SLOVENSKI ŠPORTNI LIST ZVEZNA' KOŠARKARSKA’ LIČJA luke za gusle LJUBLJANA, 8. OKTOBRA 1961. CENA 20 DIN LETO XVII. — ŠT. 68 I i XVI. kolo v zvezni ligi je bilo zelo naporno. Lepo vreme je obrnilo lirbet našim Ugašeni in znašli so se v sredi jesenskih nalivov vetra. Današnjo prvenstveno nedeljo lahko imenujemo kolo za goste. Domačini so morali v treh srečanjifh položiti orožje proti moštvom, ki so prišla v goste. Najbolj zanimivo srečanje je bilo v Beogradu med Partizanom in Lokomotivo. Beograjčani, ki so letošnjo sezono začeli nadvse uspešno po tradiciji v finišu popuščajo, in tako se bodo tudi letos znašli namesto tik pod vrhom nekje v zlati sredini. Lokomotiva je premaga Partizana z dvema točkama razlike in se tako utrdila na drugem mestu. Sloboda iz Tuzle je sprejela Beograd in seveda tudi po napovedih klonila. No, in če prištejemo še tretjo zmago gostov, to je Olimpije nad Dinamom v Pančevu, (NaIj ovarij e na 5. strani) MEDDRŽAVNA NOGOMETNA KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA SVETOVNO PRVENSTVO Naši notni - Korejtif eielili JUGOSLAVIJA : JUŽNA KOREJA 5:1 (1:0) Beograd, 8. okt. — Na stadionu JLA v Beogradu je bilo danes prvo kvalifikacijsko srečanje za svetovno prvenstvo med državnima za vstop v finalni dei svetovnega prvenstva in je najprej izločila no- ’ ’ ’ ' ’ gometno reprezentanco Poljske, medtem ko je Južna Koreja eliminirala Japonsko. Zmagovalec iz obeli srečanj Jugoslavija : Južna Koreja bo tako dobil pravico sodelovati na zaključnem turnirju z svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo junija prihodnje leto v Čilu. Obe tekmi, ki sta jih odigrali jugoslovanski nogometaši z reprezentanco Poljske sta bili ocenjeni za eno najslabših iger v zgodovini naše državne reprezentance. Lahko povemo, da tudi današnja — drugo srečanje v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ni bilo na prav nič višji ravni. Iz napol praznih tribun stadiona JLA V Beogradu je bilo slišati pravi žvižgalni koncert, ki je bil objektivna ocena zelo slabe igre, ki so jo pokazali naši nogometaši v tem srečanju —- posebno v prvem polčasu. Čebinae, Ferliatovič, Šekularac, Mujič, Galič. Južna Koreja: Ham Heung Chul, Kirn Chang Suk, Kirn Hoang Bok, Woo Sang Kwon, Ki m Sun Hwi, Yoo Kvang Jun, Chong Sun Chun, Moon Chong Sik, Cho Jung Min, Cho Yo-on Ok, Cho Sung Tal. Sodnik Joanidis iz Grčije. Pred današnjim srečanjem je vladal v našem taboru precejšen op-(Nadaljevanje na 5. strani) TEKME ZA POKAL MARŠALA TITA V finalu Slovan in Maribor Posvet ZTKS s predstavniki Okrajnih zvez za telesno kulturo KORISTNA Atletska sezona gre sicer proti koncu, vendar so atleti danes krat pokazali svoje sposobnosti — moški v Zagrebu iu žensli Jeku, kjer so se borili za naslove državnih ekipnih prvakov ženske v Osi- Današnjo nedeljo, ko ni na sporedu tekem slovenske conske lige, so izkoristili za polfinalni tekmi za pokal maršala Tita na področju LR Slovenije. V Mariboru so že kar težko jiričakovali kakega nasprotnika iz domače konkurence in tekma je pokazala, da so si Mariborčani že nabrali precej izkušenj v tekmovanju H. zvezne lige, saj so premagali borbeno in mnogo obetajočo enajsterico Ljubljane. V Ljubljano je prišel v goste k Slovanu celjski • Kladivar. Tudi ta ni imel sreče in je moral zapustiti, igrišče poražen, čeprav ni pokazal slabe igre. Tako so torej gostje ostali praznih rok, zanimivo pa je, da sta se končala prva polčasa obeh tekem v Ljubljani in Maribo- (Nadaljevanje na 6. strani) 1* *"• DRŽAVNO EKIPNO ATLETSKO PRVENSTVO Partizan prvak Kladivar tretji _ MOŠKI ZAGREB, 8. okt. — Včeraj in da-*es je^ bil v Zagrebu finale ekipne-P® državnega prvenstva v atletiki, j^aterega so se udeležili člani klu-Partizan, Kladivar, Mladost, Di-boT°’ Ljubljana in Olimpija-Svo-°da. Atleti niso imeli sreče z vre-žpenom, saj je oba dni močno de-evalo, nekajkrat je tekmovalce Presenetil celo močan naliv. Kljub ®niu pa smo vE.JeJi v tekmovanju j.Pogo lepih borb, priča pa smo lii-tudi nekaterim zadovoljivim re-..‘tatom. Prvenstvo je že dvanaj-n c zapored osvojila ekipa Partiza->‘ki za sedaj v Jugoslaviji še ni-t ®.P™ye konkurence. Tako je bilo Ul pričakovati in zmaga Partiza-118 Pomeni pravzaprav nobeno Presenečenje. Kladivar je bil po v«: e!!1 dnevu na drugem mestu in 0st ?m° že pričakovali, da bo tam p' tudi do konca tekmovanja. dr..V t3° Naključju pa je Kladivar z . Sega mesta zdrsnil na tretje, ker jč, lln.el metalec kladiva Vidmajer kln ?.rietno smolo in je pri metu tPn,aiva kar trikrat prestopil in s kar 1z.al!1'av'l tisoč točk svoji ekipi, 1)1 zadostovalo za osvojitev tlru-srf®. Mesta med najboljšimi atlet-hi vrs^amt v Jugoslaviji. To pa 11. eden največjih uspehov v s dovini slovenske atletike. Ena najbolj zanimivih disciplin v včerajšnjem sporedu je bil tek na 1500 m, k jer so se borili med seboj za najboljša mesta Važič, Špan, Hafner in Čular, na koncu pa je prišel med n je tudi Naraks, ki je v zadnjih metrih pred ciljem uprizoril strahovit finiš in tako osvojil prvo mesto. Moramo povedati, da Ingolič zaradi poškodbe ni nastopil. V teku na 10,000 m smo pričakovali zmago Ljubljančana Štrosa, vendar je bil Partizanov tekač Subotič hitrejši in tudi napori Štrosa v zadnjih krogih pred ciljem niso prinesli uspeha našim predstavnikom. Tek čez ovire je prinesel novo zmago Lorgerju, medtem ko je moral na 100 m priznati premoč mladega Zagrebčana Mikulca. Ena na jslabših disciplin je bila skok v višino, kjer se skakalci zaradi razmočenega terena sploh niso znašli in so le najboljši dosegli 175 cm. Rezultati — 100 m I. skupina: Mi-kulee (Ml) 11.0, Lorger (KI) 11.1, II. skupina: Lešek (KI) 11.1, Lovrič (D) ti.3, 400 m — L skupina: Kovač (D) 40.0, Grujič (P) 49.8, H. skupina: Bosuar (Ml) 50.2, Prah (D) 51.4, Korošec (Lj) 51.6, 1500 m: Naraks (Nadaljevanje na 6. strani) EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI Kladivar prvi pred Mladostjo ŽENSKE Osijek, 8. okl. Danes je bilo o Osijeku ekipno državno prvenstvo o atletiki za članice. Mlade tekmovalke Kladioarja so zasluženo r - ' :ile naslov državnih prvakinj 'in el s približr j 400 točkami prednosti zagotovile prvo rnesio. Ves čas tekmovanja je pihal močan veter. Rezultati — 800 , ll.1t Babovič (Ml) n ovire: Stamejčič (O-S) 11.6, 100 m: Sikovec-Lun- cev (Ml) 12.0, Silan (KI) 12.4, Cede (KI) 12.8, krogla: Perovič (Senta) 13.09, Usenik. (O-S) 13.06, disk: Vukovič (Senta) 43.12, Cclesmk (O-S) 42.81, 800 m: Slamnik (KI) 2:14.4, Tovornik (Ki) 2:25.6, daljina: Kušec (Met Os) 508, Lubej (KI) 504, kopje: Kanižaj (Slob. Va- ■ raždin) 43.43, Celesnik (Ol-Sv) 33.05, višina: Jug (Ml) 155, 400 m: Silan 58.2, Gašpamt (KI) 59.8, 200 m: Šikovec-Luncer (Ml) 24.8, Stamejčič (Ol-S) 25.6, 4 X 100 m: Kladivar 49.7, Mladost 59.2, Olimpija-Svoboda 51.8. Končni vrstni red: 1. Kladivar 17.610, 2. Mladost 17.241, 3. Olimpija-Svoboda 16.957, 4. Senta 13.857, 5. Metalac-Osijek 13.548, 6. Sloboda-Varaždia 13.148. IZMENJAVA STALISC Sestanku prisostvovali predstavniki Ijubljan-$ skega, novomeškega, koprskega, goriškega, kranj-£ skega, celjskega in mariborskega okraja — Naj-VFI večja pozornost vlogi občinskih zvez za telesno % kulturo — Pregled dela na področju telesne kul-@ ture v posameznih okrajih — Tehtne misli pred-H) sednika ZTKS tov. Zemljariča — Pred letošnjo $ skupščino Partizana Slovenije V petek dopoldne je bil o Ljubljani posvet, ki ga je organizirala Zveza za telesno kulturo Slovenije s predstavniki Okrajnih zvez za telesno kulturo. Udeležili so se ga mimo predsednika Zveze za telesno kulturo too. Zemljariča in glavnega sekretarja ZTKS tov. Staneta Lavriča, še nekateri člani Izvršnega odbora ZtKS in predstavniki oseh okrajev iz Slovenije, razen Murske Sobote. 2e v uvodu lahko povemo, da je bil to zelo ploden sestanek in da odkriva nov način dela na področju telesne kulture v Sloveniji. Taka izmenjava stališč o posameznih vprašanjih, izmenjava izkušenj in nasvetov, ki smo jih na tem sestanku slišali zelo veliko, je prav gotovo nadvse koristna. Že to govori o prid misli, da bi take ali podobne posvete prirejali čim pogosteje, saj bodo lahko močno koristili enotnejšemu in bolj ozklajenemu razvoju telesne kulture na področju Slovenije. Namen tega sestanka je bil pregledati najvažnejše probleme telesne kulture v posameznih okrajih — o tem so poročali predstavniki Okrajnih zoez za telesno kulturo — predstavniki Zveze za telesno kulturo Slovenije pa so pojasnili nekaj svojih stališč pri razvoju telesne kulture o Sloveniji in tudi informirali predstavnike Okrajnih zoez o nekaterih pomembnih akcijah. Slišali smo toliko koristnih pobud in toliko tehtnih misli kot že zlepa ne na kakšnem razgovoru o problemih telesne kulture. Tehnično nam je nemogoče spraviti ose na papir in zato se moremo pač omejiti na najbolj bi-stoene misli s tega posveta. ŠUMAK - Maribor Ko smo uatanavljali Okrajno zvezo za telesno kulturo, smo se predvsem dogovorili, da naj bo to forum, ki bo vodil politiko telesne kulture v okraju. V zadnjem letu se je število članstva, ki se ukvarja s telesno kulturo, zelo povečalo — za cellih 48 Vi. Pri tem pa moramo povedati, da je bilo ftoančniti sredstev nekoliko manj — dotacija j« padla od 104 milijone na 85 milijonov. To kaže, da denar ni vse, seveda pa mora biti minimum. Nekateri Imajo nekoliko pretiran apetit po denarju! . Glavna naloga je bila od vsega začetka ustanovitev občinskih zvez za telesno kulturo. S tem smo uspeli šele pred Kongresom, vendar le-te v mariborskem Okraju še niso odigrale prave vloge. Ni bilo dovolj organizacijskih priprav, večkrat ni bilo sredstev za funkcionalne izdatke, pa tudi kadri se še niso znašli v organizaciji. Tega problema se dobro zavedamo in smo preko okrajnih političnih forumov zagotovili, da bodo te zveze dobile pravo politično mesto in bodo odgovarjale za razvoj telesne kulture. To naj bi bh motor, ki naj bi preko Občinskih ljudskih odborov pospeševal In razvijal telesno kulturo na področju posameznih občin. Okrajna zveza naj bi bila v prihodnosti samo posvetovalni organ, ki naj bi pomagal tudi pri dvigu kvalitete g strokovnjaki. KOBE — Novo mesto Tudi v okraju Novo mesito je glavna naloga utrjevanje občinskih zvez za telesno kulturo. Okrajna zveza naj bo koordinator, pomaga pa naj tudi pri raizvijanju nerazvitih panog. Občinske zveze še niso našle samega sebe, čeprav morajo biti po našem mnenju mobiHizator telesne kuliture na terenu. Večkrat se vprašujemo, če so še potrebni Sveti za telesno kulturo pri Ljudskih odborih. Ali bi ne bilo morda dovolj, če bi bili predstavniki Občinskih zvez za telesno kulturo v Svetih za šolstvo? Po naših izkušnjah sodeč, mora biti delo Občinskih im Okrajnih zvez za telesno kulturo tesno povezano s sindikalnimi in mladinskimi organizacijami. V sodelovanju z Občinskimi sindikalnimi sveti v Novem mestu, Krškem in Črnomlju smo priredili nekaj športnih tekmovanj, ki so pritegnila nekaj tisoč novih ljudi. Naš problem je pomanjkanje kadrov. Seminarji, ki jih bomo organizirali, najbrž še ne bodo izhod iz te zagate. Pripravljamo se tudi za nastop na prihodnjem Zletu bratstva in Enotnosti v Prijedoru in kaže, de bo tja odšlo okoli 800 pripadnikov telesn©vzgojnih organizacij Iz novomeškega okraja. (Nadaljevanje na 2. strani) j Koristna (Nadaljevamje s 1. strani) Okrajna zveza za telesno kulturo ima zagotovljena finančna sredstva, medtem ko imajo Občinske zveze velike težave. Predvsem — ni denarja za vzdrževanje objektov in za najrazličnejša tekmovanja, ker gre vse za funkcionalne izdatke. Borimo se, da bi ustanovili sklade za telesno kulturo — v ta namen naj bi šel določen odstotek od bruto dohodka v posamezni občini. BOŽIČ - Celje Enotni okrajni forum za telesno kulturo se je hitro afirmiral. Ustanovili »mo komisije za orodno telovadbo, za splošno vadbo, za nogomet, košarko in druge panoge. Vsa tekmovanja razpisujemo za vse osnovne organizacije — za športna društva, za društva Partizan, za mladinske in sindikalne aktive in druge. Občinske zveze še niso dobro zaživele. Imeli pa smo skupni plenum z Okrajnim odborom SZDL, kjer smo analizirali stanje in upamo, da bo na tem področju v prffiiodnje več uspeha. Največji problem so kadri. V društvih Partizan ni posebnega odziva za naše apele, dva slušatelja, ki jih štipendiramo na Visoki šoli v 'Ljubljani, pa gotovo ne bosta rešila položaja. Čutimo, da v republiških forumih še vedno ni vse na čistem. Tako dobivamo navodila — na primer za brigado v Sutjeski — ena od Partizana, druga od ZTKS. Zveza Partizan zahteva tudi nevzdržne statistične podatke in poročila, tako da smo sklenili, da jih ne bomo več pošiljali. . ti >.« • HUDE - Kranj V. kranjskem okraju simo popolnoma izeaipčffii športna društva in Partizan. V Okrajni zvezi za telesno kulturo delujejo odbori za posamezne panoge. 2e od leta'1954 pa dobivamo za telesno kulturo v okraju Kranj enako dotacijo, čeprav &o potrebe sedaj mnogo večje in so finančna sredstva problem številka 1. Občinske zveze, ki so bile leto-s ustanovljene, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso zaživele Dr. POLIČ — Koper Okrajna zveza za telesno kulturo v Kopru je nastala na demokratični osnovi in ni bilo nobenih problemov. Imamo odtjor za Partizan in šport ter k orno e po panogah. Naj še posebej omenim komisiji za šole in rekreacijo. Odnos ko-muna-telesna kultura se sicer izboljšuje, vendar še vedno telesna kultura ni našla 'pravega mesta. Zato tudi vloga občinskih zvez še ni taka, kot bi jo želeli. Šolstvo je sicer na nekoliko boljši poti, v glavnem so osnovni kadri zagotovljeni in to je prav gotovo napredek. Imamo pa šolo — v Pivki — kjer nimajo niti enega strokovnjaka za telesno kulturo. Telesne vzgoje v tej šoti sploh ni. V celem okraju v vseh letih po osvoboditvi nismo zgradili niti ene telovadnice, z izjemo Sežane, kjer so pomagali republiški forumi. V Koprščini tudi ni nobene^-ga bazena, zabeležili pa smo kljub temu napredek v plavanju*in tudi v veš!atriju. Sietem tekmovanj še vedno ni najbolje urejen, mi se predvsem navdušujemo za občih,uka in okrajna tekmovanja ' V koprskem okraju so s finančnimi sredstvi precejšnje težave. Okrajnega sveta za telesno kulturo ni več, marveč je združen s Svetom za šolstvo. Naša glavna naloga za prihodnost je čimbolj razviti občinske zveze za telesno kulturo. MIKUŽ — Ljubljana Ko smo ustanavljali Okrajno zvezo za telesno kulturo v Ljubljani, smo hoteli čimbolj poudariti pomembnost telesne kulture in smo zato vključili v organe Okrajne zveze člane sindikatov, Zveze študentov, LMS in telesnokuiturnih organizacij. Ustanovili srno odbere za temeljno telesno vzgojo, za tekmovalni šport in rekreacijo ter še poseben odbor za kvaliteten šport. Naše glavne naloge so posvetovanja s predstavniki prosvete o dvigu telesne kulture v šolah, za rekreacijo skušamo poskrbeti potrebne objekte v ljubljanskem okraju in po sodobni metodi vplivati s telesno kulturo na zvišanje proizvodnosti dela. V tekmovalnem športu smo se odločili dati prioriteto nogometu, rokometu, košarki, odbojki, plavanju in smučanju.- Okrajna zv^za ima dovolj sredstev, sklenili pa smq, da bomo čimbolj spodbujali k delu Občinske zveze in sprovedli decentralizacijo do konca letošnjega leta. Nekatere Občinske zveze: Ljubljana - Moste, Kamnik, Domžale in druge so dosegle odlične rezultate. Zato optimistično gledamo na razvoj občinskih zvez. Vedno več je razumevanja tudi pri oblastnih organih in vse kaže, da bodo v nekaterih občinah (Ljubljana-Moste) ustanovili sklad za telesno kulturo, v katerega naj bi se stekalo 1 */o bruto dohodka. izmenjava stališč TRENING ALPSKIH SMUČARJEV NA KREDARICI Če bi bila PRENOSNA ŽIČNICA Ljubljana ima nekaj specifičnih problemov, predvsem v zvezi s kvalitetnim športom. Okrajna zveza pripravlja ustanovitev kvalitetnega športnega društva, ki naj se veže na univerzo. Društvo bo najbrž nosilo • ime Olimpija. Klubi bodo imeli profesionalne trenerje, ki bodo oboroženi s solidnim znanjem. Tako bodo najboljši športniki Ljubljane združeni v enem kolektivu in lahko laže dosegali še večje uspehe. Za kvalitetni šport smo uspeli dobiti prispevek 40 milijonov dinarjev. Omenim naj Še vlogo Visoke šole za telesno kulturo. Vsi odlični športniki — na primer Daneu ipd. — bi morali obiskovati šolo, saj bi prišli na ta način do odličnih strokovnjakov in bi tudi tem športnikom zagotovili eksistenco. VONČINA — Nova Gorica Z delom komisij Okrajnega odbora za telesno vzgojo smo zadovoljni. Zanimanje za Partizan je nekoliko upadlo, ved no več pa je zanimanja za igre z žogo. V Novi Gorici nam raste nov stadion, katerega zelo težko pričakujemo, saj zelo m očno ob ču t i m o p om anj kan j e obj ek -tov. Dobiii simo precej novih šol, vendar so vse brez telovadnice. Vaditeljski in zveze za telesna kulturo. Občinske zveze naj organizirajo posvetovanja z vsemi tistimi, ki so zainteresirani za temeljno telesno vadbo — z društvi Partizan, s šolami, s sindikalnimi in mladinskimi aktivi in drugimi. Treba je zbrati material in oceniti stanje temeljne vadbe na posameznih področjih, da bi lahko delegati o tem razpravljali na skupščini. To naj bi bila predvsem delovna skupščina, ki bi lahko ugotovila delo v preteklosti in načrte za bodočnost. Na skupščini naj bi poleg delegatov Iz društev Partizan sodelovali tudi predstavniki drugih organizacij, kjer goje temeljno vadbo. Poudariti je treba še, da smo prav sedaj pred sprejemanjem proračunov in da se je treba boriti za finančna sredstva, ki naj bi jih dobili za telesno kulturo v posamezsiih okrajih in občinah. Pripravljamo tudi ustanovitev Zveze za orodno telovadbo, ker hočemo dati tej panogi čim večji poudarek in jo še bolj razviti. STANE LAVRIČ -glavni sekretar Z TKS 2elimo priti čim-preje do Zveze za orodno telovadbo in Odborov pri otočin- ■ Tudi alpski smučarji se priprav-B Ijajo po določenem načrtu. Prejš-H nji teden so bili zbran: prav vsi H kandidati za sestavo državne re-B prezentance na znanem ledeniku Ki pod Triglavom ob Kredarici. Ta-H koj po vrnitvi z našiti Julijcev, H je trener tov. Marjan Magušar B povedal, kako je potekal trening, B kaj lahko pričakujemo od naših B smučarjev v prihodnji sezoni in B ka| vse moramo storiti zanje, če S hočemo od njih tudi pričakovati ■ boljše rezultate. — Naš trening je potekal v izrednih okoliščinah. V prelepem sončnem vremenu so tekmovalci pripeli trener Magušar. — Imeli smo zares idealne pogoje za vadbo, le nekaj nam je primanjkovalo: prenosne žičnice! ■ Kakšna naj bi bila ta žičnica? — Naše planinske organizacije bi morale misliti tudi na takšne prenosne vzpenjače in s tem omogočiti vztrajnim planincem-smučarjeni smuko tudi v najbolj vročih poletnih dneh. Snega je dovolj skozi vse leto. Pomislite, v 14 dneh, kolikor časa sem bil sam in s smučarji pod Triglavom, je bilo okrog 400 turistov! To bi bila odliča propaganda za naš turizem, po drugi strani p« bi takšno prenosno žičnico s pri-dr/m uporabljali še smučarji. ■ Ko je tov. Magušar govoril p sposobnostih kandidatov, je bil mnenja, da imajo naši smučarji le premalo osebne ambicije. Ta nezadostna ambicija gre še veda tudi na račun preslabe telesne vzdržljivosti; čeprav je zatrdil, da so danes naši alpski smučarji vendarle bolje pripravljeni kot prejšnje sezone. ■ Ali ste imeli veliko koristi od tega treninga? — Nedvomno nam bo ta trening neverjetno koristil. Trenirati v takšni višini pomeni za vsakega tekmovalca velik napor, torej v našem primeru kot nalašč dobra priprava na novo sezono, predvsem pa za svetovno prvenstvo v Chamoni' xu. Kaj lahko pričakujemo od naši!: tekmovalcev na svetovnem prvenstvu, tokrat ne bom govoril, ker4-je za dober plasma potrebna ne samo volja, temveč tudi vsi ostali po~ goji, začenši z osnovno šolo smučanja pri mladini z 10 leti siarosti; Vse to smo zamudili im zato mislib na nemogoče uspehe je povsem odveč. Naši smučarji so borbeni in kar lahko od njih pričakujemo, to bodo tudi dosegli. B Ali boste trenirali tudi v novembru in decembru? V petek dopoldne je bil v Ljubijani pomemben sestanek med zastopniki Zveze za telesno kulturo Slovenije in Okrajnih zvez za telesno kulturo instaUiktorsfki kaider je zeti o mlad, sa.j imatmo 15 do 17 let staniih vodnitkov nič koliko. Ing. KRISTANČIČ -Izvršni odbor Z1KS Komisija za Jcvaliteini šport ie anaiizi-rala stanje v Sloveniji im prišla do za-' ključfka, da je vzgoja- kvalitetnih 'športnikov še na nizki ravni. Edini izhod je m’ada generacija im zato predlagam, da bi ustanovili okrajne športne šole, v Ljubijam! pa republiško športno šolo. V te šole naj bi vključili mladino od 12. leta dalje, ha podlagi -sprejemnega izpita im priporočil učiteljev za.leier.no vzgojo. Dve ali tri leta bi posredovali znanje z najraeJičnejr.h področij telesne kulture, da bi se ti talenti zatem lahko specializirali za vrhunske športnike v posameznih panogah. Ta ideja n j nova, saj so ta način uporabili v mnogih športno razvitih državah po vsem svetu. ZEMLJARIČ -predsednik — ZTKS Sedaj je izredno ugoden čzs za reševanje Ei.jraaličnejših problemov, ker je povsod vedno več razumevanja za telesno kulturo. K temu so prispevali tudi pomembni rezultati naših športnikov. Okrajne in Občinske zveze so najbolj aktualen problem, ki še ovira hitro rast osnovnih organizacij. V tem področju so še nejasnosti — primer: v Soboti so pred nedavnim ustanovili novo Okrajno zvezo Partizan!? Okrajne in Občinske zveze za telesno kulturo je treba ustanavljati povsod, jih osamosvojiti in usposobiti za delo. Naj dobe mesto, ki jim je bilo določeno na Kongresu. Največ poudarka moramo dati društvom, Občinske zveze pa niso nikakšna združenja društev Partizan ali športnih ^društev. Torej nima nobenega pomena ustanavljati Občinske zveze Partizan, Okrajne zveze Partizan in podobne organe. Ni potrebe, da bi dejavnost vezali navzgor. Osnova je društvo! Občinska zveza pa je družbeno politični organ, ki pomaga društvom ter vsklajuje in vodi politiko telesne kulture na določenem teritoriju. Strokovni organi pa naj imajo neposredne stike z društvi. Odbori pri Občinskih zvezati so izključno strokovni organi, ki spremljajo dogajanje v sleherni telesnokulturni celici. Ni nobene razlike med kakršnimikoli društvi! Društva Partizan ne smejo hirati, saj so ponekod to edina društva, ki goje temeljno telesno vzgojo. Pri Občinskih zvezah je treba čimprej ustanoviti odbore za temeljno vadbo, ki naj se razvija ne samo v društvih Partizan, marveč v šolah, tovarnah, v športnih društvih — skratka povsod. Odbor za temeljno telesno vadbo naj se ustanovi tudi v Okrajnih zvezati in tudi v republiškem merilu. Posebno vprašanje je priprava na letno skupščino Partizana Slovenije. Z Izvršnim odborom Partizana Slovenije smo se že posvetovali in sklenili, naj bodo nosilec priprav za to skupščino Občinske sikih in okrajnih zvezah Bojazen, da se bo or edina telovadba izolirala iz Partizana, je popolnoma nepotrebna. Klubi naj se osmujejo predvsem pri društvih Partizan, ker imajo tam pač vse naprave, .če pa imajo pogoje, tudi drugje, naj jih ustanove tudi tam. To je tudi na osnovi priporočila Partizana Jugoslavije in ne fmc-mo pozabiti, da je orodna telovadba zelo atraktivna, pri nas izredno popularna, dosegli smo že lepe rezultarte in imamo še veliko talentov, Glede Občinskih in Okrajnih zvez bi bilo najbolje, če bi pripravili osnutek, k jr je sedaj preveč razlik in preveč različnih struktur. Pripravljamo tudi akcijo za ustanavljanje Zvszfe za invalidski šport, saj je t reba posvetiti čim več pozornosti njihovim tekmovanjem, rekreaciji in rehabilitaciji. Za sedaj ne bi bilo priporočljivo, da bi Svete za telesno kulturo pri LO pri sJanj.ali na druge svete. To je oblastni organ, ki vedno Jaliko stopi pred Ljudski odbor in postavi problem na dnevni red. LENARČIČ - elan lO Partizana Slovenije S terena prihajajo vesti, da Partizan stagnira, iz današnje debate pa vidim, da temu ni tako. Okrajne in Občinske zveze morajo posvetiti vso pozornost čim večji aktivizaciji društev Partizan. Tre ba je tolmačiti politiko telesne kulture ljudem, ki jo ne razumejo — namerno ali nenamerno! Skupščina Partizana Slovenije naj bi bila predvsem delovna m naj bi se otresala razprav o likvidaciji Partizana npd. G o v Davimo raje o tem, kar simo naredili in kaj še bomo. Na skupščino naj bi prišli predvsem ljudje, ki delajo — vodniki, inštruktorji, člani, pa seveda tudi ljudje, ki delajo na področ ju temeljne vadbe v drugih organizacijah. Treba se je pogovoriti o problematiki vaških in mestnih društev, o zdravstveni zaščiti, ok a-drih in pogojih dela. Pogovoriti se je tudi o lem. kaj naj dela republiška zveza, kar velja predvsem za vzgojo kadrov. Tudi tu naj bi namreč vzgajali samo kadre na viišji ravni. Za zaključek naj še enkrat poudarimo, da so to samo skope misli iz razprave na tem pomembnem sestanku Iz v.•-■ega tega lahko jasno sklepamo, da so problemi telesne kulture na področju Slo venije približno enake narave. Nekaj je takih, o katerih se bo treba čimprej e pogovoriti, saj terjajo nujno rešitev. Ta sestanek je bil prva stopnica k še bolj enotnemu delu in reševanju problemov. Bil je prvi — toda prav gotovo na zadnji — to so izjavili tudi predstavniki Okrajnih zvez za telesno kulturo iz vse Slovenije. Ni dvoma — mnogo je bilo že storjenega, toda začetno delo je treba nadaljevati ir' mi. ETAPNA KOLESARSKA DIRKA LISTA »ŠPORT IN SVET« ROG Ml) I (MN ODLIČNA VOŽNJA ŠEBENIKA, ZIROV NIKA IN ŠKERLJA Kragujevac, 8. okt. Vsako leto organizira za zaključek sezone beograjski list »Šport kn svet« veliko kolesarsko dirko v 4. etapah. Lani je na tej dirki zmagal Žirovnik in zato si je na startu prve etape v Beogradu oblekel rumeno majico. Današnja etapa je vodila iz Beograda do Kragujevca v dolžini 123 km. Pot je bila težka, saj je pihal hud veter. Takoj v začetku je ušlo 6 kolesarjev, med njimi 5 slovenskih tekmovalcev: Valenčič, Škerl, Šebenik, Zidan in Hrovat. Ti so vozili samostojne okrog 40 km, nato pa so začeli forsdrati hitrost Levačič, Žirovnik in vsi tekmovalci Pulja z Val-čičeaii na čelu. Približno 70 km pred ciljem je glavnina ujela ubežnike, takoj nato pa se je formirila nova skupina, v kateri so bili tudi vsi najboljši Slovenci. Zmagal je Žirovnik pred Zivkovičem (Bgd), Levačičem (K), Volčičem. (P), Šebenikom (R), Bajlom (P), Valenčičem (R). Škerlom (R) in Cubričem (B), Vsi ti so privozili v času zmagovalca 4;02:O8. Približno dve minuti za to skupino so privozili na cilj ostali tekmovalci, med nlimi sta bila tudi Ukmar in Zidan (oba Odred) v ča^u 4:05-43 Po prvi etapi vodi Rog s 7 minutan^ prednosti pred Puljem, Karlovcem, B1-3" nikom itd. Na sta-rtu se je zbralo okrog 70 tekmovalcev, med njimi vst naši najbdljš, kolesarji. Dirka bo imela 4 etape. PrVa je bila danes od Beograda do Kragujev' ca, druga bo od Kragujevca do Niša v dolžini 141 km, iz Niša se bodo tek#*0'' valci pripeljali z vlakom v Skoplje, ki6* bo tretja etapa Skcplje—Titov Veies^* Skoplje v dolžini 108 km. četrta etapa 9* bo na progi Skoplje—Gostiva r—S v dolžini 138 km. PRVENSTVO GORENJSKE V KEGLJANJU Kranj 8 okt. — Na kegljišču Triglava v Kranju je bilo včeraj in danes letošnje ekipno in posamezno prvenstvo Gorenjske, Nastopilo je okoli k) tekmovalcev in tekmovalk iz Kranja, Jesenic, Kranjske gore, Bleda, Tržiča in Podbre-ga. Doseženi so bili povprečni rezultati. Največ prvih mest so osvojili tekmovalci kranjskega Triglava. Rezultati — članiee posamezno: Mihelič (Tr) ££0 kegljev. Petek (Tr) 278, Čadež (Tr) 372, ekipno: Triglav I 1107, Triglav II 899, Triglav III 910. Mladinci: Bratim (Tr) 402. Jakopin (Kr. g.) 372, Rešek (Tr) 371, ekipno: 1. Kranjska gora 1110, Tri glav 1083, Tržič. Starejši člani: Rihar (Tr) 309, ekipno: Triglav 1137 Nov državni rekord Otrinove Kranj. 8. okt. Danes se je v vrnila gorenjska strelska reprezentanc j ki je pred dnevi nastopila v Čedadu povratnem srečanju z reprezent-a15 Furlanije. Tudi v tem dvoboju so 1)1 ^ strelci Gorenjske boljši in zasfluš^ zmagali s 4092:4507. Najboljša je bila v ra Otrin s 525 krogi z malokalibrsko P,j ko, ki je s tem rezultatom dosegla nov državni rekord, TRIGLAV TE2KO ZMAGAL Kranj. 8. okt. — V prvenstveni republiške judo lige je danes v domači Triglav s težavo premagal no iz Žiri s 14:10 Borbe se bile zanimive in si jih je ogledalo Prece število gledalcev. AffjT Mf! \ MC*r- Kotalj kanj e le v &juMjjavd t NAJPREJ DOPOLNILNA, SEDAJ ŽE SAMOSTOJNA ŠPORTNA PANOGA — ZAKAJ NI PREPOTREBNIH NAPRAV OB KOTALKALIŠČIH V Tivoliju — gradimo cenena kotalkališča Marsikdo, ki ga pot zanese mimo novega športnega parka ing. Stanka Bloudka v Tivoliju, se z zanimaj*.jem ustavi ob dveh kotalkališčih, ki sta neprestano polni marljivih kotalkarjev. S to panogo smo pričeli pri nas nekako pred osmimi leti in čeprav nismo imeli nobenih izkušenj, je danes kotalkanje že na zavidljivi višini. Tako doma kot tudi na tujem so tekmovalci in tekmovalke dosegli že jePe uspehe. Pričetek kotalkanja je imel svoje korenine predvsem v tem, je slabo vreme onemogočalo drsalcem redno vadbo in nastope. Danes si je kotalkanje že pridobilo tolikšen ugled, da je postalo to sanio-stojna=rpanoga tudi pri nas. Seveda tudi kotalkarji niso brez Problemov, o njih smo se pogovorili f predsednikom Komisije za drsanje *n kotalkanje in sekretarjem republiške zveze tov. Bibroni. Iz razgovora Povzemamo nekatere njegove misli. Danes lahko ugotovimo, da je pot, kl so jo prehodili kotalkarji pravilna in povsem ustreza našim razmeram. Jasno je, da je kotalkanje popolnoma druga vrsta športa kot drsanje. Je pa v®lik pripomoček, ker daje kotalkanje drsalcem trajnost gibanja vse le-tn- Zal pa se je kotalkanje razvilo do ros zavidljive višine le v Ljubljani. 2 nekaj volje in truda pa bi se lah-ko ta športna panoga razvila v vseh ostalih večjih krajih. Kakor so naši trenerji pripomogli k precejšnjemu razvoju umetnega drsanja po ostalih republikah, kjer so pokazali za to dovolj zanimanja, tako bi prav goto-Vo tudi v kotalkanju Ljubljančani Priskočili na pomoč in tako prispe-'ali k še večjemu razvoju tega špor-*a Lahko smo prepričani, da se bo kotalkanje razvilo tudi drugje, saj so Prvi začetki že podani in tako bo ta Športna veja postala samostojna v okviru vsega drsalnega športa. Ce pa pogledamo razvoj kotalkanja v Ljubljani, potem stojimo danes Prav gotovo pred velikim in perečim Problemom, kako omogočiti čim več-“etnu številu mladine udejstvovanje v Panogi. Oba obstoječa objekta v Portnem parku Ing. Stanka Bloudka, ki sta namenjena rekreaciji, sta pre-s‘a meje svojega namena. Rekreacija ma namen dati mladini prostor, zrak, Paravo, gibanje, seveda vse brez pra-Vega — v našem športnem smislu — nadzorstva. C e pogledamo delo dveh lubov v Ljubljani in obremenitev °talkališč v okviru športnega parka, ^kho ugotovimo, da ti prostori ne _ užijo rekreaciji, ampak pravemu Portneniu odnosna društvenemu živ-/icnju. Vse to pa zadaja funkcionarjem klubov velike skrbi in odgovor-°sti, kajti mladine in ljubiteljev te-8a športa je iz dneva v dan več. Vse 0 Pa potrjujejo tudi tisoči, ki obi- skujejo razne prireditve, treninge in priprave tekmovalcev. , Kaže torej, da ti prostori namenom, za katere so biii zgra jeni, ne odgovarjajo več. Bilo bi nujno potrebno ukreniti, da bi ti dve plošči služili pravemu športnemu udejstvovanju. Seveda pa bo treba dati ploščam vse potrebno, da bo zadoščeno tehničnim, kulturnim in estetskim vidikom športnega in klubskega udejstvovanja. Tako pri kotalkališčih nimajo nobenih garderob, umivalnic, sanitarij, kar vse so prvi in osnovni pogoji pri vsakem športnem objektu. Objekta tudi nimata primerne osvetljave in so za zdaj le provizorične napeljave. Ni tudi primernih prostorov, kjer bi lahko shranili inštalacijske in zvočne naprave, ki so za to panogo nujno potrebne. Vsaka večja ali manjša prireditev na teh prostorih je onemogočena ali Pa povezana s številnimi težavami. Zaradi vseh teh dejstev je torej jasno, da smo prišli do neke meje, kjer se bo treba odločiti, ali samo rekreacija ali pa dati športnim klubom možnosti in pogoje, ki jih zahteva tako športno udejstvovanje. Republiška zveza in naši klubi bi prav radi priredili vsako leto eno ali več mednarodnih srečanj, kar pa je v teh okoliščinah nemogoče. Z dograditvijo novega umetnega drsališča tudi kotalkarji upajo, da bodo lahko izkoriščali novo betonsko ploščo, seveda, če bo temu primerno izbruše-na. Tam se odpirajo nove velike možnosti za izvedbo raznih tekmovanj in mednarodnih srečanj, saj so tam vse potrebne naprave. Kaže, da sta kotalkališči, ki sta bili doslej zgrajeni v okviru športnega parka v Tivoliju, tudi nekoliko predragi. Z istim denarjem bi lahko zgradili več kotalkališč iz gladkega asfalta in še bi najbrž ostalo nekaj denarja za garderobe in druge naprave. Skoda je tudi, da strokovnjaki niso vprašali za svet tudi izvedencev za kotalkanje* saj bi jim že pred pričetkom gradnje lahko svetovali marsikaj koristnega. Dejstvo, da sta kotalkališči v Tivoliju vedno zelo zasedeni, kaže, da je zanimanje za to panogo v Ljubljani zares veliko. Treba bo torej pristopiti k še resnejšemu delu in pričeti z gradnjami kotalkališč tudi v ostalih občinah. S ploščami v Savskem naselju, Litostroju, Mostah, Viču in morda še kje bi prav gotovo ustregli mladini, ki se rada udejstvuje v tem prijetnem športu. Seveda pa bodo to lahko kotalkališča, zgrajena z manj Šimi stroški. Treba bo torej čimprej najti naj boljše rešitve in pomagati kotalkar jem pri njihovih naporih, saj je zna no, da mnogo mladine najde zado voljstvo na priljubljenih kotalkah XV. KOLO ZVEZNE KOŠARKARSKE LIGE d'>lenjski rokometni center ttl. kolu dolenjske lige so bili čLose-erU naslednji rezultati: Ribnica : Stična . ' ° k Šentvid 2,°jge : Grosuplje : Polž 17:12, Dobre- 14:20, Ig : Kočevje Ribnica 3 3 0 0 52:27 S Grosuj>i'ja 3201 71:61 4 Servt.Tia- 3 2 0 1 55:48 4 Dobrep0Lje 3201 88:62 4 Polž !g 3 2 0 1 54:52 4 3 1 0 2 54:55 2 Stična 3003 27:48 0 Kofievja 3 0 0 3 43:65 0 Bolotnikov za dva Kopa Ko so ruski atleti gostovali v Parizu, sta se v hotelu, kjer sa bili nastanjeni, znašla dva dečka, ki sta na vsak način hotela govoriti z olimpijskim zmagovalcem na 10.000 m Bolotnikovšm. Vratar ju ni hotel pustiti do tega tekmovalca, ker so atleti počivali. Dečka pa sta trmasto utemeljevala: »Potrebujeva njegov a u tog ra m, da ga prodava, kajti Bolotnikov je vreden za dva Kopa.« PARTIZAN zaostal Kar med tednom so ligaši petnajstič zasukali prvenstveno kolo in se v zanimivih tekmah spoprijeli za mesta pri vrhu kot za mesta v spodnjem delu lestvice. Poročali smo že, cla je Lokomotiva odpravila Dinamo, Olimpija Črve no zvezdo in Kad n k'ki Sl ob odo. V četrtek popoldne sta bili na sporedu tega kola še zanimivi srečanji in sicer Zadar : Železničar 107:75 in Beograd : Partizan 70:69. S tem, da je Beograd premagal Partizana in Zadar Železničarja, se je položaj na lestvici spremenil v toliko, da je Partizan zdrknil s 4. na 5., Zadar pa se Lestvica slovenske mladinske lige po V. kolu Triglav (Lj) 5 4 1 0 32:2 9 Rudar 4 4 0 0 21:4 8 Maribor 5 4 0 1 19:5 8 Ljubljana 5 4 0 1 16:12 8 Slovan 3 0 1 13:4 6 Sobota 5 3 0 2 11:10 6 Triglav (Kr) 5 1 1 3 3:12 3 Odred Krim 5 1 1 3 11:14 3 Kovinar 5 1 1 3 3:12 3 Kladivar 5 1 0 4 9:10 2 Ilir iija , 5 1 0 4 4:14 2 Celje 5 8 0 5 1:48 0 Iz pisarne NZS B Tekmoval na komuni ja liga odbora NZS je na svoji zadu.n se'ji zavrnila protesta NK Celje in NK Kladivar zoper registracijo tekem Celje : Rudar :n Kladiva r : Rudar. Po^ pravilniku o nogometnih tekmovanjih ni razloga za re gitsibraciijo teh dveh tekem 3:» p. f., čeprav je Rudar nastopil z igralcem, mlajšim od 17 let. V tem primeru gre samo za disciplinske ukrepe NK Rudar. Tekme so torej registrirane: Celje : Rudar 3:4 in Rudar : Kladivar 4:3. Tekmovalna komisija liga odbora je predala upravo NK Rudar v disciplinski postopek, ki ga bo reševal Disciiplinsifci odbor liga odbora. B Tekmovalna komisija še ni rešila protest NK Slovan na registracijo tekme Celje : Slovan ter pritožbo NK Gorica proti tekmi Gorica : Kladivar. V obeh primerih se kluba pritožujeta proti nepravilni registraciji igralca nasprotnega moštva. olJL mvMimimf’ B Mladinska komisija pri NZS, je zavrnila protest NK Kovinar na mladinsko tekmo Maribor : Kovinar in tekmo registrirala z doseženim rezultatom 5:0. B Dvornik Ignac, mladinec Kladiva rja je bil kaznovan s prepovedjo igranja na treh tekmah. Balažič Alfonz, mladinec Sobote, Hribar Anton, mladinec Rudarja, Kranjc Adolf, mladinec Kladivarja in Seleš Karel, mladinec Kladivarja, pa vsi s prepovedjo igranja na 4 tekmah. Vsi so bili kaznovani zaradi medsebojnega obračunavanja na tekmah. E3 Mladinska komisija 'je zavrnila protest NK Ilirije na mladinsko tekmo Ilirija : Ljubljana, ker je bilo ugotovljeno, da' sta imela mladinca Ljubljane Petkovič in Nikolič pravico igranja za mladince. B Mladinec Klančnik Herbert, M;ribo ra je bil kaznovan s 15-dnevno prepovedjo igranja, ker se ni udeležil mladinske reprezentančne tekme Slovenija : Hrvctsika v Slavonski P o?, egi 10. IX. Sl Disciplinsko sodišče liga odbora je kaznovalo igralca NK Triglav iz Kranja Ludvika Norčiča s prepovedjo igranja na 4 prvenstvennih in pokalnih tekmah zaradi nešportnega obnašanja proti sodniku. TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM SLOVENIJA ♦V / .* v .V .• ‘S ///^ co era C=D cel je povzpel s 5. na četrto. Zmaga Beograda bo imela lahko tudi večji odmev ob zaključku prvenstva, saj se prav lahko zgodi — upoštevajoč srečanja favoritov za drugo mesto — da bo prav v zakl jučni fazi tekmovanja moštvo Beograda prehitelo Lokomotivo in zasedlo 2. mesto. To pa bi bil konec koncev lep uspeh za državnega prvaka, ki je letos imel težave pri sestavi moštva, kakor tudi na nekaterih srečanjih, kjer jim je obrnila hrbet športna sreča. Beograd, nfamreč, nastopa brez najboljšega strelca Korača, si- cer le v drugi polovici tekmovanja, : vendar dovolj, da moštvo ni bilai tako učinkovito kot prejšnje leto. j Po XV. kolu lahko zapišemo še tole: igralci in gledalci so bili na; splošno zadovoljni s sojenjem, kar dokazuje, da so naši sodniki za za- j ključek tekmovanja vendarle Mašil j skupni kriterij pri presoji kakrš- j nilikoli prekrškov. S tem pa je tudi tekmovanje poslalo kvalitetnejše, saj menda ni treba posebej poudarjati, da so tudi sodniki tisti, ki prispevajo svoj delež k določeni kvaliteti. : 31 RIEORMIV UllliUlliiilllllfliliHlIllllilllfllllllllllllllllHIIIIliltllllllllllllilUltlltllilllllllllllllllillllllllllillilHIllllllllllliŠiiiiliHIlilllllilLlIlliliiillllllllittlNIlillllllll PLAVALNA SEZONA JE V SLOVENIJI KONČANA. SEZONA JE BILA BOGATA PO PRIREDITVAH, LEPIH USPEHIH SLOVENSKIH PLAVALCEV PA TUDI ŽETEV REKORDOV JE BILA OBILNA. NA RAZNIH TEKMOVANJIH V SEZONI JE BILO DOSEŽENO 31 NOVIH SLOVENSKIH REKORDOV. MOŠKI SO ZABELEŽILI H, ZENSKE PA 20 NOVIH REKORDNIH STORITEV. PO KATEGORIJAH SO DOSEGLI ČLANI 14, MLADINCI 12 IN PIONIRJI 5 NOVIH REKORDOV. POGLEJMO KDO SO PLAVALCI, KI SO SE KOT NOVI REKORDERJI VPISALI V LISTE REKORDERJEV V LETU 19«1: Moški: ioo m metuljček Brinovec Vlado (T) 1:07,0,- 200 ni metuljček Brinovec Vlado 2:37,1, 109 m hrbtna Vrhovšeik Dani (N) 1:07,6 . 209 m hrbtno Vrhovšeik Dani 2:31.6, 409 m mešano Brinovec Vlado 5:34,4, Vest? Sz Celja OKRAJNA NOGOMETNA LIGA Rezultati IV. kota: Velenje ; Oljmp 2:2, Nazarje : Konjice 7:4, Steklar : Kovinar 2:0, Vransko : Šmartno ob Paiki 2:5, Kladi var B : Žalec 10:2, Zreče : Rogatec 5:3. Velenje 4 3 1 0 13:3 7 Kladivar B 3 3 0 0 34:5 8 Šmartno ob Paki 4 3 0 1 15:7 6 Olimp 3 2 1 0 7:2 5 Steklar 4 2 1 1 8:3 5 Z aieo 4 2 1 1 25:17 5 Kovinar 4 2 0 2 21:7 4 Rogatec 4 2 0 2 12:12 4 Konjice 4 1 0 3 8:16 2 Nazarje 4 1 8 3 11:25 2 Zreče 3 1 0 2 5:25 2 V rasistko 4 0 0 4 8:39 0 Šoštanj 3 0 0 3 1:7 8 OKRAJNO EKIPNO PRVENSTVO V Velenju je bilo okrajno ekipno atletsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo skromno število društev. Na startu so bile le 4 moške in ženske ekipe. Vrstni red ekip — moški: Velenje I 4.896, Braslovče 4.492, Velenje II 4.295, Žalec 4.026. Zenske: 1. gimnazija Celje 4.262. Velenje 3.432, Šoštanj 3.205 in Braslovče 2.654. Zmagovalci pri moških: 100 m German (Ve) 12.1, daljina German (Ve) 6.11, 1090 m Kolar (Ve) 2:53.9, višina Blatnik (Ve) 169, krogla Lesjak (B) 10.90. Najboljše pri ženskah: 100 m Roš (gim) 14,9, višina Dečman (B) 125, krogla Stip-lovšek (gim) 8.81, daljina Ros (gim) 4.15 in 609 m Jelovnik (gim) 1:52,1. Kljub temu, da je program tekmovanja obsegal le 5 tekmovalnih disciplin, ni bilo na tekmovanju nobenih predstavnikov iz mozirske, konjiške, šmarske, šentjurske in laške občine! NOVI ŠPORTNI STADION Pretekli teden je mladina gimnazije' g obli a poleg šole v novem stanovanjskem predelu mesta Celja — na otoku — svoj športni stadion. Športni objekt je bil v gradnji od 1. 1S'37. OLO in ObLO Celje sta prispevaj a za objekt blizu 8 milijonov din sredstev, nad 7 milijonov din pa znaša tudi vrednost prostovoljnega dela mladine. Nevi stadion, ki obsega asfaltna- igrišča za rokomet, košarko in odbojko, krožno tekal išče in vse ostale atletske naprave, je bil ob otvoritvi prizorišče kvalitetnih športnih tekmovanj srednješolske mladine. V atletiki je pri mladincih zmagala gimnazija pred učiteljiščem in ESS, pri mladinkah pa p ra v tak o gimnazija pred ESS in učiteljiščem. Rezultati — mladinci: 100 m Prestotnik 11.1, krogla V ravnik 16.85, daljina Vravnik 6.45, 1009 m Štajner 2:42.6 (vsi gimn.), višina Polutnik 165. Mladinke — 60 m: Cede 7.7, daljina Sto-žir (ESS) 4.56, krogla Potočnik (uč.) 10.92, 500 m Vodišek 1:28 3, 4 X 60 m ESS 34.1. ROKOMETAŠI SO IGRALI TAKOLE: Tehnična (Celje) : Gimnazija (Maribor) 10:9, Učiteljišče : Gimnazija (Celje) 15:10. Srečam j e za III.—IV. mesto: Gimnazija (Celje) : Gimnazija II (Maribor) 26:17. Srečanje za I.—II. mesto: Tehnična : Učiteljišče 8:8. Pri streljanju sedmercev si je zagotovila I. mesto tehnična šola Celje. V košarki je zmagala II. gimnazija iz Maribora, ki je odpravila celjsko gimnazijo s 70:64 in akademski klub iz Celja s 57:52, na drugo merilo pa so se uvrstili celjski akademiki z zmago nad domačo gimnazijo s 100:50, Pred začetkom športnih tekmovanj je bila kratka svečanost, ki ji je prisostvovala mladina iz vseh gimnazij. Ravnatelj zavoda tov. Tine Orel, ki je pri gradnji športnega objekta tudi sam pomaga«! pri udarniškem delu je dajal vzgled mladini, je izročil športni objekt mladini z željo, da bi na njem v plemenitem športnem udejstvovanju in izživljanju preživela del svoje vesele in zdrave mladosti. J. K. 4 X 190 m mešano Triglav (Košnirk, Brands ner, Brinovec, Kocmur) 4:40,0. Zenske: 100 m prosto Podlesnik Juška (R) 1:13,0, 209 m prosto Podlesnik Juška 2:41,6, 409 m prosto Podlesnik Juška 5:42,4, 800 m prosto Souvan Miša (L) 12:18,8, 1500 m prosto Souvan Miša 23:06,2, 1§0 m hrbtno Podlesnik Juška 1:22,1, 200 m hbrt« no Podlesnik Juška 2:57,7, 400 m mešano Bogataj Danica (T) 6:44,7. Mladinci: 400 ni mešano Brinovec Peter (T) 5:43,7, 4 X 100 m prosto Ljubljana (Breskvar, Bervar, Zavrnik, Dermaetia) 4:24,3 ter oba rekorda Vrbovška v hrbtnem slogu. Pri mladinkah so vsii članski rekordi istočasno tudi mladinski. Pionirji: 100 m metuljček Bole Veljko (L) 1:26,2, pionirke: 50 m prosto Trtmillc Zlata (L) 33,4, 100 m prosto Trtnik Zlata 1:14,2, 50 m hrbtno Sribar Marjeta (R) 40,0, 4 X 50 m prosto Ljubljana (Hodnik, Dolinšek, Maier, Trtnik) 2:33,2. Na državnem prvenstvu posameznikov je dosegla nov republiški rekord na 489 m prosto Juška Podlesnikeva s časom 5:42,4. Istočasno je na isti progi tudi Souvano-va dosegla odličen čas 5:43,6. Oba rezultata sodita v vrsto najboljših rezultatov, ki so jih dosegle naše plavalke. Na letošnji jugoslovanski lestvici sta obe Slovenki zasedli 6. oziroma 7. mesto. Ta dva rezultata pa ju zelo visoko uvrščata tudi v absolutno lestvico najboljših Jugoslovank. Po dlesni kova je na 9. mestu, Souvanova pa na H. Oglejmo si torej lestvice: 1961: Zeier (JD) 5:85,7, Vrančič m 5:35,2, Verži' (MZ) 5:38,4, Franjičevič (PB) !' 5:39,8, Camdžič (JH) 5:41,1, Podlesnik (R) ’ 5:42.4, Souvan (L) 5:43,o, Sinčič (JS) 5:43,7, Kapic (VM) 5:44,6, Klisura (JH) 5:44,8. Vseh časov: 5:85,7 Zeier (JD) 1961, 5:18,6 Ligorio (JD) 1954, 5:25,5, Stapič (MS) 1966, 5:33,2 Loparič (PR) 1951, 5:35,2 Vrančič (JS) 1961, 5:36,5 Camdič (JH) 1060, 5:37,6 Verzi (MZ) 1959, 5:39,8 Franjičevič (PB) 1961, 5:42,4 Podlesnik (R) 1961, 5:43,4 GLa-vanič (MZ) 1958, 5:43.6 Souvan (L) 1961. Jijitov rebri" in jotvorieoi rezultat" nič novega Atletska zveza Slovenije je na svoji nedavni seji razpravljala o obeh neprijetnih aferah, ki že delj časa razburjata atletsko in' ostalo športno javnost. V primeru ponarejanja rezultatov na mladinskem ekipnem prvenstvu maja letos, so sklenili, da bodo nadaljevali preiskavo kljub temu, da je posebej v ta namen imenovan pritožbeni odbor spremenil sklep disciplinskega odbora AZS tako. da je prvotno na eno leto prepovedi opravljanja1 funkcij obsojena (Pungartnika Rudar) in Gabrška (Ljubljana), prvega kaznoval le s strogim ukorom, drugega pa oprostil krivde. Sekretariat AZS je menil, da je bil sklep pritožbenega odbora sprejet brez temeljite proučitve vse zadeve. Druga neprijetnost pa je Rojkov državni rekord v skoku ob palici, za katerega so se pojavile govorice, da sploh ni bil dosežen. Za zdaj je ugor|ji nogometna unija je sklenil3' bodo to tekmovanje izvedli v se ■ nah 1962./63 in 1963/64. Doslej se ^ so prijavile Zahodna Nemčija, Sv . ska, Anglija, škotska in druge.? , tauske federacije. Do 15. dece*3, ima jo še možnost prijave. _ Sli tekmovanje je bilo doslej no enkrat, ko je prvo mesto °s . jila reprezentanca Sovjetske zT ,,, ki je po težki borbi odpravila goslavijo z 2:1. TOUR DE FRANCE - DRUGAcf Od prihodnjega leta bo kokj^, ska dirka po Franciji precej 0 i, gačna. Opustili bodo tekmova tj državnih reprezentanc in kol65 Aj bodo dirkali v ekipah posatne .! tovarn ali bodo dirkali v ekipah posa1)16 C], tovarn ali drugih tvrdk, ki f'1?3 sC. rajo kolesarski šport. S tem Je jo veda odprta možnost, da nas. r«Z' v istih ekipah tudi dirkači |Z po ličnih držav. S tem bo dirka ^ Franciji nedvomno izgubila ,, svoje privlačnosti, predvsem Francoze, ki so doslej videli C aj. ji državni ekipi pravzaprav lyj\ cijo in so temu primerno sprem dirko. Ko je ameriški črnski boksar Boyso gostoval v Parizu, je prišel na stadion skoraj dve ure pred napovedano borbo. V slačilnicah je neposredno pred začetkom borbe eno uro vadil »šadou« (boks trening proti svoji senci). Francoski boksarski strokovnjaki so zmajevali z glavami in govorili, da je znorel in da ho v borbi popolnoma izmučen. Toda Boyso se je temu samo smejal in odšel na ring svež ter svojega nasprotnika v 9. rundi spravil na tla. Veter je zaustavil Ščelkanovo Na prvenstvu SZ v atletiki, pričelo se je pred dnevi v Tbilisiju, je svetovna rekorderka v skoku v daljino Ščelkanova, zopet enkrat presegla svoj svetovni rekord, toda tudi tokrat ob premočnem vetru v hrbet, tako da njen rezultat 6.56 in ne' bo priznan. Od ostalih rezultatov lahko omenimo še 221 cm svetovnega rekorderja Brumela v skoku v višiuo in nov rekord SZ v metu diska, ki ga je dosegel s 57.93 m Baltušnikas. Prepovedani špičasti čevlji Uprava londonskega, nogometnega kluba Arsenal je prepovedala svojini igralcem, da nosijo italijanske modne čevlje, ki imajo zelo ozko špieasto obliko. Pravijo, da si bodo nogometaši s takimi čevlji pokvarili svoje dragocene noge. Igralci so svoje .predpostavijene prepričevali, da so kupili čevlje, ki so nekaj številk večji, da si ne bi pokvarili- svojjh dragocenih nog. Pravijo, da kljub tej vojni arsenalovi nogometaši nosijo »špičake«. Pelejev legendarni gol V t ekm.i za brazilsko prvenstvo sta se srečali enajstorici Santosa in Fluminonsa. Zmagal jc Santos z re- zultatom 3:1. Toda gledalci še dolgo ne bodo pozabili tega srečanja, saj je Pele dosegel gol, ki pravijo, da bo zapisan v zgodovini brazilskega nogometa. Pele je v svojem kazenskem prostoru zaustavil žogo in potem odšel v napad. Na svoji dolgi poti je preigral vse igralce, ki so ga hoteli zaustaviti in končno se znašel pred golom, kjer je s svojim značilnim udarcem premagal še vratarja. ŠVEDSKA : BELGIJA 2:0 V Bruslju je nogometna reprezentanca Švedske premagala v tekmi za uvrstitev na svetovno pirven-stvo v Čilu Belgijo z 2:0. Prav z istim rezultatom je Švedska že tudi v prvi tekmi odpravila belgijsko reprezentanco. V isti kvalifikacijski skupini tekmuje še Švica, vendar je po^ obeh zmagah Švedske ta praktično že finalist svetovnega prvenstva. V nogometnih prvenstvih nekaterih evropskih držav je vrstni red sedaj naslednji: Francija: Reimes 13, Lens 13, .Mo--naco in Rennes 12, Švica: Servette 12, Grashoppers 10, Luzern 10, Madžarska: Tatabanva 14. Honved 15, Dorog 12, Vzh. Nemčija: Rostok 29. Vidina 25. Vorvvarts 23, Poljska: štiri kola pred koncem prvenstva si je Gornik že zagotovil naslov prvaka, saj ima 40 točk, na dragem mesta pa je z 10 točkami manj Po-” lonia Bvtom. Nedavno smo poročali o stanju v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Po nedeljskih tekmah in pa srečanju Švedska : Belgija med tednom si je praktično že vrsta reprezentanc zagotovila igranje v Čilu. Dokončni znani finalisti so Brazilija, Čile, Argentina, .Kolumbija, Uragvaj in Madžarska. Praktično pa so si pot v Južno Ameriko že zagotovile rei .ezentance Švedske. Francije, Zahodne Nemčije. Sovjetske zveze, Anglije, najbrž pa tudi že ekipe Španije, Škotske. Italije. medtem ko bomo za Jugoslavijo lahko kaj več rekli v poročilu o današnji tekmi z Južno Korejo. mm - L*®® “is Približno pred mesecem dni, točnej*e 6. in 7. septembra, je dosegel sovjetski de»e' tercbojec Jurij Kutenko svoj veliki cilj. V seznamu evropskih rekorderjev je ža” menjal svojega rojaka Vasilija Kuznecova. Pot do evropskega rekorda je bila dolga in težavna. Več kot 10 let je Jurij treniral in nastopal preden je dosegel svoje cilje. Lepo število let ni bilo vrhunskih uspehov, toda danes 29-letni Jurij ni opuščal treninga, ampak pripravljal se je še bolj načrtno in vestno. Trening deseteroboja ni lahka stvar. Odličen deseteroboje«, še posebej pa tak, ki želi posegati v borbo svetovne elite, mora biti odličen tekač, skakalec in metalec. Biti mora hiter in vztrajen, močan in gibčen, pa še tehnično dobro pripravljen v vrsti ne najbolj enostavnih atletskih panog. »Prav zato zorijo vrhunski deseterobojci vrsto let. Prav za evropske je še bolj značilno, da so najboljši nekje med 28. in 30. letom, potem ko imajo za seboj dolgo atletsko kariero in številna tekmovanja v deseteroboju. Jurija Kutenka zasledimo že na evropskem prvenstvu v Bernu se pravi, pred 7 leti. Že tedaj je bil drugi deseterobojec v SZ, čeprav so bili rezultati še zelo skromni. Za svoje četrto mesto v Bernu je zbrai samo 6097 točk. Če pogledamo njegovo kariero naprej vidimo, da je že čez dve leti. se pravi v olimpijskem letu 1956, že presegel 7000 točk, toč--neje. avgusta je zbral 7393 točk. Uvrstil-se je seveda v sovjetsko ekipo za igre v Melbonrneu, kjer pa je imel mnoge smole in končno dosegel samo 13. mesto s 5297 ločdcami. Melbourne je bil za Jurija veliko razočaranje. Upal je. da se bo uvrstil med najboljše na svetu, stvarno je smel računati na 4. mesto, potem pa je prišel tak polom. Toda tudi veliki olimpijski neuspeh ni zlomil volje atletu iz Kijeva. Treniral jc naprej in se izpopolnjeval v vseh panogah. V letu 1957 ni bilo velikih uspehov. Največje število točk 7294. Veliko si je obetal na evropskem prvenstvu 1958 v Stockholmu, toda sreče tudi tokrat ni bilo. Nekaj poškodb ga je tako zavrto v treningu, da se ni uvrstil niti v izbrano ekipo Sovjetske zveze. Srebrna medalja v Stockholmu je torej šla po zlu. Kaj pomaga, čeprav je leta 1958 dosegel po evropskem prvenstvu svoje najboljše rezultate. Najprej je v Kijevu 7822 točk, potem pa še v Lvvovvu 7989 točk. S terni rezultati se je brez konkurence postavil na drugo mesto v Evropi, takoj za s' gji)# rojakom Kuznecovom, ki je medtem že presega' točk. _ us Vse naslednje priprave so bile usmerjca« jj olimpijske igre v Rimu. Toda v družbi najbolj*1’ v svetu Jurij ni imel stvarnih možnosti, da P° jjcM borbo za medalje. Kuznecov je bil v Rimu slabši, toda Amerikanec Johnson in Kitajec Ja,to j,o; daleč presegla 8000 točk. Jurijevih 7567 točk ^()|j>i pet zadostovalo le za 4, mesto. -- -. ku- i lanski rezultat pa je bil zopet 7772. Torej mnn’*||cl> leta 1958. pa vendar se pot tega odličnega gd ni nadaljevala navzdol, ampak je prav letos n” r dva svoja cilja. ..gin# Prvi cilj mu je bil tako kot vsakemu pou ^ deseterobojcu preseči 8000 točk. To se mu jc P g|2M čilo že v maju, ko je v svojem Kijevu nabn’1 toj|i točk. S tem rezultatom se je v razvrstitvi liaJ jglo*' vseh časov na svetu že prerinil na 4. mesto. je bil v Evropi številka’ l, kajti rekorder K'*z! , rJ|l je bil zaradi številnih poškodb slabši in ni niti <‘"||lrij zmogel 8000 točk. V začetku septembra pa J? tone! Kutenko kepolnil-še svoj cilj. Na prvenstvu G kr to j. je v Kijevu nabral 8560 točk. kar je za 3 točke, še od evropskega rekorda. Njegov rezultat Je ^vii1 na svetu, če upoštevamo letošnji neuradni sv’ rekord Amerikanca Mulkeva. r(ip' Kaže, da je konec ere Kuznecova in da se '' e pjii" skem deseteroboju pričenja era Kutenko. Kljub s'^ ^ 29 letom namreč pripadnik sov jetske armade 3 (ii)' merava obesiti sprinteric na klin. ampak si J rr nadaljnje naloge zastavil izboljšanje evropskega korda in pa morda tudi naskok na svetovnega* |jj-kordnem nastopu je tekmoval takole: 100 m lito’ 0vi' na 7.01, krogla 15.04. višina t80. 400 m 50.3. I*1* "L,) iii re 15.2 disk 47.18. palica 4.50, kopje ^2.79. ^11- 4:34.3. Iz teh rezultatov vidimo, da je KutenK ,eji-čan predvsem drugi dan. da pa ima še velike I cialne možnosti v izboljšanju rekorda, kajti v;!evil(’ govi osebni rekordi skoraj že sedaj presegajo s 0l6 točk svetovnega rekorda. Ce ne ho zopet kake ■. j-jl l)omo približno čez leto dni v Beogradu vide „* favorita številka 1 v najtežji atletski panogi Jurija Kutenka. REZERVIRANO ^-------------za bralce AVSTRALIJA ČAKA FINALISTA V tekmovanju za Davisov pokal nastopa moštvo ZDA. ki je prav te dni odpravilo v New Delhiju Indijo s 3:2. medtem ko letos o avstralskih igralcih, ki so lani osvojili Davisov pokal, bolj malo ali skoraj nič mJ slišimo. Zvedel sem tudi, da bo sredi oktobra srečanje med ZDA in Italijo v Rimu. Žarnima me, kako je organizirano to tekmovanje:’ E. B. Koper 1 ek 1110 vanj e za Davisov pokal je razdeljeno v več con. Evropske države nastopajo v posebni coni. ameriške zopet v svoji in ko dobimo finaliste posameznih con, se srečajo med seboj. Končni zmagovalec teh conskih tekmovanj tekmuje v finalu za to najvišjo teniško trofejo z zmagovalcem preteklega leta. Ker so lani osvojili Davisov pokal Avstralci, jim letos ni treba nastopati v kvalifikacijskem tekmovanju in tako čakajo na finalista, ki ga ho odločilo srečanje v Rimu med ZDA in Italijo. Finale ho tako kot luni, od 26. do 28 decembra v Avstraliji. DVAKRAT SVETOVNI PRVAK C vašem] istu ste pretekli četrtek objavili koledar svetovnega smučarskega prvenstva za klasične discipline. Opa-zd - 1. da je na sporedu dvakrat tekmovanje v samostoj- nih - ckih. Najprej v nedeljo 18. februarja na 70-metrski, nato pa v nedeljo 25. februarja na tOO-metrskd skakalnici. Kecio je torej s to zadevo? Ali se bodo upoštevale ocene na obeh skakalnicah in bomo tako dobili enega samega svetovnega prvaka, kakor v preteklosti, ali pa bo odslej naprej svetovni prvak na manjših in svetovni prvak na večjih skakalnicah. Š. V. Ljubljana Mednarodna smučarska organizacija je na svojem posvetovanju odobrila .sklep svojega članstva, da bo prihodnje svetovno prvenstvo v Zakopanih februarja t962 v samostojnih smučarskih skokih na dveh skakalnicah. Kakor ste brali, bodo skoki na 70-metrski in skoki na 100-metrski skakalnici. To pomeni, da bomo dobili novega svetovnega prvaka na manjših in svetovnega prvaka na večjih ska-kalnicah. Precej drugačna je. namreč, tehnika skakanja na manjših kakor na velikih skakalnicah. Organizatorji so sicer objavili, da večja skakalnica dopušča skoke do 90 m, vendar^ moramo Takoj pripomniti, da so lani sovjetski tekmovalci dosegli izredno velike daljave, saj je Samov skočil kar 109 m. To pomeni, da ta skakalnica dopušča skoke čez 100 m. ŠPORTNI PEDAGOG NAJ VAM SVETUJE Z velikim veseljem prebiraam vaš list. posebno se zanimam za atletiko in dviganje uteži. Že dve leti treniram, sicer’neredno in nenačrtno, pa vendar se mi zdi, da bi lahko dosegal boljše rezultate. Prosim vas, če mi svetujete, katere discipline bi se resneje oprijel oziroma katerega športa, če vam povem, kakšne rezultate sem doslej dosegel: brez treninga sem tekel na 1000 m 2:55.0 in z nerednim dveletnim treningom sem zalučal disk 40 m daleč. Dvigal sem tudi uteži in sicer 70 kg tezno in 90 kg v sunku. Prosim, ali je možno dobiti kakšno literaturo za dviganje uteži. Morda sem napisal vprašanje nekoliko neurejeno, vendar sem prepričan, da ste me prav gotovo razumeli. Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor in vas prijateljsko pozdravljam. Murnik J., Preddvor 22, Kranj V naše_ uredništvo prihaja vedno več pisem vaše vsebine. Mladi talenti, ki nimajo možnosti rednega in naert- jidiij? nega treninga, sprašujejo za svet, ki naj jim ga P‘,s 1)riš‘) naš list. Toda, pri točnejši analizi teh vprašanj s|n.° soii>! do zaključka, da bi morali naši mladi brale' jli poiskati najbližje športno društvo oziroma trene športnega pedagoga, ki hi lahko takoj svetoval. v. nit’11 panogo bi se vključili. Veseli nas, ko vidimo, da ^vf'1! našo mladino vse polno skritih talentov, ki bi ob P . pidi vodstvu dosegli velike uspehe. Tako smo se zani",aj|t>|ik(’ za vaša vprašanja in se obrnili na strokovnjake za ? pal,e in dviganje uteži. Ce se mislite vključiti med a |aVije< uteži, potem pišite Odboru za dviganje uteži Juf°' tnk"J Moše Pijade 39, Ljubljana. Tu bodo prav /i ustregli, vašim željam. Strokovnjak za dviganje " ju iH Grošelj meni, da ne smete pretiravati pri trenint-’ (i*1' se čimpreje naročite na brošuro »Olimpijski tria'.1. , naslov kot za Odbor za dviganje uteži JugoslaV|J udej; boste zvedeli vse, kar potrebujete za vaše amaters** ^ v stvovanje. Atletski strokovnjaki pa so bili mnenj ‘ mor'1" bilo pametno čimpreje poiskati atletskega pejdagog?’ s|j v Kranju, kjer boste zvedeli, kakšne so vaše "toz ^ pl' uveljavljanje na atletski stezi. Seveda pa si bos’e Jj iifl svetu s strokovnjakom sami izbrali panogo, ki ' bolj ustreza. VEC KOT 10« KLUBOV liF O nogometu, ki ie vf k, je najbolj popularna panoga; llire(l"lj(. Tokrat imam za vas. tovariš ali,J. ">i3 veliko govorjenja. ________ ... vprašanje o številu nogometnih klubov. Zanima 'V ' (JO , v Sloveniji več kot 100 klubov, kajti nekateriTrll.l|0n,i V° je manj, drugi pa, da jih je več. Prosim vaS‘., da bi Olimpija s smotrno zaustavila samozavestni nastop •nama, je Dinamo razliko še po- Vrho V večal in v 11. minuti je bilo stanje 22:14 za njega. Končno se je gostom le odprlo. Začeli so smotrneje igrali in s prodori pod koš zmanjševali razliko. V tej pazljivi igri jim je, uspelo rezultat najprej izenačiti in zaključiti prvi del igre z eno točko razlike v svojo korist. V drugem delu je Olimpija zaigrala mnogo bolje in že v sedmi minuti prešla v zanesljivo vodstvo s 47:35. V nadaljevanju so bili gostje vse bolj uspešni, kljub temu pa so mnogo grešili tako v napadu kot v obrambi. V 14. minuti, pri stanju 67:41 za Olimpijo se je igra uravnovesila, saj je bila tekma že od- ločena. Do konca tekme so ljubljanski študentje še povečali razliko in tako tudi dosegli zmago z 18 točkami prednosti. Sodnika sta avtoritativno vodila to nezanimivo srečanje. LESTVICA ZVEZNE KOŠARKARSKE LIGE Olimpija Lokomotiva Beograd Zadar Partizan Crvena zvezda Železničar Radnički Sloboda Dinamo 16 16 16 15 16 16 16 15 16 15 1220:1014 26 1415:1260 24 1289:1052 1202:1187 1327:1262 1301:1250 1212:1235 1039:1082 922:1175 925:1434 V lestvici ni vrač imama tekma Zadar : Radnički, ki je na sporedu danes zvečer. REZULTATI XVI. KOLA: Partizan : Lokomotiva 92:94 (43:47) Crvena zvezda : Zeljezničar 77:65 (36:34) Sloboda : Beograd 50:76 (21:40) I!. iyema. ro,komiina liga BEOGRAD, 8. okt. Danes dopoldne je bil na igrišču Radničkega II. finalni turnir članic za prvenstvo države od 1. do 4. mesta. V splošnem so vse vrste prikazale slabšo košarko kot pred 14 dnevi na prvem turnirju v Zagrebu. Od ostalih je bolje igrala le Olimpija, ki je tokrat dosegla tudi eno zmago. V skupni razvrstitvi (torej po obeh turnirjih) je vrstni red naslednji: Radnički, Crvena zvezda, Jugomontaža in Olimpija. Na drugem turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Olimpija : Jugomontaža 55:44 (21:15) Olimpija: Dermastia 8, Hace '10, Mrak 29, Nastran 4, Garzarolli 4. Jugomontaža: Strmški 4, Mahov-Ijie 2, Meglaj I. 24, Meglaf II. 12, Imanič 2. Radnički : Crvena zvezda 60:55 (27:30) Radnički : Jugomontaža 56:48 (25:23) j Crvena zvezda : Olimpija -48:36 (27:18) Olimpija: Dermastia 13, Hace 4, Nastran 2, Mrak 6, Mihalič 3, Pe-rov.šek 4, Garzarolli 4. Crvena zvezda: Saranovič 6, Baraga 7, Todorovič 4, Gostovič 2, Markovič 4, Kaluševič 25. Crvena zvezda : Jugomontaža 49:46 (40:40, 12:27) Radnički : Olimpija 57:37 (22:13) Olimpija: Dermastia 8, Mrak 17, Hace 6, Garzarolli 2, Nastran 3, Perovšek 1« Radnički: Jovičič 6, Pešič 20, Radovanovič 13, Kalenič 14, Djurič 4. Lestvica II. turnirja: Radnički C. zvezda Olimpija Jugomontaža 173:141 153:142 128:149 138:160 Končna lestvica: Zmagi za SLOVAN in RUDAR Radnički C. zvezda Jugomontaža Olimpija 373:288 12 326:300 6 3)4:345 4 283:363 2 ODRED DOŽIVEL PRVI PORAZ - SLOVAN DOSEGEL POMEMBNO ZMAGO NAD SLOBODO IZ TUZLE — TUDI RUDAR PRVIČ ZMAGAL. V. kolo II. zvezne rokometne lige — zahod se ni končalo po naših napovedih. Predvideli smo namreč, da imajo v V. kolu vsa tri slo- Naši razočarali-Korejci presenetili 1. strani) ločili za resnejšo igro, ki je kmalu rodila rezultate. Korejci so se koncentrirali v svoj- kazenski prostor Sika'v^V V rT;J,r in so branili svoja vrata z izredno dividualni«- L nrpioT-i požrtvovalnostjo. Seveda — usodi J^jem p™ ro?nika ven- Pa kliub temu niso mogli uiti. že v SO oožrtvfval^V,nvo- 54. min. so Jugoslovani dosegli Aru- gi gol, strelec pa je bil Sekularae. Žogo je prejel v bližini vrat in (Nadaljevanje tjWizem, ki pa se je kaj kmalu Jjreinenil v podcenjevanje nasprot-loskušali, da bi z in-akcijamj in preigra-gali nasprotnika, ven-so požrtvovalni gostje odgovo-j, v 8 tem, da so pazili na vsakega ■y seSa nogometaša posebej in tako tekme popolnoma onemo-j1 kakršno koli igro naše repre-je • ce- Polnih štirideset minut se ?e, 1?r.a odvijala med sredo in ka-p skirn prostoirom Južne, Koreje. sni,Vsem tem pa ni bilo niti enega do? ?? ^trsla na vrata. Tak razvoj *an°k- -v Je vnesel me^tws& ..... iger v zadnjem času, kar še posebno velja za prvi polčas. Če imamo pred seboj tekmovanje na svetovnem prvenstvu, potem nas taka igra prav gotovo ne more zadovoljiti. Avstrija: Madžarska 2:1 (1:1) Orehek 1, Soklič. Sloboda (T): Rička, Vučkovič 2, Mokraček, ^ Mornnkič, Arnavlovič t, Jovanovič, Djurano-vič 4, Trifkovič 2, Groš, Markovič, Lambert. Koftie/eeua Balin: REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA JESENICE : UOCE 3:2 Jesenice, 8. oktobra. V telovadnici jeseni-šlie osemletke je bila danes dopoldne prvenstvena odbojkarska tekma prve slovenske lige med Jesenicami in Morami. V izredno borbeni in temperamentni tekmi so zmagali domačini s 3:2 (15:12, 14:16, 9:15, 15:12, .15:13). Tekma, ki je postala proti koncu zelo živčna, je bila tehnično izredno lepa in tako kvalitetne odbojkarske tekme na Jesenicah že dolgo ni bilo. KANAL : HOČE - PREKINJENA Kanal, 8. oktobra. Tekma prve republiške odbojkarske lige med Kanalom in Hočami je bila po izredno ostri igri prekinjena v petem setu zaradi mraka. V prekinjenem petem setu vodi Kanal z 12:7. Rezultati ostalih setov: 13:15, 10:15, 15:!0, 15:9. I. ZVEZNA ROKOMETNA LIGA Člani: Prvomajska : Partizan (Bj) 6:3 (2:3) Rabo-tnieiki : Crvena zvezda 13:19 (9:8) Partizan (Bgd) : Dutočica 26:16 (14:8) • Zenske: Beograd : Slavonka 11:8 (5:3) Lokomotiva (Zgb) : Lokomotiva (Vir) 3:6( 2:2) PRVA ZMAGA RUDARJA Rudar : Partizan . (Čakovec) 12:9 (7:4) Trbovlje, 8. oktobra. V minulem kolu sta se pomerili moštvi Rudarja in Partizana iz Čakovca. Kljub zelo slabemu vremenu — ves čas tekme je deževalo — se je zbralo na igrišču nad 400 gledalcev, ki so zapustili igrišče nadvse zadovoljni, tako glede prve zmage Rudarja, kakor tudi zaradi res lepe igre ofcfeh moštev. Rudar: Lopan, Piro 2, Škrinjar 4, Aekun 6, Žagar, Klaneišar, Hri-brr. Partizan: Topolnjak, Lesjak 2, Francki 2, Vitrušič 1, Mškinjcc, Vrlkaj 4, Marcšus. 2e v prvi minuti so gostje izkoristili napad domače obrambe in bilo je 1:0. Medtem ko je bila prej obramba Rudarja šibka, ie v minuli tekmi s taktično dovršefto igro 3' veliki meri onemogočala napadalce gostov. Gostje so morali vložiti veliko truda, dodati se zmago nad jugoslovansko izbrano enajsterico. Kot je znano, bo tekma med Avstrijo in Jugoslavijo 26. novembra v Zagrebu. Avstrijci že sedaj izjavljajo, da bo tekma med najboljšimi avstrijskimi in jugoslovanskimi nogometaši nogometno srečanje leta. ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA London. 8. oktobra. Na včerajžnjih nogo-metnih tekmah angleške prvenstvene lige so bili doseženi naslednji rezultati: Birming- ham : Wolwerhamptou 3:6, Everton : Nottingham 6:0, Fulkam : Aston Villa 3:1, Ips-wich : West Ham 4:2, Leicestcr : Sheffield U. 3:1, Manchester-. C. : Cardiff 1:2, Sheffield W. : Chelsea 5:3, West Bromv/ich : Manchester U. 1:1. VARAŽDINCl PREMAGALI MARIBORČANE V £iPEEDWAJU Maribor, 8. okt. — Okrog dirkališča na Poljanah se je zaradi slabega- vremena zbralo komaj kakih 1509 gledalcev, ki pa jim ni bilo žal, da so prišli na dirko. Na zelo blatni progi so požrtvovalni tekmovalci obeh mest prikazali drzne in napete vožnje in pobrali zasluženo odobravanje občiirstva. Zaradi mehke proge je bilo precej padcev, ki pa so k sreči ostali brez težjih posledic. Maribor je nastopil oslabljen brez suspendiranega Visočnika. Odličen je bil Perko, ki je zmagal v vseh petih nastopih, soliden pa tudi Pečnik, ki je slavil dve zmagi. Najboljša pil Varaždinu sta bila državni prvak Medved in drzni Mihalinac. Vodstvo tekmovanju je odločilo, da vozita skupno le p. Poštni predal 377 — Čekovni reč ,c uredn‘ ve 600-15-3-84 _ Telefoni: ,71 žl 810' z 21-281 (ob nedeljah 20-170, 17 . ^ j6oO, — uprava 21-281 — Letna naročn polletna 880 din