Redaccion ” Administracion:
A N
blas 1951
U' T. 59-3G67 Bs. Aires
O Č N I N A :
SiemsKi Glas
REGISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAI.) INTELECTUAL No. 225027
2a eno leto $ 8.— pol leta * 5,-inozemstvo 2 Dolarja
( E A V O V E S M, O V E iV ,1 >
PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA - ORGANO DEL C ON SE J O ESLOVENO QUE REPRESENTA TODAS LAS
SOCIEDADES ESLOVENAS
LETO (ASO)
O O 2
FRANQUEO PAGADO
Concesion N? 3159
TARIFA REDUCIDA
Concesion N? 1551
I.
BUENOS AIRES, 1 DE ABRIL (APRILA) 1947
Num. (Štev.) 14
EL MUNDO A SUS PIES
(j'| Jj
m fes aCe a^9unos ahos, todo el mundo cnaba con. aliento y aprobacion ■s. e*evadas y serenas palabrac dsl ,n. -.J311 Presidente del Norte: Roosevelt, enseguida se escuchaba lc/ vo-replica de Berlin: Hablabc Hit-
>o' col in ;k o
i a-in se n<T at° nji' ov° 1'
itefl
IIlO'
ji>£
sttf
qV<3
[jdl{
jn®'
o Sl
4fei ief- Un,
o queria la pa?, mundial, el olro
a 9usrra.
^i^otios eslovenos de la Venecia ■ como otras minorias oprimi das r ^’c^avi2adas por el yugo extraniero s demas pueblos amenazadoa por nazifascismo, sabiamos que se esta hPri ndo la guerra; la guerra sin ^ Y misericordia; la guerra a Y muerte; la guerra paia la inde-
'or ienc*a -os pueblos; la guerra _a conquista social; la guerra pa-Vlvir la vida digna del hombre.
0ri tanta sangre vertida, millones ^Uertos. sufrimientos, represalias
t
prvi ,0 . Washington:	Truman	hablo.
0rturas, los pueblos no lian llegado realizados sus deseos; una vez r^s se esta amenazando con la gue-Pero esta vez no desds Berlin, sino
Jlo.s
'a
3fl>^
ce[
ial
9usta la libertad de los pue-
^°S kalcanes, Porqus la liber-no se hizo a gusto de los Bs 'Stas Yanquis. Los imperialis-I an9losajones ha cen todo lo posi-Para que nuestro pueblo en la Q *i^a	no 'le9ara a 1° comple-
^ertad en Trieste y Goricia, que
■an
n
it, 1,1
:>v
;tcJvi le eslovenos de Carintia queden has-1 SUS cor,^nes naturales. Aun ;Q^‘ ^iiman esta dispuesto a finance s 9°biernos satelites en torno n,^stra madre patria y la Union j letica, con el pretexto de detener 'XPansi°nism° comunisia. Pero el ej ytlismo ya existe por todas partes Ja lr>Undo, si asi es guiere llamar a 9f«c,des luchas sociales que los »a j°S toc*o mundo estan li'
i 0 en estos momentos.
® V*
jjj . aY tal democracia contra el ^ smo, sino reaccion imperia-QciQ0tltra democracia. La antidemo-6S' ac^em<^s Y por eso mismo,
pejE°
pies. Para reemplazar a los ingleses, que esian en liquidacion de su impe-iio, se introducer. en Grecia. Buscan la alianzc. con la reaccion Suica. Apo^ yan a Franco. Alientan al Vaticano en su empresa antisovieticai antie.slava y antidemocrdtica. Buscan asegu-rar sus posiciones en Italia, Alemania y en el Japon. Basta leer los diarios, pora saber que clase de dsmocracia estan delendiendo.
Hitler y Mussolini con sus falsas y nefastas doctrinas nacifascistas ban muerto. Ha muerto tambien el gran pacifista Roosevelt, el hombre que iguales el mundo hoy tanto necesita. Pero no ha muerto la justicia que tar de o temprano ha de llegar al mundo. Sin duda alguno, creemos, que lor, esfuer^os de los imperialistas yanquis y sus simpalizantes, son los ultimos esluerzos del viejo y muribundo mundo capitalista. El nuevo horizonte del nuevo mundo se esta levantando y poco a poco aclarando el feliz por-venir de todos los pueblos amartes de la paz, justicia y trabajo.
®3ta eu jueg0j pues, hoy, en el
U ° ,^ren‘e cl imoerialismo yanqui. ? hbi
, penetracion abieria en los 6 Paises para domirarlos. Lo
ircioUbertad e independoncia: de las P 63 Y con ellas su derocho ci la rtllctci6n paciiica do su videt, tambien hablcbc ael poligro 152® TOdniSta c*ue est° amenazar.do el y(tnc?' Para escondor asi sus piopias °‘5ioQtl6s:	mundo	a sus pies.
Us<. i.°n «quel enionces Hitler y ls »li tenicn a su favor los secto-‘ obscuros de la reaccion rr.un-YaS'* ^°Y' Ia tienen los imperialis-
lUrchill'1'S 6 ^ng*esos con ^ruir,an Y
(NO
)-4l°
,853*
 Jrente. Su escenario es el
el	e' de Hitler y Mussolini,
Usmo objetivo: El mundo a sus
I
General Major Franc Pirc
IMENOVAN ZA POLNOMOČNEGA MINISTRA F. L. R. JUGOSLAVIJE V ARGENTINI
Vlada F. L. R. Jugoslavije je imenovala Generala Majerja Franca Pirca kot izvanrednega poslanca in. polnomcnega ministra F. L. R. Jugoslavije v Argentini.
Tudi argentinska vlada j'3 dala svoj "placet" in general-major Pirc, nov polnomočni minister F.L.R.J. bo v najkrajšem času dospel v Argentino.
G. M. Franc Pirc, sin ugledne slovenske družine je rojen leta 1899. Srednje šole je dovršil v Ljubljani m nato stopil v častniške šole v Reki, katere je dovršil kot častnik leta 191' ■
Kot častnik je do leta 1941. služboval pri iugoslovanski vojski.
Takoj po izbruhu druge svetovne vojne je bil od/Nemcev ujet. Izrabi, je prvo prilike/ da je pobegnil in se pridružil Narodni Osvoobdilm Vojski Maršala Tita.
Kot odličen in izvežban vojnik, je imel zelo odgovorno in važno mesto.
Za časa osvobodilne borbe, ko se je ustvarilo zrakoplovstvo Maršala Tita, jo bilo vodstvo t6 poverjeno generalmajorju Pircu. Prav na tem mestu ga je danes doletelo imenovanje kot pol-nomočnega ministra in izvanrednega poslanca F. L. R. Jugoslavije v Argentini.
eknliko splošnega svetovnega političnega
pregleda
MALO OBETAJOČA KONFERENCA V MOSKVI
Naknadno ko )e odhajal1 nov tajnik zunanjih zadev Združenih Ameriških držav v Moskvo na mirovno konferenco, so izjavili v Washingtonu, da bodo revidirali svojo zunanjo politiko. Pričakovali smo_ da so vendar sprevideli,' da s svojo imperialistično politiko ne morejo ničesar doprinesti na altar bodočega miru. Grdo smo se ušteli, ko smo oni dan slišali Trumanov govor, General Marshall je sicer vedel s kakšno "novo politiko" odhaja v Moskvo, zato so bile njegove “slutnje" o uspehu konference že vnaprej pesimistične. V Moskvi so tudi najbrže že vnaprej slutili s kakšnimi nameni prihajajo zastopniki bivših vojnih zaveznikov, zato je bil sprejem mrzel.
Doslej se niso na konferenci v Moskvi še v ničemer sporazumeli in kot zgleda se tudi ne bodo. V Washingio-nu so objavili vsebino znanih sporazumov treh velikih v Teheranu, Jalti in Potsdamu, na: podlagi katerih je bila dosežena zmaga nad nacifašizrnom in se bo potem sklepal mir. Ta sporazum hoče sedaj tolmačiti protisovjetski blck na svoj "demokratičen" način, kot je našim čitateljem znan že iz konference v Londonu in potem v Parizu. Sovjetska Rusija pa slej ko prej vztraja v smislu samoodločbe narodov, kot je bilo določeno v Atlantskem sporazumu. Razlika je v tem: Sovjeti hočejo resnično ljudsko demokracijo, njih nasprotniki pa kapitalistično demokracijo. Na zunaj( po besedah, se zdita obe enaki, v bistvu pa se razlikujeta kot noč in dan. Narodi hočejo danes resnično demokracijo in ne samo na papirju. Tu je prepad, Ki se mnogi bojijo, da ga ne bo mogoče brez vojne odpraviti.
ANGLOSAKSONSKA IN SOVJETSKA DEMOKRACIJA
Glavno vprašanje na konferenci v Moskvi je vprašanje povojne Nemčije in Avstrije. Anglosaksonci bi hoteli skleniti z Nemčijo nekak tak mir kot so ga bili sklenili po prvi svetovni voini, samo’'gospodarsko še ostrejšega po drugi strani pa dati vse svobodo narodu. Če se moremo iz zgodovine kaj naučiti, tedaj je jasno kaj hočejo. Nekega dne se bo dobil nov Hitler, ki bo dejal kot je dejal prejšnji: Ne bedimo tepci, Nemci; ne plačajmo nič več vojne odškodnine, oborožimo se in udarimo kamor bo bolj kazalo. Hitler je bil preveč požrešen in hotel pogoltniti cel svet, a mu je zaletelo.
Bodoči "fiihrer" pa bi bil po mnenju anglosakscncev in po izkušnjah pro-slulega gotovo pametnejši in bi vedel na katero stran mu je 'idariti za doseči uspeh, ne cel uspeh, saj na svetu ni ničesar popolnega, n arveč samo delni uspeh v kolikor je ti di anglo-saksoncem koristno. Na svt 'u je pač dovolj prostora za nemške n anglosaksonske kapitalistične trus\r To je anglosaksonska demokracija.
Sovjeti pa so mnenja, da je treba dati Nemcem vse gospodarske pogoje za obstoj ter jim odvzeti samo vojaško industrijo ter obenem vzge'ati narod v novem duhu družabnega življenja, v duhu, da bi bil človek človeku človek in ne volk. To je slovanska demokracija. Anglosaksoncem pa ne gre v glavo, da bi se volk sprijaznil z ovco. Če pa bi obiskali živalski vrt v Moskvi, bi videli kako živali vseh vrst od mogočnega leva pa do male miške živijo v najlepšem prijateljstvu; mačka ne čuti apetita do miške, volk ne do jagnjetaj lev ne do šibkejših živalskih bitij; vzgojeni so bili skupno in skupno živijo brez sovraštva. Človek pa vendar ni žival. Vendar se je nemški človek izkazal v tej vojni slabši od živali. Kaj je temu vzrok? Vzgoja! In sovjeti bi radi napravili iz nemške človeške živali človeka. Človeku pa je treba dati vse življenske pogoje, kajti le tedaj bo spoznal v sebi resnični smisel življenja.
BOJ PROTI KOMUNIZMU
Že precej časa se vodi v takozva-nih demokratičnih državah prikrita in odkrita borba proti komunizmu. V Zdru Ženih Državah, ki se ponašajo s svobodo besede, tiska in mišljenja, so
Obvestilo jugoslovanskim izseljencem glede državljanstva
Poslaništvo F. L. R. Jugoslavije obvešča vse Jugoslovane, kateri so radi 30 letne odsotnosti izgubili jugoslovansko državlajnstvo na podlagi čl. 28 Zakona o državljanstvu iz leta 1928, da lahko spet postanejo državljani F. N. R. Jugoslavije. Treba je, da do 5. julija t. 1. predstavijo izjavo, da želija biti spet jugoslovanski državljani.
Poslaništvo F. L. R. Jugoslavije v Buenos Airesu
sme biti Slovenca v Buenos Airesu in okolici, da bi si ne ogleda! razstavo fotografskih K ki se vrši 5. in 6. aprila v prostorih G.P.D.S., ulica Simbron 5148, v Villa Devoto.
pričeli oficielni boj proti komunizmu. Nihče, ki je komunist ali osumljen komunističnega mišljenja, ne more biti v državni službi. A nameravajo iti še dalje: proglasiti komunistično stranko za nezakonito. V tem prizadevanju so mnogo bolj vneti, kot so bili proti nacifašizmu, ki ki ga z javno tajnostjo in kjer morejo ščitijo in gojijo. Če je kapitalistična demokracija res tako dobra( kot jo skušajo prikazati, tedaj se komunizma ni treba bati; če pa se ga bojijo kot hudič križa, tedaj gami potrjujejo nasprotno.
Nova reakcijonarna strategija ni nova. Bori se in skuša zaustaviti ljudski socialni progres za vsako ceno. Komunizem je samo pretveza, v resnici pa se borijo proti splošni ljudski demokraciji, katera jim zbaranjuje svobodno izkoriščanje. Borijo se proli Čileju, Argentini, ki jim ne dovolijo vsega kar bi želeli. O Rusiji in ostalih slovanskih državah, ki jim novi družabni' sistemi onemogočajo vsako izkoriščanje, pa niti ne govorimo. S tem pa seveda ljudskega socialnega programa ne bodo zaustavili. Človeštvo bo šlo svojo pot, ki mu je od narave določena.
Iz Sv. Križa pri Trstu
MEJE AMERIŠKEGA IMPERIALIZMA
Severnoamerikanski imperializem si je postavil zelo daleč svoje meje. Atlantsko morje mu je že postalo pretesno; zariniti se hcče v Evropo, Grčijo in Turčijo za prvo silo( potem pa še drugod. Pravijo, da je treba zaustaviti komunistični naval, ki je na to stran najbolj nevaren. Sedaj pa se vprašamo:	Če so severnoameriške
meje v Grčiji in Turčiji, kje pa so potem sovjetske? Vsekakor bi morale biti po njih logiki v Mehiki, Panama in Kubi. Kaj bi rekli Severnoameri-kanci, če bi Sovjeti poslali v te dežel denarno pomoč, orožje, civilne in vojaške izvedence, kot so poslali on5, v Grčijo in Turčijo? Zagnali bi krik, da bi se nebo treslo. Sovjeti m Jugoslovani pa naj bi molčali, če ob njihovih mejah Amerikanci nastavljajo topove. Res je, da je letalska in atomska pot kratka, a to še ne daje pravice ameriškim imperialistom, da bi strahova li svet' Truman je sicer jasno povedal, da so pripravljeni storiti vse, da jih bo svet spoštoval. iHtler je tudi vse napravil, da bi svet prisilil na kolena, a ga ni mogel vkloniti, čeprav je moglo za njegovo nasilje pasti petdeset milijonov žrtev. Če mister Truman s svojimi somišljeniki misli nadaljevati Hitlerjevo pot, potem že ve kaj ga čaka.
JUGOSLAVIJO BI SPET HOTELI ODRINITI
V smislu sporazuma treh velikih bi od Avstrije ne smeli zmagovalci zahtevati nikake vojne odškodnine. Rusija pa zahteva za Jugoslavijo 150 milijonov odškodnine. Vzemimo, da v smislu sporazuma Jugoslavija do te odškodnine nima pravice, ima pa pravico do koroških Slovencev, če se vpošteva Atlantski sporazum o samoodločbi narodov. A naši nasprotniki zanikujejo eno in drugo. Rusija na vsak način zahteva prisotnost Jugoslavije, predno se bo o pogojih Avstrije govorilo in kaj konkretnega zaključilo. Treba je namreč upoštevati, da javnost o sporazumu treh velikih. ni bila poučena in zahteva Jugoslavije je popolnoma opravičena, ko se gre za njene interese do katerih ima pravico.
Poročali smo že v prešnjih številkah Slov. Glasa o nesreči tov. Karla Kosata iz Kri:;a pri Trstu. Takrat pa nismo imeli podrobnejših podatkov o njegovi nesreči, zato danes podrobnejše o tem poorčamo. Doprinaiamo natančnejše novice, katere so stariši prijeli od hčerke, brala pokojnega.
Tov. Košuta se je smrtno ponesrečil in nesreče so krivi tamkajšnji fašisti. BU ;e v partizanski službi kot vojak in je dona.ial in odnašal z motornim kolesom poročila iz Cone A v cono B. Poti je vse dobro poznal a tudi fašisti so njega dobro poznali. Vedel je, da ga vedno zasledujejo. Pogostoma je bil od prijateljev opozorjen naj se pazi, a na opozorilo je navadno odgovoril: "Nič zato, jaz moram izvršiti mojo dolžnost, naj pa to stane kolikor hoče."
Dne 19. okt. se je v službi z motornim kolesom vozil po cesti pri Bazovici. Kar nepričakovano in z veliko naglico pridrdra za njim poln kamijon vojakov v angleških uniformah. Hotš so ga s kamijonom dregnili in on je takoj padel, a padel je tako nesrečno, da je ostal na mestu mrtev.
Sestra Ida, ki je zaposlena pri posebnem oddelku PPNOO v Ajdovščini piše Staričem v Argentino sledeče pismo:
"Dragi stariši!
Končno se Vam spet oglasim. Toda med to dobo in zadnjim Vašim pisemom, ka!o. rega sem bila'zelo - zelo vesela (po 6 letih1) se je mnogo dogodilo in izpremenilo. Našega Karlota ni več. Fašizem je zahteval novih žrtev in ena teh je bil tudi naš Karlo
Hočem Vam o njem natančno poročali. Meni se zdi, da so vse to le sanje ter da ko se bodem prebudila ne bo vse to resnica. Toda ko zjutraj oblačim to črnino, vidim da niso več sanje, ampak resnica.
Presrečni bi se šteli, ko- bi ne v minuli borbi, ki je bila tu, naša številna družina no izgubila nobenega. Škoda je bilo našega Karlota, ker on je bil tudi oče dveh malih nebogljenčkov, ki bi danes potrebovali očeta. Toda nič ne pomaga jamrati, usoda njegova je bila taka. Očeta jim bomo mi nado-mestovali, mi vsi jih vzgajali v take junake, kakršen je bil njihov oče. Ponovno lahko potrdim, da je bil Vaš sin in moj brat — junak. Njegovega ogromnega dela Vam ne morem tu opisovati, a pojasnila pa Vam ga bom, ko se bomo še kedaj videli. Bil je tudi odlikovan, a njegovo odlikovanje ko prejel njegov mali sinček, da mu bo to pri. ča v življenju, kakšen junak je bil njegov oče.
Dragi tata, borba, katero si ti začel tu pred.25. leti ni bila zastonj in Tvoji otroci se niso bali za to borbo žrtvovati svoje življenje in se tudi ne bodo v bodoče tega ustrašili. Brez žrtev ni svobode, ni tistega
po katerem mi stremimo. Naša borba pa ni še dokončana in zato moramo tudi danes očetje in matere žrtvovati svoja življenja za boljšo bodočnost svojih otrok. To naj Vam bo v tolažbo. Ne jokaj, draga mama! Vem,
, da Ti je hudo, ker ga nisi videla, a ponosna ,bodi nanj, ponosna, kakor so ponosne vse naše matere, ki so žrtvovale svoje sinove za novo domovino. Te matere ne jočejo, ampak še bolj stisnejo pest in iz njihovega jeklenega obraza čitaš samo eno: "maščevale se bomo!" Tako sem tudi jaz obljubila na grobu našega Karlota.
Tudi njegova žena, danes vdova, se dobro zaveda, iickaj je njen mož žrtvoval življenje. Njen obraz je jeklen, kakor obraz vseh vdov, katerih je tu na tisoče. Pomagali jim bomo vsi. troci pa bodo dobivali pokojnino, ker naša država zelo skrbi za vojne sirote.
Pokojnega Karlota pozna cela Cona A in cona B. To je pričal njegov pogreb, katerega se je kljub dežju udeležilo ogremnih ljudi. Cela vas je bila v slovenskih zastavah in na pol droga v znak žalosti. Stražili in nesli so ga partizani. Rudečih nageljnov z rudečimi trakovi je bilo ogromno in tudi K. P. mu je poklonila svoj venec iz rudečih nageljnov. Krsta pa je bila pokrita s slo-vehsko zastavo. Pokopali so ga z drugimi partizani, ki so istotako žrtvovali svoja življenja za svobodo in katerih trupla so sedaj prepeljali iz gozdov na domače pokopališče. Tako smo tudi našega Karlota prepeljali iz Bazovice, kjer je padel, kot žrtev fašizma.
Naša dolžnost je sedaj, da ga maščujemo in njegovo borbo nadaljujemo do končne zmage. Trda in neizprosna borba je naša in na mestu enega padlega borca jih stoji danes 10. Vedno in vedno več se množijo naše vrste, ki so neizčrpne.
Vaša hčerka — Ida."
Da je bil tov. Karlo Košuta zaveden rojak,
nam to priča tudi članek objavljen v ' morskem dnevniku” in ki se glasi:
Ob pogrebu svetokriškega partizano
Sv. Križ pri Trstu se je v ponedeljek t. m. odel v črnino. Trdni, v burji prei* šeni ribiči so žalovali za svojim tovcf‘s partizanom. Pa ne samo ribiči, vsa v3-‘ vsa okolica žaluje za tragično premini tov. Karlom Košuto in sočustvuje z dru^ ki je tako nenadno izgubila svojega dr1 ga člana.
Tov. Karel Košuta je bil partizan in * borec za lepšo bodočnost svojega ndtf Neustrašno se 'je boril v prvih vrstah osvoboditev naše kraške zemlje in naše movine. Ko se je končala vojna, borbe ni bilo konec. Pokojnik je to prav dobi'® del in se je udejstvoval v borbi za pr'1' ljudstva ter stal vedno med prvimi in bolj požrtvovalnimi tovariši. V soboto <Ja doletela nesreča, kateri je podlegel-
Vsi vaščani in mnogo ljudi iz bližnjih * jev ter celo iz Trsta je spremljalo ljubi)6 ga pokojnika k večnemu počitku. Ob zvokih svetokriške godbe so korakali °\ ZPP in člani vojne misije z Nabrežine dile so jim vse domače organizacije s nimi venci. Pevski zbor je zapel pokoj11 nekaj žalostink v slovo. Ob tem novern ( tizanskem grobu je spregovoril posW besedo tov. Drago Pahor.
Svetokriški partizanski grobovi, parmski grobovi po vseh naših pokopališč oni, ki so raztreseni po gmajnah in gož® širom naše domovine, kličejo in opoI^,, jo, da naša beseda ne sme biti poz^ na, da mora biti naša pravda izvoje^ Na naših partizanskih grobovih bomo ” dili nov svet, kakršnega so si zamislil' ki so darovali zanj svoja življenja.
★
Pokojni zapušča tu v Buenos Airešu riše, brata in sestro. Vsem naše sožalj®-
n E R I! E I! I A DE O B R
HUMAR y MAKUC
V
Av. Central 3720 Calle No. 2 3729
U. T. 741
.45’
REVOLUCIJA V PARAGUAJU
Podobno kot na Kitajskem, ki že leta in leta traja notranja revolucija, brez da bi bilo videti konca, se godi v Paraguaju. Narod se je,dvignil proti diktatorski vladi ter je gotovo, če ne bodo posegle kake zunanje sile vmes, ba bo tudi zmagal. Diktatorska vlada skuša potom radja dopovedati svetu, da vodijo revolucijo komunisti, oziroma sovjeti, kar revolucionarni voditelji odločno zanikujejo. Res pa je, da je bilo pod diktaturo generala Mori-nigo življenje Paragvajcev nevzdržno in je večina naroda odločno na strani revolucionarcev, katere tudi komunisti, kar je naravno, z vsemi močmi in razpoložljivimi sredstvi podpirajo. Vsekakor je paraguajska revolucija velikega političnega pomena za vso Južno Ameriko.
Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev
VABI
vse cenjene rojake in rojakinje, na
VELIKO PRIREDITEV
OB PRILIKI OBHAJANJA 12. OBLETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA katera se bo vršila dne 20. APRILA t. 1. ob 5 uri pop. v društvene111 domu v ulici Simbran 5148, s sledečim
SPOREDOM:
1) Otvoritev — Godba.
2) Pozdrav predsednika.
3) Deklamacija: "Domovini", izvaja Olga Čotar.
4) "Mlatiči" — Mladinski Mešan zbor G.P.D.S. pod vodstvom Gabrieičič.
5) ''Lipa zelenela", prizor s petjem, izvajajo otroci G.P.D.S. Pci vodstvom tcv. A. Štokelj.
6)' Pevski Zbor Društva "Ivan Cankar", pod vodstvom tov. Cibiča
7) Pevski Zbor Drušira "Slovenski Dom", pod vodstvom C. Jekšeta.
8) Mešan Zbor Društva D.K.D. Ljudski Oder, pod vodstvom J. Sarn^
9) K.variet "Istrijanov", pod vodstvom V. Lazariča.
10) Maria Benko — iz svojega repertorja.
11) Vera Leban, iz svojega repertorja.
12) Hrovatin Angel, iz svojega repertorja.
13) Mešan Zbor G.P.D.S., pod vodstvom J. Krebelj.
14) Mladoletni Vijolinist Nestor Škof, iz svojega repertorja.
15) Mala Doiita Brezavšček in Jorge Gieco, “Gabriela", izvajata sk^P no štiriročno na glasovir.
16) Mešan zbor otrok pod vodstvom tov. A. Štokelj.
Po končanem sporedu prosta zabava pri kateri sodeluje orkester
"SAMEC"
Društveni buffet bo za ta dan dobro preskrbljen z svežimi jedili i*1
mrzlo pijačo.
Vljudno vabi ODBOR G.P.D.S.
V SLOVENSKEM PRIMORJU BODO Z REGU. LACIIO HUDOURNIKOV IN Z IZSUŠEVANJEM MOČVIRIJ PRIDOBILI MNOGO PLODNE ZEMLJE
V	letošnji gospodarski načrt je ljudstvo Ravenskega Primorja vneslo več nalog Sir. ^e9ct pomena v zvezi z načrtno obdelavo z©mlje. Važno postavko tvori tukaj zla3ti ie-Sulacija hudournikov in melioracija močvirij.
Največ plodne zemlje bo pridobljene z r®9ulacijo 7 km hudournika Lijaka v spod-n!em delu Vipavske doline. Na tem mestu !e na površini 250 ha pust svet, kjer uspe-Va)° le kisle trave, Z regulacijo in poglobijo Lijaka se bo zemljišče osušilo, v Pr‘meru suše pa se bo to zemljišče lahko Umo,no namakalo.
Enako važnosti je regulacija Korentana
v	dolžini 750 metrov. Tudi tu uspevajo se-c*ai le kisle trave, z izboljšanjem zemljišča Pa bo možno gojiti njivske kulture. Znatno ozemlje bo pridobljeno tudi z regulacijo °truge Reke v dolžini 8 km.
Vaščani vasi Hrušica in Male Loče so si Postavili v letošnji načrt osušitev močvirne-9g zemljišča med obema vasema, ki je stol-n° izpostavljeno pomladanskemu in jesenskemu deževju. Z osušenjem tega močvirja k° Pridobljenih 65 do 70 ha orne zemlje. Lastniki zemljišča so se za osušitev zani-ma'i že pod fašistično Italijo, a so jim tokratne oblasti to ovirale. Sedaj pa so na “v°jem sestanku sklenili, da bodo to zemljo oeušili, potem pa obdelovali na zadružni način. V ta namen so izvolili pripravljalni odbor za kmetijsko obdelovalno zadrugo. Na zemljišču, ki ga bodo preorali s traktorji, k°do preizkušali različne kulture in se poz. ne)e odločili za tisto, ki bo najbolje uspevala.
^se te načrte bodo prebivalci Sioven-sk«ga Primorja uresničevali s prostovoljnim delom ob pomoči mladinskih delovnih bri-^ad in ljudske oblasti.
KROMBERG Pogreb tov. Makuca. V četrtek 12. dec. popoldne se je vršil pogreb tov. Draga Makuca, ki je postal pred dnevi žrtev razbojniške tolpe v Panovcu.
Veliko število Goričanov, znancev in prijateljev ter sovaščanov ga je spremljalo na zadnji poti.
Pokojnik je mnogo pretrpel pod fašisti ter se je pozneje odlikoval v NOV. Slava tc. varišu Makucu! Preostalim naše iskreno sožalje!
VAL DOLTRA — ZDRAVILIŠČE V ISTRI
Blizu Kopra, na sončni strani pod malim gričem, ob morju se dviga zdravilišče za kostno jetiko v Valdoltri. Zdravilišče je bilo sezidano leta 1909. Po prvi svetovni vojni je prevzel zdravilišče italijanski Rdeči križ. Ali naši ljudje so težko dobili zavetja tam notri.
Že pred razpadom Italije so izpraznili zdravilišče, odpeljali vse naprave, po razpadu Italije pa se je v zdravilišču nasolila nemška vojska in O. T.
Povsod so sezidali bunkerje in posejali mine ter opustošili prostore, tako da je bilo treba dosti dela in truda, da so po osvoboditvi vse očistili in preuredili.
Ko je bilo zdravilišče popolnoma golo, brez naprav, posetlj in pohištva, je ljudska oblast takoj naročila vse potrebno pohištvo in naprave. Tako je kmalu zdravilišče zaživelo. Sedaj je v bolnici okrog 300 bolnikov. Bolniki so različne narodnosti in iz vseh krajev Slov. Primorja, Istre, Slovenije in Jugoslavije. .
Zdravilišče je dobro opremljeno, čeprav primanjkuje še kaj, uslužbenci imajo svoio stanovanjsko poslopje, otroci pa osnavno šolo v samem zdravilišču. Vsako nadstropje ima krasne terase in hodnike, okrog je lep park — spredaj pa obala. — Podnebj-3 in lega zdravilišča sta ugodni za zdravljenje kostne jetike, ishiasa in drugih sličnih bolezni.
Vesti iz Organizacij
VRTOJBA
Smrtna kosa. V nedeljo 22. dec. so spre. 1**'^ k večnemu počitku zaslužnega naduči-el>a Zorna Ivana, ki je vzgojil več kot eno
Pokol
®nje Vrtojbencev. Celih 34 let je delo-
n<3 šolskem polju. Zadnja leta je živel
val
Y	Solkanu, kjr je tudi umrl. Kako ga je Ijud-J,v° vzljubilo je najlepše pokazal pogrob, Qlerega so se udeležili vsi vaščani. Doma. c‘ Pevski zbor mu je zapel par žalostink, e9ov stanovski tovariš pa se jeposlovil cd Pokojnika z ganljivimi besedami. Lahka mu
P I Z Z E R I A Emil Lavrenčič
Avda. Fco. Beir6 5315 U. T. 50-3525
do:
yqčq zemlja.
TRGOVINA JESTVIN ‘JUGOSLOVANSKA ZVEZDA"
Močnih Ivan
SARACHAGA 4800 U. T. 67-G988
Konvencija slovenskih društev v Argentini
Slovenski Svet je na svoji seji z dne 17. t. m. sklenil, da skliče konvencijo vseh slovenskih društev v Argentini na kateri se bodo odobrila pravila in razpravljalo vsa vprašanja naše naselbine.
Konvencija se bo vršila v soboto dre 19. aprila popoldne in v nedeljo 20. aprila zjutraj z zaključkom ob 13 uri.
Komisija za Konvencijo je že v polnem delu. Sestavljena je iz dveh odsekov eden vrši vse delo tehnične narave, drugi pa skrbi za priprave materialnega značaja. Vsem društvom je bil poslan že dnevni red Konvencije, razna navodila v zvezi s Konvencijo in tudi pooblastilne listine (crodenciales) la delegate kateri bodo poslani na Konvencijo, katere nai društva izpolnijo kot je rerečeno v navodilu.
Konvencija se bo vršila v prostorih G. P. D. S., Simbr6n 5148, Villa Devoto, Capital Federal.
Na Konvencijo imajo prost vstop vsi naši rojaki in rojakinje, člani in nečlani društev, kateri hočejo slediti zasedanju iste.
Vsa društva in organizacijo pa prosimo naj napravijo vse mogoče, da se ta konvencija, ki je prva konvencija slovenskih društev v Argentini in katera si je nadela sledeče geslo:	Za ENOTNOST. ERATSKO
SLOGO in ZDRUŽITEV!, spremeni v največji uspeh naše organizirane naselbine!
Slovenski Svet.
od 6 ure pop. in do polnoči. Naslednji dan v nedeljo od 9 ure in do 22 ure. Vstop je prost.
"NAŠA ŽENA"
Na pobudo “Slov. Glasa" se je pred tednom ustanovil Zenski meddruštveni odbor. Ta odbor si je nadel nalogo reševati važno vprašanje naše žene. Kar je pa tudi glavno, sklenilo se je v bodoče v našem glasilu objavljati pod rubriko “NAŠA ZENA" vesti ir. delovanje nanašajoče se na žensko vprašanje.
Ustanovitev tega meddruštvenega ženskega odbora je bila res nujno potrebna ako vpoštevamo stališče, katero danes zavzema naša žena. Pričakujemo, da se k temu odboru pridružijo še zastopnice društev, ki niso bile ob ustanovitvi prisotne.
Želimo našim žer.am obilo napredka in uspehov v tem novem meddruštvenem delovanju.
Jji^osL Društvo “Samopomoč Slovencev’*
Vabi vse rojake in rojakinje na
DOMAČO ZABAVO
katera se bo vršila v SOBOTO, 26. APRILA ob 9 uri zvečer, v društve-Rih prostorih, ulica Centenera 2249 in Avda. Riestra.
Društveni Buiiet bo dobro založen z pijačo in prigrizkom.
Vljudno vabi ODP,OR.
Kadar pošiljate zavoje v domovino
ln bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do ?as® domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje J1 Jlh.je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do:
Bratov KEttER
CENTENERA 1140 U. T. 60-0176	BUENOS	AIRES
Razstava slik Slovenskega Glasa
Kakor je že vsem znano se vrši razstava fotografskih slik dne 5. in 6. aprila v prostorih G.P.D.S. ulica Sim-br6n 5148, Villa Devoto.
Razstava je zelo važna, ker tam bomo videli koliko se je Jugoslavija potrudila, da bi dokazala na Pariški konferenci komu mora pripadati naša Primorska. Videli bomo statistike, kako je naša Primorska pod fašističnim jarmom propadala, kako so nam uničili naše slovenske ustanove in šole, streljali naše ljudstvo, prepovedovali naše časopise, slovensko knjigo in besedo. Jasno sliko bomo pa tudi imeli o zadnjem klanju in čeprav potom slik j,e ta boj nepopisljiv, vendar bomo lahko deloma na jasnem kako so naši hrabri partizani s svojimi postojankami osvobodili našo lepo Primorsko in Jugoslavijo.
Marsikakšnemu rojaku se bo srce razveselilo, ko bo videl po tolikoletni odsotnosti svojo rojstno vas, a skrčilo tudi se mu bo, ko bo zagledal rojstno hišo v razvalinah.
Fotografske slike bodo tudi jasen dokaz večletnega kulturnega delovanja naših društev. Videli bomo naše požrtvovalne kulturne delavce koliko let že neumorno delajo in koliko so žrtvovali za obstoj in, napredek naše naselbine.
Ni dvoma torej, da ne bomo z razstavo zadovoljili naše občinstvo in dosegli velike uspehe. Vsak naš rojak, kateremu je še količkaj pri srcu naša domovina in naš narod, si mora to razstavo ogledati.
Razstava se vrfii v soboto 5. apiila
OBČNI ZBOR JUGOSLOV. DRUŠTVA "SAMOPOMOČ SLOVENCEV"
V	nedeljo 16. marca se je vršil redni letni občni zbor Jugolov. Društva "Samopomoč Slovencev", na katerem je bil izvoljen sle. deči nov odbor:
Franc Petrovčič, predsednik; lakob Truden, podpredsednik; Franc Uršič, tajnik; Anton Trček, podtajnik; Jakob Strauss, blagajnik; Josip Komel, podblagajnik; Ivan Pelško, gospodar; Franc Dovgan, Ivan Močnik, Anten Hostar, Anton Ules, odborniki; Josip Koželj, Anton Žnidaršič, eFliks Zupančič, pregledovalci računov. V pododbor za prireditve so bili izvoljeni sledeči člani, Bruno A. Apollo-nio, Anton Žnidaršič, Anton Lozar, Anton Dolinar in Josip Strainer.
Nov odbor ima v načrtu dovršiti razna dela in v tem smislu vabi vse člane in članice na članski sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. aprila ob 3 pop. v društvenih prostorih. Ker se bo na tem sestanku razmotrivalo zelo važne zadeve, naproša s* članstvo, da se udeleži v polnem štsvilu.
Tem potom se tudi novo izvoljeni odbor najlepše zahvaljuje staremu odboru, ki j« dobro vodi\ svoje zaupano mu društveno de. lovanje ter izročil društveno stanje v najpo-polejšem redu novemu odboru.
Franc Uršič t. č. tajnik.
ČLANSKI SESTANEK
Vs* člane in članice Gosp. Podp. Društva Slovencev vabimo na članski sestanek, kateri sebo vršil v nedeljo dne 13. aprila ob 4 uri pop. v društvenih prostorih ulica Sim-br6n 5148.
Prisotnost članov in članic obvezna-
Odbor.
OBČNI ZBOR U. S. I. "SLOV. PODODBOR” SAAVEDRA.
V	nedeljo dne 13. aprila ob 5 uri popoldne se bo vršil v prostorih društva "Ivan Cankar" v ulici Ramallo 4962, občni zbor Udru-ženja Svobodna Jugoslavija "Slovenski pododbor".
Dnevni red:
1. Otvoritveni govor tov. predsednika.
2. Volitev predsednika omizja in zapisnikarjev.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo blagajnika.
5. Volitev novega odbora.
6. Bodoče delovanje.
Dolžnost vsega članstva je, da s« občnega zbora točno udeleži.
Tajnik: M. Križnič Predsednik: A. Sedmak.
POROČILO OBČNEGA ZBORA U. S. J. — SLOVENSKI ODBOR —
(Nadaljevanje)
Volitve. Po kratki razpravi o načinu volitev in na razne predloge naj ostane v napi ej dosedanji odbor, kateri naj se pomnoži s prostovoljci je bil sestavljen sledeči odbor:
Franc Vouk, Franc Zajc, J. Adolf Bergoč, Anton Stemberger, Henrik Šuligoj, Odon Štanta, Ludovik Gregorič, Slavko Bratuž, ,F"mc Mohorčič, Gašpar Štavar, lanuar Gregorič, Jožei Vodopivec, Pepca Kodelja, Fani Jamšek.
To je bil dosedanji odbor, h kateremu so prostovoljno pristopili: Karmela Komavli, Josip Bažec, Franc Juren, Stanko Ostrouška, Anton Košuta, Vilko Štanta, Ivan Remec, Franc Gregorič in Stanko Batič.
Za pregledovalce računov sta bila izvoljena Jože Škodnik in Ferdinand Cotič.
Na tej višini je bilo navzočih že nad 200 o:;eb. Občni zbor se je vršil disciplinirano in z veliko pazljivostjo.
•
Pred zadnjo točko dnevnega reda o bcdo-čem delovanju je poročal tov. Franc Mohorčič:
Tovarišice, tovariši!
Udr. Svob. Jugoslavija - "Slovenski Odbor" s© je ustanovil z edinim namenom: Pomagati domovini. Toda, kot smo slišali iz govora tov. predsednika in iz poročila tov. t-jnika, poleg gibanja za Pomoč smo se zanimali tudi za druge probleme v naši naselbini, kot n. pr.: Problem enotnosti naselbine, ki je prvovrstne važnosti za vsako-
vi	sten napredek, zato radi tega nismo mogli iti preko tega.
Z ozirom na Pomoč, katero smatramo še v nadalje za nujno potrebno, so to potrdili tudi novi zastopniki Jugoslavije.
Čeprav je res, da naša domovina se da-noa naglo dviga iz razvalin, je tudi res, da danes najbolj potrebuje pomoči, zato tudi moramo pospešiti kampanjo za rekonstrukcijo, ker od te je odvisna bodočnost domovin«.
Današnja Jugoslavija se mnogo razlikuje od prejšnje stare, brez večje industrije, zraven tega še vsa trgovina je bila v rokah bogatih tujcev, kateri so brezvestno bogateli na račun delovnega ljudstva.
Kmetijstvo je bilo v ugoslaviji precej razvito, toda radi starega nazadnjaškega sistema, kmet je bil zelo izkoriščan.
Na stališču kot smo prav na kratko opisali in z borbo, ki se je razvila v Jugoslaviji, je bilo vse porušeno in požgano, ogromno število mrtvih, ranjencev, invalidov; zato je razumljivo, da danes Jugoslavija nujno potrebuje pomoči.
Z vsemi temi neprilikami, katerim moramo prideti še bolezen brez da bomo naštevali še drugih se danea nahaja Jugoslavija s polno paro v obnovi.
Zato tudi povdarjamo, da obnova je danes eno najvažnejših vprašanj, kateremu moremo posvetiti največjo pcržnjo in skrb. Z rekonstrukcijo bo Jugoslavija pokazala svetu, da se zna boriti za svobodo in v svobodi zna zgraditi nekaj boljšega in pravičnega, kjer ni previligiranih in n* velikih
ne malih ampak kjer so vsi enaki in tako združeni delajo za dobrobit)e ljudstva.
Kako pripomagati pri obnovi?
Radi vzrokov, katere smo zgoraj opisali v Jugoslaviji danes najbolj primanjkuje 1. Raznovrstno orodje, 2. Izvežbani delavci - strokovnjaki.
Z ozirom na prvo točko, moramo razširiti kampanjo na vse demokratične ustanove naselbine, katere naj bi se živo oprijele dela, da bi tako vsi skupaj uspešno rešili to nalogo. Glede druge točke si je Jugoslavija nadela nalogo, da v čim večji meri izvežba nove moči, katerih števil ose bo povečalo z povratkom mnogih izseljencev.
Vprašanje enotn°sti v naselbini. Z ozirom na enotnost v naselbini, sodelujemo z ostalimi ustanovami v "Slov. Svetu" kateri ima eno izmed glavnih nalog združiti našo naselbino. V tem pogledu se je že doseglo gotove uspehe, toda treba je iti naprej in združiti vse naše organizacije in društva v eno močno Enoto, ker samo tako, bomo lahko vsestransko uspešno napredovali. Združeni se bomo lažje in uspešnejše borili proti nasprotnikom Nove Jugoslavijo.
(Nadaljevanje na o. stra.-ii)
D. K. D. "LJUDSKI ODER"
Seznam stroškov in dohodkov o nabiranju za pomoč Jugoslaviji v letu 1946:
DOHODKI:
Obisk jugosl. mornarjev v Lj. odru	S	104 -
Prostovoljni prispevki na irpred.		
24. avg		it	lil 85
Kinopredstava v "Nobel”	it	255 —
Razprodaja slik maršala Tita .	tt	117.-
Od prvenstva na keglje v ul. T-i		
nosta 		ti	477.iO
Prostovoljni prispevki na prire-		
ditvi 12. oktobra 		ti	214.50
Od prvenstva na keglje v ul. R.		
Lista 		tt	590.20
Pik-nik v San Isidro 		it	98 60
Srečkanje za Božič 		,*	2 172.—
Slike tov. Kardelja 					V	6.50
Nabiralne pole: Štev. 482 		ti	193.—
„ 379 		tt	129.60
476 		tt	203 —
„ 477 		}J	90.—
„ 475 		tt	40 —
4B0 		it	54
491 		V	8,—
, 472 		tt	53,—
474	tt	230 —
.. 473 		tl	18.50
Ni a>	tt	7,—
Bloki Štev. 23101 		h	187 —
23301 		it	127 01
„ 23451 		h	25 —
„ 23401 		ti	53 —
„ 2335i 		tt	107 —
Svota	$	S 671.95
IZDATKI:		
Nakup blaga . . 		$	292 10
,t ti 		tt	974 —
Pisalne potrebščine in naftalin	tt	8.20
Izročeno Koordinacijskem odboru	it	4.397 65
Svota	S 5 671.95	
Blagajnik:		Tajnik:
K. Mermolja	L. Cotič	
SESTANEK NAŠIH TRGOVCEV
Kot smo ž« v zadnji številki poročali, sta s« ob* trgovski ustanovi združili in sicer iz bivšega Trgovskega Doma in bivše Trgovske Zveze, ae je ustanovilo eno samo trgovsko ustanovo. Napravilo se Je nov korak v naši naselbini in častitamo bivšim odborom, da so prišli do sporazuma.
Minulo nedeljo, dne 30. aprila je bil sklican prvi sestanek članov obeh bivših uista-nov, na katerega so pa povabili tudi vso ostale obrtnike in trgovce, ki niso bili še nikjer včlanjeni. Sestanka se 'a udeležilo nad 60 oseb. Otvoril ga je tov. Klarič, bivši predsednik Trgovskega Doma, ki je v par besedah razjasnil, da se je prišlo do združitve obeh trgovskih ustanov. Omenil je tudi o mednarodnem velesejmu, ki se bo vršil prihodnji mesec v Zagrebu. Nadalje je tudi tov. Škodnik, bivši predsednik Trgovske Zveze izgovoril par besed, nanašajoče se na združitev trgovcev. Obrazložil le pomen trgovske organizacije in pozival navzoče, da pomagajo do prave skupnosti. Omenil ie o važnosti trgovske organizacije, da je to nova duša naših trgovcev in industrijalcev, ki bodo morali v naprej skupno in združeni delovati ter biti povezani z domovino. Trgovska ustanova je za nas važnega pomena in zato morajo postati člani te vsi naši trgovci in industrijalci.
Pričelo se je z dnevnim redom; oziroma X volitvijo predsednika omizja, bil je predlagan tov. Makuc, kateri je zavzel mesto in
Pozor rojaki!
PRESELITEV URADOV POSLANIŠTVA
Jugoslovansko poslaništvo javlja našim rojakom, da so se uradi Poslaništva preselili iz dosedanjih prostorov (Avda. de Mayo 1370) v prostore Poslaništva, ulica CHAR-CAS 1705.
Vsa korespondenca se mora zato od sedaj naprej pošiljati na: Charcas 1705.
Istotam se bodo sprejemali rojaki v uradnih urah, to je: od 10 do 12 ure.
GLAS NAŠEGA ROJAKA NA PLOŠČAH.
Tukajšnja tovarna R.C.A. Victor je pred par dnevi posnela na plošče glas našega umetnika baritonista Angela Hrovatin. Na ploščah Imamo naši lopi pesmi "Gor čez izaro" in "Mornarja''. Tov. Hrovatina spremlja orkester, katerega je vodil naš umetnik glazbe Miro Merkuža.
Plošče bodo v razprodaji že meseca aprila.
Častitamo tov. Hrovatinu in mu želimo obilo uspeha.
ZAHVALA
Sporočam V3em prijateljem in znancem, da po dolgem času moje bolezni se zopet nahajam na svojem domu. Izrabim priliko in se potom Slov. Glasa najtoplejše zahvalim vsem rojakom, ki so me za časa mojega bivanja v bolnici obiskovali. Najlepša hvala vsem onim, ki so prispevali, kakor tudi našim društvom za pomoč v času moje dolge bolezni.
Ciril Podgornik in družina.
ker je bil navzoč tudi tov. Bojanič, so ga prisotni predlagali in sprejeli kot častnega predsednika sestanka. Tov. Bojanič, glavni tajnik propagande Odbora za Mednarodni velesejm, je pozdravil navzoče in se zahvalil za poklonjeno mesto, častital radi združitve ter želel mnogo uspeha v bodočem delovanju. Obrazložil je na to, kako velike važnosti je ta prvi povojni velesemenj v Zagrebu. Na tem velesejmu bodo naši jugoslovanski bratje pokazali svetu kako se je naša industrija v zelo kratki dobi, t. j. po zadnji vojni obnovila in vstala iz razvalin. Dokazalo se bo tudi, da Jugoslovani, čeprav reveži, ki jim je vojna vse razdejala, imajo pa dobro in trdno voljo za napredek v bodočnosti. Ob zaključku je povdarii potrebo, da mi tu v tujini čimveč pripomoremo k boljšemu izidu velesejma.
Prešlo se je na dnevni red in se je naj-prvo prišlo do sporazuma glede imena nove ustanove. Po kratki diskusiji se jo sklenilo naj se bi ta ustanova imenovala "Trgovsko Združenje" (Uni6n Industrial y Corner-cial Yugoeslava). Potrdilo se je še pripravljalni odbor in sklenilo sklicati nov občni zbor v nedeljo, dne 13. aprila.
Prisotni so bili na vabilo tudi delegati Slov. Sveta in Slov. Glasa, ki ae je tudi v imenu prvega pozdravilo združitev obeh trgovskih ustanov.
2elimo, da bi Trgovsko Združenje v slogi napredovalo v korist naši naselbini in nasi domovini Jugoslaviji.
IŠČE SE
Franc Marc, doma iz Bazovice, rojen 18. 2. 1910. Zadnji njegov naslov Alvarez Thomas 642, Capital. Naproša se ako bi kdo vedel zanj naj blagovoli sporočiti na uredništvo Slov. Glasa ali pa na naslov: Marija Bezek' calle Avellaneda 953, Castelar F. C. O. Ima pismo od doma.
POIZVEDOVANJA
Črnko Kata, vas Buševas 103 Velika Gori ca, išče brata Kokot Janka, rojen 1903, ki j« bival v Buenos Airesu ulica L. N. Alem 150.
*•
Banko Marija, Banki 17 Pazin, Tinjan išče Banco Josipa roj. 1907, ki je bival v ulici Homero 1656 na Dock Sudu.
*
Kamnar Milan iz Zg. Zadobravo 20, Ljubljana išče brata Kamnar Edvarda, roj. 1897, ki je bival v ul. Centenera 2797, Bueno3 Aires.
•
Jernej Šoster, Betnavska c. 18, Maribor išče Jožefa Šoster, ki je bival na eGneral Paz, Coronel Vidal F.C.S.
«
Pisma potom Rdečega Križa imajo n0 našem uredništvu sledeči rojaki:
Udovicich Anton, San Antonio de PaduO' Pauro Stefan, Tuyti 1461 (Avellaneda), Weigner Joe, 14 de Julio, Necochea, Skočilič Vladimir, (Banco Boston).
Prus Anton, F. M. de A., Cčrdoba,
Cotič Nikolaj, Pasaje Br. 138, Berisso, Jureš Efrozina, Fortln Esteros, ParaguaY> Barbo Karl, Trelew, Chubut,
Lovrin Bruno, Hotel Eden 2, La Paz, BoHvitf' Frlič Mirko, Deseado 661, Cap.
D. K. D. Ljudski Oder - Ženski Odsek
VABI
na ČAJANKO, katera se bo vršila dne 13. APRILA t. 1. ob 4 pop. v društvenih prostorih ulica C. R. Lista 5158.
Čisti izkupiček čaanke gre za pomoč domovini.
“Trgovsko Združenje”
VABI
na OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. aprila t. I. ob 8 uri zjutraj v prostorih G.P.D.S., ulica Simbrdn 5148.
Pričakujemo, da vsi naši Industrijalci, trgovci in obrtniki postanejo člani Trgovskega Združenja In da se občnega zbora udeležijo.
Vabi
PRIPRAVLJALNI ODBOR.
Domače vesti
SiomsKt Glas
Propietario: CONSEJO ESLOVENO
Director: JOSE NOVINC — Administrador: METOD KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA
Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbrčn 5148. U. T. 64-1609. "Ivan Cankar”: Ramallo 4962 — Saavedra.
Ljudski Oder: Coronel Ramon Lista 5158. U. T. 50-5502.
Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1781. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667.
Udruženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista 5168. U. T. 50-5602.
ZASTOPNIKI:
Za Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinz6n 1639.
Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta.
Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko.
Za Florido in okolico: Gregorc Ivan — Lavalle 3297, Florida, F. C. del E.
Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Za Villa Lugano: Jos6 Brišček — Beron de Astrada 6488.
Za Caballito: Marija Klarič — Jos6 Bonifacio 663, Buenos Aires.
Za Caseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386.
Za Montevideo: Vera in Milica Ogrizek — Rectificaci6n Larafiaga 2235.
Na Paternalu: Matevž Simčič — Wnrnes 2101, Buenos Aires.
Buenos Aires, 1 de Abril de 1947
No. 14
PRIHODNJA KONVENCIJA
ENOTNOST IN BRATSKA SLOGA — JAMSTVO BODOČIH USPEHOV!
Mnogo smo že pisali o pomenu združitve, o pravi združitvi in ne samo združitvi slovenskih društev, temveč vseh jugoslovanskih demokratičnih organizacij. Mi Slovenci smo se združili in šli z vso energijo na delo za Pomoč našim bratom v domovini, onim bratom, ki so v naporni in težki borbi, z izgubo tisoč življenj dosegli zmago in svobodo našemu narodu, katerega del se štejemo tudi mi tu v tujini. Zavedamo se, da smo storili vse kar ie v naših močeh v tem oziru in si ničesar n« moremo očitati. Smo pa v tem popolnoma izvršili našo dolžnost? Je s tem naše delo dovršeno? Nel Ce je bilo vse naše delo do danes trezno vpeljano, nam mora ravno to delo
uravnati pot tudi v bodoče.
Dospeii smo do viška in sedaj je treba trezne odločitve. Prihodnji mesec, t. j, aprii jn maj bodo meseci napornega a tudi odločilnega dela vseh naših jugoslovanskih organizacij. Ako se niso naši tovariši v domovini ustrašili boja, boja na smrt in življenje, boja ki je odločeval smrt ali zmago nacifa šizma, se mi tudi ne bomo ustrašili dela in. izpolnili bodemo naše naloge. Vršilo se bo v teh dveh mesecih nešteto sej, sestankov in vsaki dan, oziroma večer, nas pričakuje ogromno delo, katero pa, kot je rečeno, hočemo izvršiti in izpeljati do konca. Obseg tega dela je združiti vsa slovenska društva, nadalje vsa jugoslovanska in končno tudi slovanska, da pridemo na ta način do ene same skupne slovanske sile.
Slovenski Svet zavzema tudi svoje mesto v tem delovanju. Čeprav primanjkuje časa, razmere so zahtevale, da je Slovenski Svet sklical Konvencijo naših društev, ki se bo vršila dne 19. in 20. aprila. Vest o sklicanju konvencije, nas je skoro presenetila, čeprav se za to dela že več mesecev. Loči nas torej le kratek čas do dneva, ko bomo tudi mi Slovenci dali odločilno besedo glede skupnosti, oziroma združitve.
Naša društva, oziroma člani bodo potom svojih delegatov na konvenciji spregovorili svojo odločilno besedo. Kaj pomeni za nas ta konvencija? To mora biti pogodba, katero bomo ta dan sklenili. Pri tej pogodbi pa moramo upoštevali željo vseh slovenskih izseljencev, bratski duh do skupnosti in združitve.
Tudi mi tu v izseljeništvu bomo šli po vzgledu naših bratov Slovencev v domovini. Ko je bila proglašena O.F. so bili ravno Slovenci, Id so se prvi brez obotavljanja odzvali in, šli skupno in združeni v eno celoto v boj. Tako Pot do skupnosti bomo ubrali tudi mi Slovenci v Argentini.
Slovenski List in Pravica so se združili v eno samo glasilo, ki je danes Slovenski Glas. Ni nas pa pri tem oviralo ne ime lista, ne urednik in ne Uredniški prostori. Videli smo tudi združitev Trgovskega Doma in Trgovske zveze, med katerimi je prej vladalo nesoglasje, a združitev je prišla, čeprav j® ni<;mo tako hitro pričakovali. Danes imamo le Trgovsko Združenje in, videli s*no, da naši industrijalci, trgovci in obrtniki grejo skupno in složno na delo Za to novo trgovsko ustanovo.
Vzgledov in dokazov imamo dovolj in ne dvomimo, da bi naleteli no nepremagljive težkoče pri združitvi naših društev. Posamezni odbori, oziroma clan&tvo morajo trzeno premisliti in se odločiti kakšno stališče zavzamejo na
Najdražji spomin je slika, zato obiščite razstavo Slovenskega Glasa, dne 5. in 6. aprila v G.P.D.S., ulica Simbron 5148, Villa Devoto.
SLOVENCEV V BUENOS AIRESU SE VEDNO SPOMINJA GENERAL LJUBOMIR ILIČ
Marsikateri nas rojak z zanimanjem vpraša novice o generalu Iliču. Za časa njegove misije v Buenos Airesu se je kot preprost in vljuden človek zelo priljubil našim rojakom, kateri še vedno pričakujejo njegovega povratka v Argentino.
Prejeli smo vesti o generalu Iliču in v pismu nam med ra2nim piše:
"....V New Yorku se nahajam od meseca decembra. Zelo mi je žal, da sem zapustil Argentino ter da se nisem niti poslovil od tovarišev in našega ljudstva. Iz Santiago de Chile sem moral v Mehiko in od tam v Severno Ameriko. Jaz se več tja ne vrnem, ker moram v Beograd.
Odkar sem zapustil Bs. Aires so mi izvršili dve operaciji. Pri prvi so mi iz noge vzeli dva koščka stcuega železa. Pri drugi so me operirali na jetrah in mi odvzeli žolčno vrečico.
Prosim, da pozdravite vse tovariše Slovence. Povejte v mojem imenu, da jih ne bom nikoli pozabil. Njihov pa-trijotizem za našo narodno domovino napravil je name velik in nepozabljiv vtis.
.Trst je ostal svobodno ozemlje, toda mi smo uverjeni, da bodočnost je zagotovljena Slovencem iz vseh krajev, kateri niso priključeni k naši veliki Jugoslaviji. Trdno smo uverieni, da prej ali kasneje oni hočejo biti z nami. Ni je sile, ki bi mogla^ narod kakor je slovenski, da ga vpreže v tuji jarem. Vsi Slovenci morajo živeti in priti pod okrilje zedinjene Jugoslavije in o tem ni dvoma. Mi verujemo v narod, čeprav vse reakcijonarne sile delajo, da bi se to ne zgodilo. Sedaj se borimo na konferenci za naso Koroško.
Ostajem Vaš
General Ljubo Ilič.
•
Sedaj pa eno razveseljivo novico o generalu Iliču:
Dne 28. marca se je v New Yorku poročil z našo rojakinjo opemo pevko Zinko Milanov, ki je poznana med nami, ko je za časa njenega bivanja v Buenos Airesu nastopala tudi med našim ljudstvom.
Tov. generalu Iliču in soprogi Zinki Milanov mi Slovenci v Buenos Airesu častitamo in jima želimo obilo sreče!
NOVA KNJIGA
Izšla je krasna povest “Con los ojon ven-dados" (Z zvezanimi očmi") v Španskem Jeziku, ki jo je spisal bolgarski pisatelj tov. Teodor Zenkoff.
Častitamo tov. Zenkoff-u za njegovo delo in mu želimo obilo uspeha.
V	predzadnji št. “Slov. Glasa" smo poročali o smrti narodnega junaka lanka Premrl . Vojko, danes na žalost dodajamo poročilo
o	smrti njegove sestre. Pismo je prejel tov. Stanislav Bratuž od tov. J. Žorž.
*
Naša učiteljica
Ko smo zavriskali v zlatem jutru svobode, j« padla v naša srca še poslednja grenka kaplja: naša učiteljica tovarišica Boža j« omahnila na pragu svobode pod zločinsko roko. Tovarišica Boža je bila sestra našega narodnega junaka Janka Premrla-Vojka. Ostudi je bila še mlada in še ni dokončala šol, j« postala učiteljica. Skupaj s svojo ss-stro sta se posvetili vam, naša slovenska deca. V vaših srcih sta budili ljubezen, za katero se je žrtvoval njun brat; gojili sta v vaših dušah vero v svobodno življenje našega naroda. Prišli so četniki, ti izmčki in izdajalci svojega rodu. Tovarišico Božo i o zasliševali, strahovali in preiskovali so ji šolo. Ko pa se je približala naša zmago, vita četrta armija, so četniki zginili čez noč iz naše lepe Vipavske doline. S seboj :o odgnali tudi tovarišico Božo. Na poti do Vipave ao jo pobili in obležala je na polju-Tovarišica Boža je šla za bratom Vojkom. Skupaj z njim, bo ostala primorski, slovenski mladini vzor požrtvovalnosti in rodo. ljubja.	D. P.
<K
NARODNI HEROJ JANKO PREMRL - VOJKO
1, f'V:.	■'■■ji
. ^
,?>. 'i;
•v "■■■■ '
'
• 1 i S
Rodil se je 29. II. 1920. v Št. Vidu pri Vipavi. Rastel je v duhu odločnega odporu proti zasužnjevalcem, ki so opustožili njegovo rodno zemljo. Leta 1942. je ušel iz italijanske vojske in stopil v eno prvih primor, skih partizanskih edinic, iz katerih so zrast, li bataljoni in brigade. Ves Čas je bil vzgled smelega in preudarnega borca, ki je bil vedno v prvih vrstah in ki se je izredno odli* koval s svojo hrabrostjo. Pri napadu n« italijanski bunker je bil smrtno ranjen 18. februarja 1943, Za izredno junaštvo je bil odlikovan z redom narodnega heroja, z naj. višjim odlikovanjem nove Jugoslavije.
prihodnji Konvenciji. Vsaka preteklost, ki bi škodovala skupnosti moro biti izbrisana; n® ponavljajmo napake, pač pa glejmo da popravimo kar j a bilo slabega; na Konvenciji naj bi ne bilo škodljivih in brezpomembnih zahtev in naj bi ne bila izrečena nobena nepremišljena beseda, I Id bi škodovala skupnosti.
Naš cilj je. da dosežemo skupnost, t. j. združitev naših društev. Za nas ni glavno kakšno ime bomo nadeli novi ustanovi in tudi ni najvažnejše kje postaviti naS bodoči dom. Za nas je glavno BRATSKA SLOGA in sporazum, in ta dva bosta vse bolj pravilno in enostavno reSila. Edini pogoj zn dosego naših ciljev za poglobitev naših bratskih vezi z vsemi jugoslovanskimi na-di in pogoj za naš napredek in bodoče uspehe je ENOTNOST in BRATSKA ZDRUŽITEV.
Ponovno epeliramo na odbore in članstvo naših društev,, naj trezna premislijo korak katerega napravijo. Čeprav nas loči le malo dni do konvencije, je še vedno dovolj časa, da vsak posamezno sam preudari in ukrene in izbere svejo pot- Vsak zgrešen korak, ki ga napravimo, ga bo potem zelo težko popraviti.
Na delo torej, za ENOTNOST, BRATSKO SLOGO in ZDRUŽITEV, ki bo jamstvo vs«sh bodočih uspehov v načem izseljeništvu.
, “Uh paifim 60«cm ta ' I /4|'~,v-#v»6«do tui-odom, Jn filet	JJ< lil
o*Wlm #cl 90 »« fil-o6r«	'ww	/|
f^('ren
Ur alovn«**mflflo«.	,	,	,»
«|«nl	ni/i «e, ton e M) čaAlno v «f»minu
rcin* h otr»4h»m v evoH 3J557
an! J* Krlio fri{r6h«fc^i£»« iimfrth«.
v~r*~h vx*t*c-e'
HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 160S-14	U.	T.	67	-	6250
Buenos Aires
MEHANIČNA DELAVNICA Anton Kline ★
Tinogasta 4386-88 U. T. 50-5750
KROJAČNICA “LA TRIESTINA”
Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires
Srečne in vesele Velikonočne praznike želi uredništvo in uprava Slov. Glasa.
ZA SPOMENIK PADLIM BORCEM V SV. KRIŽU PRI TRSTU
Naprošeni smo bili od akcijskega odbora iz Sv. Križa pri Trstu, da Bi prispevali tudi mi tu v izseljenstvu za postaviti spo menik padlim protllašisitčnim borcem v Sv. Križu, kateri so žrtvovali življenje za svobodo našega naroda.
Odzvali smo ne prošnji in za to akcijo se je organiziral provizorični odbor vaščanov v Buenos Airesu, kateri je potom nabiralnih pol med vaščani in znanimi prijatelji nabral sledeče svote: Pola štev. 1— $ 127 40, štev. 2 — $ 77.—> štev. 3 — $ 109-— in štev. 4 — $ 815.—. Skupaj torej $ 1.128,40.
Najlepša hvala vsem tistim, !.i so z dobro voljo prispevali k gori omenjeni svoti.
Posebno pa tudi našim vaščanom, ki so napravili svojo dolžnost in se pokazali v svoji nabiralni poli s svoto S 815—.
Da smo prispevali za postavitev spomenika padlim našim borcem, nismo s tem napravili drugega, kot našo dolžnost napram junakom, ki so se borili ne samo za svobodo našega slovenskega delavstva, temveč za svobodo delavskega ljudstva celega sveta. Da bo spomenik vsem vdovam, materam in sirotam služil v tolažbo in kot slika onih padlih ter kot trajen spomin vsem in tudi onim, ki niso prizadeti v tako žalostnem okvirju, naj bo obenem tudi simbol vseh vaščanov ter njihov kažipot v boljši bodočnosti.
Svetokriški odbor.
Iz Uredništva
ženskemu Odseku Slov. D°ma. —, Vaša zahvala- in slika se priobčijo v prihodnji številki Slov. Glasa, ker nam klišarna ne more izgotoviti kliše pravočasno za to številko. •
M. Golobič. — Prejeli Vaše pismo. Kar nam poročate o "Protestu" nam je že vse znano, saj ga izdajajo v Bs. Airesu. Mi se tu zato niti ne zmenimo in ne izgubljamo časa za odgovarjati. Ko "Protest" dospe v slovensko hišo je takoj na ognju, ker na žalost naše ljudstvo ne zna kam ga vrniti.
TISKOVNI SKLAD
Za tiskovni sklad Slovenskega Glana so darovali sledeči: k
Pečenko Jos6 ................... $	1.—
Basanese Marg................... ,,	2-
Jakin Bogomir .................. >,	2.—
Rojaki v Rosdriju po tov. St.
Žigonu ......................... »	36.—
Vsem najlepša hvala!
Upravništvo.
★
Spominski list s podpisi vseh vaščanov iz Sv. Križa v Buenos Airesu, ki ga pošiljajo v svoj rojstni kraj.
■k
POROČILO OBČNEGA ZBORA
(Nadaljevanj
Pojasnilo
Ker v zadnjem času se je pričelo širiti razno govoričenje, s katerim se mora samo škodovati ddmovini, čutimo dolžnost pojasniti: 1) Da "Slovenski odbor" še v nadalje deluje za v pomoč domovini. 2) Da vse nabrano (manj stroški) gre za Porric.č. 3) Knjige so v popolnem redu in na razpolago vsacemu, ki jih želi.
*
Za tem se je prišlo v razno, kjer so bila stavljena razna vprašanja, ki so bila po-voljno rešena.
•
Kot smo zadnjič omenili, danes prinašamo poročilo katero je na občnem zboru podal tajnik organizacije tov. J. Adolf Bergoč.
Tovarišice, tovariši!
S pričujočim poročilom hočem v glavnem opisati dosedanje delovanje našega odbora. Ena izmed glavnih skrbi je bila pridobiti čim večje število članov, za tako lažje vršiti veliko nalogo, ki smo in še imamo prod seboj: Pomagati v čim večji meri našemu trpečemu ljudstvu. Pri našem delu smo naleteli na razne težkoče, katerih pa tu ne bomo onalizirali.
Po našem mnenju ena izmed najvažnejših nalog, je bila ustanovitev raznih pododborov, s pomočjo, katerih smo dvignili organizacijo na višino katero do takrat ni dosegla še nobena druga organizacija.
Z ustanavljanjem pododborov v okolici mesta je naša organizacija zadobila drugo lice, da je temu tako nam dokazuje dejstvo da poprej je štela naša organizacija samo okrog 400 članov in danes lahko rečemo, da šteje približno z 10% našega naseljeni-štva v rep- Argentini
Pomoč
O priliki kampanje za $ 1.000.000, Slovenski odbor je napel vse sile, mobiliziral je vse pododbore in pripravil poseben material: Dnevnice, s katerimi smo dosegli dobor uspeh, za tem smo prav aktivno in v precejšnji meri sodelovali pri razprodaji Pa-triotičnih Titelnev izdanih po Koordinacijskem odboru. Tekom svojega poslovanja naš odbor je organiziral dve razstavi, tri prireditve in en pic-nik.
Prireditve so dale v moralnem kot materialnem oziru dober uspeh; ravnotako pic-nik, ki se je vršil skupno z D.K.D. Ljudski Oder in društvom “Ivan Cankar".
Namen
U.S.J- - "Slovenski odbor" je bil ustanovljen v svrho pomagati našemu ljudstvu, toda pri vsem tem nismo zanemarjali problemov tikajočih se naše nasalbine v Argen.mi v tem oziru smo in se bomo borili proti sovražnikom Nove Jugoslavije.
Aktivno smo se udeležili tudi kampanje za priključitev naših krajev k Jugoslaviji. Poleg tega naša organizacija je znala dati naselbini vedno zdrave in ravne smernice v pogledu na našo domovino.
Delovanje pododborov.
V okraju Villa Sscaso se )e ustanovil pododbor dne 27. II. 1946. Uspehi sc bili nad vse zadovoljivi, kar nam potrjuje število članstva, katero je narastlo na 140. Tovarišice so se'prav agilno oprijele dela, z njih sodelovanjem se je organiziralo več prire-
U. S. I. — SLOVENSKI ODBOR —
e s 4. strani)
ditev, katere so uspešno potekle.
Tudi odborniki so bili kos nalogi, izv:«'1'! joč točno naloge naložene po glavnem ocI‘|
11 IV
boru. Mimogrede moramo tudi povedati, svoječasno in to radi nepravilnega razumi i
vali Pori
e
love takc
vanja se je naletelo na razne težkoče kate' ; re se je polagoma odstranilo. Na splošno* I delo je rodilo dobre sadove, toliko v koristi našega trpečega ljudstva, kakor tudi nas* j naselbine tega okraja; prvim se je porod" I galo, druge se je organiziralo, kar dokazu-1 je, da se lahko istočasno za v pomoč demo' i vini in v korist naselbini.
Pododbor Parque Patricios Ustanovljen dne 14. IV. 1946, označen kol j eden izmed najbolj discipliniranih in dobro I
organiziran. Tako nam potrjuje dosedaj lZ" [ vršeno delo. Posebno značilno delo te3s
pododbora je: da v sredini mesta je zfl^ organizirati 130 članov. Kot bomo videli pol' J neje bili so vedno na mestu med drugim v I 2, vseh kampanjah so nad vse požrtvovai'3 j dvg vršili svojo dolžnost. Na splošno jim mora«5 j lisp častitati za uspešno izvršeno delo-	I	je 1
Delovanje tega pododbora nam potrjuj®’ j prg, da kulturno društvo in organizacija za P:' j listo moč lahko uspešno skupno delujejo za v I pomoč. To skupno delovanje nam dokazuj® Ibazi da delo za v pomoč nikakor ne otežkočul® j kat« socialno-kulturnega delovanja društva; nas j protno, olajšuje in poveča 'za kar nam 1® j je h dokaz, da društvo "Ivan Cankar" je danes
močnejše nego prej.
.»tli j
R<
Uspehi pododbora so zadovoljivi. Usp* so organizirati 106 članov. Častitati moran15 j podoboru in člansto za dosežene uspeh® r Prej kakor tudi društvu "Ivan Cankar", ki je dC'|uret lo na razpolago svoje prostore in je vedfl2 |stv0 skupno sodelovalo.	pilo
Pati
Pododbor Istrijanov.
Z ustanovitvijo tega pododbora smo do' j
segli velik uspeh. V naše vrste je pristo'1 ^
pilo veliko število bratov Istrijanov, kater' jc''a
do takrat skoraj niso šteli z nobeno or<?3- I U!
nizacijo. Na podlagi aktivnega delovanji I
šteje danes ta pododbor z skoraj 300 člani-L
8tvC
|Sv6 T<
Organizirali so več prireditev z škof®
nepričakovanim uspehom, kar nam dokazu" je, da niv6 te skupine je precej visok. Vse j 1 dosedanje delovanje nam dokazuje, da pod''j. 6r odbor ima disciplinirane in sposobne tovfl- |le ' riše, kateri so znali pravočasno razkrinka*1 j 1 nasprotnike U.S.J. ki so ob enem nasprotni" I 9'
ki naše domovine. Zato častitamo bralo!*1 I
r .	|'fdr
Istrijanom.
Ituzaing6 - Castelar.
Čeprav v tem okraju nimamo pododbor3 I
radi premalega števila naših ljudi .
h
imamo pa skupino, katera uspešno vrši I za v pomoč domovini. Častitamo tovariše'51! -iz Ituzaingč - Castelar, želeč da bi tudi
naprej ostali združeni in aktivni kot do d-1 j
nes.
San Martin.
Pododbor v San Martinu —ustanovljen ’ I decembru lanskega leta — jev tej kra^11
j-tg.. I Pofi
dobi uspešno izvršil nadeto si nalogo. <'e j, prav, poprej niso aktivno sodelovali v d.‘u' I 13 gih organizacijah so pokazali sedaj ve ■ |0, skrb in aktivnost za našo organizacijo,	c
teri so v kratkem času obstoja pridobili no I 70 članov.
Tovarišice, tovariši! Naprej z započetii*1 J
RECREO E U R O P A
Pripraven za nedeljske i*' lete v Tigre. - Prevoz 9 postaje Tigre F.C.C.A. do Ilecrea in nazaj:
$ 1.— za otroke $
Lastnika: BRATA ROVTAR
Tigre FCCA. U. T. 749-589
Rio Carapachay
delom v korist naše domovine in za er.ci-n°st naselbine.
^ostitamo za dosedaj dosežene uspehe.
Zenski pododbor.
^ed drugimi našimi pododbori moramc 0rneniti tudi "Zenski pododbor", kateri je ! svoje ustanovitve neprestano in požrivo-i Vafoo na delu, kar bomo razvideli iz njih , Poro&la.
i ^ ('astitamo tovarišicam za njih uspešno de-an)°. upajoč, da bodo tudi za v naprti ,ako aktivn«
Kongres Udr. Svobodno Jugoslavije
^ °* vam je znano vržil se je II. Kongres r. Svob. Jugoslavije, kateremu so pri-!°3tvovali delegati odbora, pododborov ir. P’n> zbrani na skupnem sestanKu.
Glavno poročilo odbora je podal tov. F'ari' “orčič, poročilo blagajne pa tov. Odon
5>anta.
Un grato acontecimiento
YUGOSLAVIA REALIZA EN ZAGREB UNA FERI A INTERNACIONAL PRIMERA DE POSTGUERRA
— 31 DE MAYO AL 9 DE JUNIO DE 1947 —
ZnQ
Združitev listov.
^ ‘an° vam je, da v naselbini smo imeli J, *'st® in sicer "Pravico" in "Slovenski ■ Udr. Svob. Jugoslavija "Slov. odbor" bil član Pravice in je s svoie strani na-Pravil kar mu je bilo mogoče, za združitev
Naše zadržanje v tem vprašanju je b!lo
^Zlran° na mnenje mase naše naselbine,
Q^era )e bila takrat po večini za združitev
j9 l. '*stov' ^ naše strani smo napravili kar
0 mogoče, da bi združitev bila čim več
°9oče demokratična.
azurneli smo, da s združitvijo bomo aa-
naselbini boljši in popolnejši časopis. Ha *utn,
r>rsPri.
en^o, da danes ni še vse na me.-!u,
Uredil0
silo
rati
cani pa smo, da s časom se bo vse zato pa poživljamo vse naše članki podpre "Slovenski Glas", edino gla
naše naselbine, ki ima nalogo orjenti vzgajati naše ljudstvo.
Stiki z drugimi organizacijami
Osi stiki z drugimi društvi in organiza-
^ tni v naselbini so na splošno dobri, saj
Pno nmo dosegli ustanovili “Slovenski Svet”
Toda posebno moramo označiti eno dru ka
^tio.
/0' katero s sodelovanjem in pomočjo je Pripomoglo uspešnemu razvoju na-or9anizacije, to je D. K. D. Ljudski cc]er, je6F Sm° sedaj zbrani, društvo Katero nam Poldal° brezplačno sedež že nad leto in . ’ 2a kar smo zelo hvaležni v imenu na-e9a trpečega ljudstva ob enem upamo, da
Los pueblos yugoslavos, en la gue-rra que les fue impuesta, han lucha-do denodadamente por la iiberacion de su patria, y en la paz, luchan con el mismo espiritu y abnegacion para reconstruir todo lo que les fue devas-tado. Con una rapidez asombrosa re-habiiitan sus puentes, vias ierreas, carreteras; fabricas, usinas etc. Y !c que mds sorprende es el impetuoso resurgimiento de sus fuerzas vivas; y para demostrarlo organizan su PRIMERA FERIA INTERNACIONAL DE ZAGREB, de post-guerra. En esta FERIA se exhibira todo lo uue la vc-luntad ferrea de los pueblos yugosia~ vos pudo elaborar, en ta nbreve lapse de tiempo, y hacer conocer los nutne-jrosos produetos naturales y manufac-turados; muchos de ellos desconoci-dos antes como yugoslavos, por ha-ber llevado rotulos fordneos.
La FERIA DE ZAGREB, se inaugura el 31 de mayo proximo y sera clau* surada el 9 de junio del corriente ano.
A. los comerciantes e industrialec argentinos, que actualmente reanudan sus habituales viajes a Europa, se les brinda la oportunidad de vlsitar la FERIA INTERNACIONAL DE ZAGREB, donde podran realizar ventajosas ope-raciones y transacciones mercantiles. Asimismo conoceran un mereado que renace con toda pujanza y donde una fuerza dinamica trabaja incansa-blemente para abrirse paso entre las naciones mds prosperas y 'jivilizadas.
Hoy, consolidadas las relaciones diplomaticas, economicas y cultura-les con la Republica Argentina, faci-litan y posibilitan toda tramitacion co-mercial, pudiendo concertarse cual-quier convenio tanto de importacion como de exportacion. Las perspecti-vas son muy halaguenas, y no hay duda de que podran realizarse grar:-
naprej naše vezi bodo postale še
n«jše.
M Sodelovanje v “Slov. Svetu".
Sl°v. Svet" se je ustanovil na pobudo sl^0r^inacijskega odbora za Pomoč Jugo-
Ustai
H
V njem so zastojniki vseh naših devičnih ustanov. Ta organizem je bil n°vljen z namenom, da v naši naselbi-^aveže vse delovanje nanašajoče so za ! ^0lnoc domovini, toda s časom se je trans-k rrnircrl tako, da danes se poleg pomoči 2 vsemi važnimi problemi tikajočih se
MS®
Hom,
^itev
'9 Naselbine. Njegovo delovanje je pri-
Odob;
°9io združitvi časopisov, kakor tudi re-nih perečih vprašanj naselbine, se pripravlja konvencijo, ki una
NctS,
c'Pov
'ri,i pravila in dati zakonitost odboru.
ie stališče je bilo vedno na bazi prin ftaše domovine.
Kongies "Udruženja Slovanov".
0ri9resa smo se udeležili s 15. zastopni-■ sp°razumno z ostalimi zastopniki drugih 9°slovi
sPli
nov
vanskih ustanov.
°šn0 poročilo v imenu vseh Jugoslova-
gj 16 Podal tov. Peter Zanetič in v imenu Koj	^en	>e	9ovori'a tovarišica Pepca
Wel;
v®mb,
ta- Kongres se je vršil L, 2. in 3. no
des negocios entre los dos paises. Yu-goslavia necesita muchos produetos argentinos/ como: cueros, lana, algo-don( carnes conservadas y probable-mente yerba mate etc.; y puede ven-der otros, como: grandes variedades de maderas de construccičn, especiai-mente el famoso roble de Eslavonia, papel, pulpa de papel, cemento, rnar-mol, cobre y sus derivados, licores de afamadas marcas; frutas secas, como ciruelas, almendras, higos y muy es-pecialmente hongos secos, de gran renombre; variadas clases de vinos. Yugoslavia desarrolla tambien una gran industria pesquera, exportando grandes cantidades envasadas; r.ala-das y en aceite. Hay muchos trabajos manuales, bordados a mano, randas, etc. de gran valor artistico.
La renovacion comercial con Yu-goslavia sera de conveniencia reci-proca y dara lugar a mejores y i.ios estrechas vinculaciones; cimentados con nuestra laboriosa inmigraeton, desde los albores de la independen-cia argentina.
La Legacion Yugoslava visara los pasaportes co ntoda prontitud.
Mateo Bojanič Secretario General del Cornite de
Iniormaciones, en la Argentina.
Juhše Elito i'
MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621
PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODJETIE Peter Sanehnh
Av. San Martin 5468-. U. T. 50-8539
Seccitin YUGOESLAVA
Atendida por experfo personal de esta nacionalidad.
• TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Femiliar a Yugoes/avia.
• CA JA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos megnificos Serv/c/Os a disposicion de la Coleclivided Vugoes/ave.
0 SECC/ON DESCUENTOS. El Bončo elenderi de inmedialo su Solicitud de Čredi lo.
CONSULTENOS PERSONALMENTE O POR ESCR/TO
tvinl
ra leta 1946. (Odobravanje).
Ilestavraeija
A. BENUI.Ič & KUSEKIČ ★
'0rna hrana	Zmerne	cene
CHORROARIN 596
Rojaki, Rojakinje!
Prva Konvencija Slovenskih društev v Argentini, katera se bo vršila 19. in 20., aprila bo viden dokaz delavnosti in požrtvovalnosti naših organiziranih izseljencev!
Pismo iz Gorice
Nas rojak Anton Mislej je prejel od sovaščana Bernarda Bratuž iz Gorice, sledeče pismo:
Gorica, marca 1947.
Med drugim piše: ' , .Na koncu Vam moram povedat še eno žalostno, katero prav gotovo že veste. Namreč, da je Jugoslavija podpisala mir in prepustila Gorico Italiji. Zelo je bil žalosten ta dan za nas Goričane. Videl sem naše ljudi jokati. Gorica je bila za nas vse. Zanjo so padali na-j; fantje po gozdovih, zanjo smo tvegali življenje v borbi._ Vsak Primorec je hrepenel konec vojne z gotovostjo in prepričan je bil, da Gorica ne bo nikoli več laška, saj so jo Lahi zapustili. A prišli so naši "preljubi” zavezniki in jo nazaj dali, oziroma darovali Italiji. Ko sem leta 1945. junija meseca, takoj po končani vojni šel v Benetke in v Marghero, so me tamkajšnji inženirji neke tovarne obkolili in me povpraševali kaj bo z Vidmom (Udine), ali bo jugoslovanski ali bo ostal Italiji. Za Gorico in Trst se sploh niso več zmenili.
Italiji sploh ni za zamerit če Gorica pade njej, saj sta ji Amerika in Anglija jo darovali. S tem so le hoteli kaznovati Jugoslavijo.
Poglejmo 'samo kakšna bo meja. Železniška proga, ki gre iz Trsta skozi Štanjel, Gorico in naprej skozi Sv. Lucijo v Podbrdo bo v Jugoslaviji, enako goriško svetišče Kostanjevica in Sv. Gora z Solkanom vred. Tako ostane pod Jugoslavijo Vrtojba, Miren in Šempeter. Od mojega stanovanja oa do meje bo samo 300 metrov. Sicer pa jaz ne mislim ostati pod Italijo. Ce bo le mogoče se izselim v Šempeter ali pa v 'Solkan. Saj službo pri laški firmi sem že odpovedal, ker so me iskali za zadrugo na debelo, ki ima začasni sedež v Solkanu. Sem. že tretji mesec tam v službi. Kaj sem hotel, saj v Gorici tako ne bo kruha. Posebno trgovina in obrt bo morala popolnoma propasti. Gorica bo izgubila vso Vipavsko in Soško dolino, skoraj vsa Brda in Kras. Od koga naj potem živi? Od Furlanije ne, ker oni se vsi obračajo v Videm (Udine). Gorici ne ostane drugo kot Sovodnje, Standrež, Podgora, Pevma in Števerjan, to sicer od slovenskih vasi. Vse drugo ^ pade pod Jugoslavijo. Saj ko bi nam dali še tistih par kilometrov do Soče z Gorico, bi jih nobeden ne vprašal vec. Mi bi imeli svoje mesto in naše vasi in drugo nam ne bi bilo mar. Tako pa si bomo morali graditi novo Gorico onstran goriške severne postaje. Naši zavedni Podgorci, Števerjanci in Standrežci pa bodo morali nazaj okusiti laško zatiranje. Jaz pa upam samo to, da si Lahi ne bodo upali več delati s temi našimi ljudmi tako, ker se bodo bali in se bodo zavedali da ni več Jugoslavija iz 1918., temveč da ie — Titova. Vedeli bodo, da se že v Mirnu, Vrtojbi, Šempetru, na Svetogorski postaji in v Solkanu nahaja močna nova Jugoslavija in žnjo Sovjetska Rusija in vsi slovanski narodi. Preplavil jih bo strah takoj, ko jih bodo zapustili gospodje "naši" zavezniki Angleži in
•\Carpinteria Mecanica/?
RNTONIO
MURCUIONDO 1365 U. T. 08-0015
15 S P K C I A li 1 P A D
TRGOVINA JESTVIN Sre&ko Tiar el ★
TRELLES 1402	U.	T.	59-4104
Amerikanci, kateri jim sedaj dajejo potuho. Saj se pogosto izražajo, da potem za njih v Gorici ne bo varno. Saj tako sem tudi jaz prepričan. Marsikatero grenko krogljico moramo sedaj požreti a to ne bo trajalo večno. V Gorici skoraj ni dneva, da ne bi Lahki goriškim slovenskim trgovcem ne poicžiii mino pod trgovino. V tej kratki dobi je bilo že veliko število slovenskih trgovin razdejanih. Ponoči metajo bombe v stanovanja Slovencev. Pošiljajo grozilna pisma. Tudi jaz sem prejel eno tako pismo. A vse to bo trajalo nekaj časa, in prišel bo dan, ko bedo zavezniki zapustili Gorico in potem so bo pričelo plesati drugi ples. Ne bomo iim ostali dolžni. Povem Vam, da v Gorici bo še tekla kri. Človek ki je toliko pretrpel v borbi in potem zmagal si ne bo pustil, da bi mu premaganec stopal po prstih.
Tega ne nikoli. Ne bomo se več pustili zmerjat z "ščavi". V resnici, da tudi pod fašizmom se take reči niso godile." —
Nato med raznimi družinskimi novicami nadaljuje: “Praviš tudi, da ni važno, da bi se Vi vrnili nazaj domov. In zakaj ne? Jaz sem prepričan, dragi Tone, da vsi rokodelci, ki se nahajajo po svetu se v nekaj letih bodo lahko vrnili domov. Res, da trenutno v Jugoslaviji ni izobilja, a se dnevno položaj izboljšuje. In ker bo Jugoslavija pristno socialna država bo vsak lahko pošteno živel. Posebno obrtnikov in specializiranih delavcev primankuje. Praviš, da imaš tam doli hišo, prav, pa če bi si s tistim denarjem, ki bi eventualno izkupil tam, potem doma ali pa najsibo v Vipavi, Ajdovščini, Gorici ali Reki lahko kupil in sezidal enako hišo in napravil lepo delavnico, kaj ne bi bilo lepo? Tako bi lahko mož od Pavle si. kaj ustanovil tukaj in marsikateri drugi. Sploh jaz mislim, da bo za vse kruh doma in dosti boljši kot tam. Samo malo je še treba počakati, da se stvari uredijo. Meni že kar nekaj diši, da se bomo prav gotovo še videli in da bomo skupaj pili še "pristnega vipavca". Z veseljem bomo gledali po neši krasni Vipavski dolini, kamor ne bo več tujcev gospodarjev; vse bo veselo in zavedali se bomo, da je zopet, morda kot še nikoli prej ta lepa dolina naša in šbmo naša slovenska, jugoslovanska!! Res, da še ni vse v redu a dosti so krivi sami naši ljudje. Navajeni so bili ubogati tujce, četudi največjega cigana; medtem ko domačinu nočejo biti pokorni. Pa sčasoma bodo prišli tudi do tega zaključka. Vojska je zelo razdivjala ljudi, a čas je najboljše zdravilo za vse to. Jugoslavija je bila vsa izropana, požgana in uničena, zato se ne more zahtevati takojšnjega blagostanja. Pa tudi do tega bomo prišli. Kako se človek veselo počuti ko gre v Ajdovščino, Vipavo iii še dalje, kc ne vidi več karabinerjev, ne linancev. Povsod le naši ljudje. Ne vidiš več tujih napisov, povsod le tvoj jezik. Mesto tujih v...ja kov, ki so te prezirljivo in sovražno gledali, danes vidiš prijazne obraze naših fantov, brate Dalmatince, Srbe in Hrvate, ki pri srečanju prijazno pozdravijo. S prijaznim in odkritosrčnim pogledom ti povejo, da oni niso tvoji gospodarji temveč bratski gosti. I o vaseh slišiš lepo petje, tu pa tam v gostilni čuješ veselo harmoniko. O kolikšna spi 6-memba. Na zidovih opaziš lepake, ki vabijo na veselice, pevske in telovadne nastope. Vse priča vstajenje naroda po tolikih letih suženjstva.......
Torej še enkrat mnogo pozdravov vsoti skupaj!	Bernard	in družina.
Tržaška Prosta luka
RAVNATELJ PROSTE LUKE IMA PRAVICO ODREDITI V PROSTI
IN ITALIJI POSEBNE POMOLE
LUKI JUGOSLAVIJI
Kot znano, je dodan "Trajnemu statutu Svobodnega tržaškega ozemlja" poseben pravilnik Proste luke* ki vsebuje posebne določbe o ureditvi in poslovanju tržaške Pro3te luke. Ker marsikdo še najbrž ni imel prilike seznaniti se s podrobnostmi tega pravilnika, je primerno, da o njem podrobneje spregovorimo.
Prosta luka, ki jo bo imelo Svobodno tržaško ozemlje, bo obsegala dosedanjo Prosto luko (staro pristanišče ob južni postaji, novo pristanišče pri Sv. Andreju ter le:sno in pritrolejsko pristanišče), medtem ko bo del prejšnje Proste luke "carinsko pristanišče" ob Ribjem trgu namenjeno predvsem pristajanju potniških parnikov v lokalnem prometu, izven Proste luke. To se pravi, da so prednosti in dolžnosti Proste luko omejene na določeno površino Svobodnega tržaškega ozemlja, tako da ne veljajo niti za vse Svobodno ozemlje niti za celo mesto Gre torej samo za prosto luko, ne pa za "prosto mesto", kakor je bil Trst do leta 1891, ko je bil priključen carinskemu področju avstro-ogrske monarhije. Vendar daje pravilnik vladnemu svetu Svobodnega tržaškega ozemlja pravico, da v sporazumu z Ljudsko skupščino poveča obseg Proste iuke.
Svobodno ozemlje uživa vse pravice svo. bodne države, v kolikor jih izrecno ne omejujejo določbe statuta (pravice guvernerja. Varnostnega sveta, organizacije ZN, Mednarodne komisije v Prosti luki itd.) in bo torej lahko svobodno urejevalo domači in tuji promet na ozemlju izven Proste Luke. Sicer pa je prednosti carinske svobode deležno samo blago v tranzitu, to se pravi na prehodu skozi Prosto luko; kakor hitro bi bilo uvoženo na STO z namenom, da se tu porabi ali proda, bi zapadlo carini. Do tu torej ni nikakšnih bistvenih izprememb dosedanjega stanja, ako namesto države "Italije" postavimo STO.
V Prosti luki niso dovoljene svobodna cone, kakor so na primer doslej obstojale v Hamburgu za Češkoslovaško ali v Solunu za Jugoslavijo; na področju teh svobodnih con omenjene države lahko svobodno razpolagajo s svojim blagom in ga do določene stopnje lahko tudi predelujejo. Ravnatelju Proste luke jo edino dana pravica, da v Prosti luki odredi Jugoslaviji in Italiji posebne pomole za pristajanje jugoslovanskih in italijanskih ladij, "da bi ugodil posebnim potrebam jugoslovanske in italijanske zastave na Jadranu". Tarile za storjene usluge v Prosti luki morajo biti za vse države enake. Manipulacija z blagom (sortiranje in delna predelava) je dovoljena v dosedanjih mejah. Edino vlada STO bo lahko dovolila obratovanje novih podjetij v Prosti luki. . .
Državam v tržaškem zaledju, ki priznajo veljavnost pravilnika Proste luko, je prepovedano s posebno tarifno politiko na svojih železnicah odvajati promet iz iržaškega zaledja v svoje luke na škodo Trsta, recimo Jugoslaviji na Reko, Italiji v Benetke, Češkoslovaški v Hamburg, Poljski v Gdinjo in Gdansk. Ta omejitev ne velja za jugoslovanske luke na iužnem Jadranu.
S to spolšno določbo še ni rešeno vpra-
šanje "jadranskih tarif", ki so bile povprečno za 33% nižje od normalnih na progah v tržaškem zaledju (Jugoslaviji, Avstriji, Češkoslovaški in na Madžarskem) in ki so do neke mere omogočalo Trstu in Reki konkurenco pristaniščem na Severnem n.orju (Hamburg in Bremen) in na Baltiškem morju (Gdinja in Gdansk). Pravilnik ne govori o vzpostavitvi teh tarif, pač pa državam v zaledju samo prepoveduje uvedbo prednostnih tarif na škodo Trsta. Če ostane pri tem in če se v mirovno pogodbo z Nem-
Čeprav je jasno, da ima Tržaško s»' con no ozemlje popolno suverenost na ^ 'iLo luko — v kolikor je mogoče sploh 9® 1 un o suverenosti ozemlja pod varstvom Vtf qui( nega sveta OZN — bo v Prosli luki f o se vala Mednarodna komisija, sestavlj®9 K>ngi delegaiov Sovjetske zvezo, ZDA, Velik' War tanije, Francije, Jugoslavije, Italije, ^ fajes slovaške, Avstrije, Madžarske in Polj®’ to sc bo posegala v upravo Proste luke "0° drom no pobudo" in koordinirala promet °<torc sto luko in zaledjem. Njeni člani '{Vu vali diplomatsko nedotakljivost in	p
vidno branili interese svojih držav. L iDe za vzdrževanje Mednarodne komisije f I Imj jo na posamezne države.	"1%
Sodeč po formulaciji člena pravili'*'11 ierite,
čijo ne vnese ustrezajoča klavzula, ki bi se tiče tega vprašanja, je naloga
iii
tudi Nemčiji prepovedala uvedbo prednost- 1 rodne komisije samo posvetovalne?0
nih tarif na železnicah in rekah, bodo nemška pristanišča v neprimerno ugodnejšem položaju kakor Trst.
Novost predsiavlja določba, da se “Prosta luka" konstituira kot pravna oseba z lasi-
čaja. “Svoje mnenje in priporočil«* a su sporočala vladi Svobodnega ozemljO' I ga c deti državi ali ravnatelju Proste 8'6n “njena priporočila bodo proučevana to, c trebn. ukrepi upoštevani". Spore, ki ^ 1 el
nim proračunom in da jo vodi ravnalelj ki stali v zvezi s poslovanjem Med#8* ( poj ga imenuje guverner na predlog vlade. Do j komisije, kakor tudi vse ostala v ^ ^riaa zdaj je "Prosto luko" upravljalo avtonomno 1 razlago določb pravilnika o Prosti 'Vq telo "Javna skladišča", v katerem so bila reševala arbitražna komisija treh ’itori< zastopana resorna ministrstva in trgovske j Qd katerih dva imenujeta sprti strank*1 maj
in delavske strokovne organizacije v duhu novega pravilnika bo ta ustanova likvidirana ali pa bo njeno področje močno omejeno. Za ravnatelja Proste luke ne smejo biti imenovani ne jugoslovanski ne italijanski državljani. Uradniška mesta so rezervirana predvsem za tržaške državljane, kar pomeni, da se za uradnike Pro3te luke lahko postavijo tudi tuji državljani. Ravnatelj poroča o svojem delu guvernerju in vladi. Proračun Proste luke odobrava Ljudska skupščina STO.
pa bo izbran sporazumno med obema i -|Qu kama, ali pa ga bo na njihovo zahto^ ber |; noval generalni tajnik Organizacije 1 9oes] nih nardov.	n no
Pravilnik daje Varnostnemu tvetu o jj, pravico revizije njegovih določb, in sic® rscxllc podlagi predloga vladnega sveta Svot" ga ozemlja ali predstavnikov vsfll ~lSij držav, ki so zastopane v Mednarod1" tnpj6 misiji.	j,
«en"
("Primorski dnov
-ni)
‘Po
feclt
 > 'hitu
l>cne
Como piensa y como actua nuestra juvent»:»*
El presente articulo tiene como unico y —Senonta:	si no es mdiscrecii «ia(a
principal objeto el de despertar en la ju-
ventud eslovena el amor hacia su patria de origen, o la de sus padres, si han na-cido en la Republica Argentina, para que en todo momento esten dispuostos a de-fender los derechos quo nos asisten, como me he visto obligada a hacerlo yo en opor-tunidad de una fiesta de cumpleanos a la que fui invitada.
Antes de iniciar el relato del desagrada-ble incidente del que fui protagonista in-voluntaria quicro dejar constancia de quo en el me atengo estrictamente a la reali-dad y que no persigo el objeto de hacer de čl una novela.
Para que lo ocurrido sea a todos com-prensible hare la aclaracion de que la per-sona que lo ha motivado es de nacionalidad italiana y lo que es aun mas censurable fanatica partidaria de las ideologias fascis-tas.
★
—Senorita Vida, permitame que le preson-te a mis patrones, los Senores Hugo y Vin-cenzo N.
—iEncantada de conocerles!
Realizada la presentacičn el senor Vin-cenzo N. volvio a dirigirse a mi con la si-guiente pregunta:
F. H R A D I L A K ★
FIAMBRERIA — Puesto N’ 8 Mercado "LAS MAGDALENAS Fco. Bciro 5276 - U. T. 50 - 6990
INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R
Andres Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires
RUDOLF K L A II I €
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV
JOSE BONIFACIO 6G3
BUENOS AIRES
SLOVENSKA *H Itia»l«\YA PISARNA
ODŠKODNINE — ODSLOVITVE — NEZGODE — DEDŠČINE IN VSE SODNIJSKE TRAMITACIJE Uradne ure: od 18 do 20
DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8“ - Escritorio 823	Buenos	Aires
Nasproti Obelisku	U. T. 35-6243
—Senorita:	—si
mia— ipodria decirme de que nacio" es Ud.? Tiene un algo que revela f1
dencia extranjera, un algo que me
l*
at<toi c«id( tico '*»ea « 1
CI
familiar a pesar de que en čste moin® podria localizarlo.
—Soy yugoeslava Senor (en realih® italiana, nacida de padres esloven4 territorio esloveno adiudicado a Ital'c tos pues de la guerra 1914—1918, pero & m, algo que jamas aceptare).
La respuesta que obtuve produjo e” efeeto que produciria un rayo si caVe sorpresa en medio de una calma to ^ —iYugoeslava? Sepa Ud. aue to<^ yugoeslavos son unos salvajes.
Mi primer impulso fuč el de coH*e con otra groseria, pero recorde <Jae
• tos c
ene
ctouc
« fut to? ,
<to
Ho
mujer y por čsta razon me limitč <J
—Tiene Ud. razon, senor. Pero n° de recordar que la r jz6n, en estoS se le da solamente a los ninos y a 1°B
CI
Ud. ya no es un nirio, asi que dedu* sus propios medios el calificativo t resta ....
—jCaramba! Es la primera vez 'Ju* hablan de čsta manera. Soy patrčn> debe respeto y . . . .
— .... |Yo no soy una de sus das senor, tengo una instruccion perior a la que ellas puedan tener f me da la base necesaria para sost® razčn que me asiste.
—j No s6 que instruccičn puode si todos los de su raza forman u»° embrutecida e ignorante!	,
—iSoy maestra, senor, y tengo conocimientos que necesito para mentar lo que digo!	j
Esta manifestacion tuvo la virtud d® reflejar en su rostro la mas aguda eXP de ineredulidad y de burla; y hacien^ de la m<Ss punzante ironia me pre9"f|
— . ... Y iqu6 ensena Ud.?, iarit01® tgeometria?, jcastellano?, iqu6 n1® naria a mi?, ique cree Ud. que Y° to? ... .
o'
No vacilo ni un instant« en pafl®
t>c
Ser
el
‘ui, !
IT*
or
''ton
de
"'ton,
«to,
e* 1 con 'ronia y lo contestž:
T~' 0 0“» nj necesita y c°n urgencia
i t a c' bo;
^ 'n®a los razones quo le asisten para
1	ar que todos mis compatriotas son unos c ,aies.
•	X J
s°lamente son salvajes, siuo que son °8ea! — aQu6 derecho tienen ellos de
#	erarse de nuestra Istria?!
Mtsstra Istria? iDesda cuando senor, ® Puede saber? . . .
siempre! |Ya desde los tiempos 'taperio Romano! lU1 ie atn^'6n E3pana, Grecia, parta de M* a*1*6’ ^orte ^*r'ca integral on haco el famoso Imperio Romano. iPor quč 9clama Italia esos territorios como pose-suya? Si Ud. tiene la inteligencia que ^	los	mios,	podrčt	llegar	a	la	con-
■c ^n que desdo todos los puntos de ’ c°monzando por el 6tnico, pasoridc economico y geogrdiico para temu* ifltbrf0r	Venecia	Julia	y	Trieste
^°n anexarse a Yugoslavia. a Ud. muy lejos seiiorita. Erso., son ori°s que jamas dcbieron haber saiido manos de Italia .... lQuerr& Ud. decir que icmas debrian
\/0	i«	A
le9ado a manos de Italia, la nueva ®0eslavia que entonces estaba en forma-n° Pudo impedirlo y quien hubiesa poit' rs Jacor*° no estaba representada en
j O
__l^6 reiiere acaso a Rusia, la seiiorita? ^ ‘ A Rusia que defiende y delendera r® los derechos del slavo. Ella podrla 'ttipedido que esos territorios "se ven-
Lllf
AVI. :i> tt
til
u to
eon'
&
que Ud.
Un0 lecciones d0 educaciin! Pero yo 'lUiero alejarme del tema que me inte-
senor y p0r eso eso quiero que me
entonces a Italia.
^ ^sta altura de nuestra discu3i6n, mi
estaba tan acalorado aue no pude
-i „ijnerino Y continuž diciendo:
l* ^ ■ <lUe quiere calificar a los yugoesla-
salvajes, digame:	ique	iueron !oa
— aquellos fascistas que hoy
r°n sus camisas negras — antes de
a de Mussolini?, &quž fueron?, £ange-
Jc08°?. ile son conocidos a Ud. los cri-n
HUe cometieron en aaullos territo-
d l
08 que Ud. asegura han Uevado cul-
fjdi
a'
i«:
gt'
flop
y renovaciin?, ilo son conocidas a Persecuciones de que Iueron objeto 5tIUellos que tuvieron la valeniia de
r0-“‘
0»° le,
.	muy en alto el estandarte de su
0 j 0 ‘dad?, iconoce Ud. los atropellos de 0j er°n objeto las sociedades eslovenas?, IPUes como continue hablando de ^otiera me verž obligada a relatarle ^Para que negUe ud. a sentir vergiienza , r hombro de ideologia fascista ....
1,16 dej6 concluir, sino auo levantan-^habra,° en gesto amenazador hizo Qcia mi šste torrente de palabras:
■|T
en *° <Iue les ocurri6, les esta muy
.Mo(eitlP'eado. El deber de Uds. era el do
id 0,80 a* conquistador, el fascismo fud>
Cj^r®an'zaci6n perfecta y digna de admi-
V	su jefe un lider magnifico, un hom-«6 ’
to.
lntoligencia superior que como buen
^0 n
0|:	POrseguia	el	objelo	de	hacer	una
9r«nde .	.
j ’ • ■ |Si!, a expensas del prijimo y 0 de ahogar en 61 lo que es m&s ''Sfado en todo ser viviento: |ol timor
^.lažniea "Gorica” franc Leban
2191	Buenos	Aires
I« ^^aproti postaje La Paternal
Sporočam cenjeni klijenteli, se nahaja moja radioteh-n'čna delavnica sedaj v ul. ^esPedes 3783, vogal Aveni-Forest (tri cuadre od prej-Snjega bivališča).
prejgnja telel. štev. 54 - 4560 _	Jakob	Krebelj.
a su patria y el sentimiento de su propia nacionalidad] ....
—fuerte debe prevalecer siempre!
—iEl mas fuerte? Creo serior que el rasgo quo mčts caracteriza al fascista ita-liano es la . . . . icobardia!
Esta flecha dio en el blanco, y con el rostro descompuesto volvioae hacia mi diciendo:
—i Mussolini fu6 el mds valionte italiano de la historia! ....
—iSi? Mientras les protegian las bayo-netas el y su camarilla fueron la expresion mas fidedigna del salvajismo y la barbcrrie, pero despu6s ....
No me de;6 continuar y me roplico:
—iNo fu6 tan fiero el le6n como lo pin-taban!
—iAsi? Digame: icu6ntos anos contaba Ud. cuando llego a la Argentina?
—Diez y seis. senorita.
—iY actualmente cuantos tiene?
—Cuarenta y nueve.
—Entonces Ud. no sabe lo que es fascis-mo. Una cosa es contemplar una fiera dea-de afusra y otra muy diferente es lidiar con ella encerrados en su jauia como lo hemos hecho nosotros.
Luego queriendo burlarse de mi, me pre-gunto:
—Ud. era una nenucha entonces. iComo hizo para luchar con el leon?
—Yo no lo hice porque era una nina aun, pero si lo han hecho los mios y en mi fa-milia hav martires aue cayeron victimas del fascismo en aras de una libertad que ahora se noa niega.
A una raza inculta y atrasada como la vuestra jamas debria otorgdrsele el derecho a la libertad.
Esto ya era demasiado y levantandome de la silla me ergui delante de el y le dije: —Si en realidad fuesemos atrasados e in-cultos como Ud. dice no habria surgido de entre nuestras filas la figura que hoy rige nuestros destinos, cuya inteligencia y ap. titud le permite dirigir a su pueblo hacia el progreso • . . .
Y	acentuando mi expresi6n de desafio continue:
—El mariscal Tito, senor, surgio de la nada y no habria surgido si su inteligoncia no lo hubiese impulsado y en cuanto a la cultura le dirž que es mucho mds superior a lo que Ud. se imagina y que no tardard en manifestarse a lo3 ojos del continente europeo.
—iSerd una cultura pobre ....
—IPobre no! Eacasa quiz6s ... Y si lo es tenga en cuenta senor, que Yugoeslavia es un pais ojven y que a todo pais joven y de principios bien organizados le espora un futuro brillante, que la culutra que se estd gestando no tardard en desarrollarse en todo su esplendor.
Con esta afirmacidn puse fin a esta dis-cusidn que ya se tornaba por demas vio-lenta a pesar de que estoy segura de que el empecinado senor hubiese querido con-'inuarla-
Pero antes de retirarme de la fiesta, quise demostrarle que los yugoeslavos tenemos mds educacion de la que 61 habia imagina-do y me despedi de 61 con las siguientes palabras:
—iBuenas noches, senor! |Encantada de haberlo conocido! Espero sabrd perdonarms si fui algo violenta en mis replicar y lo acon-sejo tenga presente siempre que todo yugo-eslavo este, donde est6 y hable con q;n6n hable no vacilara jamas en defender lo suyo y los derechos que le asisten.
Vida Gomišček.
Kako živijo pionirji v Mladinskem domu v
Mariboru
Pionirji so ravno prihajali iz šole, ko sva si s tovarišem upravnikom ogledovala učilnice. Veliki( svetli prostori, v katerih preživljajo večino svojega izvenšolskega časa, so polni prijaznosti in domačnosti. Tukaj se pionirji pripravljaj oza šolo, imajo svoje igre ter kulturne in politične ure. Na stenah so lično urejeni stenčasi, katerim dajejo različne slike in karikature še posebno slikovitost. V obeh učilnicah, od katerih je ena namenjena učencem višjih, druga pa nižjih razredov osnovne šole, je na vidnem mestu obešen mesečni načrt dela.
Ob enih je kosilo. Malo po drugi uri pa so dečki in deklice že zopet v učilnicah. Sedaj imajo uro prostega časa, ki ga vsak po svoje izkoristi. Nekateri sestavljajo najrazličnejše like iz kock^ drugi pišejo za stenčase ali se ukvarjajo z risanjem. Za tem pride učenje. Pionirji morajo sestavljati domače naloge sami, le pozneje jih vzgojitelji pregledajo. Pri učenju pomaga jo boljši učenci slabšim, delno pa jim pomagajo tudi prefekti.
Velika stavba s prostranim vrtom ob Koroščevi ulici, kjer je bilo včasih dijaško zavetišče, je danes Mladinski dom v Mariboru. Ustanovljen je bil že kmalu po osvoboditvi. Kljub temu, da so bili v začetku vsi prostori močno demolirani, se je dom po zaslugi socialnega odseka MLO hitro obnovil in bil preskrbljen z najpotrebnejšim inventarjem. Danes je v domu 35 dečkov in 15 deklic v starosti 7—14 let.
Pionirji, ki so v glavnem sirote brez staršev, so našli tukaj svoj drugi dom.
V	domu se vzgajajo v pravo Titovo mladino, ki bo že v zgodnji mladosti osvojila ljubezen do dela, postala sa-modisciplinirana in odločna. Da hočejo pionirji v resnici postati takšni, kažejo tedenske politične ure, za katere vlada veliko zanimanje.
Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU
"PACIFICO” Anton Bojanovi#
CHARCAS 769 — BUENOS AIRES
ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE
če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Tradue-tor Publico Judicial)
SAN LORENZO 937	Rosario
En dan v tednu imajo določen za učenje deklamacij in iger. Sedaj se učijo igro "Pionirji iz Tihega dola", ki jo je napisal Branko čopič. Prvo predstavo bodo imeli v tovarni "uHtter". S tem se hočejo vsaj delno oddolžiti za podporo, ki jim jo daje njihova sindikalna podružnica. Pionirji se z veseljem učijo tudi narodnih pesmi in kol, ki jih poučujejo člani narodnega gledališča.
Vsako nedeljo imajo odredni sestanek. To je za njih najbolj pomemben dogodek v tednu. Tukaj se pomenijo
o	vseh uspehih in neuspehih preteklega tedna ter določijo, katerim stvarem bodo v prihodnjem tednu posvetili največjo pozornost. Ob nedeljah obiskujejo pionirji razne mladinske prireditve, kino in gledališke predstave aii pa odidejo na skupni izlet v okolico Maribora.
Nadzorstvo nad pionirji je poverjeno poleg upravnika še dvema prefektoma in vzgojiteljici. Ti imajo vsak teden pedagoške svete, kjer se posvetujejo o najrazličnejših problemih za izboljšanje vzgoje in sestavljajo načrte za delo. Prefekta, ki nadzorujeta učence pri učenju in igrah, imata za vsakega posebej opazovalne zvezke, v katere si zapisujeta vse potrebno, kar spada v otrokov razvoj v šolski dobi. Na podlagi teh zapiskov, iz katerih je razvidno, kakšnim vplivom je otrok podvržen; kakšna je njegova nadarjenost, za katere predmete kaže največ zanimanja, ali ima kritično ali nekritično mišljenje, ali kaže zanimanje za knjige, ali je v svoji starosti primerno razvit, kakšno je njegovo razmerje do človeka in živaii, kakšne kazni dobiva in kako nanje reagira itd., lahko prefekta pristopita tudi k individualnemu vzgajanju učenca ter ga tako usmerjata k njegovemu bodočemu poklicu.
M E R C A D O
wI,as Msjgdalonas”
CARNICERIA — RAVBAR Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 527<i
EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI
ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Huiz Huidobro 4554-58	U.	T.	70-6112
Slovenska Cvetličarna “L OS A L P E S
Mostar Anton
Triunvirato 4223	U.	T.	51-0732
Se priporoča rojakom dobro znana
CEVLJARNICA
L. BRANKOVIČ Morlote 138	La	Paternal
FABRICA DE MOSAICOS
ALBERTO GREGORIČ
Venta de materiales de construcci6n Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5383
ELECTRICIDAD Y PLOMER1A
JOSE RADAN Bernaldez 1550	Buenos	Aires
TOVARNA POHIŠTVA
VINKO ROGELJ
BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO	U.	T.	652-013S
SELEZO- BETONSKO PODJETJE
Stavili nska Kovača
G. ŠTAVAR & K. KALUŽA
Laprida 2443
Florida, FCCA
ra n e Ste h« r
Stavbinski podjetnik
Ramon L. Falcon 6371 U. T. B4-3084
TISKARNA
lludolf Živec
SARMIENTO 40	Caseros
Bratov Komel
ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655	U.	T.	67-1411
Prevozno Podietje “GORICA"
Lojjh Franc
Villarroel 1476 '	U.	T.	54-5172
II A II - P I Z E R I J A
Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pijače. — Rezervirani prostori za družine.
Veter Filipčič
W ARNES 2101 vogal GARMENDIA na Paternalu	U.	T.	59-2295
Str. 10
"SLOVENSKI GLAS”
Num. (Štev.) 13 — 19. Marca 1947 ^
PNOO za Slovensko Primorje in Trst je izpolnil svojo zgodovinsko nalogo in se razšel
MNOŽICAM, KI BODO OSTALE IZVEN MEJA JUGOSLAVIJE, PNOO ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST NAROČA. NAJ OHRANIJO SVOJO ENOTNOST IN SE ŠE TESNEJE STRNEJO OKOLI S I A S
TRST, 25. febr. — opisnik Tanjuga poroča: S podpisom mirovne pogodbe z Italijo je Pokrajinski naroano-osvo-bodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst'dovršil svojo zgodovinske nalogo. Člani PNOO-ja so se v nedeljo, dne 23. februarja t. 1. zbrali v Trstu k poslednji seji, na kateri so pregledali delo PNOO-ja od njegove ustanovitve in sklenili, da se sedaj, ko v novih okoliščinah ne more več vršiti naleg, katere mu je poverilo primorsko in tržaško ljudstvo, razide. Predsednik Glavnega odbora PNOO-ja ia Slovensko Primorje in Trst( France Bevk, je ob zaključku zadnje'seje med drugim dejal:
"Pokrajinski narodno-osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst je s podpisom mirovne pogodbe z Italijo dovršil svojo zgodovinsko nalogo.
Razhaja se v zavesti, da je storil vse, kar je bilo mogoče, da bi bilo vprašanje Julijske' krajine rešeno v duhu pravičnosti. Iskrena demokratična čustva, ki so ga vodila skozi vso dobo njegovega obstoja, mu narekujejo, da tudi v sedanjem položaju dejansko prispeva k miru."
PNNO za Slovensko Primorje in Ti st je nato izdal naslednji odlok:
"Zaradi mednarodne odločitve, da se SLOVENSKI DEL JULIJSKE KRAJINE razdeli ined F.L.R.J., Republiko Italijo in Svobodno tržaško ozemlje, se Pokrajinski narodno-osvobodilni odbor razhaja, ker mu je s to razdelitvijo onemogočeno izvrševanje nalog, za katere ga je primorsko in tržaško ljudstvo izvoillo.''
Na primorsko ljudstvo pa ie PNOO ob tej priliki izdal naslednji proalas:
Prispevek jugoslovanskih narodov k> svetovni
kulturi
Poročilo rektorja beogradske univerze dr. Stevana Jakovljeviča, predsednik Slovanskega komiteja Jugoslavije, na Slovanskem kongresu v Beogradu
(Nadaljevanje)
Proglas PNOO-ja za Slovensko Primorje in Trst primorskemu ljudstvu
“Pokrajinski narodno-osvobodilni cdbor za Slovensko Primorje in Trst je na seji Glavnega odbora dne 23. februarja t. 1. soglasno sklenil, da se razide.
Ob tej priliki se s ponosom ozira na pot, ki jo je prehodil od dne, ko jo bil sredi najbolj krvave borbe proti okupatorju postavljen od ljudstva kot njegova najvišja naredbodajna in izvršna oblast, da dela v njegovo korist in pred vsem svetom zagovarja njegove pravice. Izjavlja s poudarkom, da je po svojih najboljših močeh vestno vršil svojo dolžnost v boju za demokratične pravice, za napredek in blagostanje prebivalstva tudi tedaj, ko mu je v coni A bila odvzeta oblastvena funkcija. Ni mogel pristati na sodelovanje za ceno rušenja ljudske oblasti in njenih ustanov, da bi s tem ne grešil proti načelom demokracije in izdal koristi ljudstva, ki nra je z izvolitvijo izkazalo svoje zaupanje. Medtem ko so bile v coni B, kjer je ljudska oblast neokrnjena, izvedene mnoge važne socialne in gospodarske reforme, se je moral PNOO na ozemlju cone A omejevati po večini na ljudsko samopomoč, na predloge, navodila ter nasvete in na proučevanje problemov, ki so se pojavljali na terenu, ne da bi jih mogel uspešno reševati.
Kljub vsem zaprekam in težavam je PNOO tudi v najtežjih trenutkih ostal zvest načelom, ki so ga sredi borbe poklicala v življenje, istočasno pa je zastavljal vse svoje moči in sposobnosti za to, da bi bila svetovna javnost pravilno poučena o razmerah v naši deželi, o željah in težnjah njenega pre-ibvalstva, da bi bila dosežena pravična rešitev vprašanja bodoče pripadnosti Slovenskega Primorja in Trsta. Krivdo za to, da so bila znova poga-žena demokratična načela pravičnosti, nosijo pred zgodovino tiste zapadr.e sile, ki so nam zaradi svojih imperialističnih teženj vsilile svojo voljo. Ponavljamo, kar smo poudarjali že večkrat, da se primorsko ljudstvo ne bo nikoli sprijaznilo z odločitvijo, ki je v ostrem nasprotju s pravico in njego-
vimi življenjskimi koristmi. Množicam, ki so se toliko žrtvovale za svojo svobodo in bile prevarane v svojih upih, r.e bo mogel nihče braniti da se ne bi z vso odločnostjo dalje borile za svoje cilje. Politična zrelost, s katero gledamo na dogajanje, nam narekuje, da bomo tudi v neosvobojenih krajih s sodelovanjem vseh pozitivnih sil delali za pomirjenje in za ustvaritev boljših življenjskih pogojev prebivalstva.
S tem, da je bila po mednarodni odločitvi proti volji ljudstva enotnost Slovenskega Primorja in Trsta nasilno raztrgana na tri dele. katerih vsak bo živel svojo usodo, je PNOO izgubil v poverjeni obliki svoj smisel ter je dovršil svojo zgodovinsko nalogo. Ko se razhaja, se za izkazano polno zaupanje toplo zahvaljuje prebivalstvu slovenske in italijanske narodnosti, ki ga je kljub vsem oviram in težavam podpiralo) ga spoštovalo in z njim najtesneje sodelovalo. Tistim množicam, ki ostanejo izven meja Jugoslavije, vneto priporoča, naj ohranijo bolj kot kdaj prej svojo politično enotnost in še tesneje strnejo okoli Slovensko-ita-lijanske antifašistične unije in naj za uresničenje njenega programa nadaljujejo z borbo. Naj se z zaupanjem naslonijo na napredne sile nove Jugoslavije, kajti le z zvestim sodelovanjem vseh demokratičnih sil doma in v svetu bodo kdaj v bodočnosti lahko praznovali popolno zmago svojih teženj. PNOO se poslavlja z željo, da bi bil ta cilj, ki je bil tudi cilj njegovih naporov, čim prej dosežen v trajno pomirjenje in srečo primorskega ljudstva."
Corporacl4»n Mčdiea "SIJIPACIIA”
ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores:
Dr. A. Izaguirre, Dr. H. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente
Sprejem: pop. od 15 — 20.
Ob nedeijah-praznikih: od 9 — 12. Govori sc Slovenski SUIPACHA 28
Posebno mesto v jugoslovanski kulturi zavzema narodna poezija. Narodna poezija, zlasti epska, je bogato razvita pri vseh jugoslovanskih narodih, toda najvišjo umetniško obliko je dobila pri Srbih, Služila je kot podlaga za razvoj nove srbske književnosti. Po svojih umetniških in vsebinskih kvalitetah je srbska epika zares velik prispevek k svetovni kulturi. Izraža junaštvo srbskega: naroda — borbo proti turškim zavojevalcem in zatiralcem, proti vsem zatiralcem na splošno. Njo je odkril in zapisal Vuk Ka-radžič v dobi njenega največjega pro-cvita. Junaška borba srbskega naroda je našla v narodni epiki svoj naj-višji umetniški izraz. V njej so našla svoj umetniški izraz tudi občeljudska čustva ljubezni do svobode, pravičnosti, resnice. Srbska narodna epika stopa v svetovno književnost sporedno z največjimi ustvaritvami človeškega genija, sporedno s takimi deli, kakor je "Ilijada".
Če se govori o narodni umetnosti, je treba posebej poudariti makedonsko glasbeno folkloro. Makedonski narodni napevi so zelo zanimivi in pestri in dosegajo čest0 veliko umetniško raven. Služijo kot podlaga za ustvarjanje makedonske narodne glasbene umetnosti.
Dr. ilinho Halpcrn
Specijalist notranjih bolezni drdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829
Zobozdravnika Dra. Samoilavič Bi v. Feliks Faiieov
Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure
DON ATO ALVAREZ 2181
Dr. A. Kirschbaum Dra. Maria Kirschbaum
DENTISTAS
LOPE DE VEGA 3382
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH
t
Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia
Atiened: Lunes - Mi6rcoles y Viemes Pedir hora por telefono
Defensa 1153
U. T. 34-5319
U. T. 50-7387
SLOVENSKA BABICA Filomcna Slon v š de Bileh
LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires
FARMACIA "SOLER"
Servicio noeturno de urgencia Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-2079
tleinaldo Wasscrman
MEDICO
Nazca 2381
U. T. 50-2845
Čeprav so jugoslovanski narodi veli pod zelo težkimi pogoji in čepr^ niti od daleč niso imeli možnosti, bi v kulturnem ustvarjanju razvili svo' je sposobnosti, so vendar dali znanO' sti celo vrsto velikih imen. Tudi tu je kakor v književnosti in umetnost manifestiral ustvarjalni genij jugosl°' vanskih narodov. Jugoslovanski zn® stveniki so moi-ali često zapustiti sVO jo domovino, da bi v drugih držav* nadaljevali svojo raziskovalno in zndf1' stveno delo. Omenili smo že par znoj1 stvenikov, ki so v 16., 17. in 18. stol'-’' tju pridobili zasluge za napredek zn°' nosti. Iz 19. stoletja bomo omenili f mo največje, med njimi Slovenca sipa Stefana, fizika, ki je sestavil & kon o zračni energiji in se po nje,f imenuje Stefanov zakon. Stetanov zff kon je bil neposredna vzpodbuda našnje teorije kvantuma, ki je ena med največjih pridobitev tega sf letja. Tudi Srb Nikola Tesla je vei izumitelj na področju elektrotehnik On je ustanovtelj novega poglavja znanosti: visoko frekvenčne struje 1 soke napetosti, v znanosti znane imenom Tesline struje. Njegova a® služijo kot podlaga vse sodobne si1 trotehnike. Služila so kot podlaga * razvoj radio-komunikacij in teleko^ nikacij. Hrvat Lav Ružička, imetnik N belove nagrade, je ustvaril podl°-: za proučevanje hormonov. Ružičkfl eden izmed največjih živih kemikov svetu. Tudi drugi naši znanstveniki mnogo prispevali k razvoju. Dela ^ tematika Mihaila Petroviča pom®111' zaključek matematičnih teorij znanstvenikov 19. stoletja. Njeg^ teorija številnih spektrov in n o0*, analogije disparatnih pojavov pome'!', ta novo etapo v matematiki. Milu' Milankovič je s svojim delom o m1 matični teoriji klime nebeških ^ ustvaril novo znanost, matematik klimatologijo, ki se predava po vS* univerzah. Pavle Sulič je nap^ skupno z gospo Curie enega iz^J, največjih izumov novejšega časa. izum se nanaša na razbijanje ato^ To je eden izmed največjih izu zvezi z možnostjo izkoriščanja n°v' izvorov energije v bodočnosti.
Narodi Jugosavije so se junPj' borili polna štiri leta proti neffl8^ in italijanskim fašističnim zavoje' cem. Borili so se za svojo svobod0 neodvisnost, to pomeni za svojo K turo, za svoj nadaljnji napredek, svojo borbo so znatno prispevek zlomu fašističnega barbarstva in ^ mu, da lahko svobodoljubni n<3* korakajo po poti napredka in ku1; nega razvoja. Samo po sebi je ra$' Ijivo, da je to tudi prispevek k sve'f ni kulturi. Toda poudariti je trebo> Jugoslovani niti v težki narodno o5', bodilni borbi niso pozabili na k^ no delo. Tu se je izkazal kot ne*c star izrek, da med vojno muze ftcl Jugoslovanski književniki in umetni jugoslovanski znanstveniki so ^ svoje talente in znanje na razp0^ • svojemu narodu v njegovi težki Med narodno osvobodilno borbo bilo ustvarjeno pri nas več um® ških del velike vrednosti. Velika svoji vsebini, po svojem borbenei’1' nosu, po moči svojih izrazov. Sem
dajo majhna mojstrovina "Pese111
biografiji tovariša Tita” Radovan^ *
&
■ve
v
r<
'ti
jc
b
r<
b
®1
Šj
š<
d
u
u
ir
ti
le
Trst in naše Primrje
Spisal Etbin Kristan »
Tržaško vprašanje je torej rešeno, leta in posledice je čutilo vse prebi-Ali pa je?	1 valstvo. Ni legenda, temveč bridka
Kajpada, vsa poročila iz Flushinga j resnica, da je na Piazza Grande rasla nam pripovedujejo, kako postane Trst 2 okolico" neodvisno mesto pod nadzorstvom Združenih narodov. Ta okolica sega pač daleč preko tržaških Predmestij, baje v prvi vrsti zaradi tega, da bo "svobodno" mesto moglo živeti. Ta argument je, milo rečeno, ze-dvomljiv. Res je, da Trst ne bi mogel Jesti če ne bi kmečka dekleta z Opčin ln nekaterih drugih krajev prinašala svoje pridelke na tržaški trg, toda za življenje mesta to pač ne zadostuje.
Odkar je prišel Trst s tako zvano julijsko krajino pod vlado Italije, se je Prehranjeval na enak način, pa je Vendar propadSl. Za pomorsko mesto £ luko, kakršno ima Trst, je paroplov-keni promet najvažnejši faktor, ta pa Je v dobi italijanskega gospodarstva ~~~ kakor je bilo z uradnimi številkami dokumentirano — padal od leta do
Soviča^ pesmi starega pesnika - partizana Vladimirja Nazora, Mateja Bora jn drugih .Ta dela imajo širši pomen, ‘i presega meje Jugoslavije, ker na ^metniški način izražajo
trava. Zaradi praznine v prosti luki niso bili nezaposleni le "fakini", ki so živeli od nakladanja in razkladanja ladij _ temveč na tisoče drugih delavcev in kadar se morajo ti proti svoji volji sprehajati, osanejo tudi žepi tistih prazni, ki žive od kupčevanja z najštevilnejšim delom prebivalstva. Zato ni čudno, da so predvsem delavci ne le slovenske ampak tudi italijanske narodnosti zahtevali pripojitev Trsta k Jugoslaviji. A tudi drugi misleči Tržačani so se pridružili teh zahtevi. Zato je Trst poslal delegacijo, ki je sestojala iz treh Italijanov, dveh Slovencev in dveh Hrvatov v Pariz s spomenico veliki četvorici, v kateri je na celi črti podprla jugoslovanske zahteve.
Takrat so bili možje še precej naivni, dasi so bili med njimi visok sodnik, znamenit tehnik( zastopnik delavstva, duhovnik itd. Mislili so pač, da bodo veliki državniki veseli, (:e norijo slišati, kaj misli prizadeto prebivalstvo, in najbrž so tudi verjeli v "atlantski čarter", v katerem je bilo rečeno, da ;e ne sme izvršiti nobena mejna iz-
 „ ______________  ,	_	neko višjo
sVh? osvok°dilne borbe Jugoslovan- j premem]-)a brez privoljenja prebival-
^ nOFOCiOV.	_x,	r/~.	T/-N/-1	/~t	■nier*	Kili
Z zmago svobodoljubnih narodov nad fašističnim mrakom in barbarstvom so stopili jugoslovanski narodi v novo razdobje svojega kulturnega razvoja. V svoji novi državi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji imajo jugoslovanski narodi vse glavne, bistvene pogoje za razvoj svoje kultu-čeprav se bodo morali še mnogo boriti proti težavam, obnavljajoč gospodarstvo, ki ga je sovražnik razruši in postavljajoč na vojnih pogoriščih mesta in vasi. Prepričani smo, bodo na področju kulturnega Ustvarjanja pokazali svoje velike Ustvarjalne sposobnosti in dali nove ^nogo večje prispevke k svetovni kulturi.
CORTINAS ENItOLLABLES de MADERA COMPOSTURAS EN GENERAL
K:**
^ALftERON 2851. Bs. As. U. T. 50-1344
stva. Toda državniki nišo bili nič veseli. Prav nič jih ni zanimalo, kaj mislijo in žele Tržačani in Primorci sploh. Kar je bilo zapisano na visokem morju, je veljalo, dokler je bila potrebna dobra volja ljudstva, ker je bil konec vojve v tisti hčasih še zelo daleč. Člani delegacije, sami antifašisti od svojega ?.ačetka, so morali obirati prage in trkati na vrata, dokler so trajale seje njogočnih diplomatov; ko so ti opravili svoje in dali Parizu slovo, so jih pa sprejemali oni, ki so jih Rimljani imenovali bogove nižjega reda.
Enako se je godilo drugim deputa-cijam, ki so imele kaj povedati in pii-našale važen mate rij al za pojasnitev celega problema. Državni mogotci so
tC
.0
<
4
l!-:
J*
NOVO STAVBENO PODJETJE
H. Streliar - J. Lisjak
Calle Ramon Lista 5552 — U. T. 64-1509
Za kalkulacije - Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja
RUDOLFA STREHAR
Zasebno: Calle Virgilio 2941.
KROJAČNICA Shsnislnv Maurie
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK
T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232
s?
Krojačnfca l E O 1» O 1.	91	S	A	J
41
Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-82
U. T. 50-4542
VILLA DEVOTO
TRGOVINA JESTVIN
Oton Tur vi
ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892
JOYERIA — RELOJERIA
Deslavnica in popravila
ADAR’S
CARLOS PELLEGRINI 887 PLATERIA— REGALOS
Delavnica
Klijenti, ki se predstavijo s tem oglasom dobijo 5 % popusta.
imeli svoje "izvedence", katerim so bolj verjeli kot ljudem; za katere so barantali, kajti veščaki so poznali namene svojih gospodarjev in so jih — naravno — vpoštevali. Poročila so dobivali tudi od svojih vojaških poveljnikov, ki so komaj prišli v Trst in so se tam družili z "odličnjaki", pa menda vedeli niti niso, da so to somi zakrinkani fašisti. Kakšna so bila ta poročila, pač ni težko uganiti.
Vse to pa je večini državnikov ugajalo, ker jim je šlo v račun. Niti uradni Angliji, ne oficijelni Ameriki ni bila pr srcu usoda Trsta, še manj pa potrebe in pravice Jugoslavije in zlasti Slovencev, temveč njuni lastni navidezni interesi. Zagotoviti so si hoteli svoj vpliv v teh krajih in zajeziti domišljeni "val Slovanstva"( ki hoče — v njihovih sanjah — poplaviti vso "za-padno kulturo". Če bi hoteli gledati jasno, bi kmalu spoznali, da takega valovanja sploh ni in ga nikdar ni bilo.
Anglija se je v tej vojni neverje-ino malo naučila in tudi zmaga delavske stranke ni v tem oziru dosti pomagala. Bevin je očividno bil predolgo člen Churchillovega kabineta in se je navzel njegovega duha, '/sled česar vozi ladjo še vedno po imperijalistič-nih vodah, kar je začelo že znatnemu delu njegove lastne stranke resno presedati. V vladi, ki je bila pri zadnjih volitvah poražena, se je, n. pr., naučil, kako važno je za Anglijo Sredozemsko morje — življenska črta imperija, ni pa prišel do spoznanja, da so vsa morja važna za vse narode: Jadran je pravzaprav velik zaliv Sredozemskega morja in po tej logiki si mora Anglija tudi tukaj zavarovati vpliv. Odtod prihaja izredna važnost Trsta za Anglijo. To je seveda ideja, katere človek ne bi pričakoval od delavskega ministra. Primorsko vprašanje se pa tiče v prvi vrsti Primorcev, toda Bevin ni storil nobenega koraka, da bi se poučil o željah in zahtevah tega ljudstva. Seveda, tudi mister Byrnes in monsieur Bidault nista smatrala kaj takega za potrebno in vsi skupaj so pretresali primorski problem kakor da gre za kakšno obskurno kolonijo v centralni Afriki, kjer bi imeli vsaj izgovor, da ljudstvo še ni "zrelo" za neodvisnost.
' Tako so "rešili" primorsko in tržaško vprašanje po svoje. Prva in glavna napaka je bila, da so naredili iz enega problema dva, kajti Trst ne visi
v.	zraku, temveč je del Primorja, od katerega se ne more ločiti. Iz te prve nap,ake se je potem nujno razvila cela veriga pogrešek in namesto da bi
se bila vsa zadeva razbistrila, se je čim dalje bolj zamotavala. Vsled tega je vsa "končna" rešitev krparija, ki ne ustreza nobeni opravičeni zahte-
vi.	Osnovana ni ne na geografiji, ne na toliko naglaševanih etničnih razmerah, ne na gospodarskih potrebah, ne na zgodovinskem razvoju, najmanj e pa na interesih in zahtevah ljudstva. In zato se mora ta izumetničena stavba podreti.
Med državniki, ki izpreminjajo zemljevid sveta in predvsem Evrope, je mnogo optimist ovj verujočih, da opravljajo, oziroma so opravili delo za vso bodočnost. Nova mapa bo po njihovem mnenju večna in neizpre-menljiva. To je nove vrste konservativnost, ustvarjajoča nov "Status quo". Toda zgodovina nepozna nobenih takih zaključnih potez, temveč sledi zakonu neprestanih izprememb, ki so bistvene v toku razvoja, veljavnega ne le za rastlinstvo in za živali ^nižjega reda, ampak tudi za ljudska plemena, za narode, za vse človeštvo.
V	Aziji se je v zadnjih pet in dvajsetih letih zgodilo nekaj skoraj nezaslišanega. Naši veliki listi ne pišejo o tem, ker bi morali priznati dejstva, ki bi pobijala, kar mnogo rajši pišejo. V tistih krajih žive narodi in narodiči, o katerih je bilo v dobi carizma komaj kaj slišati, in mnogo teh plemen je še danes v zunanjem svetu neznanih. Pred rusko revolucijo so bili večinoma nomadi, živeči v najprimitivnejših razmerah, brez vsakega šolstva, brez pisanega jezika, brez abecede. Danes imajo v okvirju Sovjetske zveze svoje federalne ali avtonomne republike, so nastanjeni po mestih in vaseh, obdelujejo zemljo in se bavijo z raznimi industrijami in nepismenost je med njimi skoraj izmrla. Mnogi imajo tudi visoke šole, znanstvene zavode, umetniške institucije, svojo literaturo in so v vsakem oziru prišli v krog kulturnih narodov.
Drugod po svetu je Veliko število narodov, ki so šteti za nekulturne, dasi nekateri med njimi že danes ne zaostajajo za ponosnimi belokožci. Kako dolgo mislijo konservativci, da bodo ti anrodi in plemena hotela hlapčevati belemu kapitalu? Ob koncu vojne so Javanezi pokazali, da poznajo razliko med neodvisnostjo in kolonijalno suž-nostjo. Angleži so sicer pomagali za-
RESTAVRACIJA in BAR
Peter Benčič
Lastnik.
INDEPENDENCIA 4202	—	BS.	AIRES
KROJAČNICA
Franc Melinc
Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356
MATERIALES para CONSTRUCCION
MIGUEI- M. BRUNO
Juan A. Garcia 3G75 U. T. 67-9380 Buenos Aires
PLANOS — CALCULOS V. LOJ K Tecnico Constructor Pedro Moran 5130	-	U.	T.	50-7186
PIVARNA — Krožišče in Keglišče D J TJ RO KOVAČ
NVarnes 2113	La	Paternal
MIZARSKA DELAVNICA
Izdelava pohištva
IGNAC KO S E R
Guido Spano 655	Munro,	F.	C.	E.
MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640
Tiomla ”1. a Villa”
PARA COMPRAR MEJOR
______LOPE	DE	VEGA	3186______
RESTAURANT
PETER ROJC
LORIA 472
Foto - Arte M AK ( OS
Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325	U.	T.	22-8327
Gran Recreo "LLAO-LLAO" Juan Oberdanh
Rio Carapachay U. T. (749) Tigre 0589
LA VOZ E SLOVE N A
EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ES LOV EN A S
y , A j
I	A
20 in več let je odkar smo zapustili naše rojstne kraje, toda spet se nam nudi prilika jih videti potom slik na razstavi Slovenskega Glasa, 5. in 6. aprila.
treti upor proti Holandcem, toda novega duha tega ljudstva ne more nihče ubiti. Prej ali slej pridejo s svojimi zahtevami na dan in takrat bodo Združeni narodi morali pokazati, koliko jim veljajo načela enakopravnosti in svobode. Tako pa bodo prihajali tudi Indijci^ ki so bili naseljeni v Južni Afriki, prebivalci raznih paciiičnih otokov, črna plemena v Afrki itd. Zemeljska obla se je zmanjšala tudi zanje, slepi in gluhi niso in povsod vstajajo ljudje, ki jih dramijo in jih prepričujejo, da so že dosti dolgo spali. Če nočemo delati fašizmu koncesij, moramo priznati, da na svetu sploh ni "inferiornih'' ras, tedaj se jim pa tudi ne more zanikati pravica, da si urede svoje lastno življenje po svojem spoznanju v okvirju enega enotnega sveta.
Združeni narodi morajo skrbeti za varnost sveta pred novo vojno^ kar pomeni, da morajo pomagati odpraviti vse, kar bi moglo skalili mir. Taka nevarnost se pa ne pokaže samo tedaj, če pride do oblasti mk domišljavi blaznež fašističnega kalibra, ki
sanjari o osvojitvah in podjarmljenju, temveč obstoji vedno, dokler niso ustanovljene enake pravice za vse. Sedanja ureditev sveta prav gotovo ne jamči trajnega miru in zadnje mesece je bila pogostoma izrečena grožnja oboroženega spopada, ki ga premnogi elementi goreče žele tako močno, da ga je le z žrtvami spojena popustljivost nekaterih manjšin preprečila. Ampak tisti, ki se iz katerega koli vzroka čutijo danes močne( ne bi smeli pozabiti, da se manjšine, ki imajo moralno moč, izpreminjajo v večine. Izpremembe v Evropi jasno kažejo, da bodo v teku nekaterih let rezultati glasovanj pri Združenih narodih precej drugačni kot so bili doslej. Zakoni razvoja, ki veljajo za Evropo, pa niso omejeni na en kontinent. Kar se je zgodilo pred kratkim v Franciji in Italiji — ki sta, mimogrede rečeno, zc-padni deželi — se kmalu lahko zgodi v tej ali oni ameriški državi, v Siamu ali Egiptu/ sploh povsod, kjer enakopravnost obstoja samo na papirju ali pa niti tam ne.
Zato se organizacija Združenih na-
MECANICA Y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX A-Vda. Ricstra 1115 U. T. 61-0656	UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184
Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714	
	Queseria y Fiambreria “LA AMERICA” de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8563
STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderčn 2779 U. T. 50-6655	JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLIAK Ituzaingo 4267 MUNRO
RADIOTEHNIK AVGUST COTIČ Eicelsior 1500 U. T. 757-301 Saenz Pena, F. C. P.	TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-4957
	PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901
ZALOGA VINA FRANC KURINČIČ Garay 3910 U. T. 61-5384	
	RESTAVRANT “ (5 A V E N ’’ IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Bs. Aires
SLOVENSKA GOSTILNA ALEKSIJ TREBŠE Avda. San Martin 6470 U, T. 50-5106	
	RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF Anasco 2622
RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477 U. T. 51-7165	ELEKTRIČNE INSTALACIJE GILDO KLINEC Morlote 159 U. T. 59-2295
	KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 5206
STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0624	
	KROJAČNICA J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891 U. T. 54-2629
BAZAR "DANUBIO" D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-0838	
	RESTAURANT "LAS ROSAS" Krogljišče in kegljišče Cnel. R. Lista 5042 Buenos Aires
TRGOVINA JESTVIN "PRI ČERNIČU" C. Ramon Lista 5650 - U. T. 64-1509	
	F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 U. T. 50-8913
CASA " S O U L E T " Materiales de construccion Electricidad - Sanitarios - Maderas Av. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As.	
	SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingpnieros — F. C. P. IT. T. 757 - Santos LugareR - 271
“ALMACEN” PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pena	
	MERCADITO "CHTSPAZO" MTLAN ŠTRCA 'one de Vega 2746
rodov ne more presojati po dano.š-njem razmerju glasov, ki v mnogih slučajih ni popolnoma iskreno, temveč je često diktirano od raznih faktorjev, od posojil, od strahu pred neznanim, od nezadostnega poznavanja razmer itd., temveč je treba gledati v bodočnost. Ta pogled olajšujejo očitne tendence družabnega razvoja, ki se v vse jasnejših oblikah kažejo zdaj tu, zdaj tam( prihajajo na površje, se krepčajo in zmagujejo, tendence, ki pripravljajo tla za gospodarsko demokracijo, brez katere je politična le prazna beseda.
Reakcija misli, da se to lahko prepreči z diplomatsko igro na svetovnem polju in z nazadnjaško zakonodajo na domačih tleh. Dejstra govore drugače. Razvoj, ki ga zahtevajo gospodarske nujnosti, se tudi z najmodernejšim orožjem ne da preprečiti. Zato je bodočnost jasnejšo od sedanjosti.
jasnejša je tudi za Primorce. Primorsko, oziroma tržaško vprašanje namreč ni bilo rešeno. Ustvarjen je bil nekak provizorij, ki za daljšo dobo ni vzdržljiv če tudi mislijo njega stvar-nk, da so zgradi nekaj za večnost.
w
New York je veliko mesto, s katerim se Trst niti v sanjah ne more meriti. Po previbalstvu je večji od mnogin neodvisnih držav. Njegova luka ima več prometa"" kot vsa italijanska pristanišča. A ko je bil pred leti sprožen predlog, da naj se New York s širšo okolico ustanovi kot samostojna država "Manhatten", je naletel od vsen strani na tak odpor, da od tistega časa nikdar več ni bilo slišati o tej ideji. Pa kroje iz razmeroma majhnega Trsta s pasom, ki ne zadostuje, da bi pridejal dovolj živeža za mesto, — ''neodvisen' teritorij! "Neodvisnost" je olepševalen izraz za nekaj drugega. Kajti če je guvernerjeva beseda tehtnejša od volje prebivalstva, diši to zelo po koloniji in če se pravi; da bo guverner odgovoren Združenim narodom, je to formalno sicer resnično, vendar pa računata dve sili, da bo plesal pred vsem tako kakor bosta oni žvižgali. A četudi sta ti dve sili doslej skoraj vedno nastopali složno proti tretji sili, 'se zadnje čase kažejo nesporazumi med njima. Nobenega dvoma ni, da se smatra Anglija za prvenstveno interesirano v Sredozemlju sploh in v Trstu posebej. Toda ameriški velekapital računa s	profiti, ki
bi se tam dali delati	in	ta tekma
utegne postati vse močnejša od političnega prijateljstva, ki se itak kaze le v kabinetih, in tudi to le začasno. Tako se pripravljajo konflikti_ od katerih Trst ne more imeti dobička. Spomnimo se nadalje,	da	je Trst s
svojo ''samostojnostjo''	odrezan od
svojega naravnega zaledja. Potem vzemimo v poštev, da prebivalstvo nikdar ni hotelo take rešitve in da bo moralo tuje vojaštvo ostati v mestu, dokler guverner ne spozna, da so postale tuje čete nepotrebne, to se pravi, da bo mesto za nedogleden čas ostalo okupirano, ker mu veljaki Združenih narodov ne zaupajo, — moramo priti do zaključka( da je situacija
LE
skrajno nenaravna in se ne more ohraniti.
’rej ali slej pride čas, ko bodo Združeni narodi prisiljeni, da revidirajo svoj sklep, ker jih bcd0 razmera prisilile na to. Tedaj se vprašanje ne bo rešilo diktatorsko, temveč predlo' ženo bo ljudstvu, ker noben drug način ne more prinesti zadovoljive re* šitve, ki jo bodo morali imeti, da ne bo Trst visel kakor mlinski kamen okrog njihovega vratu. Kako bo ljudstvo tedaj odločilo, si že danes vsakdo lahko izračuna na prste. Po izkušnjah, ki bodo z ozirom na vse okoliščine neizogibne_ se bo morata p e nezadovoljnost z bajno "neodvisnostjo" še poglobiti in prebivalstvo, slovensko in italijansko ne bo hotelo sprejeti nobenega urovizorija več. r!G' krat bo določena tista meja, ki jo je narava sama začrtala in ki so jo daie-kovidni Italijani kot Mazzini, Vivante in drugi sami označili za edino pravilno.
H<
Jies
5ab(
Uies
Uve
do
den,
UG<
&sa
cole
ovc
Trst je le eden tstih trdih orehov, s katerimi si bodo Združeni narodi krhali zobe. Za Slovence je naj važnejši. A kadar bodo prihajala na dnevni red druga pereča vprašanja, bodo Slovenci, ki jih je kruta stvarnost izU'-> čila, stali na strani, kjer je pravičnost brez ozira na vsakovrstne interese.
V naši dobi se stvari hitro razvijajo. Prepričani smoi da pride do resnične rešitve primorskega vprašanja veliko hitreje kot mislijo mnogi veliki di' plomati stare zastarele šole. Pravičnost hodi često po kamenitih pot.ih, a naposled zmaguje.
Fvrdinnnd Cotič
Trgovina z železnino
Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383
»e n 3ui and
lirr ieg ra-Jan Bi6; cia ta iuv la e a sl ati
Vi;
la ac c dc te d( ta iu k
d:
h
t«
le
tl o
“EL INTERNACIONAL”
Udobnost za letoviščarje in družine. — Izborna hrana. — AVGUST IERKIČ lastnik COSQUIN - Prov. Cordoba Bs. Aires 954 - U. T. 73
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
A H 1m» h* I. <kI t s* n m
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires
RESTAURACIJA
“PRI ŠKODNIKU”
Kroglišče in Keglišče
Shodnih
Anasco 2652	U.	T.	59-8995