jteu. 28. V Llubllonl. o petek, dne 5. februarja 1909. Velja po poŠti: sa celo leto naprej K 26'— „ 15-» 6-50 » 2-20 sa pol leta ip< sa (etrt leta „ sa en mesec „ V upravniStvu: ia celo leto naprej K 22 40 sa pol leta „ „ 1120 st četrt leta „ „ 5-60 sa en mesec „ „ 1-90 Leto XXXVII. Ž8 poSIIJ. na dom 20 h na mesec. ^©jamezne Stev. 10 h. ^f fl 11E M15 ^is^rr ^H ^H ^H ||H V reklamnih noticah star ^^^^ ^M Hm enostopna garmondvrs ■■ % ^m MM ■■ ^m m s ^M Pri večkratnem o ^M m ^M ^M |B Javljenju primeren ^^ LA U V 1 I m A m A hha|a za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II za trikrat za vet ko trikrat. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzemll nedelje In praznike, ob pol 6. urt popoldne. Uredništvo le » Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod čez —--dvorllče nad tiskarno). — Rokopisi sr sae vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednllkega telefona Itev. 74. Političen Ust za slovenski narod Današnja številka obsega 6 strani. Tohuuoboliu. Dunaj, 4. svečana. Predpust je. Ljudje rajajo, plešejo in nore. Nekaj podobnega je v parlamentu. Ko bi kdo prišel na galerijo, ki ne pozna avstrijskih razmer, moral bi soditi, da je v norišnici. Včeraj in danes se v zbornici dogajajo prizori, kateri vzbujajo resno-žalostne misli. Nismo pesimisti, ki Avstriji prorokujejo razpad. Pač pa je žalostno, da se ljudski zastopniki prepirajo, psujejo in rujejo zaradi poštnih uradov nižje vrste, zaradi napisov na postajah zakotnih železnic itd. Sramota je to za državo, še bolj pa za vlade, ki že šest desetletij vzdržujejo te neznosne, naravnost bedaste razmere. Parlament je postal pozorišče vsakdanjih rabuk in škandalov, v državi pa gre vse narobe. Uprav tohuvabohu. To pa v trenotku, ko si država osvaja dve veliki deželi, ko evropski mir visi le na niti, ko je vsled mažarske nenasitljivosti v nevarnosti skupna armada, ko tli in gori na vseh štirih koncili države. Človek bi se smejal vzpričo divjih prizorov v zbornici. ko bi vzroki ne bili tako žalostni in posledice tako usodepolne. Sedanja vlada si ne ve pomagati. Kakor koklja, kateri so mlade race ušle v deročo vodo, tarna in zdihuje, da je narodni prepir huda in dolga bolezen. Država jc v bedi, v pomanjkanju zaradi narodnih prepirov. Tako je tožil včeraj Bienertli. Kdo pa je kriv? Avstr. birokracija v prvi vrsti, ker sc je bala nenemških jezikov, kakor peklenšček križa. Kdor pa prezira jezik, ta zaničuje tudi rod, ki ga govori. Vedno je veljalo v Avstriji »sveto« načelo, da je birokracija vse, da jc država radi nje in ne obratno. To je ljudstvo odtujilo birokratom, navdalo ga z nezaupanjem, mnogokje s sovraštvom. Ljudstvo vidi. da najde malo birokratov, ki čutijo ž njim. Poleg tega pa mu vsiljujejo še tuj jezik, kar ga peče, grize in podžiga k odporu proti raznarodovanju, poživlja na obrambo domače zemlje proti sebičnemu tujcu. I11 to se je godilo, godi se večinoma še danes z vednostjo vlade, da s pripomočjo vladnih organov. Potem pa se ti Kitajci še čudijo, da gine njih avtoriteta, da so v deželah skoraj makedonske razmere in Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Itev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate to reklamacije. Upravnllkega telefona Itev. 188. da so mandarini najvarnejši v senci bajonetov. To so nezdrave, žalostne razmere, pogubne za vse narode, ki svoje čile moči ubijajo z mesebojnimi prepiri zaradi birokratov in za birokrate . . . Posvetovanje načelnikov. Danes dopoldne so se zbrali načelniki klubov, da najdejo pot iz zagate. Zbornični predsednik dr. Weiskirchner je opravičeval svoje včerajšnje postopanje, češ, da tudi poslovnik dopušča pretrgati razpravo o nujnih predlogih, ako zbornica sklene razpravo o vladni izjavi. To se je baje zgodilo I. 1903. in 1904. Tega mnenja so bili skoraj vsi načelniki, le češki radikalci so ugovarjali, da se vrši razprava o Bienerthovi izjavi s pogojem, da nihče ne stavi kakršnegakoli predloga. Ob 2. uri so se zopet zbrali očetje, da izredijo gozd nujnih predlogov. Mnogi so hoteli vedeti vzroke nujnih predlogov. Čudni ljudje! Velike stranke, ki imajo še svoje zastopnike v ministrstvu, smejo preobračati kozolce v zbornici, male stranke pa naj bi se skrile pod klopi! Če smejo Nemci kričati, ker jih bodejo v oči češki napisi, smejo tudi Slovenci vprašati, čemu imajo Nemci poleg sedmih ministrov še posebnega zaupnika v kabinetu. Konec posvetovanja je bil — tohuvabohu. Nujnih predlogov je 43, torej najmanj za dva meseca. Potem šele bi se moglo vršiti prvo branje vladnih predlog. Vlada torej ua noben način nc dobi rednim potom vojaških novincev. Na polici obleži anek-sijski zakon, državni proračun itd. Zopet zmešnjava nad zmešnjavo! Kaj torej? Ako baronu Bienerthu ne pomaga »deus ex machina«, on sam voza ne izvleče iz blata. In ne pomaga le dobra, poštena volja, marveč državniška spretnost in nadčloveška energija. Te pa nima sedanji kabinet. Naravno je torej, ako vlada zaključi državni zbor, s § 14. uveljavi vse nuine državne potrebščine in še jezikovni zakon za Češko. Ali to stori baron Bienertli ali baron Gautsch, zgodilo se bode, ako si parlament sam ne pomaga na noge. Med tem pa bi se pripravljala pot novi koncentracijski vladi. Zopet nova iznajdba političnih učenjakov. Ker je sedaj še nemogoča trdna koalicijska vlada, bi stopili v kabinet vplivnejši politiki brez obveznosti strank. Nekaj se pač mora ukreniti, in sicer kmalu! Današnja seja je trajala do pol 7. ure. Govorili so dr. Ma-sar.vk, dr. Urban, Bukvaj, Pacher, Hribar, dr. Roller, dr. Kramar, dr. Pattay, Ro-mančuk in dr. Glebinski. Ali naj navajam, kaj so govorili? Mlatili so prazno slamo. Cehi so zabavljali na Nemce, ti psovali Čehe. To je šlo v starem tiru. Nobene nove misli, nobenega upanja za premirje, babilonski stolp, tohuvabohu . . . Nastal pa je nepopisen krik, ko jc voditelj trgovinskega ministrstva dr. M a t a j a odgovarjal dr. Kramaru zaradi znanega poštnega ukaza. Dr. Mataja ni dobro premislil besed in zadel v sršenovo gnezdo. Rekel je približno, da tudi za nižje poštne urade še vedno veljajo izjeme za nemško uradovanje. Ta nepremišljena in nesrečna izjava, ki dokazuje ravno avstrijski biro-kratizem, je vzbudila med češkimi poslanci največjo ogorčenost. Nekateri so kar besneli, da je dr. Mataja moral zapustiti zbornico. Jutri zbornica nadaljuje je-remijado. XXX Pomembna izjava »Poljskega kola«. Veliko pozornost vzbuja izjava poslanca »Poljskega kola« Glabinskega v današnji seji, da se zavaruje proti temu, da bi bil kompetenten državni zbor o jezikovnem vprašanju, a da posvetovanja samega ne bodo ovirali. Nemci sklepajo iz te izjave, da Poljaki jezikovnega predloga ne bodo podpirali. Nemce skrbi, da se jezikovna predloga ne reši. Graško dr. Derschattovo glasilo že zato milo javka, da je po izjavi Glabinskega zapečatena usoda jezikovne predloge. Krščanski socialci pa sodijo, da bodo odkazani Bienerthovi jezikovni načrti odseku. Sicer je zbornica naravno še okorna in bo preteklo še nekaj časa, predno se to zgodi, a zgodilo se bo. Tako kršč. socialci. Češki Nemci pa izjavljajo, da bodo izgubili potrpežljivost in da prično z obstrukcijo. Mladočehi so izdali obširno spomenico o Bienertho-vih predlogih glede na ureditev jezikovnih razmer na Češkem. Protestirajo predvsem, da je državni zbor kompetenten za rešitev jezikovnega vprašanja, ki bi je moral rešiti češki deželni zbor. Izjavljajo, da ne vstreza Bienerthov jezikovni načrt njihovim zahtevam, ker sc hoče dežela razdeliti in pomenja casus belli. Boj sprejemajo. ker upajo, da se udeleži boja vsa češka javnost iu da jih ne zapuste ostale slovanske stranke državnega zbora. Dalmatinsko jezikovno vprašanje. Glede na ureditev dalmatinskega jezikovnega vprašanja se je vršila konferenca v notranjem ministrstvu. Z vso gotovostjo sc trdi, da uvedejo v Dalmaciji hrvaščino za notranji uradni jezik in odstranijo italijanščino, ki se bo le rabila v občevanju s strankami. AVSTRO-OGRSKA. t Režek. Bivši češki minister krajan Režek, je umrl 4. t. m. v bubenškem sanatoriju, kjer ie bival bolan na živcih. Rojen je bil Režek 13. januarja 1853, postal 1882. leta profesor, 1. 1896. naučni minister, 1897. sekčni načelnik in od 1. 1900. do 1903. češki minister krajan. Ministrska kriza na Angleškem. »Dailv Chronicle« poroča, da nastane na Angleškem najbrže ministrska kriza in da odstopijo trije ministri. Gre se za na-sprotstva o povečanju mornarice. Prijeti ogleduhi. V Krakovu je policija zaprla ruskega ogleduha Knječa iz Myslovie in nekega njegovega pomočnika. Ogrska in velesrbska izdajska razprava v Zagrebu. Zagreb, 3. februarja 1909. Izjava, ki, jo je objavil dunajski odvetnik dr. Hofmokl, da je v imenu srbske samostojne stranke prosil zunanjega ministra Aehrenthala, naj še prepreči razprava proti velesrbskim izdajavcem, je povzročila izjavo strankinega vodstva samostojnih Srbov, v kateri izjavlja, da ni vodstvo ničesar naročilo Hofmoklu. Resnica jc pa le, da je nekaj članov stranke razpravljalo s Hofmoklom, naj poizve, pod kakimi pogoji bi vlada potlačila preiskavo. Hofmokl je baje Srbom svetoval, da upa spraviti razpravo s sveta, če samostojni in radikalni Srbi omogočijo delo-zmožnost hrvaškega sabora. Hofmoklov svet sc krije z izjavami srbskega patri- LISTEK. Slovensko pismo. Nemško-nacionalni kapital v Prago. — C. kr. vsenemštvo. — Nova češka katoliška lista. — Poljaki iz Rusije v češko leto1 višče. — Slovaški poslanec obsojen. — Napad Nemcev na Galicijo. —»Poljski časnikar se je ustrelil. — Zahteva šlezijskih Poljakov. — Jubilej bolgarske konstitu-cije. — Posebna razžalitev bolgarskega kralja. Zveza Nemcev na Češkem je sklenila ustanoviti v Pragi »Gospodarsko hipoteč-110 banko« z osnovno glavni,co 200.000 K. Nemški narodni svet za Češko bode v Pragi ustanovil »Obrtnijsko 'banko« z glavnico treh milijonov kron, katere čisti dobiček se bode daroval v podporo nem-sko-narodnih namenov. Torej tako od dveh strani se Nemci pripravljajo k napadu na Prago. Oba nova zavoda seveda Prage ne bodo več po-nemčila, toda to je dokaz, kako se Nemci trudijo, da bi poleg dosedanjih postojank v Pragi pridobili še drugih. Zanimivo bi bilo izvedeti, odkod je le-ta precej velika vsota naenkrat prišla. stvom, da naj mladino vestno učijo ljubezni do nemštva, da naj skrbijo za čistost in lepoto nemškega jezika ter naj deco navadijo na stara nemška imena mesecev; pri poduku zgodovine naj se največja skrb posveti zgodovini nemškega naroda in naj se mladini večkrat predočujejo slavni nemški dnevi in naj se ji razlaga pomen takozvanih obrambnih nemških društev. Ako bi takšen odlok fzdal češki okrajni šolski svet, takoj bi bil razpuščen. Davna želja prijateljev češkega katoliškega dijaštva sc je končno izpolnila. Nov dijaški list, ki bode posvečen zadevam vseučiliškega in srednješolskega dijaštva, je začel po daljših pripravah v Pragi izhajati pod naslovom »Študentska hlidka«. Nov list bode pravilno izhajal 25. dne vsakega meseca; list izdaja »Češka akademicka Liga«. Odgovorni urednik je gospod inžener Viljem Bitnar. Letna naročnina znaša 2 K. Katoliški Čehi na Dunaju izdajajo od novega leta tednik »Pravda«. »Dunaj je,« piše neki češki list, »mrtvo morje češkega naroda. Menda nikjer na svetu ni življenje polno toliko zmešnjav, raznih gesel, kakor je življenje češke manjšine na Dunaju. Sovražni listi, žal tudi češki, množe le zmešnjavo. Dozdaj ni bilo na Dunaju samostalnega češkega katoliškega lista. Novi prvi katoliški tednik »Pravda« prinaša s svojimi članki svetlobo v zmedeno življenje češkega Dunaja. Bori se za Boga in domovino, za češko cerkev in češko šolo. na Dunaju. Poljaki iz Rusije, zlasti iz Varšave, nameravajo letos v obilem številu priti v slovansko letovišče Luhačovice na Moravskem. Delniško društvo luhačoviškega letovišča se že pripravlja za njih sprejem in nova elegantna vila se bode imenovala »Polska«. V dvorani vile bode umeščena kopija slik slovitega poljskega slikarja Matejka »Boj pri Brunne\valdu«, v katerem so pred 500 leti porazili združeni Poljaki, Rusi iu Čehi red nemških vitezov in tako rešili povislanske kraje germaniza-cije. Ker tudi sedaj Nemci od vseh strani napadajo Slovane, ne bode škodovalo, ako se bodo v Luhačovicah Slovani posvetoval^ o zopetni združitvi Poljakov, Rusov in Čehov proti Nemcem, in to najprej na gospodarskem in kulturnem polju. V Ružomberku se jc te dni vršila pravda zoper slovaškega deželnega poslanca Pranja Skičaka. Državni pravdnik ga je tožil radi ščuvanja zoper oblasti, ki ga jc po mnenju državnega pravilnika poslanec Skičak izvršil dne 10. junija leta 1907 pri posebnem posvetovanju delničarjev jablorfske banke. Skičak je bil obsojen na dva meseca državne ječe in v globo 400 kron; razun tega mora še plačati sodnijske stroške v znesku 40(1 K. Utemeljevanje obsodbe pa pomeni moralno zma- go za Skičaka. Sodišče v svojem utemeljevanju priznava, da je proces provzro-čila uradna administracija, ker se je vmešala v zborovanje, četudi ni imela za to pravice. Toda tudi Skičak baje nima pravice tako ostro nastopiti zoper državno oblast, četudi njeno ravnanje ni postavno. »Dziennik pozn.« poroča, da neki berolinski podjetnik oošilja nemškim kapitalistom pismo, v katerem jih poziva, da kupijo naftova podjetja v Galiciji. Ustanovil se je že konzorcij, ki se pogaja za nakup naftovega ozemlja v okolici Tustano-vic. H konzorciju spada celo vrsta oseb iz nemških aristokratičnih, obrtnijskih in finančnih krogov. Konzorcij je izdal tisoč delnic po 375 mark. V Przemislu se je te dni ustrelil lvov-.iki časnikar Zigmunt Skirmunt, član urea-iiistva »uazete Narodowe«. Skirmunt jc bil bolan na živcih iu je veliko trpel vsleu manijc preganjanja. Porodil se je na Litvi leta 1866. Študiral jc v Krakovu, Lvovu in v Rimu. Predno je postal član uredništva »Gazete Narodove«, uredoval jc »Ruch Katolicki«. Umrši je bil marljiv in spreten časnikar in iz cele duše slovanofil. V listu je uredoval »zunanji pregled«; pri teni delu 11111 je veliko pomagalo znanje tujih jezikov. Bil je pravi poliglot. Poznal ie vse slovanske jezike in razun tega še nemško, francosko in laško. arlia Iiogdanoviča in najbrže po želji ogrske vlade, ker ji razprava ni všeč in se boji odkritij zvez velesrbske propagande z gotovimi voditelji neodvisne stranke. Boji se tudi napovedane Nasti-čeve grožnje, da izpove o razpravi, kdo da mu je dal sredstva za odkritja. Ker ogrska gospoda noče sama nastopati, zato želi. naj Aehrenthai potlači >roces. Tehnika v Zagrebu. B u d i m p e š t a , 5. januarja. Ban baron Rauch in sekcijski načelnik za nauk in bogočastje Mixich sta bila tu v zadevi ustanovitve tehnike, ki bi se jo priklopilo hrvatskemu vseučilišču. Baron Rauch ima baje že odobrenje vladarjevo za ustanovitev zagotovljeno. Tehnika bi stala 240.000 kron ter se nahaja v proračunu za letos že primerna postavka (?). Tehniko bi otvorili oktobra t. 1. Sabor bo dotični zakon naknadno odobril, kar hoče reči, da pred jesenjo ne bo sklican. OBERDANKOV TOVARIŠ UMRL. R i m , 5. febr. V Tosconelli je umrl farmacevt Donato Ragosa, tovariš Ober-dankov. Ragosa jc bil 45 let star, v fiujah rojen in je stal 1883 zaradi Oberdankove zadeve pred sodiščem. Od takrat se ni več udeleževal politike. VSTAJA V TEHERANU. P e t e r b ur g , 5. febr. V Teheranu se boje, da izbruhne vstaja. Polkovnik Ljapkov je vse pripravil, da potlači morebitno vstajo. Po mestu krožijo močne vojaške patrulje. Kozaki stražijo mestna vrata. Vojakom je strogo ukazano, da morajo takoj streljati, če izbruhnejo nemiri. BELGIJSKI PRESTOLONASLEDNIK POTUJE V KONGO. Bruselj, 5. febr. Belgijski prestolonaslednik Albert namerava odpotovati 15. majnika v Kongo. Spremljalo ga'bo 30 vojakov. ZAPRTI KAPITAN AMERIŠKE VOJNE LADJE. 'London, 5. febr. V Gibraltaru so zaprli na ukaz admirala Sperryja kapitana ameriške vojne ladje »Georgija«. Kapitan se bo moral zagovarjati zaradi pijanosti na banketu ameriškega poslaništva v Tangru, ki se ga je udeležil diplomaški zbor. Kapitan se zagovarja, da se je le vsled službe nerodno obnašal. Sodilo ga bo vojno sodišče. Dnevne novice. + Otroci, ki pišejo »Narodni Dnevnik«, naj glede na Schwarza čitajo našo predvčerajšnjo notico o tej zadevi. S političnimi otročaji, ki polne predale »Narodnega Dnevnika«, pač ni vredno, da bi se prerekali, ker sc morajo prej še naučiti temeljnih politiških naukov in pa dostojnosti, pa tistega časnikarskega načela, da ne kaže objavljati vsako čenčo kot kdo-sigavedi kako važno resnično novico v list, ki se pa pozneje izkaže, da je debela farbarija. Noben slovenski dnevnik ni bil že tolikrat nafarban, kolikorkrat je že bil v kratkem svojem življenju nafarban »Narodni Dnevnik«, pa misli še, da je resen list. O ti otročja domišljavost! H- Povest o tistem, ki ornatom ne služi. Gospod deželni poslanec Engelbert Gangl je na ljudskem shodu v Ljubljani dejal, da je treba odgojiti v narodu take ljudi, ki ne bodo duhovskim ornatom služili. To je zelo lepo rečeno, ampak gospod posla- v Frištatu, na katerem so se razpravljale slabe šolske in gospodarske razmere šle-zijskih Poljakov. Med drugim se je tudi sprejela resolucija, v kateri se vlada poziva, da čim preje ustanovi v frištatskem okraju poljsko realko in petrazredno poljsko šolo v Frištatu. Letos 16. aprila (prav. kol.) bode minulo trideset let, kar ima Bolgarija kon-stitucijo. 16. april leta 1879 je svetel, velik dan v zgodovini bolgarskega naroda. Ta dan je postal bolgarski narod samosta-len gospodar o svoji usodi in svoji domovini, ta dan je dobil šele tiste pravice in tisto svobodo, o kateri je sanjal cela stoletja in za katero je prelil toliko krvi. Bolgari so že obhajali tridesetletnico svoje osvoboditve, tridesetletnico svoje vstaje in zato nameravajo letos tudi slovesno praznovati jubilej svoje konstitucije. Bolgarski »Den« javlja, da je te dni nekdo v Sofiji napisal s palico v sneg v /tarku »Car Boris« te-le besede: »Vive le roi ridicule!« (Živio smešni kralj!) Kateri ,a je neugoden. Italijani po dogodkih na dunajski univerzi pod nobenim pogojem ne smejo dobiti svojega vseučilišča. Aneksija je sprožila jugoslovansko vprašanje, ki vtegne izzvati svetovno vojno, ki bo spravila na čisto tudi stališče nemško-avstrijskih dežel napram Nemčiji. Govornik je med drugim povdarjal edinost med tržaškimi Nemci ter priporočal, da se ustanovi v Trstu nemški tiskovni odsek. BALKAN. Bolgarija in Turčija se oborožujete. Beroli n, 5. febr. Iz Skoplja poročajo, da je bolgarska vlada razdelila med vojaštvo ob meji melinitne bombe. Potrjuje sc vest, da je turško vojno ministrstvo naročilo v Diisseldorfu za sedem in pol milijonov mark streliva. Med Arnavti vre. Solun, 5. febr. V Albaniji se širi agitacija proti ustavi, zlasti v okolici Oe-bre in Merdite. V Sandžaku utegne nastati vstaja. Vojaštvo ojačijo z dvema bataljonoma. Italijanski inženerjj na Turškem. Solun, 5. febr. V Valono so prispeli italijanski inženerji, da za italijansko-tur-ški konsorcij, ki ga jc ustanovil bivši ital. |finančni minister Luzzatti s 60 milijoni lir, jtrasirajo železniško progo Valona-Mona-stir. S tem se je načrt železnice Valona-Monastir-Sv. Iyan od Medue pomaknil za korak naprej. Če se načrt uresniči, bo Ca- rigrad preko Soluna zvezan z Adrijo. Na nasprotni strani hoče italijanska vlada popraviti pristanišče v Otrantu, da tako škoduje avstrijskim lukam. Položaj v Makedoniji. Solun, 5. febr. Med Bolgari na Turškem ob bolgarski meji vre od dne do dne bolj. Prebivalstvo se je zanašalo, da dbbi ob zapletljajih vsaj avtonomijo. Vodja bolgarskih ustašev, Sandanski, je sprejel od turške vlade proti zagotovilu nekih neznanih ugodnosti, nalogo, da Bolgare, v katerih je nedavno še sam vzbujal najlepše upe v bodočnost, pomiri. Turško prebivalstvo je oboroženo. Turki podpirajo Bolgare proti Grkom. Bati se je pobojev med Grki in Bolgari; poslednji zahtevajo povsod, kjer so v večini, da jim Grki izroče cerkve. i I Avtomobili za srbsko vojsko. Belgrad, 5. febr. Vlada je sklenila nabaviti večje število vojnih avtomobilov sestava »Arbuez«, ki se je pri po-skušnjah izkazal kot najprikladnejši za srbski teren. Srbske politične stranke pokajo. Belgrad, 5. febr. Radikalna poslanca Vučičevič in Petkovič sta izstopila iz stranke in odložila mandate. To je v skupščini naredilo neprijeten vtisek. Govori se, da sta odložila poslansko čast, ker da sta preveč oddaljena od Belgrada; resnica pa je ta, da so bili za njun korak drugi razlogi, ki jih je iskati v skupščini sami. Srbska narodna stranka je morala ustaviti svoje glasilo, »Srpsko Zastavo«. Na kmetih ni pridobila tal, marveč izgublja dan za dnevom pristaše. Legija smrti. B e 1 g r a d , 5. febr. V Kragujevcu so ustanovili izvrševalni odbor legije smrti. Članovi legije so Srbi, ki niso podvrženi vojaški dolžnosti. Pri vstopu vsak priseže. da se bo bojeval z vsemi močmi proti sovragu onstran Drine in Save. Znak, ki ga morajo legionarji javno nositi, je mrtvaška glava nad prekrižanima kostima. (Strup, ki tudi ne pomaga! Op.'ur.) Srbi proti Izvolskemu. Belgrad, 5. fehr. »Mali Zurnal« napada Rusijo, češ, da je s svojim predlogom glede turško - bolgarskega sporazuma, proti odškodnini 82 milijonov kron, vnovič izdala slovansko stvar in zadela zvesti srbski narod v srce. Izvolski da je stavil svoj predlog pod nemškim vplivom, ki še tli v Peterburgu. Dar carjev kraljeviču Jurju. B e 1 g r a d , 5. febr. Prispela je trojka (trovprežen voz), ki jo je ruski car podaril kraljeviču Jurju ob obisku v Peterburgu. Srbske zahteve. Belgrad, 5. febr. Srbska vlada je poslala velesilam, ki so podpisale berolin-sko pogodbo, noto, v kateri naglaša, da je aneksija ustvarila za Srbijo veliko nevarnost, ter predlaga, naj bi se ravnotežje na Balkanu zagotovilo s tem, da dobita Bosna in Hercegovina samoupravo pod nadzorstvom velesil, da se zamorete docela samostojno razvijati. Avstroogrska bi priklopljeni deželi vladala brez ozira na narodnost prebivalstva, in gospodarski razvoj Srbije bi bil otežkočen, ker bi jo od vseh strani oklepala in ovirala avstrogr-ska premoč. Končno zahteva Srbija pas zemlje za zvezo s Črnogoro in Jadranskim morjem. Napetost med Srbijo in Rusijo. Belgrad, 5. febr. Listi pišejo zelo ostro proti Rusiji, kateri očitajo neslovan-sko stališče nasproti srbskim zahtevam in v stvari turško-bolgarskega spora. Zakaj se Avstrija in Nemčija protivite ruskemu predlogu. Dunaj, 5. febr. V vzhodnih železnicah, za katere mora Bolgarija Turčiji plačati odškodnino, je investiranega mnogo avstrijskega in nemškega kapitala. Ako se doseže sporazum v smislu ruskega predloga, da Bolgarija najame na Ruskem posojilo, katero bi Turčija vračala Rusiji na račun vojne odškodnine, bi se avstrijski in nemški kapitalisti morali opravičeno bati za svoj denar. Znanost In umetnost. lj Perosijev oratorij jc tudi včeraj docela napolnil veliko dvorano hotela »Union«. Hvala o proizvajanju je bila vsesplošna. Vsakdo, ki je bil obakrat navzoč, ic priznaval, da je bil uspeh drugega večera neverjetno sijajen. Ves zbor, vsi sodelujoči so nastopali z neko živahnostjo, svežostjo in gotovostjo. Celo g. koncertni vodja Hubad je kazal izredno gibčnost in samozavest. Zbor je prišel pri drugem koncertu zopet do prave impozantnosti odtod splošna navdušenost pri občinstvu. ki je s hvaležnostjo izražalo zado- voljnost ob koncu prvega in drugega dela. , Priznamo: Čimvečkrat bi poslušali Pero-j sijevo delo, tem lepše je, tem veličastneje, j | tem ginljiveje. Pohvalo moramo izraziti i osobito tudi marljivim in spretnim godbe-1 nikom, ki so težke uloge izvrševali s pravo fineso in s pravim čutom. Izkazali so se enako vrlo obakrat. Tudi solisti so ! se potrudili. Omenjamo zlasti pripovedovalca g. pl. Vulakoviča, ki je pel s prikup-1 jivim zanosom. Oratorij je počastil s svojo navzočnostjo deželni predsednik baron Schwarz in grof Chorinsky s soprogo. Orgle v Šmartnem pri Kranju. Pred kratkim sem šel gledat nove šmar-tinske orgle iz radovednosti, kako se je obnesla superoktavna zveza za 1. manual, ki jo je pred Božičem ustavil orglarski mojster J. Milavec v Ljubljani. Bil sem prav prijetno veselo iznenaden. Milavec je sicer šele pred par leti nastopil v javnosti s svojimi deli, nastopil pa tako sigurno, tako sijajno, da je glas o njegovih delih brzo zadonel po vseh slovenskih pokrajinah in celo preko njih mej. Nima sicer še kdovekaj opusov, toda kar jih je, so taki, da ga stavijo v vrsto najboljših mojstrov. Saj se ne vpraša po tem, koliko del | je kdo izgotovil, ampak kako jih jc izgo- i tovil. Nemški mojstri so zadnja leta pri nam že precej orgel postavili, toda Milav-ca izmed teh nobeden ne prekaša po mojem — kajpada nemerodajnem — mnenju. Če bi imel izbirati med njimi in našim mladim mojstrom, bi si — neglede na narodnostno stališče — dobro prej premislil, ali bi mi količkaj kazalo vzeti tujca. Ze prej so me take misli obhajale, šmartinske orgle so me pa s svojo čudovito mehko, nežno, toda izrazito intonacijo, pa tudi s svojo veličastno, sijajno mogočnostjo v plenu v tem tako potrdile, da si nisem mogel kaj, da ne bi temu veselju nad domačo umetnostjo javno duška dal in sreče voščil Šmarčanom in njih organistu ,ki ima tako velik in izboren instrument pod rokami (če nisem pozabil, imajo orgle 22 registrov, zraven pa še dva kombinirana). Spričo velikih vrlin ni čuda, če ima mojster vedno več naroči1, tako da nc more vsem naročnikom po želji ustreči. Le to želim, da bi to domače podjetje moža odločno krščanskih načel in vrlega narodnjaka cvetelo in z izbornimi deli pomagalo širiti slavo božjo po mili slovenski domovini, pa hkrati tudi utrjevati slavo slovenske umnosti in umetnosti preko mej, ki oklepajo slovensko govorico. F. K. Darovi. + Za »Rokodelski dom« v Ljubljani so darovali p. n. preč. gg.: Fr. Sclnveiger, dekan v Leskovcu, 20 K; Iv. Renicr, župnik v Krškem, 20 K; J. Ažman, župnik v Gorjah, 10 K; Janez Kcpec, kaplan v Selcih, 5 K; Janez Langerholc, kapelan v Gorjah, 3 K; Ivan Slana, krojaški mojster v Ljubljani, 2 K. Bog povrni požrtvovalnim prijateljem poštenega rokodelstva! Prosimo za prepotrebni »Rokodelski dom« nadaljnih podpor! Za »Naš dom« tia Dunaju so darovali: Gdčne. Barbič Mici 2 K, Staniša Mici 2 K, Plevel Manica 1 K, gg.: Bajuk Marko 2 K. Kušar Gašpar 1 K, Tomažin Franc 1 K, Albert Bizjak trgovec na Dunaju, 10 K, Križnic Anton 1 K, Jožef Staniša 2 K, Henrik Goba 1 K in gospa Koženi Rezika 3 K, skupaj 26 K. Skupno naloženih na obresti je čez 600 kron. Bog plačaj! Bratje v domovini, spominjajte se nas! — Odbor »Straže«. Tretji izkaz mllodarov za pogorelce ua Suhoriji. Darovali so: Župnija Sv. Jakob o'b Savi 6 K. — Dekanija Vipava 17 K. — Č. g. Al. Češarek, župnik, 83 K 87 h. — Župnija Prem 10 K. — Dekanija Trnovo 116 K. — V imenu pogorelcev se prisrčno zahvaljuje vsem dobrotnikom in prosi še nadaljne pomoči: Anton Bojanec. — Na Suhoriji, 1. februarja 1909. MM. — Izobraževalno delo v Šinartnem pri Litiji. Na Svečnico je ženski odsek izobraževalnega društva v Šmartnem pri Litiji vprizoril igro »Dve materi«. Ta igra je zelo lepa in v izobraževalnem oziru silno pomenljiva, zahteva pa tudi veliko zmožnost od igralk. Odkritosrčno rečeno, s strahom smo pričakovali, kako se ta stvar prične in konča; kaj posebnega se res nismo nadjali od začetnic. Zelo smo bili iznenadeni. Vsaka je tako izborno rešila svojo nalogo, da sc je za čuditi, tak fin nastop, čustveno izgovarjanje, vsaka na svojem mestu v svoji vlogi, kakor v resnici, in povrh tega tako krasna vsebina igre. Res, igrale so od srca, pa je šlo tudi v srce poslušalcev. Občinstva je bila nabito polna dvorana, veliko jih jc moralo oditi, ker ni bilo prostora. Igra je trajala nad dve uri. Ljudje so ves čas pa-zno sledili igri s takim zanimanjem in čustvom, da je marsikomu utrnila solza. Ko je bila že igra končana, se še nismo mogli odločiti za odhod. — Igra je dosegla popoln uspeh, bodisi glede v izobraževalnem kakor tudi v gmotnem oziru. Zaslugo, da se je sploh igra vprizorila, ima največ naša skromna in marljiva gdč. Oražnova. Prav tako! Le tako naj sveti Vaša luč pred ljudmi .... Aranžiral jo je g. Janko, za njegov trud ima plačilo — krasen uspeh. Igra se na splošno zahtevo ponovi v nedeljo, dne 7. t. m. — Vič-Glince. V nedeljo, 7. svečana t. I. ob pol četrti uri popoldne, priredi kat. slov. izobraževalno društvo javno predavanje v društveni dvorani. Predaval bo gosp. I. Ravnihar iz Ljubljane »o vzgoji otrok«. Na to predavanje posebno vljudno vabimo matere, da se v mnogobrojnem številu udeležijo tega zanimivega predavanja. — Kat. slov. izobraževalno društvo v Cerknici je na svečnico priredilo lepo slavnost v proslavo lurškega jubileja z sporedom: 1. Za lurški jubilej; deklama-cija. 2. Posvetitev; ženski zbor. 3. Venec hrvatskih narodnih pesmi; tamburaši. 4. Samostanska lilija; dvogovor. 5. Venec slovenskih narodnih pesmi; ženski zbor. 6. S lož no pod hrvatsko zastavo; tamburaši. 7. Najdena hči; igra v treh dejanjih. Dvorana je bila natlačeno polna, tako da je prostora zmanjkalo. — V nedeljo, 7. svečana se prireditev ponovi. Pričetek točno ob 4. popoldne. Iz Dobrepolj. Zahvala. Tukajšnji požarni hrambi je daroval gospod Anton Mavsar, veleposestnik iz Št. Ruperta, znatno svoto 50 kron, za kar se društvo blagemu dobrotniku najtopleje zahvaljuje. Iv. Čelofiga, načelnik. — »Prostovoljno gasilno društvo« v Postojni vabi na veselico, katera se vrši v nedeljo, dne 7. svečana 1909, v prostorih hotela »Ribnik«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vin., z družino 1 K. — Zabavni večer priredi prostovoljno gasilno društvo v Črnomlju v nedeljo, dne 7. svečana 1909 v prostorih gostilne Grad. Začetek ob 8. uri zvečer. — Gasilno društvo za Spodnji Tuhinj in okolico imelo je dne 2. t. m. svoj prvi občni zbor, na katerem so bili izvoljeni sledeči gg.: Viktor Engelman, načelnik, Janko Matjan, podnačelnik, Franc Zore, tajnik, Ivan Mali, blagajnik, Jos. Pistotnik, Jos. Trobevšek in Jožef Cevc, odborniki; Jer. Hace in Šimen Klemen, namestnika. Sodelujočih udov je dosedaj pristopilo 48. To nujno potrebno društvo imelo bo v treh občinah svoj delokrog, in sicer za občino: Šmartno, Loke in Hruševko. Gospodarstvo. — Vinski semenj. Vinska kriza je občutno zade'a našo občino. Hrami in zidanice so polne najboljše dolenjske kapljice, ljudstvo pa trpi splošno pomanjkanje denarja. Radi tega obupnega stanja priredi »Kmečka posojilnica« dne 2. marca velik vinski sejm pri Sv. Križu. Gg. vinski trgovci prihitite k nam, da se prepričate o dobroti našega vina. S kolodvora Videm-Krško je ena ura vožnje. Kdor prijavi svoj prihod, se mu pošlje voz na kolodvor. Skrbeli bomo za vso komoditeto. Program se bo prijavil svoječasno. Prosimo slovensko javnost, da se za to akcijo zanima, ker je našemu vinogradniku nujna pomoč potrebna. Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča nove skladbe oziroma skladbe novega natisa: Foerster, Op. 107, Ave Maria za štiri enake glase, ali sedem mešanih glasov (morski kvartet ali ženski tercet). Part. 60 h, glasovi po 20 h. Nežna in nenavadno efektna skladba v lahkem slogu. Foerster, Op. 5, L a m e n t a c i j e ali žalostne pesmi Jeremija preroka in Očitanja (Kaj sem ti storil?) za mešani zbor. Cena partituri, iz katere se vsak glas lahko poje, 70 h. V tein novem natisu so besede popravljene in nekateri glasbeni stavki po-lajšani. Malo naših cerkva bo, v katerih bi sc ne popevale v velikem tednu te mile ganljive melodije. Foerster, Op. 58, Te D e u m 1 a u d a -m u s (s priljubljenim napevom »Hvala Gospodu Bogu«) za mešani zbor ali tudi za enoglasno petje z orglami. Part. 50 h. Napcv teh Foersterjevih skladb je povsod, kjer bivajo Slovenci, popolnoma udomačen; da so pa skladbe poleg svoje priprostosti mojstrsko delo, nam jamči ime skladatclja-prvaka na polju slovenske glasbe. Odveč bi bilo torej posebej jih" priporočati. Gotovo ie pa, da so in ostanejo vedno narodova last. Slckerl, Velikonočne pesmi (Ri-harjevi in drugi napevi) za mešani in inoški zbor. Part. 1 K. Priprosta Sicherlova skladba je 'pac popolnoma umerjena močem naših cerkvenih pevskih zborov na deželi, kateri se jo bodo zato zelo radi oprijeli. Poleg tega je pa prav melodijozna, dosti živahna in cerkveno dostojna skladba. Laharnar, š m a r n i č n e pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Part. 1 K 20 h. Laharnar, V e 1 i k o n o č n e pesmi za za mešani zbor. Part. 1 K 30 h. Naši pevovodji radi segajo po La-harnarjevih kompozicijah, ker jim ne delajo težav, dosežejo pa vedno povoljen uspeh. Kupijo se vsi zvezki A. Kalanovih povesti, ki so izšle pred več leti kot ponatis iz »Domoljuba«. — Kdor ima posamezne, ali še bolje, vse zvezke teh povesti, prosimo, da jih odstopi »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, ker se bo priredila nova izdaja. Denar pošljemo takoj po prejemu knjižic. S? Wt. *. rif; nPHiR7*» O/erravallo železnato J{ina-Yino Higij©nična raMtara na Dunaju 1900 : Driavno odlikovanj« ln ia.tni diplom lc »lati kolajni. PoTaroča roljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim «elo priporočeno od zdravniških »Ttoritat. Izb orni okus. Večkrat edHkevaee. Nad 6000 zdravniških spričeval. m fSt m m m m m 1 m J. SERRAVALLO, t. ii kt. dvini dabaviteij Štev. 100. 310 1-1 Zahvala. Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu drufitvu so darovali: a) tovarnar gospod Karol Pollak 100 K za hitro in požrtvovalno pomoč pri požaru tovarne v Kranju, b) generalni zastop zavarovalne družbe Avstrijski Feniks 100K za uspešno delovanje pri požaru Pollakove tovarne v Kranju, c) gospa Ivanka Rebekova 30 K o priliki smrti gospoda soproga. V imenu gasilnega in reševalnega društva se za izdatne darove, za priznanje in naklonjenost najtoplejše zahvaljujeva, obenem pa se tudi zahvaljujeva darovalcem dobitkov in prispevkov k božičnici, ki se je nepričakovano dobro obnesla. 319 1-1 Fran Barle Lud. Stricel t. C. blagajnik. t. č. načelnik. 5lužbe i$cc dobro izurjen strojnik, izučen strojni ključavničar in strugar, vešč slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 299 3-2 Mladenič, star 23let, neoženjen, išče službe 307 3-2 cerkvenika pri kaki župni ali tudi podružni cerkvi. Nastop takoj. Naročila na upravo Slovenca. Pridna in poštena dekle RAZGLAS. Podpisana c. kr. volilna komisija naznanja izid dopolnilnih volitev, ki so se vršile 28. januarja 1909 za trgovsko in obrtniško zbornico. I. Od 87 volilcev I. volilne kategorije trgovinskega odseka jih je veljavno volilo 60. Izvoljena sta gg. Ivan Hribar, predsednik Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, s 45 glasovi in Ivan Knez, trgovec, v Ljubljani, s 43 glasovi. II. Od 693 volilcev II. volilne kategorije trgovinskega odseka jih je veljavno volilo 521. Izvoljena sta gg. Fran Hren, trgovec v Ljubljani, in Ivan Mejač trgovec v Ljubljani, vsak s 379 glasovi. III. Od 1666 volilcev III. volilne kategorije trgovinskega odaeka jih je veljavno volilo 1306. Izvoljena sta gg. Anton Dltrlch, trgovec v Postojni, in Leopold FUrsager, trgovec v Radovljici, vsak s 699 glasovi IV. Od 140 volilcev I. volilne kategorije obrtnega odseka jih je veljavno volilo 99. Gg. Fran Kotnik, tovarnar na Verdu in Kamllo Pammer, ravnatelj kranjske stavbne družbe v Ljubljani, sta dobila vsak po 47 glasov. Žreb je odločil za g. Kamlla Pammerja. V. Od 1300 volicev II. volilne kategorije obrtnega odseka jih je veljavno volilo 1057. Izvoljena sta gg., \lp LenarčIC, tovarnar na Vrhniki, in Vinko MajdlC, imetnik valjičnega mlina v Kranju, vsak s 725 glasi i. VI. Od 6063 volilcev III. volilne kategorije obrtnega odseka jih je veljavno volilo 4336. Izvoljeni so gg. Ivan Kregar, pasar v Ljubljani z 2193 glasovi, Jernej Ložar, krojač v Ljubljani, z 2191 glasovi Tomo PavSIar, imetnik valjičnega milna v Kranju, in Josip Halnor, Žagar in trgovec v Škofji Loki, pa vsak z 2189 glasovi. VII. Od 6 volilcev IV. volilne kategorije obrtnega odseka so veljavno volili 4. Izvoljena sta gg. dr. Edvln Ambrosltsch in Maks Samassa, oba člana upravnega sveta kranjske stavbne družbe v Ljubljani, vsak s 4 glasovi. V Ljubljani, dne 29, januarja 1909. C. kr. volilna komlsljn za trgovsko In obrtniško zbornico v Ljubljani. Predsednik: Kulavics. Knjigovodja z večletno prakso, popolnoma vešč enostavnega in dvostavnega knjigovodstva, kakor tudi vsega posojilničnega poslovanja in bilanciranja, želi prej ko mogoče službo premeniti. Ponudbe pod »IOOO« na upravništvo »Slovenca". 282 3-3 Pozor! Čitaj! Pozor! SlovonsKo MUevlno, Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prs"i, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju. tuberkulozi itd. 3144 10 9 Delovanje Izborno, uspeh siguren. Cena je Iranko na vsako poŠto za 2 steklenici 3 K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se poSIJe denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošila. — Prosimo, da se naroča naravnost od P. J U R I Š I C A , lekarnarja v Pakraou St. 65 (Slavonija). U IVAN PENGOV podobor, Izdelovale!] oltarjev. Itd., naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov&eka, Kolodvorske ulice it. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. 3438 52—5 « 1 IS Prou slovensko modno : trgovino za gospode: Mbert Jkusel Ljubljana, Mestni tr$ št. 19 se nojtopleje priporoča 2710 C. kr. priv. 1444 1-1 iz boljše hiše, se sprejme kot učenka v trgovino z mešanim blagom. Pojasnila daje uprava „Slovenca". 297 8—2 občno zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi zna&ajo nad 323 milijonov I poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka na življenje: m. Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo meseca jan. 1909 1693 K 17,312.34669 1394 K 12,911.281-53 K 676.420 05. od I. jan. 1908 18 032 K 141,654 527 93 15.377 KI20.9I2 354 16 K 8 717.306 47 Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Sp. Šiški štev. 88 stavbeno in umetno ključavničarsko obrt in popravljanja voznih koles (biciklov). Priporočam se v solidno in ceno izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del in popravil. 305 3-1 Z velespoštovanjem Leop. Grošelj stavbeni in umetni ključar. Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-ri&ič, lekarnar. Pakrac št. 65 Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 1346 10—7 Samogovori se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga Otona Zupančiča. Dobi se v vseh boljših knjigarnah broš. za 246 3 K, vezana za 4 K. 10—4 Paiilus ■ toriket najboljši Šlezijski premog stisnjen v kocke, 8000 kalorij kurilne izbornosti. Kurjenje sob In štedilnikov prlprosto kakor z navadnim premogom, le da je hitreje, bolje in dalje trajajoče. Bohemia - premog kosovnik in orehovnik, najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in izbran, 5000 kalorij, tedaj brez konkurence. Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briket brez opažanja. Priporoča samozalogar Josip Paulin, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova 3055 ulica št. 3. 9) Službo dobi v poštenem restavrantu na Dunaju zanesljiv od 15 do 25 let star. Plače 25 K na mesec, hrana in stanovanje prosto. Želi se da govori slovenski in nemški. Pisma s znamko za odgovor in vprašanja sprejema do 12. februarja iz prijaznosti Urška Okoren, pod Rakovnikom Ljubljana. 298 5—2 Stanovanje za majev termin z 2 sobama in kopalno sobo išče zakonski par. Ponudbe takoj na upravo Slovenca pod štev. 318. 318 3 1 na -ir. a M« S«. lwde primerno hišo v najem ob Bohinjski železnici od Kanalu do Jesenic, oziroma blizu iste, v prometnem kraju. Hiša mora biti pripravna za trgovino oziroma gostilno. Hiša bi se v slučaiu tudi kupila. Ponudbe na upravništvo „Slovenca". 235 7—7 Podružnice Spljet, Celovec ln Trst Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2 Podružnice Spljet, Celovec ln Trst sprejema vloge na knjižice in na te- A|/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih /2/0 j Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. - Delniška glavnica -K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. nima lastnih solin, je dosedaj vlada uvažata sol iz Avstrije, kjer imamo 6 solin," in sicer tri v Istri, tri v Dalmaciji. Sedaj pa je ljubezen madžarskih sosedov in njihovih eksponentov prispela tako daleč, da rajši uvažajo sol iz severne Afrike nego, da bi lizali avstrijsko sol. Človek bi sosedom Madžarom svetoval, naj pojdejo kar vsi v Afriko, n. pr. v Kamerun; tam si morda dobe lasten »Magyar tenger« in pristno afriško sol, ki jim je gotovo manjka — v glavi. Predsednik tržaškega nadsodišča, Avgust Jakopič, je bil rojen leta 1848. v Kanalu pri Gorici. V sodno službo je stopi! leta 1872. Leta 1877. je postal adjunkt v Pulju, leta 1879. pa je prišel v Ajdovščino. Pozneje (leta 188.3.) je prišel za sodnika v Bovec; leta 1897. je bil imenovan V trgovskemu in pomorskemu sodišču v Trst; leta 1903. je bil pozvan na Dunaj h kasaciiskemu sodišču, kjer je leta 1906. postal dvorni svetnik. LiubliansKe novice. lj Prošnja. Od 8. do 13. t. mes. se vrši v Ljubljani mladeniški tečaj za voditelj mladeniške organizacije. Ker je za ta tečaj zanimanje veliko in priglašeno nepričakovano število udeležencev, prosi podpisana »Zveza telovadnih odsekov« one prijatelje naše organizacije, ki imajo kako prenočišče prosto za en teden, da ga odstopijo za kakega mladeniča, ki se udeleži tečaja. Zadostuj skromna postelja. NasJov naj se blagovoli naznaniti pismeno na »Zvezo telovadnih odsekov« v Ljubljani, ustmeno pa g. Fr. Terseglavu v Katoliški tiskarni. — »Zveza telovadnih odsekov«. lj Za »Pravljično noč«, katero v nedeljo, 7. t. m., prireja po svojih origineinih. zanimivih zabavah znano slov. glasbeno društvo »Ljubljana«, zanimanje vedno bolj narašča. Predprodaja vstopnic se je pričela danes v »Unionovi« trafiki. Prosimo občinstvo, naj se že sedaj potrudi po vstopnice. Za to veliko priredbo je uprava hotela »Uniona« odstopila poleg restavracije in kleti tudi vse stranske prostore poleg velike dvorane. V telovadnici za odrom bo otvorjena gostilna »Pri Martinu Krpanu«, na balkonu pa bo »Gostilna na Kleku« z izvrstnimi dornberškimi in drugimi vini. Dekoracijske in druge priprave so tako velikanske, da bo v nedeljo, dne 7. februarja ustvarjena res pravljična noč, katera bo vsakemu udeležencu najboljša letošnja predpustna zabava. lj Strokovni tečaji. Člani »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« imajo poleg drugih ugodnosti priliko udeleževati se strokovnih tečajev, ki jih društvo prireja za posamezne obrti. V ljubljanskem »Kat. društvu rokodelskih pomočnikov« se vrše sedaj strokovni tečaji za knjigoveze, krojače in črevljarje. — Društvo je oskrbelo svojim članom tudi tečaj za pouk v nemščini. lj Ljubljana in vladna policija. Poročali smo, da bo k deželni vladi kranjski prestavljen iz Trsta višji policijski komisar g. P e r t o t. G. Pertot je že došei v Ljubljano, zato je včeraj svetnik dunajske državne policije g. P o r m zapustil Ljubljano. V Ljubljani sta pa ostala še uradnik dim. državne policije je g. Šku'belj detektiv Pire. Ta dva zapustita Ljubljano, ko pride v kratkem iz Trsta v Ljubljano premeščeni g. Ternovec. Baje bo iz Trsta v Ljubljano premeščenih več vladnih detektivov. Detektiv kranjske deželne vlade Kos je umirovljen. tj Na ljubljanskih šolah se ustanovi peto katehetsko mesto. lj Ljubljanskim veterancem je v nedeljo obiast zapečatila stanovanje. Ii Predpustna zabava osobja tvrdke G. Tonnies, katera se vrši v soboto, dne 6. svečana v veliki dvorani »Mestnega donta«, bode tudi letos jako zanimiva. Odbor je vse potrebno ukrenil. Ij Nesreča. Ko je imel sinoči neki strelski klub v gostilni št. 28 na Karlovski cesti streljanje, se je sprožila nekemu naredniku puška in je strel zadel trgovskega sotrudnika g. Franceta Klemenca v meče desne noge. Ker je krogljica ostala v mesu, je Klemene moral na odredbo policijskega zdravnika v deželno bolnišnico. lj Našla je gospa Frančiška Zajčeva dolgo kito las. Izgubiteljica jo dobi nazaj na Bleiueisovi cesti št. 7. Ij Napačna vest. Kakor smo že poročali, se je na Svečnico našlo v Gradašici (na Pasjem brodu) truplo neke nepoznane utopljenke, za katero je policija dognala, da je 1864. leta na Viču rojena vezilja Marija Agnolova, katera se pogreša že kake tri tedne. Navedetika je bila zadnje čase zelo itdana alkoholizmu in je bila morda vsled tega tudi nekoliko zmešana. — Po mestu se pa govori, da je bila utopljenka pogrešana stotnikova soproga pl. Sclii-vitzhoffnova, kar pa nc temelji na istini-tosti. Ii Tatinski mešetar. Pred Božičem je bil v Figovčevem hlevu ukraden nekemu kočijažu havelok, hlače, suknjič, zlat prstan in nikljasta žepna ura. Policija je dognala, da je storilec 42-letni mešetar Mihael Vojska, katerega je v ponedeljek na sejmišču izsledila in aretovala. Vojska je hud alkoholik ter je bil že zaradi različnih deliktov 17-krat kaznovan in ima za mesto prepovedan povratek. Oddali so ga sodišču. Ij Denarnico je nekdo pozabil trgovini g. Ivana Podboja. Lastnik jo dobi isto-tam. Ij Kanonična vizitacija bo letos v dveh ljubljanskih župnijah, namreč v Trnovem drugo postno nedeljo in pri sv. Jakobu trejo postno nedeljo. lj Semenj. Dne 3. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 810 konj in volov, 208 krav in telet, skupaj 1018 glav. Kupčija ie bila pri konjih prav dobra, ker so-prišli po nje Lahi, pri goveji živini pa dobra. Čena goveji živini je bila 54 do 66 h kilogram žive vage. :lj Na Viču bo birma v soboto in v nedeljo, 12. in 13. junija letos. lj Čevljarska zadruga vabi k pogrebu gospoda Jerneja Žitnika, bivšega čevljarskega mojstra in nekdanjega načelnika te zadruge, ki bode v soboto, dne 6. t. m., ob 4. uri popoldan iz hiše žalosti, Breg št. 14. v Ljubljani. lj Osobje tvrdke G. Tonnies priredi v soboto, dne 6. svečana 1909 v veliki dvorani v »Mestnem domu« svojo predpustno veselico h kateri najvljudneje vabi. Začetek ob 8. uri. — Vstopnina za osebo 1 K. Sodeluje slovenska filharmonija. lj V župniji M. Oznanenja je bilo v letu 1908. krstov 476, porok 238, mriičev 261. Obhajancev je bilo 191.000. Vse številke so znatno manjše od lani, samo porok je bilo 22 več, kakor leta 1907. Vzrok, da jc število padlo, je v tem ker je iz te župnije nastala nova župnija sv. Antona na Viču. lj Umrli so: Ana Kačar, zasebnica, 74 let, Sv. Petra cesta: Marija Agnola, šivilja, 45 let, je v Gradašici utonila; Neža Zeleznikar, gostija; Ivana Spreitzer roj. Mathian. soproga želez, strojevodje. Štajerske novice. š K socialnemu tečaju v Brežice! Fantje in dekleta, zlasti mlajši, ne zamudite lepe priložnosti, ki vam jo nudi omenjeni poučni tečaj prihodnji ponedeljek in torek! Pridite zlasti iz bližnje okolice v obilnem številu poslušat izkušenih učiteljev v zadevah, ki vas vse morajo živo zanimati. Pa tudi posamezne občine celega okraja naj bodo vsaj po enem udeležencu zastopane! 'Starši, svoje odrasle sinove pošljite v to za življenje in javno delovanje moških važno šolo! Dekleta, navdušujte svoje brate, da ne ostanejo doma! — Zunanji udeleženci se naj čim prej prijavijo, ako žele prenočišče imeti preskrbljeno. š Čobal obsojen. V četrtek, dne 4. t. m. je bil pri c. kr. okr. sodišču v Radečah obsojen Miha Čobal na tri dni zapora in plačilo sodtrh stroškov, ker je maja meseca na shodu v Radečah sramotil posl. Gostinčarja s tem, da mu je ponovno rekel lažnik. š Nova katoliška župnija. V Planini se je 1. t. m. ustanovila župnija. Kot prvi župnik je bil umeščen tamošnji provizor Franc Gartner. š Poročil se je dne 31. prosinca učitelj in posestnik pri Sv. Antonu v Slov. Goricah, g. Ivan Kocpek z g. Alojzijo^ Kolari-čevo, veleposestniško hčerjo v Šalovcih pri Središču, iz rodovine naših slavnih Miklošičev. š Pri Sv. Petru niže Maribora sta umrla 20-letni kmečki sin Jožef Ferlinc na pljučnem vnetju in viničar Jože Kaštnan vsled raka v grlu. Š Instalacija častnih kanonikov vlč. gg. dekana Gaberca in dr. Suhača bode 11. februarja ob 8. uri v stolni cerkvi v Mariboru. š Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 7. t. rn. y gostilni g. Lcskošeka zabavni večer. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 20 v. !š Ormož. C. kr. sodnik dr. Fran Pu-paclter je imenovan za c. kr. tajnika pri finančni prokuraturi v Trstu. Na njegovo mesto pride iz Celja začasno c. kr. avsktil-tant dr. Rud. Altziebler. š Središče. Pri nas sc snuje zadružni parni mlin. V pripravljalnem odboru so gg. Lovro Petovar, Ivan Kočevar, Maks Robič; podpiral bo podjetje tudi g. Anton Kosi. Cel mlin bode stal 300.000 K in iščejo 300 zadružnikov po 1000 K. š Boj na železniškem stroju. Te dni sta se na tovornem vlaku v bližini Celja stepla strojevodja Jožef Makon in kurjač Štefan Schuster. Kurjač jc med vožnjo napadel strojevodjo. V boju je Schuster padel z železniškega stroja in se težko poškodoval. š V Podgorju pri Slovenjem Gradcu že od 18. septembra 1908 ni nihče umrl; torej ni resnično, da bi bil v tej fari doma »trdovratni samomorilec« Franc Škodnik, kakor so slovenski in tudi nemški časniki poročali pred kratkim. Moral je biti taisti kje drugje. š Samoumori vojakov pri 47. peš-polku. V Mariboru se je ustrelil 21Hetni infanterist Franc Kumer. Ranil se je srnrt-nonevarno. Ko sta poveljnik stotnije in neki nadporočnik stopila k njegovi postelji, jima je Kumer zaklical: »Pustite me pri miru, ne bodete več sekirah«. To je ž e šesti s a m o u m o r pri 1 2. s t o t -n i j i 47. pešpolka, odkar ima stotnija sedanjega poveljnika. š Vlak je raztrgal pri Spodnjem Dravogradu pomožnega železniškega delavca Jakoba \Vritzmanna, ki jc skočil tik pred dohajajočim vlakom preko proge. s upioinica — pauiai 1 >j novico je oniden v svet razposlal celjski list. Oplotnica je namreč padla leta 1905. Za letos še ne vemo, kako da bodo občinske volitve izpadle. Čas za iste Se menda danes ni določen. Minoli četrtek je ^Slovenski Gospodar" v dveh dopisih iz Oplotnice pripravljal voltlce na njihovo dolžnost ob bližajočih se volitvah za občinski zastop. Dopisnik je segel v zgodovino zadnjih volitev v letu 1905. V Celju je pa časnikar iz dotičnega dopisa v .Slov. Gospodarju" iztrgal samo stavek, ki pravi, da so pri zad-njekratnih volitvah zmagali neinškutarji v prvem in v tret)em razredu. In dobri časnikar je v svoj list dal tiskati poročilo, da je Oplotnica padla. Naš dopisnik pristavlja: V soboto je pazljivo pero Boltatovega Pe-peta v „Slovencu" zapisalo stavek z naznanilom, da .Narodni Dnevnik" v Celju prinaša eno leto stare novice. Še več: V Celju tiskajo novice kot najnovejše tiste, ki so se zgodile v Oplotnici, dne 31. julija 1905 š Radgona. Letošnja „Svečnica" nam je prinesla hudo zimo. Studenci in potoki so vsi zamrznieni, celo Mura se je odela z 9'5 centimetrov debelo ledeno skorjo, ter imajo sedaj zopet ogrski volkovi priložnost, si ogledati našo Štajersko. Koroške novice. k Pozivanje k bojkotu je prepove dano. Tako je na podlagi min. odredbe poučil državni pravdnik „Mirovo" uredništvo, ob istem času pa označil pisavo v „Freie Stimmen", ki so prinašale imena vseh, ki so se dajali pravno zastopati po dr. Brejcu in javno pozivale vse, kar je nemškega, k bojkotu, le za — čujtel ostro kritiko! Da se Nemcem, ni ničesar bati, to vedo in zato mirno hujskajo dalje! V sobotni številki dva slučaja, Vinko Majdič in pa gostilničar na Prediiu, v ponedeljkovi pa je spet imenoma naveden hišni posestnik in izvošček v Št. Vidu, ki toži po drju Brejcu nekega celovškega ka-varnarja. Eden sme vse, drugi niči ln potem še gredo ti ljudje in zavijajo glave, češ da bi radi živeli v miru s Slovenci! Da, dokler se jim daje pod noge, če se mu pa vzbudi zavest, da je državljan kot drugi, je pa takoj — hujskač! Zato pa —1! k Novo klavnico mislijo zidati v Celovcu. Stala bi nekako 750 tisoč kron. Nek-teri so proti tako dragemu zidanju, ker bo že prihodnje leto imelo mesto brez tega okrog 150 tisoč deficita. Drugi pa si obetajo od nje znižanje cen pri mesu, češ da bo mesto potem vse bolje preskrbljeno z živili. Stvar je nujna, ker grozi vlada, da bo dala zapreti staro klavnico. k Boljše nade v slovensko šolstvo na Koroškem. Ako nas vse ne vara, bližamo se na Koroškem boljšim časom glede šolstva. Dočim je namreč bil pred desetimi leti pokojni nadučitelj Fr. Eller edini radi-kaltio-narodni učitelj na Koroškem, imamo danes v deželi 14 popolnoma odločnih narodnih učiteljev razun učiteljstva na zasebnih šolali v Št. Rupertu in Št. Jakobu. Razun tega je že tudi med učiteljicami nekaj neustrašenih rodoljubkinj. Letos pride iz celovškega učiteljišča zopet šest naših mladeničev, in vsako prihodnje leto zopet vsaj toliko. Smemo torej upati, da dobimo v desetih letih toliko našega učiteljskega naraščaja, da izginejo iz utrakvističnih šol trdi Nemci. Kadar se to zgodi, napočijo našemu jeziku v koroških šolah vkljub krivičnemu zistemu pravičnejiš časi. Črka je mrtva, duh je, ki oživlja. Slovenska javnost pa1 je tudi dolžna, da posveča več za-I nimanja slovenskemu naraščaju v koroš-| kem učiteljstvu, ki morajo hoditi trnjevo I pot narodnih mučenikov. Razne stvari. Jezuita P. Lui/.a Coloina jc španska j »akademija« sprejela med svoje »tie-umrle«. Najbolj zaslovel je po svojih »Pe-I iiuenneces« (Malenkosti), ki so sc presta-| vile skoro v vse kulturne jezike; v tem ! romanu šiba špansko aristokracijo na zelo 1 oster način. P. Luiz Coloma šteje sedaj 57 let, rodil sc je v andaluškem mestu Jerez de la Fontera, študiral pravo v Sc-vilii, kmalu postal eden izmed najznamenitejših odvetnikov, toda iznenadoma zapustil lepo karijero in stopil v družbo Jezusovo. Najprej je poučeval kot jezuit v Bilbao, potem pa je začel pisati in sicer pri mesečniku »Mensajero de S. Corazon de Jezus« (Glasnik Srca Jezusovega). Ko so izšle »Malenkosti«, je moral Madrid zapustiti; tako se je zameri! višjim krogom, ker jim je resnico povedal. Umrl je v Rimu kardinal Cretoni, star 76 let. Sam sebe pokopal. V Čikagu je te dni umrl neki Francis 0'Tivell, o katerem se more reči, da je sam sebe pokopal. Čim se je ta človek oženil, začel si je napravljati rakev. Izdeloval jo je nekoliko let ter jo okrasil z raznimi reziarijami. Sveče za svoj pogreb si je izdelal iz odpadkov sveč, ki so se rabili v njegovi hiši. Nadalje si je sešil mrtvaško obleko ter sestavil govor, ki ga je imel ob njegovem grobu izreči eden njegovih prijateljev. Zatem je žc Vnaprej plačal stroške svojega pogreba in pripravil v steklenicah finega vina, s katerim se je imelo postreči one, ki so nosili njegovo rakev. Nadalje je dal na pokopališču sezidati grobnico. Sam je nadzoroval gradnjo in pri tem se je prehladil, dobil pljučnico in — untrl. Svoji rodbini je zapustil lepo premoženje. ••— In tako je ta človek sam sebe pokopal. V Italiji se je kruh podražil, lz Rima javljajo: Ker so se vnovič povišale cene kruha, so se v večih mestih vršili ljudski shodi, ki so bili zelo burni. V Parmi proglašajo radi tega baje generalni štrajk. Razdejano mesto, iz Cente poročajo, da urojenci iz Tetnava pripovedovali, da je bilo zasuto mesto Romars, ki je 50 kilometrov oddaljeno od Tetnana. Na mesto Se je udrlo del gore in je zasul. Ponesrečilo je okolu sto ljudi. Proti bivšemu venecuelskemu predsedniku Castru, ki sedaj živi v Berolinu, je izdal višji prokurator osrednjega sodišča v Caracasu ukaz, da se ga zapre. Zunanji urad bo stavil tozadeven predlog na nemško vlado. Sleparski bivši danski minbter Alberti, ki je poneveril mnogo miljonov kmečkega denarja in bil med kazensko preiskavo oddan v psihiatriško opazovanje, pride zopet pred sodišče. Zdravniki so namreč izjavili, da jc duševno zdrav. Alberti je sedaj že tudi priznal in obširno pojasnil svoja kaznjiva dejanja. Kdaj pojde prva ladja skozi Panamski prekop? Novi predsednik ameriških Združenih držav, Taaft, si je ogledal dela v Panamskem prekopu in odobril prvotni načrt z zapornicami. Ob tej priliki je izjavil višji inženir polkovnik Goethal, da bo na novega leta dan 1915. splavala prva ladija skozi prekop. Zloglasni Eulenburg se bliža svojemu koncu. Oslabel je popolnoma in večkrat izgubi zavest; katastrofe je pričakovati v kratkem. Njegova smrt bo rešila nemško javnost pred jako neprijetno kazensko-sodno afero, ki ie v svoj vrtinec potegnila toliko sijajnih nemških imen. Novo veliko sleparstvo v Budimpešti. Budimpeštanska policija je prišla na sled velikemu sleparstvu tamkajšnjih zlatarjev. Isti so namreč razpečavali prstane, ki so 'bili v sredi napolnjeni z ničvredno maso in tako spretno izdelani, da slepar-stva niti državni puneovni urad ni opazil. Dognalo se je, da je s temi prstani bila preplavljena ne Ic vsa Ogrska, marveč tudi inozemstvo. Sleparske prstane je izdelovala juvelna tovarna Arpada Fischer. ki je v preiskavi izjavil, da jih je izpečal najmanj 10.000, da pa za potvorbo ni vedel. Znanega madžarskega revolver-žur-nalista Garaia so zasačili na novem poizkusu izsiljevanja. Poslal je neki ameriški porcelanski akcijski družbi ščetni odtisek že stavljenega kompromitujočega članka ter zahteval visoko vsoto za uničenje istega. Dotični uradnik je navidezno bil pripravljen do izplačila, v resnici pa je poslal po redarje, ki so potem lopova aretirali in izročili sodišču. Za nadzornico vseh strokovnih šol za ročna dela in gospodinjstvo v Hrvatsko-Slavonski je imenovana gdč.KIotilda Cvc-tišič, doslej ravnateljica na ženski strokovni šoli v Zagrebu. Prva cerkev v potrebnem ozemlju, iz Reggio di Calabria poročajo: Včeraj zjutraj je bila blagoslovljena prva lesena cerkev, ki so jo v vasi Napoli zgradili mornarji vojne ladije istega imena. Prvi maši je prisostvovalo mnogo občinstva. Doslej so oblasti v Mesini naštele 1200 rodbin z 470(1 osebami. — Porcije so od 65.000 znižali na 58.000, da podpirajo samo resnično potrebne. 17 oseb utonilo. Iz Milana poročajo: Prevrnil se jc čoln s 17. ženskami in dve-ttii moškimi, ki so se peljali včeraj pri Ca-lulzio preko reke Adde. Ker ni bilo pri rokah drugega čolna, jc bilo vsako reševa- nje izključeno. Vseli 17 oseb, ki so bile v čolnu, je utonilo. Utopljenke so bile delavke v neki predilnici. Riba-roparica Piranchas. Raziskovalec liiibner (poroča o mali ribi Piranchas, ki je velika roparica. Riba živi v jatah v tropskih rekah južne Amerike in je človeku jako nevarna, čeprav je samo poldrugo ped dolga. Ima silno ostre zobe, katere Indijanci devljejo v svoje pšice. V svoji požrešni drznosti se lotijo piranhasi tudi človeka in ga v hipu raztrgajo kos za kosom in požro; zato se ljudje v do-tičnih vodah niti ne upajo kopati. ITALIJA PLAKA. Iz Rima se javlja: Veliko strašnejša kakor potres je birokracija. Italija je smrtno žalostna, toda ne samo radi potresa, ampak bolj skoraj radi tega, kar je pozneje prišlo. Ne samo žene in otroci, možje plakajo, ker ne morejo pomagati. Vsaki dan se v Messini in Kalabriji izkoplje izpod razvalin več mrličev, ki še niso pričeli trohneti in so torej šele pred kratkim pod razvalinami zapadli smrti. Strašna je misel, da bi se bilo lahko rešilo 20 do 30 tisoč človeških življenj več, ako bi ne bilo — birokracije. Na tem ne dvomi v Italiji nihče več, od najbolj bedastega kmeta pa do najinteligentnejšega moža, da so ti živi pokopani ubožci umrli najgrozovi-tejše smrti in nihče več ne dvomi, da bi se bilo to gorostasno število lahko veliko, veliko skrčilo in moralo skrčiti. O neredu, slabemu gospodarstvu in nezmožnosti v Italiji bi se dobil morda majhen pojem, če se pove, da ni mogel niti justični ministei O r I a n d o prodreti z denarjem in prošnjo, da 'bi se njegovo nečakinjo izkopalo izpod razvalin in morda še pravočasno rešilo smrti. Govoril sem z osebami, ki so iz Milana, Florence in drugih mest, z denarjem in drugimi sredstvi zadostno preskrbljeni potovali v Messino, da bi tam uredili, kar jim je ležalo na srcu; vsi so se po 3 do 4 dnevnem boju z ondotnimi oblastnijami sami do smrti izmučeni, vrnili nazaj brez vsakega uspeha. Poslanci vseh strank in kontrarnega političnega naziranja delujejo skupno, da bi položaj ublažili, toda brezuspešno in sedaj — deloma — prepozno. Vsi časopisi prinašajo vsaki dan nova poročila o nezgodi, ki je zadela Italijo. »Cor-rier d'italia« piše n. pr. pod naslovom: »Strašnejše kot potres so grozne zmote in prevare v Messini. Resnica je, ki je vsakemu znana, od zadnjega korespondenta zakotnega lističa pa do ravnatelja največje politične stranke, da je to, čez mesto Messino razprostrto obsedno stanje, zahvala uničujočega dela birokracije, ni postalo samo nepotrebno, ampak je pre-bivavstvo obtežilo z veliko izgubo iu po-gubilo toliko nadepolnih življenj. V resnici imamo sedaj po 22 dneh celo armado ubežnikov, katere so proti njihovi volji in z silo prepeljali v druga mesta, kjer bodo morali živeti od milodarov dobrih src in seveda tudi zelo pomnožili vrste brezpo-selnežev; imamo po 22 dneh še cel narod mrličev pod razvalinami, katerih še niso odgrebli in morda še veliko ranjencev, umirajočih in živo pokopanih, kateri so vsi od generala Mazze neusmiljeno obsojeni na smrt. Njemu je seveda to egalno, on je javna nasilstva odpravil in varnost ^boljšal, bančne blagajne rešil, precej pisarn uredil in zaposlil precejšnje število ljudij z različnim pisarjenjem mesto z rešilnimi deli. Ljudi, katerih hiše so ostale nepoškodovane, se mu je zdelo potrebno hitro prepeljati v Livorno ali bogsigavedi kam, roparji pa so se med tem časom nemoteno urili v svojem »fachu«. Geografi-čno karto Sicilije pozna ta vzorni general tako malo, da je med prebivalce porušenih vasic privandral s živili šele čez kakih 14 dni. (Ce so vsi ital. generali taki, se nam torej vojske z Italijo ni bati.) Da so dobili ubožci kos kruha, so morali oble-tati štiri pisarne, ki so 'bile na štirih ladi-jah, med tem pa je stala na obrežju množica voz obložena z živili v največjem dežju tako, da so dobili ubožci živila že vsa pokvarjena. V 22 dneh ni bilo mogoče postaviti zadostno število barak kljub temu, da je bilo pri delu več sto inženirjev. — Zakaj? Lesa še niso pripeljali. Torej več ko tri tedne že vozijo les za barake, ubogi prebivalci pa v največjem dežju čakajo nanj. — Kdo ve, če les sploh pripeljejo? Med tem pa so v Rimu skoro pozabili, da Messina več ne stoji, kajti vsaki dan prihajajo od ministrstva pisma na različne pisarne, ki so že davno porušene in od katerih personala živa duša več ne živi. V gornjem delu mesta se še ni zasadila lopata v razvaline. Pa kaj je človeško življenje. ko se mora prej vendar spisati različne protokole in prepise o tatvinah, raz-žaljenjih itd.! Da. da bolj ko potres nas teži — birokracija.« — Tako »Corriere d' Italia«. IZGNANI ŽIDJE IZ IRKUTSKA V SIBIRIJI. Vsi v Irkutski živeči Zidje, okolu dva tisoč, so bili izgnani iz mesta in okolice. Zidje so se obrnili na ministrskega predsednika Stolipina in sibirskega poslanca dume, Beluseva, proseč ga, naj jih vlada ne preganja in gmotno ne uniči. — Dosedaj Stolipin ni odgovoril. POJACENJE POSADK V SIBIRIJI. Iz Petrograda poročajo, da je vojni minister sklenil pojačati garnizije v Sibiriji, da bo Rusija pripravljena nasproti vsakim agresivnim načrtom Japonske. Istočasno se pomnoži število lokomotiv in vozov na sibirskih železnicah na način, da bodo pri vztočno-sibirskih posadkah pripravljeni za eventuelno mobilizacijo posebni vojaški vlaki. Telefonsko In brzojavna porotno. VELIKI PRETEPI V DRŽAVNEM ZBORU. — ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA ZAKLJUČENO. Dunaj, 5. februarja. Vsled nove današnje češke obstrukcije ie bilo zasedanje državnega zbora po nalogu cesarjevem danes zaključeno. Položaj je bil nevzdrž-ljiv, poslabšal se je pa še vsled izjave voditelja trgov, ministrstva Mataja, da je češki jezik pri čeških poštnih uradih tudi dopusten. Cehi so bili radi tega razžaljeni, včeraj so atakirali Mataja in zahtevali, da Mataja to izjavo korigira. Mataja je to koncem včerajšnje seje tudi hotel storiti, a je prišel prepozno v dvorano, ko je Weiskirclmer že sejo zaključil. Nemci so za namero vlade zvedeli ter so izjavili, da bodo smatrali za napoved boja, ako se vlada uda Cehom. Bienerth je bil med dvema ognjema, a je potegnil z Nemci. Dunaj, 5. februarja. Deputacija, katero so Nemci pod vodstvom Chiaria poslali k ministrskemu predsedniku, je tako vplivala na Bienertha, da je Bienerth v današnji seji izjavil, da vlada ne poda od Cehov zahtevane izjave. Ko so ministri zavzeli svoje sedeže in je Bienerth to izjavil, so češki radikalci pričeli strahovito razgrajati. Piskali so na piščalke, bobnali na bobne, razbijali po pultih in klopeh, tamburirali na tamburice in trobili na velik rog. Bienerth je ostal kakih pet minut mirno sredi ministrov. Predsednik je v enomer zvonil in kričal: Mir! Mir! Ker le ni bilo miru, razgrajanje pa vedno večje, je Bienerth izročil predsedniku zapečateno kuverto. Mnogo poslancev je to opazilo. Klicalo se je, naj bo mir. Tudi Cehi so opazili, da je dobil Bienerth važno vlogo in so se nekoliko pomirili. Predsednik je nato med splošno pozornostjo naznanil, da je zasedanje državnega zbora zaključeno. Dunaj, 5. februarja. Ko je predsednik naznanil, da je zasedanje zaključeno, so vsi ministri in predsednik takoj zapustili svoja mesta, češki radikalec Lisy pa je pograbil rog ter je začel zopet trobiti. Tu skoči proti Lisyju nemški prosti socijalec Simon Stark, da bi Lisyju iztrgal rog. Nekaj čeških radikalcev je priskočilo na pomoč Lisyju. Nastal je pretep, v katerem je Stark podlegel. Češki agrarec Udržal je hotel Lisyju na pomoč, a so mu to preprečili nemški poslanci, ki so ga suvali. Ko je to videl češki agrarec Spaček, mislil je, da je Udržal v nevarnosti in je hotel Udržalu na pomoč. Spaček je skočil preko več klopi. Nemci so mislili, da jih hoče napasti ter so se nakrat obrnili proti Spačeku. Nastal je strahovit pretep. Pretepači so bili kar na kupu ter so se držali celo za grla in se davili. Spačeka je vlačil češki radikalec Kraut semtertja. Nemci so Spačeka s klopi metali na tla in hodili po njem z nogami. Končno se je Spačeku posrečilo izviti se napadalcem, skočil je na neko klop in se pokazal zbornici, kakega so napravili Nemci. Bil je ves raztrgan, ovratnika ni imel, videla se je samo raztrgana srajca, brada razkuštrana, jopič je bil ves v cunjah. S kako strastjo so se poslanci pre-tepavali, priča dejstvo, da je nekdo Udr-žala do krvi ugriznil v prst. Dunaj, 5. februarja. Ko je pretep prenehal, zadonela je po zbornici cesarska himna. Zapeli so jo krščanski socialci, socialni demokrati so peli pesem o rdeči zastavi in delavsko himno, Malik in Iro sta intonirala »Die NVacht am Rhein«, a se jima jc zbornica le smejala. Cehi so peli Hej Slovani«. Ko so socialni demokratje šc enkrat zapeli delavsko pesem in je galerija aplavdirala ter mahala z robci, so poslanci počasi zapuščali dvorano. Razburjenje pa je bilo še na hodnikih veliko. Dunaj, 5. februarja. Tudi Fresla so Nemci klofutali in mu strgali obleko. Tudi mnogo Ncmcev jc. bilo nabitih. Šc na hodnikih po seji so si poslanci grozili. Dunaj, 5. februarja. Splošno se sodi, da zasedanja državnega zbora samo ka- kih štirinajst dni ne bo. Računajo s spremembo kabineta in da Bienerth v kratkem demisionira. Med kandidati za Bienertho-vega naslednika se čuje Gautschevo ime. Z zaključenjein državnega zbora so brezpredmetni vsi nujni predlogi in vil predloženi zakonski načrti, ki so bili v odsekih. Poslanci sedaj nimajo imunitete in ne dobe dijet. Dunaj, 5. februarja. Domnevajo, da bodeta G a u t s c h ali B e c k sestavila parlamentarno ministrstvo. MADŽARI ZA »MUČENIKE« LETA 1848. Budimpešta, 5. februarja. Barabas je vložil v zbornici poslancev predlog, da naj ogrska država nakupi prostor, kjer so leta 1849 usmrtili 13 madžarskih vstašev — »mučenikov«. Vlada baje sama stori potrebne korake, da se to zgodi. USTAVA V BOSNI. Sarajevo, 5. februarja. V ponedeljek se snide pod predsedstvom barona Benka komisija, ki prouči načrt bosanske ustave. Povabljenih je devet moslimov, sedem pravoslavnih, pet katolikov in en Žid. TURČIJA DOBI DENARJA. Peterburg, 5. februarja. Vest, da bi Turčija na odškodnini za vzhodne želez- nice ne dobila odškodnine v gotovini, ne temelji na resnični podlagi. 48.000 RUBL.JEV V PECI. Krakov, 5. februarja. V nekem, tukajšnjem hotelu so našli med pepelom 48 tisoč rubljev. Skril je denar med pepel neki ruski ropar. Meteoro*ogi6no poročilo. ViSlna n. morjem 306*2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm 2 Čeo up* □ ^ iov«n|ft Slanic barometri v mm Temperatur* po Celili« Vetrovi Nebu m J) c " t-š -1 23-O". 4 9 zvei. 730 3 4*1 sl. jzah oblačno o-o 5 7. zjutr, a pop 303 30-1 — 2 4 sr. ssvzh. 6 0 sl. sever * 1 Srednja včerajin|a temp. t'5", norm. — 13». TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 5. februarja Pšenica za april . . 12 68 Pšenica za oktober I. 1909. . . . i 0 86 Rž za april 1. 1909 . . 10 10 Oves it april . 8 60 Koruza za maj 1. 1909 . . . 7 29 Efektiv: 5-10 dražje. Restavracijo na Južnem Kolodvora. Prednaznanilo. Slavno p. n. občinstvo, osobito velecenjene gospe si usojam najvljudneje opozoriti na vel. slanikovo pojedino ki jo po vsakoletni navadi priredim na = pepelnično sredo. = Točilo se bo cb tej priliki zopet slovito = Salvatorjevo pivo. = 320 Velespoštovanjem udani Josip Schrey, resta.vra.ter. 2-1 Kolodvorsko restavracija 321 1 1 V soboto, dne 6. februarja 1909 KONCERT slavnega seksteta na lok. Pri tej priliki se bodo točila noslednja Izborna vina: spe-cialitete: Krožki teran, iz Gumpoldskirchna (Kumcr, c.In kr. dv. zal Schlossberg lastni pridelek), cviček dr. Schmier-maul-a itd, - Izborna gorka In mrzlo Jedila na razpolago. K obilni udeležbi vabi vse velecenjene stalne in druge goste ter p. n. občinstvo sploh velespoštovanjtm udani Jos. Schrcy, restovrater. Vstopnina 40 v. začetek ob l url zvečer.