljen tudi ir. Makso Robfč. trgovec v Sred'Šču. V okrajnem šolskem svetu je sedaj raz-m^rie 4 i-aprodnjnki: 1 klerikalcu. Mesku, kateri je bil skupni kandidat. Iz Ormoža nam pišejo: Dne 23. oktobra zvečer jr padel s tovornega vlaka na železniški progi med Veliko Nedelm in Moškanjoi med vežojo en zavirao. Nesrečnež se je na crlavi hudo potnike- in si desno roko popolnoma zdrobil. V Ormrnžu so ga tovariši zgrešili. Železniki uslužbenci so ga na to cel', noč ob progi zaman iskali. Šele drugo jutro so ga našli železniški delavci in ga spravili v Ormož, kjer ga je dr. Heiss pregledal. Potem pa se j^ ranjrnee s prvim vlakom odpeljal v K?»nižo v bolnišnico. Iz Maribora. V nemško - nacijo-nalnem ♦nboru je nastalo veliko vznemirjenje: na glavni pošti v Mariboru je namreč nastavljenih c°iih 8 slovenskih podur/ulnikov napram, -1 nemškim. Kolikor te gjr. podurad-nike T^ozimmo, da prav nič ne politizirajo, nekntrri so celo bolj mirni, kakor bi jim bilo pogrebno. Da pa jih ir» posVJo postno ravnateljstvo, ki gotovo ni Slovencem na Štajerskem prav nič nnklonjeno, v Maribor, je to le posledica žive potrebe. Na mariborsko glavno pošto zahaja toliko slovenskih strank, da bi nastnle velike ovire pri poslovanju, ako bi ne bilo nameščenih slovenščine veščih uradnikov. ^Slnviziranje« mariborske glavne pošte pripisuje »Marb. Zeit.c dvornemu svetniku dr. Ploju. Mariborska Ciril - Metodova moška podružnica priredi v nedeljo, 5. listopada v mali dvorani Nar. doma svojim članom in prijateljem C. M. D. zabaven večer. To bo prvi tak večer, ki ga priredi podružnica; spored bo sicer priprost, a nič manj zanimiv in priporočamo vsakemu, da si ga pogleda. Da bo zabava res enkrat pnn po ceni, znaša vstopnina '•amo 30 v, ravno toliko, da se krijejo neizogibni otroški. Onih gospodov na, ki se jim je zdelo ta vstopnina prenizka, naj to ne moti, kot vstopnina se sprejme tudi vsaka večja vsota iu bo eventuelni čisti dobiček v prid slovenske Šole v Mariboru. Začetek ob osmih zvečer — po sporedu ples. A kad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu naznanja, da si je na svojem občnem zboru 28. vinotoka izvolilo za zimski tečaj ta-le odl>or: Predsednik* cand. pliil. Ljud. Mlakar, podpredsednik: stud. phil. Greg. Cre-movšnik. tajnik: stud. phil. Maks K.>-vačič, Vdagajnik: stud. i ur. Milan Kolar, knjižničar: stud. i ur. Mirosl. Šk^rjanec, gospodar: stud. med. Jos. de Gleria, namestnika: stud. iur. Jos. Jeraj in stud. phil. 'France Ramovš, pregledniki: cand. iur. Julij Bučar, cand. tehn. France Fischer in cand. med. Rado Schober. Obenem obvešča javnost, da se vrši njegov prvoleh.i-ški večer 31. oktobra točno ob osmih zvečer v dvorani hotela »Zum Schim-inel« (Rcitschnlgasse). Slovanski gostje dobrodošli! IV. narodna zbirka. II. izkaz. Gornjigrad (med. R. Miknš) 52 K; Sv. Peter pod Svetimi Gorami (gdč. Olga Cernelč) 20 K; Sevnica (tehn. Ernst Krulej> 40 K 70 v: Sv. Anton v Slov. Goricah, Gočeva, Sv. Trojica, Sv. Lenart v Slov. Goricah (phil. M. Kovačič) 100 K 02 v; Mozirje (gdč. Stanka Blezeva) 20 K: Braslovče (gdč. Ana Brišnikova) 37 K; Kokar-je, Gorica (naduč. Rad. Knaflič) 23 kron 50 v; Sv. Ssaverij v Sav. Dolini (nč. Ignne Stermceki) 10 K: S\. Juri ob Južni ielezn. (uč. Karel K veder) 7 K 20 v, skupaj v Št. Jurju lo kron 20 v; Nova cerkev (pravnik Konirad Škoflek) 11 K: Sv. Juri oh Ščavnici (zdravnik dr. Kreft) 34 K: Slovenjgradee (med. Vladimir Vrečko) 25 K; Sv. Marko nižje Ptuja (pravnik F. Kostanjevec) 7 K 10 v; Leheu, Ribnica, Brezno (gdč. Micka Urbane) 09 K; Slovenska Bistrica (g. Viktor Starovašnik) 34 K 50 v; Konjice (gdč. Anica Ogorevc) 35 K; Dol pri lirastnikn (gdč. Miroslava Gnus) 6 K 1° v. Vsem najlepša hvala! Klub naprednih slov. akademikom v Celju. KorasKo. Podraženje mleka. V klerikalnih krogih v bel jaški okolici se trudijo, da bi podražili zopet mleko. To "^a-ne sedaj 24 vinarjev liter, vzorniki krščanskega rodoljubja pa hočejo mleko podražiti na 28 vinarjev. Meščani in okoličani so zaradi tega silno ogorčeni, kajti mleko je bilo Šele pred kratkem za dva vinarja pod raženo. Ogenj v ledenici. V ledenici gostilničarja in mesarja Karla Fm-schaden v Beljaku se je vnela slaiikn, ki je bila položena po ledu. Vžgala je razno posodo in na ledu shranjeno blago. Pod ognjem se je topil led in voda je poplavila sosedno nižje ležečo klet. Gasilci so ogenj udušili s tem, da so zaprli dostop zraka. Škoda je precej velika. Vlom v avtomobilno shrambo. V Celovcu je vlomil neznan tat v avtomobilsko shrambo posestnika Feltri-nelija.Tat je odnesel za več kot 500 K obleke in mnogo drugih, za vožnjo optrebnih predmetov, kakor svetilke, avtomobilsko uro i. dr. O tatu še nimajo nobene sledi. Kraški svet. V Branici je pelj posestnik Franc Kobol dvovprežen voz gnoja v svoj vinograd. Ko je voz prekucnil, začela so se udirati pod konjema tla in pogrezala sta se vedno globe je v zemljo. Kobol je poklical na pomoč sosede, ki so po napornem in večurnem delu potegnili konja na rob 3 m globoke odprtine. Podzemska votlina pa je še veliko globlja in le slučaju, da zapirata žrelo na onem mestu dve skali, se ima Kobol zahvaliti, da je rešil svoja konja. Odprtino bodo uradno preiskali in zavarovali dostop. Požar. V Trebčah se je vnelo včeraj gospodarsko poslopje posestnika Antona Čivka. Ogenj se je razširil s silno naglico in preskočil tudi na hišo. Po petumem delu treh polarnih bramb se je ]>osrečilo ogenj omejiti. Škoda je velika. Čivka je bil zavarovan le za iioslopje. Z vodenim strelom se je ustrelil v Trstu za pokopališčem pri Sv. Ani 371etni trgovski i>omočnik Josip Bach man. Izstrelil se je v usta. Strel mu je popolnoma raznesel glavo. Vzrok samomora je neznan. Smrt v riževem lijaku. Za uapolnjenje riževih žakljev ima tovarna za luščenje riža v Trstu velikanski lijak, ki meri zgoraj v premeru 4 m in je 25 m visok. Včeraj se je med napolnjevanjem vreč zamašil spodnji del lijaka. Delavec Franc Poljšak je hotel ta nedostatek popraviti in je zlezel na rob lijaka. Pri delu je izgubil ravnotežje in padel v lijak. Njegovi tovariši so to zapazili, ustavili takoj dotok rižn in izpraznili lijak. Toda pred no so prišli do ponearečenca, se je ta v riž zadušil in so ga potegnili iz lijaka že mrtvega. Nove podzemeljske jame. V bližini vasi Lokve pri Trata so odkrili; dve novi veliki podzemski jami. Ve sčaki, ki so jami raziskali, so izrekli, da je ena teh jam večja in lepša kot Postojnska jama.Tudi ima baje lepšo i n bogatejše kapnike. Sredi le jame so nahaja precej veliko krasno jezero. Argentinsko meso. V im-secu novembru pridejo v Trst tri velike p«»-šiljatve argentinskega mesa. Do konca leta pripeljajo parniki »Austria-Auierieane« v Trst blizo dva milijona kilogramov različnega argentinskega mesa, ki je namenjeno v Benetke in Švico, če ne bo Avstrija dovolila uvoza. Dnevne vesti. [- Za današnjo deželnozborsko volitev so klerikalci zlasti v zadnji n dneh napeli vse sile. Ne samo da >o prirejali shode. To je še najmanj, zakaj shodi so bili vsi mizerno obiskani in so bili prirejeni sploh le zaradi lepšega in da so imeli klerikalni vo ditelji priliko govoriti dolge govora za »Slovenca«. Klerikalci so preplavili mesto s »Slovencemi in z različnimi letaki in končno so poslali nad volilce še celo armado podrepnih muh, namreč klerikalnih agitatorje\ in agitatorie. Napor klerikalcev je bil velik in bo velja! lepe denarce —-uspeh se pokaže j>a dane>. -f- Na deželnem sodišču as gode zadnje dni zelo skrivnostne »tvarL Kakor ca jemo. kliče predsednik deželnega sodišča Rlsner odvetniške kandidate, ki so v sodni praksi, k sobi, jirn odvzame častno l>esedo, da ne bodo o tem, kar bo ž njimi razpra\-Ijal, nikomnr ničesar povedali, ter jih na to pesti na vse načine, dokler se mu ne zavežejo, da ni u bodo pokorili v \>akem oziru. Ne vemo sicer, na kaj se nanaša ta brezpogojna |>o-korŠčina, ki jo zahteva Klsner od odvetniških kandidatov, to pa vemo, da je tako postopanje nemoralno in naravnost protizakonito, ker je v smislu kazenskega zakona navadno izsiljevanje. Predsednik deželnega sodišči, ki hi moral biti v deželi prvi zaščitnik zakonov, torej sam krši zakone ie 71 krivlja dejanja, ki so v direktnem nasprotju I zakonitostjo. Pri Klsner ju s«* temu ei*ao nič ne čudimo, saj vemo da je .-strokovno docela nesposoben. In prav radi tega, da prikrije to svojo totalno nesposobnost, se je vrgel na jezikovne nared be, da bi si na tem polju nabral lovorik, ki si jih sicer kot sodnik in predsednik sodišča ne more izvojevati. Elsner torej hoče briljirati ne k*e sodnik, za to sploh nima nobenih sposobnosti, marveč >amo kot politik in pokoren izvrševalec ukazov nemškega Volk^rata«. Takšen predsednik deželnega sodišča s takšnimi kv?i lifikacijami pa je od muh in v iiP resu pravosodstva je. da SO ga čim najpreje ostrani i njegovega mesta. Zato pa lmj skrbe slovanski poslanci. 9~- Izobraževalno - politični te. čaj se prične v torek 7. t. m. zvečer oh 8. v Narodnem domu b>>oba pol male dvoran" v 1. nadstr.). Tečaj obsega 34 predavateljskih ur in se i»o vršil vsak torek, četrtek in j**tek od 8-—10. zvečer. Predavanja teoretičnega in praktičnega značaja bodo pojasnjevala vs« stroke javnega življenja in jih l>o s pridom poslušal vsakdo. Priglasitve na tajništvo (\Volfova ulica 10) se sprejemajo N do konca tega ledna. Podrobni programi za tečaj bodo koncem tedna v tajništvu na razpolago. '--f Letošnje občinske volitve na Kranjskem so pokazale, da se bodo novega občinskega volilnega reda klerikalci še bridko - kesali. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo jmdc' Resničnost lega stvarnega pregovora >e je začela izkazovati pri letošnjih občinskih volitvah. Klerikalci so prikrojili občinski volilni red tako, kakor so ga potrel>ovali. tla bi svoj? stranki zagotovili gospodarstvo v deželi. Upali so, da bodo napredno strujo na Kranjskem iK>polnoma zadušili in za vedno zavladali v deželi. Da je» prišlo drugače, čisto drugače. Malo časa je še v veljavi splošna in enaka volilna pravica za državni zbor, ali njen vzgojni vpliv se je že pokazal. Provzročila je živahno zanimanje za javne zadeve tudi v krogih, ki aa bili prej popolnoma indiferentni. Ljudske mase so e prebudile in začele so se dvigati proti klor i kalnim magnatom, koritarjem in bisagurjem. Tudi novi občinski volilni red ima že **voje kon sekvence. Napredna stranka je izgubila Kamnik, kjer ni imela nikdar posebno trdne večine, klerikalci pa so i/gubili celo vrsto velikih in važnih občin, takih, kjer so zanesljivo mi slili, da bodo zmagali, in takih, ki so bile dolgo njihove. Po celi deželi sko ro je zavladalo novo politično življenje in sicer takega značaja, da ga klerikalci ne morejo biti veseli, ker jim nič dobrega ne obeta. Ce pajde razvoj javnih razmer tako, bodo klerikalci se grdo kleli novi občinski ve lilni red. + Besede in dejanja. Župnik pri Sv. Jakob p g. Bark je v nedeljo pridigoval o božji ljubezni in o ljubezni do bližnjega. Lepo je govoril, da moramo svojim sovražnikom odpustiti in jim dobro storiti, ako hočemo priti v nebesa in postati deležni božje milosti. Kes, lepa pridiga in lepe so bile besede. Take pridige in take besede se dostikrat slišijo iz blagoslovljenih ust, a kaj ko se tako malokdaj vjemajo i dejanji onih istih i j udi. Klerikalci vedno zatrjujejo, da stoje strogo in nepremično na katoliškem stališču in na stališče tiste klerikalne morale, ki jo je oznanjal v nedeljo tudi župnik Barle. Dejanja klerikalcev pa kažejo, da ti ljudje zaničujejo katoliško stališče in pljujejo na katoliš»ko moralo. Kako se klerikalci drže božje zapovedi, da moramo sovražnikom odpustiti in jim dobro storiti in jih povrh še ljubiti? Morda s tem. da je dr. Šusteršič proglasil politični bojkot liberalcev? JMorda s tem, da je duhovnik dr. Krek obljubil pripeljati toliko in toliko ti-.soc kmetov, ki bodo ljubljanske naprednjake pognali v luknje za pse in ki je oznanjal, da je liberalce pometati v grapo in jih s kamni pobiti? Morda s Umi, da dr. Lampe odreka bolnim ljudem deželne podpore, zato l»a daje denar nažrtim menihom? Morda s tem, da je služabnik cerkve, ki uči ljubezen do bližnjega vrgel poštenega paznika iz prisilne delavnice na cesto, samo zato, ker je eital napredne časopise? Ko je dotični za-ladi ljubega- kruhka prosil, naj bi se mu odpustilo, ni bnejl ne dež. odbor, ne dr. Lampe nobene ljubezni do svojega bližnjega. Na prižjaici imajo duhovniki polno sladkih besedi o lju-baani do bližnjtga, tisti duhovniki, ki stoje pod praporom stranke, ki jo v«>dijo vMisteršiči, Kreki in Lamj>cvi. O ti hinavščina, kako si grda. Toda b koncu gredo časi. ko so se smeli biaguslovijene i na prižnici sladkati v življenju pa divjati, kakor volkovi. Besede in dejanja se morajo v jemati. Za tako krščanstvo pa, kakor je z dejanji kažejo dr. Krek. dr. Lampo in drugi taki možakarji veljajo krepke besede, ki jih je zadnjič zapisal vrli /.minski župan Dagarin! -4- Klerikalni poštenjaki na Viču. Hočemo povedati javnosti, kakih umazanosti se poslužujejo naši patri y dosego svojih namenov. Pri občinskih volitvah so dobili naprednjak! večino. Bilo je torej vsakemu jasno, Podpišite se, da hodete tako delovali, kakor vam bo zapovedala »Slovenska Ljudska Stranka«. Ne bi verjeli, da morete, gospod župnik, danes navajati poštene može k izdajalstvu, k najnepoštenejšemu dejanju, kar jih ]xrzna zgodovina, jutri pa govoriti s prižnice o poštenosti in značajnosti. Dobili ste, gospod duhovni oče, zasluženo brco; naši možje so vam pokazali, da niso naprodaj za liter vina ali kos pečenke. Mislili smo, da samo patra Teodora, kateremu vi sami pravite: naš petelin, razjeda gorečnost do »S. L. S.«; zadnje čase pa smo uvideli, da ima tudi vas, gospod župnik, pater Teodor na »špagi«! Pri veliki večini svojih faranov ste izgubili ves ugled! Zavidamo občinske odbornike, da so dobili v svojo sredo tako značaj nega moža kot ste vi, santo pa-dre! — Pred volitvami se je razlegalo iz »Katoliškega (Društvenega) doma vojni klic vpitje: »Boj na nož!« To ste vpili v času, ko je Teodor videl veliko klerikalno večino v vseh treh razredih in je v svetih in pobožnih mislih že vodil občinske posle, danes jia, ko ste poraženi, pozivate v sobotnem »Slovencu« k slogi. Kar ste noreli, to ste dosegli: boj. Pri volitvah se nismo vstrašili -vašega bojnega klica, še manj se ga bojimo danes. Prvi odgovor na vaš bojni klic naj bo: Svoji k svojim! -f- Lažnjvva razkritja »Sloven-čeva« o občinski upravi v Mostah. Današnji »Slovenec« bo prinesel razna lažnjiva razkritja o onih 3000 krouah. ki so izginile iz obč. blagajne v Mostah. »Slovenec« bo skušal vso krivdo zvreči na umrle Za-kotmka, Stareta in Marenčiča, ker ve, da se ti trije ne morejo zagovarjati. Boljše b: pač bilo, da »Slovenec« nekoliko pobrska po žepih svojih pristašev — zakaj noče o teh ničesar slišati f Danes bo imel Orehek zopet mnogo dela z raznašanjem Slovenca«. Povemo pa že danes klerikalcem, da z natolcevanjem in sumničenjem mrtvih ne bodo dosegli prav nikakih uspehov pri poštenih jjndeh, kvečjemu pri osebah Oražno-vega kalibra. Oerenta Oražna pa končno vprašamo, zakaj ne reagira na očitanja v gostilni pri »Biražu«. -f- Po volitvah v Kamniku. Piše se nam: Klerikalci so zmagali pri obč. volitvah. Zmagali so vsled izdajstva in s pomočjo goljufije. Upamo, da bo izvežbano pero popisalo, kar se je godilo pri teh volitvah. Teli an t Lavrenčič in njegovi pomagači, ki so toliko letali po Kamniku in ljudi lovili, begali in terorizirali, bo- do zdaj labko počivali. Tehant Lav* renčič in upokojena župnika Poč in Koželj se bodo zdaj zopet labko kvar* topirstvu udali. In zopet bo tebantova dekla jokala po Kamniku: Ob, jaz toliko trpim in prodajam po mestu, g. tehant pa vse zaspi 1 a jo na kvarte. Oh, še nikoli nisem slišala evangelija, da bi bili apostoli kvar* tali. — Župnik Cegnar iz Stranj je ves obupan stal notri na volišču, ker se je bal, da bi stranka črnih oderuhov in bisaga rje v propadla. A ko se je obrnilo za klerikalce na dobro, se je tehant kar oblizovaJ, tako so se mu sline cedile. Bomo videli, kako bo zdaj klerikalna stranka delala in kaj bo naredila. 4- Pravice, da prepiše volilne imenike za občinske volitve Ima vsakdo. Župan v Dobrunjah je zabran je val prepis volilnih imenikov, na pritožbo volilcev pa je izdam okrajn) glavarstvo za ljubljansko okolioo ta-le ukaz: »Županstvu v Dobrunjah. Županstvo se opozarja na 8 17. občinskega volilnega reda in se županstvu naroča, da ne brani nikomur, da se volilni imeniki pri županstvu prepišejo. C. kr. okrajno glavarstvo, v Ljubljani, dne 30. oktobra 1911.« To, kar velja za Dobrunie, velja seveda tudi za vse ostale občine po deželi. + Kaj pa to? Redar št. 8 je imel danes službo na volišču. Naloga stražarja je, da skrbi za red, nikakor pa n i ne njegova naloga, niti njegova pravica, da kontrolira volilce. Zgodilo se je pa danes, da je redar št. 8 ustavil nekega gospoda, zahteval od njega volilno legitimacijo, jo revidiral in potem šele gospoda naprej pustil. To je že malo preveč in si tako postopanje orav odločno prepovedujemo. -r Vojaška vest. Polkovnik Igo Schmidt pl. Fussina je imenovan za poveljnika ljubljanske 44. domobranske pehotne brigade. — Škrlatica pred vratini Ljubljane. Na Brezovici divja škrlatica m se razširja zdaj tudi že po vaseh okrog Brezovice Skoro je že ni hiše, kjer bi ne imeli bolnika. Škrlatica spada med najnevarnejše bolezni in se jako hitro razširja. Človek bi mislil, da bo šolska oblast hitela zapreti brezoviško šrlo, saj se v šoli bolezen najlaglje ruznaša. A to se ni zgodilo. Posledica tega je, da se je škrlatica tako močno razširila in da jo dobivajo zdaj ne več samo otroci, ampak tudi odrasli. Z ozirom na bližino okuženega okoliša je prav lan-ko mogoče, da se zaneso škrlatica tudi v Ljub'jano, Kaj vender misli šolskn oblast, da brezoviške šole ne zapre! — Togo ta ljubosumnosti. V poljanskem okolišu stanuje gospa, ki daje tvoji ljubosumnosti izraza na način, ki presega že vse meje. Njena ljubosumnost velja neki de&li. Ko je ta dekla 24. t. m. zjutraj peljala zelenjavo na trg, jo je. dotična gospa z neko žensko čakala na oknu, v sobi pa je za vse slučaje imela skritega še nekega moškega. Deklo sta gospa in njena prijateljica zvabili v sobo, češ, da bosta od nje salato kupili. Dekla je res šla v sobo. Najprej so ji ponudili žganja, ki ga pa ni hotela piti, med tem pa vrata zaklenili. V trenotku je bila dekla na tleh, gospa pa s krtačo nad njo. Napadena dekla je tako kričala, da je bila vsa hiša pokonci. Ljudje so začeli tolči po vratih in klicati, a vse je bilo zaman. £>eJe čez dolgo časa so se odprla vra*a in sta ženski pahnili ven in še za njo kričali. Isti \ečer je gospa dekl'» še enkrat na olici napadla in jo s pomočjo noke drug« osebe tako pretepla, da je morala dekla v bolnico. To so prav idilične razmere! Glavna posojilnica in coprniki. Kako duhovniki naše verno ljudstvo slepe, kaže nam naslednji resnični dogodek. Ubog kočar na Dolenjskem, precej blizu Ljubljane, se je polA-komnil Hudnikovih obresti in je nosil svoje prihranke v »Glavno posojilnico«. Ali prišel je konkurz in kočar je šel vprašat župnika za svet, kaj mu je treba storiti, da dobi svoj denar nazaj. Kočar nima velike vloge pri »Glavni posojilnici«, ima le nekaj čez 1000 K. — Hranil je leta in leta, postaral se je in prišel v konkurz. Morile so ga skrbi, toda župnik je rekel, da mu bode pomagal. Dejal je, da je dr. Šusteršič tudi zadružnik »Glavne posojilnice«, da bo ž njim govoril, da dobi kočar svoje denarje gotovo. In župnik je še rekel, da bo kočar prav gotovo dobil denar, ako sc zaobljubi, da mu bo plačal 100 goldinarjev. Ako mu kočar obljubi 100 goldinarjev,, bo župnik izprosil pri Materi božji na K. in v Š., da bo kočar dobil ves denar iz konkurza. Kočar je župniku to obljubil in nam je to sam pripovedoval in je uverjen, da mu bo Mati božja pomagala na priprošnjo gospoda župnika. Zatekli so se pretočeni teden irije psi-prepeHcarji na Osovniku pri Škof ji Loki. Dva in sicer eden črne barve, se nahajati pri kmetu na »Gontah« pod Osovnikom, tretji pa. psica, stara krog 1. leta, rjavo pegasta, pri g. Franc Dolencu, lesnem tr- govcu v Stari Loki, kjer naj se agla-s*. iastnik. Nove vrste lev. V zadnjem času se jo mndil pri neki kajžarki v Ilovi gori v okrajn Račna neki 20 let stari potepuh. Ko so sosedi za to izvedeli, so prišli pred hišo, da ga primejo. Našli so hišo zaprto ter trkali na vrata in zahtevali, da jim odpre. Tujec pa je pobegnil skozi druga vrata in bezal proti gozdu. Za bežeči m je tndi nekdo ustrelil in ga je menda tndi ranil. V Kokri utonil. Dne 29. oktobra dopoldne je šel 61/»letni posestnikov sin Gračič iz Hoj pri Kranju s svojo 41etno sestrico v mesto. Sla sta čez brv pri tovarni za milo in sodo ter je pri tej priliki padel deček v Kokro in utonil. Voda ga je nesla do Pavšler-jevega mlina, kjer so ga našli ob 11. Zanimiv prizor. Prijatelj našega lista nam piše: Po letošnjem sokolskom zletn v Zagrebu sem z večjo češko družbo obiskal Bled in potem Bohinj. Ravno opoldne smo prišli mimo h os p i ca Sv. Duh. Želodci so se oglasili in ustavili smo se. Našli smo tam 16 duhovnikov pri kosilu. Bil je petek. Gospodje so jedli kakor mlatiči. Cele tri ure so sedeli pri kosilu in jedli in jedli. Kakor je pravila natakarica, so bili v ti družbi tudi »gnad-ljivi firšt in škof«, če se ne motim, krški. Za nas ni bilo ta dan v hotelu dobiti drugega, kakor cvrta jajca; vse so snedli duhovni gospodje. Poznalo se nam je pač, da smo Sokoli in da ne prihajamo iz Olomnca, kjer se je vršil par dni prej katoliški shod. Vest n napadu na sprevodnika Lesko v ar ja, ki smo jo priobčili včeraj, je bila netočna. Sprevodniku Leskovarju se ni nič zgodilo, pač pa je dot i eni k ki bi moral doplačati vozni listek skočil z vlaka med vožnjo ined Rimskimi toplicami in Zidanim mostom. Nesrečnik je bil močno vinjen. Skočil je skozi okno pri vratih. V dotičnem kupeju je bil tudi neki mornar, ki je skušal moža zadržati, tod* iztrgal se je in skočil skozi okno. Z Zidanega mostu so se peljali s trezino iskat ponesrečenca. Našli so ga ob prog- težko poškodovanega. Prepeljali so ga v bolnico v Celje. Kakor se je dognalo, se mož piše Su-hadolcc in je po poklicu železniški delavec Ves dogodek se je vršil v brzo vlaku «t. 1, ki vo*i iz Dunaja v Trs*, in ki prihaja v Ljubljano zvečer. Eiektroradiograf »Ideal«. Spored za forek 31 oktobra, sredo 1. in četrtek 2. novembra: Žurnal Pathe. (Tedenski pregled, najnovejše, šport, moda.) Ponesrečena vojna ladja v Toulonn. (Aktualno.) Čuda Rontge-novih žarkov. (Jako zanimiv znanstven posnetek.) Poroka nadvojvode Karla Franca Jožefa s prineezinio Žito Farmsko. CBodoča prestolonaslednika.) Stenotipisti. (Komična privlačnost.) Zvečer namesto Žurnal Pathč: Ljubosumni Cow - Boy. (Zanimiva drama.) V peterk, 3. novembra specijalni večer s prekrasno živalsko sliko r Prijateljstvo do živali« in drugimi lepimi slikami. Istotam nahaja se tudi moderna električna fotografija 12 slik stane samo 80 v. Otvorjeno vsak dan od 9. dopoldne do 10. zvečer. Flektroradiograf »Ideal«. Od danes naprej do vštevai četrtka sta na sporedu dve aktualni sliki, na kateri se slav. občinstvo posebno opozarja in sicer: ->Poroka nadvojvode Karla Franca Jožefa s prineeslnjo Žito Parmsko« in pa komična privlačnost »Stenotipisti«. Pri večernem sporedu predvaja se se velika ameriška dram »»Ljubosumni Cow - Bov«. Napad pred policijsko stražnico v Trnovem. Snoči med V 2 ha 'A 10. je šla ga. Janušova iz mesta domov. Komaj zavije čez Gradaščiee most, ji pride nasproti neki mlad človek. Ko se je ozrl na vse strani in videl, da ni nikogar v bližini, pograbi za torbico, katero je imela Janušova seboj ter jo ji hoče iztrgati. Gospa se prestraši in Jakliče na pomoč. V torbiei je imela precej dragocenosti, katere je nesla domov v popravilo. Zlikovec, ko vidi, da prihajajo ljudje, steče, ne da bi kaj ukradel, ker je gospa dobro držala svojo torbico, po Trnovskem pristanu na Opekarsko cesto in izgine zasledovalcem. Menda bo vseeno padel v roke pravice, če se je tudi za enkrat odtegnil isti. Nepošten hlapec. V neko tukajšnjo trgovino z obleko je bil udinjan pred dvema mesecema 211etni Jakob Šoštar iz mariborskega okraja, pri katerem je gospodar kmalu opazil nepoštenost. Začel ga je nadzorovati in opazil, ko je pred odhodom domov spravil na stranišču zavitek nove obleke, katero je ukradel v trgovini. Po aretaciji se je dognalo, da je Šoštar ukradel poleg te obleke še dve pelerini, tri druge obleke, kakor tudi čepice in klobuke ter vse to poprodal nekemu čevljarju in nekemu mizarju. Po policijski predpreiskavi so fra izročili deželnemu sodišču. V nedeljo je aretiral orožnik na Škofeljci brusača Dominika Močnika iz Modrio v Italiji. Kor je na sumu, da je izvršil v Šmarju hudodelstvo posknšenega ropa. Aretiranec ae jo bil orožniku nprl in ga je zamogel ukrotiti le s pomočjo drugih. Mrtveca je našel minuli teden v Ižici posestnik Martin Žagar. Truplo, kojega identiteta še ni dognana, je baje ležalo v vodi že par mesecev. 8 ceste Snoči je posestnikov sin Vincencij Pader po Dolenjski cesti tako neprevidno vozil, da je zadel v električni voz in a tem svojega znatno poškodoval. Tudi na vozu sedeča Frančiška Okornova se je vsled sunka tako poškodovala, da je morala v deželno rolnitnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Macedoncev in 10 Hrvatov, nama j je prišlo pa 200 Hrvatov, 155 Hrvatov se je povrnilo iz Prusije. Izgubljeno in najdeno. Trgovski vajenec Anton Pire je izgubil bankovec za 20 K. — Gabriela Tavčarjeva je izgubila zlato žepno uro. — G. Gustav Kobal je izgubil denarnico z manjšo vsote denarja. — Sluga Ivan Jakopič je našel denarnico s srednjo vsoto denarja. — Našla se je srebrna ovratna verižica, lastnik jo dobi pri g. Zalarju, pek. mojstru na Starem trgu št. 3. narodno obramba. Šentpetrska ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 5. novembra t. 1. v hotelu »Štrukelj«, v Kolodvorski ulici, v korist glavni družbi svoj obiajni »Martin Malen-škov večer«, na katerem sodeluje iz prijaznosti slov. pevsko društvo »Slavec«. Poleg petja vsebuje spored še lov na sreo s krasnimi dobitki, med njimi tolsta »martinova goska«, več šaljivih prizorov itd. Vstopnine ni. Ni nam treba še posebe naglašati, da je gostilniška kuhinja in klet pri štruklju poleg meščanskih cen na izbomem glasu. Pričetek ob pol S. zvečer. Prijatelje društva vabimo vljudno k mnogobrojnemu posetu. Podružnica sv. Cirila in Metoda na Bledu priredi v proslavo 25-letnice 6vojega obstoja dne 5. novembra t. I. ob 5. popoldne v gostilni »pri Kapsn« veselico s skrbno zbranim sr ore d oni. Društveno naznanila. Koline priredi »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« ▼ nedeljo, dne 5. novembra v gostilni Srakar - Babic na Dolenjski cesti. Vsak, kdor plača 40 v vstopnine, dobi zastonj jetrno klobaso izvrstne kakovosti z zeljem. Igrali bodo tamburaši. Začetek ob poln 4. popoldne. Na razpolago bodo zgornji in spodnji prostori gostilne. Pevsko društvo »Slavee« zapoje trt zbore žalostnike, na dan Vseh svetnikov ob pel 4. na novem pokopališču pri Sv. Križu. »Sava«, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju ima v petek. 3. listopada t. 1. ob 8. zveče 1 v restavraciji »Schwarz-spanierhof« Sch waraspaniers.tr asso, s\rcj I. redni občni zbor. Iz Dolenjega Logatca. Pevski zbor »Sokola« bo pel kakor običajno, tudi letos na Vseh svetnikov dan ob 6. zvečer na dolenjelogaškem pokopališču v spomin preminulim bratom. — Pri klerikalnem konsumnem društvu morajo vladati prav čedne razmere, da je pred kratkem odstopil kot podnačelnik mož, ki se je svoje dni najbolj trudil za ustanovitev omenjenega društva. Okrajno glavarstvo je v zadnjem času izdalo prepoved glede prodaje gotovih predmetov, katere so klerikalni poštenjakoviči brez vsakega dovoljenja razpečevali v konsumnem društvu. Baje se klerikalci brigajo za to prepoved toliko, kakor za lanski sneg in je dolžnost e. kr. okrajnega glavarstva, da stopi v tem oziru klerikalnim ptičkom pošteno na prste. — Klerikalci so pretečeno nedeljo zopet imeli shod, na katerem je G ost inča r med drugim volilcem priporočal kandidate S. L. S., češ, da se bo le potem v občinskem zastopu oziralo na njih težnje in prošnje, če bodo v njem sedeli pristaši S. L. S. To je navadna laž, oziroma farbarija. Klerikalcem se pred sedanjim naprednim županom tako dobro godi, da se jim niti potem ne bo več tako, ko bodo sami gospodarili. Sleherna želja se jim namah izpolni. Kje hi drugače se bil »Društveni dom« in kje župnišče, iz katerega sedaj župnik za zahvalo naprednjake zmerja in proti njim ruje. Na shodu se je oglasil tudi župnik in priporočal slogo pri volitvah. Mu mora biti pač znano, da pametni klerikalci ne bodo volili v občinski zastop mož, ki se jim takorekoč vsiljujejo in o katerih vedo, da se znajo samo sirokoustiti, ne naredijo pa ničesar. Napredno politično društvo za logaški okraj priredi prihodnjo nedeljo v Logatcu javen shod, na katerega že danes opozarjamo vse somišljenike. Na shodu bo govoril naš rojak g. Adolf Ribnikar tržni nadzornik v Ljubljani. Obrtna zadruga na Bledu. Na željo več mojstrov priredi obrtna za- druga nri Bledu vzajemno z zavodom za pospeševanje obrti na Kranjskem tečaj za knjigovodstvo in korespondenco za obrtnike. Pričel se bo tečaj 9. novembra in bo trajal do 17. decembra t. 1. torej 5 tednov. Pouk bo dvakrat na teden in sicer v četrtkih popoldne od 2. do 5. ure in v nedeljah dopoldne od 9. do 12. ure, ter je brezplačen. Poučeval bode g. Josip Goga-la iz Ljubljane. Za učila mora vsak udeleženec takoj vposlati 10 K ter dobi preostanek nazaj konec tečaja, kar se ne porabi. Kdor se tečaja udeleži, bo mcral točno obiskovati določene uro poukn. Število udeležencev je omejeno od 35 do 25 ter se prosi zaradi tega takojšnje priglasitve. Pouk bo v Blejskem domu. Z Bleda. Olepševalno društvo »Zarja« na Rečici želi v domači vasi in v kolodvorski okolici s svojimi majhnimi eredstvi zboljšati promet s tujci. V ta namen je že preteklo leto napravilo drsališče na travniku. Letos je poskupilo z napravo kopališča za otroke na domačem potoku, ki se je dobro obneslo. Treba bo še na raznih razgledišeih klopi napraviti, steze popraviti itd. Vse to je pa zvezano s stroški, katerih društvo ne zmore. Zato napravi društvo prihodnjo nedeljo 5. novembra ob 6. uri zvečer v hotelu r.Triglav« (pri Peterne-lu) veselico s tombolo in plesom, h kateri se vabijo naši prijatelji. »Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju« si je izvolilo na občnem zberu dne 27. oktobra t. 1. za tekoči zimski tečaj sledeči odbor: predseduik: tov. Fr. Zavrnik, podpredsednik: tov. Ivo Pestotnik, tajnik: tov. Fr. Baš. blagajnik: tov. Fr. Lobnik, gospodar: tov. P. Rihtarič, namestnika, tov. Jos. Samec, tov. S. Žiberi, preglednika: tov. Fr. Veber, tov. Janko V iz jak. »Adrija« v Pragi. Na I. rednem občnem zborn akad. društva »Adrija«, dne 25 t. m. se je sestavil za zimski tečaj 1911/12 sledeči odbor: Predsednik: stud. iur. M. R. Lemež, podpredsednik: cand. iur. France Ta vzel j, tajnik: stud. iur. Rihard Jug, blagajnik: stud. iur. Kazimir Gnus, knjižničar: cand. ing. Drago Leskovšek, časnikar: stud. mach. Rudolf Svajger gospodar: stud. ing. Ivan Žerjav, namestnika: stud. med. France Marimč in stud. med. Ivan Rak. preglednika: cand. ing. Janko Mačkovšek in cand. med. Ivan J11-rečko. Prosveto. Iz gledališke pisarne. Danes z\» -čer se poje tretjič v sezoni B. SraeU-ne krasna opera buffa v treh dejanjih »Prodana nevesta«, ki je dosegla že dvakrat letos velik uspeh. Predstava se vrši za nepar-abonente. — V sredo na Vseh svetnikov dan se igra Raupachova žaloigra »Mlinar in njegova hči« pri zelo znižanih ce-n*h rzven ahonneinenta, za lože par. Občinstvo se opozarja, da je začetek predstave že <*b 7. — V četrtek prvič na našem odru »Kralj (Sire)« tragikomedija francoski spisal Henri Lave dan. Dejanje se vrši za časa februarske revolucije v Parizu 1. 1848. Zarota je naperjena proti tedanjemu kralju Ladov ikn Filipn. Predstava se vrši za nepar-abonente. Heury Lavedan: Kralj (Sire). Dejanje te tragikomedije se godi v Parizu pred in med februarsko revolucijo 1. 1S48., ki je bila začetek vseh evropskih revolucij. Kralj Ludovih XVII. je bil izdihnil poti sekiro, njegov nedorasli sin je umrl v bedi in ponižanju (nato je sledil cesar Napoleon 1.1, kralj Ludovik XVTII. je umrl 1824., nato je sledil njegov brat kot Kari X., ki pa ga je pognala julijska revolucija s prestola že 1. I80O in ki je umrl v Gorici 1. 1836. Francoski narod je odrekel starejšemu rodu Bourbonov za veno pravico do prestola ter je proglasil glavarja mlajšega rodu Bourbonoev, Ludovi-ka Filipa Orleanskega kraljem Francozov. Ta »državljanski kralj« pa se je opiral Ig na bogato meščanstvo in na svojo narodno gardo. Zato so ga sovražili aristokratje in nižji sloji. Republikanci so imeli torej pr«»ti kralju naj^ilnejšo zasloni bo v plemstvu in v masah. Ker je kralj Ludovik Filip omejil volilno pravico lv» na najbogatejše kroge ter je zatrl vso svobodo društvenega gibanja in tiska, je kralja sovražilo vse. Atentat se je izvršil nanj za atentatom, a kralj je ušel naklepom vseh različnih krvavih zarot. Dne 22. februarja 1848 pa je izbruhnila v Parizu strašna revolncija. Ko se je pridružila re. volucionarjem še večina vojske, jO kralj z vso familijo pobegnil na Angleško, kjer je že 1. 1850 umrl. Pariz je postavil republikansko vlado, iu pesnik Lamartine je bil predsednic. Iz te revolucionarne dobe je zajel Henry Lavedan, moderni francoski dramatik, svojo najnovejšo dramo. V sredi dejanja stoji fanatična oboževalka stare bourbonske linije in sovražnica kra'ja Lndovika Filipa. Gdč. de Saint - Salbi veruje trdno, da sin Lndovika XVI. se živi in zanj, za Lndovika XVII. deluje. Da bi jo ozdravil te manije, aranžirata njen zdravnik in izpovednik komedijo, v katah ima igralno in repnblioan Ronlette glavno vlogo. Rovalisti in zarotniki nastopajo v tej komediji, ki se zaključi z junaško smrtjo Roulet-ta, ki pade — dasi zarotnik proti kralja — v obrambi kraljeve oseba. Umetnost. Slavni Seveikov kvartet iz Prage, priredi v nedeljo dne 12. novembra v Ljubljani v dvorani Mestnega d -ma krasen komorni koncert. Sodelovali bodo umetniki iz slavne Sev-čikove goslarske sole gg.: K. Lhot-sky, 1. violina, K. Procbazka U. violina, K. Moravec violo in L. Zelenka čelo. Književnost. — »Ljubljanski Zvon«. Vsebina novembrskega zvezka: 1. Demetij: Na romanju. — Na promenadi. — Brez zadoščenja 2. Jos. Premk: Iz cikla »Mira«. 3. Rado Murnik: Hči grofa Blr.gaja Roman. (Dalje pri h.) 4. Ivan Cankar: Na peči. 5. Anton Debeljak: Poletni popoldan. 6. Dr. Alojz Krangher: Pustna noč. 7. L. Pinta r: Satura. (Konec.) 8. Josip Hrastar: Iz življenja Tomaža Križa-ja. (Konec prih.) 9. P. Žmitek: Sedma umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. 10. Književna poročila. Fr. Koral: Milan Pugelj, Mali ljudje. — Dr. Lokar: Josip Jurčič, Deseti brat. — Milan Pajk: Dr. Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. — Jak. Zupančič: Josip Mazi, Geometrija za tretji razred srednji}« šol. — S.: Slovenska čitanka za drucri razred srednjih Sol — Veracior: I "pravda, Še en pot: »Nekateri slovenski pravniški izrazi«. — Dr. Rajko Naehtigall: A. Les-kien, Grammatik der altburgari->-hcn (altkirchenslavi^chen) Spra-ehe. — A. Lesk i en, Handbuch der altbuigarisehen (altkirehenslavi-^ohen) Sprache. (Konec prib.) — A. Debeljak: Mičun M. Pavičevič; Brd-janke, Gorske ruže. Črnogorcu. 11. Slovstveni zaju-ski. Š,: Josip Vos-njak. — I. Poboljšar: Pred petdesetimi leti. (Konec.) — »Carnioia« ima v 4. zvezku naslednjo vsebino: Janko Barle, Ljubljanski kongres 1. 1821. po dnevniku zagrebškega ffcofa Maksimilijana Vrbovca. A Aškerc, Francoska posadk« na. gradu pa Ljubljančani i. JSKk Bergd»rektion Idria, Die er-ste Okkupation Idrias dureb die Frauzoser im Jahre 1797. M. K.. Zemljiške razmere po Selški dolini leta 1630. (Konec). Franjo Bučar, O nakladama nekih slovenskih protestantskih knjiera J. Hafner, Ver-zeichnis der bisher in Krain be-obachteten Grossschmetterlinge fFnrtf=ctzung). Kaietnn Stranctzkv, Einiges uber krvstalli^ierten Gvps von Idria. Slovstvo. Mali zapiski. Društvene vesli. Razne stvori * Španski kralj dobil veliko ded- sčino. Pred par dnevi umrli pariški milijonar Laspene je vse svoje premoženje v znesku 3l/2 milijona frankov zapustil španskemu kralju Alfonzu. * »Crna roka« v Chicagu. Policija v Chicagu je baje odkrila glavna zbirališče »Crne roke« v hiši nekega Italijana. Veliko zločincev so prijeli. Govori se, da so prijeli 550 članov te nevarne družb0. * Samomor zaradi financijalnih tezkoč. ImejiteJiica tvornice za obveze v Zellu pri Knfsteinu, gospa Alt-hauser in njen sin sta se zaradi financijalnih tezkoč zastrupila. Sin je mrtev, mater sc pa prepeljali v jako opasnem stanju v bolnišnico. * Grozen Mm kaznjenea. V niluiei vVogtabergu na Nemška« aa je dogodil v soboto grozovit slučaj. Na trideset let joče obsojeni Fickert, ki je odsedel ie 22 let, js saigsl postelje v spalnioi. 36 kaznjenoev, ki so ležali v posteljah, so le z največjo težavo rešili. Fickert je potom napadel nekega stražnika ter ga ranil a nožem, sklenjenega so odvedli v korekcijsko ječo. * Umor pri Hodonfnn. Dunajski policiji se je posrečilo dognati iden-titeio osebe, ki jo je umoril Toman. Umorjenec je tridesetletni mizarski pomočnik Ernsfc Schttller, ki je bil dolgo časa brez posla. Toman ga j« izvabil, ker mu je obljubil službo v neki tovarni za špirit. Morilec Toman ga je cd vedel najprvo v hotel, kjer mu je dal svojo obleko. O Toma-nn še nimajo sledu. * Okradena banka. Na Čuden način je bila v nedeljo oškodovana neka banka v Fraukobroduza 40.000 mark. Nekemu svojemu nastavljeneu z imenom Thomas je izročila efekte v vrednosti 40.000 mark, da jih odnese nekemu komitentu. Uradnik je zme-njal efekte v denar, se odpeljal v kočiji na pokopališče ter se tam ustrelil. Pri njem niso našli niti denarja, niti kakih podatkov, kam je denar izginil. * Zblazneli starši. Iz Spindel- miihle na Češkem poročajo: Ze več dni niso videli otrok trgovca Kollma-na. Ker sta se zakonska Kollmann v zadnjem času zelo ekscentrično obnašala, so se začeli bati, da se je otrokom kaj pripetilo. Ko so sosedi z orožniki skušali vdreti v hišo, sta se zakonska s starimi sabljami postavila v bran. En orožnik je bil na roki težko poškodovan. Deset drugih oseb je bilo tudi ranjenih. Le z največjim trudom se je posrečilo, premagati zblaznela. Otroke so našli pod posteljo, popolnoma sestradane. Zakonska že več dni nista dala otrokom jesti. Prepeljali so ju v blaznico. * Podzemeljski plini. V bližini državnih izvirkov podzemeljskih plinov v Kissarmasu so si napravili plini nov izhod iz zemlje, ker so zaprli nekatere izhode. Plini so vzdignili zemljo in z močnim bobnenjem našli pot na prosto. Vsled bobnenja prestrašen je hotel neki poljski čuvaj prižgati svetilko, pri tej priliki pa se je vnel plin in je eksplozija poškodovala njega, njegovo ženo in hčerko. V bližini železniškega nasipa se je zemlja vdrla in razpočila kakih 300 metrov daleč. Na površini kakih 30 oralov se dviga 30 plamenov, med njimi nekateri tako visoko, kakor najvišji topoli. Ogenj je požgal bližnje travnike in zažgal tudi neki gozd. Pionirji so na delu, da s peskom zadu-še ogenj. Zamašene izhode plina v mestnih izvirkih so odprli, nakar so začeli plameni pojemati. Kljub temu izbruhu plinov so ostali izvirki popolnoma nepoškodovani. * Par kitajskih izrazov. Pariški »Figaro« objavlja par kitajskih izrazov v orientacijo svojih bralcev o sedanji kitajski revoluciji. Navesti hočemo par takih izrazov: King — glavno mesto; fu — glavno mesto kake province; ču — mesto druge vrste; kien — mesto tretje vrste; kiang — reka; ho — struga; hai — morje; tao — otok; shan — gora; ling — hrib; kuan — utrjen prostor; čai — čete v taborišču ta — velik; siao — manj-hen; pei — sever; nan — jug; si — zahod; shang — višji; pai — bel; hei — črn; jang — moder. Nan-kimr znači glavno mesto na jugu, Poi-king ali Peking glavno mesto na severu. »Vai-vu-pu« znači zunanje ministrstvo, »Tu-či-pu« pa finančno ministrstvo. * Tatvine in goljufije na Ruskem. V odpošiljalnici urada, v katerem se izdelujejo državni papirji, so predvčerajšnjem odkrili veliko tatvino. 200000 novih kreditnih biletov, ki so bili namenjeni za državno železnico, je bilo ukradenih. — čez par dni se bo v Petfogradn zagovarjalo enajst oseb, nad trne* trija kratiš zastopnika zunanjega ministra, Vera-dova. prod vojnim sodiščem, ker 00 pogoljnfali 11 milijonov rabljev pri zgradbi Volga-brifnlminske železnice. f Kratenji ifikigi kor poročajo iz Baknja, taraožnjo deželo, kjer se nahajalo najbogatejši posestniki petrolejskih studencev na Ruskem, kurdski roparji, katerim na delu stoji Ženska, žena kurdskega poglavarja Selim-kana, z imenom Alia Bi bi. Je to brezprhnemo junaška ženska pa tndi grozovito kruta, tako da vse prebivalstvo -repeče pred njo. Nekemu trgovcu, ki ni mogel plaeati osmih dni 30.000 rublje v odkupnine, so odrezali ušesa, nos in prste na rokah in nogah. Poveljniku kozakov v Baku ju, ki je odposlal nad roparje kozake, je poslala pismo: »Svetujem ti resno, da pustiš mene in moje ljudi pri miru, sieer te odpeljem v gore in ti dam na živem telesu odreti kožo. Mia Bibi.« DeželnoztoriKe volitve v LfaHlonL Pri današnji deželnozborski voli tv i je bil izvoljen narodno-napredni kandidat Adolf Rlbnikar. Oddanih je bilo 3313 glasov, po odbitju praznih in neveljavnih glasovnic, znaša število veljavno oddanih gh sov ;;116. Adolf Rib nikar je dobil 171D g!a*ov, torej je zmagal z absolutno večino 191 glasov. Razmerje glasov pri posameznih komisijah je bledeče: »Mestni dom«. I. komisija. Oddanih 852 glasov. Ribnikar 423 Rojina 189 Eger 137 Kristan 57 Tavčar 1 Gregorič 1 Sever 1 Neveljavna 2 Praznih 41 II. komisija. Oddanih 701 glas. Pibnikar 374 Roj ina 173 Fger 72 Kristan 41 Pazcepljenih 2 Praznih 36 Neveljavna 2 »Union«. I. komisija. Oddanih 791 glasov. Ribnikar 428 Roj i na 176 Eger 89 Kristan 56 Razcepljeni 3 Praznih 49 II. komisija* Oddanih 969 glasov. Ribnikar 494 Roj i na 232 Eger 125 Kristan 60 Praznih 54 Neveljaven 1 Razcepljeni 3 Slava voMlcem! Živela narodna in napredna Ljubljana! Telefonsko h brzojavna porodilo. Kri Dunaj, 31. oktobra. Danes dopoldne ob 11. se je vršil ministrski svet pod predsedstvom Gantscha, da definitivno sklepa glede rekonstrukcije. Posvetovanja se še vrše. V po- litično informiranih krogih se zatrjuje, Ai ne bo prišlo do demisije celokupnega ministrstva, marveč, da bodi samo, nekateri ministri izstopili iz kabineta in jih bodo nadomestili dragi. Ministrski predsednik GauUch bo najbrže jutri predložil oesarju novo listo. O osebah se varuje najstrožja tajnost. Dunaj, 31. oktobra. V političnih krogih to mnenja, a se bo novo imenovanje v ministrstvu omejilo samo na dva uortfe!ja. Kakor se čuje, je tudi cesarjev namestnik na Morav-skem Hcinold določen za en portfelj. Ministrskega sveta so se udeležili vsi ministri in je trajal od 11. do 1. Ministrski predsednik Gautech bo od cesarja sprejet v avdijenci najbrže danes popoldne ter mn sporočil tud. svoje predloge. Izpremembe bo-do še danes zvečer ali pa jutri publicirane. Dr. Kbenhoeh se umakne. Dunaj, 31. oktobra. Klerikalna o fini jalna korespondenca »Austria« prinaša vest, da se hoče v najkrajšem Času umakniti klerikalni vodja dr. Ebenhoch iz javnega življenja. Imenovanja. Dunaj, 31. oktobra. Glasom cesarjevega lastnoročnega pisma so bili imenovani fml. Georgi za generala infanterije, fml. nadvojvoda Fran Salvator za generala kavaleri-;Je, viceadmiral nadvojvoda Karel Štefan za admirala, fml. in poveljujoči general III. armadnega zbora Ernest baron Ijeithner za feldcajg-majstra. Dunaj, 31. oktobra. Obstlt. Karel Weber, pošpolka št. 27. je imenovan za poveljnika tega polka. Pogajanja na Ogrskem. Budimpešta, 31. oktobra. Pogajanja med hladno večino in opozicijo so naletela na velike tezkoče. Budimpešta, 31. oktobra. Včeraj se je vršila ministrska konferenca zaradi kompromisa z obstrukcijo. —-Posebno konferenco je imel tudi poslanec Tisza z ministrskim predsednikom Khnenom in je Tisza baje poudarjal: O miru ne more biti govora, iti moramo vsak svoja pota. Predvsem bomo strogo pazili na hišni red. Tudi med Justbom in Khnenom so se vršile konference, ki pa niso imele zadovoljivega uspeha. Vihar v Rigi. Riga, 31. oktobra. Včeraj je divjal iu hud vihar, ki je napravil mnogo škode. Več manjših bark se je potopilo, potopile sta se pa tudi dve jadernici, vendar pa se je posrečilo moštvo rešiti. Tudi telefonske in brzojavne zveze so pretrgane ter železniški promet otezkočen. Perzija. Petrograd, 31. oktobra. Petro-gradska brzojavna agentura demantira vesti o skupni rusko-angleški intervenciji v Perziji. Hmelj. Norimberg, 31. oktobra. 200, 300. Kupčija prijetnejša. Cene bolj stalne. Revolucija na Kitajskem. Peking, 31. oktobra. Cesar je izdal edikt, v katerem prisega, da bo reformiral ustavo in narodno skupščino ter preosnoval tudi kabinet iz katerega bo moral izstopiti predsednik, ki je Mandžn. Novi ministrski predsednik bo LiČa-Čn. Italijansko-turška vojna. Strahovit poraz Italijanov. — Tripolis zopet v rokah Torkov. Tripolis, 31. oktobra. Zadnja dva dneva mirujejo Arabci. Italijanske predstraže so baje dognale, da stoje močni oddelki arabskih čet v nefx>-sredni bližini italijanskih pozicij. — Včerajšnji dan je bil za Italijane skrajno težaven. Poskušali so prodreti v oaze, kar se jim pa ni posrečilo. Berolin, 31. oktobra. »Tageblatt* peresa Is Carigrada, da je neznani tvrtki zunanji minister evropskim diplomatom pri sprejem n, da so Italijani v Tri polisu razobesili belo stavo. Carigrad, 31. oktobra. Od Ijlve strani j« dobil turški generalni štab včeraj popoldne is Tripoliam vest o popolni zmagi Turkov in o zavzetju mesta Tri polisa. Carigrad, 31. oktobra. Včeraj je dospela sem vest, da so Turki v Tripolisu popolnoma porazili Italijane ter zaplenili 95 topov, 37 ni i t rele* in 1700 zabojev streliva. Ujeli «o baje 700 Italijanov ter ubili 5000. Ta ve*t je vzbudila v Carigradu nepopisno veselje. Carigrad, 31. oktobra. Turki so Tripolis zasedli. Direktni kabel med Carigradom in Tripolisom je zopet ▼ turških rokah. V Carigradu pripravlja poseben komite veliko zmagoslavje. Carigrad, 31. oktobra. Nekateri turški listi prinašajo vest, da so Tur. ki v Tripolisu umorili izdajalskega župana Hasun pašo. Carigrad, 31. oktobra. Od predvčerajšnjega dneva vlada tu velikansko veselje. Vesti, da so Turki zopet zavzeli Tripolis, se potrjujejo. Še pozno zvečer je turški vojni minister objavil zanesljivo poročilo, da so Turki zopet zavzeli Tripolis. Vjetniki. — Izgube. Rim, 31. oktobra. »Avauti« poroča, da ravnajo italijanski vojaki nad vse kruto z vjetimi Arabci. -—-»Stampa« te vesti potrjuje. Italijani so baje slekli starce, žene in otrok*-, jih zvezali in vrgli v ječe. Tudi Arabci ravnajo nepopisno kruto z italijanskimi vjetniki. Od treh stotnij bersagllerijev je ostalo živih 125 mož, od dveh stotnij pehote pa živi samo še 60 mož. Carigrad, 31. oktobra. Kalim i l>ej poslanec iz Tripolisa brzojavlja: Italijani so se morali umakniti v mesto in so utrdili svoje pozicije. Naši vojaki so zavzeli dve prednji utrdbi in se nahajajo samo še 3 ntrdbe v italijanskih rokah. Upamo, da dobimo Tripolis v kratkem zopet v svoje roke. Italijansko b rodov je. Rim, 31. oktobra. »Avanti«- javlja, da je italijansko brodovje začelo streljati na Mitih-ne in Rodos. V Južni Albaniji. Carigrad. 31. oktobra. Iz Preveze svetuje poslanec Hamdi mladotnr-škemu komiteju in njega predsedni-štvu, da naj stori takoj vse korake, da se Južna Albanija bolj utrdi, zlasti pa Janina, Demonstracije v Italiji. Milan, 31. oktobra. Iz Genov« poročajo o velikih demonstracijah proti socijalnim demokratom. Lisr »II lavoro« je prinašal slaba in vznemirljiva poročila z bojišča, vsled tega je ljudstvo vdrlo v uredništva, uničilo časopise in tudi pozneje še demonstriralo proti socijalnim demokratom. Darila. Upravništvu naših listov so |io-slali za: »Narodni sklad« »Politično braževalno druatvo za dvorski okraj v Ljubljani« 20 K, mesto venca na krsto člana g. Jakob Šimenca. Živeli nabiralci in darovalci! Za >-Narodni sklad« so darovali povodom odhodnioe g. M. D o 1 n i -carja in praznovanja godu g. Simona Praprotn ika, mizarskega mojstra v Vodmatu, napredni Vodmačani 57 kron. Živeli! Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. K reformi ne^uonlo los. Ni več daleč, čas, ko bo ravnota-ko malo dostojno imeti redke ali pa nobenih las, kakor je že sedaj neprijetno kazati vrzeli v zobeh. Že dandanes je — naj bo to že kakršnakoli tolažba ljudem, ki jim izpadajo lasje — toliko kakor gotovo, da se v mnogih slučajih da izpadanje las ustaviti, in sicer, kakor bomo še pozneje povedali, na prav preprost način. Sredstvo, lase ohraniti do pozne starosti zdrave in goste, je v resnici presenetljivo enostavno. To bomo ta-k'oj razumeli, ako si predstavimo, na kakšen način skoro v vseh slučajih lasje izpadajo. Koristno je, ako si ogledamo sliko posameznega lasu. Kakor je vsakdo že najbrž videl naslikano, tiči las v jamici, takozvanem lasnem mešičku, ki je zakopan v kožo in las ozko oklepa kakor rokavica pret. Na gornjem robu te jamice so lojeve žleze, ki dajo lasem tolščo. To je ista modra uredba, kakor obstoji že tudi za človeško kozo, ki je . takisto vsled delovanja kožnih žlez neprestano prevlečena s tanko plastjo masti, kar dela kožo voljno in jo tndi varuje zunanjih vplivov. Ta maščobnost ima pa pri koži in pri laseh to napako, da se pogosto proizvaja preveč maščobe, ki se seveda mora usesti kje drugje. Ta maščoba se posuši. Na obrazu in rokah se ta preobilen zaradi nesnage, ki se na njih drži, kmalu na zunaj opazi, navadili smo se na to, da to odvečno tolščo odmivamo stran. Na glavi pa, kjer se te plasti maščobo ne opazijo tako, se pa seveda vedno bolj množe in ker se v laseh rad ustavlja prah, se kmalu nabero debele plasti, ki branijo lasem rasti. To je seveda tako samo ob sebi razumljivo, da se moramo čuditi, da tako malo ljudi pazi na to. Ako danes ljudi povprašujete, kako goje svojo glavo, boste v najredkejših slučajih čuli, da si jo redno umivajo in naravnost čuden uspeh bi dosegli« ako bi hoteli dognati, kako na taki glavi izgleda. Seveda ni Čuda, da takim ljudem izpadajo lasje. Ta zanikarnost nasproti koži na glavi je tem bolj čudna, kar sedaj vsaka knjiga o ne- I govanjn telesa v soglasju s specialisti za negovanje las in kože označuje in priporoča za najboljši način nego-; vanja las redno umivanje las in kože na glavi. Treba je pa, kakor pri vsaki stvari, pri i zrni van ju las in kože na glavi ravnati z neko premišljenostjo. Pred vaem je potrebno, da si izberemo milo, ki more to maščobno skorjo (prhljaj in luskine) raztopiti in tudi lasem odvzeti nepotrebno maščobo. Treba je dalje, da milne pene s prej skuhano voda skrbno isplahnemo in lase nato dobro posušimo ali damo v sobi posušiti. Nekateri ljudje se boje, da izmi-vanje lasem škoduje; to je pa nazor brez utemeljitve, ker kakor brado pri umivanju obraza vsak dan zraven umivamo, ne da bi kaj škodilo — nasprotno, brada prav redkokdaj izpada — tako je pa umivanje izredno koristno tudi koti na gievi. Pri prvih umivanjih izpade sicer vedno nekoliko las; to je pa popolnoma nar ker so to tisti lasje, ki bi tndi si« izpadli. To ni izgube. Lasje se še narahlo drže lesiHe in nizanj ve*. Celo dobro je, da J izpadejo, ker napravijo prostor drugemu, zdravemu naraščaju. Najboljšo sredstvo, ohraniti lase zdrave, je redno umivanje glave 8 primerenim milom. Ako nadalje vemo, da so gori navedene maščobne plasti izborna tla različnim parazitom, zbujalcem kožnih bolezni, kar izpadanje las še bolj pospešuje, ukrenemo prav, ako rabimo dobro milo z antiseptičnim dodatkom, ki tem zbnjalcem zavira razvitak. Med vsemi dodatki te vrste se je, kakor splošno znano, katran obnese 1 kot naravnost suterene sredstvo. Katran deluje rnzkuževalno in ima poleg tega znamenito lastnost, da zbuja delovanje kože im s tem rast les. Kljub tej lastnosti, ki jo v medicini globoko cenijo, se katran za umivanje glave vendar ni mogel vdomačiti, ker js njegov duh nekaterim naravnost nesnosan tar so nevedni katranov! indelki, kakor ao doslej prihajali ne trg, v mnogih slučajih vendar zbujali neprijetno draženj* koše. Zete se is lete in Me delali po-iskuse, de bi katran primemo predelali in se js nofoslsd posrečilo prire- | diti katranov preparat skoro bre* du-I ha, ki tndi nima neprijetnih postranskih učinkov. Ta izdelek (imenovan Pittvlen) se je nato spojil s tekočino, voljnim kalijevim milom v Pixavon (Pix = katran, Savon = milo) in tako se je naposled ustvaril že dolgo iskani katranov izdelek za umivanje glave. Pizavon z lahkoto odloči luskine in nesnago od kože na glavi, se prekršeno peni in se a lahkoto da odplakniti s las. Ima jako simpatičen duh in vsled katrana, ki ga obsega deluje proti parazitarnem izpadanju las. Že po nekoliko umivanjih u Pizavonom, bo vsakdo opazil dobro-dejni učinek, zato lahko označimo Pixavon za naravnost idealno sredstvo se negovanje las. Pri tem je pa to negovanje izredno ceno. Steklenice IHzavona (cena 2 K 50 vin.) zadošča skoro za pol leta. Dobiva se po vseh zadevnih trgovinah. Po vseh brivnicah umivajo m Pixavonom. Sedanji letni čas je po-sebno pripraven se negovanje les e Umrli so v Ljubljani: Dne 27. oktobra: Marija Ogrizek, posestnikova žena, 37 let, Radee-kega cesta 11. — Ivana Korošec, re-jenka, 2 meseca, Zaloška cesta 13. — Uršnla Magerl, nadsprevodnikova žena, 55 let, Marija Terezije cesta 6. — Rudolf Šmajdek, rejenec, 1 mesec, Einonska cesta 10. Dne 28. oktobra: Marija Mav, delavka c. kr. tobačne tovarne v p., 63 let, Dolenjska cesta 13. Dne 29. oktobra: Rok Pekošck, krojaški pomočnik, 20 let, Radecke-ga cesta 11. V deželni bolnici: Dne 30. oktobra: Ana Brudar, zasebnica, 63 let. — Prane Štalc, posestnik, 47 let. Dne 31. oktobra: Ivan Kurnik, iesarski pomočnik, 34 let. Žitne cone v Budimpešti. Dne 31. oktobra 1911. Termin. Pšenica zaoktober 1911. Rž za oktober 1911 . . Koruza za maj 1912 . . Qves za oktober 1911 . za 50 kg 11<>2 za 50 kg 1037 za 50 kg 859 za 50 kg 960 Za prebivalce mest, uradnike itd. Pioti težkočam prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ^HoU-ot Seldlitz prašek," ker vpliva na prenavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnnr A. MOLL, c. in kr. dvomi zalagatelj na DUNAJU, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 »8 Strašno je, noč za nočjo brez spanja sedeti v postelji in ka-šljati. Od vsega tega čaja in sladkarij mi je ie kar hudo v želodcu in nič se ne obrne na bolje. — Kupite si sodenskih mineralnih pastilj (Faye-vih pristnih.) Ako jih po predpisu zlasti zjutraj in zvečer, začutite takoj olajšanje in kmalu se iznebite vseh težav. Pri tem pa sodenice pristno delujejo na želodcu. Skatljica stane K 125. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik. Dunaj IVI. Grosse Neugasse 17. f .*. Jrfpdni salon Jvane SchMer na Sv- ?etra cesti štev. 3t | priporoča. klobuke vseh vrst Popravila vsec točno in ceno/ Ces opoldan odprto. — Žalni I :: klobuki vedno v zalogi. mmm i&sa\£is&&& i see Serravallo vo 5> železnato Kina-vino Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. ss Izborni okus. :i Večkrat odlikovano. k Nad 7000 zdravniških spričeval, s J. SERRAVALLO, c. in kr. dvomi dobavitelj \ TRST-Barko vi je. r K'ntA Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KINTA kolesa. Hcjc&JirMJSf itastn. Ilwtwini coni tazpitfM. K. čamernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. !iKisL trpin \ Mitih mn. Mi. Izposojevanje koles. aro« bljei katari« IM. Zlata svoUbJs Berolin, Paril, Rim iti Dr. J. Z., mokosaranlk, Ostro v a. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: Sevdlin". Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave, Ako spozna, Ki drži želodce zdrave! Najboljše krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2*40. m m rSfc Naslov za naročila: „FL0RIAN". Ljubljana. iftteoNlofttM mnooio« t asa mm^mb aaa*s awa^i smCni asa aa.7o g UIM. *ee* t* Mahu i ■P ■19 vaaja ■etra v mm ti 1 > ncoo 30 • ••Pop. a. sv. 745 4 745-5 10*8 9*0 si. sever • sk. oblač. oblačno 31. 7.xJ. 743 5 »1 si. jvzh. • Štednja včerajšnja temperatura 8*7* norm. 7-6\ Padavina v 24 urah 00 mm. Na Cojzovi cesti 9, v bližini realke in obrtne sole SV aa odda tako] ali kasnefe ~Vfl ===== svetla in solnčna----- mesečna soba meblovana s posebnim vhodom. 3699 Vpraša se istotam I. nadstr., vrata Štev. 6. Iščem zssesljivef e 3714 ključankega muka frm Šmajdek Jesenice, gorenjsko. Veliki Postavno varovano. I brez oprave se odda na Tržaški cesti 4. za mesečnih 16 K. 3700 Korespondenca. Dva mlada, inteligentna slovenska mornarja telita koresooDdirati s primeraima iospodiCnaaa bodisi v slovenskem, nemškem, hrvatskem, italijanskem, češkem ali ogrskem jeziku. — Naslova: 1.) »Med valovi«1, 2.) „Iz rafines anl „S. BC S. En. Frana Ferdinand, Pola L** Stanovanja z eno in dvema sobama se Oddajo takof oziroma tudi za oozneje na Poljanski cesti štev. 60. 3680 istotako se odds več raznovrstnih stanovanj na Pr.doviiev.nl Min v Mostah. Orehe v vsaki množini kupuje po .*. solidnih cenah tvrdka .*. I. A. Hnrtmann nosi. A. Tomožič ■-■ v Ljubljani, Marile Terezije cesta. »-■ Tvrdka oddaja najboljše vrste krompir zdrtv in br!zhibT„v Bm ■ ■ ■ ■ ■ ■ vsaki množini tudi .*. cele vagone po prav solidni nizki ceni. .*. Razglas. z letno plačo 1800 K in stanarino 500 K. Prosilci morajo dokazati, da so z dobrim uspehom dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko ali pa nižjo gimnazijo odnosno realko in trgovsko šolo. Prošnje z dokazili o šolanja, dosedanjem službovanju, o starosti, domo-vinstvu, o zdravju in nravnosti ter o znanju jezikov je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati najkasneje do 14. novembra 1911. V Ljubljani, dne 30. oktobra 1911. 3713 Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. Prodajalka 'ftjjn, ujmo stanovanje s petletno špecerijsko prakso iUs primernega prostor«. Nastopi lahko takoj ali decembra meseca. Naslov pove upravn. »Slov Naroda«. 3701 Naznanilo. rranc Staples, trgovao s ie-leznlae Is poljedelskimi stroji v LJsMJsal, nazsasja eesjeslm uveli« odjemalcem, da Je f. Franc Seansa Izstopil Is njegove slsibe. 0. Frane Z e znan torej si pooblaščen sklopaH ss imenovano tvrdks kupčije, alti sprejemati i]o denar. 3712 obstoječe iz sobe, kuhinje in drvarnice se takoj odds wn na Gruberjevi cesti it. 1. isa 3705 v Ljubljani, z velikim sadnim in zeienjad* ■ nim vrtom in kletmi ■ se proda iz proste roko. Kje pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. Dva skoraj nova (samo par meje«? rabljena) pisalna stroja 3702 ,-Adler" se po zelo nizki ceni prodasta. Pošljejo se na zahtevo vzorci pisave. Jamstvo za funkcijo. — Na ogled pri tvrdkl Tke Bez Co., LJubljana. Šelenburgova ulica 7. s 6 sobami, ter 2 stanovanji z 2 in 4 sobami z vsemi pritiklinami SO takoj odds, Frsnsiikansks ul. 12. 3706 Vpraša so tam v II. nadstropju. Domoca uinn v vsaki množini in vrsti 3708 prodaja za ceno U do 56 X hI. Franjo Bedenko, iaprešic pasta Brdovec. Hrvatsko Vzorci na razpolage. Vzorci na razpolago. Dražbeni oklic. E 503/11. Po zahtevanju Jožefa Frajle v Retju in Kmečke delavske hranilnice in posojilnice v Trbovljah zastopanih po dr. Josipu Kolšeku odvetniku na Laškem bo dne 9. decembra 1911 dop. ob !|210 uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 4 dražba zemljišča vi. št. 306 d. o. Trifail, obstoječe iz hiše št. 294 v Lokah. Nepremičnini ki je prodati na dražbi, je določena vrednost na 3000 K. Najmanjši ponudek znaša 1500 K — pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo premičnine (zemljiško knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, ženitvene zapisnike i. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 4 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti glede nepremičnine same. C. kr. okrajno sodišče Laško 3709 odd. II, dne 24.,X. 1911. St 24000 _ d AH Dobava Jestvln ZS krSBO prisiljencev odda se po naročilu deželnega odbora kranjskega ZS leto 19t£t in sicer: Blago govejo meso . telečje „ svinjska mast, ogrska moka za prežganko . „ „ cmoke . prednja moka koruzna „ pšenični zdrob . . fižol . . . riž ješpren .... ješprenček olje..... sol..... kava..... kumen .... poper ■ • • češplje .... kaša..... okroglo h rt t* n n n m n ft >» n n * rt n n za pristljence in gojence fraako pris. del. t Ljubljani kilogram 5700 100 4600 5000 5500 30 4700 700 6100 1200 1670 20 150 3100 10 50 10 200 200 za oddelek prisiljcncea franko Javornik kilogram 510 370 700 620 80 1230 230 200 70 400 8 4 460 550 To blago je dostavlja v skladišče v prisilni delavnici, oziroma v ono priseljnskega oddelka na Jesenicah. Ponudbeni pogoji in vzorci blaga, katerega se mora zalagati, so ponudnikom na razpolago v pisarni podpisanega ravnateljstva ter je ponudbam pristaviti izjavo, da se ponudbenik podvrže tem pogoiem. Ss desavo aness veljsjo posekal ponudbeni pogoji, vsled katerih se mora meso enako zakladati, kakor za vojake. Postavno kolekovane in v dveh zavitkih, od katerih zunanji mora imeti naslov podpisanega ravnateljstva, notranji pa ime ponudnika in pripombo »Ponudba za zalaganje jestvin« zapečatene pismene ponudbe je vložiti do 20. novembra 1811 t pisarni ravuateljstva deželne prisilne delavnice v Ljubljani. priredi že mali dodatek „pravega : Franckas kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti je našel pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. Sprejema zavarovanja Človeškega živ* ljenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočhni se 94 vplačili. S* NAVIJA oo sjsftino gswsrowalss saaks v Prsgj. ••■ • s is,7se*ass-s4. - mpisisoi ion.■■■■■■ is tustteiiie s ustsee.ee>sL Pe velikosti draga rajesua zavarovalnica sale države i vseskozi slovassko-narodso sprave. HKrni Zsvnpn i ippi čigar pisarno sov ■ iUissfnri alfi Mas 11 astnei bančne) ms I sUpeNH M Ml. \L Zavaruje poslopja ia premičnine prod požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje, Uživa najboljši sloves« koder posluje, 1 Dovoljuje Iz čistega dobička izdatno podporo v narodne ia občnokorittne S 4C ^44990 6279 Boriću* ,Wiener Stlmmungs (Izhaja tedensko). Vseblaa: Trtea tesdeaca. Flmaadalal tedesssJ pregled. Zaaaaje korza. Iitemacijtia nMn, Posebej omenjeno i Alpinska montanska družba. Skodove tvornice. Ogrska splošna premogokopna družba. Plinarnice Manuschek. Pivovarnica Poschaek. Unio«, druZtoa za stavbno blago. Buštčliradska železnica. Gosska pivovarnica. Anglo-Av-strijska banka. Orientske železnice. Agrarna in rentna banka. Avstrijski Llovd. Dunajski Bankverein. Delnice drž. železnic. Zemljiško kreditni zavod. Ogrska W-potečna banka. Nižjeavstrijska eskomptna družba. Mednarodna družba za zavarovanje proti nezgodam. TržaSke plinove delnice. Podunavska paroplovna družba. Tvornica za železo in pločevino Union. Bakrene tvornice avstrijske. Unionska banka Leykam-Vevče. Landerbanka. Fonciere, peStanska delniška zavarovalna družba. Živnostenska banka. Južna železnica. Splošna prometna banka. LfesinSka pivovarnica. Ph6nix, zavarovalna družba. ZahodnočeŠka rudniška družba. Nadra-ške delnice. Kreditni zavod. Gebr. Enderlin d. d. Dunajska stavbna družba. Brnska tvornica sveč. Praška železoindustrijska družba. VVerndlove delnice. Trbovljska premogokopna družba. Gelsenkirschenski rudnik. Rudnik Phonbc Deutsch-Luxen- burški rudnik - Konoa poročila in premijski postavki sa voauns snekm-ladlske papiri« dunajske, berlinske ln londonske borao. Dobiva se gratis in Iranko pri bančni tvrdki 3465 Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar ■nuiji jI. 5. l ikiiistn. ti m »kiji ijijn cvetlični salon Pod Trančo. m zala a sil vencev. Izdelovanje Šopkov, veotev, trakov Itd. Okusno delo in zmerne cene Zunanja naročila točno. klavirji in^pianini HENRIKA C kr. illBUl v Trsta« urica Tor S. Pletre NEI6EDE FLEURS nova, znanstveno izdelana krema za roke ia obraz. Higiensko najboljše toaletno sredstvo. Pušica po 60 h in 80 h se dobiva povsod. Lonček 1 K 60 h. 3331 Zaloga v Ljubljani: fflfgfjjg ČflafalsL t iVIUUIII tfUlUU v Ljubljani ^.3?llisHtaf Velika zaloga damskih klobukov. mm- OglMl klobukov brez obveznosti nakupa, -um Sprejcnijo se popratila, pošilja se sH u Izbiro. Žalni klobuki vedno v zalogi. v V z dne 23. maja 1873 Štev. 119 državnega zakonika z dodanim in drugimi zakoni bi ukazi kazenski postopek zadeva- jočimi. Trdo vezan s e 00 v. po pesti S K SO v« Pnra največja eksportna tvrdka v. zlatnine io srekraiie . SUTTNER LjoMjan Mestni lm (aasproti rotona) io Si. Petra cesta Nikelnasta moška ura z verižico od K 4-50 naprej Prava srebrna „ „ „ „ ■ 9-70 „ 14kar. zlata....... m m44—- „ Nikelnasta danska „ z verižico „ M 8*50 „ Prava srebrna „ „ „ „ ft M 9-50 14kar.zlata „ „ . . . „ „20-— „ A Uhani zlato na srebro • • • M „ 1*80 M 14 kar. zlati uhani..... M M 4*50 M w Lastna tovarna ur v Švici« Tovarniška znamka ,,lko". Toloton št 273. Telefon it 237. 19- .8 se takoj proda. 36S3 Kje, pove upravništvo »S!ov. Naroda«. krita z opeko, s kletjo in drvarnico. K hiši spada vrt, oral vinograda in oral gozda. Cena se izve v tej hiši, Pevčnik, št. 36, uro hoda od Celja. 3710 Cenene in okusne porabne in darilne predmete vseh vrst dobite v najbogatejši izberi v mojem glavnem katalogu z okoti 4000 slikami, ki se pošlje na zahtevo vsakomur gratis in franko. C. in kr. dvorni dobavitelj JAN KONRAD, Most star. 1174. testa. Skušnjave Tomaža Krmežljavčka so ravnokar Izšlo v dveh zvezkih, ki obsegata skapaf 496 strani. Oba zvezka veljata broširana 2 K 40 vf vezama 3 K 20 v posto 20 v več. Fosilla so samo po povzeti« ali če oo denar naproj posije. Narodna Jtux j I Lrjc*t>lj sil kako drago primerno mesto. Prijazne ponudbe pod „Trafika" na upravništvo »Slov. Naroda«. 365.4 44—56 K, stara vina 54—60 K, star, najfinejši rizling 60 K, .50 o/ pristna sli« vuvka, dro/ncv in tropinovec 114 K za 100 litrov prodaja 349" J. Kravagna w Ptuju, i: si Več sto izpoubud u nak :p porubnih predmetov in prilotaoM-nU» d»rH neb vrmt ohmr^m mot cluvui katalog * oknu 4000 »linami, ki jih na zahtevo po Sijem vsakemu fratre in franko. — C. ia kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, Most st. 1107 (Cesao). samostojna tudi v gospodinjstva, 30 — 40 let stara, z dobrimi izpričevan se sprejme z novim letom. 3576 Kj*, pove upravništvo »Slov. Naroda« III . dobra knjigovodka in kontoristka, ki :•: zna pisati tudi na stroj :-: želi primerne službe v .trgovini ali odvetniški pisarni. Priinzne ponudbe pod „knjigo-vOdkinja S." na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3686 Večja češka tvornica sprejme eventuelno brez prakse. Splošna in trgovska naobrazba ter popolno znanje slovenščine in nemščine pogoj. Nastop takoj ali pozneje, ponudbe s prepisi spričeval pod „Mlad uradnik11 na upravništvo »Slov. Naroda« io 10. listopada 1. 1. 3649 Elegantno 3681 tunovnnje s 4 sobami, kopalno sobo in pritiklinami se odda 11. novembrom letos era. s i. februarjem 1912 na Bleiweisovi cesti stcv. 16 v drugem nadstropja. Ve<* se puizve v pisarni Filip* Supanoloa v Mkloovi mL 5. Grand hotel Union Prenovljena vinska klet se 1. novembra 1.1. zopet otvori. 3707 Izborna kuhinja in pijača. }(isa z gostilno v bližini Ljubljane 3472 a odda s1. novembrom v Dajem ali a proda. Pri hiši so prostorne, zračne kleti za v najem. — Kdo, pove upravništvo :: »Slovenskega Naroda«. :: v Luča h v Savinski dolini sprejme tvrdka Horbert Zanier Jb sin, Sv. Peter v Savinski dolini. Biti mora popolnoma vešč trgovine z mešanim blagom in vsaj 24 let star. Ozira se le na dobre reference. 3575 lite m z nekoliko travnika in sadnega vrta, najraje kje na Dolenjskem v bližini železnice in ne predaleč od Ljubljane. Cena okoli 6000 K, za slučaj tudi nekaj več. Dopisi (v nemSkem jezika) se prosijo pod »Iisaslan* na uprav. »Slov. Naroda«. 1 prav močne :-: in nekatere skoraj nore >: od 56 — 100 litrov » 200 — 400 . 3177 „ 600 — 1000 n M m proda so aizJdceni sg- fraac Častio, vinski trgovec, t Ostrim rita BO L a s«flM.i 759 35 1995 05 2 5228 J2 02 75 9868 8DX 27 Priporočamo naSim :: gospodinjam g j MU, K0L1NSK0 CIKORIJO H iz edine slovenske s tovarne v Ljubljani kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi „Adrija 44 oblastvena hOEcesijGnirana prodaja strupov 2793 v Llnbllani. Selenburgova ulica št. 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno posto. Zahtevajte cenike I Za Vsesvetel Za Vsesvcte 1 Majvečjo zalogo h trakov z i (ktui ii 2 K m M K) iu Fr. Iglil Liabljafla, Mestni trg štev. 11-12. Cene brez konkurence! Znnanja naročila hitro in ceno! OaoMitn damam pupoccia (e fiat/tnctSčfa oAuoa 239 Soc cTvančo. ^a/rtt Alo&ttfti tnrcno pt t -ptavlfcni. c7a/ic tudi venci o fca&ovp in za* ne cvetlic* /• Soma %29^oiov4fcnz. .\ Tehnična pisapjia in stavbno podjetje nt r H. UHLIR «•1 prodam Z hišici 3801 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. jtiokovaa izvtšUsv luh m\ mM is mntuuv. strekorai znans^eni izvidi, pravzetia zjnfcb. Manufakturna trgovina = J*, duha = t. S^ari trg štev. t " Jesenske in zimske = novosti. = eno s kovacnico, drugo enonadstropno, tik ceste pri Podroščici, obe z vrtom in j nekaj riol^a Poizve «e pri j» J. Jane- . ilču v Leiah, pošta St. Jakob v j Božu, Koroško. 3691 Svoji k svoiim! Svoj! k svojim | ] Albert Feldstein Radeckega cesta 12, ( vijudno priporoča svc|<> 3166 j knjigoveznico. mi eSehStrnuS p t i pojoča cente n itn ca m a m &lo£ufic ie najpinci6c tzvzSSe. s&aint filoSuki vedno v satoefu Szc&cinovcz utica. — oJaiača >ncoine ftcanilmce. P isnano največja, resnično domača, ie 25 let obstoječa eksportno tvrdkm. Fp. Čuden urar y Ljubljani, Prešernova ul. 1 samo nasproti Frančiškanske oerkve je delničar največjih tovarn Švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielo :-: is torei laiiki m eiiiiiaiu traiBHl ma :-: garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronom ičnem .-. regulatorju reguliran«f svetovno znane .*. Alpina ure z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-: tula, srebru, niklju in jeklo :-: prodaja. Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj In poštnine prosti. Kopajte In zahtevajte edino lo je najboljši. Olaviis zaloga pri Pni sin. zatopi taja in rama na debelo v Ljubljani, Rožna nlica 9n. 41. 13 *f a *" o 1 i M « •a I "2 a o o o. £ S ^ ••/..., ss«»br :^i^i iliie za lin in m 9 ■ »t •o 2 0 a a. « 5. n" 5" s: a m 1 S. S i sobe za gospode. Glogowsky & Co. c. In kr. dvorni čoUa* sii'. Gradec, Joanceumsring Te?e. n 3S4. Prevzema izdelovanje vsesplošnega pohištva. Proračune izvrSujejo lastni arhitekti. 1 jI Kosner S C2 : vSMm um mm : A. KUNe zaloga oblek zex gospode in dečke. ^-^^ Dvorski trg štev. 3» Najnižja cene! Strogo solidna postrežba! v Ljubljani I priporoča v lastni žganjarni kuhano i 2544 i Slivovko Tropinovec Brinfevec Hrusovec Vinsko žganje unesljlvik kakovosti. 5 ■: 21 flj flj ■ .a i o S! S E ! S .s •o «19 ISO cd o o N e* O e o L ji e S 5 e e a, o *o s a H J^odna in kpnfekciisk& trgovina M- hrištofič-ftučar s* >e pres^iia v mst™ hišo na Stori trg 9. Priporoča ye/o aomnošeno damsko in otročjo zimsko konfekcijo do mano napijji ceni. tudi po meri. Posebno krasne kostume, plašče, pelerine, rajne /opice, krila, domače halje ter : blu$e m otroške obieface. : Velika izbira perila in higijeničnih potrebščin ja novorojenčke _ •*« Vsako modno blago. — Pošilja na izbiro tudi po poštu .*. 40 klavirjev in harmonijev dvomih tvrrfki ser Rnfsrta, Czapli Heitznann. Stelzbanmer. Sttirgl ii Nngl nudim slavnemu občins vu na vpogled in izbiro Ker sem lakljoftno oellnl saetopalk no Kranjakaos zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakor-vr pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obrtike (K IS*—) najboljši instrument. - ~* Saffjenefsa lafessUislnlie Točna nostreftba. - Violine os S E aaprei. - vse 5aibeoe ero4{e in smaaikallte ▼ veUkaaakl seiofi. - OfUsevoola In pepre¥lla vseh glasku. III fant Osamili1 b-mm 11 m JBxim War HllODZ DrBZniM UBblJaro, Ronjrral trt 15 lastnina in umk »Narodne tiskarne«. ^0821949 95 66 61 64 Ckstemporole. Msolko h milo. IVusko naučno ministrstvo jo mi-noli teden izdalo dve značilni naredbi. S prvo naredbo je odpravilo fiol-ke naloge v srednjih šolah, z drugo naredbo pa je v ljudske in srednje šole vpeljalo brisalke in milo. Šolske naloge, ki jih na Pruskem imenujejo »ekstemporale«, so tudi jako odličnim avstrijskim pedagogom že dolgo trn v peti. Neki gimnazijski profesor pravi o njih v »Neue freie Presse« z dne 26. oktobra, da so šolske naloge »živčna muka« za dijake, most lenobe za presojanje nezmožnosti, pripomoček amožnosti in znanja učencev. Samo radikalno sredstvo pruskega ministrstva zamore pomagati. Šolske naloge se sme smatrati za vajo in učitelj vaje sploh ne sme popravljati in cenzuri rat i. Takojšen razgovor v šoli o teh vajah zagotavlja popolni pedagrogični dobiček, ki ga more dati šolska naloga. S tem se radi izgubi policijski duh, ki obvladuje še mnogo naših srednješolskih pedagogov in jih sili, soditi dijake po tem, česar ne znajo, in ne po tem, kar znajo, po tem, za kar niso zmožni namesto da bi se dognala splošna duševna zrelost in posebna nadarjenost dijakov v svrho prijateljskega pospeševanja. Kakor da bi filogičen talent kdaj postal matematik in fizikalno-tehničen talent kdaj filolog, tudi če se mu njegova nezadostna sposobnost za eni ali drugi kompleks predmetov posebno ne atestira in se napravi iz tega nevarnost za vso njegovo bodočnost.« Gimnazij, profesor, ki se je oglasi v »Neue freie Presse«, konča svoja izvajanja z zatrdilom, da pomeni odlok pruskega naučnega ministrstva važen in velik korak naprej in želi, da bi se šolske naloge odpravile tudi v Avstriji. Drugi odlok pruskega naučnega ministrstva, da je namreč v srednje in v ljudske šole uvesti brisalke in milo, se meni vsaj zdi še veliko pomembnejši, kakor odprava šolskih nalog. Marsikdo se bo pri tej vesti kar začudil, da brisalke in milo še ni vpeljano v šalo. Snažnost je vendar poglavitni pripomoček za ohranitev zdravja, V vseli delavnicah morajo biti po postavi sredstva za umivanje, ^amn v šoli to še ni vpeljano. Seveda ne zadostuje, da se brisalke in milo in voda dajo samo na razpolaganje, treba je tudi gledati, rla jih ljudje rabijo. Koliko je pa še ljudi, ki si sploh ne znajo rok umivati? Čudno, čudno, da so šele zdaj in tudi šele na Pruskem spoznali, kako važno je, da si šolski otroci roke umivajo. Kdor je kdaj bližje pogledal otroške roke, moTa verjeti v angelja varuha, saj drugače ni mogoče misliti, kako da otroci vsled te n^snacre ne pomrjo. Otrok ne pozna stnda kulturnega človeka in se dotakne vsake stvari, ki jo doseže. V šoli bi morala biti ne samo priložnost, da si otroci um i je jo roke, ampak umivanje rok bi moralo biti vpeljano kot dolžnost in otroke bi bilo naučiti, da si temeljito osnaži jo roke, ne tako površno, kakor de-a dandanes še mnogo — odraslih! In naučiti bi jih bilo treba, da je nevarno in grmsno, če ima človek nohte črno obrobljene. Umivanje je po moji sodbi bolj važno, kakor marsikateri nepraktični učni predmet, a učiti bi se moralo umivanje tako, da bi otrokom prešla snažnost — če se smem tako izraziti — v kri in v me**.). Brisalke in mi!o v šolo — kajti uesnažnost naše mladine je velika. Sol m aster. Izpred deželnega kot vskličnega sodišča. Klerikalno obrekovanje povodom občinskih volitev v Ložu. Ivan TnrV, klerikalni kolovodja et consor-tes v Ložu ao vlažili proti zadnjim obČir«skim volitvam ugovor, v kate- rem navajajo med drugimi nepravilnostmi tudi točko, ki trdi, da je volil davčni asistent g. Stanko Košir v I. in v 111. razredu za pocestnico Fran-ciSko Baraga, ne da bi mu bila ta dala pooblastilo. Torej bi bil volil s ponarejenim pooblastilom. Frančiška Baraga res ni dala nobenemu po-ob.avtila, res je pa tudi, kar bi moral posebno Turk dobro vedeti, ker je bil član volilne komisije, da Frančiška Baraga sploh volila ni. Te neresnične govorice o Koširjevi volit vi so se širile po Ložu od ust do ust, in gotovo jih slišal tudi Turk, toda cn ni bil toliko odkritosrčen, da bi jih kot član komisije kot neresnične zavrnil. Ko je premeteni možakar izvedel, da namerava g. Košir proti temu početju kerikalnih mogotcev odločno nastojuti, kar je bila tudi Koširjeva osebna in stanovska dolžnost Je zlezel visoki Turk takoj pod klop. Preklical je namreč brzojavno ono točko v rekurzu, glede g. Koširja. Sodišče v Ložu je obsodilo Turka na 100 K globe ali v slučaju neiztir-ljivosti na 5 dni zapora. Proti tej razsodbi je vložil Turk priziv radi krivde in kazni, g. Košir pa radi premajhne kazni. Pri vzklieni obravnavi je poudarjal zastopnik Turka, da v t*m slučaju manjka subjektivnega momenta krivde, ker je on prepričan, Ja Turk rekurza ni prebral predno ga je podpisal. Zagovornik g. Koširja je predlagal, da se priziv nasprotnika zavrne, kajti Turk je rekurz ne samo prebral marveč ga celo sam sestavil in spisal. Ta njegov zagovor je smatrati le kot zadnjo rešilno slani k-o, ki se je oklepa Turk. £e dejstvo, da je Turk iz strahu pred kazensko ovadbo hotel popraviti napako znači jasno, da se je Turk zavedal s\'oje krivde. Toženec sicer ne taji, da ;e sestavil ugovor, taji pa odločno, da hi ga bil pisal, in navaja kot pisača tega ugovora nekega Verbiea iz Starega trga. Obe stranki ponudita za svoje trditve nov dokazovalni materijal. Vzklieni senat je po dolgem posvetovanju sklenil, da se razveljavi sodba prvega sodnika, ter se nalaga iooišču v Ložu ponovno postopanje. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Nečuvena lahkomišljenost. Anton Drofenik, 26 let stari komptoa-rist v Ljubljani je potoval za lastnika tukajšnje tiskarne Praprotma Hribar. Prišel je tudi v Reko. ker je imela tvrdka tudi trgovinske zveze. Obiskal je tam trgovca Henrika De-seovicha, kateremu se je predstavil za Hribarjevega sina in izvabil na ta način od njega 101 K 80 v od neke Ane Scrobojna pa 5 K. Obdolženec, ki je bil zaradi tatvine že dvakrat kaznovan, je izmaknil letos v Ljubljani Antonu Grand*>šeku 280 K vredno kolo. Meseca julija 1. 1. je pa naročil pri tukajšnjem krojaču Frideriku Polbeimerjn več obleke. Pravil mu ie, da ima v hranilnici denar, ter da me še od tvrdke Hribar precej ra zaslužku tiriati. P^lli^imer mu je verjel in mu naoravil za 257 K ^0 v obleke, katere obdolženec ni plačal, pač pa jo visoko pod vrednostjo prodal, denar na zapravil. Tndi tvrdko Ja\ jc opeharil za eno kolo vredno 170 K. Sodišče je Drofenika obf-odilo na 0 mesecev t<*žkc ječe. Sumljiv narček. V pronočišče Orebkovo v Kolodvorski ulici i<> prišel s svojo Ijnbieo Marijo Vidmar brezposelni hlapec Lorenc Skril iz Pristave pri Ptuju. V zHnsnico s« \e vpisal kot posestnik iz Ptnja. -nosova snremljevarVa pa se ie vpisni a na osebni srfasirici za Sfciirjevo ženo. To se je zdHo Matiii O^eb^ku sumljivo. Opo/oril ie policijskega agenta na ta T-nrč^k. Pozvana na obredno stražnico sta šla r>rav radovoljno. Naenkrat se pa je Bril obrnil na/aj. in udaril s pestjo policijske«*a aerert-ta z vso silo r>o obrazu in stekel. Ob. dolsetiee se sklicu ie, da je bil oij^n •n da ni poznal policista, ki je bil ci vilno o*p'r*» v J-»en, Vnr mu s^ve^a ni nih^e veriel. Obsojen je bil na 6 mescev težke ječe. Slab iacovor. Joief 2stava, delavec v Polfiičah je bil pri okr. sodišču zaslišan ko* priča ▼ sadovi neka lovske tatvine. Kljub temu, 'a je na hodniku imenovanega sodišča priznal, gozdarju, da je videl lansko zimo lovska tatova Martina Kunciča in Štefana Mitrija streljati v tarčo, je kot priča to zamolčal. Sele, ko mn je mesec kasneje zaslišana priča Janez Justin v obraz povedal, da je res tako gcvoril je priznal, da je prvikrat krivo pričal. Obtoženec je a očitnim obžalovanjem priznal krivdo z zagovorom, da ni vedel kakšne posle lice ima krivo pričevanje; ter da je bil k temu po Kunčiču in Mitri zapeljan. Sodišče ga je obsodil- na 6 tednov težke ječe. Scottova cmnlsija vsebuje v čisto lahko prebavljivi obliki za razvitje kosti in rast zob potrebne tvarine. To kaže razširjeno. uporabljani* S c o t t o v o emulzije od strani gospodov zdravnikov v otroški praksi, Pristao sum s ta m«mko — ribičem — nak i . j x Scoctorec« po- ako se hoče doseči stalno stopoaj*. o ačenje razvitja kosti Otroci vzivaio iako radi zelo okusno Scottovo emulsijo, jo lahko prenašajo in dobijo ravne, lepe kosti. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scott,- ki je 2e Čez 35 let vpeljana, jamči za izborno kakovost in učinek. Cena originalni steklenici 2 K £0 h Dobi se v vseh lekarnah. 1 Proti prahajem, luskinam in izpadanja las «f> tojc najboljše priznana TaDno-cliiB tinta atera ©kreoOujo laaisćo, odstranjuje luake in prepreoujo Izpadanje las. I ■>ei>lrnl«ai hm vodam f brana. ejt »»*edicl«et vi", apso s'i nsjf nsšln parfum«-« ki'UT§l*k»h o vi/, svailh nv-erslnln vod Itd. Dež lekerna MIlana leosteko v LlUbl)3n Rftl 8V1 iSti S! I. oolec novozgrajenega Fran ložefovef* 169 V te* lekarni dobivalo zdravila redi člani bolniških blagajn fazne železnice e. kr. tobačne tovarne ln okr. bolniške blaga'ne v Lfnbllani. Hotel Tratnik „Zlata kaplja" Ljubljani m*i i Sv. Petra cesta štev. 27 < ••. Lepe zračne sobe. .'. J Priznano fina kuhinja. j taborno pijače. Nizko cono. \ i Lopi restavracijski proitorL i riaiveni restavracifsfei vrt t UnMiaoi 1 J.Zamljen iovIlanU aaaja*r v Ljubljani, Sodna ulica St. 3 iivriuje vsa čevljarska dela do najfi. nejše izvršitve in priporoča svojo talogo storjenih čevljev. Iidelaje tndi pravo gorsko ta tslovadsks čevlje. Zs naročila z dežele zadostuje kot mera pri poslan Čevelj. 245 Dvonadstr. hiša ae prada u prometnem kraju, i sredini mesta Ilirije. V njej se nahaja že nad 30 let gostilna pripravna pa je za vsako obrt. Lepi prostori za manufakturno trgov-no, prostori za skladišče, prostorna vinska klet, pripravno za vinsko trgovino na debelo. Cena K 25 000 — Naslov se izve v upravo. »Slov. Naroda«. 3676 flajrazBovritnejSe in najboljše tamburice izde :: loj! in razioiilja Pnra siselka nror&Jca tamburic 2943 J. Stjepušin Sinek, Hrvatska. MltkivN m parAi rustiri ». 1969 ii n nilaiijsto nrj*«v I. 1196. f Btdimpifti. Po?eg tambnric in skladb i* tam borka ima razna {lastila v.ako- : f »sli, Itare, dtre. maadeliae, barmaafke, .aartae, fti ta katere se posije po «rben eeafk s slikami. Veliki flnstrirairi cenik *e pošJie vsakema fra-ko fo brezplačno. f isti tvornici izhaja streksni tamburaš«; mesećii" pad Risiivin JinbiricT. ki pr?na;a poleg poukih stvari tsdi : krasne tsabaraslie sksdbe in sraae la leto M. : Važno za vinske trgovce več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400-800 1 se dobivajo po prav nizki ceni 2545 pn tvrd ki JA. Rosner S 62 v Ljubljani. 1: Važno za vinske trgovce Zbirka v slovenskem jeziku. I C 1. zvezek: Kazoaaki sakoa o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. 7. dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec. 1862 št d. z. ei 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. Y platno vesan 6 K; po posti 6 K 20 vin. Jfarodna knjigama v Ljubljani. Opijati zavol JtL Pa. Mini Iilaoliaaa, Po« trate 1 priporoča svojo bogato zalogo naočnikov sčipalnikov, daljnogledov In vse v to stroko spadajoče predmete. 1893 V obljudenem krofa ljnblj. okeltoe ae odda Vprašanja pod „atev. 100«, postno letača »labijana, glavna posta. 3 8' z veliko prakso in najboljšimi izpričevali iz večletnih služb, želi premeniti mesto kot knjigovodja, korespondent ali poslovodja. Reflektanti naj blagovolijo naznaniti svoj naslov v upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3675 Drva za kurjavo suha, trda in mehka, odpadki od stavbnega lesa se dobe v tovara! V. Seagnettija, cesta na Rudollovo železnico številko 16, za državnim kolodvorom. 3543 JI Primarij 3609 dr. Dersnnc zu i It 'A hranilno društvo v Gradcu, Herrengasse 7, II. nadstr. Osebni kredit 3408 in dolgoroka posojila za ranžiranje uradnikom, profesorjem, učiteljem, penzijonlstom i. dr pod nalu godne filmi pogoji, eventualno tudi brez porokov proti enkratnemu plačila v poroštveni sklad. Mesečni obrok za posojilo 200 K znaša pri 5 letnem vračanju 4 K vStevsi obresti. Pred-stroškov nikakih. Natančnejše iz prospektov Nadaljna pojasnila daje Josip Kosem, Ljubljana. Krakovski nasip 22. S Najboljša in najzdravejsa ^^IZ barva o« zo lase in brado je dr. Drallea „NERIL", k; daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in Črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri S. STRMOLI Ljubljana, Pod Trančo it. 1« Cenovnik lasnih izdelkov in potreb&eai se posije ns zahtevo zastonj. Slatin pri vaiem \mm mm i ranim Jem-uiral" i neuii JO.O00 km Zstttaitc uri lalu trioicB piisje o razjisa Mia-mit t lush 31.000 km Prijatelj In sovražnik sta al v tem edina, da je Jedilna mast „Ceres" najbolj fina I Oavadllo, daaaaf na.jbo.ja« 6ajao aaaraaa aaaalai Vzame naj se nekaj rumene voljne jedilne masti »Ceres« (v kockah) in dods ravno toliko bele (v zavitkih). Oboje skopaj te razstopi, pri tem ae naj pazi, da ne posta** mast vroća. Nato se pridene nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi surovo mleko (na >/• kg masti »Ceresii pride % litra smeUne). Med tem ko se postavi skledo zaradi hitrejšega ohlajenja v mrzlo vodo, se vse skupaj toliko časa meša, da postane mast zopet trda. Voda, W jo mleko vsebuje se islag, )cdHna_ jpaat ,Ccre9< pa pridobi okus in dah najboljšega Čajnega sarovess masla in setudi JaJJcokot tako uporablja. Z dodatkom enega jajčjega ra ===== menjaka in nekaj soli se kakovost st veliko zboljsa. Fo tsss navadila prlavavllsaa «aa|no sarovo aaaaso« aa aaao afasani vasjavalO saaaeaalk islsil aoaso sa aomato ~"— 55 32 31 80 BQY 6744 T«l4pfoxit *t«*. 16. Leta 1887. uetanovljena dalnitka drulbti 427 TeUfon fttsrv. IS. KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Starrbno podjetništvo; pisarna za arhitektura in atavbnotehnlika dalap teaaratvo in mizaratvo a atrojnim obratom zai stavbna lin fina deli; opekarne a strojnim obratom v Koeezah in na Viča p kamnolomi v Podpoči in w Opatiji. — Priporoča ae za stavbna dela vsake trste. sfiDanaiiDiaDODDon Naznanilo. == INaznanjam slavnemu občinstvu v Ljubljani in okolici ====_ Varstvena znamka: Sidra. 3329 linimcnt. Capici co»p. Nadomestilo za da bo gostilna Dolničar v Šmartnem ob Savi imo zaprta, g PhINEXPELLER S SidrOHI I »Nar- tiskarna- v Ljubljani. priznano izborao, bolečiie tolažeče in odvijaloo mazilo ob prehlajenjn itd. po 80 h, K 140 in 2*— se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno riljubljenega domačega zdravila naj se jem iejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. Dr. Rlehtorjovn lokama pri »Zlatem levu*4 f Pragi. Elittiia L 5 iiva. jE Anton Šare, Ljubljana Izdelovanje perila, pralnica in svotlollkalnlca z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-:: lidno izdelano perilo po nizkih cenah. :: Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, nogavice, maje. Perilo „TETRA" za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta :: :: poskušnja vsakega zadovoljila. :: :: W 3K O R ST! M IVA RAZPUEiJ V ponedeljek 23. oktobra, se je pričel t ^f0_ rani hotela „UNION" po i abnl plesni ^onk za gospodične in gospo« K* iz boljših Krogov. Plesne vaje, katerih ud »ležiti se morejo samo oni, ki so se preje Tp nali pri spodaj označenem, vršile se bodO vsak oonedeljek in četrtek, začenši točno ob 8. zvečer. Vpisuje in vsa potrebna pojasnila daje se vsaki dan od U—12. dopoldne ta od 2—5. popoldan 3685 Z odličnim spoštovanjem GIULIO MORTERRA, Hotel pri S.Ionu št. 73. =11=1* 3C 71 lili IU1HI Na debelo In drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato zaloioao no trgovino i galanterijskim in vseh vrst kra- 354 DevoclonaUte in vse vrste blago za botja pota. Tvomlika zaloga kraniskih glavnikov. yhtton ŠkoJ Ernest Jevnikarjev naslednik Dunajska cesta, v hili gostilne It. 6. Angleško sktctdisče oblek O. J^ernatovič JL j ubijana, JVI^sim trg $tev. 5 priooroča svojo ogromno zalogo oblek, ulstrov, ra-glanov, zimskih sukenj in krotkih sako (mikado) Z rajno kožno oedlago za gos >cde. Velika izbira kostumov, dolgih double plaščev, kril. bluz tn ko* zuhovinastih jooic ter oaietotov. — Vse v najmodernejšem kroju in barvL Solidna sestre)t a Prignano m^k* cene i °*\ ' i dna knjigarn Kralj jKatjaž. Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec Cena 2 K, s posto K 2-20. Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj Čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje. Čez trnje do sreče. Spisal Senčar. Cena broš. K 1-20, vez. K 2-20. s posto 20 v več. Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja. Kosci smeh. Spisal Lconid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broš. K 1-40, vez. K 2-40, s pošto 20 v već. V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti. ! Spisal V. Beneš-Suma*vsky. Cena broš. K 1-50, vez. 2-50, s pošto 20 v već. Ta odlični roman podaja zaninovš In pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška žena unicevalno vpliva na slovanskega moža. Undina. Spisal Andre Theuriet. Cena 90 v, s pošto 10 v već. Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. l( Mita ulicah. Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. K 1-50, ves. K 2-50, s pošto 20 v već. To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo. Lira nos a malo. Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena K 1-40, ves. K 2-20. s pošto 20 v već. Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu. Zadnn rodovine JJenala. Spisal Fr. Remec. Cona E 1-50, s pošlo K 1-70. Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. s Cens -tO v. ves. a 1-00, s pošto 20 v reč. Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako Izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi. Strahovalci Mali lord. dveh kron. Spisal Fr. Lipič. Cens broš. S 2-—, ves. S 4-—, s pošto 40 v već. Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republika 11 Spisal Ivan Cankar. Cena broš. K 1-50, vez. S 2-50, s pošto 20 v već. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. K 1-50, ves. E 2-50, s pošto 20 v već. Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča Spisal F. H. Burnett. Cena broš. K 1-60, vez. 2-60, s pošto 20 v već. To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega Šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega fita. o narodnem gospodarstvo. Spisal Valentin Zun. Cena S 3-—, a posto E 3-20 To je najpopolnejše in najte meljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilničarja. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broš. E 1-—, vez. S 1-80, s pošto 10 v već. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja. Ljubljana o Prešernova ulica 7 o Ljubljana F0 3991 LD 75 88^1 7614 75 77 42