ObćiMkl poroćavale«. grMiiu Sot teliMićne rvai« delovnega ijuditva oblina Uomtili. iihaia dvakrat maeećno vaa goapodmjatva v občini ga dobivajo brezplačno GlaaHo ureja urednitki odbor v Mata vi Karei Kuaar. Ma t jer Brojan. Miro Ukmer. Franc Takav«. Darko Gognje "•t, Marjan Bol ha t Stmnr Oraum^Merifa hikl in Jota Skok Glavni uradnik Kar lat.: 731 OBI odgovorni uradnik Matjar Brojan, lal 731 616. lehmtm uradnik 'drgvk« ■LiDovaeki. (aLi 721-OS2 GlaMlo uhaja v nakladi II 000 izvodov in ga laika Deiavsiu univerza Domžale. Rokopis* »prejema odgovorni uradnik. I lubljamka M. Domžale na — rane of lat* •prelama Halavika univtf ta Domrale. Kolodvorske 6 K o kopu a I« izjemoma Glasilo je na podlagi iklapa iievtlke 42j 1/7 rorenr ogla fotografije 197* Sekr. mralc, Kolodvoraka * Kokopisov ne vraćamo, ■jamoma Glasilo je na podlagi iklepa iievllka «31 1/72 i dne 36. It. »R -i-.-ni.pi- oproščeno plačila lemelpiega Glasilo i* bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano i Priznanjem Skupščina občina Domzsl« za uspatno informiranja, dna 24. 4. 1974 pa t srabrnim Priznanjem Osvobodilna fronta slovenskega naroda za uspeino informiranja delovnih ljudi in občanov obema Domžale. poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Domžale, 15. januar 1982, Leto XXI -J Št. 1 r Programsko volilna seja OK SZDL Domžale: POGLED NAZAJ, IZTOČNICA ZA NAPREJ Po opravljenih programsko volilnih sejah v vseh krajevnih konferencah SZDL občine Domžale se je vsa široka razprava strnila na letni programsko volilni seji OK SZDL Domžale, ki je bila 23. decembra 1981 v Zdravstvenem domu v Domžalah. Podana so bila poročila v katerih je bilo kritično ocenjeno vse dosedanje delo v preteklem letu ter posebej izpostavljene pomanjkljivosti in slabosti, ki jih bomo morali v prihodnjem letu z aktivnejšo vlogo odpraviti. Uvodoma je predsednica OK SZDL Marija Ivkovič delegate programsko volilne konference seznanila z aktualnimi notranje in zunanje političnimi dogodki, posebej z vidika varnostnopoli-tične ocene. Razprava pa se je konkretizirala na konkretnih gospodarskih aktualnostih, kijih prinaša resolucija o družbenem in ekonomskem razvoju občine v prihodnjem letu. Delegati so vsebinske usmeritve predlagane resolucije podprli, pri čemer pa so opozorili na zahtevnost uresničevanja vseh glavnih opredelitev resolucije. To zahteva dosledno izvajanje sprejete politike, dogovorov in sporazumov, vendar ne samo na papirju in v organih, temveč v vsakodnevnem življenju in pri vseh delovnih ljudeh in občinah. Sprejeta so bila tudi dopolnjena pravila in poslovniki. Gre predvsem za uresničevanje Titove pobude o kolektivnem Delegati na programsko-volilni konferenci SZDL delu in odgovornosti, ki konkretno uresničujeta to pobudo in skrajšujeta mandate. V nadaljevanju programsko volilne seje so za novega predsednika OK SZDL soglasno izvolili tov. Mira Ukmarja, dosedanjega sekretarja OK SZDL. Mariji IVKOVIČ, ki je uspešno in požrtvovalno opravljala funkcijo predsednice od leta 1975, so izrekli vse priznanje in se iskreno zahvalili za ves trud, ki ga je vložila za razvoj družbenopolitičnega in samoupravnega sistema ter posebej za razvoj in krepitev vloge SZDL kot frontne množične organizacije. Za podpredsednika so ponovno izvolili Emila TOMCA, ki je opravljal to funkcijo tudi doslej, za novega sekretarja OK SZDL pa so izvolili Darka GOGNJAVCA, ki je doslej opravljal naloge sekretarja Izvršnega sveta SOb Domžale. Ema Škrjanc—Ogorevc — je bila imenovana za novega člana predsedstva SZDL, v katerem bo pokrivala področje socialnega varstva. 0 aktualnih nalogah, ki izhajajo iz sprejetih programskih usmeritev, bomo obširneje spregovorili v intervjuju z Mirom Ukmarjem, novim predsednikom OK SZDL Domžale. Ta razgovor bomo objavili v prihodnji številki. Matjaž BROJAN • V DANAŠNJI ŠTEVILKI: POGLED NAZAJ, IZTOČNICA ZA NAPREJ 11. IN 14. MARCA 1982 NOVE SKUPŠČINSKE VOLITVE PREGLED EVIDENTIRANIH M02NIH KANDIDATOV ZA DELEGATSKE IN VODILNE FUNKCIJE V FEDERACIJI, REPUBLIKI IN OBČINI Delovno predsedstvo programsko-volllne konference SZDL, ki je bilo sestavljeno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij 11. IN 14. MARCA 1982 NOVE SKUPŠČINSKE VOLITVE Priha jamo v zaključno fazo volilnih postopkov, opredeljenih z volilno zakonodajo, volilnim pravilnikom in rokovnikom za izvedbo teh opravil. Faza evidentiranja je zaključena, v mesecu januarju bomo opravili še vse preostale predkandidacijske postopke, z mesecem februarjem pa pričeli s kandidacijskimi postopki. V pripravi na skupno sejo OK SZDL Domžale in občinskega sveta ZSS Domžale, ki bo 20. januarja 1982 sta obe predsedstvi OK SZDL Domžale in OS ZSS Domžale na skupni seji 6. januarja 1982 pregledali dosedanje aktivnosti, oblikovali predloge vseh volilnih dokumentov, sprejeli pregled vseh evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatske in družbene dolžnosti v občini, republiki in federaciji ter oblikovali prvi predlog ožjega izbora možnih kandidatov za opravljanje nosilnih delegatskih dolžnosti v občini Domžale v prihodnjem mandatnem obdobju. Ta predlog možnih kandidatov bo sprejet na skupni seji OK SZDL in občinskega sindikalnega sveta 20. januarja 1982. I. PREDLOGI VOLILNIH DOKUMENTOV Na skupni seji sta obe predsedstvi oblikovali predloge naslednjih volilnih dokumentov: - Dogovor o merilih za oblikovanje DPZ SOb Domžale - Sklep o postopku delegiranja delegatov iz OK SZDL Domžale v DPZ SOb Domžale - Rokovnik za izvedbo pred-kandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil in konstituiranje delegacij ter delegatov skupščine v letu 1982 - Sklep o oblikovanju in delegiranju delegatov za prvo in drugo sejo skupščine kandidacijske konference - Poslovnik za delo 1. in 2. seje občinske kandidacijske konference. Vsi predlogi navedenih volilnih dokumentov bodo obravnavani in dokončno sprejeti na skupni seji OK SZDL in Občinskega sindikalnega sveta ZSS -20. januarja 1982 razen poslovnika za delo občinske kandidacijske konference, ki bo sprejet na 1. seji občinske kandidacijske konference 22. februarja 1982. Zaradi pomembnosti teh volilnih dokumentov ter kot opomnik za pravočasno izvedbo vseh sprejetih obvez in nalog objavljamo v tej številki 3 najpomembnejše dokumente in sicer — dogovor o merilih za oblikovanje DPZ, Rokovnik ter sklep o oblikovanju občinske kandidacijske konference. DOGOVOR O MERILIH ZA OBLIKOVANJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE 1. Družbenopolitični zbor Skupščine občine Domžale šteje 25 članov. 2. Zveza komunistov, SZDL, Zveza sindikatov, Zveza združenj borcev NOV in Zveza socialistične mladine predlagajo možne knadidate za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Domžale izmed članov svojih izvoljenih organov in sicer iz Občinske konference ZK Domžale, Občinske konference SZDL Domžal«, Občinskega sveta ZS Domžale, Občinskega odbora ZZB NOV Domžale ter Občinske konference ZSM Domžale. Kandidati za člane delegacije so lahko tudi vsi, ki imajo po statutu posamezne družbenopolitične organizacije pravico in dolžnost člana izvoljenega občinskega organa, navedenega v prejšnjem odstavku te točke. Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij zagotovijo, da pridejo njihovi delegati v družbenopolitičnem zboru v sestav delegacij posameznih občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij za občinsko konferenco SZDL Domžale. 3. Funkcijo enotne delegacije za družbenopolitični zbor Skupščine občine Domžale opravlja občinska konferenca SZDL Domžale. Občinska konferenca SZDL Domžale uredi razmerja med delegati družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Domžale in občinsko konferenco SZDL Domžale v skladu z določili pravil OK SZDL Domžale in poslovnika o delu OK SZDL Domžale in s sklepom o postopku delegiranja delegatov iz OK SZDL Domžale v družbenopolitični zbor Skupščine občine Domžale. Družbenopolitične organizacije uredijo razmerje med delegati v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Domžale in vodstvi družbenopolitičnih organizacij s svojimi statuti ali drugimi ustreznimi akti. Vodstva teh organizacij hkrati uskladijo svoj način delovanja s potrebami oblikovanja skupnih stališč in smernic za delo delegatov v družbenopolitičnem zboru. 4. Občinska konferenca ZK Domžale, Občinska konferenca SZDL Domžale, Občinski svet Zveze sindikatov Domžale, Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Domžale in Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Domžale se zavezujejo, da bodo pri izbiri možnih kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Domžale upoštevali predvsem, da so kandidati s svojim dosedanjim ravnanjem in delovanjem, še posebno s samoupravnim in družbenopolitičnim delovanjem in opredelitvami dokaza li, da se zavzemajo za uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda, razvijanje socialističnega samoupravljanja, uresničevanje temeljnih ciljev in razmerij družbenoekonomskega razvoja občine Domžale, krepitev in razvijanje tovarištva, vzajemnosti in solidarnosti, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, uresničevanje politike aktivnega miroljubnega sožitja in politike neuvrščenosti, uresničevanja koncepta SLO in DS. Hkrati se zavezujejo, da bodo pri izbiri upoštevali socialno sestavo delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah in da bodo zastopana vsa pomembnejša področja družbenega dela. Podrobnejše obveznosti posamezne družbenopolitične organizacije za skupno uresničevanje teh kriterijev se opredelijo in uskladijo v okviru koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu OK SZDL Domžale. 5. Pri ponovnih oziroma nadomestnih volitvah delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Domžale, ki se opravljajo skladno z določili zakona in volilnim pravilnikom, ie treba spoštovati dogovorjena načela in druge obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenega dogovora o merilih in oblikovanju družbenopolitičnega zbora skupščine občine Domžale. 6. Družbenopolitične organizacije, ki sklepajo ta dogovor, predložijo možne kandidate za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Domžale Predsedstvu Občinske konference SZDL Domžale, ki ga obravnava in potrdi potem, ko ga koordinacijski odbor za kadrovska Srašanja pri Predsedstvu OK SZDL Domžale uskladi z črnskimi vodstvi družbenopolitičnih organizacij oziroma s predlogi krajevnih konferenc SZDL. Predsedstvo OK SZDL Donžale tako usklajeni predlog pošlje skupaj s poročilom o celotnem kandidacijskem postopku Občinski konferenci SZDL Domžale. 7. Družbenopolitične organizacije se s tem dogovorom zavezujejo, da bodo v svojih aktih opredelile tiste del kandidacijskega postopka, ki poteka znotraj posamezne družbenopolitične organizacije. ROKOVNIK za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih, volilnih opravil in konstituiranje delegacij ter delegatskih skupščin v letu 1982 I. 1. SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL Predsednik OK SZDL, 6.1.1982 a) sprejme sklep o sklicu skupne seje OS ZSS in OK SZDL (v soglasju s predsedstvom OS ZS) b) obravnava in se opredeli o vsebini delovnega gradiva, ki ga sprejema skupna seja OS ZSS in OK SZDL (določi predlog volilnih dokumentov), c) opravi pregled evidentiranih možnih kandidatov za: - družbenopolitični zbor SO Domžale, - nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini, - nosilce vodilnih funkcij v skupščinah občinskih SIS in jih posreduje v obravnavo skupni seji OK SZDL in OS ZSS m TKK, d) obravnava pregleda evidentiranih možnih kandidatov za: - DPZ skupščine SRS, - nosilce vodilnih funkcij v Skupščini SRS in skupščinah SIS v republiki, - člane Predsedstva SRS, - Zvezni zbor skupščine SFRJ, - Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ, (vse predloge evidentiranih možnih kandidatov posreduje volilni komisiji P RK SZDL Slovenije 2. SKUPNA SEJA OS ZSS IN OK SZDL Predsednika OK SZDL in OS ZSS, 20.1.1982 a) sprejme: - poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve, - dogovor o merilih in sestavi DPZ u.-ižbenopoliti-čni zbor občinske skupščine, - sklep o postopku delegiranja delegatov iz SZDL v DPZ skupščine občine, - rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih, volilnih opravil ter konstituiranje delegatskih skupščin v letu 1982 za območje občine, - predlog poslovnika za delo OKK, - sklep o oblikovanju in delegiranju v OKK; b) razpravlja o evidentiranih možnih kandidatih za: - DPZ SO Domžale, - nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini, - nosilce vodilnih funkcij v skupščinah občin. SIS ter posreduje v obravnavo in dopolnitev občinskim vodstvom DPO, samoupravnim organom in vodstvom DPO v temeljnih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in temeljnim kandidacijskim konferencam, c) razpravlja o evidentiranih možnih kandidatih za: - DPZ skupščine SRS, - nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v skupščini SRS in skupščinah SIS v republiki, - za predsednika in člane predsedstva SRS, - za delegate Zveznega zbora skupščine SFRJ, - gp^'e8ate Zb°ra republik in pokrajin skupščin ter jih posreduje v obravnavo vodstvom DPO, samoupravnim organom in vodstvom DPO v temeljnih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in temeljnim kandidacijskim konferencam. 3. SEJE IZVRSNIH ODBOROV 00 SINDIKATA IN PREDSEDSTEV KK SZDL Predsednik 00 sindikata ali KK SZDL, 25.1.1982 (takoj po seji OK SZDL in OS ZSS) a) sprejme sklep o sklicu TKK (temeljne kandidacijske konference) b) iz vrst evidentiranih oblikujejo predlog možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine DPS in skupščine SIS, c) predlog možnih kandidatov posredujejo v obravnavo - dopolnitev, - v TOZD zborom delovnih ljudi oz. samoupravnim skupinam, delavskim svetom in vodstvom DPO v TOZD, - v KS zborom občanov, vaškim in uličnim odborom SZDL, hišnim svetom in vodstvom DPO v KS, d) oblikujejo predlog poslovnika za delo TKK, e) obravnavati evidentirane možne kandidate iz TOZD oz. KS za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v občini, republiki" in federaciji. 4. RAZPIS VOLITEV V SRS Predsednik skupščine SRS, marec 1982 II. 5. KANDIDACIJSKI POSTOPKI SEJA TEMELJNE KANDIDACUSKE KONFERENCE Predsednik 00 sindikata sli predsednik KK SZDL, 8.2.1982 a) obravnava in sprejem - poslovnik o delu TKK, - poročilo izvršnega odbora 00 sindikata ali predsedstva KK SZDL o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve, - poročilo 10 00 sindikata ali KK SZDL v zvezi z vsklajevanjem predlogov možnih kandidatov za člane delegacij, (seznam vseh predlaganih možnih kandidatov v postopku predlaganja in usklajevanja predloga z navedbo predlagatelja); b) obravnava in uskladi: - predloge možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine DPS in SIS; c) sprejme (določi) - Kandidatno Usto za člane delegacij za skupščine DPS in skupščine SIS; d) obravnava in zavzame stališča do: - predloga kandidatov za delegate DPZ občinske skupščine možnih kandidatov za delegatske in vodilne funkcije v skupščini občine in skupščinah SIS; - evidentiranih možnih kandidatov za zbor republik in pokrajin,DPZ, skupščini SRS, predsedstva SRS ter možne kandidate za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v republiki in federaciji iz svoje sredine; - obravnava pregleda evidentiranih možnih kandidatov za zvezni zbor skupščine SFRJ in predloga novoizvoljeni delegaciji možne kandidate iz svoje temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v obravnavo in sprejem; e) določi delegate za 1. sejo OKK (občinska kandidacijska konferenca) OPOMBA: Tiste TOZD ah KS, ki se za delegiranje skupnega delegata v OKK združujejo v konferenco delegatov - določijo delegata za konferenco delegatov TKK); f) o svojem delu, zlasti o usklajevanju predlogov možnih kandidatov in o predlogu kandidatne liste za člane delegacij TOZD in KS obvesti delovne ljudi in občane. 6. SEJA KONFERENCE DELEGATOV ZA OKK Predsedstvo, 10.2.1982 Združevanje v konferenco delegatov poteka v celoti enako kot za delegiranje delegatov za ZZD skupščin DPS. Iz TOZD ali KS oz. TKK, ki se zaradi delegiranja skupnega delegata v OKK združujejo v konferenco delegatov: a) razpravljajo o stališčih in predlogih oblikovanih za TKK in v tej zvezi sprejmejo stališča glede vprašanj, ki bodo na dnevnem redu OKK, b) določijo delegata za PRVO sejo OKK. 7. SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SZDL: Predsednik OK SZDL, 10.2.1982 a) sprejme sklep o sklicu prve seje občinske kandidacijske konference in seje občinske konference SZDL; b) obravnava predlog poročila za prvo sejo občinske kandidacijske konference in sejo občinske konference SZDL, ki ga o poteku temeljne kandidacijske konference oblikujeta KO za kadrovska vprašanja in volilna komisija predsedstva OK SZDL. Poročilo KO za kadrovska vprašanja in volilne komisije mora zajeti oceno poteka temeljnih kandidacijskih konferenc, mnenja in stališča k predlogom možruh kandidatov, o katerih so razpravljale temeljne kandidacijske konference. 8. REDNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Predsednik OK SZDL, 17.2.1982 a) obravnava in sprejme skupno poročilo občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij o opravljenih kandidacijskih postopkih za možne kandidate za delegate v DPZ občinske skupščine; b) obravnava mnenja temeljnih kandidacijskih konferenc o možnih kandidatih za delegate DPZ skupščine občine ter določi predlog liste kandidatov za DPZ občinske skupščine; c) z glasovanjem določi listo kandidatov za delegate DPZ občinske skupščine; * d) obravnava stališča in mnenja temeljnih kandidacijskih konferenc glede predlaganih možnih kandidatov za delegate DPZ Skupščine SRS; e) predlaga kandidate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ iz vrst svojih delegacij (delegacij družbenopolitičnih organizacij). 9. PRVA SEJA OKK Predsednik OK SZDL, 22.2.1982 Občinska kandidacijska konferenca opravi naslednje naloge: a) sprejme poslovnik o delu OKK b) obravnava in sprejme poročilo volilne komisije in KO za kadrovska vprašanja P OK SZDL o opravljenih kandidacijskih postopkih v TOZD, drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih ter KS (sestavni del poročila mora biti tudi seznam vseh predlaganih možnih kandidatov v postopku predlaganja in usklajevanja z navedbo predlagateljev, za vse ravni), c) obravnava, uskladi in sprejme predlog kandidatov za opravljanje delegatskih in vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS, d) določi kandidata za predsednika Izvršnega sveta skupščine in opredeli postopek za člane IS SO, e) obravnava stališča in predloge TKK glede evidentiranih možnih kandidatov za: - predsednika in člane predsedstva SRS, - za delegate za zvezni zbor, - za delegate za ZRP, - za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v skupščini SRS in skupščinah SIS v republiki, OPOMBA: Delovno predsedstvo OKK pošlje listo kandidatov za delegate DPZ občinske skupščine OBČINSKI VOLILNI KOMISDT. K listi kandidatov priloži: zapisnik o delu OKK, pismeni pristanek vsakega kandidata h kandidaturi. g) obravnava in sprejme predlog poročila OK SZDL o poteku kadrovskih priprav na volitve za delegate DPZ v SO, h) določi DVA delegata za PRVO sejo RKK III. 10. VOLITVE V TOZD IN DRUGIH ORGANIZACIJAH IN DELOVNIH SKUPNOSTI TER KRAJEVNIH SKUPNOSTIH DELAVNIK, četrtek, 11.3.1982 — volitve članov delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki delegirajo svoje dele- gate, v zbore združenega dela skupščine DPS in v skupščine SIS NEDELJA, 141982 — volitve članov delegacij krajevnih skupnosti, ki delegirajo delegate v skupščine DPS in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, — volitve članov delegacij kmetijske dejavnosti, ki delegirajo delegate v zbor skupščine DPS in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, — občani glasujejo tudi o kandidatni listi za delegate DPZ občinske skupščine ZASEDANJE NOVOIZVOLJENIH DELEGACIJ TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI Predsednik delavskega sveta ali sveta KS, 17. in 18.3.1982 Izvoljene delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti in konference delegacij opravijo na prvi seji naslednje naloge: a) delegacije (konference delegacij), ki delegirajo delegate v skupščine DPS: — konstituiranje, , — določijo delegata (e) za PRVO sejo občinske skupščine oz. za PRVO sejo konference delegacij (za delegiranje v skupščino DPS), — obravnavajo in oblikujejo predloge kandidatov za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ, — določijo delegata (e) za DRUGO sejo OKK, b) delegacije, ki delegirajo delegate v skupščine SIS — konstituiranje, — določijo delegata (e) za PRVO sejo skupščine SIS oz. za PRVO sejo konference delegacij (za delegiranje v skupščine SIS). 11. SEJA KONFERENCE DELEGATOV ZA OKK Predsednik, 18. in 19.3.1982 Iz TOZD ali KS oz. TKK, ki se zaradi delegiranja delegatov v OKK združujejo v konferenco delegatov: a) razpravlja in usklajuje stališča in predloge oblikovane na posamezni TKK in o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu OKK, b) določijo delegata za DRUGO sejo OKK 12. DRUGA SEJA OKK Predsednik, 12.3.1982 OPOMBA: Pred DRUGO sejo OKK se sestane OK SZDL, ki opravi usklajevalni postopek v zvezi s predlogi možnih kandidatov oz. kandidatov o katerih razpravlja OKK. Na DRUGI seji OKK se opravijo naslednje naloge: — sprejme poslovnik o delu OKK, — obravnava in sprejme poročilo volilne komisije in KO za kadrovska vprašanja P OK SZDL o opravljenih volilnih aktivnostih med PRVO in DRUGO sejo OKK, — razpravljajo o morebitnih dodatnih predlogih za možne kandidate, ki jih določa ali o njih razpravlja OKK, — določi kandidate za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah občinskih SIS, — razpravlja in predlaga kandidate za delegate za ZVEZNI ZBOR skupščine SFRJ z območja občine Domžale, — razpravljajo o: — možnih kandidatih za predsednika in člane predsedstva SRS, — o možnih kandidatih za Zbor republik in pokrajin, — o predlogih za delegatske in vodilne funkcije v skupščini SRS in republiških skupščinah SIS, — izvoli DVA delegata za DRUGO sejo RKK. Delovni predsednik OKK in 10 OK SZDL, 12.3.1982 OPOMBA: OKK pošlje Predsedstvu RK oz. RKK zapisnik o delu DRUGE seje OKK, ki mu priloži: — pregled predlaganih možnih kandidatov za zvezni zbor skupščine SFRJ, (Nadaljevanje s 4. strani) - stališča in mnenja glede možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v republiki in federaciji. 13. PRVE SEJE OBČINSKIH SKUPŠČIN Dosedanji predsednik občinske skupščine, 14.4.1982 PRVA seja vseh zborov občinske skupščine opravi naslednje naloge: - izvoli delovno predsedstvo, - verificira mandate delegatov, - opravi konstituiranje občinske skupščine, - izvoli izvršni svet občinske skupščine, - voli predsednika in člane Predsedstva SRS, - voli delegate zveznega zbora skupščine SFRJ, - določi delegate oz. skupino delegatov za pošiljanje delegatov v zbor občin skupščine SRS in vodjo skupine, - na ločenih sejah delegati DPZ skupščine občine volijo delegate DPZ skupščine SRS - delegati zbora združenega dela določijo skupino delegatov za pošiljanje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SRS in vodjo skupine. Po opravljenih volitvah v občinski skupščini predsedujoči razglasi rezultate volitev. Vso volilno gradivo delovno predsedstvo izroči OBČINSKI VOLILNI KOMISUI. Predsednik delovnega predsedstva 14. PRVE SEJE SKUPŠČIN SIS V OBČINI Dosedanji predsednik posamezne skupščine SIS, v skladu s samoupravnimi akti SIS Prva seja posamezne skupščine SIS opravi naslednje naloge: - izvoli delovno predsedstvo, - verificira mandate delegatov, - opravi konstituiranje skupščine, - izvoli člane odborov in predsednike odborov (del. telesa), - določi delegate, ki se bodo udeležili zasedanja skupščine regionalne SIS, - določi delegate, ki se bodo udeležili zasedanja skupščine SIS v republiki. 15. PRVA SEJA SKUPIN DELEGATOV Predsednik občinske skupščine, 14. do 17.4.1982 Prve seje skupin delegatov za delegiranje delegatov v ZBOR OBČIN IN ZBOR ZDRUŽENEGA DELA skupščine SRS opravijo naslednje naloge: - konstituiranje skupine delegatov, - določijo delegate za PRVO sejo ZZD in Zbora občin skupščine SRS, - določijo delegata za drugo sejo RKKK 16. OCENA POTEKA VOLITEV DELEGATSKIH SKUPŠČIN 1982 JUNIJ 1982 SKLEP o oblikovanju in delegiranju delegatov za občinski kandidacijski konferenci I. Za I. sejo občinske kandidacijske konference delegirajo: 1. 27 delegatov delegirajo TKK iz KS občine Domžale (vsaka temeljna KK delegira le po enega delegata). 2. 33 delegatov delegirajo TKK iz OZD in delovnih skupnosti tako, kot poteka delegiranje delegata za ZZD skupščine občine (vsaka TKK oz. konferenca del. TKK delegira le po enega delegata). 3. 25 delegatov vsaka občinska družbenopolitična organizacija in sicer po 5 delegatov: II. Za II. sejo občinske kandidacijske konference delegirajo: 1. 26 delegatov novo izvoljene delegacije KS občine Domžale (vsaka delegacija delegira le po enega delegata). 2. 34 delegatov delegirajo novo izvoljene delegacije oziroma delovne skupnosti tako kot poteka delegiranje delegata za ZZD, skupščine občine Domžale (vsaka delegacija oz. konferenca delegacij delegira le po enega delegata). 3. 25 delegatov vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij in sicer po 5 delegatov; ki so izvoljeni v družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale: -OKSZDL, -OKZK, - OS ZSS, - 00 ZZB NOV, - O K ZSMS V skladu z rokovnikom moramo najkasneje do 8. februarja 1982 opraviti temeljne kandidacijske konference. Temeljne kandidacijske konference se oblikujejo in izvedejo v vseh temeljnih organizacijah in skupnostih. Kako je sestavljena temeljna kandidacijska konferenca? A. ) V MANJŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI: GLEDE NA ŠTEVILO PREBIVALSTVA IN GLEDE NA RAZVEJANOST KRAJEVNE SAMOUPRAVE SESTAVLJAJO TEMELJNO KANDIDACIJSKO KONFERENCO: - VSI OBČANI Z OBMOČJA KS, ZLASTI - SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI, - PREDSEDSTVO KRAJEVNE KONFERENCE SZDL SKUPAJ Z VODSTVI DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V KS; B. ) V VEČJI KRAJEVNI SKUPNOSTI SESTAVLJAJO TEMELJNO KANDIDACIJSKO KONFERENCO: - DELEGATI VAŠKIH IN ULIČNIH ODBOROV SZDL, - DELEGATI VAŠKIH IN ULIČNIH TER DRUGIH ODBOROV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI (KJER TI OBSTAJAJO), - DELEGATI HIŠNIH SVETOV (KJER NISO ORGANIZIRANI HIŠNI ALI ULIČNI ODBORI SZDL), - SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI, - PREDSEDSTVO KRAJEVNE KONFERENCE SZDL SKUPAJ Z VODSTVI DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V KS, V TEMELJNI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNI SKUPNOSTI A. V TOZD OZIROMA DELOVNI SKUPNOSTI, KI IMA MANJ KOT 30 DELOVNIH UUDI, SESTAVLJAJO TEMELJNO KANDIDACIJSKO KONFERENCO: A. ) VSI DELOVNI UUDJE, ZLASTI PA: B. ) IZVRŠNI ODBOR OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV SKUPAJ Z VODSTVI DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ; B. V TOZD OZIROMA DELOVNI SKUPNOSTI KI IMA NAD 30 DELOVNIH UUDI IN IMA DELAVSKI SVET, NIMA PA OBLIKOVANIH SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN, SESTAVLJAJO TEMELJNO KANDIDACIJSKO KONFERENCO: A) VSI DELOVNI UUDJE, B) DELAVSKI SVET, C) IZVRŠNI ODBOR OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV SKUPAJ Z VODSTVI DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ; C. V TEMEUNI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA OZIROMA DELOVNI SKUPNOSTI, KI IMA DELAVSKI SVET IN SAMOUPRAVNE DELOVNE SKUPINE, SESTAVUAJO TEMEUNE KANDIDACIJSKE KONFERENCE: A) DELEGATI IZ VSAKE SAMOUPRAVNE DELOVNE SKUPINE, B) DELAVSKI SVET, C) IZVRŠNI ODBOR OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV SKUPAJ Z VODSTVI DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ. PREDLOGI VOLILNIH DOKUMENTOV II. Pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih funkcij v občini, republiki in federaciji. Predsedstvi sta na skupni seji poleg vodilnih dokumentov obravnavali tudi celovit pregled vseh evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in vodilnih družbenih funkcij v občini, republiki in federaciji. Ta pregled je rezultat celoletne aktivnosti vseh subjektivnih sil v temeljnih sredinah ter občinskih organov, organizacij in skupnosti. V skladu z volilnim pravilnikom sta predsedstvi skupaj s pregledom vseh evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij obravnavali tudi prvi predlog oz. ožje usmeritve evidentiranih možnih kandidatov. ' Predsedstvi sta upoštevali, da je pregled evidentiranih možnih kandidatov s predlogi ožjih usmeritev rezultat evidentiranja, katerega nosilci so bili delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih skupnostih v D PO ter družbenih organizacijah in društvih. Ožje usmeritve pregleda evidentiranih možnih kandidatov pa so na tej široki podlagi rezultat frontnih usklajevalnih aktivnosti koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri O K SZDL Domžal«. Kljub temu, da sta predsedstvi oblikovali le predlog ožjih usmeritev oz. ožjega izbora evidentiranih možnih kandidatov za skupno sejo OK SZDL in OSS ZSS, ki bosta predlog sprejeli in dali v obravnavo, pa sta predsedstvi sprejeli sklep, da s« že ta predlog objavi v Občinskem poročevalcu In sicer z namenom podružbljanja vseh kadrovskih postopkov in predvolilnih opravil. S tem želimo doseči javnost, odprtost in demokratičnost vseh postopkov ter pravočasno in aktivno vključevanje vseh delovnih ljudi in občanov v vseh fazah volilnih postopkov. Obravnava naj poteka predvsem v smislu sooča-•nja evidentiranih možnih kandidatov s kriteriji in merili za kandidiranje, pri čemer moramo upoštevati, da kljub predlagm ožjim predlogom evidentiranih možnih kandidatov USMERITEV NI DOKONČNA, ampak jo želimo dopolniti predvsem v smislu izboljšanja strukture s posebnim poudarkom na zagotovitvi zastopanosti mladih, žensk in delavcev iz neposredne proizvodnje. Torej pomeni predočenje ožjih usmeritev javnosti le prvi možni ožji izbor, ki naj omogoči konkretno razpravo in soočenje s predlogom, NIKAKOR PA NE GRE ZA 2E DOKONČNO DOGOVORJENI PREDLOG, ALI SE ZA IZVOLITEV Zato se vsi aktivno že v pred kandidacijskih postopkih vključimo v oblikovanje teh predlogov, tako da bodo temeljne kandidacijske konference 8. februarja 1982 potekale na podlagi široke in demokratične obravnave v vseh sredinah. Ta obravnava naj poteka istočasno z razpravo in obravnavo o predlogu možnih kandidatov za delegate delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih (TOZD oz. delovne skupnosti ter KS). 15. januarja 1982 bo na skupni seji RK SZDL in RS ZSS sprejet tudi predlog evidentiranih možnih kandidatov za vse nosilne družbene funkcije v Sloveniji ter možnih kandidatov iz Slovenije za nosilce družbenih funkcij v federaciji. Tudi o tem pregledu naj se vodi široka in teme-> Ijita razprava: Pregled bomo objavili v naslednji številki ..Občinskega poročevalca", ki bo izšla predvidoma ob koncu januarja. PREDLOG OŽJEGA IZBORA EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA NOSILCE DELEGATSKIH IN VODILNIH FUNKCIJ I. ORGANI SFRJ a) Zvezni zbor KRALJ JANEZ, 1935, dipl.oec., vodja plan. anal. si., Tosama, KS Slavka Šlandra b) Zbor republik in pokrajin LONCNAR ŠTEFAN, 1947, dipl.prav., sekretar Skupščine SR Slovenije, za zbor republik in pokrajin, KS Slavka Šlandra II. ORGANI SRS a) Skupščina SRS JEROVŠEK TONE, 1941, dipl.prav., sekretar zbora občin, skupščine SRS, za zbor republik in pokrajin, KS Sldvlo šlsndrs VILJEM DRŽANIČ, 1935, ing.org.dela, direktor LB Domžale, KS Simona Jenka b) Družbenopolitični zbor KRIZMAN IGOR, 1945, kon., RK SZDL, sekretar za gosp. razvoj in ek. pol. KS Trzin HABJAN VITO, 1951, dipl.pravnik, član 10 P RK SZDL, RK SZDL Ljubljana, Slavka Šlandra PUKL MARIJA, 1950, dipl. sociolog, sekretar OS ZS Domžale, KS Vir EMIL TOMC, 1942, dipl. pravnik, predsednik MS SZDL Ljubljana, KS Slavka Šlandra c) Izvršni svet SR Slovenije PENGOV ANTON, 1945, dipl. oec, IS SO Kamnik, KS Slavka Šlandra d) SIS v SR Sloveniji 1. Izobraževalna skupnost DEISINGER MILAN, 1934, dipl. polit., sekretar RO ZS, del. papir., in gr. ind. KS Slavka Šlandra 2. PIS za družboslovno usmeritev VITO HABJAN 3. Zdravstvena skupnost PETERNEL EDVARD, 1937, ing. org. dela, direktor To same, KS Jarše-Rodica SVOUŠAK JANEZ, 1948, zdrav, splošne med., ZD Domžale, KS Dob ZABRET FRANC, višji zobotehnik, ZD Domžale, KS Mengeš 4. Socialno skrbstvo ŠKERJANC-OGOREVC EMA, 1939, pred. učit., defektolog, ravnateljica OŠ Olge Avbelj Homec, KS Radomlje 5. Kulturna skupnost MARINIČ MILAN, 1951, učitelj, sekretariat delavcev v kulturi pri RS ZS, KS Ihan 6. PIS Gozdarstvo ŠINK FRANC, 1944, vodja drevesnice Mengeš, Rožna dolina II c. 51, Ljubljana 7. PIS za blagovni in denarni promet HUZJAN JANEZ, 1942, visoka, prof. soc, vodja IC v LB, KS Simona Jenka 8. PIS za lesarsko usmeritev PIRC JANEZ, 1945, dipl. ing. gozdarstva, vodja priprav«? dela v Slovenijales, KS Jarše-Rodica 9. PIS za tekstilno usmeritev LOVŠIN NADA, 1948, admin. tehnik, vodja kadr. odd. v tovarni pletenin Gameljne, Rašica, DSSS, KS Trzin KOTNIK JANEZ, 1947, tekst, tehnik, obratovodja tkalnice Induplati, KS Vir KUŽNIK VERA, 1950, ekonomist I. st. analitik, v Pletenina, proizvodnja trikotažnih izdelkov, Ljublja- . na, KS Slavka Šlandra ŠANSONI FRANC, 1948, tekst, tehnik, vodja vzdrževanja TOZD Pletilnica, Gameljne, KS Trzin 10. PIS za usnjarsko in usnjarsko predelovalno industrijo STUPICA TILKA, 1956, org. dela - kadrovik, ref. za izobraževanje TOKO, KS Prevoje 1. Predsednik SO Domžale KUŠAR KAREL, 1934, abs. EF., direktor DU, KS Slavka Šlandra 2. Podpredsednik skupščine KOPITAR MARJAN, 1931, strojni ključ., pomočnik vodje združevanja LEK, KS Mengeš PETERNEL EDVARD, 1937, ing. org. dela, direktor Tosama, KS Jarše-Rodica 3. Predsednik in podpredsednik družbenopolitičnega zbora Predsednik: JERMAN MARICA, 1939, tekstilni tehnik, tehnolog, Induplati, KS Radomlje Podpredsednik: KOS ANTON, 1923, učitelj, upokojenec, KS Lukovica 4. Družbenopolitični zbor a) delegati SZDL KUŠAR KAREL ŠKERJAN OGOREVC EMA UKMAR MIRO, 1947, VUŠ, pred. OK SZDL, KS Slavka Šlandra LENIČ JERNEJ ml., 1947, dipl. veterinar, c ek-tor vet. šole, Ljubljana, KS Vir KOPITAR MARJAN b) delegacija OK ZKS JERMAN MARICA TAŠTANOSKA ALENKA, 1951, dipl psih., na OŠ J. B. Tito, KS Slavka Šlandra KRŽAN ANGELCA, 1933, ekonom, tehnik, analitik za OD, Stol Kamnik, KS Mengeš CEPIN SLAVKO, 1936, dipl. ing. agr. IPO KPC Jable, KS Posavje Ljubljana-Bežigrad ŠKERJANC LADO, 1932, ing. organ, dela, obratovodja Helios, KS Slavka Šlandra c) delegacija OS ZS JEGLIČ JANEZ, 1932, voznik mot. vozil, skup. transp. sred., Helios, KS Venclja Perka JERETINA METKA, 1949, ekonomist, vodja analiz Tosama, KS Jarše-Rodica MARKOVIČ ŠTEFAN, 1952, kem. tehnik, tehnik za varstvo okolja, LEK Mengeš, KS Mengeš BIRK MIROSLAV, 1953, papirničar. Papirnica, KS Moravče SESEK CIRIL, 1942, mesar, poslovodja mesnice Meso Domžale, Napredek, KS Radomlje d) delegacija OK ZSMS JAŠOVIČ BOŽO, 1960, študent EF, KS Slavka Šlandra KRIVEC KRISTINA, 1959, štud. EF, KS Drago-melj RAJER FRANC, 1953, kem. tehnik, procesni-čar, LEK, KS Vir ORAŽEM STANE, 1958, abs. FS., KS Zlato Polje, sekretar OK ZSMS MOKOREL MARKO, 1959, študent FSPN, KS Slavka Šlandra e) delegacija 00 ZZB NOV FRANC AVBEU LOJKO, 1914, delavec, upokojenec, KS Vir AVBEU MARIJA NADJA, 1923, upokojenka, KS Venclja Perka PETERNEL EDVARD HRIBAR MARKO, 1920, srednja, upokojenec, KS Mengeš KOS ANTON, 1926, učitelj, upokojenec, KS Lukovica 5. Predsednik in podpredsednik zbora združenega dela Predsednik: BLEJC DANICA, 1944, dipl. ekon., Induplati Jarše, KS Mengeš MURN MARUŠA, 1950, tekstilni tehnik, Tosama, KS Slavka Šlandra Podpredsednik: - GNIDOVEC FRANC, 1938, veterinarski tehnik, Emona Ihan, KS Ihan 6. Predsednik in podpredsednik zbora krajevnih skupnosti KERČ FRANC, 1937, srednja pol. šola, ref. za zav. premoženja SLO, Tosama, KS Vir BLATNIK FRANC, 1929, dipl. ing. agr., šef izvoznega oddelka Agrotehnika, TOZD Gruda, KS Lukovica 7. Sekretar SO TEKAVEC FRANC, 1946, ing. pedagog, sekretar SO Domžale, KS Trzin 8. Predsednik Izvršnega sveta SO Domžale HERMAN BREZNIK, 1931, srednja, pred. IS Domžale IV. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 1. Občinska izobraževalna skupnost a) predsednik skupščine GOVEKAR DAVORINA, 1940, OŠ, vodja fin. knjig. Termit, KS Slavka Šlandra GUBANC PETER, 1933, živinozdravnik, Zav. Triglav, DE Mengeš, KS Mengeš b) podpredsednik skupščine STANA STOPAR, 1943, srednja izobrazba, učit. razr. pouka, Brdo, KS Lukovica c) predsednik zbora izvajalcev: SILVA MIZERIT, 1939, visoka, prof. ang., slov., CSŠ, KS Simona Jenka d) predsednik zbora uporabnikov ZDRAVKO KOPITAR, 1933, dr. biologije, LEK Ljubljana, KS Mengeš 2. Skupnost otroškega varstva a) predsednik skupščine GOLOB STANE, 1947, galant. tehnik, koordinator plan. prodaje TOKO, KS Mengeš GOVEKAR DAVORINA b) predsednik zbora izvajalcev BEGUŠ VERA, 1943, srednja učit. razr. pouka, vodja COŠ Krašnja, KS Krašnja c) predsednik zbora uporabnikov POPOVIČ MAJDA, 1953, kornere, tehnik, fin. knjig. OK SZDL Domžale, KS Slavka Šlandra 3. Skupnost socialnega skrbstva a) predsednik skupščine VOJSKA VERA, 1953, predm. učit., slov. jezika, OŠ Janko Kersnik Brdo, KS Lukovica b) predsednik zbora izvajalcev HABE MARIJA, nižja izobr., blagajnik, DOM upokojencev, Domžale, KS Venclja Perka c) predsednik zbora uporabnikov PEVEC JANEZ, 1943, papirni tehnik, referent KU Lukovica, KS Slavka Šlandra 4. Skupnost socialnega varstva a) predsednik skupščine BROJAN FRANC, 1946, I. st. strojne fakultete, vodja priprave dela, Mlinostroj, KS Venclja Perka BOGATAJ VIDA, 1928, fin. knjig., upokoj., KS Venclja Perka b) predsednik zbora izvajalcev MALI MAKSIMILJANA, 1954, višja social. delavka, skupne službe SIS, KS Mengeš c) predsednik zbora uporabnikov 5. Raziskovalna skupnost predsednik in podpredsednik skupščine STIPLOVŠEK MIRO, 1935, doktor zgod., FF, KS S. Šlandra PODOBNIK BOGDAN, 1933, dr. znanosti, vodja dokum. and. odd. Helios, KS Ljubljana - Polje 6. Samoupravna stanovanjska skupnost a) predsednik skupščine HABJAN VITO KALIMAN MARJAN ml., 1949, dipl. prav., Helios, S. Šlandra ZEVNIK MAJDA, 1941, ekonomist, LB Banka Domžale, V. Perka b) predsednik zbora uporabnikov JERAN MILENA, 1951, usnjar, tehnik, analitik, l/A v razvoju Helios, KS Dob c) predsednik zbora izvajalcev ŠTIFTAR GRETA, pravnik, Komunalno podjetje Domžale, KS Mengeš DROFELNIK NADA, 1942, grad. tehnik, Komunalno podjetje, KS V. Perka 7. Kulturna skupnost a) predsednik skupščine LENIČ JERNEJ, 1921, predmetni učitelj, predsednik SO Domžale, KS S. Šlandra b) predsednik zbora izvajalcev PIŠEK SLAVKO, 1923, trg. poslovodja, direktor TRAK, KS Mengeš c) predsednik zbora uporabnikov ZALOKAR CVETA, 1960, študent FF., KS V. Perka BORŠTNAR DUŠAN, 1929, tekstilni tehnik, Tosama, KS V. Perka HABJAN BOŽENA, 1926, usl. upokojenka, V. Perka 8. Telesnokulturna skupnost a) predsednik skupščine BANKO VERA, 1945, usnjarski tehnik, vodja TOZD Termit, KS S. Jenka b) predsednik zbora izvajalcev POTOČAN FRANJA, 1947, učiteljica, OŠ Mengeš, KS S. Šlandra c) predsednik zbora uporabnikov KRAU JOŽICA, učiteljica tel. vzgoje, OŠ J. Kersnik, Brdo, KS Lukovica 9. SIS za zaposlovanje a) predsednik skupščine BOLHAR MARJAN, 1943, pravnik, pomočnik vodje splošno kadrovskega sektorja, Helios, KS Dob b) podpredsednik skupščine JANEŽIČ IDA, 1944, VUŠ, vodja spi. službe, Napredek, KS Mengeš 10. Zdravstvena skupnost a) predsednik skupščine b) predsednik zbora izvajalcev PAVLIN OLGA, 1943, višja med. sestra, ZD Domžale, KS V. Perka c) predsednik zbora uporabnikov RIHTAR ALEKSANDER, 1926, višji komercialist, direktor račun. gosp. sektorja TOKO, KS Dob 11.SPIZ a) predsednik skupščine ZIBELNIK JANEZ, 1928, ekon. tehnik, upokojenec, KS Mengeš PREGLED EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA DELEGATSKE IN VODILNE FUNKCIJE V FEDERACIJI, REPUBLIKI IN OBČINI 1. ORGANI SFRJ a) Zvezni zbor Deisinger Milan Habjan Vito Ivkovič Marija Kralj Janez Loncnar Štefan b) Zbor republik in pokrajin Habjan Vito Ivkovič Marija Loncnar Štefan ORGANI SRS a) Predsedstvo SR Slovenije Lenič Jernej b) Skupščina SR Slovenije Držanič Viljem Ivkovič Marija Jerovšek Tone Lenič Jernej, st. Pengov Anton c) Družbenopolitični zbor Habjan Vito Jerovšek Tomo Krizman Igor Lenič Jernej ml. Modrijan Milojka Tome Emil Pukl Marija d) Izvršni svet SR Slovenije Držanič Viljem Kovač Janez Pengov Anton Sladic Franc Žemljic Almira e) SIS v republiki 1. Izobraževalna skupnost Berlec Jožica Blejec Teodora Deisinger Milan Habjan Vito Hafner Vida Šink Janez 2. Zdravstvena skupnost Peternel Edvard Svoljšak Janez Zabret Franc 3. Socialno skrbstvo Škerjanc-Ogorevc Ema 4. Kulturna skupnost Marinič Milan 1. Predsednik skupščine občine Breznik Herman Deisinger Milan Držanič Viljem Habič Božidar Habjan Vito Kopitar Marjan Kovač Janez Kralj Janez Krizman Igor Kušar Karel Mlakar Stane Modrijan Milojka Narat Milan Primožič Peter Skok Stane Stiplovšek Miro Škerjanc Ogorevc Ema Varšek Miro 2. Podpredsednik skupščine občine Držanič Viljem Gubane Peter Habjan Franc Kopitar Marjan Modrijan Milojka Oven Anton Pišek Slavko Slavinec Uroš Stiplovšek Miro Zanoškar Jakob 3. Predsednik in podpredsednik DPZ Habjan Vito Jerman Marica Kušar Janez Kušar Karel Pavlin Albin Škerjanc Lado Duretič Simon 4. Člani družbenopolitičnega zbora Avbelj Marija Avbelj Franc Birk Miro Blejc Matija Bregar Sonja Brinšek Miha Banko Ivan Bizjak Janko Cencelj Marjan Cerar Anton Cepin Slavko Đuretič Simon Modrijan Milojka Mušič Franc Ošep Ivan Pačnik Anton Pavlovič Ljubo Pavlin Albin Pengov Anton Pišek Slavko Pukl Marija Roje Vinko Repič Marinka Gradišar Slavko Habjan Božena Habjan Vito Humer Hubert Hribar Marko Ivkovič Marija Jašovič Božo Jeglič Janez Jeretina Metka Jerman Marica Jerovšek Tone Janežič Peter Sesek Ciril Starin Marjan (Nadaljevanje na 9. strani) (Nadaljevanje z 8. strani) Stopar Marijan Sever Bojan Stiplovšek Miro Šink Zdravko Škerjanc Lado Škerjanc Ogorevc Ema Taštanoska Alenka Tavčar Ciril Tome Emil Tomšič Nada Kolenc Mihaela Kopitar Marjan Kos Anton Krivec Kristina Krizman Igor Kušar Janez Kušar Karel Lipovšek Igor Lenič Jernej ml. Markovič Štefan Mlakar Cvetka Mokorel Marko Trampuž Marko Trobec Majda Ukmar Miro Vojska Vera Zibelnik Janez Žebovec Pepca 5. Predsednik in podpredsednik zbora združenega dela Arnuš Franc Blejec Danica Jerman Marica Kaliman Marjan Kerč Franc Kopitar Marjan Murn Maruša Pungerčar Kristina Vavpotič Milica 6. Predsednik in podpredsednik zbora krajevnih skupnosti Arnuš Justi Blatnik Franc Deisinger Milan Habjan Franc Hribar Marko Kerč Franc Kušar Janez Macerl Olga Majcen Marjan Mušič Franc Pišek Slavko Sitar Peter Šinigoj Rudi Vojska Vera Zupan Ivan 7. Sekretar skupščine Tekavec Franc IZVRŠNI SVET 1. Predsednik Breznik Herman Kralj Janez Marolt Milan 2. Člani IS Arnuš Franc Čermelj Zmago Gognjavec Darko Goričan Lado Govekar Davorina Gubane Peter Habjan Franc Habe dr. Franc Heferle Brane . Hočevar Boštjan Jeran Maks ■ Kovač Janez Kopušar Jože Kralj Janez Leb Alojz Marolt Milan Mezgec Mitja Modrijan Milojka Mušič Franc Narat Milan Omahna Stane Oven Tone Paš Ingo Pavlin Albin Pengov Anton Pogačnik Jože Preskar Anton Primožič Peter Rozman Stane Svoljšak Janez Tavželj Marjan Zabret Franc Žemljic Almira Zupan Ivan Zupanek Metka SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 1. Občinska izobraževalna skupnost Ahčin Marjan Beguš Vera Bešter Ana Bolhar Marjan Budau Marta Cerar Irana Cerar Janez Gabri č Anton Gabrovšek Marija Gorkič Vanja Govekar Davorina Grilj Stane Gubane Peter Habe Franc Habe Stane Hribar Toni Ipavec Majda Jarc Andreja Jereb Marija Kerč Franc Kocjan Franc Kopitar Marjan Kopitar Zdravko Kopušar Nevenka Lipej Vlado Lederer Marjana Lenič Jernej Mizerit Silva , Mlakar Stane Novak Slavko O čepek Mojca fiavlin Matjaž Potočan Daniel Radmelič Rajko Rugelj Zofka Stiplovšek Miro Stopar Marjan Stopar Sonja Stopar Stana Taštanoska Alenka Tekavec Franc Ziernfeld Marija 2. Skupnost otroškega varstva Golob Stane Govekar Davorina Hafner Rajko Ivkovič Marija Keržan Angelca Popovič Majda Radmelič Rajko Satler Nada Škerjanc Ogorevc Ema 3. Skupnost socialnega skrbstva Ažnin Stanko Avbelj Marija Bogataj Vida Ciglar Slava Habe Marija Habjan Božena Kalan Franc Kržan Angelca Kocbek Bruno Lužar Mara Pevec Janez Ravnikar Mirni Škerjanc Ogorevc Ema Zdovc Anka Zupanek Metka 4. Skupnost socialnega varstva Bogataj Vida Brojan Franc .„ Kržan Angelca Mali Maksimiljana Mlakar Jože Pevec Jani Savec Marta Škerjanc Ogorevc Ema 5. Raziskovalna skupnost Banko Rado Breznik Lovro Černe Cirila Habe Franc Hribar Tone Kušar Janez Lenič Jernej ml. Nekrep Franc Oešnik Andrej Podobnik Bojan Puhar Karolina Starbek Marko 6. Samoupravna stanovanjska skupnost Bolhar Marjan Bukovec Marjan Deisinger Milan Drofelnik Nada Grilj Stane Jeran Milena Kladnik Franc Klešnik Janez Lenček Boris Petek Slavko Savkovič Vojislav Zevnik Majda Zupan Ivan 7. Kulturna skupnost Avbelj Franc Borštnar Dušan Capuder Franc Goga I a Jože Gregorc Marjan Habe Franc Habjan Božena Hribernik Feliks Hrovat Štefan Kos Roman Kralj Metka Leskovec Karel Marinič Milan Mlakar Štefka Mokorel Marko Pišek Slavko Potočan Daniel Povž Mojca Sivec Ivan Starbek Miloj Stiplovšek Miro Stražar Lojze Špendel Edvard Špoljarič Sonja Zalokar Cvetka 8. Telesnokulturna skupnost Banko Vera Brleč Vinko Cerar Anka Čokan Mirko Deisinger Milan Fetah Smajlo Jašovič Božo Jeraj Borut Kalan Boris Kavčič Rajko Kralj Jožica Lenič Blaž Lenček Jože Marolt Milan Pevec Drago Pogačar Božo Ručman Alojz Savkovič Vojislav Slovni k Zvone Špendel Edvard Trobec Marjan Vavpetič Vido 9. Skupnost za zaposlovanje Bolhar Marjan Dermal Andrej Janežič Vida Krizman Hilda Kugler Marija Pavliha Fani Svoljšak Matija Škufca Peter Uštar Zora 10. Zdravstvena skupnost Bogataj Bojan Držanič Viljem Ivkovič Marija Jeraj Franc Kerč Helena Maligoj Igor Markovič Štefan Pavlin Olga Pevec dr. Ivo Racman Jana Rjhtar Aleksander Rozman Stane Smole Ivan 11. SPIZ Habjan Vera Jašovič Vlado Planine Martin Zibelnik Janez Evidentirani kandidati za nosilne, delegatske in druge funkcije v občini Anžin Ivan Arnuš Franc Arnuš Justi Avbelj Alfonz Avbelj Franc Avbelj Marija Bajec Slavko Blejc Matija Bogataj Bojan Bogataj Vida Bizjak Janez Blatnik Franc Breznik Gregor Bukovec Marjan Burnik Janez Celestina Miran Drolc Janez (Nadaljevanje na 10. strani) 9 \ KAKO BO S CENAMI V LETOŠNJEM LETU r (Nadaljevanje z 9. strani) Maver Emil Mužič Anica Florjančič Matevž Arehek Avgust Grčar Stanko Ošep Ivan Habe Franc Panjan Lidija Habjan Božena Pavlin Alenka Hafner Rajko Pavlin Albin Hafner Vida Pelan Alenka Hribar Marko Pengov Anton Kavka Breda Petemel Edvard Kmecl Aleš Pišek Slavko Kocjan Franc Preskar Anton Kolenc Mihaela Pukl Marija Kos Anton Rdenšek Ivan Korošec Milan Repnik Franc Korbar Ladina Smolnikar Kralj Janko Sušnik Marjeta Kržan Angelca Šink Zdravko Kunstelj Jože Šutej Štefka Kušar Karel Uštar Zora Lenček Boris Ves Janez ' Lužar Stane Zupanek Metka Majhenič Marija Žargi Jože Na programsko—volilni konferenci OK SZDL Za dosedanjo aktivnost Mariji Ivkovič: HVALA, ZA OPRAVLJENO DELO! Na zadnji programsko—volilni seji OK SZDL Domžale so »s dosedanji predsednici Mariji Ivkovič zahvalili za njeno izredno uspešno dotedanje delo na vseh področjih. Kot predsednica OK SZDL in preje vse od partizanskih dni naprej je Marija IVKOVIČ na pomembnih občinskih in republiških delegatskih ter političnih funkcijah opravila veliko delo. Le—to pa ni sklenjeno, saj ga bo nadaljevala kot član predsedstva OK SZDL ter tako se naprej sodelovala v dodelavi tistega, kar je že doslej tako uspešno izgrajevala. Njena pomoč in sodelovanje bosta tudi v prihodnje to kako dragocena in zazeljena. Tov. Ivkovičevi se je na programsko volilni seji v imenu občinske konference zahvalil za njeno dosedanje delo podpredsednik OK SZDL tov. Emil odnosov v domžalski občini, TOMC ter poudaril zasluge, ki predvsem pa za krepitev vloge jih ima za razvoj družbenopoliti- SZDL kot frontne množične čnega sistema in samoupravnih organizacije. pilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIHIIIinilllllllllllllllllllllH OBVESTILO DOPISNIKOM IN NAROČENIH OBJAV I Zaradi objave gradiv za volitve, evidentiranih za opravlja- i nje funkcij, resolucije in družbenega dogovora o kadrovski j politiki OBVEŠČAMO, da bomo vse prispevke objavili v i prihodnji številki. W Prosimo za razumevanje! Uredništvo IIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIH Politika cen bo v 1982 letu naravnana k ciljem ekonomske stabilizacije in k pospeševanju izvoza, zato bo treba odločno omejiti stopnjo inflacije, tako da rast cen v letu 1982 ne bo presegla stopnje 15% (december 1982 -december 1981), V tem okviru bo politika cen izrazito selektivna in diferencirana s temeljno usmeritvijo v pospeševanje vključitve našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Samoupravne organizacije in skupnosti in vsi drugi udeleženci pri izvajanju politike cen in pri oblikovanju cen posameznih proizvodov in storitev morajo upoštevati tako zasnovano politiko cen in cene povečati le izjemoma. Z dogovorom o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v letu 1982 mora biti predvidena rast cen v letu 1982: — pri proizvajalcih industrijskih proizvodov 15% — pri storitvah 16% — pri prodaji na drobno 15 — 16% — pri življenjskih stroških 17 — 18% Zato da bi dosegli cilje iz dogovora o izvajanju politike v letu 1982 bo skupnost za cene občine Domžale: — skrbela , da bodo samoupravne organizacije in skupnosti pri oblikovanju cen svojih izdelkov in storitev oblikovale cene v skladu z zakonom — vodila izrazito diferencirano in selektivno politiko cen pri čemer bo upoštevala čas zadnje podražitve tako, da praviloma v prvi polovici leta 1982 ne bo prišlo do sprememb cen tistih katerih cene so bile spremenjene v drugem polletju 1981 — v okviru selektivne in diferencirane politike cen vodile politiko postopnega odpravljanja najbolj izrazitih nesora-merij v cenah in odnosih v primarni delitvi — pri zahtevkih povečanja cen bo skupnost za cene v večji meri upoštevala vpliv merila svetovne cene in ukrepe, ki so jih samoupravne organizacije in skupnosti sprejele na področjih proizvodnje, izrabe zmogljivosti, dviga produktivnosti dela, znižanju proizvodnih stroškov, varčevanja z energijo, surovinami, reprodukcijskim materialom, tako, da bi omilili potrebo po zvišanju cen — zagotoviti je potrebno medsebojno sodelovanje in obveščanje s skupnostmi za cene ostalih občin in z republiško skupnostjo za cene, tako, da bo dosežena enotnost glede izvajanja družbene kontrole cen — občinski organi tržne inšpekcije bodo izvajali kontrolo cen proizvodov v blagovnem prometu in cen storitev, posebno pozornost pa bodo namenili kršitvam predpisov, ki urejajo varstvo kupcev blaga oziroma uporabnikov storitev. OBRTNE STORITVE Cene obrtnih storitev se bodo v letu 1982 povečevale selektivno in diferencirano, prednost pa bodo imele deficitarne obrtne storitve. KOMUNALNE STORITVE S programom sprememb cen komunalnih storitev v tetu 1982 bomo zagotovili, da rast cen ne bo presegla okvirov dogovorjene politike cen. Pri predlogih za povišanje lansko-letnih^ programov kakor tudi vpogled v program interesnih ukrepov, ki bodo pripomogli k manjšem zahtevku za povišanje cen. KULTURNE STORITVE Kulturne storitve se bodo povečale v okviru dogovorjene politike cen. (Nadaljevanje na 11. strani) 40 LET VSTAJE-40 LET VSTAJE-40 LET VSTAJE-40 LET VSTAJE-40 LET VSTAJE Dober dan, domžalski občan: VULKAN JURIJ Kdo ne pozna starega Domialčana Jurija VULKANA -ŠPREHELNOVEGA Jurja, ki bo v nekaj mesecih dopolnil že 60. leto. Pa bi mu jih prisodil komaj 50, tako je se gibčen in uren, kar pa tudi ni čudno, saj je že od mladih nog športnik z dušo in telesom. Zadnje čase je pa postal znan predvsem po člankih „Po poteh spominov", ki jih je lani objavljal Občinski poročevalec. Mama Ivana je bila šivalka slamnikov. Kot večina dobrih šiva/k je hodila šivat slamnike na Dunaj, Budimpešto, Bukarešto. Ker je bila lepo mlado dekle, se je v Subotfci spoznala z lastnikom slamnikarne Jurijem VULKANOM in se z njim poroči/a. Ker zakon ni bil srečen, se je s sinom Frenkom, kije bil star komaj leto dni in Jurjem, ki je bil star 2 leti in pol vrnila domov. Ker je pa bilo treba skrbeti za sinkota, je morala zopet šivat po svetu, zato sta otroka živela pri starih starših pri Šprehelnu v neposredni bližini domžalskega godbenega doma. Živeli so v revščini. Kruha ni bilo. Precejkrat je bil na vrsti krompir iz svinjskega kotla, malo soli in kave. Če ne bi bilo strica, maminega brata, znanega živinozdravnika dr. Franca KOVAČA, ki je veliko pomagal, bi bilo težko. (Nadaljevanje z 10. strani) STANARINE V zvezi z oblikovanjem stanarin v letu 1982 bo potrebno izvesti koordnirano akcijo skupaj s predstavniki Samoupravne stanovanjske skupnosti Domžale, njenim izvršnim odborom in skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti, kjer so prisotni tako predstavniki uporabnikov - stanovalcem kot predstavniki izvajalcev. Delovna skupnost samoupravne stanovanjske skupnosti bo morala pripraviti plan porabe sredstev iz naslova zbranih stanarin, s tem, da bo predočila minimalna potrebna sredstva za vzdrževanje stanovanjskega fonda. Glede na oblikovanje stanarin v skladu s samoupravnim sporazumom o teme/jih plana samoupravne stanovanjske skupnosti in samoupravnim sporazunvm o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Domžale bo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v občini Domžale potrebno pretehtati, ali je možno stanarine oblikovati glede na sprejete dogovore. Izvršiti bo potrebno primerjavo dviga stanarin v letu 1980 po posameznih občinah tako v odstotkih kot v absolutnih zneskih, ter tako uskladiti stanarino enakomerno glede na druge občine. OSTALE STORITVE Pri potrjevanju cen ostalih storitev in proizvodov iz občinske pristojnosti bodo veljale usmeritve o izvajanju politike cen v letu 1982 iz dogovora o politiki cen. Cene storitve tako ne bodo smele biti višje od 16% in cene proizvodov višje od 15%. SPREMLJANJE IZVAJANJA PROGRAMA Skupnost za cene bo spremljala, ugotavljala in analizirala spremembe cen, medsebojna razmerja v cenah ter tendenco v spremembah cen po dejavnostih, panogah in skupinah proizvodov ter o tem obveščala Izvršni svet občine Domžale. Občinski organi tržne inšpekcije bodo izvajali kontrolo cen, posebno pozornost pa bodo namenili kršitvam predpisov, ki urejajo varstvo kupcev blaga oz. uporabnikov storitev. Organi tržne inšpekcije bodo organizirano spremljali preskrbljenost trga ter pojave in motnje na trgu, do katerih prihaja zaradi dejanj špekulacij v blagovnem prometu. ,JUr, prosim te, opiši mi vm kaj (i delal." „Zelo rad sem risal. Rad bi postal umetnik, slikar. Nekaj časa sem že hodil k mojstru Železniku v Ljubljano, kjer sem se učil fresko slikanja. Ker je pa prav takrat prišla odredba, da imajo obrtniki lahko le dva vajenca, jaz sem bil pa tretji, najmlajli, sem moral prenehati z delom. Zato sem se potem v Zajc-Grčarjevi mizarski delavnici leta 1939 izučil za mizarja. Ker je pa tu bila zelo slaba plača, prejemal sem le 3,— din na uro, sem se kasneje zaposlil v nekdanji Remčevi tovarni na Duplici, kjer je bila plača 0,50 par višja. Tja sva se vozila t kolesi z mizarjem Miho Arneiem iz Jari Tu sem bil zaposlen vse do požiga tovarne med vojno. Nad ključavničarsko delavnico v tej tovarni je stanovala tudi moja ženka Tončka, ki sem jo spoznal, ko sem hodil tja v službo. Po požaru nisem imel prave službe. Nekaj mesecem sem skladal drva na gradu Krum-perk, kjer sva se z Janezom Kovačem spoznala z oskrbnikom Keglovi-čem. Tu sem dobil prve stike z OF, ki je bila na tem gradu ustanovljena leta 1942. Večkrat sva z Janezom Kovačem hpdila okoli znancev Miševih z Gorjuše, ličkala koruzo, mela proso ali hodila v vas kot vasovalca. Večkrat sva tu ostala kar čez noč. Seveda sta bili potom mami v skrbeh, da naju niso odpeljali Nemci. Nato sem se zaposlil pri telefonistih, ki so me poslali v Celovec. Zaprosil sem, da me premestijo na Bled. Tu sem dobil zvezo s fai.ti iz Zasavja, ki so že bili vključeni v osvobodilno gibanje. Z njimi sem se nekoč peljal do Jevnice, nakar smo šli v Veliko vas. Tu je bil leta 1943 bataljon Šlandrove brigade. Komandant bataljona tov. Koderman, ki je kasneje padel, mi je dal nalogo obveščevalca. Ker to telefonisti leta 1944 uničili skladišče materiala na Bledu, sem zato prišel k Ivkotu Koiiču, ki me je odpeljal v VDV četo na Trojico. Ker sva bila oba z bratom Frenkom v partizanih, je bila mame med zadnjo vojno izseljena. Tegobe mladih let, in težave vojnih let so pripomogle, da je zbolela in bila zadnjih pet let vezana na posteljo v starem Domu počitka v Domžalah, kjer je tudi umrla. V našo hišo so Nemci naselili tuje ljudi. Ko sem bil demobiliziran, sem se vrnil domov in še dolgo nosil oficirsko obleko, ker nam doma ni nič ostalo. Tudi za službo je bilo težko, saj sem jo iskal več kot 3 mesece. Končno sem se le kot mizar zaposlil v nekdanji „Kavalsevi" tovarni pohištva in še to le na priporočilo takratnega upravnika Ivana Sušnika, ki se je z mamo dobro poznal. V tej tovarni, kasnejši Lasni industriji Domžale sem ostal polnih 17 let. Tu sem delal najprej v montažni delavnici, približno 5 let sam bil skladiščnik, zadnja leta sem pa delal v strojni delavnici, ker je bila tam nekaj višja plača. Po združitvi tega podjetja z Lesno industrijskim podjetjem Radomlje, mi ni bilo vlač, da to večine strojev odpeljali v Radomlje. Zato sem se zaposlil v tovarni Tosama Domžale, kjer sam ostal kar 18 let, vse do upokojitve . leta 1980. Priznati moram, da sam se v tem kolektivu odlično počutil. Tu tem bil najprej vodja izmene, zadnja leta pa upravljalec strojev v tkalnici ovojev. ,.Jur, kaj več mi povej o tvojem športnem udejttvovanju, se) mislim, da nisem kar tako te v začetku zapisal, da si športnik s dušo in teletom." „Športu sem se zapisal ža kar z osmimi leti. Najprej sem telovadil pri Sokolu. Toda že kot otrok sam čutil krivico. V takratnem So ko I tkem domu mi Miklavž ni prinesel darila kot ostalim. Otrok si krivico zapomni vse do poznih let. Zato sva z bratom Frenkom tla v orlovske vrsta. Pri Orlu oz. Fantovskem odseku tem bil več let tudi načelnik. Veliko sem tudi tekmoval na drogu, pa tudi na bradlji, skakal v višino in s palico, pa igral odbojko in metel disk. Pri disku bi skoraj izgubil življenje. Ker sem bil premalo pazljiv ml ja nekoč disk, ki ga Je vrgel Rahnetov Slavo priletel v glavo in ml jo skoraj razklal. Sklal mi je nos. Izgubil sem tudi veliko zob in bil 26 ur v nezavesti. Se sedaj te mi pozna, saj sem imel več opera-cij." V Jittu ..Pod Grintovei" vidim, da ti bil v letu 1940 med rteiboijiml lahkoatleti na okrožnem lahkoatktt-skem tekmovanju v Mengšu, saj si bil prvi v metu krogle, diska in kopja, v višini ti pa dosegel 2. mesto. ,,Kaj pa športno delo po vojni? " „Takoj ob ustanovitvi Keglje-škega klube Domžale sem se vključil v vrste keglja-čev in to še, ko so imeli svoje prostore v Restavraciji Posta. Sodeloval sem pri neštetih tekmovanjih, saj sem aktiven kegljač že več kot 30 let. Sem odbornik društva, bil Sam pa tudi dolgoletni tehnični vodja. Zadnja leta mi pa revma in hrbtenica ovirata kegljanje. V juliju leta 1946 tem v Zrenjanlnu pred Kostem Nadjem nastopil v članski vrsti XIV. divizije." ..Bil si obveščevalec in kurir, pa mi te o tam kaj več povej." V partizanih mi je bilo hudo, kar so se nekateri izmed članov odseka vključili v belo gardo in sem moral nemalokrat pred njimi tudi teči, kar mi kot športniku sicer ni bik) hudo. Tu sem kmelu postal vodnik za zveze, bil sem pe tudi kurir. Sedaj ima čin rezervnega kapetana. (Nadaljevanje ne 12. strani) Spominjam te, ko «em nekoč na Količevem pri Ahćinu — Peterku čakal na vezo, da to prišli Cobski žandarji. Ker je bit Peterka zaupnik OF nisem imel težav in vse se je tračno izteklo. Več kot 6 let sem že zastavonoša. Nosim prapor aktivistov kamniškega okrožja." ,,Kaj pa družbenopolitično delo? " „V nekdanji Lesni industriji Domžale sem bil več let predsednik in tajnik sindikata, kakor tudi predsednik upravnega odbora. Tudi v To tam i sem bil sindikalni funkcionar in deloval v samoupravnih organih. Tu sem organiziral kegljaško sekcijo, ki je te zelo delavna. Sem tudi predsednik občinske komisije kurirjev in vezistov, poleg tega pa tudi član odbora za Gorenjsko, ki je eden izmed najbolj delavnih." ..Kot športnik si se udeleževal tudi Titovih štafet in pohodov ob žici okupirane Ljubljane ..." „Titovih Štafet sem se udeleževal vse od začetka. Ker sem bil dober Športnik tem bil med petimi Športniki, ki so tekli progo od Trojan do Črnuč, kjer smo predati palico Ljubljanskim mladincem. Takih Športnih navdušencev sedaj ni več, da bi tekli tako dolge proge. Udeleževal tem se tudi pohodov „Ob žici okupirane Ljubljane". Na prvem pohodu smo bili v letu 1967 v ekipi ZB Domžale Viki Kokalj, Dolfe Modic, Milan Erdani, Jože Vidmar in jaz. V ekipi ZB Domžale sem tekmoval osemkrat. Sedaj te pa udeležujem pohoda s kurirji. S kurirji sem bil tudi v Vremskem Britofu v Brkinih, kjer je nastopil tudi 120-členski partizanski pevski zbor iz Trsta. Zares nepozabni spomini." ..Ka| pa konjički? " ,,Zbiram avtograme vodilnih družbenopolitičnih delavcev, saj imam med temi avtogrami podpise Edvarda Kardelja, generala Nikole Ljubičica, Poldeta Mačka, Božidarja Jakca, pa kaj bi naiteval, saj jih imam zares veliko in jih hranim v Satu I j i. Zbiram pa tudi razne značka. Sedaj ko sem upokojen tudi pisem, saj sem precej pital o „Poti spominov" v Občintkem poročevalcu. O tem bom se nekaj napisal. PiSem pa tudi pesmi. Nakaj sem jih že objavil v tovarniškem glasilu Tosama. Seveda te nanaSajo le na življenje v kolektivu." Mislim, da ne boš hud. da nekaj teh vrstic objavimo tudi v našem glasilu, ali ne? „ V roki svinčnik, pila vneto, računa. Stoja prav zavzeto, evidenco vodi, pa nabavlja, nad slabo rejo pa zabavlja. To je nai VINKO modrijan, v skladišče Siba vas zagnan. Tonem uradno raportlra, doma je tudi on iz Vira. Kdo ne obrajta dobra hrane, če pridejo skomine, mane, „ti preklet Jur" včasih reče, ko po stegnu jo zapeče. Jo v 51. leto rida, to je seveda naSa VIDA. Naj Se uganko vam zastavim, da pred dejstvo vas postavim, kdo ovoje zvija, valjčka, ugotovili ste, de to je VALČKA. To je nekaj odlomkov iz Jurjeve osemnnjstletne bilance. „Za tvoje dolgoletno udejttvova-nje si prejel gotovo veliko priznan)? " „Ja kar precej se jih je nabralo. Medalja za hrabrost, red zasluge za narod, red zasluge za narod s srebrno zvezdo, bronasto priznanje skupščine občine Domžale, zlato krvodajalsko značko, saj sem dal kri že 29 krat, značko VDV brigade, plaketo OF ob 40-letnici VOS, srebrno plaketo za telesnokulturno dejavnost pa Se veliko drugih priznanj." ..Kaj več mi povej o poti spominov." „Pot spominov pomeni ne samo meni, ampak tudi mnogim veliko, saj tem jo že kot kurir neštetokrat prehodil. Tudi sedaj, ko je urejena, sem jo že štirikrat prehodil in to v vseh letnih časih. Vedno več jih je, ki hodijo po tej poti." „Ka) pa dom in družina? " Oba z ženo sva seda) ža upokojena. Čeprav ne eden na drug ni imel plačo s katero bi se lahko pobahal, da je visoka, sva zgradila novo hišo. Spodaj sva midva z ženo, zgoraj pa sin Jurij, ki je po poklicu ključavničar in zaposlen v Litostroju, kjer je predsednik centralnega delavskega sveta. Hči Olga si je z možem, ki ima kovinsko galanterijo zgradila poleg domače hiša tudi hišo. Najmlajša hčerka Joži je kadrovski referent v Eta Kamnik. Imam tudi že nekaj vnukov ob katerih sem kot vsak stari ata srečen ... ..Kaj si pa talil kot Domžal čan?" ,,Vse preveč lepe rodovitne zemlje uničujemo. Lahko bi dokončno uredili predel od Savske ceste do Bistrice in Stude. Onesnažujemo pas ob Bistrici z vso nemogočo nesnago. Čuvati bi morali tudi rezervat za športni park za Btrtoncljem. Le kdaj bodo pristojni že pomislili na to, da bomo v Domžalah dobili potrebno avtobusno postajališče, da ne bodo potniki prepuščeni dežju in snegu? Pomanjkljiva je tudi signalizacija za prehode čez progo — predvsem prehod čez Cankarjevo cesto. Kdaj bo urejeno vprašanje nekdanje Bolharjeve hiše, da se bo okolica osnovne šole Venclja Perka ža končno uradila? Vprašanje prehrane je še do neke mere urejeno. Najraje grem v mesarijo poleg kavarne, kjer je velika izbira mesa. Boli pa me, ker godbeni dom še ne služi popolnoma svojemu namenu, saj bi Domžale še kako rabile tako dvorano kot Jo ima ta dom. Včasih smo imeli tudi po dve telovadni akademiji na leto. Le-teh sedaj ni. Čeprav imamo lepe športne objekte, ne znamo pritegniti mladih. Domžalčani nimamo več nekdanjih poznanih telovadcev, le starejši se še amatersko udejstvujejo v Partizanu. Mladina se rada ukvarja s smučanjem, pa tudi na pohode in v hribe gre rada. Svojega dela ne znamo prav prikazati. Pravih amaterjev In ljubiteljev je vse manj. Vsak že hoče plačilo za svoje delo. Vesel bi bil. da bi te novi priseljenci v Domžale vključevali v družbenopolitično delo, žal pa so tudi premalo zainteresirani za komunalno in drugo urejenost Domžal." Se in se bi lahko pisal o Jurju, saj sva se po dolgih letih zopet polteno pogovorila in obujala spomina iz mladih let, pozabila pa tudi nisva dogajanj v zadnjih letih. Jurju želimo, da bi bil še naprej tako vnet za šport, da bi as vedno tako rad hodil v naravo po raznih pohodih, saj bo v naravi le nap raj prejemal moči in zdravja. Srečno, Juri Tone Ravnikar V gozdnem gospodarstvu Ljubljana: TO Kooperantov Domžale: PRIZNANJE JERNEJU LENIČU IN BOŽIDARJU HABIČU Na sliki: Jernej Lenič prejema priznanje Reda dela z zlatim vencem iz rok direktorja Gozdnega gospodarstva Ljubljana Romana Celarca. V sredini Božidar Habič Pred dnevi so se zbrali na manjši svečanosti predstavniki Gozdnega gospodarstva Ljubljana, ter podelili predsedniku Skupščine občine Domžale Jerneju LENIČU in direktorju Slovenijalesa Radomlje Božidarju HABIČU Plaketi dela z zlatim vencem. Delavci gozdnega gospodarstva Ljubljana so omenjenima tovarišema izročili priznanje v znak zahvale za njun prispevek popularizaciji gozdarstva, uspešnim delovnim povezavam, delovnim uspehom ter urejenim odnosom med proizvajalci lesa, dobavitelji in vsemi, ki sodelujejo tako ali drugače v lesni oz. predelovalni industriji. Obema nagrajencema čestitamo! VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA OBČINE DOMŽALE OBJAVLJA naslednja prosta mesta za sprejem otrok v vrtcu Količevo: Skupina 2-3 let Skupina 3-5 let Skupina 4—6 let 4 prosta mesta 1 prosto mesto 5 prostih mest Starši, ki so zainteresirani za sprejem, naj se oglasijo na upravi VVO, Savska cesta 3, Domžale. a) Zazidalni .»črt industrijske cone MLINO-STflOJ Domžale, it. projekta 777, apr. 1981. 1 BIRO 71 Domžale b) Zazidalni načrt OSNOVNE ŠOLE TRZIN, it. proj. 766, febr. 1981, BIRO 71 Domžale c) Spremembe zazidalnega načrta DOMŽALE — SEVER I, ABC Pomurka - Napredek Domžale, DOM DRUŽBENE SAMOZAŠČITE, it. projekta 729, nov. 1980, BIRO 71 Domžale d) Načrt poteka PLOČNIKOV NA VIRU. it. projekta 18/77, oktober 1977, Cestno podjetje Ljubljana e) Načrt parkirnih mest za DO AVTOSERVIS DOMŽALE, it. projekta 793, mar. 1981, BIRO 71 Domžale 0 Spremembe urbanističnega načrta ZAZIDALNI NAČRT ŠPORTNIH PARKOV RADOMLJE I in RADOMLJE II. it. proj. 749. febr. 1981, BIRO 71 Domžale 2. član Sprejeta urbanistična dokumentacija je stalno na vpogled na Komiteju za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale in na BIRO 71 Domžal«. 3. člen Manjše odmike od sprejete urbanistične dokumentacije v smislu določil 2. alinee zakona o urbanističnem planiranju dovoljuje Izvršni svet skupščine občine Domžale. 4. člen Vsi elementi urbanističnih dokumentov in pridobljena soglasja so sestavni del tega odloka. 5. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe občine Domžale. 6. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Številka: 361-18/81 Datum: 22.12.1981 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ POROČILO O IZIDU REFERENDUMA NA BISTRIŠKI IN ŠLANDROVI CESTI V DOMŽALAH 1. Na podlagi sklepa skupščine Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale z dne 7.7.981, ko je bil objavljen referendum v Občinskem poročevalcu dne 10. septembra 1981 in izveden referendum dne 26.9.1981. 2. Volitve so se pričele bo 7. uri zjutraj in bile zaključene ob 10.05 uri z 100% udeležbo. 3. Volilcev je bilo vpisanih v volilnem imeniku 59. 4. Volilo je 59 volilcev. 6. 35 volilcev je glasovalo ZA ali 59,3 % 21 volilcev je glasovalo PROTI ali 35,7 % 3 glasovi so bili neveljavni ali 5 %. Iz rezultatov glasovanja je razvidno da je glasovalo ZA 59,3 % volilcev za uvedbo krajevnega samoprispevka. 6.. Skupščina Krajevne skupnosti Slavka šlandra ima na podlagi 9. člena zakona o referendumu in 3. člena o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije Šlandrove in Bistriške ceste in napeljavo javne razsvetljave. PREDSEDNIK volilne komisije: Emil TOMCI.r. Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS,št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/78, 31-1393/76 in 8-483/78) izdaja uprava za družbene prihodke občine Domžale POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov - za leto 1981 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in — za leto 1982 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1982. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za k«to 1981 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1981. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1981. 3. Zavezane* davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim te davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1981. 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1981. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 0 (nič) dinarjev. 5. Zavezanci davka od premoženja - na posest gozdnega zemljišča za leto 1981. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1981 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana. 6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1981. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1981 presega 330.000,00 dinarjev. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega previbališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; - zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju leži gozdno zemljišče; - zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1981 najdalj stalno prebivališče. Za leto 1982 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1982. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1982. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pe zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 200 dinarjev. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE PODELJENO PRIZNANJE SREBRNI ZNAK ZSS Na podlagi sklepa predsedstva Občinskega sveta ZSS Domžale so bili 24. decembra 1981 podeljeni srebrni znaki ZSS petim najzaslužnejšim delavcem in dvema sindikalnima organizacijama. Priznanje so prejeli: MARTIN OGRDSC iz 00 ZS Hidrometal, že vrsto let aktivno deluje v sindikalni organizaciji. Kot nje predsednik je posebno skrb posvečal reševanju problemov delavcev, večanju delavčevega družbenega standarda in nagrajevanju po delu. Bil je predsednik mlske organizacije, član samoupravne delavske kontrole, opravlja pa tudi funkcije namestnika sekretarja 00 ZK. VERA VOJSKA iz 00 ZS osnovna šola Janko Kersnik Brdo, je s svojim delom veliko prispevala k izboljšanju informiranja osnovnih organizacij ZS v občini. Kot predsednik 00 ZS je znala pritegniti k delu delavce ter uspešno voditi akcije 00 ZS. Na različnih področjih svojega delovanja si prizadeva za uresničevanje stališč sindikata. MARJAN BOLHAR iz 00 ZS Helios Domžale, je svojo pripadnost interesom delavskega razreda izpričal s svojim z več kot desetletnim delom v sindikatu. V zahtevnih družbenopolitičnih razmerah, ko se je bila bitka za uresničevanje nove ustave, zakona o združenem delu, se je ves predal delovnim dolžnostim. EDO REMS iz 00 ZS Napredek Domžale, je s svojim delom veliko doprinesel, da so v delovni organizaciji prenesli načelno opredelitev o solidarnosti in vzajemnosti v prakso in v samoupravne splošne akte. Veliko svojega časa je posvetil delu v SLO in DS ter vseskozi delal za izboljšanje družbenega standarda delavcev v delovni organiza-ciji Napredek. DRAGO MRĐENOVIČ iz 00 ZS Induplati 'Jarše že vrsto let aktivno deluje v 00 ZS. Tvorno je sodeloval pri vseh sindikalnih akcijah ter s svojim sktivnim delovanjem veliko pripomogel k uspešnemu delu sindikata. Kot vzoren sindikalni delavec je bil eden od delegatov 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. OSNOVNE ORGANIZACIJE ZS TOKO Domžale prejmejo priznanje za organizirano in neposredno delo z vsemi člani sindikata v DO. Veliko truda s strani članov izvršnega odbora 00 ZS je bilo vloženega v času težkih gospodarskih razmer v svoji delovni organizaciji, kajti nihče v tem času ni klonil, temveč so vztrajali in z napori vseh tudi uspeli. Veliko prizadevanj je bilo potrebno za usmeritev v izvoz in realizacijo novega sistema nagrajevanja. Velike uspehe pa 00 ZJ beležijo na področju športnih aktivnosti ter organiziranem letnem oddihu delavcev. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZS LEK TOZD KEMIJA Mengeš za dosego odločujoče vloge sindikata v TOZD kot tudi v DO ter boljše sodelovanje z ostalimi DPO. Velik premik je narejen tudi na področju sodelovanja z delegacijami. Izvršni odbor 00 ZS pa vseskozi posebno pozornost namenja zdravstvenemu varstvu delavcev in oddihu, rekreaciji in reševanju stanovanjske problematike. Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda za leto 1982 pri Občinski konferenci SZDL Domžale objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije RAZPIS Z njim poziva vse zainteresirane, da posredujejo predloge za podelitev priznanj Osvobodi/ne fronte slovenskega naroda za leto 1982 Priznanja Osvobodilne fronte so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: — razvoju naše samoupravne socialistične družbe; — uresničevanju ustanovno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti; — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predlog za podelitev občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1982 lahko dajo organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in drušva. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji. Žirija bo sprejemala predloge do 5. marca 1982, kasneje prispelih predlogov ne bo mogla upoštevati. Predlog z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Domžale, Ljubljanska 70 na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri OK SZDL Domžale. Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Domžale {^delitev srebrnega znaka ZSS dolgoletnemu sindikalnemu delavcu Marjanu BOLHARJU HELIOS Kemična industrija Domžale, Ljubljanska 114, n. sol. o. TOZD Tovarna jedilnih in tehničnih olj Oljarna Domžale, o. sub. o. Komisija za delovna razmerja OBJAV LJ A prosta dela in naloge 1. SNAŽILKA Delovno razmerje se sklepa za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) in 1 mesečnim poskusnim delom. Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. SNAŽILKA Delovno razmerje se sklepa polnim delovnim časom in 1 delom. za nedoločen čas, s mesečnim poskusnim Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku DO v Domžalah, Ljubljanska 114, ali podajo pismene vloge v roku 15 dni od dneva objave oglasa. OBRAMBA IN ZAŠČITA PREDAVANJA O OBRAMBNI VZGOJI PREBIVALSTVA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Predavanja o obrambni vzgoji prebivalstva že vrsto let potekajo v vseh krajevnih skupnostih na območju občine. Namen teh predavanj je, da se delovni ljudje in občani seznanijo s sistemom splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, z aktivnostmi, s katerimi bodo delovali v slučaju potrebe in tudi z vprašanji, ki pretresajo sodobni svet ter varnostnopolitičnimi problemi v naši občini. Letošnja predavanja bodo po sprejetem razporedu obsegala naslednji temi: DELOVANJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA IN DRUŽBENOEKONOMSKEGA SISTEMA V KS IN TOZD V VOJNI IN DRUGIH IZREDNIH RAZMERAH; OKLEPNA SREDSTVA IN VODENJE BOJA PROTI NJIM. Poleg navedenih tem bo podana tudi zunanja in notranja politična situacija. Občinska konferenca SZDL, Sekretariat za ljudsko obrambo in Koordinacijski odbor za SLO so se dogovorili, da na letošnja predavanja ne bodo pozivali s pozivi, ampak z VABILI, ki jih bodo prejela vsa gospodinjstva v občini oz. v krajevnih skupnostih. Predavanja so namreč namenjena VSEM OBČANOM in zaradi tega so za neposredno organizacijo odgovorni tudi komiteji za SLO in DS v krajevnih skupnostih, ki naj skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi poskrbe za obveščenost in za udeležbo. RAZPORED PREDAVANJ JE NASLEDNJI: Kraj predavanja oziroma K S Oatum Ura Prostor Trojane 16.1.1982 18. Gasilski dom Šentožbott 17.1.1982 18. Osnovna Sola Blagovica 14.1.1982 18. Kulturni dom Čeinjice 15.1.1982 18. Osnovna sola Krainja 14.1.1982 18. Kulturni dom Rova 15.1.1982 18. Osnovna Sola Peče 15.1.1982 18. Gasilski dom Velika vas 15.1.1982 18. Gasilski dom Delen 14.1.1982 18. Gasilski dom Depala vas 15.1.1982 18. Kinodvorana Domžale Krtina 18.1.1982 18. Osnovna šola Žeja 19.1.1982 18. Gasilski dom Žeje Lukovica 18.1.1982 18. Kulturni dom Zlato polje 18.1.1982 18. Osnovna šola Rafolče 18.1.1982 18. Osnovna lola Brdo Mengeš 18.1.1982 18. Kulturni dom Mengeš 19.1.9882 18. Kulturni dom Drago melj 19.1.1982 18. Osnovna šola Moravče 19.1.1982 18. Osnovna šola Moravče 21.1.1982 18. Osnovna šola Vrh polje 19.1.1982 18. Osnovna šola Vir 19.1.1982 18. Delavski dom Vir 20.1.1982 18. Delavski dom Vir 21.1.1982 18. Delavski dom Zalog 20.1.1982 18. Gasilski dom Studenec Loka — Dobeno 20.1.1982 18. Gasilski dom Topole 20.1.1982 18 Gasilski dom Pseta 20.1.1982 18. Osnovna šola Dragomelj Ihan 21.1.1982 18. Gasilski dom Ihan 22.1.1982 18. Gasilski dom Dob 21.1.1982 18. Osnovna šola Dob 22.1.1982 18. Osnovna šola Prevoje 21.1.1982 18. Kulturni dom Prevoje 22.1.1982 18. Kulturni dom Vencelj Perko 22.1.1982 18. Kinodvorana Domžale Vencelj Perko 29.1.1982 18. Kinodvorana Domžale Preserje 22.1.1982 18. Osnovna šola Radomlje Preserje 25.1.1982 18. Osnovna šola Radomlje Radomlje 25.1.1982 18. Kinodvorana Radomlje 29.1.1982 18. Kinodvorana Jarše - Rodica 25.1.1982 18. OŠ Josip Broz Tito Jarše - Rodica 26.1.1982 18. OŠ Josip Broz Tito Homec Nožice 25.1.1982 18. OŠ Olge Avbelj Homec Homec Nožice 26.1.1982 18. OŠ Olge Avbelj Homec Trzin 25.1.1982 18. Dom družbenih organizacij Trzin 26.1.1982 18. Dom družbenih organizacij Simon Jenko 26.1.1982 18. Hala komunalnega centra Simon Jenko 27.1.1982 18. Hala komunalnega centra Simon Jenko 28.1.1982 18. Hala komunalnega centra Studa 28.1.1982 18. Gasilski dom Slavko Šlander 26.1.1982 18. OŠ Šlandrove brigade Slavko Šlander 27.1.1982 18. OŠ Šlandrove brigade Slavko Šlander 281.1982 18. OŠ Šlandorve brigade Slavko Šlander 29.1.1982 18. OŠ Josip Broz Tito Udeležite se predavanj in s tem prispevajte h krepitvi naše skupne varnosti in obrambne usposobljenosti! Sekretariat za LO Občinska konferenca SZDL Domžale Domžale društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav DI ATI TUDI V DOMŽALAH Anketa, ki jo je pripravila Komisija za inovacijsko dejavnost pri občinskem svetu Zveze sindikatov, je pokazala, da je to področje v naši občini še precej nerazvito, da pa so delovni ljudje in občani zainteresirani, da se tudi na tem področju naredi kakšen korak. Ustanovljen je bil iniciativni odbor za ustanovitev Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav (DIATI), ki je skupaj s komisijo pripravil tudi okroglo mizo 6 problematiki s tega področja. Sredi decembra pa je bila ustanovna seja DIATI. V uvodnem govoru je predsednica iniciativnega odbora tov. Cvetka Vlaj poudarila osnovne razloge za ustanovitev društva. To so nepovezanost inovatorjev, ki se med seboj ne poznajo, neorganizirano izobraževanje, moralno in materialno priznavanje, premajhno poznavanje tega področja. Vse te ugotovitve so dobra podlaga za delovanje društva, katerega prva naloga je, da v sleherni organizaciji združenega dela zagotovi delavca, katerega delovna dolžnost bo tudi inovacijska dejavnost. Potrebno pa bo skleniti tudi ustrezen občinski dogovor, ki bo še pospešil usklajeno inovacijsko dejavnost, ki je v času, ko si prizadevamo za višjo produktivnost, boljšo tehnologijo in večjo varnost pri delu. Še kako pomembna. Društvo bo vzpodbujalo in razvijalo inventivno dejavnost v vseh njenih oblikah ter povezovalo in usmerjalo dejavnost izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav na območju občine. Pri članih društva bo razvijalo ustvarjalni polet, občutek za delo v skupnosti, disciplino in samokritičnost, točnost, tovarištvo in skromnost. Skrbelo bo za množičnost in popularizacijo izumiteljstva med delovnimi ljudmi, jih skušalo pritegniti med svoje člane, veliko pozornosti pa bo posvetilo tudi mladim inovatorjem, ki bi s svojim delom lahko veliko prispevali k uspešnemu delu društva. Skrb bo veljala tudi znanstveno raziskovalnemu delu, zlasti v gospodarskih organizacijah, organizirali pa se bodo tudi strokovni sestanki, predavanja, ekskurzije in druge oblike strokovnega izpopolnjevanja in izmenjave mnenj in izkušenj. Društvo bo skušalo kar najbolj sodelovati z organi družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine ter gospo- darskimi in drugimi organizacijami pri pospeševanju inventivne dejavnosti in širši praktični uporabi inovacij v gospodarstvu. 0 svojem delu bo preko internega glasila in drugih javnih občil poročalo širši skupnosti in po možnosti izdajalo tudi strokovne in popularne publikacije. Največjo skrb pa bo društvo posvetilo zastopanju strokovnih in materialnih interesov svojih članov. Svoje cilje bo uresničevalo z razpisi v javnih občilih (izbor inovatorja leta, najboljše tehnične rešitve določenega problema), z organizacijo posvetovanj, povezovanjem in vzdrževanjem stikov z drugimi DIATI in drugimi komisijami in odbori, ki delujejo na tem področju. Poseben del Pravil DIATI, ki so bila sprejeta na ustanovnem sestanku, govori o članstvu v društvu, ki je prostovoljno in sicer so člani lahko redni ali častni. Redni član lahko postane vsak občan, ki ima patentno listino ali patentno prijavo ali PRIREDITVE OB NOVE M LETU V MENGŠU Ob Novem letu je bilo v Mengšu kar precej prireditev, ki so vse po vrsti zelo dobro uspele in so bile tudi izredno dobro obiskane, kar posraja v Mengšu že nenapisano pravilo. Pred dnevom JLA je bila v petek, 18. decembra slavnostna akademija, ki so jo pripravili Občinska konferenca ZRVS, Občinski odbor ZZB NOV, Občinski štab TO, Sekretariat za LO in Zveza kulturnih organizacij Domžale. V kulturnem sporedu so sodelovali Mengška godba pod vodstvom Francija Lipičnika, Združeni pevski zbori iz Domžal, Lukovice in Radomelj, pod vodstvom Staneta Habeta, in člani dramske skupine Svobode Mengeš. Slavnostni nagovor je imel prvoborce Boris Lenček, glavna vsebina akademije pa je bila posvečena življenju in delu narodnega heroja Matija Blejca-Matevža. Na akademiji so bila podeljena tudi priznanja, mladinci so bili sprejeti v enote teritorialne obrambe, po ukazu maršala Tita pa so se enote poimenovale po mengeškem narodnem heroju Matiji Blejcu—Matevžu. Zgledna organizacija in vodstvo slavnostne akademije je bilo v rokah Slavka Piska. J Druga večja prireditev je bil tradicionalni Novoletni koncert, ki je bil letos še posebno na izredno kvalitetni ravni, tako po izboru koncertnih skladb kot po izvedbi. Sodelovala sta Simfonični orkester Domžale— Kamnik in Mešani pevski zbor Svobode Mengeš, pod vod-, stvom Tomaža Habeta. Koncert je bil tokrat že desetič, kar dokazuje, da je tudi za takšno zvrst veliko zanimanje, posebno še, če se spomnimo, da so bile v začetku napol prazne dvorane. zadnja leta pa so nabito polne tako v Mengšu ko- v Domžalah in Kamniku, v Radomljah pa šele išče svoje pravo mesto med krajani. V imenu KS se je vsem članom orkestra in zbora javno zahvalil Marko Hribar, vodji Tomažu Habetu pa je izročil skromno priznanje za požtrvo-valni trud. Od vsepovsod so prihajale čestitke in laskave ocene, med drugim so pozdravni telegram poslali tudi z OK SZDL Domžale, v katerem se zahvaljujejo za „čudovite tre- (Nadaljevanje s 24, strani) diplomo, tudi potrdilo DO o tehnični izboljšavi ali koristnem predlogu v smislu zakona o patentnih in tehničnih izboljšav. Redni član pa je lahko tudi vsakdo, ki se aktivno ukvarja z izumiteljskim delom ali delom na razvoju in napredku tehnike, kakor tudi z delom, ki je kakorkoli povezano ali pomembno za izumiteljsko dejavnost in zaščito pravic izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. Pravila opredeljujejo tudi pravice in dolžnosti članov, pa organe društva in njihove pristojnosti. Na ustanovnem sestanku je bil izvoljen tudi predsednik. To fonkcijo bo opravljal tovariš Milan Tbižan iz Biotehnične fakultete, društvo pa je sprejelo tudi svoj program, v katerem so zlasti poudarili naslednje: — razvijanje inventivne dejavnosti v vseh oblikah; — dajanje strokovne pomoči pri priznavanju inovacij in pri sestavljanju samoupravnih aktov s področja; — izobraževanju članov in popularizaciji delovanja društva; — sodelovanje pri razreševanju problemov posameznih DO; — vodenje katalogov in pripravljanje razstav inovacij ter skrb za materialno in moralno priznavanje inovacij. Izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav, vključite se v DIATII Vera Prvoborce Boris Lenček - Igor govori na slavnostni akademiji JLA v Mengšu nutke ob jubilejnem 10. koncertu." V prostorih Oš Mengeš se je nekaj dni pred Novim letom odvijalo tudi tradicionalno srečanje starejših občanov, ki ga vedno pripravijo KS, oziroma Rdeči križ. Predsednica RK Mara Lužar je vse starejše krajane prijazno pozdravila, učenci glasbene šole pod vodstvom Staneta Habeta pa so s Folklorno skupino pod vodstvom Brede Kurzweil pripravili prisrčen kulturni program. Udeležence dru;abnega srečanja je pozdravil tudi predsednik sveta KS Marko Hribar, nakar se jc razvilo prijetno vzdušje ob novoletnem kosilu. Kljub slabemu vremenu in nepluženi cesti je bilo srečanje dobro obiskano in je izzvenelo tako, kot že več let nazaj: prijazno, domače, družabno. Ob Novem letu so predstavniki KS oz. DPO obiskali ha domu tudi vse tiste starejše družbenopolitične delavce in aktiviste, ki so praznovali v preteklem letu okrogle jubileje. To so bili 60—letniki Franc Lužar, Miran dr. Celestina,, Zdravko Kočar, Alojz Podboršek in Marjan Kopitar, obiskali pa so tudi najstarejšo krajanko v KS. Mengeš Frančiško Vučič, ki je dopolnila že 90-to leto. Vsakdo je dobil knjigo o maršalu Titu in skromen zavitek. Vsi obiskani slavljenci so bili izredno veseli, da so se krajevni možje spomnili nanje. V Kulturnem domu je otroke pred Novim leto obiskal tudi dedek Mraz, vendar je letos prišlo do nekaterih nesporazumov, saj se vse delovne organizacije niso držale sporazuma, da bodo otroci enotno obdarjeni le preko KS in ne več v DO. Tako so bili nekateri obdarjeni dvakrat ali celo trikrat, nekateri pa \ so prvi hip ostali brez darila, čeprav so to napako pozneje popravili. V bodoče je nujno, da se samoupravni sporazum o obdarovanju ob dedku Mrazu dosledno spoštuje in da se otroke obdaruje le preko vrtcev, šol in KS, tako da ne bo še vnaprej neporebne zmede ob tem. Malčki resnično niso ob tem prav n^č krivi in upamo, da se jim dedek Mraz zaradi tega ni preveč zameril. Prvi dan Novega leta je Smučarsko društvo Mengeš pripravilo na Gobavici novoletni slalom, otroke pa je na slalomišču obiskal tudi dedek Mraz, tako rekoč čisto pravi, saj se je pripeljal s sankami in konji. Morda je bila ta prireditev res nekoliko prepozno, sicer pa drugače ne bi bilo tako slovesnega vzdušja ob baklah in kraguljčkih. Start v Novo leto je bil torej živahen, tudi na skupnem silvestrovanju, ki ga je pripravilo SD Mengeš, upamo pa tudi, da je bil vsakdo deležen vsaj delček tega vzdušja. Ivan SIVEC OBVESTILO Krajevna skupnost Simona Jenka.- Domžale obvešča krajane, da ima uradne ure vsako sredo od 13. do 16. ure v svojih prostorih Krajevne skupnosti Simona Jenka, Krakovska 18 - Domžale (AMD). V kolikor bodo potrebe pokazale za drugačen delovni čas, se bo ta temu prilagodil. IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV: REKORDNO LETO MENGEŠKIH ALPINISTOV Že nekaj let alpinizem spada med najuspešnejše in najbolj obetavne športne dejavnosti v naši občini. Člani mengeškega in domžalskega odseka pri svoji dejavnosti dosegajo uspehe, ki pogosto presegajo občinske meje, skoraj vsako leto pa se lahko pohvalijo tudi s vrhunskimi dosežki, ki presegajo celo državne okvire. Ustavimo se pri manjšem od obeh odsekov, pri alpinistih mengeškega odseka. Po številu opravljenih plezalnih vzponov na enega člana, so se več let zaporedoma uvrščali v sam vrh lestvice slovenskih odsekov. Letos sicer še ne vemo kako visoko so se uvrstili, toda na enega aktivnega člana pride kar po 34 plezalnih vzponov, kar ni malo. Se bolj razveseljivo pa je, da je več kot polovica vzponov težavnih, .zelo težavnih in skrajno težavnih. Mengšani spadajo tudi med tiste slovenske odseke, ki imajo v svojih vrstah procentualno največ alpinističnih inštruktorjev. Imajo jih namreč kar pet, vendar je treba povedati, da letos žal vsi le niso bili ves čas aktivni. Kljub temu so trije člani odseka jeseni uspešno opravili zahtevne alpinistične izpite. Novi alpinisti so tako postali Metod Škarja in Janez Slokar iz Mengša ter Roman Zupan iz Trzina. Vsi so že opravili vrsto zahtevnih vzponov, med drugim celo prvenstvenih in takih, ki bodo ostali zapisani v zgodovini slovenskega plezanja. Med člani odseka pa je še vrsta obetavnih pripravnikov, ki bodo najverjetneje že v novem letu izpolnili zahtevne kriterije za sprejem v alpiniste. Med največje letošnje uspehe člani Alpinističnega odseka Mengeš po pravici štejejo udeležbo Mirota Šuštaršiča na jugoslovanski alpinistični odpravi Lotse 81. Kot verjetno veste, so člani odprave premagali eno najtežjih sten v Himalaji, 4.000 m visoko južno steno Lotseja — steno, ki so jo zaradi višine, izpostavljenosti in težavnosti znani alpinisti imenovali „problem leta 2.000". Miro se še ni vrnil izpod 8.511 m visokega Lotseja, ko so na pot že krenili člani prve samostojne alpinistične odprave domžalske občine Grenland 81. Med člani odprave, ki je bila letos v slovenskem merilu prav-gotovo najuspešnejša alpinistična odprava, sta bila tudi dva člana mengeškega odseka: Franc Vrankar in Miro Štebe. Na daljnjem severnem otoku, so naši alpinisti osvojili kar 25 še neosvojenih vrhov, med drugim tudi verjetno drugi najvišji vrh Grenlandije, ki se bo poslej imenoval Jugoslovanski vrh. S. svojimi vzponi, so se člani odprave uvrstili tudi med najuspešnejše odprave, ki so doslej obiskale Grenlandijo. Le malo odpravam je namreč uspelo osvojiti toliko vrhov, kot je domžalski. Pri naštevanju uspehov, pa ne smemo prezreti uspeha, ki ga je v francoskih gorah dosegel Metod Škarja. Kot predstavnik Jugoslavije se je udeležil mednarodnega alpinističnega tečaja za perspektivne alpiniste. Med drugim je Metod v gorah Dauphineje preplezal tudi „vroči ozebnik" Colouir Chaud, ki je izredno težaven, saj ima led v njem naklonino 80°. Nasploh se je Metod s svojimi vzponi že uvrstil med letos najuspešnejše jugoslovanske alpiniste. V mengeškem odseku so trdno odločeni, da bodo z uspehi nadaljevali. V novi sezoni bo med drugim zelo pomembna udeležba edine članice odseka Vande Reščič — Šuštaršič, na prvi jugoslovanski samostojni ženski odpravi v Pamir. Vando so na Komisiji za odprave v tuja gorstva zaradi njenih dosedanjih uspehov, med izbiranjem kandidatk že potrdili v selekcijo. Na odseku pa ne pozabljajo tudi na drugo dejavnost. 5 članov odseka sodeluje pri delu Gorske reševalne postaje iz Kamnika, precej članov predava na planinskih šolah planinskega društva, redno sodelujejo pri vodenju društvenih planinskih izletov, vsako leto pa pripravijo tudi tradicionalno sankaško tekmovanje na Gobai/ici — Mulejev memorial. MIŠ KAJ BEREJO MENGŠANI Verjetno niti vsi krajani ne vedo, da v Kulturnem domu v Mengšu uspešno deluje že vrsto let knjižnica, ki je poslovna enota domžalske knjižnice. Od 1959. leta naprej, torej že več kot dvajset let, vodi in opravlja vse posle v knjižnici, vključno s čiščenjem, knjižničarka Lina Sitar. Knjižnica je odprta enkrat tedensko po tri ure, oziroma toliko časa pač, dokler so obiskovalci, vsekakor pa od 16. do 19. ure, vsako sredo. Mengeška knjižnica ima kar precej knjig, skoraj pet tisoč, kar ni majhno število. Nastala je iz nekdanje sokolske oz. ljudske knjižnice, ki je bila pred leti nanovo urejena. Število obiskovalcev v zadnjih letih počasi narašča, kar pomeni, da jo je marsikdo ..odkril" šele zdaj, odkar so postale knjige občutno dražje. Letno sprejme Lina Sitar v knjižnici skoraj 2000 obiskov, oziroma jih toliko pričakuje letos, v preteklem letu pa jih je bilo 1790. V letu 1979 je bilo 225 stalnih obiskovalcev, lani 254, letos pa se bo število obiskovalcev verjetno povzpelo do 270, 280. Knjižnico obiskuje poleg šolske mladine predvsem odraslejša mladina, med katerimi velja pohvaliti dekleta, ki so najbolj redne obiskovalke. Po knjige prihaja tudi veliko upokojencev in uslužbencev, zelo malo pa je med obiskovalci navadnih delavcev. Škoda, saj bi tudi njim lahko dobra knjiga veliko pomagala. Vsi se zavedamo, da je tako imenovani „televizijski bum" že za nami in se počasi vrečamo k izvirnejšemu kulturnemu dojemanju, med katerim ima knjiga prav gotovo pomembno mesto. Mengšani berejo najraje leposlovne knjige, sicer pa poljubnoznanstvenih in strokovnih tako in tako ni veliko na knjižnih policah. Radi si sposojajo knjige Kmečke knjižne zbirke, ki so napisane preprosto in zanimivo, seveda pa radi segajo tudi po drugih priznanih domačih avtorjih. Zanimanje je tudi za knjige iz NOB, prav tako pa, posebno pri fantih, pritegnejo tuji vojni romani. Vsekakor je zanimanje tudi za tuje uspešnice, zdravniške romane in pustolovske zgodbe. Za nekatere modernejše domače avtorje ni velikega zanimanja. Na kratko: Mangšani radi berejo bralne, tekoče zgodbe, ki bralcu nekaj povedo in ga tudi vseskozi držijo v napetosti. Mengeška knjižnica je razdeljena tako, da bralec lahko posebej izbira med mladinsko literaturo, med kriminalnimi romani, posebej pa ležijo na policah knjige ameriških, angleških, ruskih, nemških in drugih svetovnih avtorjev, slovenski avtorji pa so urejeni po abecednem redu. Letno se knjižni sklad obogati za približno 200 knjig, vendar je med temi novostmi, letos na primer, 127 knjižnih enot, ker nekatere knjige prihajajo v knjižnico v večih primerkih. S tem v zvezi mi je knjižničarka Lina povedala, da že dolgo časa čaka na nove oz. dodatne obljubljene police, da bi lahko razvrstila po njih nekatere nove knjige. Tako morajo nekateri dvojni ali trojni primerki ostati v škatli, kar je škoda za izposojevalca, ki knjige ne vidi na polici. Morda pa se bo v kratkem le kaj premaknilo glede polic! Vsakdo, ki si knjige izposoja, ve, da je izposojnina izredno nizka, saj niti za najdražje ne pride več kot 10 din, največkrat pa je le nekaj deset par oz. dinar ali dva. Kljub temu se letno nabere - povejmo kot zanimivost — poldrugi stari milijon, ki se seveda zopet obrne v nakup knjig. V zadnjem času se višina sredstev za nove knjige bistveno ne viša, kar pa je škoda, saj bodo bralci verjetno vse bolj zahajali v knjižnice, ne samo zaradi dragih novih knjig, ampak tudi vse tesnejših stanovanj, v katerih „metrske zbirke na kilograme" na morejo več najti prostora. V mengeški knjižnici se odvrti v treh urah tudi po petdeset obiskov, kar pomeni, da ima knjižničarka resnično dosti dela. Posebno v zimskem času in ob počitnicah oz. dopustih je dela čez glavo. Da bi bila knjižnica odprta dvakrat tedensko, je skoraj nemogoče misliti, saj so prostori ogrevani le takrat, ko je ogrevana kinodvorana, verjetno pa tudi sredstev ni več na razpolago kot doslej. Ob koncu še nekaj stavkov o izposojevalcih. Lina Sitar pravi, da večina zna ceniti vrednost knjige in zato tudi pazijo lepo nanjo. Najdejo pa se tudi takšni, ki ravnajo s knjigo sila malomarno in z njo počenjajo vse drugo, le berejo je ne in ne apzijo na to, da bi jo želel za njim prebrati še kdo. Med izposojevalci pa so tudi takšni Mengšani, ki si knjigo izposodijo, potem pa preprosto pozabijo, da bi jo bilo USTANOVLJENA ODRED UPORNEGA PLAMENA V MENGŠU IN MLINSKIH KAMNOV V RADOMLJAH 23. decembra 1981 so taborniki Mengša na ustanovni konferenci soglasno izglasovali sklep o ustanovitvi 180. samostojne taborniške enote v Sloveniji. Radomljam' pa so to storili dan kasneje. Prav gotovo je tak zaključek leta nadvse veličasten in lepo zaključuje jubilejno — 30. leto delovanja taborniške organizacije v Sloveniji. V obeh krajih tabomištvo ni nova zadeva, saj so tako eni kot drugi doslej delovali v sklopu odreda Skalnih taborov iz Domžal, s tem, da imajo Radomljam' štiri leta daljši staž. Mislim, da je prav, če na kratko predstavim njihovo dosedanjo razvojno pot. \__* Začetki organiziranega delovanja današnje taborniške organizacije v Radomljah segajo v letu 1975, ko ie bila na osnovni šoli ustanovljena taborniška četa. Sprva je četa životarila, kajti manjkalo Jim je usposobljenih kadrov. Tudi tisti, ki so bili na vodniškem tečaju, niso imeli dovolj izkušenj za uspešno delo. Vendarle so s j. ižrtvovalnim Janez Cerar pozdravlja ustanovitev nove taborniške enote (Nadaljevanje s 26. strani) treba tudi vrniti. Na opomine ne odgovarjajo, na tožbo se požvižgajo. Takšnih izposoje val -cev si verjetno ne želi nobena knjižnica in tudi mengeška ne. Tisti, ki pride v knjižnico po „našo skupno" knjigo, bi moral imeti tudi toliko zavesti, da bi jo lepo ohranjeno in brez težav tudi vrnil. Mengeška knjižnica ima vrata odprta za vse obiskovalce. Morda bi v zimskem času prebrali vsaj eno knjigo tudi vi! Ivan Sivec delom prešli tudi to težavo. Četa se je sčasoma kadrovsko okrepila, število članstva je naraščalo, naraščala pa je tudi stopnja taborniškega znanja. Veliko so tudi tekmovali. Ekipe Radomelj so se na taborniških mnogobojih pričele uvrščati na čedalje boljša mesta. Nekajkrat so zastopali odred Skalnih taborov iz Domžal na področnih mnogobojih. Vrhunec pa so dosegli v minulem letu ko so njihove čebelice (tabornice od 7 do 11 let) osvojile prvo mesto na področnem tekmovanju in tretje na republi- škem tekmovanju v Ilirski Bistrici. Taborniki iz Radomelj vsako leto taborijo na skupnem taboru v Bohinju. Kot mnogi drugj tudi oni pravijo: ,,Dnevi v Bohinju so najlepše doživetje za tabornika. Spomini na taborne ognje, na nova poznanstva in stkana prijateljstva, na nočne ure straženja ali na izlete po okolici ne bodo nikoli utonili." Danes šteje enota v Radomljah preko 140 aktivnih članov. Ob poslušanju poročil na ustanovni konferenci smo lahko ugotovili, da so resnično mnogo in pridno delali. Prav gotovo je gonilna sila taborniškega življenja v Radomljah družina Jerman in še posebno prejšnji in sedanji starešina Janka Jerman. Sami kar neradi govorijo o svojem delu; pravijo, da so zastrupljeni s taborništvom. Kot se kaže ta „zastruplje-nost" ni ostala brez posledic. Na ustanovni konferenci odreda Mlinskih kamnov Radomlje je bilo novo vodstvo tako spontano in soglasno izvoljeno, da prav gotovo ni bojazni za njihov nadaljnji obstoj. Podobno bi lahko dejali za Mengšane, s tem, da je bila njihova pot do osamosvojitve hitrejša in prepletena z izredno aktivnostjo, ki je presenetila tudi njih same. Ob pripravljanju poročil so namreč ugotovili, da so v obdobju manj kot devet organizirali (ali na njih sodelovali) kar 54 akcij, kar je več kot dve na mesec. Veliko je k tej aktivnosti doprineslo tudi povezovanje z organizacijami v KS Mengeš, pa tudi ostalimi. Taborniki Mengša imajo zelo dobre in stalne stike s planinskim in turističnim društvom Mengeš, tako, da neka- tere akcije že kar redno si: upaj načrtujejo. Sodelujejo na večini prireditev krajevnega značaja in se tako aktivno vključujejo v družbenopolitični utrip kraja Mengeš. Verjetno danes ni ravno veliko društev, ki v svoje programe dela vnašajo kot obliko pridobivanja sredstev tudi delovne akcije. Taborniki Mengša v tem prav gotovo prednjačijo. Stalno skrbijo za trim stezo na Goba-vici in sodelujejo pri ureditvi športnega patka. Iz naslova delovnih akcij so v letu 80/81 pndobili preko 20.000 dinarjev. Ce ob tem upoštevamo, da je na akcijah sodelovala v glavnem mladina, je zadeva še toliko bolj pohvalna. Tudi delovni načrti obeh novoustanovljenih odredov nedvomno prinašajo v občinski prostor željo in izziv po nadaljnjem sodelovanju med odredi domžalske občine v smislu ohranjanja z delom stkanih prijateljskih vezi in zdrave rivalitete. V kolikor bi mislili drugače, prav gotovo ne bi razmišljali o ustanovitvi občinske zveze tabornikov. Ob rej širitvi taborniške organizacije v občini ne smemo prezreti vloge in pomoči dose-daj matične enote, to je odreda Skalnih taborov iz Domžal. Z veliko mero razumevanja in nesebične pomoči so veliko pripomogli k boljšemu delu in aktivnosti tabornikov Mengša in Radomelj. Prav ta medsebojna povezava, skupno načrtovanje dela, medsebojna pomoč, prijateljske vezi mladih tabornikov so garant nadaljnjega razvoja taborniške organizacije v občini. (Nadaljevanje na 28. strani) Takole so ob delovnem predsedstvu ustanovili v Mengšu novo 180. samostojno taborniško enoto v Sloveniji Vendar pa ob vej tej aktivnosti, široko proklamirani vlogi taborniške organizacije v SLO, družbeni samozaščiti, negovanju in čuvanju tradicij NOB, v vlogi čuvarjev in ljubiteljev narave te tabornike moti, da njihovo delo in poslanstvo ni tudi finančno ustrezno ovrednoteno. Taborniški funkcionarji že vsa leta svoje delo opravljajo povsem amatersko, iz ljubezni do svoje organizacije. Kar nekaj je takih, ki v svojem več kot 25-letnem vztrajanju niso prejeli dinarja za nemalo vloženega dela in truda. Pa se ne pritožujejo . Težko pa jim je takrat, ko tik pred tekmovanjem ali izvedbo akcije ne vedo ali bo denar za avtobus, ali bodo mladim medvedkom in čebelicam po tekmovanju lahko postregli s toplim čajem. Samokritično so tudi priznali, da nje njihova šibka točka obveščanje javnosti o svojem delu. Zato je prav, da se danes malo več razpišemo in javnosti povemo, da ustanovitev odredov v Mengšu in Radomljah prihaja kot posledica njihovega skupnega in neumornega dela. Taborniki iz Mengša in Radomelj so mi ob koncu zaupali še svojo veliko željo. Oboji se pri svoji aktivnosti poslužujejo prostorov v osnovnih šolan. Vendar glede na povečanje števila članstva, sestanki vodov so praktično vsak dan težko pričakujejo svoj prostor, kjer se bodo lahko nemoteno sestajali in načrtovali svojo aktivnost. Upajmo, da njihova želja ni prevelika in da je uresničljiva. R.A. HVALA, KER ZAUPATE V NAS Marsikdaj srečamo invalida, slepega, slušno prizadetega, . .. Pogledamo ga in si mislimo, da smo lahko srečni. Mame vlečejo otroke za roko mimo in jih karajo: „Ne bulji no tako I Človek je reveži" Vendar pa ti ljudje nočejo biti reveži, niti se nočejo nikomur smiliti. Enaki nam hočejo biti v vsem: delu, igri, razvedrilu,... In če nam niso, je to predvsem naša in ne njihova krivica; krivo je naše nerazumevanje in ne njihova prizadetost. Leto 1981 je bilo posvečeno invalidom. Spoznali naj bi njihovo dejavnost, težave in probleme ter se zavedli, da moramo graditi družbo in svet, ki bo dostopen prav vsem in v katerem bomo vsi enaki. Občinska konferenca Zveze socialistične mladine iz Domžal se je odločila, da bo v mozaik spoznavanja življenja invalidov prispevala kamenček — priredi- tev HVALA, KER ZAUPATE V NAS. V septembru, ko so jo pričeli pripravljati, je kazalo, da bo res le kamenček — klasična proslavica v domžalskem kinu, ob izvedbi pa je prerasla v skalo — veličastno, a vendar ljubko srečanje z invalidi osrednje Slovenije. 27. novembra se je v hali Komunalnega centra na prireditvi „Hvala, ker zaupate v nas" Predsednik Zveze paraplegikov Slovenije se zahvaljuje domžalski mladini za uspešno pripravljen nastop zbralo kakih 1000 gledalcev. Po pozdravnih nagovorih jih je dr. Turk z diapozitivi o olimpiadi popeljal na Nizozemsko, v bogato mednarodno športno življenje invalidov. Poleg tekmovanja, tekmovalcev in naših dobitnikov medalj so si lahko ogledali tudi zanimive pripomočke (na Nizozemskem so že povsem običajni), ki invalidom omogočajo neomejeno gibanje (posebni taksiji in avtobusi, ki imajo prag vrat tik nad cesto, posebne „rampe", ki omogočajo invalidom nemoten vstop na avtobuse in vlake,...). Po predstavitvi nastopajočih so se predstavili gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika. Zapeli so venček slovenskih pesmi in pripravili več recitacij. Recital lastne poezije je pripravilo Društvo živčno in Živčno-mišično obolelih. Za njimi so nastopili člani Društva slapih in slabovidnih „Karei Jeraj". Komaj se je dalo slediti prijetnim popevkam in poeziji. Verjetno je odveč povedati, da so vsako točko gledalci nagradili z gromkim aplavzom, še posebno pa je ogrela dlani pevka Jožica Plaz-nik. Nastop Društva slušno prizadetih iz Ljubljane je minil v znamenju belokranjskih plesov in smeha, ki so ga povzročili pantomimiki (tisti, ki „pripove-dujejo" zgodbo brez govorjenja, samo z gibi in izrazom obraza.) A smeha še ni bilo konec. Iz vseh ust so ga izvabili člani Zveze paraplegikov Slovenije z zapetim skečem Očka pred sodiščem. H kraju je šla druga ura programa, ko so se ugasnile luči. t Diapozitivi narave, doživeta beseda Bleženke Ivanjko, ki je povezovala ves program, tokrat pa je recitirala iskrene izpovedi, ki jih je v pesmih zapisala para-pleginja Marjeta Smrekar in kitara, ki je v rokah Irene Kon-čine pela o žalosti, sreči, življenju, otožnosti, odločnosti, upanju, hrepenenju, nostalgiji, miru, spokoju so napovedovali, da se bo treba posloviti. Ko se je predsednik Zveze paraplegikov Slovenije s šopkom zahvalil mladini domžalske občine za organizacijo čudovite prireditve, so njegove besede sprožile še zadnji ploskajoči plaz; v priznanje, zaupanje in nagrado invalidom, v pohvalo organizatorjem. Res je bil lep večer. KAJ SO DEJALI O PREDSTAVI KRISTAN ALOJZIJA: Na tej prireditvi se prvič srečujem z dejavnostjo invalidov. Program je zanimiv in mi je zelo všeč. Čeprav redkokdaj obiskujem kulturne prireditve in proslave, bom na podobne z veseljem prišla. MERCUN JANA: Znana ml je dejavnost invalidov, saj sem veliko obiskovala Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Veseli me napredek pri uveljavljanju invalidov. Njihovo življenje je mnogo bolj pestro kot pred leti. Zdaj prirejajo celo olimpijade, na katerih se pomerijo invalidi-šport-niki vsega sveta. Današnja predstava je izredna. REPOVŽ TOMAŽ: Življenje invalidov poznam že od prej, saj je moj sošolec paraplegik. Bil sem tudi v skupini mladincev, ki je danes dopoldne pripravljala sceno za prireditev. Poleg nastopa, ki mi je vieč, me preseneča jeklena volja teh ljudi, da bi nam bili v dejavnosti povsem enaki. _ PIBERNIK IVAN: Na vozičku sem že deset let, zato lahko realno ocenjujem napredek pri uveljavljanju invalidov. Še pred desetletjem smo bili odrinjeni na rob dogajanja; malo po naši, malo pa po krivdi družbe, ki nas je imela za reveže. Nočem zanikati pomoči družbe, a sedanji položaj smo si izborili predvsem sami: začeli smo se zaposlovati, voziti avtomobile, hoditi na izlete, letovanja, počitnice, ustvarjamo si družine, ukvarjamo se s Športom in kulturo, nastopamo v javnosti,..-. Lahko rečem, da pri nas nI več ovir za invalide - vsej med ljudmi ne. Zadnja skala, ki jo kruSimo, a se nikakor ne da, so arhitekti. Še vedno so nam zaradi stopnic zaprte poti v najrazličnejše javne zgradbe, stanovanja, trgovine, banke,. .. Z Zvezo paraplegikov sem doslej nastopal že v več krajih po Sloveniji, vendar moram reči, da tako toplega sprejema in enkretnega vzdušja kot v Domžalah, še nismo doživeli. Preseneča me številen obisk in rad bi izrazil vso zahvalo in priznanje domžalskim mladincem, ki so vložili veliko truda, da je prireditev uspela: v zadovoljstvo nas, nastopajočih, in mislim tudi gledalcev, igo,. Lipovšek ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT PET MINUT S ŠPORTNIKOM PETER VERBIČ Malokdo med nami ve, da je skromni mladenič, ki ga Domžalčani videvamo med nami — republiški in državni prvak v motociklizmu. To je Peter Verbič, 26 letni elektromehanik, ki se je v kategoriji do 50 ccm3 priboril z uspešnimi nastopi naslov tako republiškega, kot tudi državnega prvaka. Hkrati je Peter Verbič prvi član domačega AMD Domžale, ki mu je uspelo prinesti v naš kraj naslov državnega prvaka v motociklizmu. Ali ni to dovolj velik razlog za kratek razgovor? Tu je: Peter, najprej pogled v minulo leto ... Koliko dirk si vozil? Da, bilo je uspešno! Lani sem vozil 11 dirk. Med njimi so bile 3 državne, 2 republiški, 4 za svetovno prvenstvo ter dve mednarodni dirki. Pa rezultati na lanskih dirkah? Na republiških dirkali semi bil dvakrat prvi, na državnih dirkah dvakrat prvi in enkrat drugi, na mednarodni dirki s SCHLEIZU sem bil prvi, na dirkah za svetovno prvenstvo sem dvakrat odstopil (i>an Marino in Grobnik), v Monzi sem bil 17. v Hockenhcimu pa sem bil 18. Povej kaj o dirkah za svetovno prvenstvo.... To je naporna reč, vendar moram reči, da mi kar gre. Se vsakič sem se v kvalifikacijah uvrstil po hitrosti na samo finalno dirko, največkra sem bil po času celo med prvimi petnajstimi. Za dirke treniram na progi na Grobniku pri Reki, kjer je edini pravi prostor za ustrezen trening. Letos želim, da bi bil vsaj enako uspešen, kot sem bil leta 1979, ko sem bil v končni uvrstitvi za svetovno prvenstvo v svoji kategoriji uvrščen na 8. mesto. Moto šport je draga reč, ane? Res, drag šport je to in če ne bi vanj vlagal celo tudi ves svoj zaslužek ne bi mogel naprej. Poleg domačega AMD Domžale, ki mi v okviru svojih možnosti maksimalno pomaga, sta mi lani priskočila na pomoč še CASINO Portorož in Slovnij Ljubljana, tako da sem imel vsaj za vožnje... Kaj pa domača TKS Domžale? Čeprav imam status vrhunskega športnika v Domžalah doslej sploh nisem dobil nobene podpore. Upam, da bodo moji lanski uspehi pripo. nogli, da bo nekaj razumevanja za moje finančne težave pokazala tudi TKS Domžale. Neki obeti so že za to... Pa motorji? Današnji motorji dosežejo 17.000 obratov in hitrost 200 km na uro, ki jo razvijejo na ravnih delih proge. Dele, ki so dragi moram kupiti v ZR Nemčiji in sicer serijske izdelave v tovarni Kreidler. Prijatelj Niko Marjaž mi je te dele znal preurediti z različnim inovacijami, tako da so sposobni za normalno tekmovalno eksploatacijo. Ie tako je moj motor po hitrosti in drugih lastnostih na mednarodnih dirkah lahko konkurenčen ostalim. Kolikokrat boš starta! v letošnjem letu? Doma bom letos vozil vse dirke v želji, da obranim naslov drugi cilj pa sta evropsko in svetovno prvenstvo. Če bom dobil finančna sredstva, bom lahko startal tudi na vseh startih za svetovno prvenstvo, saj sem izpolnil pogoje Mednarodne motociklistične organizacije (FIME) za vse starte v evropskem pokalu in svetovnem pokalu. Kaj pa priznanja? Ten pa ni dosti. Nekaj pa le: 20. decembra sem v Beogradu v Kongresnem centru Sava prejel zlato kolajno za lanski naslov državnega pravaka, priznanje za republiški naslov pa sem prejel 7. januarja na prireditvi v Ljubljani. Sicer pa mi je največje priz- nanje to, da me je skupaj z odpravo na Gronlend sprejel predsednik SOb Domžale Jernej LENIČ. To mi je storilo še največ veselja, domače priznanje pa mi tudi največ pomeni. MAB Peter Verbič med vožnjo na mednarodni dirki v SCHLEIZU (NDR), kjer je v kategoriji do 50 ccm3 zasedel prvo mesto V Radomljah ob prazniku ŠPORTNO Košarkarska sekcija Športnega društva Radomlje je tudi letos pripravila tradicionalni turnir. 2b. novembra so se zbrale v telovadnici Oš Radomeljske čete ekipe Trzina. Mengša, Virtusa z Duplice in Radomelj. Po žrebu sta se v polfinalu pomerili ekipi Trzina in Mengša. Po veliko boljši igri v drugem polčasu so zmagali Msngšani 64:36 126:17). Drugi polfinalni par je bil Radomlje: Virtus. Domačini so takoj povedi i, vendar se do polovice prvega počasa niso mogli odlepiti Dupličanom, ki so z visoko peterko uspešno igrali v obrambi in dobro skakali v napadu. Ko je bil sredi drugega polčasa zmagovalec znan, so nastopili vsi igralci domačih in Virtus je zmanjšal razliko. Rezultat 78:64 (44:28) za Radomlje. Tako sta se za 3. mesto pomerila Trzin In Virtus. Zmagal je z natančnejšimi meti v drugem poč asu Virtus 58:40 (24:22). Finalni dvoboj je bil ezenačen vse do sredine drugega polčasa. Mengšani nikakor niso hoteli popustiti domačinom, ki so si nadvse želeli pokala. Rezultat finala Radomlje: Mengeš 64:46 (32:25). — X — X — X — Vrstni red: t. Radomlje, Z Mengeš, 3. Virtus, 4. Trzin. Čeprav turnir glade igre ni navdušil, je treba igralce pohvaliti za borbenost in tovariški odnos v igri. Ob koncu je tajnik Telesnokul-turne • skupnosti Domžale Marjan Gorza podelil zmagovalni ekipi pokal, ostalim pa diplome. Pokal je prejel tudi najboljši strelec NOvak (Virtus), ki je na dveh tekmah dosegel 38 košev. Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Radomlje pa je 29. novembra pripravila namiznoteniški turnir posameznikov. Po dopoldnevu zanimivih borb je zmagal Cerar (Skrjančevo). Igor Lipovšek KošarkarsH turnir v Radomljah NA VELIKI PLANINI JE SPET ŽIVAHNO V dobrem letu delovanja interesne skupnosti RTC Velika planina so že v letošnji zimski sezoni vidni rezultati. Čeprav s skromnimi sredstvi, je skupnost pomagala Integralovemu TOZO Gostinstvo in žičnice Kamni, da je letošnja smuka ugodnejša, kot so pričakovali. Vse žičniške naprave delujejo z zagotovljeno varnostjo. Urejena in steptana so smuščišča v Tihi dolini in od Zelenega robu do Simnovca. Nihalka vozi od 8. do 18. ure, sedež-nica od 8. do 17. ure in vlečnice od 9. do 15. ure. Dnevna smučarska karta za odrasle velja 200 dinarjev, za otroke do 15 let pa 160 dinarjev. Ugodna je tudi smuka za skupine preko 10 milijonov dinarjev, bo potrebno še precej vložiti v obnovo dotrajanih gostinskih objektov Simnovec in Zeleni rob. Pri svojem delovanju pa je tudi interesna skupnost naletela na nepredvidene ovire. Štirideset podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za razvoj Velike planine je od 1 .septembra Na Veliki planini delujejo vse žične naprave nad 20 oseb, za katere velja dnevna karta 160 dinarjev na osebo. Letos pa je novost na veliki planini družinska dnevna vozovnica za 3 člane, ki velja 360 dinarjev. Seveda pa se je sanacija več let propadajočih naprav in objektov na tem izredno zanimivem in naravno bogatem območju komaj dobro začela. Kljub temu, da sta se interesna skupnosti in temeljna organizacija iz Kamnika spopnjeli s številnimi težavami za oživitev turistične dejavnosti na tem območju je nadaljnji razvoj in razširitev kapacitet na Veliki planini mogoč le ob večji zainteresiranosti in konkretnejšemu sodelovanju SOZD-a Integral, ki je tudi glavni izvajalec tega razvoja in v okviru katerega deluje TOZD Gostinstvo in žičnice že vrsto let z izgubami. Zal pa Integral še do danes ni nastopil s programskimi rešitvami. Za ureditev smučišč, varnostni sistem, popravilo gondol, rezervne dele za teptalec snega in ureditev traktorske poti je doslej interesna skupnost RTC prispevala okrog 4 milijone dinarjev in 2 milijona za izgradnjo 1. faze ceste iz Štajerske smeri proti Kisovcu in Tihi dolini. Cesta je vsekakor velikega pomena tako za nadaljnji gozdarski in kmetijski razvoj, kot za trdnejšo prometno povezavo z Veliko planino. Ustrezna povezava ceste z Veliko planino pa bi nedvomno odprla možnost nadaljnjega razvoja vhodnega dela s številnimi naravnimi smučišči in nekaterimi planinskimi domovi, ki so sedaj skoraj neizkoriščeni. Veliko denarja bo potrebno se vložiti za dokončno sanacijo na Veliki planini. Poleg celovitega varnostnega sistema, ki ga bodo vgradili že čez dva meseca in ki je veljal 1980 (od ustanovitve SIS RTC Velika planina) do 31. decembra lani zbralo komaj 6,7 milijona dinarjev. Nekatere se se sploh niso izjasnile o vsoti, ki jo bodo prispevale, ali pa predvidene vsote denarja še niso ?»ravnale. Med njimi Slovenija ceste ehnika in Helios DomjJe, čeprav imata svojega člana v izvršnem odobru interesne skupnosti. Skupščine občin Ljubljanske regije so v družbenem dogovoru o temeljih plana za sedanje srednjeročno obdobje zapisale sofinanciranje programa interesne skupnosti RTC Velika planina, izvajajo pa ga samo nekatere ljubljanske in kamniška občina. Ob koncu pa še črna pika več kot polovici organizacijam združenega dela in skupnostim, ki imajo na Veliki planini počitniške hiše in domove, vendar niso pokazale družbenega interesa za sofinanciranje v razvoj Velike planine. Mija JANČAR TRZINSKI ŠPORTNIKI SE VSE BOLJ UVELJAVLJAJO Ste že kdaj začutili, da nekako kostenite, da postajate neelastični, da se debelite, da rabite razvedrila, gibanja? Verjetno pozna te občutke velika večina ljudi. Že stari Grki so zahtevali: „Zdrav duh v zdravem telesu", za sodoben način življenja pa sta šport in rekreacija, kot dopolnilo delu, pravzaprav že nuja. Za rekreacijo pogosto poskrbimo sami, če pa se kje ponuja priložnost za organizirano športno dejavnost, se za to ponavadi sprva odločijo le najaktivnejši, drugi pa sledimo šele, ko zvemo, da stvar dobro dela ali nas za to navdušijo prijatelji. Podoben primer je bil v Trzinu. Čeprav med Trzinci ni malo športnikov, je šport v tem kraju dalj časa bolj ali manj životaril. Športne prireditve so bile redke, le občasne. Trzinski športniki so hodili vadit v druge kraje ali pa so se s športom ukvarjali sami, brez povezave. Leta 1975 je bilo ustanovljeno Športno društvo, ki pa je po začetnem zagonu tudi nekako usahnilo. Na občnem zboru leta 1979 pa je v društvu prišlo do korenitih sprememb. Novo vodstvo je sprejelo točno določene smernice delovanja. Sprejeli so nov pravilnik in društvo tudi preimenovali v Športno društvo Partizan Trzin. Delo so praktično začeli od začetka. Predhodniki so zapustili le nekaj telovadnega orodja in nekaj namiznoteniških miz. Z dobro organizacijo in z zagonom, pri tem je imel veliko zaslug predsednik društva Peter Leveč, pa so člani društva vztrajno premagovali težave in uspehi niso zaostali. Sprva so delovale le gimnastična, namiznoteniška in atletska sekcija, kasneje pa so se jim pridružile še nogometna, košarkarska, smučarska in drsalno hokejska sekcija. Na začetku je primanjkovalo vsega: denarja, športnega orodja, prostorov, znanja... Le z voljo, z improvizacijami in vztrajnostjo je društvo napredovalo. Z ureditvijo dvorane v domu DPO in z nakupom športne opreme, so se pogoji za delo precej popravili, čeprav še niso idealni. Največja pridobitev društva pa je asfaltirana večnamenska športna ploščad za domom DPO, ki so jo dobili julija 1980. leta. Člani društva so se pri gradnji te ploščadi lepo izkazali saj so opravili več kot 2.500 prostovoljnih delovnih ur. Poleg ZTKO in KS pa so jih podprli tudi drugi krajani, ki so za asfaltno ploščo prostovoljno prispevali precej sredstev. Ob vsem tem delu športniki seveda niso pozabili na treninge in tekmovanja. Po letu 1979 so se vse letne načrte dela skrbno uresničili. Skozi vse leto redno vadijo atleti, igralci namiznega tenisa pa tudi člani gimnastične sekcije. V poletnih mesecih pridno trenirajo tudi košarkaši in nogometaši, pozimi pa je led na trzinskem bajerju celo premajhen za vse drsalce in hokejiste. Člani društva obiskujejo številna tekmovanja, turnirje in pogosto se vračajo s priznanji, pohvalami in zmagami. Tudi sami pripravljajo številne Športne prireditve, tečaje in tekmovanja. V preteklem letu so tako v zimskih mesecih pripravili smučarski tečaj, ki se ga je udeležilo kar 50 tečajnikov. Ža krajane Trzina so pripravili tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih. Udeležba je bila več kot zavidljiva. Na zaledenelem trzinskem bajerju so pripravili drsalni tečaj in hokejski turnir, v dvorani DPO pa tekmovanje v namiznem tenisu za krajane. Pomlad je čas tekaških tekmovanj in res so bili takrat najbolj aktivni atleti. Udeležili so se Številnih tekov in krosov, v Trzinu pa so pripravili Trzinski krajevni kros in tek „Po poteh aktivistov NOB". Se zlasti tek Po poteh aktivistov postaja (Nadaljevanje na 31. strani) TRZIN: Otvoritev večnamenske ploščadi košarki v juliju 1980 otvoritvena tekma v vse bolj množičen in že prerašča občinske meje. Poleti so se izkazali tudi košarkaši, ki so ob krajevnem prazniku, v sodelovanju s KS, priredili turnir v košarki in na njem tudi zmagali. Seveda so se člani društva udeležili tudi številnih drugih tekmovanj, jeseni pa so prišli na površje spet atleti m igralci nameznega tenisa. Zanimiv prispevek k obogatitvi dejavnosti društva so tudi predavanja spremljana z diapozitivi. Na njih člani društva in tudi drugi predavatelji krajane seznanjajo z življenjem v gorskem svetu, s tujimi deželami in uspehi naših alpinistov v tujih gorah. Za popestritev dejavnosti je poskrbel tudi izlet v rojstno vas tovariša Tita - Kumrovec in obisk Ča teških toplic. Lahko rečemo, daje delo društva res pisano in da lahko vsakdo pri tem najde dejavnost, ki ga veseli. Ni Čudno, da je Športno društvo Partizan Trzin že sedaj, glede števila članstva, najmočnejše društvo v Trzinu. Vendar člani društva s tem še niso zadovoljni. Svoje vrste nameravajo še razširiti, medse vključiti tudi starejše krajane, pa tudi svojo dejavnost nameravajo Še izboljšati. Njihovo vodilo je: „Sport, rekreacijo m razvedrilo približati vsem ljudem!" Miro Stebe POLEMIČNO: HIŠNA SAMOUPRAVA KDAJ ZAŽIVIŠ? „V januarju 1981 je bil v Uradnem listu SRS št. 3/81 objavljen Zako o stanovanjskem gospodarstvu, s katerim je bil dan bistveno večji poudarek na organiziranju hišne samouprave s posebnim poudarkom na gospodarjenju s stanovanjskimi hišami. Da bi določbe novega zakona sprovedli tudi v praksi, sta OK SZDL in Samoupravna stanovanjska skupnost Domžale pripravili delovni načrt tako, da je bil s predsedniki vseh hišnih svetov delovni sestanek, na katerem je bilo podano ustrezno tolmačenje ter predano gradivo za formiranje Skupnosti stanovalcev. Osnutek statuta skupnosti stanovalcev, obrazce Poslovnika o delu organov skupnosti stanovalcev, Obrazec sklepa o ustanovitvi skupnosti stanovalcev. Obrazec Pogodbe o vzajemnih razmerjih pri gospodarjenju s stanovanjsko hišo ter Obrazec Sklepa o pooblastita De/ovne skupnosti SSS za opravljanje strokovnih nalog. Na tem sestanku je bilo tudi rokovno opredeljeno, da bodo do 31.12.1981 sklicani zbori stanovalcev, na katerih se formirajo skupnosti stanovalcev, istočasno pa se tudi sprejme odločitev glede opravljanja strokovnih nalog in opravil v zvezi z gospodarjenjem s stanovanji in poslovnimi prostori v stanovanjski hiši. Ugotavljamo pa lahko sedaj, da to delo na terenu ni zaživelo. Od 118 Skupnosti stanovalcev, kolikor bi moralo biti ustanovljenih, imamo evidentiranih samo 21. Vprašamo se lahko, kdo je kriv za tako zavest stanovalcev upravlja/cev. Premalo je njihove samoinciative in odločnosti, saj so bili primeri, ko brez predstavnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti kljub predhodni seznanitvi z gradivom niso hoteli razpravljati o tej točki. Najbrž so premalo v zvzei s tem naredile tudi KK SZDL, čeprav so bili tudi zadolženi za izpeljavo in pomoč pri preoblikovanju stanovanjske samouprave. Zavedamo se, da so problemi na terenu veliki, da je cel kup nerešenih zadev na področju vzdrževanja stanovanjskega fonda in pri kotlarnah, da pa moramo vsi z združenimi močmi storiti vse, da samouprava v stanovanjskih hišah v najkrajšem času zaživi;" Janez Končan OGLAS Termoakumulacijske peči popravljam, čistim in montiram I Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-466. OGLAS Montiram in popravljam TV-antene. Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš, tel. 061-737-466. Voščilnica Komunalnemu podjetju Domžale SIJAJ, SIJAJ SONČECE Vem, da prispevek čez mesec dni ne bo več svež, vendar pa bo morda — žal — aktualen še vso zimo. Gre seveda za komunalce, v tem primeru za Komunalno podjetje Domžale, ki tokrat, ob prvem večjem sneženju v Mengšu še zdaleč niso bili kos svoji nalogi. Po toči zvonim zato, da ne bi bilo prepozno prihodnjič in tudi zato, ker smo z nekaterimi drugimi uslugami tega podjetja prav zadovoljni, tokrat pa so zaspali, pošteno zaspali... 18. decembra je bilo že kakšnih 15 cm snega. V takšnih odročni vasici kot na primer v Mostah so orali sneg že dvakrat. V Mengšu pa po ulicah še prav nič. Ne samo sam, tudi številni drugi Mengšani so telefonirali na Komunalo, kdaj mislijo čistiti sneg, oz. orati. „Pravkar so izpluli," je povedal ženski glas. Do Mengša komunalna barka ni prišla, niti tistega dne, niti do naslednjega jutra, ko je bilo treba v službo. Komaj smo se prebili do glavne ceste, čeprav sem imel do sedaj občutek, da živim sredi strnjenega naselja, tako rekoč v mestecu. V soboto se ni nihče zmenil za sneg, čeprav je nehal padati, kar bi bil lahko zadnji impulz za oranje. V nedeljo popoldne ob 16. uri, ko smo se že privadili na snežno pravljico pred domačim pragom pa na široko odmetali, so le pribrzeli orači. Toda, joj, bilo je že pozno, hudo pozno. Sneg smo medtem že precej zvozili, ponoči pa je tudi močno pomrznil. Zoreti niso mogli tako rekoč nič. Avtomobili so se še vedno dotikali snega od spodaj. Prav neprijetno je hrusta/o. Ponoči s 23. na 24. december so bili komunalci že bolj ažurni, saj so prišli orat tri centimetre novega snega. Učinka ni bilo pravega, ker je še vedno ostajalo na asfaltu deset centimetrov zmrznjenega snega. Vseeno, če me ne bi zbudili, izredno vesel pa bi se prebudil teden dni prej. Ob začetku odjuge so pridrijali še enkrat — 25. decembra, toda lemež je pobral le nekaj malega povrhu, čeprav bi verjetno lahko pobiral do tal. Kakšna sreča pozneje za vse nas, da je pritisnila tako močna od juga in nam v nekaj dneh naredila tisto za kar so komunalci zaspali. Res zgledno sodelovanje z od jugo in soncem I Ne mislite, predragi v Komunalnem podjetju Domžale, da ne mislim resno. Morda še preveč. V zadnjem času veliko govorimo o odgovornosti. Kaže, da-še vedno ostaja le na papirju. Če moram sam opravljati svoje delo javno in odgovorno pred vsemi, potem kaj takega pričakujem tudi od drugih. Vem, da je tisoč opravičil. Ne zanimajo me, saj mi nič ne pomagajo. Najlepše bo, če boste svoje delo opravili prihodnjič pravočasno in kvalitetno. Navsezadnje neka Medvedova ulica ni nekje na vrhu Gobavice, ampak sredi Mengša, asfaltirana, vidna iz vsakega manjšega aviona. /Ob zadnjem pluženju je namreč plug pohitel le ob razbremenil-ni k u gor in dol, na notranje ulice pa se mu ni zdelo obrniti, ker je verjetno „težko obračati"/. Še vnaprej vam ostajam zvest, kot moram biti tudi ob vsakem plačilu in vas toplo pozdravljam/ V novem letu pa veliko delovnih uspehov! Ivan Sivec SPOROČILO Geodetska uprava Skupščine občine Domžale sporoča, da se je preselila v nove prostore in sicer v SPB-2, Ljubljanska 89 (vhod z dvorišča). Istočasno sporoča, da veljajo tudi poslej uradne ure v istih terminih kot doslej. 1 Geodetske uprava Skupščine občine Domžale OBVESTILO „V predzadnji in zadnji številki Občinskega poročevalca je bil objavljen in nato preklican razpis za prosta de/ovna mesta v Upravi za inšpekcijske službe občine Domžale. Razpis in preklic je objavila kadrovska služba upravnih organov v imenu Uprave za inšpekcijske službe brez njene vednosti in sklepov njenih samoupravnih organov." Uprava za inšpekcijske službe OBČINE DOMŽALE KOŠARKARSKI KLUB DOM2ALE vabi na tradicionalno PUSTOVANJE v hali Komunalnega centra v soboto, 20. feb. 1982 ob 20. uri in v torek, 23. feb. 1982 ob 20. uri Informacije in predprodaja vstopnic v pisarni ZTKO v hali Komunalnega centra, telefon 721-015 PRITEGNITI VEC MLADIH V okviru volilnih in progamskih konferenc osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine v naši občini so tudi mladi v krajevni skupnosti Dob ocenili svoje deb, izvolili novo vodstvo in v svojem programu zastavili vrsto nalog, kijih bodo skušali uresničiti v prihodnjem obdobju. Ker je bilo iia, konferenci tudi precej predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in društev, lahko upamo, da bo povezava med njimi uspešnejša in skupne akcije še pogostejše. V poročilu, ki ga Je podal dosedanji predsednik Ciril Ho mar, je bila navedena tudi vrsta problemov, ki so vzrok, da mladinska organizacija v KS Dob ni bila tako uspešna. To je že več let trajajoči problem pomanjkanja prostora, kajti mladi se zbirajo le na sestankih, ki so v prostorih KS ali gasilskega doma, medtem ko svojih protorov nimajo. Pa bi jih radi imeli, kajti mladi si želijo tudi družabnega življenja, svojih klubskih prostorov, kjer bi se zbirali in med drugim tudi idejno-polrtično izobraževali. Prav temu izobraževanju pa niso posvetili preveč pozornosti, kajti povedati je potrebno, da so na seminarje, ki jih je organizirala O K ZSMS Domžale, odhajali predvsem predsednik in kdo izmed članov predsedstva, ostali mladinci pa so se morali zadovoljiti s kratkimi poročiti s teh seminarjev, ki jih ni bib mab. Ob tem je bil podčrtan tudi problem števila mladih v mladinski organizaciji. Ugotovljeno je bib, da mladih, ki preidejo mejo 20 let skoraj ni, da se le malo mladih želi vključevati v krajevno 00 ZSMS, čeprav je povezava v krajevnem svetu ZSMS, v katerega so povezani skupaj z mladimi iz OS Martina Koželja, kar uspešna. Problem je tudi informiranje znotraj in zunaj OO ZSMS, kije do nedavnega uspešno potekalo preko' glasila HRAST, sedaj pa tega zaradi subjektivnih in objektivnih vzrokov ni. Povezavo z ostalimi DPO so ocenili kot uspešno, razveseljivo pa je tudi dejstvo, da se precej mladin vključuje v deb društev zlasti v Gasilsko društvo in TVD Partizan. Za novega predsednika je bil Izvoljen Rok Gro Seli ml., za sekretarja pa Miloš Zaigi. Novo vodstvo bo največ pozornosti posvetilo sodeb-vanju z ostalimi DPO, kjer jih čakajo naloge v zvezi z volitvami v letu 1982, pa pritegnitvi čim večjega števila mladih v svoje vrste, še naprej se bodo uspešno povezovali s konferenco mladih v KS in 0K ZSMS Domžale, ena izmed njihovih nalog pa je tudi zagotovitev primernega prostora za klubsko dejavnost, kateri bodo v bodoče posvetili več pozornosti. OGLAS Obrtnik vzame v najem stanovanjsko hišo ali večje stanovanje z možnostjo adaptacije in tudi poznejšega odkupa v bližini Lukovice. Naslov v uredništvu glasila. OGLAS Iščem žensko za varstvo otroka na dom. Javite se na tel. 721-765, vsak dan. OGLAS UGODNO prodam bojler s podstavkom na drva, banjo in tuš. Vse dobro ohranjeno. Informacije: Parmova 1, Vir. OGLAS Mlada zakonca, brez otrok, sprejmeta v najem enosobno stanovanje ali garsonjero v Domžalah ali okolici. Naslov v uredništvu glasila. OGLAS Mladega delavca, z veseljem do kovinske stroke zaposlim. Ostalo po dogovoru. Rovanšek Jože, Mengeš, Hribarjeva 16. PREKLIC Nismo plačniki dolgov, ki jih dela Florjančič Miro iz Podsmrečja 6 pri Blagovici. Bratje, sestre in mati Florjančič Terezija. Vera ROKOVNJAČ ŽONTA Ob početku novega leta nam je istotako nat Veliki Groga poslal po selih svojo poslanico, ki nas je našla začudene in odprtih ust. ..Dragi moji rokomavhil Prem Uljev aljii minulo leto sem dognal, da v naši združbi ni bilo vse po takšnem kopitu, kakor bi moralo biti. Tisočkrat sem vem tako v Kolov-škem gozdu kakor v taboru nad Bistrico pred oči metel, de mora biti vsak ud naše združbe aktiven, eko hočemo dobre rezultate imeti. Gledajoč našo bilanco pa pravim, da je med vami pol lenuhov in četrtina stremuhov za lastni trebuh. To moramo v predstojećim letu nočno popraviti. Osebna potrošnja je v vseh vaših primerih - mene kot vodilnega izvzemite — močno narastla nad dovoljenimi fronki. Lemenatar vam je o tem predaval vsakikrat po pol ure, vi pa še vedno vkup grebete in se prav malo ozirate na skupno blaginjo. Akoravno sem širokega srca, zdi se mi, da se požvižgate na moje in lemenetarjeve stabilizacijske pri po vesti. Nadalje je disciplina v našem taboru teko popustila, da nas bodo v kratkem Francoz je ropali, ne pa obratno. Tovarišije, moramo vkup stopiti in si v oči pogledati, kdo je discipliniran in odgovoren pri svojem početju, kdo pa brije norce iz vseh nas. Tak individuum ne bo dobil samo pol manj cekinov, ampak le deseti ali dvajseti del. Potlej pa bo že red nastali Pripomnjo imam tudi na vaša veseljačenja. Pravi rokovnjač je le skromno, iz svoje bisage, po potrebi. Toda ničkolikokrat se je dogodilo, da sem zalotil to in ono skupino in skupinico, ki se je nazirala za združ-bine peneze, kar je hudo nedopustno. Koger še zalotim pri takem početju, bo moral sam desetkret več skupaj nanositi. Videvam tudi, da mnogokrat/ niste dobro organizirani po odsekih, ki smo jih postevili. Specialisti za moške bogataše kra-dete lepim ženskam, specialisti za sejme jemljete po gozdovih in tako naprej in nazaj. Vse ste pomešali med seboj, žeto pa pravega učinka ven ni. Strnite svoje vrste na pravem mestu, kot smo vrezali v gor jače. Da pa ne bom samo kritiko ven dajal, moram ene tudi pohvaliti, kajti neki posamezniki so se tudi sila izkazali pri svojem početju. Te bom ob volitvah upošteval, akoravno je jasno, da ostajam Veliki Groge še naprej le jaz sam. V novem letu pa le na delo, pene-zov imajo vsi preveč/ Veliki Groga" Kaj naj še pristavim? Tako nam je glave zribal, da si še pisniti ne upam. Če naj bi res našo združbo vzel hudič, grem pa že raje na posel tudi ob prostih dneh, da se bomo dlje obdržali. Vse za Grogo, Groga pa vse za nasi Novoletni delovni pozdrav od Žontel w w ***