vzgoje Področja 36 Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 V 81. številki revije Vzgoja (marec 2019) sem predstavila eno od osnovnih tehnik integracije, in sicer taktilno integracijo. Sedaj pa bi želela več napisati o sami metodi MNRI® (Masgutova nevro- senzomotorična refleksna integracija). Metoda MNRI ® Začetki metode segajo v leto 1989, ko se je v Ufi (Rusija) zgodila katastrofalna železni- ška nesreča. Trčila sta 2 vlaka, mrtvih je bilo 575 ljudi, preko 800 pa poškodovanih. Dr. Svetlana Masgutova je po nesreči odšla v bolnišnico kot psihologinja prostovoljka, da bi jim pomagala prebroditi težko stanje. V eč o njenem delu s takratnimi poškodovanci si lahko preberete v knjigi Trauma Recovery. Na podlagi izkušenj in dognanj ruskih znanstvenikov ob tej nesreči (I. M. Set- chenow (1829–1905), Ivan Pavlov (1849– 1936), Lev Vigotsky (1896–1934) in dru- gi) je Masgutova pričela razvijati metodo MNRI®. Osnova metode MNRI® so refleksi – naš razvojni načrt gibanja, ki je vgrajen v telesni sistem, v naš nezavedni del mo- žganov, je avtomatičen in se pojavi že v zarodku. To so samodejni gibi, ki zaro- dek vodijo v nosečnosti, ko dozori za ta svet, pa dojenčka vodijo skozi porod. Ko se porodimo, nam refleksi pomagajo za- dihati in zajokati, doseči dojko in sesati. V prvem letu življenja nas ščitijo in nas po točno določenem časovnem zapored- ju vodijo v prijemanje, v oporo na roke, obračanje z vodenjem glave, plazenje, ko- bacanje, obračanje z vodenjem noge, po- stavljanje na noge, hojo ob opori vstran in končno v samostojno hojo. Refleksi nas ščitijo, da telo samodejno ravna tako, kot je prav. Če je dojenčku omogočena svoboda giba- nja na trdni podlagi, da je čim manj v statič- nih položajih, bo imel več možnosti, da mu refleksi omogočijo svobodno gibanje in se tako vgradijo v hoteno gibanje. Z gibanjem namreč otrok v možganih ustvarja nove nevronske poti in s tem vpliva na povezo- vanje nižjih možganskih struktur, od koder izvirajo refleksi, preko bazalnih ganglijev z višjimi možganskimi strukturami, ki pa so kasneje odgovorne za kognitivne in izvršil- ne funkcije. Refleksi se morajo torej vgraditi v hoteno gibanje; nekateri najkasneje do zaključene- ga 2. leta starosti, nekateri pa do končanega 3. leta starosti. Imamo tudi skupino refle- ksov, ki so prisotni v telesu celo življenje, na primer varovalni refleks (kit) tetiv (tendon guard reflex), ki nas celo življenje drži v rav- no pravi napetosti, da nismo nagnjeni pre- več nazaj ali preveč naprej. ja čustva, je posledično bolj 'grob' in morda tudi 'nasilen' v svojem gibanju in ravnanju. Težave z nadzorovanjem gibov povzročajo celo paleto simptomov, s katerimi se sre- čujemo pri današnjih otrocih: nezrelost ob vstopu v šolo, hiperaktivnost, motnje pozornosti, agresija, nemotiviranost, pre- tirana ali premajhna skrb, več strahov, disleksija, zaostanek na govorno-jezikov- nem področju, agresivno vedenje, pozno zorenje, slaba groba in fina motorika, sla- ba samokontrola, slabe socialne veščine in nesposobnost vključevanja. Ta zapleten mehanizem delovanja refleksov sem si dovolila razložiti na preprost način. Vse to je seveda mnogo bolj zapleteno, ven- dar je zgornja razlaga dovolj, da lahko sedaj kaj več povem o metodi MNRI®. Bistvo delovanja metode je, da terapevt prepozna reflekse, ki niso integrirani – vgrajeni v hoteno gibanje. Z integracijo prične po razvojni hierarhiji. Integracija je vzpostavitev refleksnega loka. To stori tako, da pozna mesto, kjer izvede senzor- ni dražljaj za posamezni refleks. Senzor- ni dražljaj gre v centralni živčni sistem. Terapevt takoj za senzornim dražljajem pokaže telesu, kakšen mora biti motorični odziv na izbrani refleks. Tako se refleksni lok sklene. Ob večkratnem terapevtovem ponavljanju omenjene vaje se refleks po- stopno vgradi v hoteno gibanje. Te osnovne informacije nam pomagajo bo- lje razumeti, kako pomembno vlogo ima naš primarni načrt – primitivni refleksi in refleksi dojenčkov – za naš kasnejši razvoj, zorenje in normalno funkcioniranje. V pretekli številki sem omenjala sistem zaščite in sistem napredka. Kadar smo v stanju zaščite, nas zajamejo primitivni re- fleksi in ne moremo napredovati. Otrok z neintegriranimi refleksi je ves čas v stanju zaščite. Neintegrirani refleksi mu ves čas onemogočajo, da bi deloval zlahka. Vse delo opravlja s kompenzacijami, kar pa od njega terja veliko več energije in napora kot Marjeta Krejči Hrastar, višja fizioterapevtka, je inštruktorica za integracijo refleksov po metodi MNRI® in inštruktorica za BrainGym. Intenzivno se izobražuje in pridobiva klinično prakso tako v ZDA kot v Evropi, in sicer na ravni neinvazivnih tehnik vstopanja v integracijo primarnih možganskih povezav na podlagi gibanja, katerih rezultat je razvoj višjih in nižjih možganskih funkcij. Vodi rehabilitacijski center, ki se osredotoča na optimiziranje možganskega delovanja. Iskana je v Sloveniji in v tujini. Integracija refleksov ni le gibalni razvoj na- šega telesa. Če se integracija zgodi ob pra- vem času in na pravem mestu in je gibanje v skladu z osnovnim naravnim gibanjem, to pripelje do kontroliranega vedenja in komunikacije. Pravilen gibalni razvoj torej vpliva tudi na dober vedenjski in kognitivni razvoj. Bolj kot je otrok nesposoben nadzorovati svoje gibe, bolj se nagiba k čustvenim izbru- hom in nestabilnosti. Če težko obvlada svo- Seminar Nevrotaktilna integracija bo v slovenskem jeziku v Ljubljani, 23. in 24. 5. 2020, v obsegu 20 ur. Izvajala ga bo Marjeta Krejči Hrastar. Informacije in prijave: http://www.dkps.seminarji. Več o tem in drugih seminarjih najdete tudi na straneh 53-54. vzgoje Področja pri otroku, pri katerem se je gibalni razvoj odvil po načrtu. MNRI® metoda ponuja veliko možnosti iz- obraževanja: Tečaji za začetnike • T ak tilna in tegraci ja • Arheti p na giba n ja • I n tegraci ja dina mičnih in p ost uralnih r e- fleksov • I n tegraci ja vs eživl jen jskih r ef leks o v Osnovni tečaji za specifična področja • I n tegraci ja a v dio vizualnih r ef leks o v • I n tegraci ja g o v o rnih in ob raznih r ef le- ksov, 1. raven • I n tegraci ja p ost tra vma tsk ega str esnega sindroma • I n tegraci ja p r o p rio cep tivnih in k ogni tiv- nih refleksov • I n tegraci ja str esnih ho rmo no v • I n tegraci ja za p o v eča n je možga n sk ega potenciala • I n t egraci ja r ef leks o v in r eši tv e za disle- ksijo • I n tegraci ja r ef leks o v za no v o r o jenčk e in nedonošenčke Nadaljevalni tečaji • I n tegraci ja dihalnega r ef leksa • T ak tilna in tegraci ja v p o v eza vi z r ef leksi • I n tegraci ja r ef leks o v za o tr ok e s p os eb ni- mi potrebami • I n tegraci ja disfunk cio nalnih in pa tolo- ških refleksov • I n tegraci ja ob p o r o dnih r ef leks o v in r ef le- ksov po rojstvu • I n tegraci ja r ef leks o v v v o di Tečaji za specialiste • N e vr ostr uk t uralna in tegraci ja • I n tegraci ja g o v o rno-ob raznih r ef leks o v , 2. raven • I n tegraci ja b io meha n skih in s enzo mo to- ričnih regulacijskih točk • Ref leksi in im unologi ja IPET – intenzivni profesionalni izobraževalni trening • IPET T ak tilna in tegraci ja • IPET Arheti p na giba n ja • IPET P r e vzo r čen je r ef leks o v , 1. ra v en • IPET P r e vzo r čen je r ef leks o v , 2. ra v en • IPET N e vr ostr uk t uralna Od novembra 2017 sem specialistka MNRI®. V Sloveniji poleg mene delujeta še dve specialistki in dve, ki sta na 3. rav- ni (od štirih) šolanja v programu MNRI®. Veliko je tudi terapevtov, ki so bili le na nekaj tečajih in tehniko MNRI® vpletajo v svoje delo. Izobraževanje po tej metodi je primerno za vse pedagoške in zdravstve- ne profile, ki delajo z otroki in odrasli- mi z nevrološkimi motnjami, pa tudi za profesorje športne vzgoje in kineziologe, ki se ukvarjajo s športniki, saj so športne poškodbe velikokrat posledica neintegri- ranih refleksov v hoteno gibanje. Kot fizioterapevtka sem se med šolanjem srečala s posameznimi refleksi, vendar ne tako podrobno, kot sem to lahko analizi- rala med specializacijo. Klasične metode v fizioterapiji se ukvarjajo z refleksi na način facilitacije in inhibicije. Facilitacija refleks spodbuja, inhibicija pa ga zavira, če je preveč aktiven. Refleksi pa delujejo kot bati; če enega potlačiš, bo drugi pri- vrel na dan. Metoda integracije pa je gradnja. Gremo tja, kjer se je hierarhično prvi podrl in s tem 'podrl domine'. Pričnemo ga vgraje- vati v hoteno gibanje in običajno je že po nekaj prvih terapijah opazna izboljšava na gibalnem, vedenjskem in kognitivnem po- dročju. Metoda ni čudežna, saj zahteva re- dno delo terapevta in staršev doma, vendar daje upanje. Literatura • Curlee, Pamela; Masgutova, Svetlana (2004): Trauma Recovery – You are a winner. 1st World Publishing. • Masgutova, Svetlana (2010): Integracija otrokovih dinamičnih in posturalnih refleksov. Za interno uporabo. • Spletna stran: www.masgutovamethode.nl • Spletna stran: www.masgutovamethod.com Foto: Benedikt Lavrih Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 37