PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir TRST, torek, 22. avgusta 1967 V nedeljo 209 ameriških bombnih napadov na Severni Vietnam Včeraj nove bombe na središče Hanoja Dve letali sestreljeni nad Kitajsko Nad Severnim Vietnamom je bilo včeraj sestreljenih osem ameriških letal - Bombe na bolnišnico WASHINGTON, 21. — Ameriški departma za obrambo jav-jja, da sta dve ameriški bombni letali preleteli kitajsko mejo in «*teli nad kitajskim ozemljem. «Verjetno je bilo eno teh letal sestreljeno, ali tudi obe.» Incident se je dogodil danes, potem ko so ameriška letala bombardirala železniška skladišča v t>uc Noi v Severnem Vietnamu, enajst kilometrov sevemovzhodno °d Hanoja. Zadevno poročilo pra-vi: «Ko sta letali naleteli na mo-ean protiletalski ogenj na področju etljev in ko sta se vračali, so ju napadala letala «Mig» in izstrelki femlja-zrak. Piloti so sporočili, da tmajo težavo in da so naleteli na močne nevihte proti jugu. Domne-va se, da med poizkusom, da bi ubežala letalom Mig in izstrelkom, letali nevede preleteli mejo s Kitajsko. Verjetno je, da so leta-la Mig, ki so ju zasledovala, ali druga kitajska letala na drugi strani meje sestrelila eno letalo ali ®be. Vsako letalo je imelo dva člana posadke. Manjkajo poročila n njih usodi.» Ameriška bombna letala so danes izvršila nov bombni napad na Hanoj. Kakor poroča severnovietnamska tiskovna agencija so ameriška letala med današnjim bombardiranjem izstrelila rakete proti bolnišnici v Hoan Kiem, ki je blizu hanojske katedrale v središču mesta. Zadeta je bila tudi ena pagoda v prestolnici. Agencija poroča, da je bila danes sestreljenih pet ameriških letal in več pilotov je bilo ujetih. Nad drugimi kraji Severnega Vietnama pa so bila sestreljena tri ameriška letala. Včeraj so ameriška letala izvršila 209 bombnih napadov na Severni Vietnam. Od začetka vojne niso do sedaj še nikoli izvršila tako velikega števila napadov na Severni Vietnam. Severnovietnam-ski tisk poroča, da je bilo od 12. do 17. avgusta sestreljenih nad Severnim Vietnamom šest ameriških letal. Poleg tega so sevemoviet- ,""im,iiiiiiiii,■■■■■■■■ ...........■■■■■■■■■■■■■m im PO INCIDENTU Z LADJO «SVIRSK» Sovjetski protest v Pekingu London odbil kitajski ultimat namske obalne baterije zažgale eno ameriško vojno ladjo. Predstavnik Bele hiše je zvečer izjavil: «Jasno je, da kljub previdnosti lahko nastanejo podobni incidenti ko slabo vreme, problemi letenja in nasprotna letala ustvarijo težave pilotom. Seveda ni bilo nobenega napada na Kitajsko. Prepričani smo, da Peking dobro ve, da ZDA ne iščejo vojne s Kitajsko.« Zvečer je agencija «Nova Kitajska« javila, da sta dve ameriški letali leteli danes nad kitajskim ozemljem v pokrajini Kvangsi in s tem izvršili «namerno vojno izzivanje«. Letali sta bili sestreljeni in en pilot je bil ujet. MOSKVA, 21. — Sovjetska Vlaja je izročila včeraj kitajskemu Poslaništvu v Moskvi protestno no-;°> v kateri obtožuje Kitajsko, da j® organizirala vrsto samovoljnih ut nezakonitih dejanj proti sovjetskim ladjam v pristanišču Dairen, jh dodaja, da bi taka dejanja ujogla v prihodnje preprečiti somatskim ladjam pristajanje v tem Pristanišču. Nota dodaja, da so dajanja kitajskih oblasti proti somatskim ladjam in njihovim popadkom sestavni del protisovjetske fampanje, ki jo vodi Kitajska, da “t še bolj poslabšala kitajsko-so-metske odnose. S tem se ogroža I2vajanje sporazumov o trgovini 111 Plovbi med SZ in Kitajsko. . Nota omenja primer sovjetske ‘adje «Zagorsk», ki so jo kitajske “Masti pridržale 20 dni v pristanišču Dairen, ter ladje, «Svirks», ki ?d jo zadržale več dni v tem pristanišču. V istem času nista moglo ~apiuti dve sovjetski ladji v pristanišče Dairen zaradi pogojev, ki jih postavile kitajske oblasti. pAdji sta morah odpluti, ne da bi Okrcali tovor. LONDON, 21. — Britanska vla-je odbila kitajski ultimat, ki je izročen pred 48 urami in s ka- l,.rim so zahtevali umik prepo«e-r1 izhajanja treh kitajskih listov Hongkongu in izpustitev 53 čla-i?v osebja teh časopisov, Id so 'aretirali. podtajnik za zadeve Daljnjega 'doda v zunanjem ministrstvu je J;r®jel davi kitajskega odpravnina jdsiov in se pogovarjal z njim 30 f.diut. Govorila sta o varnosti bri-j'JOskih državljanov na Kitajskem ni 0 varnosti dopisnika agencije ?£Uter. Poleg tega je britanski čil-jJOhiat sporočil kitajskemu predpasniku, da je britanski odpravnik ™siov v Pekingu zavrnil kitajski 0>test britanski vladi, ker je vse-K?yjl grožnje. Vendar je kitajski , sdstavnik začel čltati vsebino ne-jvl toda podtajnik ga je prekinil in tp~daril, da je britanska vlada pro-bii~? že zavrnila. V kitajski noti je cjrtečeno, da bo Velika Britanija v sovorna za vse posledice, če lie tir a Polnil®, kitajskih zahtev. Are-e časnikarje so danes poklicali dsodišče v Hongkonku. Med tli-ok^-ntni točkami obtožbe je tudi Sj-^oa o prevratni dejavnosti in *®hju lažnih novic. ^fkinški radio poroča, da se je Jev 1 tl®0* kitajskih časnikar- Brc* ^ega odpravnika poslov, oa tuffstirajo proti ^preganjanju ki-kltfhb. patrlotdčnih časnikarjev in v jys!tega patriotlčnega časnikarja kofT^ng Konku«. Demonstranti so kij^kaJi pred uradom in zatem je )W?Va delegacija Izročila v uradu §ucijo. tira 188110 KP Japonske ostro krltl-stj/L «skrajno levičarsko oportunisti0 skuiptno Maocetunga In nje-titgi,, slepih pristašev«, članek je Strdi em naperjen proti rdečim ,om in proti njihovim deja-jaiw’ ki so jih izvršili proti dvema ijevskim® komunističnima vodite-^ sta se nedavno vrnila iz 5(5 iv!5a' članek pravi na koncu, da Ho t?do japonski komunisti odloč-skoj^p^li proti oportunizmu kitajta? komunizma. Ho gajsko poslaništvo v Kopenhag-v,adi ,ostr° protestiralo pri danski Hkt,, ,er Je socialdemokratski list «>> objavil karikature Mao- ^tljučena arabska gospodarska konferenca Ahrg^tO, 21. — Kairski list «A1 Bosrtir sP°roča, da so ministri za ■ ‘tav ,stvo in finance arabskih til, j., pobrili deset tajnih priporo-feavn' °do 29. avgusta predložena h"? .Poglavarjem v Kartumu. Bra(j , a K0brP^;unferenco na vrhu. Deset o-?iih .priporočil se tiče nasled-b «zaPrasanj: 1. Petrolej kot orož-uvig' odpravo posledic napada. 2. arabskih pologov iz bank v ti dni) . *,uSteV.arjeiii v ivunumu. ')eka|7,„ aja, da so ostala nerešena Bo r era vprašanja, o katerih bo-j Opravljali zunanji ministri še državah, ki so pomagale Izraelu. 3. Ustanovitev skupnega araoskega sklada za gospodarski razvoj. 4. U-stanovitev skupnega sklada za pomoč in obnovo področij, ki jih je prizadejala vojna. 5. Sklenitev plačilnega sporazuma med arabskimi državami. 6. Razvoj trgovinske izmenjave med arabskimi in prijateljskimi državami. 7. Važnost vkiju čitve vseh arabskih držav v sporazum o gospodarski enotnosti in v skupno arabsko tržišče. 8. Ustanovitev komisije gospodarskih strokovnjakov, da se pospeši arabska gospodarska komplementarnost. 9. Zmanjšanje trgovinske izmenjave in gospodarske dejavnosti z državami, ki so podpirale Izrael. 10. Razvoj medarabskega sodelovanja v turizmu, zavarovalništvu in bančništvu. Ministri so priporočali, naj bo novembra sestanek ministrov za gospodarstvo, ki naj med drugim razpravljajo o izvajanju odobrenih sklepov. Kakor piše «A1 Ahram», sta Sau-dova Arabija in Libija izrazili nekatere pomisleke glede predloga, naj bi za tri mesece ustavili dobave petroleja nekaterim zahodnim državam. Kuvajt pa je predlagal, naj prekinitev dobave petroleja velja toliko časa, dokler ne bodo popolnoma odpravljene posledice napada. Davi je prišel v Jeruzalem U Tantov posebni odposlanec Ernest Thalmann, da pregleda stanje v mestu. Arabsko prebivalstvo je razglasilo ob tej priložnosti splošno stavko. Vse arabske trgovine so bile zaprte. NEAPELJ, 21. — Na zidovih postaje «Parco Angelina« vlečne železnice Mergellina-Villanova so se danes pojavili napisi, ki poveličujejo nacizem. Narisali so tudi s črnim fimežem dva velika kljukasta križa. S stvarjo se ukvarja politični oddelek neapeljske kvesture. Podobni napisi so se pojavili že v prejšnjih dneh. Danes se Fcltrinelli vrne v Milan RIM, 21. — Iz Madrida poročajo, da je prispel tja z letalom iz Južne Amerike založnik Giangiacomo Feltrinelli. Iz La Paza v Boliviji je Feltrinelli odpotoval sinoči ob 20.30 v glavno mesto Peruja Limo. Tu so izjavili, da je nezaželen element, ker so ga iz Bolivije izgnali. ! Zato je odpotoval ob 1.40 z letalom | družbe «Iberia« v Španijo. Zvedelo se je, da je bolivijska j policija odpeljala Feltrinellija na I svoje poveljstvo in ga zaslišala, na- 1 to pa se je moral v spremstvu policajev vrniti v hotel, kjer so ga po licaji stražili dva dni. Feltrinelliju je bolivijska policija zaplenila ves denar, to je okrog 2,5 milijona lir. V Madridu je založnik Feltrinelli povedal časnikarjem nekaj jtodrob-nosti o svoji aretaciji in izgonu. Rekel je, da ga je na glavnem ravnateljstvu policije v La Pazu zaslišal neki debeluh srednjih let, ki najbrž ni bil Bolivijec, ker je slabo govoril španski. Zatem je Fel-trinelli pokazal časnikarjem odlok o izgonu, ki pravi o njem, da je nezaželen tujec. Feltrinelli ni hotel povedati časnikarjem, katere ljudi je srečal za časa svojega bivanja v Boliviji. Ko ga je na letališču nekdo samo bežno pozdravil, je videl, da so ga takoj aretirali. Feltrinelli je povedal, da se vrne jutri popoldne v Milan. Povedal je tudi, da so tako ravnali z njim, ker je bolivijski konzul v Milanu spo prišlo je do ostrega streljanja, med katerim so uporabljali tudi brzostrelke. Nastopila je policija in je napravila konec spopadu. Med ranjenci so tudi ženske in otroci. Policija je zaprla tudi predsednika sindikata Guerrerosa, medtem ko je poslanec Cesar zbežal. Kasneje je nekaj ranjenih umrlo, tako da se je število smrtnih žrtev zvišalo na 28. Oblasti so zaprle 180 oseb. Razgovor Fanfanija s perzijskim šahom RIM, 21. — Danes dopoldne je imel zunanji minister Fanfani razgovor z s perzijskim šahom Reza Pahlevijem, ki je prišel na letališče Fiumicino iz Teherana in bil namenjen v Washington. Razgovar-jala sta se o zadevah, ki se tičejo obeh držav. Navzoči so bili tudi nekateri diplomati. V imenu predsednika republike Saragata je šaha pozdravil njegov diplomatski svetovalec veleposlanik Malfatti. Tito se je vrnil na Brione BRIONI, 21. — Predsednik republike maršal Tito se je danes zgodaj zjutraj na ladji «Galeb» skupno z Edvardom Kardeljem, Vladimirom Popovičem, Kirom Gligorovom, Mišo Pavičevičem in ostalimi člani delegacije vrnil z obiska v ZAR, Siriji in Iraku. V brionskem pristanišču, kjer so mu izkazali najvjšje časti, so maršala Tita pozdravili predsednik CK ZK Hrvaške dr. Vladimir Bakarič, tajnik izvršnega komiteja CK ZKJ Mijalko Todorovič, predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljak ter številni drugi visoki zvezni in republiški funkcionarji Hrvaške in visoki zastopniki Pulja. Počastitev spomina Togliattija ob 3. obletnici smrti RIM, 21. — Ob tretji obletnici smrti Palmira Togliattija je bila davi na pokopališču Verano ceremonija, ki so se je udeležila odposlanstva osrednjega odbora KPI, osrednje nadzorne komisije, rimske komunistične federacije, osrednjega odbora mladinske komunistične federacije, rimskih sekcij, časopisa «l’Unite» in drugih organizacij. V odposlanstvu osrednjega odbora so bili med drugimi tudi Giorgio Amendola, Nilde Jotti in Scoccimarro. Bila je navzoča tudi Marisa Malagoli, ki jo je pokojni Togliatti posvojil. IZJAVE BONSKEGA KANCLERJA PO POVRATKU tl ZDA Kiesinger je zadovoljen z obiskom Bonn ne kritizira vojne v Vietnamu Zahodnonemške vojne ladje imenovane po poveljnikih iz druge svetovne vojno BONN. 21. — Zahodnonemški kancler Kiesinger je izjavil na tiskovni konferenci po povratku iz Washingtona. da «sedaj nismo v razdobju velikih alternativ: r.aše končno poročilo vsekakor dokazuje, da se v odločilnih vprašanjih strinjamo z ameriško vlado«. Izjavil je. da je popolnoma zadovoljen z razgovori v Washingtonu o vseh temeljnih vprašanjih in da ne ve, «koliko se glede tega lahko reče o obiskih prejšnjih predsednikov vlad v Washingtonu». Kiesinger je zavrnil vse domneve o «hladnem vetru«, ki je baje pihal v Washingtonu, in je dejal, da je «ginjen» nad sprejemom, ki so mu ga priredili Johnson, njegovi sodelavci in ameriški kongres. Glede morebitnega zmanjšanja števila ameriških čet je Kiesinger izjavil, da je v Washingtonu ponovil, kar je že izjavil v Bonnu, toda morebitno zmanjšanje ne bo velikega obsega in o tem se Dodo morali prej posvetovati med zavezniki. Izjavil je, da bi kvečjemu zmanjšali število vojakov za 15 do 19 tisoč mož Glede morebitnega umika ameriških čet iz Nemčije mu je Johnson izjavil, da je v ZDA neka struja, ki se zavzema za umik. Ta struja bi se prav gotovo okrepila, če bi se znatno zmanjšalo število vojakov IIIMIIIIIMIIIIIlllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllinilllltllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIItllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJLlIllllllllllUUIIIIIIIIIIIIIIIIIII ODGOVOR NACIONALISTIČNIM SKRAJNEŽEM Glasilo PSU zagovarja trgovinske odnose med Italijo in Kitajsko v* Se en glas o atlantski pogodbi . Desničarski demokristjan posla, nec Evangelisti zagovarja nepopustljivo stališče do Avstrije RIM, 21. — Tu vlada v glavnem še politično mrtvilo, ker ni posebnih dogodkov. Nekaj pozornosti pritegujejo nadaljnja polemika o atlantski pogodbi, zadeva s kitajsko ladjo «Li Ming« in južnotirolsko vprašanje. V zvezi z atlantsko pogodbo je pravne plati vprašanja ter da je dal časnikarjem izjavo član vousporočil, da se namestnik načelni- DCT Dem niorlo r»*. i._ ____r_____ __________ _____.. stva PSI-PSDI Pellicani. Glede nedavnih Tanassijevih izjav je Pelii-cani rekel, da ima prav, ker sploh ne obstaja vprašanje o obnovitvi atlantske pogodbe. Po Peliicanije-vem mnenju naj bi si vso stvar izmislili komunisti, da bi povzročili spore med socialisti. Pri tem je Pellicani rekel, da ni v PSU nikoli nihče zahteval odpovedi NATO niti ne misli nihče na njeno avtomatsko obnovo. V zgodovini je 20 ročil bolivijskim oblastem, da je let vedno zadostovalo, da so se spre-«nevarna oseba». Ta dokument je 1 menill mednarodni odnosi. Toda zad-slučajno in bežno videl na mizi ose- be, ki ga je zasliševala, ko je ta za trenutek odšla iz sobe. Glede francoskega časnikarja De-braya je Feltrinelli dejal, da bi ga hoteli bolivijski častniki ubiti ter da ne verjame, da bi ga moglo ameriško posredovanje rešiti smrti. Spopadi v Mehiki ACAPULCO (Mehika), 21. — V nedeljo je prišlo mea nasprotujočimi si skupinami kmetov, včlanjenih v sindikatu pridelovalcev kokosovh orehov, do oboroženega spopada, pri čemer je bilo 20 oseb ubitih in kakih 100 ranjenih. Zdi se, aa je vzrok spora nasprotovanje med predsednikom deželne zveze pridelovalcev Jesusom Floresom Guer-rerosom in poslancem Cesarom Del Angelom, ki oporeka Jesusu vodstvo sindikata. Okrog tisoč oboroženih kmetov, ki jih je vodil Angel, je skušalo zasesti sedež zveze. Iz notranjosti so jim odgovorili in Ameriški črnski voditelj Rap Brown je bil v soboto aretiran. Sodnik je določil kavcijo 25.000 dolarjev za njegovo izpustitev na zaias-no svobodo. Brown je še vedno v zaporu, ker niso mogli še zbrati denarja za kavcijo njih 20 let je bilo še posebno razburljivih in polnih dogodkov. Od Stalinove smrti do obsodbe stalinizma, od kitajskega razkola do se danjega stališča Romunije. Pellicani je rekel, da socialisti ne menijo, da ni zaradi spremenjenega svetovnega položaja več potrebna atlantska pogodba, toda stvarno menijo, da globoke spremembe, ki so nastale, naravnost terjajo revizijo pogodbe. Predvsem so se spremenili odnosi med Sovjetsko zvezo in ZDA, kar mora pogodba upoštevati. Ravno zato je potrebna njena revizija. ka omenjenega kitajskega urada v Rimu Joming, ki je sedaj na krovu kitajske ladje, lahko kadarkoli izkrca z ladje ter ponovno vkrca nanjo. Že včeraj pa je dr. Scala poslal Jomingu brzojavko, s katero ga je povabil na razgovore v Rim. Joming pa mu je odgovoril, naj pride on v Genovo, kjer naj se sestane z njim na ladji, češ da on noče zapustiti pomorščakov, vkrcanih na ladji «Li Ming». Pomorščaki na ladji, ki je že deveti dan v Genovi, so danes zopet manifestirali. Prišli so na krov z veliko sliko Maocetunga, kasneje pa so se pojavili z malimi slikami v rokah ter z rdečo knjižico njegovih gesel. Večkrat so obšli krov ladje. Pri tem so peli tudi neko himno ter. odgovarjali v zboru nekemu pomorščaku, ki je izrekel vsakikrat po en stavek. Danes popoldne je bilo v Genovi zborovanje, ki ga je priredila tamkajšnja sekcija «Marksistično-lenini-stične komunistične stranke Italije« in ki se ga je udeležilo kakih 40 ljudi. Vsi so mahali z Maocetungo-vo rdečo knjižico, na odru pa je bila Maocetungova slika s transparenti. Govorila sta voditelja sekcije Pucci in Parlanti. Danes se je razgovarjal na Mon-tecitoriju s časnikarji poslanec Franco Evangelisti (desnica KD), ki je napovedal, da bo skupno z drugimi poslanci predložil na prihodnjem kongresu svoje stranke resolucijo, v kateri bo zavzel nepopustljivo stališče glede Južne Tirolske, ker je z Avstrijci nemogoč slenerni razgovor. Poslanec Ader-lini, ki pripada samostojnemu socialističnemu gibanju, pa je dejal, da niso doslej glede razgovorov o pridružitvi Avstrije k EGS dovolj upoštevali, da avstrijska državna pogodba, s katero je bila vzpostavljena neodvisnost Avstrije, določa popolno nevtralnost ter da sovjetska vlada nasprotuje pristoiu Avstrije k EGS. Danes je avstrijski opolnomočeni minister Schiller izročil italijanskemu odpravniku poslov na Dunaju Calendi noto, v kateri odgovarja Avstrija na italijansko noto od 18. julija. Danes je neka natakarica v baru «Anita« na Brennerju našla v stranišču zavoj, v katerem je bilo 35 detonatorjev za razstrelivo nemškega izdelka. v zahodnonemški vojski. Glede francosko - nemških odnosov je Kiesinger «skušal dopovedati« Johnsonu in tudi ameriški javnosti, da ne gre za Izbiro med ZDA in Francijo. Dodal je, da glede številnih vprašanj ni sedaj skladnosti med francosko In bonsko politiko, kar je sicer rekel tudi de Gaulle. To pa ne pomeni, da se ti dve državi ne smeta sporazumeti o skupni politiki. Za bonsko vlado ta politika nikakor ni naperjena proti ZDA ali proti atlantskemu zavezništvu. Glede francosko-nem-škega sodelovanja o obrambi, to sodelovanje spopolnjuje in ne nasprotuje diskusiji v NATO o tej zadevi. Dodal je, da upa, da Francija ne bo popolnoma zapustila atlantskega zavezništva po letu 1969. Glede metode za okrepitev NATO je Kiesinger izjavil, da bodo o tem govorili med posvetovanji z Wa-shingtonom. Izjavil Je tudi, da mu je uspelo razpršiti nekatera nesoglasja glede bonske politike do vzhoda. V Ameriki je poudaril, da ta politika nikakor ne sme imeti za smoter ošibitev NATO. V Wa-shlngtonu pa so ugotovili, da enostransko zmanjšanje števila čet na zahodu « ni koristno za popustitev napetosti«. Na vprašanje nekega časnikarja Je kancler izjavil, da sta govorila z Johnsonom tudi o sestanku Glassboru. Glede dokončnega besedila pogodbe proti širjenju atomskega orožja pa je kancler mnenja, da bo ta pogodba lahko predložena pred koncem leta. Ponovil pa je v Washingtonu, da je po mnenju bonske vlade potrebno zavarovati neatomske države pred morebitnim političnim izsiljevanjem ter zajam čiti miroljubno uporabo atomske energije. Po mnenju Kiesingerja so razgovori v Glassboru pustili vtis, da je obema velesilama na tem, da odpravita sedanje spore. Seveda je težko reči. kako daleč in kako se bo to zgodilo, «toda volja je«. Po mnenju Kiesingerja ni razloga za domnevo, da je «politika po-mirjenja« ameriške vlade v nasprotju z nemškimi interesi. Kancler Je v Washingtonu predočil, da bi se bonska vlada drugače odločno uprla tej politiki. Tudi glede tega bo treba nadaljevati posvetovanja, «ki-so morda v preteklosti bila nezadostna« O ameriški politiki v Vietnamu je kancler izjavil, da ne prltlče zvezni republiki ocenjevati to politiko. «Bonn ceni ameriške napore za obrambo svobode in miru na svetu in torej ne kritizira ravnanja ZDA v Vietnamu.« Poudaril pa je, da niso od njega zahtevali moralne podpore« bonske vlade glede tega. Kiesinger ne odobrava takih »polovičnih izrazov«, ker je težko reči, «kje se konča moralna podpora in kje se začne politična«. Glede sistema evropske varnosti je kancler izjavil, da je pripravljen sprejeti sistem, ki bi dejansko jamčil varnost in ne bi temeljil na »statusu quo», temveč bi težil po tem. da ga premaga. Na vprašanje, kaj misli o Brand-tovih Izjavah v Romuniji glede »nove stvarnosti na nemškem ozemlju«, je Kiesinger odgovoril, da je treba glede tega paziti «in uporabljati besede, ki ne dopuščajo dvoumnosti«. Na vprašanje nekega časnikarja, ali niso nesoglasja med Bonnom in Washingtonom kakor med Bonnom in Parizom, je kancler izjavil, da so zelo redki primeri, glede katerih se obe državi popolnoma stn- Glede spora s Kitajsko bo «Avan- j .........................................................»mn...............................................„„... ti« (glasilo PSU) objavil članek, ki pravi med drugim: »Primer ladje «Li Ming« in neupravičenih povračilnih ukrepov kitajskih oblasti proti ravnatelju ICE v Pekingu sta nujno, dovedla do anahronističnih stalisc in nacionalistične histerije v Italiji, tako da so nekateri celo predložili v parlamentu vprašanja z zahtevo, naj se prekinejo obetavni trgovinski odnosi s Kitajsko in vsi odnosi s to državo sploh. Iz nacionalnih interesov ni obvezno dodati bedarijam drugih lastne bedarije. V tem primeru bi bila velika napaka, če bi odgovorili na ma-nitestacije otročjega ekstremizma Kitajcev s pretiranim nacionalizmom, kar ne bi pomenilo nič drugega kakor popolnoma pokvariti u-goden začetek našega izvoza na tr-,-zišce, ki šteje 750 milijonov ljudi. To skrb ima vedno pred očmi, kdor gleda na lastno državo s čutom za mero in odgovornost.« Zatem pravi članek, da ni nič čudnega, da je ravno ravnatelj u-rada ICE v Pekingu Manzella v odgovoru na brzojavko ministra Tolloya zagotovil, da bo ostal na svojem mestu in da bo, kakor hitro se bo obžalovanja vredni primer rešil, obnovil svojo dejavnost za razvoj italijansko-kitajskih trgovinskih izmenjav, če moramo zahtevati spoštovanje italijanskih zakonov od poveljnikov kitajskih ladij (čeprav naši zavezniki in člani NATO niso v podobnih primerih bili tako dlakocepski), gotovo ni v interesu Italije, da se zaostrijo odnosi, toliko bolj, ker vsi priznajo potrebo, da se v interesu italijanskega gospodarstva razvijajo mednarodne izmenjave, zlasti ker upada izvoz v druge države. V tem primeru so določena ekstremistična stališča še toliko bolj nesmiselna, ko celo italijanski gospodarski listi zagovarjajo trgovinske izmenjave s Kitajsko in njim pač gotovo ne bo nihče očital, da simpatizirajo z Maocetungom. Davi se je član kitajskega pred- ---- ■ "nda za pospeševanje ;ovine Čenpaošun se- stavniškega urada za pospeševanje mednarodne trgovine Čenpaošun sestal z ravnateljem zavoda za mednarodno trgovino (ICE) dr. Giusep-pom Scalo, ki ga je povabil na razgovor o nekaterih vprašanjih v zvezi z dejavnostjo pomorščakov kitajske ladje v Genovi. Zvedelo se je, RASIZEM V ZDA Poziv papežu Pavlu VI. naj izda encikliko proti rasizmu «KatoIiška konferenca za mednarodno pravičnost» obsoja nezanimanje cerkve za osnovne potrebe revnega prebivalstva v mestih NEW YORK, 21. — Katoliška «vsedržavna konferenca za mednarodno pravičnost«, ki predstavlja 150 katoliških organizacij, je ob zaključku svojega dela v Kansas Cityju, poslala papežu poziv, naj v najkrajšem času izda encikliko, ki naj obsodi rasizem. Poziv poudarja, da izvajanje rasne diskriminacije v današnjem svetu predstavlja neizmerno nevarnost. Ob zaključku dela so objavili dokument, ki deloma podpira gi- banje «črne sile« in kritizira katoliško cerkev, ker ni v zadostni meri čutila sedanje krize v vseh mestnih centrih. Zborovanja se je udeležilo 600 oseb laikov in cerkvenih predstavnikov. Predsedoval mu je newyorški trgovec Rawson Wood, ki je ugotovil, da konferenca predstavlja mnenje manjšine in ni predstavnica katoliških laikov na splošno. V končnem dokumentu obsojajo udeleženci dejstvo, da se katoliška cerkev na številnih sektorjih dejavnosti ne zanima za osnovne gospodarske, rasne in duhovne potrebe levnega prebivalstva v okviru spreminjajoče se mestne družbe ter pri tem ne sodeluje ali se teh problemov sploh ne zaveda. Konferenca ugotavlja nezadostnost dejavnosti cerkve v korist mestnega proletar-jata. Zatem omenja številne rasne nerede v zadnjih dneh v raznin ameriških mestih ter poziva delegate, naj pomagajo, da se «odlocno zdrami večina katoličanov iz globoke apatije«. Predsednik konference Rawson Wood je izrazil bojazen, da bo delo organizacije kompromitirano zaradi reakcije belcev na rasne nerede. Pripomnil je, da tisti katoličani, ki so bili cmevtralni« ali se da je dr. Scala pojasnil nekatere niso «vezali» v zvezi z rasnim spo- rom, bi lahko prav zaradi rasnih neredov lahko zavzeli sovražno stališče do črncev. Wood je dodal, da je težko reči, kakšno je sedanje stališče večine katoličanov. »Nedvomno, je dodal, večina njih meni, da bi morali škofje zavzeti naprednejše stališče, toda verjetno večina nasprotuje drznejšim pobudam škofov, zlasti če se izvedejo v času, ki «se zdi preveč kratek«. Dokument obsoja tudi tiste, ki govorijo o odgovornosti «zunanjih agitatorjev« in se zavzemajo za rešitev krize s povečanjem policijskih sil, ki naj nastopajo v črnskih delih mesta. S tem v zvezi poudarja dokument nujno potrebo, da cerkev prepriča ljudi o tem, da vzrokov neredov in nasilij v mestih ni iskati v dejavnosti zunanjih agitatorjev, temveč v veliki revščini In pomanjkanju možnosti, da bi se javno življenje prebivalcev getov kakor koli izboljšalo. Policija v Baton Rouge v Lousla-ni je znova v pripravljenosti zaradi rasnih nicidentov, ki so bili ponoči. V črnske predele mesta so poslali veliko število oboroženih policajev 1n tudi pripadnikov narodne straže. Spopadi so bili ponoči tudi v New Havenu v državi Connecticut. Policija je proti črnskim demonstrantom uporabljala posebno vrsto plina, imenovanega «Mace», o katerem trdijo, da je neškodljivo, ven- dar pa popolnoma omrtviči človeka za dalja čas. Aretirali so 200 oseD. V tem mestu so bili hudi incidenti že v soboto zvečer, zaradi česar so razglasili policijsko uro. Averoffa so pridržali na policiji ATENE, 21. — Pozno zvečer se bivši grški minister zunanjih zadev Evangelos Averof še ni mogel vrniti na svoj dom, ker je bil zaprt na nekem policijskem komisariatu v Atenah. Pomilostitev bivšega ministra radikalne desnice v Karaman-lisovi vladi po obsodbi na pet let ječe bi morali raztegniti tudi na bivšega podtajnika vlade Papan-dreua Evangelosa Arvanitakisa, ki ga je tudi obsodilo vojaško sodišče zaradi kršitve zakona o obsednem stanju. Zdi se, da so v zadnjem trenutku nastale težkoče za izpustitev obeh politikov. Notranji minister gen. Stilianos Patakos je nocoj izjavil časnikarjem, da so vesti, ki so jih razširili v inozemstvu, po katerih naj bi vlada stregla po življenju Andreua Pa-pandreua, ki je zaprt v atenski ječi, podla obrekovanja. Papandreu boluje za jetiko ter ga zdravniki vestno zdravijo. General se je pohvalil, da je vlada vzpostavila mir, red, varnost, individualne svoboščine ter _ zagotovila enakopravnost vsem državljanom, ki jim tudi nudi upe v lepšo prihodnost! njata o vseh vprašanjih. Na vsak način pa je velika enakost inter^ sov med nemškim in ameriškim ljudstvom. Na koncu je kancler Izrekel prepričanje, da bo veliki koaliciji uspelo uresničiti smotre, ki si Jih je zastavila tako v notranji kakor v zunanji politiki. V Zahodni Nemčiji je nastal spor v zvezi z imenovanjem nekaterih vojnih ladij po poveljnikih, ki so se Izkazali v drugi svetovni vojni. Prvo od teh vojnih ladij, ki so Jih naro-čili v ZDA, so te dni imenovali po admiralu Luetjensu, ki je leta 1941 poveljeval vojni ladji »Bismarck«, katera je potopila tedanjo največjo vojno ladjo na svetu, angleško ladjo «Hood». Podtajnik za obrambo Carstens je ob splavitvi ladje med drugim izjavil, da mora Luetjen* ostati «zaradi svojega čuta odgovornosti, požrtvovalnosti in čuta dolžnosti zgled za prihodnje generacije zvezne mornarice«. Te besede so izzvale precej protestov v Nemčiji in tujini. Zatrjuje se, da je sam minister Schroeder vztrajal, naj se neha bojkot «nad nemškimi junaki druge svetovne vojne, ki so bili krivi, da se niso uprli Hitlerju«. Hotel bi, da bi tudi druge vojne ladje nosile Ime Nemcev, ki so se izkazali v drugi svetovni vojni. Enaka nasprotja so nastala glede druge ladje, ki jo bodo splavili konec leta. Mornarica baje ni zadovoljna, da bi ladji dali ime «Fritsch», ki je ime vrhovnega poveljnika vojske, ki je umrl leta 1939 med vojno proti Poljski. Samo ime, ki so ga predlagali za tretjo vojno ladjo, ni do zdaj izzvalo nesoglasij. Imencnatl bi se morala «Moel-Ders» v spomin letalskega prvaka, ki je baje bil ubit, ker je poslal nadškofu v Mujn-steru neka) pisem, v katerih je kri-tiziral Hitlerja. Zopet normalen promet v mestih RIM, 21. — Po množičnem odhodu meščanov v letovišča, so bilo rimske ulice skoraj prazne, številne trgovine pa zaprte. Z včerajšnjim dnem pa se je večina meščanov že vrnila z dopuste in ulice so bile zopet polne Rimljanov. Zato je zopet nastala običajna zmešnjava v mestnem prometu in mestni redarji so zato zopet začeli dajati globe, medtem ko so za časa «mrtvila» zamržali na eno oko. Na avto cestah je velik promet vozil z ljudmi, ki se vračajo z dopuste. Včeraj je krožilo po Laziu okrog 400 tisoč vozil. Na cestah v Lombardiji so včeraj našteli okrog 1 milijon in 300 tisoč vozil na vseh cestah pa je bilo v službi 1.200 policajev, ki so naložili 2.894 glob. Po skoraj dveh tednih presledka je promet v Milanu zopet oživel in tudi večino trgovin so že odprli. Velik promet je bil tudi na železniški postaji in na letališču. Na vseh cestah v Liguriji Je bil tudi danes zelo velik promet. Ugotovili so veliko število tujih turistov, zlasti Nemcev in Švedov, ki se vračajo domov. V Emiliji je Dil promet na cestah normalen. Včeraj je krožilo po cestah v vsej deželi 814 tisoč vozil. Od 9. avguste dalje so karabinjerji naložili vozačem 13.856 glob. Eksplozija cisterne povzročila devet smrtnih žrtev BRUSELJI, 21. — V Martelancu na meji med Belgijo in Luksemburgom Je eksplodirala cisterna, v kateri je bilo 40.000 litrov utekočinjenega plina. Pri tem jo zgubilo življenje sedem oseb, 34 pa je bilo ranjenih tudi zaradi požara, ki je nastal. Kaže, da je cisterna eksplodirala, ker se je zaletela proti ograji nekega mostu na reki Sure. Plin se je takoj vnel in požar Je zajel tudi bližnjo bencinsko črpalko ter kakih deset hiš. Zgorelo je tudi 50 avtomobilov. Eksplozija je bila teko silna, da so zletela kolesa cisterne sto metrov daleč. Na kraj so prihiteli takoj gasilci, saj Je požar kasneje zajel tudi bližnjo železniško postajo in veliko restavracijo. Kasneje ste umrla v bolnišnici še dva ranjenca. Hude cestne nesreče SKOPJE, 21. — Na cesti med Beogradom in grško mejo je prišlo do prometne nesreče pri kateri so se smrtno ponesrečili vsi člani neke grške družine, šest oseb iz te družine se Je peljalo v avtu, ki se je čelno zaletel v nemški avto, v katerem se je tudi vozila neka družina, sestavljena iz štirih članov. Vsi Nemci so dobili hude poškodbe. V juliju je bilo na Hrvaškem 76 smrtnih žrtev cestnih nesreč. Pri 1581 nesrečah je bilo tudi 1181 ranjenih, medtem ko znaša materialna škoda 350 milijonov lfr. V primeri z lani se je cestni promet povečal za 30 odstotkov. V Nemčiji pa je bilo pri neki cestni nesreči v Porenju kar osem mrtvih. Neki delavec, star 20 let, ki se je peljal skupno s svojo zaročenko, je namreč nevarno pre-hitel drug avto, v katerem se je peljalo šest oseb. Avte ste se zaletela in vsi njeni potniki so bili na mestu mrtvi. I ! E ! Vreme včeraj: najvišja teraperatu- ra 29.8, najnižja 21.5, ob 19. url 27.8 stopinje, vlaga 35 odst., zračni tlak 1017.2 stalen, veter 10 km severovzhodnik, nebo Jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.7 stopinje. Tržašk dnevnik Danes, TOREK, 22. avgusta Timotej Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 20.03. Dolžina dneva 13.50. Luna vzide ob 21.16 in zatone ob 8.22. jutri, SREDA, 23. avgusta Zdenka V VELIKI DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE Začel se je 8. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v EGS Dr. Schaus je podal poročilo o dosedanjem razvoju in o etapah bodočega razvoja Evropske gospodarske skupnosti V veliki dvorani tržaške univerze se je včeraj dopoldne pričel VIII. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski skupnosti, ki bo trajal do 8. septembra in katerega se udeležuje večje število strokovnjakov s posameznih področij prevozniških dejavnosti iz držav članic EGS, pa tudi izven nje. Včerajšnje slovesnosti so se udeležili številni predstavniki tukajšnjega javnega in gospodarskega življenja, med njimi deželni odbornik Masutto, predsednik pokrajinske uprave dr. Savona, generalni vladni komisar dr. Cap-pellini, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, ravnatelj Javnih skladišč dr. Clai, predstavnik tržaške občine Lonza, predsednik Ustanove za industrijsko pristanišče dr. Franzil, načelnik Inštituta za ceste in promet pri tržaški univerzi proL Maternini, načelnik deželnega urada za motorizacijo ing. Schneditz in drugi. Rektor univerze prof. A. Origone je pozdravil prisotne strokovnjake, med njimi predvsem bivšega načel; nika studijske skupine, ki se pri komisiji Evropske gospodarske skupnosti ukvarja z vprašanji, povezanimi s prevozi znotraj šesterice, ambasadorja Lamberta Schausa iz Bruslja; dr. Schaus je odstopil s tega mesta v trenutku, ko je v okviru vodstvenih organov^ Evropske skupnosti prišlo do združitve treh izvršnih organov na vrhu skupnosti. Kljub temu je dr. Schaus pristal na povabilo, da bi tudi letos vodil tržaški tečaj o prevozih v EGS, za ka; terega je bil sam pred leti (prvi tečaj se je vršil na univerzi in v devinskem gradu leta 1959) največji pobudnik. Rektor Origone je nato poudaril, da bodo strokovnjaki na letošnjem srečanju obravnavali vprašanja, povezana s prevozi po kopnem (po železnici in cesti) in po notranjih vodnih poteh. Razprava o posameznih oblikah prevozov pa se bo sukala okoli problemov ožjega državnega značaja, okoli postopnega zbliževanja teh dejavnosti med članicami šesterice, okoli posamične in skupne zakonodaje ter okoli novih tehničnih dosežkov na tem področju, pri čemer bo težišče slonelo na novo tehniko prevažanja blaga s tako imenovanimi kontejnerji. Posebnost letošnjega tečaja je v tem, da je na njem! z vidno osebnostjo prof. Nigel Despitpba prisotna tudi Velika Britanija, ki ni članica Evropske gospodarske skupnosti, a ki kaže prav s svojim sodelovanjem na tem tečaju, kakor je naglasil rektor Origone, da gleda na Evropo kot na širokogrudno zajeto celoto. Na koncu je prof. Origone poudaril, da so dežela Furlanija-Julijska krajina, tržaška pokrajina, tržaška občina, trgovinska zbornica ter sama univerza pričele z delom za ustanovitev posebnega študijskega inštituta za prevoze v Evropski gospodarski skupnosti, ki naj bi našel mesto v sklopu dejavnosti tržaškega vseučilišča. Ta inštitut naj bi med drugim v bodoče tudi organiziral vsakoletne mednarodne tečaje o prevozil. Tržaška univerza in drugi pobudniki te zamisli se potegujejo pri italijanskih in tujih strokovnih organizacijah in ustanovah ter pri samem vodstvu EGS, da bi si zagotovili njihovo sodelovanje s tržaškim inštitutom, je zaključil govornik. Sledil je otvoritveni govor, ki ga je imel ambasador Lambert Schaus; luksemburški strokovnjak je najprej na kratko povzel zgodovino Evropske gospodarske skupnosti ter _ naglasil predvsem naslednje točke: 1. od 1. julija letos je bilo končno uresničeno skupno tržišče kmetijskih pridelkov; 2. Kennedyjeva runda se je zaključila z uspehom; 3. Velika Britanija, Irska, Danska in Norveška so ponovno zaprosile za sprejem v EGS; 4. 1. julija letos je stopil v veljavo sporazum, s katerim sta bila postavljena enoten svet in enoten odbor evropskih skupnosti; 5. konec maja letos so se v Rimu ponovno pričeli politični razgovori, ki so jih predstavniki držav članic prekinili leta 1962. Omenjena dejstva kažejo, je zaključil ta del svojih izvajanj dr, Schaus, da postaja Evropa postopoma tista trdna In homogena eno- ta, kakršno si vsi želimo in kakršna mora biti, ako naj kljubuje viharjem, kakršen je bil nedavni spor na Srednjem vzhodu. V prvih desetih letih svojega življenja je Evropska skupnost močno posegla v mrežo nacionalnih in gospodarskih interesov včlanjenih držav ter jih uskladila tako, da je bilo že mogoče temeljito rešiti nekaj osnovnih problemov. Zdaj je treba rešiti še druga vprašanja: tako bo 1. julija prihodnjega leta zaključeno spajanje notranjih tržišč s carinskega vidika; do leta 1970 bo v Evropi uresničena zamisel o enem samem davku itd.; strokovnjaki delajo še na številnih drugih področjih, na socialnem, finančnem področju itd. Eno izmed takih področij je prav področje prevozov, kjer pa bo usklajevalno delo zahte- MllllllllllllllfllllUlltllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllliiiiliiiliiiiiiiiillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIllllllulllimilllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIII NA DEŽELNEM ZBOROVANJU KPI V ZGONIKU valo precej časa, prvič zato, ker so bili v tem pogledu položaji v posameznih državah v začetku med seboj zelo različni, in čirugič zaradi tega, ker zahteva preureditev tega področja daljšo časovno dobo in mnogo sredstev. Opoldne so se strokovnjaki udeležili sprejema, ki jim ga je priredil v občinski palači tržaški župan ing. Spaccini in kjer jih je v imenu odsotnega župana sprejel podžupan prof. Lonza. Danes dopoldne se bo pričel strokovni del tečaja. V avli Venezian bo ob 9. uri spregovoril glavni ravnatelj za prevoze pri Evropski gospodarski skupnosti prof. P. Rho, ki se bo dotaknil nekaterih vprašanj v zvezi z uskladitvijo domačih, državnih zahtev s področja prevozov z zahtevami skupnosti v okviru EGS. Na dan 20. avgusta 420.000 avtomobilov na deželnih cestah Tudi predvčerajšnjim je bil promet na cestah avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine zelo živahen. Po podatkih prometnih organov je na dan 20. avgusta bilo v prometu na raznih cestah dežele 420.000 avtomobilov. Prometna policija je poskrbela za neprekinjeno nadzorstvo nad prometom na vseh važnejših cestah. V ta namen je delovalo 112 patrulj, ki so skupno prevozile 16.600 km. Policijski a-genti so imeli opravka z 18 cestnimi nesrečami (s 15 ranjenci). Razen tega so neizprosno kaznovali razne kršitelje cestnega zakona, katerih je bilo vsega skupaj kar 709. Na raznih nadzornih točkah so zabeležili naslednjo gostoto avtomobilskega prometa: Sesljan 31.470 prehodov; križišče Crosere (drž. cesta št. 14) 21.720; pri Huminu 38.995. Na cesti za Pon-tebo so pri Pordenonu zabeležili v 24 urah prehod 19.000 avtomobilov. Protest proti zborovanju NATO vojaški smodnišnici pri Briščikih Obsodili so tudi napovedane vojaške manevre na našem področju in spre-menitev naše dežele v področje vojaških služnosti in tujih oporišč V okviru praznika komunističnega tiska v Zgoniku, ki se je zaključil sinoči, je bilo v nedeljo zvečer tudi deželno zborovanje KPI proti postavitvi vojaške smodnišnice pri Briščikih v zgoniški občini, proti zborovanju rezervnih častnikov NATO, katerega se bodo udeležili najvišji poveljniki NATO v Evropi, ter proti manevrom edinic NATO v naši deželi, ki bodo v okviru omenjenega zborovanja. Ob 19. url je domačin dr. Godnič pozdravil v slovenščini in italijanščini zborovalce, člana osrednjega vodstva KPI Di Giulia in predstavnike tržaške, goriške, videmske in pordenonske federacije. Godnič je med drugim dejal, da manifestacija z.}; .mir in prijateljstvo vj Zgoni, ku m samo naključje, temveč odlo čen protest prebivalstva zgoniške občine proti postavitvi smodnišnice na našin tleh ob meji z Jugoslavijo. Hkrati pa je tudi skupni protest prebivalstva dežele proti atlantski politiki vlade, ki je spremenila deželo v področje vojaških služnosti in tujih vojaških oporišč. Potem ko je obsodil sklicanje zborovanja NATO v Trstu in napovedane vojaške manevre, je Godnič dejal, da je zborovanje dokaz bratske enotnosti med Slovenci in Italijani, kar je najboljši odgovor na izzivanje in potrdilo mednarodne vloge Trsta in dežele. Za njim je govoril v slovenščini občinslu svetovalec Gombač, ki je opozoril svetovalce na naraščajočo napetost v svetu zaradi širjenja vojnih žarišč po ameriškem imperializmu, ki predstavlja stalno grožnjo za mir na svetu. Gombač je obširno govoril o izraelskem napadu na arabske dežele ter je poudaril, da je bila velika sreča, da so socialistične dežele ohranile v usodnih trenutkih svojo hladnokrvnost in tako preprečile, da bi se spopad na Srednjem vzhodu razširil v svetovno vojno. To pa ne pomeni popuščanje pred napadalci, je dejal Gombač, marveč trezno in odgovorno oceno položaja, ki bi se lanko spremenil v svetovni požar. Zatem je Gombač govoril o vlogi Trsta kot posredovalca dobrih in prijateljskih odnosov s sosednimi državami in vsem ostalim svetom, ki pa prvi občuti vsako napetost v svetu tako ia por. Zorzini, 99-ietna Fklomena Zucca por. Filippl, 69jletna Teresa Laiurenti por. Donži, 70-letna filda Urban por. Trevisan, 53-letnl Mario Pen. zi, 65-letna Maria Timeus vd. Conci-na, 79Jetna Anna Kobau vd. Stuller, 71-letni SHvestro Tomasi, 56-letnJ Um-berto Pocecco, 63.1etnil Antonio Cali, 44-letni Angelo Pintus, 73-letni Giuseppe Corbatl, 83-letna Angela Ben. cic vd. Centis, 584etna Maria Mede-lin por, Capotorto, 80-letna Vittorla Scaramuzza vd. Cisco. Poletne prireditve Jutri na tržaškem gradu Zaključna prireditev poletne sezone Z Lolo Falano, Rockyjem Robertsoni in njegovimi «Airedales» bodo jutri in pojutrišnjem zvečer nastopili na odru gradu pri So. Justu na zaključnih prireditvah o letošnjem poletju dirigent Enrico Simonetti, pevec Al Bano in mednarodni napovedovalec Ugo Fri-soli. Dirigent Simonetti se je bežno mudil v Trstu pred nekaj leti za neki Silvestrov nastop, vendar si je že takrat pridobil mnogo simpatij. V tržaškem gradu bo nastopil prvič. Na razpolago bo imel koncertni klavir, na katerem bo izvajal vrsto motivov znanih skladb, recitiral svoje zgodbice z glasbenim podtonom, razen tega pa bo dirigiral orkester «Gabbiani» in nastopal v skečih skupno z Ugom Frisolijem. Pevec Al Bano, ki je bil do nedavnega član Celentanove skupine, je v zadnjih treh mesecih sodeloval pri petih glasbenih prireditvah pri katerih je, z izjemo prireditve «Plošča za poletjeu, odnesel prvo mesto. V maju ie zmagal na festivalu na Malti, junija na mednarodnem festivalu lahke glasbe o Benetkah, julija na mednarodnem turnirju lahke glasbe v Pe-saru in na tekmovanju v Genovi, n tekočem mesecu pa je bil glavni favorit «Festivalbara». Njegove najbolj znane pesmi so «Nel soler), o ime je Albar.j Carrisi, star je 24 let in je doma iz bližine Brindisija. Njegov hobby je slikarstvo. Za ta zaključni nastop o okviru poletnih prireditev na tržaškem gradu vlada veliko zanimanj- in že včeraj je bilo pri glavni blagajni v pasaži Protti veliko vprašanje po vstopnicah. * * * Miramarski park. Danes tedenski počitek. Nazionale 16.30 «Cabri»la» Tecbnico-tor. Harrison Antbl. Excelsior 16.30 «11 caso difficile del commissario Maigret« Eastmancolor. Heinz Rhumann, Francoise Prevost. Fenice 16.00 «Frontiera na Nord O-vest« Kenneth Morer, Lauren Ba-kal. Technicolor. Eden 16.00 «SOS Stanlio e Glio» Or-nobeli film. Stan Laural tn Oliver Hardy. Grattacielo 16.00 «L’uomo che non sa-peva amare« Techmicolor. CarrO* Baker. Prepovedano mladini pod 14-letom. Rltz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 «11 piu bel paese« Technicolof. Robert Mitchum, Pedro Armenda-riz. Alabarda 16.30 «Stalingrado la bat-taglia piu lunga« F. Roeder, Sonia Diemann. Filodramraatico 16.30 «The bounthy kttler« Technlcolor. Thomas Mili*n> Ellen Kay. Moderno Danes počitek. Cristallo 17.00 «Lo spaccone« Crnobe-li ameriški film. Paul Nevvman. Capitol 16.30 «1 ragazzi di bandi e r> gialla« Technicolor. Rocky Roberts, Gianni Pettenatl, Marisa Sonnia, E' quipe 84. Garibaldi 16.30 «Donne mitra e dia-manti« Technlcolor. Jeanne MoreaU, Maria Grazia Buoella. Aurora 16.00 «Splendore nell’erba» " Technlcolor. Natalie VVood. Prepovedano mladini pod 16. letom. Astoria 16.00 «Operazione sottovesten Technicolor. Universat. Cary Grant. Tony Curtis. Letne cene 100 lir. Impero 16.30 «A qualcuno plače cae do« Z nepozabljeno Igralko Maryiin Mon roe. Astra Danes zaprto. Jutri «Matrimo-nio alFitatiana« Marcetlo Mastr®" iannt. Vlttorio Veneto 17.00 »La bambola o' cera« Technlcolor. Patrick Wiemard' Margareth Johnston. Prepovedan® mladini pod 14. letom. Ideale Zaprto. Abbazla 16.00 «Aquile neirtnfinito* Crnobeli ameriški film. LETNI KINO Satellite (Borgo San Sergio, avt. 3*’ m. 19. 20) Blagajna ob 20. uri. Z* četek ob 20.30 «La grande fuga« Technicolor. Steve McQueen, J*” mes Coburn. Slovensko planinsko društvo Tr5 organizira 3. sept. t.l. izlet na sko, kjer bo konec vožnje z avt0"' som. Kdor je dovolj priden, da n bo lenaril na čudovitih tratah ° Planšarskem jezeru in se razgledov po čudoviti panorami Kamniških A v bo v 2 urah in poi lagodne hoje ■ segel Oeško kočo (1543 m) v aim' teatru Grlntavcev, drznejši pa se » J do lahko povzpeli po zavarova Kremžarjevi poti na Kočno <2539,I>ja! od koder bo pogled segal od LjubU ne do zelene Dravske doline. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. Naznanjamo žalostno vest, da n®5 je zapustil naš dragi oče in mo* Josip Hrvatič Pogreb pokojnega bo dane* 17. url iz tržaške bolnišnice na “ mače pokopališče v Ricmanje. Žalujoči: Žena, hči, sinov* in ostalo sorodstvo Log, 22. avgusta 1967 ZAH VA L A Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega predragega VIKTORJA SEDMAKA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. zdravnikom in osebju nevrokirurškega oddelka glavne bolnišnice, dr. Dolharju, pevskemu zboru Pr°' sek - Kontovel, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin. Družina Sedmak Sv. Križ, 22. avgusta 1967 POŽARI SUHLJADI IN DREVESNIH NASADOV NA KRASU Gasilci vojaki in civilisti mobilizirani na «ognjeni fronti Včeraj je gorela suhljad in grmičevje na več desetinah kvadratnih kilometrov Zaradi suše, ki je zajela naše P°dročje, so postali dračje, grmičevje, trava in še najbolj iglavci tako lahko vnetljivi, da že majhna lskra zaneti požar. Teh je bilo posebno včeraj precej, zaradi česar so morali gasilci poklicati na po-n»č ne samo policijske organe tem-več tudi vojaške enote. Že v nede-uo je bilo več požarov: v novem Pristanišču je zgorelo precej bal bombaža in plutovine in dva popolnoma nova tovornjaka znamke Mercedes, zaradi česar gre škoda v nekaj milijonov lir. Največ žarišč Pa je bilo po Krasu. V Repentabru Je ogenj zajel kakih 7 ha zemlje, nad restavracijo Marinello in nad 'rumeno hišo so zublji švigali visoko v zrak in tudi v sesljanskih kampingih in v gozdičku princa torre e Tasso je ogenj uničil, kar J® dosegel. .Ker so požari v poletnih mesecih vsakodnevni pojav, so gasilci 2e v zgodnjih jutranjih urah razposlali po gornji okolici izvidnice, ki s? lahko takoj nastopile, kjer je bilo potrebno in obenem, če je bil Primer resnejši, zahtevale pomoč. X8enj_ je začel razsajati že zjutraj. Najtežje delo so imeli gasilci med baležem in Samatorco, kjer je po-Jar zajel nekaj kvadratnih kilometrov področja. V kraju, ki ga domačini imenujejo Padove doline, so nneli gasilci in vojaki, katerim so Pomagali domačini, polne roke de-ta, na Kraškem hribu pa je ogenj '•ničil mlade borovce, ki so jih posadili šele pred kratkim. Požar je 2?jel področje tudi čez mejo, zaradi česar so gasilci opozorili na nežnost jugoslovanske konzularne bblasti. čeprav so bili ves dan na delu, ni mogoče reči, da so plamene pogasili. Zaradi teme in ker je na nekaterih krajih teren skoraj neprehoden, so morali gašenje pre-kiniti in ga bodo nadaljevali danes. kraju so ostale nekatere ekipe, ** bodo nadzorovale položaj na vče-faišnji najhujši «ogn.ieni fronti*. , Sploh so ti nezaželeni in nevarni *resovi zagoreli nraktično po celem našem ozemlju. Ogenj je zajel večji' .ali maniša področia nedaleč od gUŠčikov. kjer sta bili dve žari-s-i, pri Križu, kjer so bili gasilci zT»sleni še dolgo v noč, v seslian-?.'em kampinau ob cesti, med Ses-banom in Vižovljami, pri Mali Trbovci, pri Banih, ob pokrajinski ce-*?> ki pelje v Bazovico, pri gostilni Quadracci v Nabrežini-Kamno-0rr|. v čamporah itd. Nevarnost novih žarišč je seveda v.se večja, zaradi česar bodo ga-5llci tudi danes razposlali ekipe na najbolj ogrožene kraje. Ker sami ne ^morejo dela, so naprosili za po-tbnč tudi organe javne varnosti. . m vzroki? Marsikje se zaradi su-j in vročine lahko vnetljivo dračje samo od sebe vname, marsikje J® so požari posledica malomarno-in nepremišljenosti turistov in Judi, ki mečejo na travo še goreče cigaretne ogorke. Še enkrat o-P°?arjamo na skrajno neodgovorno Pbbetje nekaterih ljudi in jih vabijo.. naj bodo v teh sušnih dneh •'bij pazljivi in previdni. Škoda, ki nastala zaradi sedanjih požarov e že občutna. Radeč delavca z zidarskega odra Včeraj ob 11.30 so nujno sprejeli ?, Pridržano prognozo na nevrokirur-pKem oddelku bolnišnice, kamor so va Pripeljali z rešilnim avtom Rde-je8a križa, 59 letnega pleskarja Raf-»?e*a Hauserja iz Ul. Gelsomini 1. ^srečniku so zdravniki ugotovili ln^° na sencu in zatilniku s hudo -^banjško traumo. Podčastnik lete-®8a oddelka, ki je izvedel preiska-Je izjavil, da se je Hauser posrečil med delom v novi stavbi ,, Ul- Capitoiina 5 kjer je zaradi “•Pa varnostne deske padel v 4 m n'žje nadstropje. Hud padec bolničarja v bolnišnici na Padričah Včeraj zjutraj ob 7.35 so nujno na nevrokirurškem oddel- J1 56-letnega bolničarja Francesca l2s\*na s Proseka (Ul. S. Nazario katerega so zaradi hudih no- Ustave »a?a 17. ». do 2. 9. 1967 bo v mali I 'erlji v Portorožu razstava intarzij in Iel'efov v lesu. Razstavljata llona M>hael Huszar. . v zadnji številki Prosvete .Pio že objavili vest, da pri redi 3. septembra turistično ?ruštvo Kamnik v Kamniku °'klorno prireditev pod nasio-',°m «i)an narodne nošc». Z ‘*stopniki nekaterih prosvetnih društev smo v dogovoru, da °°do prijavili svoje člane. Vpisovanje udeležencev se J??dal.iuje v tržaški in go-',ki pisarni do zasedbe pro-mest. S prirediteljem smo !, dogovoru, da pride z naše ani 4ii noš. Prosimo dru p Va ki so že izbrala udeležen-A; da pravočasno sporočijo dJIhova imena, da ne bi prišlo U(> nepotrebnih zamer. Prireditev obsega dopoldan ®enjevanje narodnih noš (po-arbeznp in skupine, predvsem "zove in iezdece). popoldan Pa ‘ ' ----- tranjih poškodb in verjetnega prebitja lobanjskega dna sprejeli s pridržano prognozo. Radina je z rešilnim avtom spremila v bolnišnico njegova 46-letna delovna tovarišica Violetta Ducchini iz Ul. Catalini 5, ki je izjavila, da je bolničarja našla okoli 7. ure zjutraj v ambulantni sobi četrtega oddelka bolnišnice za kronične bolezni na Padričah, kjer je bil zaposlen. Po njenem mnenju se je bolničar zaradi verjetne slabosti zgrudil na tla. Preiskavo vodijo karabinjerji i: Bazovice, katerim so iz bolnišnice poslali zdravniški izvid. ka je menila, da ne bo nič hudega, včeraj pa ni več zdržala In se je po nasvetu sorodnikov odpravila v bolnišnico, kjer se bo morali zdraviti, če seveda ne bo komplikacij, 10 ali morda tudi 15 dni. Priletna ženska padla po stopnicah Na ortopedskem oddelku so včeraj sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh 81-letno Veledo Pizzignac-co iz Videmske ulice 79, kateri so zdravniki ugotovili verjetni zlom nadlahtnice v višini sklepa in precejšen udarec na desnem kolku. Priletna ženska, ki se je pripeljala v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, je izjavila, da je med hojo po stopnišču v Ul. Clamician zdrsnila ln nerodno padla. Vlom v avto za par rokavic Da bi odnesli navaden par usnjenih rokavic so neznani zlikovci vdrli v avto 40-letnega Marina Cappei-lettdja iz Koronejske ulice 17, pri čemer so mu pokvarili stransko okence prednjih vrat fiata 1300, ki je bil parkiran nasproti sodišča. Coppelletti je utrpel 12.500 lir škode. fiat 1300 TS 86272, pa čeprav ni imel niti šoferskega dovoljenja, m se odpeljal v Zgonik. Kak kilometer od vasi ga je verjetno zaradi prevelike hitrosti prav na ovinku vrglo s ceste do drevesa. Odboj je bil silovit in potem ko se je vozilo večkrat zavrtelo okoli svoje osi, je obstalo v jarku tako razstolčeno, da praktično ni za nobeno rabo več. tero so iz previdnosti odpeljali (Imela je samo podplutbo na glavi) v bolnišnico. paradni sprehod skozi d društvom, ki /<-■ J*11 Prirediti izlet Poroča ki želijo na ta v Kamnik, — »čarno zagotovilo Kamni-da bo domače gostin-Vo lahko vse postreglo. SLOVENSKA prosvetna ZVEZA V bolnišnico teden dni po poškodbi Včeraj ob 11.40 so sprejeli na oddelek za pljučno kirurgijo tržaške splošne bolnišnice 54-letno hišno gospodinjo Giocondo Mianl por. Pontlni Iz Ul. Costalunga 173, kateri so ugotovili razmeroma hude poškodbe na prsnem košu in drugod. Pontinijeva, ki se je zatekla po zdravniško pomoč z rešilnim avtom Rdečega križa je izjavila, da se je poškodovala že 15. t.m. Tedaj se je vozila v furgonu fiat 850, ki ga je šofiral njen 30-letni zet Serglo Buzzi s škedenjske ulice. V bližini bifeja Bradaschia je moral zet nepričakovano ostro pritisniti na zavore, kar je njo presenetilo In je s prsnim košem udarila po prednjem sedežu. Spočet- iiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiii DELO ORGANOV JAVNE VARNOSTI KVESTURE V juliju 34 prijav sodišču zaradi različnih prekrškov V glavnem gre za razne tatvine motornih vozil - Precej primerov posilstva Tudi prejšnji mesec so imeli or- I Policijski agenti pa so ugotovili, gani javne varnosti v sklopu lete- j da se je fant vsedel za volan avta čega oddelka kvesture ln komisariatov največ opravka s tatovi. Iz policijskega poročila sicer ni razvidno za kakšne prekrške gre, vendar smo mnenja, da se število prijavljenih sodišču (34, od katerih 21 je še na začasni svobodi) v glavnem nanaša na tatvine avtomobilov in raznih prevoznih sredstev. V poletnih mesecih se namreč tatvine množijo predvsem zato, ker tatovi najraje vdirajo v vozila turistov, ki so polna tudi dragih predmetov kot so foto In radijo aparati, a tudi kradejo avto, pri čemer čestokrat razbijejo ključavnico, da se z njim odpravijo na daljši ali krajši izlet, kot jim ga pač o-mogoča bencin v rezervoarjih. To so v glavnem tatvine z obteževalni-ni okolnostmi, medtem ko so zabeležili dve tatvini lažjega značaja. Tudi prevar ni manjkalo, saj so jih odkrili pet ln eno poskusno, medtem ko so zabeležili tudi pet primerov prisvojitve tujega blaga. V tej skupini prekrškov spada tudi poskus izsiljevanja (1 primer), namerna Insolventnost (3), nakup u-kradenega blaga (3) in nakup blaga dvomljivega Izvora (7). V juliju so policijski organi prijavili sodišču tudi eno osebo pod obtožbo sramotenja italijanske države, kar pomeni, da bo imelo z njo opravka porotno sodišče. Medtem ko so zabeležili samo dva primera prisvojitve blaga, ki je bilo pod zaplembo, je bilo precej prekrškov proti članom javne varnosti: 7 so jih prijavili sodišču zaradi upora ali groženj javnemu funkcionarju, 7 zaradi odpora in isto število zaradi žalitve javnega funkcionarja, 2 pa zaradi žalitve javnega uradnika. V ostalem seznamu prekrškov v prejšnjem mesecu navaja naslednje število oseb, ki bodo Imele opravka s sodnimi organi: klevatanje 1, podpiranje nedovoljenih dejavnosti 2, navedba lažnih podatkov s strani zasebnikov 5, navedba lažnih podatkov v zasebnih dokumentih 1, zamenjava osebe 2, posiljevanje 6, spolzka dejanja z uporabo sile 10, spolzka dejanja 14, slabo ravnanje z družinskimi člani 2, pretep, telesno poškodbe 13, žalitev 4, obrekovanje 3, grožnje 6, vdor v stanovanje 3, Izdaja čekov brez kritja 1, podpora ali hujskanje k prostituciji 1, beračenje 5, pijanost 2. Nadalje so prijavili tudi 2 osebi pod obtožbo nenamernega umora, 4 pa zaradi nenamernih telesnih poškodb, kar pomeni, da so ti prekrški posledica prometnih nezgod in nesreč. Policijski organi so na podlagi zapornih nalogov aretirali v juliju 20 oseb, izstavili so 116 glob za raznovrstne prekrške in 1972 glob zarad i kršenja cestnoprometnih predpisov. Končno so odkrili In vrnili lastnikom ukradeno blago v vrednosti 5.900.000 lir. NAD 23 TISOČ LOKALOV NA PODROČJU NAŠE DEIELE Trgovci se pritožujejo, da oblasti izdajajo preveč trgovskih obrtnic Porast števila obratov v zadnjih 6 letih je tudi v zvezi s povečanjem malo-obmejnega prometa - Na Goriškem vedno več slovenščine veščih prodajalcev že večkrat se je slišalo od strani trgovcev, zlasti starejših, pritožbe, da pristojne oblasti izdajajo preveč trgovskih obrtnic. Preveliko število trgovskih obrtnic namreč zmanjša obseg prometa, ki odpade na posamezni obrat in poveča režijske stroške. To Se je izkazalo zlasti ,prl davčni prijavi Vanoni, kjer se je precej trgovcev pritožilo proti davčni odmeri in izjavilo, da zaradi prevelike konkurence cesto ne morejo kriti niti rednih ležij-sklh stroškov. Deželna uprava je v zadnjih mesecih proučila položaj trgovine v treh pokrajinah naše dežele in pripravila zakonski osnutek, po katerem naj bi tudi trgovinski sektor bil deležen podobne pomoči, kot je predvidena za Industrijo. Nekateri so sicer mnenja, da to ne bo zadostovalo ln bi bilo treba urediti izdajo trgovskih obrtnic na osnovi števila potrošnikov v posameznih krajih, nekako tako, kot je doic-čeno za trafike ali za lekarne. Drugi so zopet mnenja, da bi morali pri izdaji obrtnic upoštevati predvsem trgovsko sposobnost in strokovno pripravljenost prosilcev, sar naj bi prineslo več resnosti tudi na to področje. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, če navedemo nekaj podatkov o stanju trgovin na področju Furlanije - Julijske krajine na osnovi podatkov državnega zavoda za statistiko (Istat). Po teh podatkih Imamo na področju naše dežele nekaj nad 23 tisoč trgovin za prodajo na drobno v stalnih lokalih, od teh jih je 53 odstotkov na področju videmske pokrajine, 23 odst. na Tržaškem tei 3074 ali 13 odst. na Goriškem. V zadnjih petih letih se je število trgovskih lokalov povečalo za 21 odst.; od tega na Goriškem od 2693 na 3074 trgovin. Največji povišek so zabeležili pri trgovinah, ki ne prodajajo jestvin. Tu se je število trgovskih obratov od 8642 leta 1960 dvignilo na 11.674 ob začetku leta 1966. Glede na število prebivalstva je največ trgovin na Goriškem in sicer po ena na slovenskih odjemalcev se zavedajo tudi trgovci sami, ki zlasti v Gorici skrbijo za to, da imajo med svojimi prodajalci take, ki so vešči slovenščine. Ta pozornost se Je kma-Ju obnesla s povečanjem prodaja kupcem z druge strani meje. Menični protesti na Goriškem V drugi polovici meseca julija smo imeli na Goriškem 469 meničnih protestov. Največ jih je bilo v Gorici in sicer 166; sledi Tržič s 152 in nato po vrsti naslednje občine: Zagraj 28, Ronke 25, Gra-dež 18, Krmin In Škocjan po 15, Speter ob Soči 7, Kapriva, Doberdob In štarancan ter Mariane po 5, Gradiška 11, Foljan 3, šlovrsne in Turjak po 2, Farra 4 in Dolenje 1. Padca v Tržiču Včeraj dopoldne so sprejeli v tržiško bolnišnico za 15 dni na zdravljenje 46-letno Luclo Nicoia por. Krasnik iz Tržiča, Ul. Valen-tinis 74. Malo prej je na cesti padla tako nerodno, da si je zlomila desno roko v zapestju. Prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh pa so nudili 4 letni Debori Makuz iz Trsta, Ul. Baia-monti 39, ki se je pri padcu v Tržiču ranila na palcu desne noge z zlomom nohta. Štipendije za otroke krajevnih uslužbencev Goriška prefektura sporoča, da je sindikat za krajevne uslužbence Enpas dal za nastopno šolsko leto 1967-68 na razpolago 2200 štipendij za otroke uslužbencev krajevnih ustanov. Poleg tega je dal na razpolago tudi 100 brezplačnih mest po raznih šolskih zavodih, ter 1450 štipendij za sirote krajevnih uslužbencev. Prizadeti si lahko ogledajo razpis in njegove podrobnosti na o-glasni deski goriške prefekture. NESREČA V UMETNEM JEZERU PRI SENT LOVRENCU Gasilci so tudi včeraj zamen iskali truplo mladega utopljenca Morda se je nesreča zgodila med fantovščino, ki naj bi jo priredili ob jezeru Goriški gasilci, ki so jim prišli za to priliko na pomoč tudi tržaški, so tudi včeraj dopoldne in popoldne iskali v umetnem jezeru pri Šent Lovrencu truplo 17-letnega Antonia Zanina iz Šent Lovrenca pri Moši, vendar je bilo tudi včerajšnje iskanje brez uspeha. Ni izključeno, da je skrito na ilovnatem dnu jezera, tako da ga niti potapljači ne morejo najti. Jezero, ki je globoko do osem metrov, široko 100 ter dolgo 50, je zaraščeno z vodnimi rastlinami in drevjem ter je iskanje v njem zelo otežkočeno. Medtem še vedno raziskujejo, kako je prišlo do nesreče in kje. Nanjo je varnostne organe opozorila obleka, ki jo je mladenič odložil na bregu. Ljudje vedo povedati, da so ga videli v soboto zvečer okoli 22. ure, potem ko je sled za njim naenkrat izginila. O dogodku nastajajo najrazličnejše govorice. Nekateri trdijo, da so mladeniči iz šent Lovrenca slavili fantovščino pri jezeru za nekim prijateljem, ki se namerava poročiti. Ni izključeno, da je bil tudi Zanin kje v bližini, ali da se je morda celo sam udeležil zabave. Gotovo so se na njej dobro imeli zaradi zaužite količine ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiniiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii KER NE MOREJO DOBITI 0DKUPNIK0V Kolonske hiše v Pevmi bodo oddali za stanovanja Oglasilo se je 15 prosilcev, med katerimi je tudi več domačinov, ki bi morali imeti prednost Agenti so našli v Mtutudl, Luka- vsakih 95 prebivalcev, v Furlaniji tovo sestrico, staro 6 ali 7 let, ka- Vinjen je razgrajal pred tržaško kvesturo Predvčerajšnjim je vodstvo letečega oddelka kvesture prijavilo v pripornem stanju sodnim organom 68-letnega mizarja Guida Oražtna iz Ul. Gozzi 5, katerega obtožujejo pijanosti in kaljenja nočnega miru. Bilo je v nedeljo poldrugo uro po polnoči, ko je divje kričanje v Ul. Teatro Romano privabilo dežurne agente iz notranjosti kvesture na cesto. Agenti so takoj ugotovili za kaj gre: po cesti se je z negotovim korakom majal Oražcm, ni je v očitno vinjenem stanju kriče! in blebetal besede brez vsakega pomena. Oražma so spravili v policijski avto in ga spremili v bolnišnico, kjer jim je dežurni zdravnik izdal potrdilo o moževi sitnosti. Oražma so priprli in ko se je streznil mu je bilo verjetno žal, da je šel kričat prav pred kvesturo. Neprevidnost ga bo stala proces pred pre-torjem. Je po ena na 107 ln na Tržaškem po ena na vsakih 122 prebivalcev. Na Jestvlnskem področju so na prvem mestu obrtnice za prodajo kruha, testenin, drogerije in slaščičarne, ki jih je v deželi 6159 od tega 716 na Goriškem. V zadnjih petih letih se je število teh trgovin zmanjšalo na Tržaškem, za nekaj pa povečalo v Furlaniji In na Goriškem. Na drugem mestu so prodajalne za sadje in zelenjavo, 1676, od tega 320 na Goriškem. Prodajaln mleka in mlečnih izdelkov so našteli 568 od tega 119 na Goriškem. Kar se mesnic in prodaje rib tiče, se je njihovo število nekoliko zmanjšalo na Tržaškem in povečalo na Goriškem; v naši pokrajini smo lani imeli po eno mesnico ali ribam,co na 580 prebivalcev ali 251 obratov. Seveda je treba priznati, da je prišlo do povečanja števila trgovskih obratov na obmejnem področju tudi zaradi odprte meje, ki privablja v Gorico, Trst, Čedad, Tržič, Krmin in druge centre številne potrošnike z druge strani meje. V Gorici nam Je npr. prav dobro znano veliko mrtvilo na trgovskem področju pred uvedbo prepustnic, ki so to stanje temeljito spremenile na boljše. Važnosti pritegnitve Z avtom zavozil v obcestni kamen Patrulja cestne policije je morala malo pred polnočjo oditi na cesto Salež-Zgonik, da ugotovi, kaj sc je pravzaprav zgodilo 18-letnemu Ralmondu Luikatu, ciganu po poreklu, ki biva v Ul. I. Svevo 46. Fanta so namreč pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi udarcev po glavi, rano nad levim očesom, podplutb na desnem kolenu in šoka sprejeti s prognozo okrevanja v 10 dneh na nevrokirurškem oddelku. Fant je sicer povedal, da si je izposodil avto, se veda brez njene vednosti, od matere in da Je na nekem ovinku izgubil oblast nad vozilom. IIIIIIIMIIIIIilllllllllllllllllllllllllllllMUIIIIIIIIIIIIIItlUlllllltlllllll|||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||,|l„||||||||||| VESTI Z ONSTRAN MEJE Lep uspeh tradicionalnega jahalnega turnirja v Lipici Nov lovski dom na hribu Devin v snežniškem pogorju Tržaški slikar Dante Pisani osvojil prvo nagrado v Pi-Smrt nemškega turista z avtom v morju ranu ji I MO «| K1S» ril O* E K Predvaja danes, 22. t. m. ob 19.30 uri Technicolor film: posta grossa a dodge city . (VELIKA POSTAVKA V DODGE CITVJU) 'Srajo: HENRY FONDA, JOANNE VVOODVVARD, JASON ROBARDS Okrog pet tisoč gledalcev iz vse Slovenije ter številni tuji turisti, zlasti iz Italije, je prisostvoval tradicionalnemu jahalnemu turnirju v Lipici. Skupaj je nastopilo 36 tekmovalcev iz vseh glavnih ko-njensklh centrov Jugoslavije. Program je bil skrbno izbran in Je navdušil številno občinstvo. Tako so se mladinci lipiškega jahalnega kluba Srečko Kosovel predstavili s prikazom osnovnih elementov šolskega jahanja in s skoki. Državni prvak v dresurnem jahanju, domačin Ivan Sušmelj je odlično izvedel svojo posebno točko. Navdušil je tudi pozneje, ko je nastopil skupaj s Klavdijem Maver-Jem v visoki španski šoli. Pozornost so vzbudili tudi člani jahalnega kluba Požarevac z atraktivnim «western» programom. V tekmovalnem delu (preskakovanje zaprek) so imeli največ u-spehov Radoslav Zimmerman iz Zagreba, Mojca Koren iz Ljubljane In Matjaž Cik iz Celja. * m * Na hribu Devin v snežniškem pogorju, so včeraj odprli lovski dom ilirskobistriške lovske družine Trnovo. Prireditve se je razen domačinov udeležilo tudi večje število lovcev Iz Italije. Dom je odprl predsednik občinske skupščine Ilirska Bistrica Vitomir Dekleva. Zanimivo je, da so lovski dom zgradili pretežno s prostovljnim delom, pri čemer niso pomagali samo domačini, ampak tudi lovci iz Ita-lije. Pomoč pa so nudili tudi občinska skupščina ter podjetja Javor Bač, Lesonit, Ilirija, 4. julij — Knežak in drugi. Lovski dom je zelo opremljen in sodi med najlepše tovrstne objekte v Jugoslaviji. * • * V Piranu se je zaključila slikarska prireditev Ex tempore. Prvo nagrado je prejel tržaški slikar Dante Pisani za olje Sožitje v Piranu, medtem ko je drugo nagrado prejel slikar Apollonio Zvest iz Kopra. Letošnje prireditve se je udeležilo 49 umetnikov iz Jugo-sl .vije, Avstrije in Italije. Njihova dela so razstavljena v piranski mestni galeriji. Razstava bo odprta do konca septembra. • • • Včeraj pred eno uro zjutraj se je pripetila v Luciji pri Portorožu prometna nesreča s smrtnim izidom. Ob tej uri se je peljal nemški turist Franz Ueberreiter Iz MUnchi-na Iz Portoroža proti Luciji. Na ostrem ovinku v bližini Doma mežiških rudarjev je vozilo zaneslo in Ueberreiter je zapeljal naravnost v morski kanal. Voznik se je z vozilom takoj potopil. Kljub hitri reševalni akciji je trajalo deset minut, preden so nesrečnega turista potegnili iz vode. Poskusili so z umetnim dihanjem, toda vse je bilo zaman. Problem najboljšega vrednotenja bivšega Fogarjevega posestva v Pevmi, ki ga je pod fašizmom prevzela ustanova Ente Tre Vene-zie, je predmet načrtov in razprav že vsa povojna leta. Občinska uprava je imela še za županovanja dr. Bernardisa načrte za ureditev vzornega posestva s pridelovanjem povrtnin in drugih kmetijskih specialitet. Govora je bilo tudi o centralni mlekarni, ki naj bi bila s tem posestvom povezana. Pozneje so se odločili, da bodo ravninski del posestva razkosali na pet ali šest manjših zaokroženih posestev in jih oddali zakupnikom. Pri izvajanju tega načrta so postavili med Pevmo in Sočo nove kolonske hiše z gospodarskimi poslopji in ostalim, kar je potrebno za samostojno kmetovanje. Upali so, da se bodo oglasili interesenti, ki bodo na osnovi dolgoročnega odkupa prevzeli taka posestva. Ta predvidevanja pa se niso u-resničila in po dolgih letih brezuspešnega ponujanja teh posestev v odkup, je vodstvo Ente spoznalo, da v sedanjem času splošnega bega z zemlje ne bo moglo tako kmalu uresničiti svojega načrta. Zato so se odločili, da bodo oddali vsaj stanovanjske hiše v najem, dr. bi jih tako rešili počasnega gotovega razpadanja. Na njihovo ponudbo se je odzvalo 15 prosilcev, ki bi želeli priti na tak način do primernejšega stanovanja. Gre za delavce In uradnike, ki bi ne obdelovali polja okrog hiše, za katero bo morala še nadalje skrbeti ustanova Ente Tre Venezle. Ker je torej prosilcev trikrat toliko kot pa stanovanj, ki so na razpolago, se bo moralo vodstvo odločiti med njimi za najboljše. Ker je med prosilci tudi precej domačinov, smo mnenja, da bi bili ti najbolj zanesljivi najemniki ker nudijo največ jamstva, da bodo skrbeh za dobro vzdrževanje poslopja. Kar pa se zemljišča tiče, bi morda bilo tudi dobro in koristno, če bi vodstvo ustanove vzelo v pretres eventuelne ponudbe tistih domačinov, ki bi bili pripravljeni vzeti kos zemljišča v najem in v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiim« Razpis natečaja za študijsko štipendijo Županstvo sporoča, da je bil razpisan natečaj za študijsko štipendi- obdelavo pod primernimi pogoji. Tak način bi bil gotovo cenejši kot pa obdelava z delavci v neposredni režiji. Nesreča priletne ženice Z rešilnim vozom Zelenega križa so včeraj pripeljali v civilno bolnišnico 64-letno Mario Cescutti, ki stanuje v zavetišču ECA v Ul. Ba-iamonti. Padla je na pločniku v Ul. 24 maja ter si zlomila nos. V bolnišnici se bo zdravila 15 dni. Ni izključeno, da Je ženska ((preveč dvignila komolec« ter se ji je zavrtelo v glavi. Na delu v štandrežu se je ponesrečil Včeraj dopoldne ob 9.20 so sprejeli za 15 dni na zdravljenje v go-riško civilno bolnišnico 57-lennega delavca Filipa Tomažiča iz Gorice, Ul. Poggio 8. Ko je malo prej delal v podjetju Prlnzl na Pilošču v štandrežu, kjer je zaposlen, mu je težka jeklena plošča padla na roko ter mu povzročila globoko rano na podlaktu, s precejšnjo Izgubo krvi. jo 400.000 lir, ki jo je dala na razpolago občini Tržaška hranilnica. Štipendija je na razpolago za tržaškega dijaka, ki je izredno nadar- lil*__1 ,««n(nnnti oll cflUGlTI Zaradi globokih ran na levem zapestju in anemije so s pridržano prognozo sprejeli včeraj zjutraj na ortopedskem oddelku 65-letno Olgo Minca por. Nidi iz Ul. d’Isella 20. Kaže, da gre za poskus samomora. Vzroki niso znani. Nesrečnico je v slepi ulici za svojim stanovanjem v Ul. Commerciale 35 našel na tleh 24-letni študent Marco Saba, ki jo je tudi spremil z rešilnim avtom v bolnišnico. jen v likovni umetnosti ali glasbi. Ocenjevalna komisija pa ima možnost, da določi dve štipendiji po 200.000 lir vsako, in sicer eno za likovno umetnost in eno za glasbo. Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki so italijanski državljani, ki imajo stalno bivališče v tržaški občini najmanj pet let do dneva te objave, ki niso dopolnili 25. le: to starosti do dneva te objave, ki imajo spričevalo srednje šole druge 'stopnje ali pa spričevalo glasbenega konservatorija, ki nameravajo nadaljevati študije na višji šoli za umetnost v Italiji ali v tujim, ki živijo v neugodnih gospodarskih razmerah, ki ne dobivajo in ki nimajo možnosti, da bi dobili podporo ministrstva za šolstvo. Prošnje za natečaj, sestavljene na posebnem obrazcu, ki ea sestavlja priloga A, in 9premljene z vsemi potrebnimi listinami, morajo biti predložene najkasneje do 12. ure 15. septembra letos na županstvu, v uradu za predložitev aktov, soba št. 32. Prizadeti dobijo prepis razpisa natečaja v tajništvu občinskega oddelka za šolstvo, občinska palača, II. nadstropje, soba št. 97. Trčenje na križišču pri mostu čez Verso Na mostu čez Verso se je včeraj zjutraj pripetila huda prometna nesreča, v kateri se je pobil milanski motociklist 44-letni Pie-tro Bastlani. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Krmin, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 60 dni zaradi kompliciranega zloma leve noge, poškodb na desni nogi, glavi In komolcu. Bastlani se je pripeljal Iz Mora-ra, namenjen v Krmin, ter preč- pijač. Kdo ve, če ni Zanin nekoliko v evforiji skočil v jezero, kjer mu je postaio slabo in je utonil. Doslej o teh okoliščinah nesreče oblasti še niso nič spregovorile, vendar so zelo utemeljene. Antonio Zanin je eden izmed petih otrok, štirih sinov in ene hčere, ki jih imata Zanin in njegova žena Vilma, doma iz Cerovega v Brdih. Zakonca sta se spoznala v Brdih, ko je Zanin delal v neki opekarni. Pri trčenju z avtom je bil ranjen motociklist Prejšnji večer ob 19.30 se je pri-petila v Ul. Brass v Gorici prometna nesreča, pri kateri Je bil ranjen motociklist, 21-letni parketist Serglo Plet iz Ul. Levada 18. Ko se Je s svojo lambreto peljal proti Ul. Leopardi, mu je prečkal cesto s fiat 600 33-letni Ferrucclo Sclauz-zero iz Ul. Alfieri 12. Sclauzzero jo imel ustavljen avto na strani, kjer je otroško igrišče. Ko je hotel s svojim vozilom na drugo stran ceste, je trčil z motociklom, ki je v tistem trenutku prihajal Iz nasp-ot-ne strani. Pri tem je bil ranjen Plet, ki so mu v civilni bolnišnici ugotovili poškodbe na gležnju :eve in desne noge. Nudili so mu prvj pomoč; okreval bo v 8 dneh. kal cesto, ki ravno na tistem kraju pelje čez most na Versi. V tem se je iz videmske strani proti Gorici pripeljal s fiatom 600 32-letni Mirando De Sabata iz Premariac-ca. Ker se na tistem kraju cesta vzpenja in hitro spušča, se voznika toliko časa nista opazila, dokler nista bila na razdalji kakšnih deset metrov. Prišlo je do neizogibnega trčenja, ki se je za lambret-tista1 zaključilo ; š hudimi posledi-cami. , _ , ... Kt Na tistem kraju se je zgodilo že več prometnih nesreč. Zaradi tako nevarnih odsekov sodi cesta med Gorico in Krminom med najbolj krvave v Italiji. Zato bi bilo umestno ta odsek popraviti; odstranili naj bi nepregledne ovinke, namestili varnostne ograje, odstranili križišča kot je ravnokar omenjeno, kjer morejo nastajati trčenja pri brzini 100 km na uro, ah pa tudi več, zakaj nihče, ki vozi po tistem delu državne ceste, ne more vedeti, niti pričakovati, da ga onkraj kuclja čaka vozilo, ki mu bo prečkalo pot, ker se Je pripeljalo s stranke poti. V uradih mestne policije v Gorici, Ul. Mazzini 7, hranijo naslednje najdene predmete: usnjato denarnico z nekaj denarja ; lirski bankovec; dragocen uhan, moped, ogrodje za moped, dve moški in šest ženskih koles; ženski dežnik, otroški čeveljček in otroško kapico, dva para naočnikov za vid in dva za sonce. Kdor lahko dokaže, da Je lastnik katerega nevedenih predmetov, ga lahko dvigne med uradnimi urami v omenjenem uradu. Gorica VERDI. 17.00: »Surcouf« — Junak sedmih morij. A. Lualdi in G. Barray. Kinemaskope v barvah. CORSO. 17.: «Tecnica di una spia«. Tony Russell in Erika Blanc. Ita-lijansko-španski film v ba-niah. Zadnja predstava ob 22. url. CENTRALE. Danes zaprto. Jutri: «11 delinquente delicato«. J. Le-wis in D. McGavin. Amer. film. VITTORIA. 17.: «11 club degli in-trighi«. R. Wagner In A. Comer. Kinemaskope v barvah. Mladini izpod 14 let prepovedan. Tržič AZZURRO. Danes zaprto. EXELSIOR. 17.30-22.: «11 sole sor-gera ancora«. T. Power in Ava Gardner. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 18.-22.: «Gioventu, amo-re e rabbia«. T. Courtenay. Ronke EXCELSIOR. Zaprto. RIO. 20.-22.: «Colorado Charlie«. B. Hudson in R. Wilde. Kinemasko-pe v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’UDINE, Ul Rabat-ta 18 - tel. 21-24. RONKE Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Alla st.azione« dr. Ma-tittija, Vermeljan, Ul Uaribaldi 3, tel. 7J046 TR2IC Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «San NIcolb* dr Olivettija, Ul. 1. maja 94, telefon 73328 DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 20. avgusta je v Gcrial odprta cvetličarna MICHELI FERDINANDU, Ul. XXIV Maggio 22, te! 23-39. USPEH JUGOSLOVANSKE FOLKLORE V TARČENTU V Tarčentu se je zaključil tretji mednarodni folklorni festival, ki so se ga udeležile folklorne skupine iz Jugoslavije, Avstrije, Francije, Češkoslovaške, Nemčije ln Italije. Jugoslavijo je zastopala folklorna skupina «Polet» iz Beograda. Tretji folklorni festival je obsegal bogat spored folklornih parad in plesov. Zastopniki šestih držav so v soboto popoldne obšli glavne videmske ceste, oblečeni v svoje karakteristične narodne noše, s svojimi glasbili in zastavami. Vi-demčani so jih vseskozi toplo pozdravljali, najlepše pa so jih sprejeli v Ul. Mercatovecchio, kjer se je na obeh pločnikih navzlic prometu zbralo na stotine občudoval- cev. Osrednja prireditev je bila v soboto zvečer v Tarčentu ob prisotnosti župana Zanuttija, deželnega odbornika za kmetijstvo Comelli-ja in drugih. Med najbolj uspele sodijo nastopi folklorne skupine «Polet», ki Jo vidimo na sliki med izvajanjem enega izmed zahtevnih plesov jugoslovanskih narodov. VTEM KO SE DEL JORDANSKIH BEGUNCEV VRAČA... Kaj početi z milijonom ljudi ki so že 20 let brez ognjišča Starci in odrasli bi se radi vrnili, mlajši, ki so «sinovi taborišč», vrnitvi niso naklonjeni - Vsi pa si želijo ureditev svojih razmer AMAN, avgusta. — V teh dneh je na dnevnem redu problem jordanskih beguncev, to se pravi problem tistih 250 ali celo 300.000 jordanskih Arabcev, ki so pobegnili pred izraelsko vojsko v dneh iz-raelsko-arabske vojne v letošnjem juniju. Po dogovoru med jordanskimi in izraelskimi oblastmi in ob posredovanju mednarodnega Rdečega križa, se skupine Jordancev vračajo spet na svoje domove. Po nekaterih vesteh bi se moralo do konca tega meseca vrniti na domove kakih 180.1KK) teh beguncev, kolikor se jih je baje prijavilo. Toda problem beguncev v tem delu sveta ni le problem najnovejših beguncev, torej tistih, ki so pobegnili ob zadnjem spopadu, problem arabskih beguncev je veliko večji, obsežnejši. Koliko je teh beguncev pravzaprav nihče točno ne ve. Jih je morda milijon, morda pa tudi veliko več. Gre za tiste begunce, ki so pred dvema desetletjema stopili tako rekoč v »zgodovino mednarodnih odnosov* pod naslovom »palestinski begun-ci», ker se niso hoteli vrniti v domovino in ki so sedaj postali ponovno begunci le da v nekoliko drugačnem smislu, kajti prej so bili begunci, ki so pobegnili iz lastne domovine, sedaj pa so pobegnili iz begunskih taborišč, t.j. taborišč, ki so jih zasedle izraelske čete« »Smo ljudje brez domovine in lahko si zamislite, kako nam je. Sicer pa poglejte, kako živimo. In nam je kar lepo, čeprav tragično lepo, v primerjavi s tistimi, ki nimajo niti tega...* To »tragično lepo* nam je prikazal stari Ibrahim Sanui, ki nam je pokazal golo ravnino na vzhodni strani reke Jordan, neskončno ravnino, posejano s šotori puščavske barve, šotori, pred katerimi se igrajo na pol goli, podhranjeni otroci; morje šotorov, pred katerimi sedijo starci in ženske z vnetimi očmi, ki so še polne solz, sonca in puščavskega peska. In drugi nimajo niti tega, nimajo niti šotorov. Tem tu, kakor so nam pravili, vsaj ne grozi nevarnost pred napadom, tistim »na oni strani* pa naj pomaga »drugi Alah*. Kdo so ti obnemogli starci, kdo so te ženske z izpitimi očmi in izsušenimi lici, kdo je ta drobna, na pol gola, podhranjena otročad? Kdo so ti ljudje brez domovine in brez strehe? Tisti, ki so že dolga leta v begunskih taboriščih in naseljih, že dve desetletji živijo v upanju, da se bodo vrnili tja, od koder so se pod silo razmer umaknili. Toda tudi tokrat jih je upanje izneverilo. In tem »starim taboriščnikom* so se letos pridružili novi begunci, ki smo jih omenili v začetku. In kaj naj se v tem primeru stori. Rekli smo, da se nekateri vračajo, da je okoli 180 tisoč »kandidatov za vrnitev*. Toda ali so ti ljudje — stari in novi begunci — le problem arabskih dežel. Koliko je pravzaprav danes v taboriščih in izven taborišč ljudi, ki so pobegnili iz Palestine in drugod? Koliko je danes teh ljudi brez domovine? Iz poročila načelnika agencije ZN za begunce smo zvedeli; v Siriji je 106.819 beguncev, v jardan-skem delu zahodno od reke Jordan jih je okoli 150.000 ; 458.000 jih je na področju Gaze, na vzhodni strani reke Jordan pa 434.000, skupno torej okoli 1,150.000. »Statistika nas ni upoštevala prav vseh*, pravijo v taborišču, ki smo ga obiskali. »Neprestano smo v premiku. Tam od reke še vedno prihajajo novi. Nihče ne ve točnega števila, koliko nas je, sedaj nas niti ne preštevajo, kaj šele da bi nas poimensko preverili*. Beguncem iz Palestine so se pridružili sedaj tudi begunci z zasedenih področij Sinaja in Sirije. Zadnja vojna med Izraelom in a-rabskimi sosedi je prejšnjim »palestinskim beguncem* dala novo ime »arabski begunci*. V begunskih taboriščih in med begunci, ki so posejani povsod tudi izven taborišč, je veliko takšnih, ki bi se radi vrnili in začeli novo življenje na zapuščenih, ugaslih ognjiščih. Nekateri, ki že dolgo let tavajo v begunstvu, pravijo da »nikoli ni prepozno*. In vendar mnogi ne marajo ponovno tja, od koder so pobegnili. Pravzaprav je poslednjih zelo veliko, predvsem so to »otroci begunskih taborišč* - ki so sedaj že krepko odrasla mladina, ki je doslej poznala le bedo, ki pa ne razume upov starejših ljudi, da bi se vrnili. Ti bi bili pripravljeni oditi kamor koli, kjer bi jih čakalo neko naselje, seveda brez šotorov, kak družinski kotiček in delovno mesto, torej nekoliko bolj varno življenje. Sedaj, po zadnji vojni, so pri-i novi begunci s svežimi spomi-i in večjimi upi; begunci, ki so bolj pripravljeni na vrnitev. Toda kaj bo s starimi palestinskimi begunci, ki se že 20 let «potepajo* po taboriščih in akti o katerih že 20 let polnijo mednarodne arhive, ne da bi jih začeli konkretno in dokončno reševati? V šolah za begunske otroke iz Palestine se vsakodnevni pouk začne s pesmijo: »Mi smo palestinski otroci, ki se bomo vrnili v svojo domovino...* Ta refren je mnoge že zdavnaj uspaval in zamoril. Poti, ki bi morale te ljudi voditi v domovino, so preprežene z bodečo žico, minskimi polji in strojniškimi gnezdi. Ti siromaki ne verujejo več nobenim obljubam. Begunci, katerih ugasla ognjišča so globoko v Palestini, ne verujejo več veliko v vrnitev. In kaj naj se v zvezi s tem stori? V mozaiku ključnih vprašanj, ki razvnemajo Srednji vzhod, se zdi, da je vprašanje beguncev najhujše in najbolj zapleteno vprašanje. Združeni narodi so že zdavnaj o njih povedali svojo besedo, vendar je to bilo zaman. Pomoč tem ljudem je komaj tolikšna, da si ti ljudje ohranijo golo življenje. In vendar ta pomoč razplamteva v nekaterih med njimi odločnost za borbo, katere cilj pa ni vedno vrnitev v domovino, pač pa zagotovo in redno življenje normalnih ljudi. Bilo je poldne, ko smo zapuščali eno izmed begunskih taborišč. Med razpetimi šotori se je razlegal otroški jok. pomešan z duhovnikovim klicem k molitvi. Slišalo se je tudi ropotanje ob neko kovinsko ploščo. Bilo je to znamenje za kosilo. In mnogi so hiteli. da bi prej prišli do kotla in da bi šele nato molili svojega boga. In tako je danes, tako je bilo včeraj, tako bo jutri, tako je od leta do leta, že 20 let. Milijon ljudi že 20 let čaka, upa, trpi in strada tik na pragu svoje domovine. Vsiljuje se vprašanje: Ali bo ta množica, ki živi v bedi in trpljenju, našla kako drugo domovino, v kateri bi mu Združeni narodi zagotovili vsaj toliko, kar je nujno, da bi se človek čutil človeka? Za vse to, pravijo, bi bilo dovolj manj kot požre vietnamska vojna v enem samem mesecu. Ali ni do neke meje kriv za u-sodo teh ljudi ves svet? Ali jim Svet ne dolguje nečesa? Ti ljudje, ta milijon ljudi brez domovine ne zahteva nič drugega kot izterjatev tega logičnega dolga. A. B. OB IZIDU KNJIGE DR. FRANA JURIŠEVICA Zgodovina pošte na Primorskem in v Istri Čeprav je od prvega predvajanja filma »Caroline Cheri» po istoimenskem romanu Cecila Saint-Laurenta minilo že veliko let, se ga prav gotovo še mnogi spominjajo. Glavno žensko vlogo je v njem igrala tedaj Martine Carol. Kaže, da bo France Anglade, ki jo vidimo na sliki, enakovredna naslednica Martine Carol SOVJETSKI VOHUN, KI JE BIL ŠE POMEMBNEJŠI OD SORGEJA Skromno in odmnknjeno življenje velikega šefa «Rdecega orkestra- Velikanska mreža, ki je štela okoli 700 agentov, med katerimi so bili celo gestapovci, seveda, ne da bi se zavedali, za koga dajejo dragocene vesti »Veliki šef* »rdečega orkestra* Leo Trepper ali kot Leib Domb, kakor se imenuje danes, ko živi odmaknjeno življenje v Varšavi Zgodbe o vohunih so vedno ovite v tajnost, tako da je pogosto težko dokončno ugotoviti, kaj je v teh zgodbah resnica in kaj ne. Kljub temu pa so te zgodbe vedno zanimive in mnogi se jih lotevajo. Pred nedavnim je pariški ilustrirani tednik »Pariš Match* posvetil dolgo prilogo enemu iz med najpomembnejših vohunov v drugi svetovni vojni, in sicer Leopoldu Trepperu, za katerega menijo, da je bil šef sovjetske obveščevalne službe na Zahodu med drugo svetovno vojno. Vse do letošnje pomladi tega človeka ni poznal nihče razen njegovih poklicnih kolegov, ki celo niso vsi vedeli, ali je še živ ali je že mrtev. Knjiga, ki jo je napisal Gilles Perrault in ki nosi naslov »Rdeči orkester* pa je prikazala, da je Trepper morda eden največjih vohunov v vsej zgodovini. Našli so ga v Varšavi, kjer živi pod drugim imenom kot dober družinski oče. Človek, čigar obraz je bil vse do pred nedavnim en sam misterij, je prvič dovolil, da ga fotografira reporter že omenjenega pariškega tednika. Iskanje tega človeka je več kot fantastično. Trajalo je tri leta. 35 letni novinar Gilles Perrault se je zanimal za sovjetsko obveščevalno mrežo, ki je bila znana pod imenom »Rdeči orkester*, kajti v tajnem šifriranem govoru se je ta vohunska mreža imenovala orkester. Razlog za naslov je enostaven: uspeh vsega tega podviga je bil odvisen od «pianistov» — radiotelegrafistov, ki so zbrana poročila »odtipkavali* preko svojih »glasbenih skrinjic*. 700 agentov, posejanih po vsej Evropi in vse do Južne Amerike, je bilo vključenih v to mrežo. Med njimi je bila tudi Suzanne Spaak, snaha znanega belgijskega državnika in profesorja Ciena, očeta kitajske atomske bombe. Poročila, ki so Sovjetom omogočila priti do dragocenih podatkov, ki so zahodne zaveznike že v začetku 1943. leta obvestila o gradnji nemške rakete »V 1» in ki so — po priznanju samega šefa nemške obveščevalne službe Canarisa — stala nemško armado 200.000 vojakov, vse to je zasluga »Rdečega orkestra*. In kdo je vse to vodil, kdo je bil gibalo te velikanske in tako uspešne mreže? Uradno se je imenoval Leopold Trepper. Je to poljski Jud, ki se je rodil 23. februarja 1904 v Neumarku, današnjem Novem trgu na Poljskem, to se pravi v nekem naselju blizu slovitega poljskega centra za zimski šport Zakopani. Trepper je bil general sovjetske armade in njegovo pravo ime je Oton. V spominih tistih, ki so prihajali z njim v stik, je veliko tistih, ki so ga poznali le kot »Velikega šefa*. Vendar je značilno to, da je Leopold Trepper imel ves čas svojega tveganega dela eno samo izmišljeno ime, to se pravi, da mu ni bilo treba imena menjavati. Kako je zmogel Trepper vse to? Odgovor na to nam daje dejstvo, da si je ustvaril številne vohunske mreže. Nekateri menijo, da Sovjetska zveza ni imela enakovrednega človeka v vsej svoji ob veščevalni službi. Nadalje je bil nmiiiimiiiHimunni..........miiiiimiiiiiiimiiiimhiihii.......imuni.......um........mi...........................................................milil....... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Žejo primeren čas za načenjanje novih del ali poslovnih pogodb. Več urejenosti v družinskih odnosih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ce imate kaj neurejenega v poslovnem žaljenju. skušajte to čimprej apriviti v red. Nekdo vas ima rad. DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Nekdo bo pohvalil vaše delo in s tem vam bo odprl not k napredku. Živčni boste. RAK (od 23.6. do 22.7.) Le vztrajno po začrtani poti. Nekoliko napeto vzdušje med vami in ljubljeno o-sebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) V poslovnem življenju ali na delu bo šlo po stari poti. Nekaj novega pa bo na področju vaših čustev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neka vest vas bo spravila v slabo voljo, celo iz ravnotežja. Spremembe v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne ozirajte se na kritike, tudi če bodo zelo ostre. V ljubezni boste zelo srečni ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pri svojem delu ne znate držati rav- notežja. Vsi vaši načrti glede neke osebe bodo šli po vodi. STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Nove pobude in nove možnosti, vendar ne bo šlo brez naporov. Ljubo sumni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne pozabite na obveznosti, ki ste jih prevzeli Zelo prijetno vzdušje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Mučen problem, ki se ga bo treba titi z odločnostjo. V družinskem krogu nerazpoloženje. RIBI (od 22.3 do 20.3.) Opustite načrte, za katere veste, da ne bodo nikamor privedli. Zelo zanimivo prijetno srečanje. razlog njegovih uspehov — originalnost metod dela Na račun uvozno-izvozne družbe, ki je slu žila kot kritje njegovi mreži in dobavljala blago za Wehrmacht in organizacijo Todt, mu je uspelo, da so njegovo dejavnost in dejavnost njegove mreže financirali sami Nemci. Njegova mreža je zato imela na razpolago sredstev, kolikor si jih je sploh zaželela. Poznavalci razmer pravijo, da so Sorge, Cicero in Rado, torej trije največji vohuni iz druge svetovne vojne, bili le zelo nadarjeni posredniki, nikomur od njih pa ni uspelo zbirati novih vohunov. In v tem je prav teža velikega vohuna. »Veliki šef* je to znal, tako so bili med njegovimi obveščevalci tudi ljudje iz organizacije Todt, iz Wehrmachta, celo Gestapa, pa čeprav se niso niti zavedali da so. In še nekaj, kar preseneča. Ko ga je Gestapo aretirala, mu je uspelo o tem pravočasno obvestiti Moskvo, hkrati pa svoje krvnike prepričati, da dejansko dela za njih. Pravzaprav je to fantastična zgodovina, že nekakšna legenda. In kdo je ta »Veliki šef*? Ob koncu vojne se je o njem marsikaj govorilo. Vedelo se je, da je vojno preživel in se vrnil v Moskvo. Toda to so vedeli le redki, kajti mnogi so menili, da je mrtev. Gilles Perrault o »Velikem šefu* med drugim piše: «Nekega dne v aprilu 1965 sem bil pri Claude Spaakovi v njeni vili v dolini Chevreuse. Ko sva se pogovarjala o 'Velikem šefu’ je mimogrede rekla: 'Sicer pa je on živ. Živi v Varšavi.’* »Od kod to veste?* — sem jo vprašal. »Povedal mi je prijatelj dr. Chertok.* Francoski novinar je takoj poiskal tega doktorja in zvedel za naslov in ime, pod katerim »Veliki šef* danes živi. »Povedal mi je tudi, da je to šef judovske kulturne zveze na Poljskem dr. Leiba Domb,* piše Perrault. Novinar je takoj odletel v Varšavo in potrkal na vrata v Novo-gradski ulici štev. 5, kjer je sedež judovske kulturne zveze. Pri pol odprtih vratih ga je dočakal vratar. «Bi mogel videti gospoda Leiba Dombo? Prišel sem iz Pariza samo zaradi tega.* Vratar je izginil in se kmalu vrnil ter Perraulta spremil v notranjost. Pisec nadaljuje: »Znašel sem se v majhni pisarni in opazii najprej njega. Takoj sem ga spoznal. Ostarel je, seveda, vendar pa ostal tisti Leo Trepper, kakršnega so mi opisali preživeli agenti iz njegove mreže... Ko sem vstopil, je vstal. Pozdravila sva se, nato mi je dal znak, naj sedem. V kotu sobe je bila okrogla miza, prekrita z raznimi brošurami. Sedla sva. Ostal sem hipnotiziran pred njegovim svinčeno sivim neverjetno ostrim pogledom.* «že dve leti sem praktično z vami, s Trepperjem od pred 20 let. Hotel bi napisati knjigo o vaši mreži* — sem rekel. Zmajal je z glavo in dvignil obrvi. »Zares? Če nimate kaj drugega početi, zakaj ne?» »Ali ste že prebrali to, kar so o vas pisali?* — sem ga vprašal. »Zelo malo. Me ne zanima.* »Ali bi bili pripravljeni mi kaj povedati?* Bruhnil je v smeh in tedaj se mi je zazdel za 20 let mlajši. Nato je rekel: »Seveda to, kar že veste.* Nenadoma se mu je obraz zresnil, nato je rekel: »Kaj pa vi pravzaprav veste o meni?* Naštel sem mu imena vseh tistih, ki sem jih že srečal in z njimi govoril o usodi mnogih agen tov, ki so že mrtvi ali ki so padli v mrežo. In tedaj mi je Domb rekel, da so že mnogi pisatelji zahtevali od njega, naj. bi jim posredoval svoje spomine, da pa je te ponudbe odklonil, ker «ti ljudje ne bi mogli dojeti, kaj je pravzaprav 'Rdeči orkester’ bil v Franciji in Belgiji*. In vendar je bil pripravljen pripovedovati. V ponedeljek sva se našla v klubu novinarjev in tu je snel z obraza masko: njegova smrt bi bila resnična smrt številnih njegovih sodelavcev. «če spregovorim — je rekel — trava pozabe ne bo zarasla njihovih grobov.* »Govoril je nevezano, ker sva se sprot' spotikala ob kakem mrtvem agentu. Vsakokrat se je prijemal za glavo in tiho izgovarjal: 'Moj bog!' Nato je spregovoril o čem drugem. Pravzaprav je bil to le sprehod po pokopališču. Pokazal mi je grob in govoril o pokojnem. Nato ;e hotel stopiti s pokopališča, pa mu ni uspelo. In v teh primerih sem ga prijel za roko in ga odpeljai sam.* Dvogovor je trajal 8 dni. Po več ur na dan. Toda francoskega novinarja ni Leibe Dombe ali Leo Trepper ali če hočemo «Veliki šef* nikoli odpeljal na svoj dom, v svoje intimno življenje. To je uspelo !e fotoreporterju pariškega tednika, kateremu je uspelo videti skromno in enostavno stanovanje zakonskega para, ki je toliko prepotoval in se spoznal z velikimi strahotami. Pravkar izdani knjigi iPrimor-ska pošta skozi zgodovino» avtor ja dr. Frana Juriševiča (izdala koprska založba Lipa, 1967, .str. 158 + 11+1 priloga) bi lahlco prisodili dvoje' pomen, t prvi vrsti gre za tematski doprinos k spoznavanju in ustvarjanju celotne zgodovine Primorske in Istre, na dru gi strani pa je knjiga potreben pri-'oinik za iaus* sicer skromno število filatelistov, ki še z ustrezno natančnostjo in širino zbirajo najrazličnejše gradivo, povezano s poslovanjem pošte v prelfilatelistični dobi, zlasti pa vse tisto gradivo, ki je nastajalo po uvedbi poštnih znamk, to je od sredine preteklega stoletja dalje. Tematika, ki se je dr. Juriševič lotil, ni nekaj bistveno povsem novega v naši strokovni filatelistični ali pa poštarski literaturi, znana je namreč vrsta člankov, ki obravnavajo direktno ali posredno zgodovino pošte na Primorskem, toda vse prevečkrat imajo taka dela izrazitejši filatelistični poudarek. Ob tem velja dodati, da smo si že na mnogih naših filatelističnih razstavah lahko ogledali prezentacijo primorske zgodovine s pomočjo znamk, žigov in drugačnega gradiva. Tako je, že leta 1951 dr. Franc Marušič iz Nove Gorice prvič pred stavil svojo razstavno tematiko zbirko »Borba primorskih Sloveti cev za svobodo», v kateri je prikazal zgodovino Primorcev za svojo svobodo», od uvedbe znamk da Ije. Ta razstava je popravljena in dopolnjena v kasnejših letih obšla mnoge lokalne in mednarodne razstave znamk, prirejene v Jugoslaviji. Podobno je dr. Juriševič napisal za «Jadranski koledar» leta 19:55 članek pod naslovom «Razvoj pošte na Primorskem v luči narodnega zatiranja* (str. 216—224); prikazal je narodnostno zatiranje slovenskega življa na Primorskem in v Istri kakor nam ga pričajo znamke, žigi, poštne nalepnice itd. Najbrž je dr. Juriševič pri pisanju knjige stal pred odločitvijo, ali naj ustvari delo, ki bi iz poštne ga gradiva preteklosti prikazalo zgodovino pošte na Primorskem ali celo zgodoinno v celoti, ali pa naj iz lastnega filatelističnega gradiva. arhivskih virov in nikakor ne preveč obsežne literature napi še monografsko delo o pošti na Primorskem in v Istri. Izbral si je drugo pot, kajti ta je mnogo bolj opravičljiva, saj bi prva služila v pretežni meri boljšim poznavalcem filatelije, teh pa ni ravno veliko. pi\A ■ i Knjiga pričenja z najstarejšimi izpričanimi podatki o pošti na naših tleh, kar pomeni, da so prvi mejnik v razvoju pošte pri nas Rimljani. Ker je pisec uporabil starejša dela, so se mu pri tem vrinila nekatera danes že ovrže-na stališča, kar pa nikakor ne vpliva bistveno na samo zgodovino pošte. Sledi zapis o srednjeveški pošti na naših Veh; večje pozornosti so deležne prilike na ozemlju beneške repub'ike, kjer je bila pošta bolj razvita, za razliko od tistih naših ozemelj, kjer so gospodovali Habsburžani ali pa nekatere plemiške dinastije. Poštne razmere postanejo bolj urejene v 18. in 17 stoletju, ko pričenja postajati pošta del dr žavnega aparata. Obsežnejše obravnave je deležen razvoj pošte v 18. sto’etju. Najdemo oa tudi zapis o akustičnih in optičnih prenosih vesti ter o kurirski službi za časa vpadov. Posebno pa je zanimiv razvoj pošte v zadnjih dveh stoletjih. Avtor govori o razvoju pošte v no vem veku. Posebno poglavje je po svečeno pošti v dobi Napoleonovih 1 pada. Ilirskih provinc. Takrat so na Primorskem in v Istri delovali sledeči poštni uradi: Aldovščina, Črniče, Gorica, Idrija, Jamlje, Koperč Lipa, Pazin, Materija, Piran, Poreč, Postojna, Pulj, Razdrto, Reka, Ro-mans. Rovinj, Sežano, Sv. Križ, Vipava, Vodnjan, Trst, Tržič. Po padcu Napoleona in s ponovno avstrijsko nadvlado na naših tleh so dobili svoje pošte še sledeči kraji: Bovec, Buje, Buzet, Červinjan, Gradišče ob Soči, Ilirska Bistrica, Kobarid, Krmin, Labin, Motovun, Podgrad, Plomin, Senožeče. Tolmin, Vižinada in Volo-ska. Tako je bilo na Primorskem pred uvedbo poštnih znamk vsega 39 poštnih uradov. Najbolj obsežen je tisti del knjige, ki govori o pošti pri nas v zadnjem stoletju, saj mu razdobje daje dosti gradiva. Pošta je že trden del državnega aparata, obenem dobi z novimi komunikacijskimi sredstvi, predvsem z železnico, novo veljavo; seveda tudi ne gre prezreti pojav telegrafije, brzo-java in še telefonije. V začetku našega stoletja je delovala na Pri- Pri sajenju drevesca odkril zaklad MOSKVA, 18. — Zares je imel srečo. Petnajstletni srednješolec Tulegen Salmenov je za hišo, v kateri živi skupno s svojimi starši in brati, hotel vsaditi drevesce. Zato je seveda moral skopati prej luknjo. In medtem, ko je rinil z lopato v zemljo, je zadel ob nekaj trdega Mislil je že. da je naletel na kamen, vendar pa je bil nekoliko bolj previden in se je lotil bolj previdnega kopanja. Z rokama je odstranil zemljo okoli trdega predmeta in pred njim se je pojavila dokaj velika glinasta posoda, v kateri je bilo shranjenega veliko denarja in nekaj zlata, kar vse skupaj ocenjujejo na 85.000 današnjih rubljev, ali okoli 55 milijonov lir v naši valuti. čre za kovance, bankovce, zlate lingote, čeke in kolajne, ki so bile izdane ob zmagi nad Napoleonom leta 1812. Seveda so bankovci že zdavnaj izven obtoka in zato brez veljave. Prav tako nič ne veljajo čeki. Zato pa imajo določeno, celo višjo veljavo kovanci, kot ima vso svojo veljavo zlato, da ne govorimo o kolajnah, ki ima danes izredno vrednost, ker so zelo iskana redkost. Skratka so strokovnjaki vse to bogastvo ocenili na že omenjenih 85.000 rubljev. Po sovjetskem zakonu ima najditelj pravico do četrtine vrednosti svoje najdbe. To se pravi, da ima pravico do vrednosti kakih 20 000 rubljev, ali nekaj več. To pa ie že jrrecejšnja vsota, že pravo bogastvo za petnajstletnega dijaka. Predmete, ki jih je ljubitelj drevja odkril v vrtu za hišo, bo prevzel muzej v Semipalatinsku, kamor kraj najdbe upravno pri- W-s Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Motivi preteklih dni -12.00 Lelja Rehar: «Oženi se, oženi se, moj sin* - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po že Ijah - 17.00 Tržaški mandolinski ansambel - 17.20 Glasba za tran-sistornik - 17.50 Ne vse, toda o vsem - 18.00 Zborovske skladbe R. Simonitija - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Klarinetist Giorgio Brezigar - 19.00 »Beli kit Moby Dick», povest - 19.40 Najnovejši uspehi - 20.00 Šport 20.30 Iz operete «Kraljična vrtnic* - 21.30 Motivi, ki vam ugajajo - 22.30 Sklad be Eugenia Visnoviza - 22.45 Črni cvet, jazzovska revija. Trst 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran 13.15 Juke box - 13.35 Radijski oder - 14.05 Prvo dejanje Verdijevega «Othella». Koper 7,30, 8.30, 15.30, 20.15 12.30, 14.00, 14.30, Poročila - 8.15 Jutranja glasba 9.00 Popevke - 9.30 Plošče - 10.00 Pod senčnikom -10.45 Celentanov klan - 11.00 Uspeli motivi 11.30 Današnji pevci -12.00 in 13.05 Glasba po željah 14.15 Jugoslavija v svetu - 14.40 Operna panorama - 16.00 Za oddih in razvedrilo - 16.45 Pianist I. Cerovac - 17.00 Počitniški vrtiljak po pol Tretja stran - 17.45 Koncert - 18.40 17.15 Glasbeno popoldne - tuja 17.3 Pevci - 19.00 in 20.30 Prenos RL 19.00 Trio orglic - 23.15 Ritmi -23.35 Glasba za lahko noč. TOREK. 22. AVGUSTA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.10 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.37 Glasbeno-govorni spored -14.40 Italijanske popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Nove francoske plošče - 17.15 Roman v nadaljevanju - 17.30 Glasbena antologija - 18.15 Izbrana glasba -19.30 Luna park - 20.20 Cilea: «Adriana Lecouvreur* 22.40 Skladbe za godalni orkester. Tl. program 7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih 10.35 Kvartet Ce tra - 11.45 Pesmi desetletja - 13.00 In kaj menite o tem7 - 14.04 Juke box - 14.45 Glasbeni koktail - 15.00 Vrtiljak pesmi 16.00 Pesmi s festivala v Neaplju - 16.38 S tran sistorjem na peščini - 20.00 Vaš prijatelj Rascel - 21.00 Poljudna enciklopedija 21.00 Plesna glasba - 22.00 Jazz. III. program 10.20 Boccherinijev kvintet -11.00 Prokofjev: Simfonija štev. 1 • 11.40 Debussyjeve skladbe - 12.10 Aleichemouv aumor 12.20 Can-nabich in Čajkovski 13.30 Schvvei-zer kot orgelski virtuoz - 14.30 Iz Rossinijeve »Italijanke v Alžiru* 15.20 Stradellova sonata - 15.30 Nove plošče resne glasbe - 16.10 Paragallov De Profundis - 17.10 Čajkovski: Koncert štev. 1 - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Arne rika v borbi proti boleznim - 19.15 Koncert 20.30 Ideja miru v rimskem in grškem svetu. Slovenga 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 - Poročila - 8.05 Telesna vzgoja 8.50 Oddaja za žene 9.05 Glasbe na matineja - »0.00 M. Kruse - M. šušmel: Zgodba o kakaduju - 10.15 Počitniški pozdravi 10.30 Iz oper starih mojstrov 11.15 Naši ansambli in orkestri 12.00 Turistični napotki - 12.20 Slov. zborovska glasba 13.00 Na današnji dan 13.10 Pisana paleta melodij 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Pihalni orkestri 14.30 Priooročajo vam... - 15.05 Melodije 16.45 V torek na svidenje! - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Pianist Emil Gilels 19.00 Aktualnosti 19.15 Domači ansambli - 19.50 Na mednarodnih križpotjih - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Jože Kampič in njegov ansambel 21.30 Z. Bogoev: »Limuzina mistra Sofranija* • 22.11 Pesem godal - 22.35 Iz fonoteke radia Koper - 23.15 Jug. glasbena tribuna 24.05 Jazz v noči. Ital. televizijo 18.15 Program za mladino - 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike -20.30 Dnevnik 21.00 D'Anza in Randone: «La Roma di Moravia* 22.25 Salvatore Ali: »Cocci d'oro» - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 TV pošta -22.15 Nagradno tekmovanje: Kdo ti je dal vozniško dovoljenje? Jug. televizija 19.40 Drejcek in trije marsovski - 20.00 Od otoka do otoka, znanstveni film - 20.40 Obzornik - 21.00 Cimmaron Kid, amer. film - 22.30 Ivo Andrič: Znamenja • 22.40 Poročila. morskem 239 poštnih uradov ti so v njigi navedeni po abecednem redu, obenem s podatki o času njih nastanka. Avtorju so zlasti zanimivi poštni žigi, ki so lahko zelo hvaležna zbirateljska tematika, obenem pa gradivo, s pomočjo kate-tega lahko po induktivni poti spoznavamo primorske razmere v preteklosti, predvsem uradno rabo jezikov obeh najštevilnejših narodov na Primorskem in v Istri. « nekaj dodatki bomo skušali v naslednjem dopolniti dr. Juriševičevo razpravo. Prvotno so žigi pošt nosili P°" nekod le italijansko oznako krojače zanj ni obstajala nemška oblika-Omenimo naj nekatere izrazile slovenske kraje kot Solkan (poštni žig iz leta 1880 nosi samo oznako Salcano) ali Kanal (Canale 18821-Na straneh 102—104 piše avtor o poštnih zvezah in navede pri tem pobude privatnega sektorja, ki le odpremo poste vzel od države v zakup. Poleg Devetakovega postno ga podjetja v Tolminu pa je no Goriškem obšlo mio še Bol jkoo* v Črničah it: Ddcnčevo ozirom1 Fiagerjevo v Vipavi, oba zakucuka sta vršila poštno službo na relaciji Razdrto-Gorini Magerjevo pod jelje je prmehalo s koncem prt>'! svetovne vojno. In se bi sem s k'1' lo katero ime, ca bi bila slika čimbolj popolna. Čeprav je italijanska okupacijsko oblast že 20. aprila 19.C, še pre<* poumsom rapalske p-jyodbe uvedi? ni novih zas a-mh umi jih itaJ' jamice znamke, numesi • provizoričnih, so poštni uradi še leto aii d,e za tem rabili nekdanje avstrijske poštne žige. oni so ivo/ez'rni: ■•l°f vensko-nemški ali $l-jvonskirUa,>' janski. Toda Kmalu so se pojavih le italijanski z izključno italijo'1 skimi oznakami, krajev. Morda le pri tem edina izjema Tolmin. /V’ je imela 1.1922 pošta dvojezični slovensko-itali janski, ali točneje t°l' minsko-italijanski, saj je slovenska oblika imena bi.a izpisano l’ krajevni jezikovni rabi kot «T°‘' min». Proučevanje poštnih žigov iz ca' sa italijanske okupacije nam da)1 prav poučen vpogled v vse tisic bedaste in izmaličene oznake "a' ših krajev. Poleg nesmiselnih spa' kedrank (Dresenza-Drežnica, 0 nigua-Ponikve, Sobreglie-Šebrel)e' najdemo celotne prevode slovenskega izvirnika (Montenepo -Črni vrh-Montespino Donberk) ali pa delne (Piedimelze — Podmelec, V/' volciana — Volčja draga), P°‘e* oznak, ki so starejšega datuma- K obravnavi nemške pošte ,lf> Primorskem (str. 138) moremo dodati, da se na področju nemškeS? jadranskega vojnega področja so uporabljale le nemške znamke-marveč so se prav tako uporabi le znamke salojske fašistične re' publike. Te znamke so bile nato P? osvoboditvi s strani jugoslovanskih oblasti pretiskane ter so bile ko posebne znamke izdane v Trstu, h" Reki in v Pulju. V Gorici do ta**, izdaje ni prišlo, ker se to žarahi pičle zaloge znamk ni izplačalo- -7 a-_____ •__.. tletskih postavah igralcev. Vseeno Breg se je torej dobro upiral zaporednim navalom Vesne na Hrvatiča, ki pa je bil bolj malo zaposlen, saj so se vsi napadi razbili ob odlični obrambi Brega; napadalci Vesne pa so bili obenem zelo netočni. Akcij ni bilo, ker jih nobena ekipa ni znala zgraditi in zaključiti. Igralo se je praktično samo na polju Brega in tu je žoga romala od igralca do igralca, ker so bili vsi bi streljali precej groba in v 11’ se je laže poškodoval Stranj, ki se je takoj vrnil na igrišče. V 22’ pa prvo presenečenje. Nenevaren protinapad Brega, ki ga je izvedel Sik. Prekršek in kazenski strel, ki ga je streljal isti igralec, žoga se je odbila od prečke in nato v polje. Nato so Križani bolj pazili na nasprotnika. Albert Košuta pa je v 26’ povedel Vesno v vodstvo: akcija Sedmaka, ki je streljal, Hrvatič je odbil, Albert Košuta pa je prestregel ln od blizu realiziral. V drugem polčasu je premoč Vesne prišla še bolj do izraza in v 3’ je Ukmar S: lepim strelom zaposlil Hrvatiča, ,jf, kasneje pa je Sedmak zadel prečnico. V 11’ je Albert Košuta izkoristil zmedo v kazenskem prostoru Brega ter podvojil rezultat. V 14’ pa je Ukmar s kota zadel prečnico. Minuto kasneje pa se je ponovno poškodoval Stranj, ki je tokrat zapustil igrišče. Od Vesne so bili na Igrišču najboljši Sedmak in E. Sulčič, lepo pa so tudi zaigrali Albert Košuta, Uk- mar in F. Sulčič. Pri Bregu pa so preveč neodločeni, da zadovoljili branilci: Krmec, Petaros v vrata. Igra je bila in Stranj ter napadalec Sik. STRELCI: v 13’ Peter Starc, v 19’ in 21’ Vodopivec, v 26’ Rebula, | 28’ Ukmar; v drugem polčasu pa v 13’ Ukmar na 11-metrovki, v 15’, 16’ in 17’ Peter Starc. Postavi. KONTOVEL: Kante; Husu, Starc E.; Matjačič, Danev; Regent, Ukmar, Vodopivec, Peter Starc, Štoka. CANKAR: Jančar; Verč, Ferluga; Posrn, Gregorič, Slavec; šibelja, Košuta, Mezgec in Medvešček. Koti 5:1 za Kontovel. Sodnik: Mohorčič. Ta tekma je bila mnogo lepša 1n Vesna, ena glavnih favoritov turnirja zanimivejša od prejšnje, in to zla- NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKHiiiiiiiiniMmiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii VESNA-PRIMOREC 3:2 (1:1, 1:1) Križani šele po streljanju enajstmetrovk ......I...MIMI.MII.IHMI1I1IIIIIIIIH Hilli Hilli H Hill Hilli I lllllllll IIIIIIII Hill IIIIIII Hill ■■ Kontovel-Cankar 9:0 (5:0) Prelahko za mladince Kontovela Strelci: v 10’ Boris Tence (V), v 15’ Možina (P), enajstmetrovke: Silvano Sulčič in Mario Sedmak za Vesno, Edi Kralj za Primorec. VESNA: Rado Tence; Danilo Sulčič, Tretjak; Danilo Tence, Sedmak, Drago Košuta; Zmago Košuta, Boris Tence, Renato Košuta (k), Silvano Sulčič in Edi Košuta (Cesare Sulčič). PRIMOREC: Mirko Kralj; Milkovič, Frolja; Renato Kralj, Edi Kralj (k), Race žarko; Možina, Bogdan Cuk, Andrej Race, Sava-rini, Hreščak (Livio Cuk). Sodnik: Jercog. Koti: 10:4 za Vesno. V najzanimivejši tekmi dneva, in sicer med enajstericama Primorca in Vesne je prišlo do neljubega dogodka, ki je znatno vznemiril tako občinstvo kot same igralce. Ob določeni uri namreč ni bilo sodnika na igrišču. Po dolgih »diplomatskih)) pregovarjanjih sta ekipi končno določili, da bo sodil toliko pričakovano tekmo Jercog, kateremu gre vsa pohvala za požrtvovalno delo. Duhovi so bili torej vznemirjeni že pred samim začetkom tekme, in če pristavimo še važnost rezultata, pa si lahko predstavljamo, kakem vzdušju so nogometaši sploh odigrali to tekmo. Sicer pustimo prirediteljsko nevšečnostjo itd. in omejimo se raje na tekmo samo. Srečanje je bilo na zadovoljivi tehnični višini, čeprav sta ekipi pokazali še povprečno atletsko pripravo. V vrstah kriške Vesne je zopet zaigral Danilo Tence, v moštvo pa se je ponovno vrnil tudi Mario Sedmak, ki je bil v nedeljo morda najboljši v vrstah Križanov. Boris in Rado Tence pa sta tako rekoč doma v kriški enajsterici. S temi novostmi je kriško moštvo zaigralo to «dramatlčno» tekmo proti solidni enajsterici Primorca, ki se je do zadnjega borila, da ne bi podlegla nasprotniku. Saj Je tudi uspelo trebenskim igralcem, da so do konca regularnega časa ohranili neodločen rezultat, v streljanju enajstmetrovk pa so bili za en zadetek slabši od Križanov, in s tem so tudi izgubili to najzanimivejše srečanje prvega kola. In še nekaj kronike. V 5’ so napadalci Primorca izvedli lepo akcijo. V 7’ pa je Boris Tence zaposlil z močnim strelom nasprotnega vratarja. V 10 minuti pa je isti igralec dosegel prvi gol. Reakcija nasprotnikov, ki so 5’ kasneje izenačili z Možino. Nato pa so Križani prijeli igro v svoje roke in bili z Zmagom ln Renatom Ko- šuto dvakrat nevarni. Tik pred koncem je Vesna dosegla gol, sodnik pa je zadetek zaradi offsideja razveljavil. V drugem polčasu sta bili ekipi izmenoma nevarni. Vsekakor ni prišlo do zadetka. Tudi v podaljških je ostal rezultat na 1:1. Pri streljanju enajstmetrovk pa so bili Križani le uspeš, nejši in si tako s končnim rezultatom 3:2 zagotovili tudi zmago. M. K. sti po zaslugi Kontovelcev, ki so zares lepo zaigrali ter pokazali lep ln učinkovit nogomet. Cankar se je upiral 10’, nato pa so Kontovelci našli pot v vrata, ter takoj zabili par golov, že začetek je bil bliskovit in Kontovel je takoj napadal, Cankar pa se Je upiral le s protinapadi Mezgeca In Košute, ki sla bila precej nevarna, že v 5’ je Peter Starec zgrešil na prazna vrata, po daljšem napadanju pa je ponovno Peter Starc v 13’ prvič pretresel Jančarjevo mrežo. 2’ kasneje je Košuta izvedel hiter protinapad in silovito streljal, žoga pa se je odbila od železnega droga in se vrnila v polje. Sodnik gola ni priznal, ker je mislil, da se odbila od prečk*. V 16’ je Rebula zadel drog, nato pa so Kontovelci zaporedoma zabili 4 gole, in sicer: v 19’ in 21’ Vodopivec, v 26’ Rebula ter v 28’ Ukmar. V drugem polčasu se je ponori la slika prvega. Cankar se je upiral prvih 10’, nato pa so Kontovelci v petih minutah 4-krat ranili Cankarjevo svetišče. V 13’ je iz 11-metrovke realiziral Ukmar, ker se je Slavec dotaknil žoge f roko. Nato pa je Peter Starc v 15’, 16’ in 17’ trikrat premagal Jančarja. Nato je uspelo Cankarju zajeziti napade nasprotnikov Pri Kontovelu so razen obeh kril zaigrali vsi igralci lepo; pri Cankarju pa sta delno zadovoljila samo Mezgec ln Košuta. K. V. Moštvo Kontovela, ki Je v nedeljo dalo kar 9 golov Cankarju ■K* KUS IfilMmTbSH Kil i^g BuT^^kgMiria fl rSn l HflHUCzJmSia ^SlSiraS&S::^ ZA «PRVO TROFEJO SOKOLA» Izreden uspeh mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja v Nabrežini Celjanke na prvem mestu - Najlepša tekma Partizan-Bor Veliko število gledalcev - Nagrade za vse udeležence Po nepredvidenih zavrtljajih v prvih dveh tekmah se je nedeljski de! turnirja za prvo Trofejo Sokola v Nabrežini zaključil po vseh predvidevanjih. KonCna zmaga je pripadla Celjankam, drugo mesto pa je zasedla goriSka AGI. V nedeljo se je turnir priCel točno ob devetih. Ekipe so se prireditelju predstavile v naslednjih postavah: AGI — Gorica: Mikulus, Leopardi, Barbieri, Elbi, Traversa, Boe-mo, Forcisi, Moretti. BOR — Trst: Pavletič. Mijot, Kenda, Barej, Rogelja, Rauber, Bandelj, Pernarčič Silva in Sonja, Bezeljak, Zavadlav. Partizan — Celje: Jukič, Kolar, Konjevič, Malgaj, Rome, Lesjak, Soster. Sokol — Nabrežina: Švab, Gabrovec, Battigelli, Knez, Caharija M. in T„ Filipčič. Prva je bila na sporedu tekma Partizan — Sokol. Rezultat je bil razviden že po prvih udarcih. Celjanke so bile spočite in so se s prizadevnostjo vrgle v igro, da tri popravile slab sobotni nastop. Tako domačinkam ni ostalo drugega, kot da so skušale do zadnjega kljubovati premočnemu nasprotniku. Sledilo Je srečanje med AGI in Borom. Tudi Borovke so hotele popraviti slab vtis, ki so ga zapustile občinstvu prejšnji večer, ko so klonile Sokolu. To Jim je tudi lepo uspelo. Brez vsake težave so odpravile goriško ekipo, ki je v tej tekmi popolnoma razočarala. V o-beh setih so Goričanke namreč nabrale le 10 točk. Tretje Je bilo na sporedu srečanje AGI — Sokol. Tudi tu Je bil AGI favorit in pri domačinkah ni naletel na posebne težave. Le v drugem setu je bilo stanje precej časa izenačeno pri 13:13. Končno pa so Goričanke osvojile servis in zmagale. Zadnja tekma na sporedu je bila Bor — Partizan. V najhujši vročini sta se ekipi poldrugo uro borili za zmago. Naj lepši je bil prvi set, ki se je zaključil z visokim izidom 22:20 v korist Celjank. Igra je bila vseskozi napeta in živčna ter je večkrat dosegla raven tekme A lige. Obe ekipi sta dali iz sebe vse, kar pa ni bilo lahko, predvsem zaradi hude vročine. Drugi set je osvojil Bor brez posebnih težav, končna zmaga pa je pripadla Celjankam, ki so si tako tudi zagotovile prvo mesto v lestvici. IZIDI Partizan — Sokol 2:0 (15:10, 15:7) Sodniki: Ban, Caputto, Marcon. BOR — AGI 2:0 (15:6, 15:4) Sodniki: Caputto, Marcon, Ban. AGI — Sokol 2:0 (15:4, 15:13) Sodniki: Marcon, Ban, Caputto. Partizan — BOR 2:1 (22:20, 10:15, 15:5) Sodniki: Caputto, Ban, Marcon. LESTVICA Partizan Celje 3 2 1 5:3 4 AGI Gorica 3 2 1 4:3 4 BOR Trst 3 1 2 4:4 2 Sokol Nabrežina 3 1 2 2:5 2 Sledilo je nagrajevanje. Po kratkem uvodnem govoru predsednika SD Sokola Terčona so bile nagrade tako razdeljene: I. Trofejo Sokol, kipec iz svinca na marmornatem podstavku, ki ga je izdelal mladi kipar Sergij Sosič, je prejel TVD PARTIZAN — CELJE Mesto. AGI Gorica je prejela kot drugo uvrščena ekipa pokal pokrajinske turistične ustanove. BOR Trst je prejel kot tretje uvrščena ekipa pokal občine Devin-Nabrežina. Pokal je izročil župan Drago Legiša. SOKOL — Nabrežina Je prejela kot četrta ekipa zlato kolajno pokrajinske uprave. AGI Gorica je prejela kot najboljše uvrščena ekipa iz dežele ............umu..m..luiuuuimiimiiiiiuu............ ITALIJANSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH Triestina pred državnim naslovom Tržačani so namreč v soboto premagali svojega najnevarnejšega nasprotnika Camiyja iz Monze Visoka zmaga Novare Z zmago nad direktnim nasprotnikom Candy1em iz Monze je Triestina napravTla odločilni koras k osvojitvi prvega mesta. Sobotna tekma je bila zelo napeta in izenačena, obe moštvi pa sta pravzaprav zaigrali pod "svojimi zmogljivostim. To je povsem razumljivo, ker sta si s to tekmo lahko zapravili celotno prvenstvo. Gostje so bili prisiljeni zaigrati na vse ali nič: tudi neodločen rezultat bi bil zanje neuspeh, ker Ima moštvo Se nekaj zelo zahtevnih nastopov. Triestina pa je imela izredno priložnost, da odpravi nevarnega tekmeca, zaradi cesar eo igralci stopili na igrišče zelo nervozni. Eno uro pred začetkom tekme je bil stadion že poln, tako da nekaj sto ljudi ni moglo vstopiti. Po migu odličnega sodnika Sansoneja so gostje prvi prejeli v roke vajeti igre in prisilili tržaško obrambo k delu: v teh trenutkih Je vratar Mari z neverjetnimi posegi rešil Triestino pred katastrofo. S časom pa so tu-di domaCini pridobili na avtoriteti in se nekajkrat približali vratom prav tako odličnega Patrinija, toda do konca polčasa sta obrambi prevladovali, tako da se je slednji končal s za ta šport nenavadnim izidom 0:0. V drugem delu je Triestina zaostrila tempo in prevzela iniciativo, toda gostje niso niti za trenutek omahnili. Le 8’ pred kon cem je prišlo do odločilnega napada. Martellani je z desne poslal pred vrata, Patrini Je šibko odb.l in Počkaj Je spravil žogico v nezavarovana vrata. Ta dosežek je se bolj vžgal domačine, ki bi kma;u podvojili rezultat, toda Martellani ni bil več tako priseben. Nasprotno so gostje v protinapadu skoraj izenačili: Vlila Je v teku točno streljal in presenetil Marija, toda drog je rešil domačine. Tekma Je postala čedalje razburljivejša, končni žvižg pa so domačini pozdravili z bučnim ploskanjem in seveda odrešenjem. Ta zmaga Je torej za Triestino zelo važna, za Candy pa pomeni poraz konec vseh upanj. Gostje bi sl zaslužili neodločen izid, ker so bili stalno enakovredni nasprotniku. Bortolini je bil res čudovit začetnik vseh napadov in avtor oro-dorov, v katerih je preigral več nasprotnikov naenkrat. Prav zato lahko gledamo na Marija kot na najboljšega igralca Triestine, medtem ko je napad še enkrat pokazal svojo šibkost. Edina, ki se torej še lahko upira zmagovitemu pohodu Triestine je Novara, ki je v soboto premagala Follonico. Njen najboljši strelec ža-finetti je končno prišel v formo in sedaj odloča tekmo za tekmo, čez dva tedna bodo prišli prav oni v Trst, in tedaj bo verjetno padla dokončna odločitev. Breganca pa še naprej šepa. Kot Je bilo pričakovati. Je to moštvo v drugem delu močno popustilo, tako da ga je tokrat prisilil na delitev točk tudi skromni Bassano. Marzotto Je na lastnem Igrišču do- segel prepričljivo zmago nad Plrel-lijem, ki Je že obsojen na izpad, Amatori pa je premagal Arengo, ki se s tem nahaja na predzadnjem mestu in je sam v veliki nevarnosti. V soboto bo vse zanimanje pritegnil spopad v Novari med domačini in Candyjem. Gostje bi edino z zmago lahko še upali na neprčia suvano prvo mesto. Novara pa tudi ne sme izgubiti niti točke, da se lahko še poteguje za naslov. Triestina bo morala v Monzo proti A rengu in tudi ta tekma bo zelo važna. Arengo je namreč kot že omenjeno v nezavidljivem položaju in bo napel vse sile, da si vsaj delno opomore: Triestina bo morala torej paziti. Pirelli bo odigral svoje zadnje upe proti Bassanu, Folloni-ca in Marzotto pa bosta iskala toč-če brezskrbnosti. Modena in Bre-gance nimata več nobenih interesov, prav zaradi tega pa Je upati, da bosta odigrali lepo tekmo. Rezultati: To pot zamerimo Priznati je treba, da je na-brežinsko športno društvo Sokol pripravilo v soboto in nedeljo prav lepo in prijetno prireditev, združeno z otvoritvijo novega športnega igrišča. Tako priprava igrišča kakor organizacija same prireditve je stala mlade — in tudi starejše — Nabrežince nemalo dela in truda ter tudi drugih žrtev. Zato jim gre hvala in priznanje. Da je bilo njihovo delo cenjeno, je pokazal lep obisk prireditve, na katero niso prišli samo tisti, ki Jih zanimajo odbojkarske tekme, temveč vsi, ki so hoteli s svojim obiskom dati nadaljnje spodbude za zgledno delo mladih nabrežinskih entuziastov. Prepričani smo, da bodo podobne prireditve še privabile na nabrežinski prostor ob igrišču mnogo ljudi. Organizatorjem odbojkarskega turnirja se je posrečilo zbrati udeležence tudi iz Gorice in Celja. Za krasno trofejo in pokale so se borile v prijateljskih tekmah slovenske in italijanske športnice in z odkritim zadovoljstvom in veseljem so sprejele nagrade. (Pozneje so bile že vse na skupnem kosilu.) Ko sta predsednik društva in župan nabrežinske občine podelila nagrade in smo slišali, kdo vse Je poklonil pokale in medalje (tudi zasebniki!), smo pa zaman čakali da bi slišali ime Avtonomne le-toviščarske in turistične ustanove iz nabrežinsko - devinske občine. To nas zelo čudi, saj kaže sicer ta ustanova ob raznih drugih priložnostih mnogo iniciativnosti. Ali se ji to pot res ni zdelo vredno žrtvovati nekaj tisočakov, da bi se katero od nastopajočih moštev lahko ponašalo tudi z njeno nagrado in da bi organizator prireditve tudi dobil s tem skromno priznarje za svoj hvalevreden trud? Prav gotovo ne more presenečati, če napišemo, da to pot omenjeni ustanovi njeno odsotnost zamerimo. R. R. dika v celoti uspel. Razen nekaterih malenkosti se je nemoteno odvijal. Tudi občinstvo je bilo številno. V soboto si je tekme ogledalo nad 500 ljudi, v nedeljo pa nad 300, kar je zelo dosti če upoštevamo, da večina sploh ni vedela, kaj je odbojka. Tolikega števila ljudi pa ne privabijo niti tekme tržaških italijanskih društev, ki nastopajo v A ligi. Letošnji turnir je torej končan. Upamo le, da bo prihodnji prav tako ali še bolje uspel. Do tedaj pa morajo nabrežinska dekleta pridno trenirati, da bodo prihodnje leto lahko pokazale viden napredek. PRIJATELJSKI NOGOMET CRDA-Koper 2:1 V okviru priprav za začetek republiškega nogometnega prvenstva, ki se začne prihodnjo nedeljo, so Koprčani povabili v goste moštvo italijanske C lige CRDA iz Tržiča. Tekma je pokazala, da so domačini razmeroma pripravljeni za začetek prvenstva. V prvem polčasu so imeli gostje več od igre, v drugem polčasu pa so bili domačini v premoči in bi zaslužili neodločen izid. Koper je imel štiri 100-odstotne priložnosti, izkoristil pa je samo eno. Tekma je bila borbena, vendar vseskozi korektna. Gostje so se predstavili kot tehnično zelo dobra ekipa. V zaključni zakuski so predstavniki obeh moštev izrazili zadovoljstvo, da se dobri športni odnosi med obema mestoma še nadalje razvijajo. Koprčani bodo sredi tedna vrnili obisk Tržiču. Ob koncu naj še omenimo, da se je finančno vprašanje Kopra nekoliko popravilo. Nogometaši so našli razumevanje zlasti pri predsedniku občinske skupščine Miru Kocjanu in tudi družbeno politične in druge organizacije so obljubile pomoč. Tako obstaja realno upanje, da bo Koper prišel do sredstev in da se bo lahko normalno vključil v tekmovanje. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Neodločen rezultat za Mariborčane Ljubljanska Olimpija klonila Reki Z nedeljskim kolom je startalo jugoslovansko nogometno prvenstvo. V prvi ligi nastopata letos kar dva slovenska tekmeca, Olimpija in Maribor, ki sta doživela nasprotujoče si uspehe. Olimpija je pravzaprav doživela krepek neuspeh, saj je na domačih tleh klonila Reki. Moštvo še ni uigrano, kar se je poznalo predvsem na sredini igrišča, kjer sta Bečejac in Frančeškin odpovedala. Napad je zgrešil nekaj idealnih priložnosti, obramba pa je bila v več primerih negotova. Maribor pa je že v prvem kolu dosegel lep uspeh: v Skopi ju je namreč prisilil domačine na neodločen izid in potrdil, da ima vse možnosti, da odigra lepo prvenstvo. že prvo kolo je prineslo nekaj zanimivih rezultatov. V Beogradu je Dinamo odščlpnil točko Crveni zvezdi, v Zagrebu pa se je temu primemo oddolžil Partizan, ki je ATLETIKA TROBOJ V VIAREGGIU Predstavniki ZDA najboljši Viden napredek Italije Franeesto Arese postavil nov državni rekord na 1.500 m s časom 3'40"5 - Prva mesta sta osvojila tudi Ambu in Simeon •Triestina — Candy 1:0 (0:0) •Novara - - P. Follonica 7:2 (5:1) •Bassano — Laverda 2:2 (0:1) •Marzotto — Pirelli 7:3 (3:1) •Amatori — Arengo 5:3 (3:2) LESTVICA Triestina 12 8 2 2 24 18 18 Novara 12 7 2 3 50 37 16 Candy 12 7 1 4 41 27 15 Amatori 12 6 2 4 41 44 14 Laverda 12 5 3 4 46 31 13 Marzotto 12 6 1' 6 41 41 11 Bassano 12 3 4 5 35 33 10 Follonica 12 4 2 6 40 52 10 Arengo 12 4 0 8 34 49 8 Pirelli 12 3 1 9 36 54 5 u. K. Furlanije . Julijske krajine pokal deželne uprave. Kapetanka TVD Partizan Je prejela zlato kolajno, ki jo je darovala zlatarna Sedmak. Najmlajša igralka vsake ekipe je prejela kolajno, ki Jo je darovala odbojkarska federacija. Kolajne so prejele: za TVD Partizan — Kolar Sonja, 17 let; za AGI — Moretto Ortensia, 13 let; za BOR — Pernarčič Sonja, 13 let; za Sokol — Gabrovec Jadrana, 13 let. Končno Je vsaka ekipa prejela še po eno torbico ledenico, ki jo je poklonila tovarna Pepsi-Cole. Nagrajevanju je sledilo kosilo za vse udeležence turnirja v restavraciji Eden v Sesljanu. Turnir je iz organizacijskega vi- Atletski dvoboj med ZDA, Italijo in Španijo se je zaključil z velikim uspehom, tako da so se že zmenili, da ga bodo ponovili tudi prihodnje leto, in sicer v Barceloni. Kot je bilo pričakovati so želi Američani največ uspehov, saj so nastopili v njihovi reprezentanci svetovni rekorderji, olimpijski pr vaki in še drugi znani atleti, že po prvem dnevu je bila razlika v točkah med ZDA in Italijo zelo velika, kar pa tudi ni bilo težko pričakovati. V drugem dnevu so se Italijani nekoliko bolje izkazali s tremi prvimi mesti In nekaterimi drugimi dobrimi uvrstitvami. Najprej moramo omeniti sijajnega Francesca Areseja, ki že spada med najboljše srednjeprogaše na svetu, čeprav se je komaj letos uveljavil. V izredno borbeni in zanimivi tekmi na 1500 metrov je Arese zmagal v času 3’40”5, ki je za dve desetinki sekunde boljši od prejšnjega državnega rekorda, ki je pripadal istemu atletu. Popolnoma u-spešen je bil Finelll, ki Je prispel na cilj takoj za zmagovalcem s prav tako odličnim časom 3’40”7. Res je, da na tej progi ni nastopil sloviti Američan Jim Ryun, ki je prav letos postavil nov svetovni rekord na 1500 metrov v fantastičnem času 3'33”1. Prejšnji rekord Avstralca Elliota (3’35”6) iz leta 1956 je kratkomalo osmešil, čeprav se celih deset let ni nihče približal temu času. Ryun je raje izrabil priliko, da se je pomeril prvič v svoji karieri na 5000 metrov. Dosegel je čas 13’47”8, medtem ko je Tracy Smith prvi prispel na cilj v zelo dobrem času 13’41”0, le tri sekunde slabše od rekorda ZDA. Čeprav nekateri pravijo, da Ryunu ta poizkus ni uspel, se s tem ne strinja mo. Ce pomislimo, da je italijanski državni rekord 13'50”8, je bil Ryun le uspešen. S pametnejšo porazdelitvijo moči bi bi! njegov čas 13”38-13’40”. Prav gotovo bomo še slišali govoriti o Ryunu tudi na 5000 m. Drugo zmago je Italiji prinesel Antonio Ambu v teku na 10.000 m, čeprav nista bila Američana najboljša. Ambu je pretekel progo v 29’21”6, takoj za njim pa je prispel na cilj še drugi Italijan De Palma. Se prvo mesto Italijana Simeona v metu diska s povprečno znamko 57,36 m pred zelo slabim Matsonom (56,72 m). Pričakovana dvoboja Whltney-Frinolli in Davenport-Ottoz sta se oba zaključila v prid Američanov. Zmaga Whitneya je bila bolj kot prepričljiva saj je Frinolli prispel na cilj z 1"1 zamude in sicer v času 50”7, kar je precej slabo za Italijana. Whltney je tako glavni favorit za prihodnje olimpiade v Me-xlku. Bolj izenačen dvoboj Ottoz-Davenport. Zmagal Je sicer Američan, a le za desetinko sekunde in šele v zadnjih metrih potem, ko je že kazalo, da bo uspelo Italijanu prehiteti nasprotnika. Cas zmagovalca 13”7, Ottoza 13”7. Ce pomislimo, da Ottoz ni v najboljši formi lahko sklepamo, da so njegove možnosti za prihodnje olimpijske igre vseeno precejšnje, čeprav nekoliko manjše kot prej. V drugem dnevu tekmovanja je bila zelo zanimiva štafeta 4x100 m. Po prvih treh menjavah so bili Italijani in Američani skoraj na isti višini, a prav zadnja menjava Američanov je bila slabša, tako da je Giannatasio imel približno dva metra prednosti. Ameriški predstavnik Willie Turner (letos že 10"0) je slabo menjavo nadoknadil z izrednim tekom. Glannattasio je skušal na vsak način obdržati ugodno situacijo, a Turner je bil kratkomalo fantastičen. Na cilj je prišel pred Giannattasiom za dobra 2 metra. Veliko presenečenje v metu krogle, kjer je bil svetovni rekorder Randy Matson le drugi z znamko 19,96. Premagal ga je Steinhauer (20,03 m), ameriški velikan in tradicionalni Matsonov nasprotnik. Od Italijanov so zadovoljili še Dlonisi v skoku s palico (4,90 m), Giani v teku na 200 m (21’'0) in Pizzi v teku na 3000 metrov z zaprekami (8’45”4). ZMAGOVALCI 100 m: Carlos (ZDA) 10”2 200 m: Bright (ZDA) 20”7 400 m: Matthews (ZDA 45”2 800 m: Carr (ZDA) 1’49”2 1500 m: Arese (It.) 3’40”5 5000 m: T. Smith (ZDA) 1341”0 10.000 m: Ambu (It) 29'21’6 3000 m sh: Nightigale (ZDA) 8'40”0 110 m sh: Davenport (ZDA) J3”6 400 m sh: Whitney (ZDA) 49”6 Višina: Carruthers (ZDA) 2,13 Daljina: Miller (ZDA) 7,73 Palica: Railsbach (ZDA) 5,20 Troskok: Areta (šp.) 15,83 Krogla: Steinhauer (ZDA) 20,03 Disk: Simeon (It.) 57,36 Kladivo: Burke (ZDA) 65,06 Kopje: Covelli (ZDA) 74,48 4x100 m: ZDA 39"7 4x400 m: ZDA 3’05”0 KONČNI IZID ZDA — Italija 123:90 ZDA — Španija 136:76 Italija — Španija 136:76 T-ar Candia, Conte in Gaj (Navigazione Genova), Freddi (Gramsci), Furiat-tinl in Ronconi (Salvarani, Parma), Guidetti in Mescoli (Virtus Bologna), Jotti (CIAM, Modena), Nan-nlni, Salemme in Veljak (Ruini, Firence) in Ricci (Casadio, Ravenna). remiziral z Zagrebom. Sarajevo je presenetljivo visoko izgubil z Ve-ležem, v Zrenjaninu pa je žal ze v prvem kolu prišlo do incidentov. Pri stanju 0:0 je neznani navijač udaril stranskega sodnika s steklenico, zato je bila tekma prekinjena. Vse kaže, da bo novinec tako izgubil prvo tekmo s 3:0. V drugi ligi je Aluminij uspešno startal: na domačih tleh je preset-ljivo odpravil kvotirano Trešnjev-ko s 5:3. Naslednjo nedeljo bo Maribor sprejel v goste Proleter, Olimpija pa bo v Sarajevu srečala Vojvodino. V drugi ligi bo Aluminij nastopil v Tuzli proti domači Slobodi. I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI C. zveza - - Dinamo 2:2 (1:0) Hajduk — Vojvodina 1:0 (0:0) Olimpija - - Rijeka 0:2 (0:0) željezničar — Radnički 5:0 (0:0) Velež — Sarajevo 3:1 (1:0) Vardar — Maribor 1:1 (1:0) Proleter — Beograd 0:0 (prek.) Zagreb — Partizan 0:0 LESTVICA željezničar 1 1 0 0 5:0 2 Rljeka 1 1 0 0 2:0 2 Velež 1 1 0 0 3:1 2 Hajduk 1 1 0 0 1:0 2 C. zvezna 1 0 I 0 2:2 1 Dinamo 1 0 1 0 2:2 1 Maribor 1 0 1 0 1:1 1 Vardar 1 0 1 0 1:1 I Beograd 1 0 1 0 0:0 1 Partizan 1 0 1 0 0:0 1 Proleter 1 0 1 0 0:0 1 Zagreb 1 0 1 0 0:0 1 Vojvodina 1 0 0 1 0:1 o Sarajevo 1 0 0 1 1:3 0 Olimpija 1 0 0 1 0:2 0 Radnički 1 0 0 1 0:5 0 II. LIGA (ZAHOD) IZIDI Sloboda — Bratstvo 2:1 (1:1) Aluminij — Trešnjevka 5:3 (2:0) Belišče — Šibenik 2:0 (2:0) Tudi Sergij Veljak med petnajstimi FIRENCE, 21. — V okviru priprav za nastop italijanske reprezentance na ((Mediteranskih igrah« je italijanska odbojkarska federacija povabila na skupni trening med drugimi tudi bivšega Borovega atleta Sergija Veljaka. Ostali povabljeni odbojkarji pa so: Barbieri (Minelli Modena), Bat-taglia (La Torre, Reggio Emllia), Famos — Rudar (L) 1 1 (1:1) Rudar (K) — Varteks Borovo — Čelik Borac — Osijek 3:2 (1:0) 0:0 0:0 Lokomotiva — Split BSK — Leotar LESTVICA 0:2 (0:2) 3:0 (1:0) BSK 1 1 0 0 3:0 2 Aluminij 1 1 0 0 5:3 2 Belišče 1 1 0 0 2:0 2 Split 1 1 0 0 2:0 2 Rudar (K) 1 1 0 0 3:2 2 Sloboda 1 1 D 0 2:1 2 Famos 1 0 1 0 1:1 1 Rudar (L) 1 0 1 0 1:1 1 Borac 1 0 1 0 0:0 1 Borovo 1 0 1 0 0:0 1 Čelik 1 0 1 0 0:0 1 Osijek 1 0 1 0 0:0 1 Varteks 1 0 0 1 2:3 0 Bratstvo 1 0 0 1 1:2 0 Trešnjevka 1 0 0 1 2:5 0 Lokomotiva 1 0 0 1 0:2 0 Šibenik 1 0 0 1 0:2 0 Leotar 1 0 0 1 0:3 0 ODBOJKA Danes prijateljska tekma Bor-Breg Po daljšem poletnem premoru J® ženska ekipa Brega ponovno začela trenirati s polno paro. Precej be-klet se je tudi udeležilo tečaja v Rovinju, kjer so si pridobile novega znanja. Kot prva težja preizkušnja bo turnir v Polcenigu, ki se fc'8 bosta udeležili še ekipi Casagrande iz Sacile In Porzip iz Vidma. Favorit je Casagrande; če ne bo presenečenj, bi moralo Bregu pripasti drugo mesto. Turnir je v okviru Festivala furlanskega športa, ki ga organizma «11 Gazzettlno«. Udeležuje se ga skupno 15 društev, med katerimi zasledimo nekatera zelo znana, kut CRDA Tržič, Pordenone, Virtus Moretti itd. Otvoritev Festivala bo ® sredo, 23, t.m„ zaključek pa 10. septembra. Odbojkarski turnir bo v četrtek, 24. t.m., zmagovalcu pa bo pripadal pokal občine Polcenigo. Brežanke so se za nastop temeljito pripravile. Obnovile so obenem tudi svojo ekipo. Obe lanskoletni ekipi sta se namreč združili društvo pa je ustanovilo še eno mlajšo, ki sedaj že vestno trenira-Danes (torek) bo za Breg zadnja preizkušnja, ko se bo v trening tekmi srečal z Borom. Oglasi: Odbojka: trening moške ekipe ie danes, v torek ob 19.30. Nogomet: Začetek treningov mladincev in članov bo v sredo ob 1®-uri. Igralci naj se zberejo ob igrišču v Bol juncu. Mednarodni ženski turnir v Nabrežini. Prizor s tekme AGI — Sokol iniiiiiiiiiiiillillllliiliiiillllHilllillllllilillltiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiilHllliiiiiiiiiiiiiiilltiiliiiiHllilllliiiiuiiiiiiiliiiiiiimiiiillimiililiiiiiuiiiiiiiiiiiiilluiiiiiuiillllllliHi"11* NEURADNO SVETOVNO PADALSKO PRVENSTVO Slovesna otvoritev v Portorožu V. jadranskega padalskega pokala Atraktivni skoki zaradi slabega vremena na sporedu prihodnjo nedeljo iiii!iiiMiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii J John Creassy 61. LOBOV PEČAT Dva meseca kasneje so zaključili preiskavo in začela se je sodna obravnava. Obramba je poskušala poudariti Marga-retino lepoto in z njo vplivati na poroto, pa je propadla. Javni tožilec je analiziral njen zločinski duh, njeno željo po gospostvu in kako rada živi bogato. Prav to je pripeljalo, da je organizirala največjo bando vlomilcev v Londonu. Nadalje, je ugotovil, da je delala skupaj s Helene Wolff in z doktorjem Sorensenom in da je svojega očeta spremenila v bednega človeka, ki je moralno in fizično popolnoma propadel. Kar je presenetilo Rogera, je bila starost Margaret Fa-terson Stara je bila dvaintrideset let. Naslednji dan potem, ko so jih obsodli; smrtna kazen za Margaret Paterson, doktorja Sorensena in Carneya, je bil Roger v svoji pisarni. Pozvonil je telefon. ^ — Gospod West, je rekel dežurni policaj, gospa in gospod Hambledon vas želita videti. — Kako ste rekli? Hambledon? O, da. Pripeljite ju v čakalnico. Takoj pridem. Ko je Roger Vstopil v čakalnico, sta polkovnik Hambledon in njegova soproga vstala. Rokovali so se in Roger je vprašal: — Kako pa mali Peter? — Prav zaradi njega sva prišla, je rekla gospa Hambledon. — Nikoli ne bova pozabila vašega pogovora z njim. S svojo nežnostjo in pozornostjo ste ga odvrnili od strašnega dogodka, ki bi lahko zapustil pečat na njegovem poznejšem življenju. Prišla sva se zahvalit. Midva veste bova posvojila malega Petra. — Dovolita, da vama čestitam, je rekel Roger z drhtečim glasom. — Hotel bi vam izraziti svoje občudovanje, hkrati pa bi se vam rad oprostil. Nisem si mogel misliti, da bi lahko kak policaj takšno hudo novico sporočil tako lepo in oprezno. Roger se je nasmehnil. — Tudi policaji so včasih ljudje. Sicer pa gospod polkovnik, všeč mi je, da ste danes prišli. Jutri me ne bi več našli. Odpotujem na dopust za tri tedne z ženo in otrokoma. Vendar nista mi povedala, kako je s Petrom. — Odlično, Sicer pa vam je poslal sporočilo* inšpektor. Na vsak način hoče zvedeti, zakaj je detektiv, ki je bil tako ljubezniv z njim, dal svojemu sinu ime razkuštranec. Konec. V nedeljo popoldne, ob 16. uri so se oglasile fanfare na sečoveljskem letališču In pred tribune so prikorakale reprezentance 18. držav, udeleženk letošnje pete izvedbe mednarodnega padalskega tekmovanja za «V. Jadran Cup«, po naslednjem vrstnem redu: Avstrija, Belgija, Bolgarija, ČSSR, Italija, Finska, Franclja, Madžarska, NDR, NZR, Nizozemska, Poljska, Švica, Turčija, Velika Britanija, SZ, ZDA in Jugoslavija. Zbrane padalce ter njihovo spremstvo — skupno 217 ljudi — sta pozdravila predsednik zveze letalskih organizacij Slovenije Vencelj Jeras In predsednica piranske skupščine Jolanda Kos. Predsednik mednarodne letalske organizacije Vladimir Kokkinaki je v ruščini zaželel tekmovalcem obilnih športnih uspehov, nakar so fantje in dekleta v narodnih nošah poklonili tekmovalcem šopke cvetja — znak tradicionalne slovenske gostoljubnosti. Letošnja Izvedba tekmovanja za Jadran Cup je po številu prijavljenih največje padalsko tekmovanje na svetu, je že tretje po vrsti v Portorožu. Tekmovanje za I. Jadran Cup je bilo leta 1957 v Tivatu-Boki Kotorski, kjer je sodelovalo le 10 držav s 52. tekmovalci. V skupnem plasmaju je prvo mesto v moški in ženski konkurenci osvojila ekipa SZ. Najboljši Jugoslovan Danilo Damjanovič je bil drugi. Sovjetskim padalcem gre namreč zasluga, da so uvrstili padalstvo med športne discipline. Takoj so se zato navdušili tudi Francozi in izpilili tehniko skakanja — Francozi so pravi mojstri v prostem padanju z zakasnelim odpiranjem padala — ter Američani, ki žanjejo velike uspehe posebno v atraktivnih skokih. Na tekmovanju za II. Jadran Cup so se dve leti pozneje izkazali Bolgari v moški, Sovjetkinje pa v ženski konkurenci. Leta 1963 so tekmovanje za III. Jadran Cup prenesli v Portorož in uvedli tudi disciplino atraktivnih skokov za nagrado Turizem-Porto-rož, ki so jo osvojili ameriški padalci. IV. Jadran Cup se je odvijal v Portorožu julija 1965. Sodelovalo je 16 držav s 111 tekmovalci/ V posameznih disciplinah so zrna-1 tujih ekip odpovedati najavljen0 gali: tekmovanje v atraktivnih skokih *8 Padalska štafeta: Švica (moški) 1 nagrado «Turizem - Portorož l®«7*’ ln SZ (ženske) kajti nad letališčem se je t-aicra« Grupni 800 m: ČSSR m in Francija ž. Grupni 1500 m: ČSSR m in ž. Skoki v morje: Jugoslavija m in Bolgarija ž. Atraktivni skoki: SZ. Na letošnje tekmovanje se je prijavilo kar 180 padalcev iz 22 držav, v Portorož pa so prispele le ekipe iz 18 držav ter ekipa Peruja kot opazovalec. Ekipa Kanade' sicer svojega prihoda ni odjavila, toda do nedelje ni še prispela. Na splošno žalost tisočev gledalcev, ki so se zbrali vzdolž sečoveljskega letališča, je vodstvo tekmovanja sklenilo v soglasju z vodji dvignil močan veter ih" nebo E° kmalu pokrili oblaki, ki so pr-:pr®' čtvali vidljivost tekmovalcem. M®”' narodna pravila namreč dovoijuJ^ jo najvišjo hitrost vetra 7 metr-i' na sekundo (25 km na uro). L/8' lo, ki je poneslo jugoslovanske P8, dalce že na višino 2000 metrov, ‘e je tako moralo spustiti nižje *?' odvrglo dva poizkusna skakalca. 08 bi ugotovila točno smer vetra ' vmesnih zračnih plasteh. Medt'-'.-’ ko je angleška ekipa, ki se ie rz[ hajala v drugem letalu, po radii-*, zvezi napovedala svoj odstop tekmovanja, so se pojavila v zib®8 žlvopisana padala Jugoslovan’*0 padalcev A in B ekipe, ki so k‘Ju“ močnemu vetru pristali na cll|U splošno občudovanje gledalcev prisotnih strokovnjakov iz tujih mj žav. Ta podvig je opogumil tu”‘ tekmovalce ostalih držav, da so dvignili v višine ter izvajali sto atraktivnih skupinske skoke r-* cilj, tako da so gledalci kljub »,8' bemu vremenu prišli na svoj ač8”; Posebno so navdušili Francozi, cf’ hi, Američani ter Sovjeti. Sov/1, skl padalec se je dal celo pri vez8' na kabelj za letalom ln tako val nekaj časa nad tisočglavo MRjj žico, dokler se ni dovolj PreZ1®Te ter odskočil na cilj. Presenečen. je pripravil tudi švicarski P8Cl8'r,,.’ ki je skočil s novim trikotnim P dalom. Skotje so se izkazali 'l0 redno varčne: namesto na ciliu -pristali kar pri svojem avtobusu ' da bi prihranili na bencinu — \0 s tem dobili tudi posebno nagi-8 za hrabrost, kajti pristajanje * tako prometni cest! ni posebno j no. Gledalce je zelo navdušil j znani športni letalec Alpskega M tr- škega centra na Bledu France a-* nik s serijo akrobacij — pentlje, izredno dolgi hrbtni zavoji — ki so bile radi močne« vetra toliko bolj tvegane. h0 Disciplina atraktivnih skokov tako na sporedu prihodnjo necr-Uj-Upajmo, da tokrat vreme Iie.,pV. slabo poplačalo truda prireditelj I. M- —_ m MONTEOCH1 6 U TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni preda' 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL, SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ut Mr nniiem« 4 400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna Številka » tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev). letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U-637* - )r /n,T -.4 ' rVuhllana Start tre 3/1 teli-on 22 207, tekoči račun pri Narodni banki « Ljtibliani - 501:1-270/1 ogi.vsi ( .ena (»Klasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi «0 Ur beseda - Oglasi ° ’ gortške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri (cSocletft Pubbllcitš Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tlaka. Trst _—«