XV. letnik.	V	Gorici,	aprila	1907.	"	14.	številka.
'--------------
Uhaja T»ak Četrtek b 10. uri dopoldne. Rokopisi »o ne vra-Sajo. Ncfrankovana le n» spre-
|pmtjo
Ona listu maja ■ celo leto 4 krone, im pjl leta 2 kroni. £a manj premožne ta celo loto 3 krone, •a pol l«u K 1'60. t« Nnitilijo je cena htiu b K, ia drage it>JrlH UfMi Avstrije 6 K.
čok apiso »prejema ,, Narodna Tilkama11 » Onrici, ulica Vet-tniini it. 9.
it0^!n cdgotorni urednik : Ivan Bajt v Gorici.
Naročnino in naznanila s pr e j e m a upravnišivo, Gorica SenienUka ulica St. 16. Posamezno Jte-▼ilke «u prodajajo t tobaknrnah v Šulaki ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Daumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. H. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pog dbi.
Tinka „Kttro(itt» Tisknrna“ (edgnv. L. Loke/ir) t Gorici.
ROJAKI!
Osrednji volivni odbor, sestavljen iz odbornikov društva »Sloge« in zaupnikov iz cele dežele, obrača se do Vas v velevažni zadevi.
Volitve v državni zbor so pred durmi in treba bo skupnega napornega dela, da se izvršijo deželi v čast in v korist slovenskemu narodu, ki biva v nji.
Vsakdo je poklican sodelovati pri tem imenitnem delu, bodisi s tem, da sam voli, bodisi s lem, da druge vspodbuja k volitvi in jim kaže, kako iinajo voliti.
Kakor so deležni boja tisti, ki se s sovražnikom bijejo, in tisti, ki bojevalcem liratie donašajo, tako se deležijo volivnega boja volivci, ki oddajo svoje glasovnice, in nevolivci, ki volivce osrčujejo in poučujejo, da pametno in koristno volijo.
Volivna borba je skupna zadeva vsega naroda. Vsakdo je poklican in dolžan udeležiti se je ter imeti pri tem vedno pred očmi narodovo čast in korist brez postranskih ozirov.
Državna ustava ne daje nika-kega navodila, kako naj se narod organizuje za preimenitno delo. Edini določbi v tem oziru sta državna zakona o društvih in zborovanjih. Zato mora narod, držeč se teh določb, sam ustvariti si svojo organizacijo, ki je tako potrebna, kakor vojaku direktiva in disciplina, ako hoče, da zmaga.
Goriški Slovenci, prepričani o potrebi najstrožje organizacije, ako hočemo obstati pred nasprotnikom, smo združeni že več desetletij v narodno-političnem društui »Sloga«, .ki po svojih močeh vrši svojo težavno nalogo ter si pridružuje o raznih težavnejšili prilikah rodoljube iz vse dežele, da mu pomagajo v njegovem delu.
Tudi z ozirom na letošnje volitve Bi je odbor pridružil rodoljubov in zaupnikov po vsi deželi, ki naj ga obveščajo o mnenjih in željah, o potrebah in mišljenju ljudstva in o vsem, kar se godi, ter urejujejo svoje delovanje v dosego skupnega cilja po navodilih iz središča, oziroma po skupnem prepričanju v soglasju z društvenim odborom. V soglasju z narodom in njegovimi zaupniki in ne po svoji volji hoče postopati in postopa osrednji volivni odbor.
Iz vse dežele doni mu naproti le en glas: »Varujte in branite pravice goriških	Slovencev in	pospešujte
njim na	korist vse, kar	sega v	nji-
hovo narodno, družabno (socialno), gospodarsko in politično življenje, ter delujte za napredek in pravo svobodo na verski katoliški podlagi po namenu, ki si ga je stavilo društvo »Sloga« v svojih pravilih, in po podrobnih načrtih, katere so začrtali trije slovenski katoliški shodi, z vednim ozirom na morebitne posebne potrebe in razmere v go-riški deželi«.
Temu pozivu je služilo in služi društvo	»Sloga«; temu	pozivu	se
odziva osrednji volivni	odbor,	ko
stopa pred . goriške rojake ter jim priporoča kandidate za bližnjo državnozborsko volitev. Kandidati so: t. za sodni okraj goriški (brez občin Gorica in Ločnik)
iosip fon,
c. k. sodni tajnik v Gorici;
2. za sodne okraje: Ajdovščina, Komen, Sežana
Dr. Peter iaharnar,
c. k. deželnovladni svetnik v Črnovicah;
3. za okrajno glavarstvo tolminsko in kanalski sodni okraj
Dr. flnfon Gregorčič,
profesor bogoslovja v Gorici.
Osrednji volivni odbor je postopal jako previdno, predno se je odločil za imenovane kandidate.
Na Krasu in v ajdovskem okraju je »Sloga« sklicala zaupne shode, na katerih se je dr. Peter Laharnar predstavil volivcem ter bil soglasno sprejet in proglašen za kandidata.	(
Za goriško okolico sta bila ra-zun drugih posvetovanj zaupna shoda v Gorici 7. in 21. marca, na katerih je bil Josip Fon soglasno in navdušeno sprejet za kandidata.
Iz okrajnega glavarstva tolminskega in kanalskega sodnega okraja so prihajala poročila posameznikov in zastopnikov večjih skupin, ki so vsa soglašala za dr. Antona Gregorčiča kot prihodnjega kandidata v tem volivnem okraju.
Na podlagi takih soglasujočih izjav osrednji volivni odbor ni mogel drugače, nego da sc je pridružil narodovi volji, izraženi na tak sijajen način, ter da je tudi on pritrdil lem soglasnim kandidaturam.
Osrednji volivni odbor jo to z veseljem storil, ker jo dobil jamstvo, da imenovani rodoljubi, katere čisla vsak poštenjak, stojijo nepremakljivo na zgoraj označenem programu, da so pripravljeni varovali in braniti ljudske koristi v vsakterem oziru.
Poleg narodnih vprašanj oglašajo se dandanes vedno glasneje gospodarska in socialna, verska in delavska vprašanja, katera bo treba reševati in rešiti v duhu prave svobode, resničnega napredka in splošnega človekoljubja. V vseh teh ozirih
V GORICI, dne 25. marca 1907.
Za osrednji volilni odbor:
smemo pričakovati od imenovanih rodoljubov, ako bodo izvoljeni, najkrepkejše podpore.
Smemo pa to od njih pričakovali, ker so v visoki meri nadarjeni, izobraženi, delavni, preskušeni in na vsako stran usposobljeni za imenitni poklic ljudskega zastopnika, ki zahteva, da poslanec ljubi svoj narod, da je delaven, vztrajen ter toliko izobražen, pogumen in spreten, da je mož na svojem mestu nasproti drugim poslancem in nasproti vladi.
»Slogi« in volivcem čestitamo, da so jim na razpolago taki kandidati, katerih sme biti vesel vsak rodoljub, kateremu je na tem, da so goriški Slovenci častno zastopani v državni zbornici.
Zato pa na delo, rodoljubi iz vseh krajev in okrajev dežele. Na stran vsak pomislek in vsaka osebna mržnja. Čas posvetovanj, ugovo-vorov in prigovorov je potekel; nastopil je čas združenega dela za skupne in obče smotre, katerim se morajo podrediti postranski oziri. Osebe stopajo v ozadje; v ospredje stopajo ljudska blaginja in volivna disciplina, kateri naj se vsakdo pokori.
Vse strankarstvo naj poneha in zaprta naj bo pot vsakteremu poskusu, da bi zdražba in pustolovstvo posameznikov delila krdela volivcev, katerim vsem je le ena misel in ena želja: blagobit ljudstva v vsestranskem napredku na verski katoliški podstavi.
Dne 14. maja naj bo za goriške Slovence prazničen in slovesen dan, slovesen po sijajni zmagi z možmi, ki so že zdaj v čast in ponos našemu narodu, in ki so izredno sposobni, biti njegovi zastopniki v državnem zboru.
Dr. Fran Pavletič,
odvetnik.
Illii/Jj Grč«,
župnik in deželni poslanec.
Dr. Anton Brecelj,
zdravnik.
I)r. A. Gregorčič,
profesor bogoslovja.
Anton Klančič,
župan in deželni poslanec.
I)r. Andrej Pavlica,
stolni vikar.
Dr. Josip Dcrniastia,
odvet. koncipijent.
Josip Vidmar,
župan in načelnik okr. cest. odbora.
Ferd. Sfiligoj,
veleposestnik.
Andrej Lutman,
župan in posestnik.
Josip Cotič,
st roj ar.
Za kom pojde ljudstvo ?
V	očigled bližnjih volitev je liberalni tabor zagnal velik krik z očitnim namenom, da bi nadomostil z vpitjem one razloge, ki sicer manjkajo njegovi stranki. Raj za boga imHjo na nebi liberalci, kar bi jih moglo priporočati slovenskemu naroda? Ozrimo se v preteklosti Žalosten spomini Odkar so se naprednjaki osamosvojili, nič drugega niso delali kot razdirali in ovirali. V panogi narodnega gospodarstva so v strankarstvo zavlekli naše denarne zavode ter nas celo v tej stroki prisilili do razkola. Komu ni več v spomina ravnanje liberalnih kolovodij z ,,Ljudsko posojilnico.“ Naših šolskih ustanov niso mogli spraviti v svoje strankarske roke, zato so pa vsaj nasprotovali in ovirali, kar so mogli. Saj ni še pozabljeno zadiranje Gabršče-kovo „Soče“ v naš „Šolski DomM. Na rodoljube, ki že leta iu leta žrtvujejo vse svoje moči zr. prospeh našega ljudstva, izlivajo liberalci svoj srd na ostuden način. A še tu niso obBtali. —
Vrgli so se na vero, na katoliško cerkev in njene ustanove, zlasti na zakrament sv. zakona. V dolgoveznih člankih sta „Soča* in »Primorec* napadala od Boga zapovedano nerazdruž-ljivost zakona ter zagovarjala razporoko in prešestvo. Potem pa so la dva lista še ponašata, da nista brezbožna 1 »S o č a" in »Primorec" z imenovanimi in še drugimi članki zapeljujeta naše krščansko ljudstvo v nevero in v upor zoperbožje zapovedi, torej sta očitno brezbožna in pohujšljiva časnika. „Soča“ in »Primorec" sta glasili liberalne stranke na Goriškem, ki ni ugovarjalu zoper tako pisavo, zatorej tudi lej stranki ostane vtisnjen sramotni pečat, da odobruje razporoko.
Krščansko ljudstvo I Ali se boš zavzemalo za Ijadi, ki te hočejo speljali v brezbožnost? Ali boš volilo v državni zbor poslance, ki bodo sklepali postave krivične kat. cerkvi, nasprotno sv. veri? Kako bi mogel kateri krščanki mož to zagovarjati pred svojo vestjo?
Slovensko ljudstvo I Ali hočeš postaviti za svoje voditelje ljudi, ki so do-sihmal razdirali in ovirali vsako koristno delo, ki se je vršilo v hasek in čast goriških Slovencev ? Mi ne zanašamo na versko in nurodno zavest našega ljudstva, da bo sodilo na dan volitve naše liberalce tako, kakor zaslužijo.
Kaj mislijo liberalci o kmefu?
Zdaj pred volitvami se vsiljujejo naši liberalci Gabrščekovega kalibra kakor podrepne muhe kmetom ter jim zatrjujejo svojo ljubezen. Jako veliko govore in pišejo o svoji ljnbezni do ljudstva. Seveda, ker bližajo se volitve. Kadar ni volitev, pa pišejo naši liberalci o kmetu čisto drugače. Kakor je »Soča" glasilo naših liberalcev, izhajajoče trikrat na leden, tako je ,Slovenski Narod"
LISTEK.
Vrag in brata.
Macedonska pravljica; zapis I. Naster.
Nekoč sla bila dva brata, ki sta se zelo ljubila. Ali vrag jima je bil ne-vošljiv in zato je napravil, da sta se sprla in stepla. Starejši brat udari s sekirnim ušesom po mlajšem bratu in izteklo mu je oko. Tedaj se mlajši brat prestraši, bal se je, da ga oni ubije in zato je pobegnil. Bežal je, bežal, pa je prišel na neko mesto. Ko so je bilo zvečerilo, se je zelo bal prenočili na tleh, in zato je splezal na visoko drevo. Po noči, ko je sedel vrhu drevesa, je čul, da govore spodaj neki neznani ljudje, la poslušal je, da bi čul, kaj bodo govorili. In spoznal je, da so bili satani zbrani pri svojem poglavarja; in ta jih je izpraševal, kje so bili in kako hudo in z o so napravili ljudem. Eden reče: »Videl sem dva brata, ljubila sta Be zelo ali jaz sem ju nadražil, da sta se jela pretepati, in starejši brat je udaril mlajšega ter mu izbil eno oko". Drug satan pravi: »Jaz sem se vmešal med neke mojstre ter jih nadražil, da so se stepli s sekirami in s toporišči v toliko, da so bili trije do smrti ranjeni". Zopet drug veli: »Jaz sem napravil, da je car-eva hči padla ter si zlomila obe nogi*.
dnevno glasilo goriških in drugih pokrajinskih slovenskih liberalcev. In v tem listu najdemo dovolj gradiva za dokaz, kako slovenski liberalci mislijo o kmetu. Samo nekaj vzgledov I Poslušujmo liberalno sodbo o kmetu:
„Našo kmečko ljudstvo še ni zrelo, za nikako javno delovanje. Takemu ljudstvu dati v roko splošno volilno pravico, jo ruvno tisto, kakor če bi se dala otroka v roko nabila puška."
„Kar dandanes naš kmet misli, ni za nič."
»V gospodarstvo se vtika naš kmet z nevednostjo novorojenega otroka. Duševna revščina našega kmeta je neznosna; ne vidi nič, ne sliši nič, ne občuti nič, prav kakor hlod je, ki se potem razreže v farovške deske."
»Naše kmečko ljudstvo je OBtalo surovo, nevedno in za vsak napredek nesposobno."
„Naš kmetje k večjemu polčlovok."
»Naše ljudstvo je v resnici bolno, na njegovem telesu se kaže grda oteklina, ki preti vsak hip zastrupiti še tisto malo krvi, ki se pretaka po izsušenem telesu slovenskega naroda."
„Naš kmet je hudobno otreč\“
Tako glavno liberalno glasilo »Slo-venski Narod." Kako pa sodijo sami go-riški liberalci o našem kmetu, nam je treba samo spomniti na pisanje »Soče" in „Primorca" o priliki našega shoda zaupnikov v hotelu »Central." ,Tedaj so prišli kmetje iz cele dežele, bilo jih je na stotine Bamih krepkih, odločnih slovenskih kmetov in delavcev. A „Soča“ in „Primorec" sta jih psovala z „ljudmi zadnje vrste.* O naših volivcih, ki prihajajo na naše shode, pišejo liberalni listi, da so backi i. t. d. Liberalna Btranka, najsi sama sebe imenuje, kakor hoče, je v resnici stranka raznih mogotcev in oderuhov, ki izmozgavajo in izrabljajo kmečko ljudstvo v svoje sebične namene. Daje „!iberalna“ ljubezen do kmelt;" le prazna fraza, je dokazal sam vodja goriških liberalcev tiskar in trgovec Gabršček, ki je govoril na zadnjem soc. demokratičnem shodu. Pri „tej priliki, kakor smo že poročali, mu je ušlo, da je povedal, kar v resnici misli
o	kmetu. Dejal je, da od kmeta ni pričakovati slovenskemu narodu rešitve. In taki ljudje, ki tako mislijo o kmetu, vabijo sedaj ob volitvah kmete v svoj tabor, ker bi s pomočjo zaničevanega kmeta vendar radi prišli do svojih sebičnih političnih namenov.
Ali so bodo kmetje dali izrabljati od liberalcev? Nikdar! Proč, z brezversko liberalno stranko I
Občni zbor
„Eksportne zadruge" za zelenjavo.
V	torek popoludne se je vršil v Št. Andrežu v Lutmanovi dvorani občni zbor „Eksportne zadruge za zelenjavo", katerega se je udeležilo iz goriške okolice okoli 300 članov. Ta zadruga vzbuja med kmetovalci v goriški okolici veliko zanimanje in upamo, da prinese boljših časov posebno glede krompirja, ki se je
Zopet drug omeni: „Pred nekoliko časom sem napravil, da sta se jela prepirati neki mož in neka žena".
Drugi vragi, ki so poslušali, so se jim jeli rogati in dejali so: „Pač niste bili za nič, da niste mogli hujšega napraviti. Kaj pa je to? Naj bi le kdo povedal onemu, ki mu je oko izteklo, da naj se umije z vodo, ki teče tam izpod onega kamena, pa bi takoj izpregledal. In mojstrom in carjevi hčeri treba le, da se umijejo z njo, pa takoj ozdravijo. In ženi in možu, ki se prepirata, treba le, da se umijeta ž njo, pa se ne bosta več prepirala !“
Odepeli mladenič je čul to na drevesu, pa jo šel in se umil z ono vodico, in videl je zopet kot poprej. Potem je šel in povedal mojstrom, in vsem dragim, ki so trpeli radi zlodejev. In slepec je dobil mnogo nagrade od njih, ker so ozdraveli zaradi zdravilne vode. In šel je dalje h kraljevi p tlači ter je prosil, naj ga puste k carju. Iu pastili so ga. In ko je prišel pred carja, ga vpraša ta, čemu je prišel; on pa ir.u odgovori: »Presvetli car, hčerko so ti zdravili zdravniki, ali niso je ra igli ozdravit-; o jaz se upam, ozdraviti jo v 24 urah, da bo taka, kot je bila poprej". Car ma reče: „Ako napraviš v dveh dnevih, da bo hči zdrava, pa dobiš .veliko nagrado; ako je pa v dveh dnevih ne ozdraviš, pa daš glavo!"
lansko leto prodajal po Bramotni coni 3—4 K kvintah Vsi kmetovalci v naši okolici so prepričani, da je tako ceno zakrivil znani konsorcij v Girici, katerega vodi neki žid. Shoda hb je udeležilo tudi mnogo drugih, ker govorilo se jo splošno tudi o nekem političnem shodu,
o	poroda neke »agrarno" stranke za Lli-žajočo se državnozborske volitve, stranke, ki bi sedolu na dveh atolih in delila lekcije sedaj na levo, sedaj na desno, ter sama bila nekaka — nadstranka brez glasila.
Občni zbor jo olvoril s pozdravom štandrožki župan g. And. Lutman ter dal besedo potovalnemu učitelja kmetijstva g. Ant. Štrokeljn, ki je pojasnjeval zadružna pravila. Povedal je, da iz naše okolice vsako leto izvozi približno do 550 vagonov krompirja, v zadrugo pa da je do sedaj pristopilo okoli 400 kmetovalcev, ki pridelajo za 400 vagonov krompirja. Dalje jo rekel, da je prosil za zadrugo dežolne podpore, a da poslanci so preveliki gospodje, da bi se za to brigali in rekel: »Vidite, take poslance imamo v deželnem zboru, ki se ne zmenijo za kmečke potrebe, ki nimajo smisla za kmečki napredek in kmetovo blagostanje." Tukaj moramo nekaj opomniti, namreč, da je g. učitelj Štrekelj ved orna vezal otrobi. Pričakovali bi od g. učitelja malo več lojalnosti. 0 čitanje, da se naši poslanci ne zmenijo za kmečke potrebe, ni na mestu, in tndi očitanje, da so naši poslanci zavrnili prošnjo za podporo »Eksportni zadrugi" ne odgovarja resnici. Ko se je šlo za dovolitev podpore »Eksportni zadrugi", so vsi slovenski odsekovi člani glasovali za podporo. A kdo je kriv, da imajo Lahi v gospodarskem odseku večino? Menda ne uaši poslanci I Iu a<o bi tudi prišla proš- , nja za podporo pred deželni zbor, ali g. učitelj, da bi se ji drugače godilo ka-
i	kor v odseku? Pri vsej dobri volji naši ( poslanci niso mogli izposlovati podpore za »Eksportno zadrugo", kar je samo ob j sebi umljivo, ako se pomisli, da je de- j želni poslanec isti Bom big, ki je na- J čelnik konsorciju, ki je do Bedaj izvažal skoraj ves krompir iz naše okolice. In Bombig ima za seboj celo laško večino.
S tem menda ja dovolj povedano. — V nadaljnem svojem govora je g. Štrekelj navduševal kmete k skupnosti, vzajemnosti in medsebojnem podpiranja, ki je edina rešitev kmetova.
Za tem je sledila volitev načoistva. Načelnikom jo bil soglasno izvoljen g. And. Lutman, župan štandrežki, prvim podnačelnikom g. San ni g, župun bi-ijenski, drugim podnačelnikom g. Fr. Cernic, župan šempeterski. Potem se je vršila volitev 8 članov v nadzorstvo, pri kateri priliki so se prikazala neka štandrežka nesporazumljenja. Volitev je bila burna.
S tem je bil oficijolni del zborovanja končan. Tudi mi želimo novoustanovljeni zadrugi najboljšega vspeha, da bi se ji posrečilo po vzajemnem delovanja in medsebojnem podpiranja doseči svoj namen. Politiki pa naj bodo zaprta vrata v zadrugo in ostati mora le gospodarska zadruga, ki ima edini namen
Mladenič odgovori: »Presvitli car, nočem več živeti, ako je ne ozdravim*. In zdaj jej da one zdravilne vode; in ko se je bila umila trikrat s to vodo, pa je bila zdrava kot poprej. Tedaj ga car bogato obdari in zapove, naj ga oblečejo v lepo obleko in naj mn dajo voz in par lepih konj. In slepec odide na dom.
Ko te približa rojstni vasi, nakupi si čedo ovac in jih žene proti doma. Ko je videl brat, da je nabral mlajši v kratkem času toliko bogastva, ni se mogel vzdržati in vpraša ga takoi: Icie |o dobil toliko bogastvo. Tedaj Be zlaže mlajši Btarejemu: »Brate, ti si me hotel ubiti; ali jaz sem pobegnil sem od tebe m ko se je bilo zvečerilo, sem zlezel na neko drevo. Opolnoči so prišli tam mimo neki bogati ljudje in so zakopali denar pod drevo. Zajutra sem izkopal deisr in si nakupil ovce. In zdaj, če hočeš, da bodeva živela tako bratovsko kot p »prej: dara ti polovico mojih ovac, samo če ini hočeš biti ovča- ter ini jih pasti?"
Starejši brat se razsrdi ker mu je rekel brat, naj mu pase ovce, in reče mu: »Ne, sam pojdem tje in zlezem na ono drevo, pa počakam, da pojdejo tam mimo kaki bogati ljudje; in ko zakopljejo t denar pa ga odkopljem ra kup ra zanj več kot je tvojih ovac. Če pa ne pri- j neso novcev, pa jim povem, da je prej moj brat odkopal denar in si kupil ovce
kmetu pomagati pri razprodaji svojih pridelkov.
Nato pa se jo začel političen shod, za katerega je bil pripravljen kot govornik nek Vrtojbčnn, ako so ne motimo občinski rodar. Govoril je o zanemarjenju kmeta od strani dežele in države, da nima kmet pravih zastopnikov ter mahal na levo in desno. Iz celega na pamet naučenega govoru pa so je videlo, da bi mož rad nekaj povedal, a da so ne upa z barvo na dan. Iz vsakega stavka se je lahko opazilo, da mu nekuj tiči v grlu. No, druge nesreče ni bilo, kakor le ta, da ni povedal lega, kar je v resnici hotel povedali. Prihranil je za drugo ugodnejšo priliko. In tudi mi pravimo, da najmanj ugodna je bila ta prilika za prevračati politične kozle. A govoril je vendar I Rekel je, da se morajo kmetje organizirati po vzgledu drugih Btanov in da ne bodo služili posameznim osebam, ki rabijo kmeta samo za to, da po njih hrbtih splezajo na vrhunec političnega vodstva, a potem z višave gledajo doli na ubogega kmeta, ki se od zoro do mraka v potu svojega obraza trudi, preživeti sebe in drnžino. Pozabil pa je imenovati take voditelje.
Tudi mi nismo za take voditelje in z obema rokama podpisujemo govornikove besede. Ako pa je hotel govornik s temi besedami spustiti pušico na poslance v naši stranki, mu rečemo pa naravnost, da je tnjec v deželi.
S tem jo bilo shoda konec.
Dopisi.
I/. Šempasa. — »Primorec" je v št. 13. z dne 29. marcija prinesel dopis pod zaglavjem »Iz Šempasa". Zraven samih neu nnostij in praznih domišljij se v dopisa nam;gava župniku Grči iu žn-panu Lebanu neka zvezu pri delu skla-dovno ceste Orez Vogorsko do Volčjedrage.
Podpisana poživljata spisatelja oziroma poročevalca, da naj se izjavi določno in podpiše svoje ime. Dala mn bova priliko trditev dokazati pred c. k. sodnijo. Ako tega ne stori, si sam pritisne na čelu pečat grdega lažnjivca in podlega obrekovalca.
Grča.	V.	L e b a n.
Iz Ozeljana. — Dne 24. marca so zopet pokazali ozeljanski liberalčki, kako jih bode v oči, če ni kdo iste barve kakor so oni. V gostilno g. A. Špacapana sta prišla omenjenega dne dva mladeniča, si naročila vina in mirno pila. Pozneje so pridružita k njima še dva fanta iz istega kraja in se začneta ponašati z znanjem tujega jezika. Lepa je, če kdo zna več jezikov, a naši deželi se ni treba ponašati s t.em. O danimo rajši pri svojem ljubem slovenskem jezika I Toda očividno sta hotela onadva imeti prepir in pretep. Zbadala sta dolgo in konečno naskočila oba mladenča in zraven tudi brez povoda neki Toni iz Kenč. Gosp. župan Špacapan pa je namesto, da bi prepir pomiril, ga še netil, posebno ko je videl, da sla mladeniča sama in da so vbž proti njima. Dobro, da so bili nekateri vendar bolj pametni in da so
zanj, pa pridejo in ti vzamejo ovce in jih dajo polovico meni, ker sem jim to povedal, in namesto, da pasem jaz troje ovce, pa boš pasel ti moje".
Stem namenom odide starejši brat ter spleza na drevo, pa izbulji oči, da bi videl, kje zakopljejo denar, da ga pobere. Vragi bo se bili spet zbrali pod drevesom, da dajo svojemu poglavarju račun o svojem delovanju. In jeli so se pritoževati poglavarju: »Ne vemo, k se tu godi; vse kar smo bili naprav predvčeranjem se je zdaj spet poravnal Oni, ki je imel izlito oko, je zdaj, kot bil rojen, mojstri delajo zdravi, carjeva hči hodi, kot bi ne znala, da je imela pokvarjene noge". Tedaj ukaže najvišji zlodej, naj pogledajo na drevo, ali ne posluša kdo gori, kaj se menijo vragi. In res, ko se spravijo okrog drevesa, zagledajo starejšega brata skritega med listjem; razsrjeni se spravijo do njega ter ga raztrg »jo na kosce.
In tako je zadela nesreča nevošlji-vega brata, ki je hotel vzeti ovce bvo-jemu bratu in mu napraviti hudo; nazadnje je zadela britkost njega samega.
Nn, vragi se posvetujejo tudi Izven Macedonije. In tudi druge bo morda sle-pilci in bratomorci, ki slepo slušajo vraga ter obračajo vodo na svoj in njega malin. Satan je lahko zadovoljen a takimi mešetarji, in nagrada čaka...
Preglejte volivne imenike!
pretep obranili. Nato pa začno župan zmerjati mladeniču ; „Kleribulnti srajca, ki hodi v Ljubljano itd."
Gospod žapan, kaj pa čo bi Vas krstili z „liberalno srajco" ? Vam ni prav nič mari, če je kdo liberalec ali klerikalcc, Vsak po svoje! Če ste vi liberalec, ne mislite, da mora biti potem vsak, ki pride v Ozeljan. Razumete? In skrbite za rod v občini, da fantje liberalci ne bodo pretepali vsakega, ki se jim zljnbi, in da se ne bo metalo kamenje za mirnimi Ijndmi, kakor se je zgodilo ko sta omenjena mladeniča z\-pustila krčmo. Potem še le lahko zinete, katero o klerikalni ali liberalni srajci I
Iz Komna. — (Shod socialnih dem okru tov.) Na Velikonočni pon-deljek so se zbrali socialni demokratje t Komnu. Šli smo poslušat. Rndovodni smo bili ali zna kontoveljski „prerok“ kaj drugega povedati kot njegov druže Kopač. A čvekal je to, kar čivkajo že vrabci na nabrežinskih in tržaških ntre-hah. Občudovali smo pa vendarle preroka, ki je majhen možicelj, a ima ve-:like lase in močno štimco. Drl bo je kot sraka, da nimata kmet in delavec pričakovali rešitve ne od klerikalne, ne od liberalne stranke, ne eden ne drugi no more tega storiti. Zato tudi ne glasovati za take poslance, ki bi ne mogli I t izvršiti svoje naloge in rešili kmeta in delavca. Pri ti priči so zaorili klici : .Živio LaharnarI Zato se je polotilo preroku neko čudno vznemirjenje jn začel je kričati: Prosim poslušajte 1 Če volite Štreklja — bode suženj — če volite Laharnarja bode suženj, to pa zahteva že kršč. ljubezen, da tega ne storite ampak volite moža ki bode svoboden. Tu pa mu je všlo in rekel je: Glasujte po Bvojem navdušenju, najboljše pa bo, če glasujete za domačina V. Kermolju. Ko je povedal še, da socialni demokratje niso spaka, ampak ljudje, zaključili so shod in razšli smo se kakor smo prišli: moški, ženske, otroci, stari in mladi s klici: Živio Laharnar, drugi pa živio Štrekelj. Kermolj pa je čudno gledal svoje rojake Sočane, kako majejo z glavo ter pritrjujejo klicem Živio Laharnar.
In kontoveljski prerok je sedel...
8. Gregorčičev koncert odložen? — Qa se ugodi žetji društva ..Prosveta" in ljubljanskega gledališčnega osebja, se je 5. Gregorčičev koncert, ki se imel vršiti v Čitalnici prih. nedeljo, odložil na teden pozneje, 14. dan t. m. mnogoštevilni častilci Gregorčičevi naj blagovole io naznanje vzeti I
Združena odbora „Slov. Čitalnice" in žen. odd. društva ,,Šolski Dom".
Novice.
Slovenske občine opozarjamo, naj ne gredo na lim liberalni agitaciji proti volivni reformi, ampak naj počakajo navodil od pol. društva „Sloga“, ki je sklenilo v sinočni seji, začeti tozadevno akcijo in vložiti protest proti volivni reformi 1
Ugovarjamo slovesno! — Dne
16.	februarja t. I. je umrl v Boloniji italijanski pesnik Josue Cnrducci v 72. letu svoje starosti. Bil je sicer nadarjen pesnik, toda hud nasprotnik krščanske vere
l	kat. cerkve. Bil je skozi in skozi fra-aason. Živel je brez vere, umrl brez vere n pokopan je bil brez duhovnika. Ob jogrebu so bili zbrani vsi framasoni iz Italije, ki so položili vence na krsto. Se-vedu je bilo zastopano tudi goriško mesto s svojim vencem. Judje in polkri-stjani iz Gorice so pohiteli na pogreb — mej njimi Pinaucig in Buder I
Naj označimo značaj Carducci-jev s par citati iz njegovih pesni t Zložil je himno na čast satanu, v kateri pravi : „Tebi, o satan, se bodo zažigala kadila [in vršile obljube. Zmagal si Jehovo, Boga duhovnikov 1“
O Vatikanu poje:
„Prokleta bodi, stara vatikanska kruta
[volkulja,
Proklel te je Dante, proklel Tasso P
Poleg tega je bil mož garibal-
dinec in hud nasprotnik Avstrije.
Katoliški listi, ki izhajajo v Italiji, ki no presojajo mož le z narodnega stališča, so pisali o Carducci-ju: „Moralno zlo, ki jo je prouzročil ta mož, presega v neskončni meri dobro, ki je je storil uu književnem polji. Carducci-ju je bilo krščanstvo nazadnjaško, psganstvo pa napredno. Njegove pesni so polne sovraštva do vere. To sovraštvo ga dela surovega. Gorje mladini, ki jej pridejo v roke take pesni". ([JnilA Cattolica v Firenci).
In za takega moža je predlagal go-riški župan Marani v mestni seji trr.jen spomenik v Gorici, ki naj bi obstojal v tem, da se prekrsti [„Gosposka ulicau v „C*rducci-jevo ulico 1“ To je onečaščenje goriškega mesta, ki je bilo in je še vedno katoliško in avstrijsko 1 Proti temu koraku goriškega župana in goriškega mestnega sveta ugovarjamo slovesno I
Žalostno, da ni bilo nobenega v mestnem svetu, ki bi ugovarjal temu sramotilnemu činu I
Izreden občni zbor „slov. kntol. delavskega društva4 v Gorici bo 14. t. m. pri Gorjancu. Na dnevnem redu bo zlasti razgovor o volitvah za državni zbor in pu protest proti goriškegu župana Marnni- a predlogu glede Carducci-jeve ulice. Več naznanimo prihodnjič I
Procesija flslov. kat. delavskega društva na sv. Goro bo tudi letos tretjo nedeljo po Veliki noči. Letes pa bode imelo slovensko delavstvo v Gorici tudi duhovne vaje in sicer tridnevnico, ki 8e bo obhajala v cerkvi sv. Ignacija v četrtek, petek in soboto pred tretjo nedeljo po Veliki noči. To dajemo na znanje bratskim društvom po deželi, ki so mislijo udeležiti teh delavskih slovesnosti.
Mnogo gromenja, malo dežja.
—	Neprostovoljno komičen list je postala „Soča“. V bahatem tonu piše glasili političnih klovnov samozhvestuo, kakor da bi bili že vsi goriški slovenski mandati v njihovem žepu. Propad obeta vsem našim kandidatom. Se že še dobe kake preproste, lakkoverne, dobre duše, ki jim imponira taka pisava in ji verujejo. Mi pa se nasmehnemo, ko čitamo izrodke klovnske duhovitosti in farbarije ker vemo, da to kričanje pomenja veliko slabost. Tako bo delali že pri vsakih volitvah, da bi dali poguma sebi in ga vzeli nam. Tako tudi danes. Pa s tem vpitjem se ne bodo rešili — potopa. Liberalni prvak, ki bi bil imel kandidirati na liberalni podlagi, je sam izjavil, da za vso liberalne mandate ne da groša.
Da liberalcem prede, kaže že dejstvo, kako Btrašno pobožne in dobre kristjane se delajo sedaj ob volitvah; popolnoma so zatajili sebe, svojo preteklost, svoje ime in svoj program. Lepa stranka to 1 — Vjeti hočejo z raznimi manevri kaj kalinov. A tudi to jih ne bo rešilo I
V	svoji Kričavi bahatosti so podobni možu, ki je šel skozi gozd in si je s kričanjem preganjal strah in si delal korajžo. Zato na delo, da bo zmaga lepša!
„Edlnosti“ smo torej doslej povedali dvoje: 1. da ni imela kot strankarski časnik, izhajajoč izven naše dežele, postaviti se na pristno strankarsko stališče ene stranke, ko nima stvarnih razlogov, da bi ravnanje druge stranke očitno škodovalo naši narodni stvari;
2.	da so jo zavedli v to dopisniki, ki morda »Edinosti sveto prisegajo, da so nad Btrankama, ki pa so v resnici pristaši ene stranke <n vneti nasprotniki druge stranke. Da jo je to naše dosedanje stvarno razrnotrivanje spravila že iz duševnega ravnotežja, bi ne bili pričakovali. Ona, kateri se je vidno poznalo, kako se sili v brzdanju daševne vskipe-losti, kako si prizadeva v mirni in rahli pisavi, tako da so ji nekateri slov. listi nadevali več ali manj duhovite pridevke,
ona suma jo zdaj vskipela, da maha kar iz sebo po nas s perfidijami, bedaki, tepci, zlobneži, itd. Kdo bi bil pričakoval pri nožni ..Edinosti" toliko izpremernbel No, pa mi, ki se v tem žanru moj9torske „Soče“ ne plašimo, no pobegnemo tudi pred tržaško »Edinostjo". Zatorej pojdimo dalje.
„Za nas pa, (tako „Edinoat“ 21. marca I) ko smo imeli izbirati mej enim in drugim kandidatom, niso mogle biti odločilne osebne prednosti, ampak le vprašanje, od katerega kandidata nam je pričakovati več narodne odločnosti! P S tem torej „E1inost“ priznava, da ima dr. Laharnar prednosti pred g. Štrekeljm. Prednosti? In pa še kake prednosti ! Dr. Laharnar, velenudarjeu sin planin, odličnjak načeli črti svojega šolanja od začetnega šolar-čka do učenega doktorja, bistroumna glavica, kakor jih imamo Slovenci le malo, izurjen in izkušen v vseh manipulacijah našega političnega uradništva, izkratka: mož, kateremu so rojenice položile v rojstno vibelko nenavadno veliki dar nadarjenosti, pravi talent; mož izkušen, živeč (do novejšega časa) med našim ljudstvom na Krasu ter vsled tega poznavajoč najbolje potrebe našega ljudstva, za katere potrebe pa zna tudi poiskati pravo pot, da so odpravijo; poslanec torej, kateri bi ne delal časti le Krasu, ampak vsakemu stolnemu mestu. Na nasprotni strani pa vidimo g. Štre-kelja, ki bi bil lahko izvrsten posestnik nu deželi in župan, in b tem smo pri koncu. G. Štrekelj ni ne dobro, ne srednje, ampak malo nadarjen. Vsled te Bvoje pičle nadarjenosti je prišel pač najdalje kamor je mogel priti: do potovalnega kmetijskega učitelja. Za učenje njegova glava ni bila, komaj je zmagal dva re-alska ruzreda. Dalje ni šlo. Potem je hodil v tuk. kmetijsko šolo, v katero se sprejemajo tudi mladeniči, ki so že davno pozabili, česar so se naučili v eno-razredni ljudski šoli. To je vse! S takimi študijami se izkazujejo tudi uslužbenci, ne pa uradniki. To so študije, ki ne dosegajo niti izobrazbe novodobnega ljudskega učitelja. O kaki splošni omiki se pri takih študijah pač ne da mnogo govoriti. In „Edinostu, ki tako visoko vihti prapor omike, se tu lepo izneverja svojemu principu! — Če torej to raz-motrivanje reasumiramo, vidimo : en kandidat je dosegel z odliko vrhunec splošne izobrazbe (in te je treba pred vsem državnemu poslaacu!), drugi ima splošno izobrazbe toliko, kolikor je podaje večrazredna ljudska šola. In vendar .Eiinost" drugega našemu ljudstvu vsiljuje. Ali Be ne pravi to, igrati bo z blaginjo našega ljudstva I ? Ali ni to pristna samovolja, ki meji že na blaz-nost I?
Ogorčena „Edinost“. — Oaa piše: „Gorlca" nas spravlja v vse možne „družbe" in nas po navadi političnih klepetulj (!l apostrofuje: kako da se počutimo v taki „družbi“?! Mi smo vse preveč politično samosvoja individualnost, da bi Bi ob tako važnem vprašanju kar tako od kake „družbe" dajali sugerirati stališče. Naše stališče nasproti kandidaturi dra. Laharnarja je dano po stvarnih razlogih in sloni na trdnih naših političnih in narodnih nazorih.
Najprej bodi povedano „Edinosti", da se imenuje klepetulja oni, ki mnogo govori in prazno govori, brez podlage. Naša dotična notica „l)ružba kričačev in l«rbarjev“ je pa bilo oprta na dojanako podlago, in sicer na izjavo šempaskega g. župana, ki postavlja grdo na laž „Eli-nostinega* kandidata g. Šlrekelja, kateri je na volilnem shodu pri Rebku izjavil, da je prišel na vabilo dveh županov, med tema šempaskega. Ta je pa v „Goriciu izjavil, da on (župan) o tem nič ne ve, to je, da je g. Štrekelj volilni shod pri
Ribku „nafarbal“. Pošteno bi bilo od „Edinosti", da bi bila (ker ježe g>vorila o »družbi") svojim čitalcem tudi dejanje povedalu. Ali jim jo to zamolčala, ker „j e vse preveč samosvoja politična individualnost"? Zares krasna „samosvoja individualnost", ki svojim čitateljem prikriva, kar ji ne kaže. Mi imenujemo to „frtrbanje", in ker je „farbal“ tudi g. Štrekelj svoje poslušalce pri R)bku, zakaj bi mi ne snnli spravljati oba v eno „druib3“? In pa saj je pisala „Edinost“ sama, da je imela pri Rebku svojega sporočevalca, ki se je tudi na t-hodu v nje imenu zahvaljeval. Kaj ne torej jezi na nas, da jo „spravljamo v vse možno družbo"? Či v enem volilnem okraju kandidujeta dva kandidata, in če časnik podpira z vsem ognjem enega, smemo pač reči, da je ž njim v družbi Tako torej, za nas je to vprašanje rešeno. Ali na vprašanje, kako se počuti v tej družbi, nam ni „E lino it" še odgovorila. Ali pozna „Edinost“ pregovor : Kdor se enkrat zlaže, temu se več ne verjame? Za volilnega kandidata važno priporočilo na volilnem shodu je izjava: Prišel sem na vabilo teh in teh županov. Ako si pa tako važna priporočila z neresnico izsiljuje, potem se obsoja sam ker kaže, kako s predrzno lahkobo prikriva resnico tistim, pri katerih išče zaupanja. Kako lahko se zgodi, da pride resnica o takih „ vabilih" na dan, a kako oddaljeno našim očem je delovanje poslanca na Dunaju. Kje je torej garancija, da bo z resnico poslančeval, kdor z neresnico kandiduje. Zato Kraševci in Vipavci, ne verujte takemu kandidatu, ne verujte njega agitatorjem, ne verujte niti „Edinosti P »Farbanje" pri Rebku je prišlo na dan, Bjgve, koliko ga je skritega pod stališčem „Elinostiu nasproti kandidaturi dr. Laharnarja, ki ni „dano po Btvarnih razlogih in sloni na političnih in narodnih nazorih", ki se menjujejo, „kakor kaže!"
Fran Ncmec iz Nabrežine nam je poslal sledeče pismo: „Cenj. g. urednik I Kako ste mogli v „Prim. listu" z dne 21. t. ra. natisniti, da sem jaz na shodu v Riheraberku pomaranče delil med otroke, zato, da so kričali Zivjo Stre-kolj? Jaz nisem nikomur nič delil, in, ker je to Vaša izmišljena laž napram meni, zahtevam da to prekličete v „Prim listu". Toliko za danes.
Se spoštovanjem
F. Nemec*
—	Če se ne motimo, naj bi bil to nekak popravek. Lahko bi bili vse sku-puj vrgli v koš, a priobčujemo, da vidi vsak, kako zna nabrežinski Nemec delati »popravke" in pa kako se sramuje ri-heraberških kričačev in poraeranč.
Lep zgled nam dajejo dunajski katoličani kadar je treba nastopiti v obrambo cerkve. Pretečeni teden je zborovala bratovščina sv. Mihaela na Dunaju. Zbralo bo je na tisoče vernikov, med njimi nadvojvoda Leopold Salvator in nadvojvo-dinja Blanka, mnogo knezov, grofov, baronov in cerkvenih dostojanstvenikov, meščanov, obrtnikov in delavcev. Zbrali so se, da izrazijo svoje ogorčenje proti preganjanju cerkve in duhovnikov na Francoskem. Pomenljive so besede, ki jih je govoril grof Trautmansdorf kot predsednik shoda. Rekel je med drugim : „Veri in cerkvi sovražni duh framasonstva se širi tud po naši Avstriji in hoče vsako versko kal zatreti. Vsakdo, ki noče biti zastrupljen po tem nevarnem strupu, se mora pripraviti za obrambo. Nikdo ne sme omahovati, ker vsak omahljivec je soodgovoren za izid boja, ki se pripravlja. Od tega boja zavisi bodočnost naše vere, pa tudi naše domovine in zato si danes kot dobri katoličani prisezimo, da se hočemo udeležiti tega boja z vso resnobo, da ohranimo sveto vero in svojo domovino". Nepopisno navdušenje in odo-
Agitirajte za kandidate „SLOGE“!
1
bravanje je nastalo po teh besedah Rro-fovih. Te zlato besede veljajo tudi nam slovenskim katoličanom. Saj delajo tudi naši liberalci in socialisti v tem duhu framasonstva. Njihovi hlapci so prvi kot drugi ki gredo sedaj v boj proti katoliški stranki. Vsak omahljivec na naši strani, oziroma vsak, ki podpira liberalce invsocialiste Bedaj pred volitvami in 14. maja je izdajavfc svete vere in domovine svo-ie. Naredimo tudi mi obljubo, da kočemo, kar je v naši moči pripomoči, da bodo hlapci framasonstva, liberalci in socialisti 14 maja po vseh slovenskih krajih do cela poraženi.
„Edino§t“ in cesarske zastave.— O shodu v Rihemberga zopet piše .Edinost" in proglaša, da bo visele na L'čnevi hiši cesarske zastave, kar naj znači, da nismo narodni. Poroča tudi zopet, da se je ob Labarnarjevem odhodu pela na kolodvoru cesarska pesem. Glede zastav konštatiramo resnici na ljubo, da je visela na Ličnevi hiii tudi slovenska trobojnica. Kar pa se cesarske pesmi tiče, nimamo o tem nobenega poročila. Mislimo pa, da je to tudi čisto brezpomembno, ker cesarska pesem in cesarska zastava pri nas še ne znači narodnega izdajstva. Ali je pri „EdinoBtifc drugače? Videti je.
Dvojno mero]rabi »nadstrankarska" .Edinost11. Ko je sporočila, da bo g. Fon naš kandidat za okolico, je vzdihnila: zopet uradniki Te dni je pisala o napredni kandidaturi dveh uradnikov, o ni vzdih ji je pa ostal v grlu. Tiček se spozna po petju.
Dijakonat je podelil vel. Boboto dopoldne prevzv. gosp. knez in nadškof v stolnici sledečim gg bogoslovcem: Ivann Kenda, Jožefu V o d o p i c u, Ivanu Rigotti in Ernestu Gala p in. Prvi trije so dobili maš. posvečenje na velikonočni pondeljek ob 7*8 v stolnici; zadnji gospod pa vsled mladoletnosti še-le pozneje. G. Ivan Kenda poje novo mašo na belo nedeljo v Tolminu, g. Jožef Vodopivec pa utotako na belo nedeljo v Dornbergu.
Mojje volivci! — Ob volitvah se je marsikdo izgovarja, da ne gre volit, češ, na mojem glasu ni veliko ležeče. A vs»k glas je važen. Tega so se zavedali na Nemškem pri zadnjih državnozborskih volitvah. Velikanske množine mož so se posluževale svojo volivne pravice. Posebno nemški katoliški centrum ima zveste volivce, katerih celo visoka starost ni zadrževala dema za pečjo. Tako je v Kepelnn prišel volit tričetrt ure daleč 95 let stari Tomaž Jnusen. — V Kemptnu je vclil 94 letni starček. Ker je starček slebf ten, pripeljala pa je na volišče njegova hči. — V Vertkirhn na Wirtem-berškem je prišel na volišče 93 let stari mož, opirajoč se nn strankinega zaapnika. Ker ne more mož hoditi, so ga pripeljali na santh. Ko je prišel v vjlivno sebo, ga je pozdravila stoje voiivna komisija in v očeh marsikaterega mota je zablestela solza ginjenja, ko je videl, kako zvesto ta starček upolnuje v gvoji oslabelosti svojo volivno dolžnost. - V G nc-bnrgn na Bavarskem jo bil 91 let stari Melhijor Firbacher, ki je prvi na dan volitve prišel na volišče, popolnJne pa je prišel volit njegov brat istih let. — Naj bi ti zgledi vplivali tudi na vse naše volivce, da bi prišli polnoštevilno na volišče in oddali aveje glasove našim možem. Liberalec ne bo noben ostal dom*.
— Zasluženo odlikovanje. — Bla-zij Gorkič, kmetovalec in posestnik v Orehovljah pri Biljah je odlikovan od Nj Veličanstva presv. cesarja s srebrnim zaslužnim križem. To odlikovanje sl j* za služil odlikovanec z junaškim činom, ko je v septembru 1906 rešil gotove smrti zidarja Podberšiča, katerega jo zasulo kamenje v občinskem vodnjaku. Odliko-
vanec se je spustil v vodnjak, opravljal reševalno delo sam tri ure, v vodni nevarnosti, da so šo drago kamenje na njega vsuje. Odlikovanca, moža krščanskega mišljenja naše iskrene čestitko !
— Umrla je na Libušnjem v torek zjutraj Ivanka Dimnik, kuharica in sorodnica g. kurata.
— ,,Občinska Upravn“, glasilo kmečke županske zveze v Ljubljani ima v zadnji številki zanimive članke:	„0 stanovskem vprašanju", „Obrtne določbe" in mnoga vprašanja in odgovore tičoča se občinskega uradovanja. List Btane na leto 6 K.
— Shod Ijubljanskli katoličanov. Na cvetno nedeljo se je v Ljubljani v hotelu Union, vršil sijajen shod ki se ga je udeležilo nad 3000 katoličanov, da protestirajo proti krivicam, ki se gode francoskim katoličanom. Poleg uradnika je stal meščan, poleg njega kmet, pri* prosti delavec, poleg ljubljanskih dara in gospodičen, si videl nebroj žena in deklet iz raznih stanov. Vsa ta množica se je zbrala, da izrazi glasno svoje ogorčenje proti framasonski vladi, ki tako strnpeno divja zoper katoliško Cerkev na Francoskem. Prvi je govoril dr. Šušteršič, ki je pojasnil cerkveno-politični položaj s posebnim ozirom na Francoske razmere. Govoril je tako izborno in prepričevalno, da je občinstvo strmelo, ko je popisoval krivice katere delajo brezverci francoskim katolikom. Videti je bilo može, katerim so bo lesketale v očeh solze ogorčenja nad satanskim početjem francosko vlade katero naši liberalci tako hvalijo In povišujejo. — Z* dr. ŠusterSičem je govoril presvetli g. knezoškof, ki je navajal vzroke, ki so privedli Francosko v sedanji brezverski tok. — Odposlani sta bili potem soglasno sprejeti brzojavki na bv. očeta v Rim in na kardinala Rišar v Parizu. — Ljudstvo slovensko sedaj, ve da take razmere tudi pri naB lahko nastanejo, ako se ne bomo pravočasno zganili in pri volitvah poskrbeli, da ne zmsga ne liberalec ne socialist, ker oboji odobravajo početje francoskih brezvercev in imajo v| svojih programih kot eno najvažnejših točk ločitev cerkve od države, ali z drugimi besedami: uničenje katoliške cerkve.
— „Vera je privatna stvar\ — Na Nemškem je bilo nekaj socialnih demokratov obsojenih, ker so podlo sramotili katoliško vero in se zlasti norčevali iz izpovednice. Sodnik jo sodbo utemeljeval tako : „Ravno zato, ker socialna demokracija v svojem programu progla-šuje, da sme vsakdo imeti pravo do svojega verskega prepričanja, se mora obsoditi vsako konfesijonalno hujskanje in vsaka žalitev ccrkve“. In kako je v Avstriji ?
— V deželi nekrščanskega zakona. — V zadnjih 20 letih so oblastnije v Združenih državah glasom razporok ameriške statistike dovolile skupno en milijon razporok. Na leto odpade torej 60.000 razporok, na dan 170, na uro 8 Koliko družin se na ta način razrnši in koliko otrok odrase brez prvega nadzorstva starišev.
— Drag parlaincntni zastopnik je sociaiistiški poslanec skrajno levica v belgijski poslanski zbornici Hektor Deins. Za svoje govore bi potreboval, kot so
izrsčunali stnti t'Ui, dvaj-ol fuj. in če m rai unh, d.i ^tat;«» ena »i-tja 1000 f rnk"". j« ii« s t» m šl.od-viil »iržaro z" 80.000
frankov, v kar so všteti tudi posameznim zakonskim predlogom cenijo na 20.000 frankov. Na ta način je stal poslan> c državo čez 100.000 frankov. H*ala Bogo, da ni mnogo tako zgovornih poslancev. Bog ve. kaj bi bilo, ako bi se razvnel Oskar Gabršček, Ferjančič, Štrekelj itd.
— Plačati ali oženiti. — Občinski svet v Fort Dodgo (Jow*) v Ameriki je sklenil, da se morajo tekom dveh mesecev oženiti vsi neoženjeni možki od 25. do 45. leta, ki so telesno in duševno dobro razviti. Kdor te*a ne stori, bo plačal kazen od 50 do 500 kron.
— Krščanski socialci v Trstu. — V Trsta se je vršil zaupni shod krščan-sko-socialne stranke, kateremu je pri-sostoval kot odposlanec dunajskega strankarskega vodstva dr. Weiskirchner. Ostal je v Trstu dva dni, da stopi v tesnejšo zvezo z voditelji tržaških krščanskih so-cialcev, obenem pa so se vršila posvetovanja o mnogih gospodarskih vprašanjih, ki ae tičejo Trsta in Primorskega in naj tvorijo program kandidatov. Stranka se bo udeležila votivnega boja in za časa volitev izdajala svoj časopis.
— Volivno gibanje med koroft-kimi Slovenci. — V pondeljek se je v Kapli na Dravi vršil shod .Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem". Shod je bil ve-likansk in navdušenje zborovalcev splošno. Kandidatura g. Grafenauerja je bila sprejeta soglasno.
Iz česa se socialisti norčujejo? — Predzadnjo nedeljo je na socialno-demokratičnem votivnem shodu v Cir-knici na kranjskem govoril kandidat Kopač iz Trsta in se norčeval iz sv. popotnice I Navzoči aodrngi so se režali in krohotali. Med temi tndi neki 60-letni mož. In glejte I Ko je ta mož prišel domov, je začel tožiti, da mu je slabo ter jfa kmalu umrl — brez sv. popotnice.
Društva.
— Občni zbor ^Hranilnice in posojilnice" v Oseka se vrši v nedeljo dne 14. aprila, mesto dne 7. aprila, kakor je že bilo naznanjeno v našem listu. Dnevni red, nra in kraj občnega zbora ostanejo nespremenjeni.	Odbor.
— Hranilnica In posojilnica v Rihrnbergu bode imela občni zbor dne 14. t. m. ob 3l/a uri pop. v občinski pisarni s slednjim dnevnim redom: 1. Pregled in potrjenje računa z bilanco za leto 1906; 2. Volitev načelstva in nadzorstva ; 3. Morebitni predlogi. K obilni vdeležbi vabi	Odbor.
Darovi.
Za „Sloven3ko sirotišče". P. n. gg. BI. Grča župnik, zbirko 15 K 28 v, prelat Josip Živic 20 v.
Za novo župnijsko cerkcv v Sočergi so nadalje darovali sledeči p. n. gg.: Filip Abram vikar v Pliskovici 10 K. Jakob Perhanc, veletržec v Trstu 10 K. Ema Čampa c. kr. učiteljica v p. 11 K. Marija Primožič iz Pevme 10 K. Mihael Šobac žnp. v pok. 800 K. Tomaž Rutar, kurat v Števerjanu 5 K.
Bog povrni.
Loterijske številke.
29. marcu.
........... 52	63	46 31	59
Trst I ii r
59 48 38 60 12 j
©
č v .•••
©
Goriški Slovenci!
0 dnevnih dogodkih ste najhitreje in najbolje poučeni po dnevniku
„SL0VENEC“.
„SLOVENEC“ je najboljši slovenski dnevnik! „SLOVENEC“ ima poleg velezanimivih novic vedno tudi najzanimivejše podlistke.
„SLOVENEC“ se prodaja v Gorici: 1\ Krelidj. trafikant v Knpuriuskl ulici. J. Schwarz, trafikant v Šolski utici. Iv. Houunski, trafik. nit rlva formi. (;. Kutlrič, trafikant via Teatru. Ter. Lrlmt, trak. pri ljudskem vrtu. T. Marek <lrž.Uiiuiivor.Mclielzer jur., koluti mr.
Q
»Krojaška zadruga"
Gorica
Via Signori h. štev. 7 skladišče štev. 6
Boog&goggoofl&gcocfrg
z:
UJ
cc
Z)
z:
o
5
ft
2
Cl.
o
O
—J
Ul
UJ
H
v/>
en
>
Ui
>v? □ o ca —> rt 2:
o
fSC —i
ca
Povodom pričete spomladanske sezone dovoljujemo si Vašemu blagorodju udano naznaniti, da so nam došle že vse
zadnje novosti
modnega blaga,
kakor: volil«, zepliyr, per-kale, batiste In razno drugo blago.
Dovoljujemo se Vas radi tega prositi, da nas o potrebi gotovo počastite z Vašim cenjenim obiskom in si ogledate vse naše v velikanski izberi v zalogi se nahajajoče novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce katerogakoli blaga, koje Vam pošljemo rado-voljno franko na dom, da se sami prepričate o naši zares bogati zalogi in izberi.
Obenem onozarjamo, da so cene
zelo nizke,
kor smo nakupili pred povišanj oni con.
Nadejajo se blagohotnega vpoštevanja naše prošnje, se že v n ti p roj zahvaljujemo z odločnim spoštovanjem
udani
Teodor Hribar.
Sirite »PRIMORSKI LIST“!
Prilila „Frimorskenin Listi" to. 14. i M 4. aprila 1907
Novi volilni red za deželni zbor goriški.
1. V seji 16 marca dredložil je deželni odbor goriški deželnemu zboru načrt zakona, po katerem naj bi se Znatno premenil sedanji volilni red za deželni zbor goriški.
2. V isti seji po kratki razpravi, ki je trpela komaj pol ure, bil je predloženi načrt sprejet potom nujnosti tudi v drugem čitanju. To hitro postopanje bi pričalo: ali da sta bili slovenska in italijanska stran zbornice dogovorjena v tej stvari; ali da sta smatrali to zadevo za malenkostno in brez večjega pomena; ali da nista resno vzeli predlogov, katere sta tako bagatelno in sumarično rešili.
3. Prvo ni mogoče, ker dogovora med slovensko in italijansko stranko v tej stvari sploh ni bilo; drugo ni ve-rojetno, ker slovenskim poslancem niti ni bila dana prilika, da bi stvar temeljito pretresli; verojetno je torej tretje. Zj to govori po eni strani vsebina predloženega načrta, ki mestoma burke uganja z volilno pravico, kakor tudi okoliščina, da italijanska stran v svoji celoti je le navidezno za razširjenje volilne pravice, v resnici jo pa mrzi. Po drugi strani Blovenska delegacija ni hotela s skrajnimi 6redstvl pobijati očitnih italijanskih ko2lov, da bi se ji ne očitalo, da je iz strankarskih razlogovzaprečila od mnogih Strani zahtevano volilno preosnovo.
4. Da italijanski stranki, ki je hačrt zakona po svoje prikrojila in predložila ga dež. zboru po dež. odboru, ni resno za preosnovo volilnega reda v zmlslu modernih zahtev, je razvidno iz raznih njenih pojavov in iz vsebine predloženega načrta, v kateri so namenoma sprejeti veliki kozli, da radi njih ali Slovenci tavržejo načrt ali pa vlada. Slovenci so prepustili vladi to hvaležno delo.
5. Predloženi načrt ima pa tudi mafsikaj dobrega. Tako določa, da v skupini veleposestva, ki ostane ločeno v slovetlsko in italijansko, kakor do zdaj, bodi v obeh volilnih okrajih najmanjši znesek zemljarine, katero mora volivec plačevali 100 kron; da volitev bodi neposredna in tajna, kar do zdaj ni bilo; da volišče v slovenskem volilnem okraju bodi Gorica, v italijanskem pa Gradišče. Po tej določbi bi se prvič zakonitim potom priznalo, da središče slovenskega dela dežele je Gorica, kar mi od nekdaj trdimo, italijanskega pa Gradišče, kar priznava vsak pošten Furlan.
6. Volilna pravica v skupini kmečkih občin ostala bi tudi še nadalje omejena na tiste Občinarje, ki imajo volilno pravico za občinske volitve v prvem in drugem volilnem razredu; a volivci bi volili vsak v svoji županiji, neposredno in tajno po glasovnicah, kar se dozdaj ni godilo. Število poslancev iz te skupine bi se pomnožilo za onega v okolici goriški, ker šteje ta okraj največ prebivalcev in plačuje največ davka, ter za enega v okraju gradiškem.
7. Volilna pravica trgovske in obrtne zbornice bi ostala v bistvu ne-premenjena.
8. V skupini mest in trgov volili bi tudi naprej, kakor do zdaj, tisti, ki volijo v občinski zastop v prvem in drugem volilnem razredu, ali ki plačujejo najmanj 20 K izravnega davka; volil bi pa vsakdo doma v svoji županiji, neposredno in tajno. Na slovenski strani bi prišli v to skupino še Sv. Križ vipavski, Komen, Sežana in Nabrežina, ki so do zdaj volili v skupini kmečkih občin.
9. Navedene volilne skupine bi volile 23 poslancev. Ako doštejemo nadškofa, imamo 24 članov deželnega zbora goriškega.
10.	Da bi zadostil vsaj v neki meri zahtevam sedanjega časa, ki upije po splošni in enaki volilni pravici, kakoršna je vsaj deloma uvedena za državni zbor, sprejel je deželni odbor v načrt zakona tako zvano peto kurijo ali splošno v o 1 i v n o skupino, ki naj bi v dveh volilnih okrajih volila po tri, torej skupaj šest poslancev.
Italijanski volivni okraj te skupine naj bi obsegal Furlanijo in mesto go-riško, slovenski volivni okraj pa vseslovenske občine v deželi.
11.. Dr. Gregorčič je predlagal v zbornici, naj se določi v splošni skupini šest volivnih okrajev, približno tako, kakor za državni zbor, da bi vsak volivni okraj te skupine volil enega poslanca, pa je propadel s svojim predlogom. Dosegel je le toliko, da so se slovenskemu volivnemu okraju te skupine priklopile tudi slovenske občine v gradiškem glavarstvu kakor je dosegel poslanec Bombič, da se je priklopil Ločnik v tej skupini italijanskemu okraju.
12. Italijanski volivni okraj v splošni volivni skupini šteje po uradni štetvi z dne 31. docembra 1900 domačega prebivalstva 88.600 duš, med temi Slovencev v goriškem mestu 5.600, torej Italijanov in Furlanov skupaj 83.000, tako da bi prišel na vsakih 27.700 Italijanov en poslanec pete skupine.
Slovenski volivni okraj te skupine šteje pa 137.000 prebivalcev domačinov, in tedaj pride šele na 43.700 prebivalcev eden poslanec. Če vzamemo v poštev še Slovence v goriškem mestu, imamo skupno število Slovencev 142.600 ali okroglo 143.000 in približno 48.000 slovenskih prebivalcev za enega poslanca.
14. Očividno je ta razdelitev krivična; vendar sedanjega razmerja med skupnim številom slovenskih in italijanskih poslancev ne preminja. Kakor so imeli Italijani do zdaj enega poslanca več nego Slovenci, tako bi še dalje ostalo to razmerje. To razmerje se potom volivnega reda brez privoljenja od strani Italijanov ne more premeniti. V tako privoljenje pa zastonj čakamo. Za slovenske poslance stoji torej stvar tako, da se morajo vprašati: Ali je pri nepreme-njenem razmerju italijanskih in slovenskih poslancev uvesti v volivni red nekatere od volivcev zahtevane premembe ali ne?
15. Če je razumljivo, da Italijani po volivni preosnovi, ki je od njih odvisna prav toliko, kolikor od Slovencev, nočejo priti v slabši položaj glede razmerja Slovencev, se pa nikakor ne dd opravičiti, da stvarjajo za splošno skupino volivne okraje, ki naj volijo po več kol enega poslanca, namreč po tri. Ta določba nima več narodnega, ampak strankarsko ozadje. Liberalna italijanska stranka, ki ima v meščanstvu in trgovstvu svojo glavno oporo, hoče na ta način zagotoviti si svojo prevlado nad socialnimi strankami, ki se že oglašajo pri volitvah in bodo vedno glasnejše, ter tudi vedno močnejše.
16. Da bi hoteli Italijani s to določbo nagajati slovenski liberalni stranki, ni verjetno; kajti liberalizem je internacionalen in ne pozna narodnosti. Drastičen dokaz nam daje voditelj te stranke, ki z glumaško spretnostjo sleče narodnega bojevnika pa obleče nemškega ali laškega trgovca ter obesi te svoje kameleonske cape nad okna in vrata svoje trgovine. Liberalnemu naprednjaku je narodnost le šport, v kolikor je sposobna vabiti mu kupce v pro-dajalnico.
17. V tem oziru da bi namreč v splošni volivni skupini imel vsak posia-nec svoj poseben volivni okraj in da bi mesto goriško v tej skupini tvorilo poseben volivni okraj, so naši poslanci zgore omenjenim predlogom storilo svojo
dolžnost. Ako nimajo dvetretjinske večine v zbornici, niso tega oni krivi.
18 Morebiti se bo komu zdela ta zadeva tako važna, da poreče: Ako hočete uvesti splošno in enako vo-livno pravico vsaj v mali meri, vsaj v peti kuriji, torej uvedite jo tako, da bo v tej skupini toliko volivnih okrajev, kolikor poslancev, in da bodo imeli ti volivni okraji vsaj približno enako število prebivalcev. Ako ni peta kurija tako urejena, naj si jo ohrani italijanska gospoda v svojem arhivu. Peta kurija v predloženi obliki je spaka kateri treba zabraniti pot v ustavno življenje.
19. Taki argumentaciji nikakor ne ugovarjamo, ampak pritrjujemo. Vprašanje je le to: Kdo naj zavije vrat tej spaki? Ali slovenski poslanci, katere bi potem razupivali kot nazadnjake in sovražnike splošne volivne pravice? ali visoka c. kr. vlada, katera stoji nad strankami, kateri se ni bati, da bi se ji očitalo strankarstvo, od katere se celo vsestransko pričakuje, da izvrši to svojo dolžnost?
20. Enako namero kakor z velikimi Volivnimi okraji v peti kuriji imeli so italijanski volivni reformatorji, ko so svoje sedanje tri volivne okraje v skupini mest in trgov, namreč: mesto goriško z dvema poslancema, Gradišče in Kormin z enim poslancem ter Červinjan, Gradež in Tržič z enim poslancem spojili v eden velik volivni okraj, ki naj voli štiri poslance. To je volivni humbug, ki naj vlado prisili, da ne predloži zakonskega načrta v višje potrjenje.
21. Naš napredni voditelj je pa zanesel v to določbo ost proti Slovencem ter je takoj udaril ob svoj veliki boben ter začel kruliti pesem o narodnem izdajstvu. Kolikor je nam znano, ni mu prišlo nikoli na um, da bi na podstavi sedanjega volivnega reda pričakoval slovensko zmago v mestu goriškem za deželni zbor. Zdaj pa, — dasi ostane v mestu goriškem glede voljenja vse po starem razun tega, da se ima voliti pismeno namesto ustmeno, kakor do zdaj
—	pričakuje tako zmago, ako bi ne bila Gorica pridiužena Furlaniji.
22. Ko je dobilo goriško mesto pravico voliti za državni zbor svojega poslanca na podlagi splošne volivne pravice, po kateri voli vsak državljan, ki je izpolnil 24. leto, četudi je Slovenec, se je očitalo slovenskim poslancem, da so Italijanom darovali en mandat; zdaj pa, ko naj voli v deželni zbor samo tisti, ki je pri občinskih volitvah volivec v L ali II. razredu, ali ki plačuje najmanj dvajset kron izravnega davka, ugovarja še, da je odvzet s tem, da se je Gorica priklopila Furlaniji, S 1 o-vencem upliv na dva mandata goriškega mesta, kateri upliv, ako ni še odločilen, mora postati tak v doglednem času.
23. Ako bi novi deželni volivni red hotel uvesti splošno volivno pravico tudi v skupini mest in trgov, imel bi tak ugovor nekaj pomena; ali volivna pravica v mestih in trgih ostane tudi po novem volivnem redu omejena, kakor je bila do zdaj. Splošno volivno pravico uvaja novi volivni red le v peti kuriji. Pri razpravi o volivnih okrajin le kurije je dr. Gregorčič stavil p re d 1 o g, da naj bo Gorica za se volivni okraj. Glasovali so za ta predlog, ako smo dobro poučeni, vsi slovenski poslanci, ki so bili navzoči; pa so propadli, ker so bili v manjšini
24. Nekateri pripisujejo tej okoliščini, da je Gorica spojena s Furlanijo, tolik pomen, da bi rajši zavrgli vso preosnovo, nego da bi privolili v to pre-membo. Tak pomen v formalnem oziru pripisujejo stvari tudi italijanski poslanci, kateri so prav radi tega vtaknili v zakonski načrt nesprejemljivo določbo, da
radi nje pade vsa preosnova, katera se navidezno stvarja. Volivna okraja pete kurije iu italijanski volivni okraj v skupini mest iu trgov imajo nalogo, da prekucnejo za zdaj volivno preosnovo za deželni zbor goriški. Pokopana bo, naj občine sklepajo v tein oziru resolucije ali ne.
25. O tem, kako naj bi se povečal upliv slovenskih deželnih poslancev, govorilo iu pisalo se je že marsikaj. Prvi pogoj njihovi moči in uplivu je sloga, katera daje moč iu rast tudi malim rečem Kdor izpodkopuje in ruši med poslanci slogo iu skupno delovanje, nima pravice jadikovati nad njihovo obuemoglostjo pa nad močjo kompaktne italijanske delegacije.
26. Pa tudi za slučaj složnosti med poslanci treba skrbeti, da se njih moč poveča.Vtem oziru je nekdo pisal obširne članke ter naznanjal urbi et orbi, kaj Slovenci nameravajo v tem oziru storiti ; ustanavljal je društva, katerim je odkazoval kot glavno, skoro edino nalogo to, da na primeren način povečajo slovenski upliv v deželnem zboru in deželni upravi; vil si je že naprej okolo čela lovorov venec neminljivih zaslug, ki si jih steče v tem oziru; a zdaj, ko je vse onemogočil s svojim kokodakanjem, se zaletava v druge ter jih dela odgovorne za položaj, ki ga je nakopal goriškini Slovencem. Boljšega zaveznika v boju proti slovenski stvari si goriški Italijani ne morejo ni misliti, ni želeti od človeka, ki seje razdor iu razpor na vse strani ter širi po listih nauke, ki so Slovencem in slovenstvu pogubni.
Umazana pisava „Slovcnskega Naroda“ obsojena v svobodni Ameriki.
(Lastnik lista „Glas Svobode*, ki je ponatisnil iz „Slovenskega Narodu*1 podlistek „Žrtev razmer* v svojem listo in v posebni brošuri, je bil radi tega in dragih amazanih člankov in„ notic iz slovenskih liberalnih listov v Čikagi obsojen na eno leto težke ječe. — Drngi urednik lista „Glas S/obode“ Kaker je aretiran. — Detektivi zasledujejo sotrud-nike lista, da jih izženo.)
Dne 1. marca I. I. se je vršila pred sodiščem v čikagi razprava, žalostna sicer, a jako pomenljiva. Ameriška justica so je peča,a z našim rojakom, bivajočim na gostoljubnih tleh svobodne Amerike, in ga obsodila. „Slovenca“ poroča rojak iz Amerike o tej stvari sledečo :
„Nas ameriške Slovence je zadela huda sramota, a veselje v žalosti je, da je vsaj za dogleden čas konec javnemn pohnjševanju in demoralizaciji našega tjndstva. Pomenljiva pa je ta razprava, ker sega njen pravorek tudi čez ocean doli v našo belo Ljubljano. „Stoveneki Narod*1, ki pri \as vlači v hlato vse, kur ni 2 njim, ki piše, da ga njegovi lastni pristaši skrivajo pred svojimi otroki, (tudi o „Soči“ velja ista) je dobil posredno pred tribnnaiom svobodne Amerike ndarec, ki ga je bil žq davno zaslnžil tudi pri vas. In to je, kar nas veseli in npamo, da tadi Vam da moči za ua-daljni boj proti tej umazani kloaki. Svobodna Amerika je govorila kratko, krepko in pravično.
Stal je pred sodiščem lastnik .Glasa Svobode*1 Martin Konda, slovenski odpadnik, voditelj slovenskih socialistov, obtožen radi pisanja in razširjanja nesramnih spisov. Pridružit si jo več izgubljenih eksistenc, stopil ž njimi v zvezo z nemškimi in češkimi brezverci ter z gmotno podporo rdeče internacionale začel v svojem lista najoBtudnejšo gonjo proti vsemu, kar je nosilo katoliško ime in znak. Na najpodlejši način je blatil duhovščino od papeža do zadnjega župnika, sramotil pri naših rojakih slovenske duhovnike, razširjal o njih najnesramnejše laži in jim podtikal najgrše hudobije, dasiravno je cerkvena oblast dognula po natančnej preiskavi, da so očitanja krivična. — V svojih predalih je priobčeval pornografije jprve vrsto in ponatisnil v posebnej broSuri in menda tudi v svojem listu podlistek „Slovenskega Naroda* „Žrtev razmer*1. Njegovim lastnim pristalem je začelo presedati tako početje in jeli so ga pregovarjati, naj vsaj neko-
liko omili svoje ostudno pisanje. Toda svarjenje ni nič izdalo, češ, saj smo v svobodni deželi.
In svobodna dežela je jasno povedala, da dovoljuje svobodo le poštenim in dostojnim državljanom, ne pa sramo-tilceni katoliškega imena in razširjeval-cem „Naiodove“ „Žrtve razmer".
Narodova „Žrtev razmer“ ga je pokopala. Po naših zakonih ima poštna nprava sama pravico tožiti, kdor po pošti razširja nemoralne spise. Prišla je Kondi in Narodovi „Žrtvi razmer" na sled, preskrbela si dokazov in spravila učenca jetičnega starca iz Knafljeve ulice na zatožno klop.
Razprava je trajala le pet minut. Prič obtoženca, ki jih je seboj pripeljal, da bi ga, če mogoče, rešile, kakor tudi prič državnega pravdnika sodnik niti zaslišal ni, ker je bila krivdu popolnoma jasna in preočita. Nn sodnikova vprašanja, zakaj je Kondu tako grdo pisal zoper duhovnike, ali so mu le ti kaj žalega btorili, ali je upal s tako pisavo razširiti svoj list, je Konda vztrajno molčal. To je izvabilo sodniku J. H. Landisu značilne besede: „Vaš list je torej prava kloaka1*. Tudi državni pravdnik je trdil, prečitavši prevod nekaterih odlomkov iz „Glasa Svobode", deloma ponatisnjenih iz „Slovenskega Naroda", da v svojem celem življenju šo ni čital kaj tako nesramnega in izrekel začudenje, da je imel ! tak umazan list sploh kaj naročnikov ! med katoliškim ljudstvom.
Obsodba se je glasila na eno leto težke ječe.
S tem pa cola stvar še ni pri kraju. Aretiran je drugi urednik listov, J. Kaker, detektivi pa iščejo vrč potrudnikov Kon-dovih, da jih zvezna vlada kot državnemu redu nevarne osebe izžene. Mogoče pridejo še lepše stvari na dan, tedaj pa Vam poročam.
„Slovenskemu Narodu" čaBtitamo na njegovem uspehu. Kar smo že davno obsojali najodločnejJe, to je potrdila dr-žara, ki je prišla glede svoje svobodoumne uprave in zakonodaje skoro že v pregovor. Upamo, da tudi pri Vas zapre parlament, ki si ga izbere svobodno ljudstvo, vrata raznim kloakam, ki služijo političnim špekulantom v dosego njihovih umazanih namenov.
Koliko bi pač dobil pred amoriš-kimi sodniki urednik „Sočeu in „Pri-moicn" za zlobno blatenje naše duhovščine in drugih oseb?
Pekovski pomočnik
z dobrim spričevalom išče službe. Več se izve pri našem upravništvu.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaHšče nirnber&kega in drobnega bagater tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojaCe in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne to.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kraji marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih I in trgih ter na deželi.
Hranilnica in posojilnica v Štanjelu na Krasu
vabi k
rednemu občnemu zboru
ki se bo vršil
14. aprila 1907 ob 3'|2 pop. y uradnih prostorih.
Dnevni red: 1. Pregled in potrjenje računa za I. 1906; 2. Pivči-tanje preglednega zapisnika in rorcčila ; 3. Izvolitev načelstva in nadzorstva ; 4. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
Načelstvo.
iszeiBsgsEsgsEsgBsgi
MEP
jako dober za pecivo ali zdravilo kg K 1*20 zpihani pomladanski . . . . kg K 1'60 čebelni pitanec...........kg K 1*20
Na debelo
v originalih posodah se cena izdatno zniža.
J. Kopač,
svečar v Gorlc;.
©!©!©!©!©
-J
Lekarna
'i
I
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino Jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdlče-vega mlina iz Kranja in Iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Crislofolelti v Gorici
Prave In edine žel. kapljice
i znamko sv. Antona Pado-vanBkega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva,—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
, po jedno žličico (Vantvena znamka) popije _ Qkrepi
Selodec, stor6, da zgine v kratkem času omotica in Si-rotna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
'v	w
And. Fajt,
pek. izvedencc Gorica |—— tekalliie hr. Josipa št.2(lastna
hiša,
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k' hor sta nove maše in godove, kolač t e a birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Prosiva zahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno kron«? nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove araerlkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
J
►ti
o
M
O
►1
i
30$*" Prosiva »sahtevati listke!
m
M MM
mmmm
M
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša)
zavaruje
1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam
Edina domača slovenska zavarovalnica!
Ss ©vejiml