Izhaja vsak Setrtek. Cena mu je 8 K na leto. (Za NemCi.jo 4 K, za Ameriko in druge tuje države 0 K). — Posamezne Številko se prodalajo ■	po 10 vinarjev. ■
S prilogami:
Maš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
Spisi In iloplsl se poSiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravnišivu ..Domoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica--
BKsss
V Ljubljani, dne 19. decembra 1912.
Leto XXV.
Štev. 51.
Vero po zadnji šieivi.
Avstrija je imela po zadnjem štetju ■leta 1900 28 milijonov, 150 tisoč 708 prebivalcev. Med njimi jih je bilo katoličanov rimskega obreda 22,530.196, grškega obreda pa 3,417.223; torej vseh katoličanov 25,947.419. Vseh drugih je bilo torej 2,203.289. Iz teh številk se jasno vidi, da je naša država v ogromni večini katoliška. Samo v eni deželi — v Bukovini — nimajo katoličani večine. Izmed 800.098 prebivalcev jih je 124.747 katoliške vere obeh obredov; razkolni-kov — Romanov in Rusinov — ima ta dežela 547.603. Razkolni Srbi imajo tudi precejšnje število v Dalmaciji. Izmed 015.666 prebivalcev je tamkaj Srbov 105.335.
Glede na vero so važne zlasti te-le reči:
1. Judov ima naša država največ izmed nekatoličanov, namreč 1,313.698. Po posamnili deželah, kjer jih je večje število, se delijo tako-le:
Dol. Avstrija . 184.779; med njimi na
Dunaju 175.318.
Trst ....	5.498.	
Tirolsko. . .	1.^24.	
češko . . .	85.826;	med njimi v
		Pragi 18.041*
Moravsko . .	41.158;	med njimi v
		Brnu 8945.
Šlezija . . .	13.442.	
Galicija . . .	871.906.	
Bukovina . .	102.919.	
Sorazmerno	na j man;	judov je na
Kranjskem; našteli so jih 146 med 525
* Nemcev je v Pragi 18.753. Večina judov se šteje k Nemcem.
tisoč 995 prebivalci; torej imamo Kranjci nekako enega juda na vsakih 4000 prebivalcev. Povprek je pa v Avstriji na 1000 ljudi 46 judov. Pravzaprav to ni veliko, toda vendarle judje v marsičem gospodujejo. Na dunajskem vseučilišču je judovskih profesorjev nad eno tretjino. Velike časopise imajo vse v rokah. Zunanji svet bere izven_Avstrije domala izključno samo dunajske liste; potemtakem peščica judov tolmači po svetu naše javno mnenje, seveda v svojem zmislu. Visoki uradniki in zastopniki naše države po državah se tudi iz judovskih listov uče, kakšne so naše razmere. V veliki trgovini in na denarnem trgu so judje gospodarji. Veliki denarni bogatini so z malimi izjemami sami judje. Država je pri njih zadolžena; njihov denar gospodari v velikem obr-tu; delavci so v njihovih rokah. Iskreno nas veseli, da smo Kranjci in sploh južni Slovani prosti judovstva. Med nami in med Hrvati naše polovice jih je zelo malo in so brez pomena,. V Galiciji kmet ne more zato nikamor, ker ima jud domala vse gostilne in vso trgovino v svojih rokah; podobno je tudi v Bukovini. Celo na Češkem ima mnogo več moči jud, nego pri nas. Ponosno lahko rečemo: če jud ne more nad nas in mu med nami nikakor no kaže, so bomo tem ložje varovali Nemca, ki sam najbolj zdihuje pod judovskim jarmom.
2. Žalostne so številke, ki nam kažejo, kako se širi v naši državi brez-verstvo. Ljudi, ki so se izbrisali iz vsake vere, je bilo leta 1900 samo 6149; med temi nad 3800 na Dunaju in na Češkem. Leta 1910 so jih pa našteli 20 tisoč 789. Prav po vseh deželah so napredovali. Samo na Češkem jih je skoraj 10.000 prirastlo. Na Kranjskem smo zadnjih 10 let napredovali pri brezvercih od 11 na 32, na Goriškem od 22 na 53, na Koroškem od 14 na 68, na Šta-
jerskem od 148 na 343, v Dalmaciji od 2 na 32. Agitacija za brezverstvo, ki jo pri nas vocli »Svobodna Misel«, in ki zanjo pripravljajo tla liberalci, še ni tako močna, da bi zajela kako večje število ljudi, toda zavedati se moramo, da je vsled liberalnih napadov marsikje tako obledela verska misel, da je treba računati na vsak način tudi s to nevaiv nostjo.
3. ProLestantje so zagnali svoj čas, pred dobro desetimi leti, silno agitacijo med Nemci, naj bi se Nemci odpovedali katoliški veri in postali protestantje. Ta reč je res, zlasti po mestih med liberalnimi Nemci, ki so bili v verskem oziru že tako malovredni, vzela precejšnje število. Zdaj je pa ponehala in marsikatera družina, ki je v prvem šumu zatajila katoliško vero, se je med tem že vrnila nazaj. Če pomislimo, koliko pastorjev so nagnali iz Nemčije, da so oznanjali »Proč od Rima«, tirali Nemce v protestantstvo, in koliko sto in stoti-soč kron je iz-Nemškega, od Sudmarke in nemškega šolskega društva šlo za protestantovsko agitacijo, potem so nastopne številke le majhne: Med 1000 ljudmi jih je bilo leta 1900 malo manj nego 19 prostestantov; leta 1910 pa 20 in pol.
Povejmo še eno: Izmed vseli avstrijskih dežel je Kranjska najbolj katoliška. Izmed 1000 prebivalcev ima domala 997 katoličanov; za njo pride Tirolska z 990 katoličani na 1000 ljudi. Najmanj judov sorazmerno med vsemi deželami, in največ katoličanov! Ohranimo to čast tudi zanaprej!

Ali bo vojska?! Tako se vse radovedno vprašuje. Za vojsko se vse zanima. Saj ni Čudno! Vojska tako živo zareže v življenje ljudstva, ima take nasledke za vso javno in družinsko življenje, da se čuti od nje vsak živo prizadetega. — No, upamo, da se bodo zamotane razmere med državami razmo-tale — brez meča, in da bo krvava vojska šla srečno mimo nas. Seveda država kliče fante v orožje zato, da je za vsak slučaj pripravljena, da je kdo ne zaloti nepripravljene in da nasprotniku pokaže svojo moč, češ: poglej, koliko nas je; če imaš korajžo, pa pridi poizvedet, po čim je pri nas maslo!
Kajpada s tem še niso ugnani in premagani vsi sovražniki. Imamo z u-nanje, imamo pa tudi notranje sovražnike. Ti notranji sovražniki so časili hujši in nevarnejši od zunanjih; zato pa lahko toliko več škodujejo. Enega takih notranjih sovražnikov že nekoliko poznamo: alkohol se imenuje. O njem je rekel slavni angleški minister Gladstone: »Alkohol jih pokonča več, kakor kuga, vojska in lakota.« — Tako je na Angleškem in drugod po svetu, in tako je tudi pri nas. Morebiti bo kdo rekel: Temu-le možu se je pa malo zareklo. Pa se mu ni! Nič preveč ni rekel. Navadna vojska pač požanje veliko tisoč mož. Toda taka vojska ni vsak dan, pa tudi ne vsako leto; ampak v vsaki državi komaj na dvajset let. In vojska v sedanjih časih tudi no traja dolgo, kakor vidimo na Balkanu. Kako hitro so zaplesali s Turkom — in ležal je na tleh! — Alkohol pa ne delujo — z drugo besedo: pijančuje sq pa no samo na vsakih 20 let, ampak leto za letom in dan za dnem brez prestanka; in ne samo tukaj ali tam, ampak povsod, lahko rečemo po celem svetu: v omikanih državah evropskih kakor v divjih pustinjah Afrike in Avstralije. In mi Slovenci v tej reči ravno —nismo zadnji. Teden za tednom in skoro dan za dnem poročajo časniki o velikih nesrečah, ki jih ima na vesti ta navidezni prijetelj človeštva, ta potuhnjeni hinavec, ta za-vratni morilec. Samo v dveh mesecih — oktobra in novembra — je »Slovenec« poročal o 24 takih nesrečah: eden je utonil, drugi se pobil, tretjega so zaklali, četrti — 171etni fante — se je za stavo žganja do smrti napil itd. itd. itd. To vendar niso male reči, prosim vas, v dveh mesecih 24 takih nesreč! Skoro vsak drugi dan ena! V enem letu je to 144; v desetih letih 1440, v dvajsetih 2880. In to samo pri nas na Slovenskem I Pa to še niso vse nesreče, ker vse ne pridejo v časnike. In opisane so sploh le najhujše nesreče; manjših prask in poškodb in neumnosti je pa storjenih nešteto. — Vprašamo: ali to ni prava vojska, če se ljudje na tisoče morč? Ali ni pravi turek, ki naše fante ln može v tolikem številu kolje?!
Čudno, neverjetno potrpežljivi in prizanesljivi so ljudje nasproti sovraž-2i
niku, ki take reči med nami uganja! Vsakega sovražnika se ljudje otresajo, samo tega ne. Še zamerijo, če jih kdo opomni: »Pazite, ta, ima hude zobe; lahko vas ugrizne!« Tudi vse gosposke mu dado mir; noben žandar ga ne preganja. Vsakemu drugemu je prepovedano, — alkohol ima pravico moriti!...
Pa četudi bi nikogar ne umoril, — kolika škoda na drugih straneh 1 Koliko se trudijo poslanci in drugi prijatelji ljudstva, tudi dežela in država, da bi se ljudem življenje zboljšalo, da bi v dobrem napredovali. Kaj pomaga, — ko alkohol podere vse! Pravim: vse! Ljudje vkljub vsemu napredku ne pridejo nikamor naprej. Dolgovi se le množijo. Najboljši kmetijski veščak na Kranjskem je izrekel te-le spomina vredne besede: »Mi storimo vsako leto korak naprej, dva pa nazaj.« Kam pelje taka pot: en korak naprej, dva pa nazaj, to vsak ve. In dostavil je še: V s a k napredek je nemogoč, dokler alkohol vlada tako.
Te razmere pravim prijateljem ljudstva nc morejo biti všeč. Deset let že kličejo na vojsko zoper tega sovraga. Počasi se ljudje dramijo. Polagoma, prav počasi začenjajo spoznavati, da vendar ni prav, da se toliko pije, ampak da bi bili ljudje veliko bolj srečini, zdravi, zadovoljni in bogati, ko bi to po-vodenj pijančevanja zajezili.
Poveljniki v tej vojski nas vabijo na nov naskok na sovražnika. Poglejte naslednje vabilo in program! Kako raznovrstno in dovršeno je sestavljen! Kako različni ljudje bodo govorili in iz raznih krajev: duhovniki in zdravniki, sodniki in učeniki. Vsak bo od svoje strani sovražnika pokazal v pravi luči. Slaba se ti bo godila, alkohol! Za kmete bo gotovo najbolj zanimivo predavanje ravnatelja kmetijske družbe, cesarskega svetnika Gustava Pire a. Pa tudi ženske pridejo do besede. Izvrstna katoliška učiteljica Antonija Štupca iz Maribora bo govorila v njih imenu in jih vabila, bodrila na sveto vojsko zoper morilca — alkohol.
Vprašamo še enkrat: Ali bo vojska?! — Upajmo, da je z zunanjimi sovražniki ne bo — sovražnika, ki v naši sredi mori — temu pa vojako neizprosno. Ta dan — v nedeljo dne 29. decembra — bo mobilizacija. — Kdo si upa v to sveto vojsko? Pijancev in zaspancev ne potrebujemo; zavednih, brihtnih in naprednih vojnikov potrebujemo. Taki naj pridejo — pa naj so mladi ali stari, moški ali ženske!
Da, po vojski na Balkanu — na vojsko proti alkoholul Posncmajmo junaške Bulgare in Srbe, ki jih splošno hvalijo kot jako trezen narod in ki v turški vojski niso pili nobenega alkohola. Posnemajmo jih v treznosti; po-snemajmo tudi v junaštvu proti turči-nu — alkoholu!
Spored kongresa pa je sledeči:
VABILO
na
III. SLOVENSKI PROTIALKOHOLN1 KONGRES
ki ga priredita
Protialkoholna zveza »Sveta vojska« in »Društvo zdravnic kov na Kranjske m«
ob
desetletnici protialkoholi nega gibanja naSlo venske m.
čas kongresa: Nedelja, 29., in ponedo
ljek, 30. decembra 1912. Kraj zborovanja: Velika dvorana hotela »Union«. Vhod od spredaj: z Miklošičeve ceste.
I. Nedelja, 29. decembra:
Ob 8. uri v stolnici tiha sv. maša y namen kongresa.
Pričetek zborovanja ob 9. uri dopoh
dne.
Razpored:
a)	Dopoldne:
Otvoritev.
Nagovor predsednika »Društva zdravnikov« dr. Demetra viteza Blei-weisa-Trsteniškega.
Nagovori oficielnih. zastopnikov.
Pozdrav zastopnika hrvaške proti-, alkoholne organizacije.
Referati:
1.	Janez Ev. Kalan: Zgodovina pro-tialkoholnega boja na Slovenskem.
2.	Dr. Avgust Levičnik: Alkohol in tuberkuloza.
3.	Ces. svetnik Gustav Pire: Alkohol in poškodbe — s posebnim ozirom na izkušnje na balkanskih bojiščih.
b)	Popoldne:
5.	Sodni svetnik Fr. Milčinski: Alkoholizem, kapitalizem, birokratizem.
6.	Dr. Anton Schwab (Celje): Poljudna zdravniška predavanja o alkoholizmu .
7.	Učiteljica Antonija Štupca (Maribor): Ženstvo — v boj proti pijančevanju!
8.	Skioptične slike o alkoholizmu. Kaže in razlaga L. Puhar.
K temu predavanju je povabljeno posebno delavstvo.
Zborovanje »Društva zdravnikov« ob 6. uri zvečer v »srebrni dvorani«.
Zvečer v deželnem gledišču uprizoritev iz francoščine prevedene drama »Ubijalec« (alkohol) v petih dejanjih. Začetek ob pol osmih.
II. Ponedeljek, 30. decembra:
Pričetek ob 9. uri zjutraj.
Razpored:
a) Dopoldne:
Otvoritev.
Nagovor predsednika »Društva zdravnikov«.
Referati:
1. Ravnatelj dr. Janko Bezjalt (Go-rica): Vpliv alkohola na vzgojo.
2.	UCiteljica Antonija Štupca: Sveta vojska v šoli.
3.	Nadučitelj Rudolf Horvat: Alkoholizem in politika.
4.	Katehet Ivan Tomažič: Alkoholizem v katehezi.
b) Popoldne ob dveh:
5.	Dr. Anton Schwab: Fiziološki učinki alkohola na človeštvo, posebno na otroško telo. Demonstracija s preparati.
6.	Učitelj Miloš Svanjak (Koroško): 'Alkoholizem na Koroškem in narodna obramba.
Nato:
,Občna zboradu h ovskein učiteljske protialkoholne zveze.
Razgovor:
a)	Zakaj protialkoliolno delo tako počasi napreduje?
b)	Kako doseči, da bi se delo po celi deželi intenzivno začelo?
c)	Katero orožje proti pijančevanju dajejo sedanje postave.
č) Slučajnosti.
Oficielni zastopniki in zastopniki 'društev so naprošeni, da bi se hoteli v prednji dvorani priglasiti.
Za ponedeljek so posebno povabljeni gg. učitelji in katehetje, vstop pa je dovoljen vsakomur.
Pcsebej so še pohabljeni izvenkranj-eki Slovenci, ker shod je vseslovenski. — V ponedeljek ob 1. uri popoldne v veliki dvorani sestanek izvenkranjskih zastopnikov, kjer se bodo zasnovale pokrajinske centrale za Štajersko, Koroško, Goriško in Tržaško.
Vesti z Balkana.
POROČILA O POGAJANJIH ZA MIR.
St. James. Zastopniki Balkana v Londonu.
Odposlanci vseh balkanskih držav £o prišli te dni v London, glavno mesto velikega angleškega kraljestva. V tem največjem mestu na svetu se ima sedaj odločiti usoda balkanskih kristjanov. 'Pogajanja, ki se bodo vršila, pa niso največje važnosti samo za Balkan, ampak za vso Evropo. Oči vseh narodov so sedaj uprte v London. Tudi angleška vlada pojmuje važnost teh pogajanj in je zato odposlance kar najlepše sprteje-la. Sir Grey, prvi angleški minister, jih j c svečano sprejel in .pogostil, kralj pa jim je odkazal za zborovanje in posvete svojo lastno palačo, ki se imenuje St. James. Ta palača stoji v onem delu mesta, kjer je največ poslaništev tujih velevlasti in tudi uradi angleških ministrstev. Zato je zelo pripravno to poslopje za posvete. — Prvo zborovanje so je vršilo v ponedeljek 16. t. m.
Medsebojni sporazum balkanskih zaveznikov.
Mnogo dela si je napravilo svetovno časopisje z vestjo, da so se balkan-
ske države sprle med seboj. Kakor se kaže, so bile te vesti vsaj nekaj pretirane. Zastopniki vseh balkanskih držav namreč odločno izjavljajo, da ni med njimi resnega spora. Povdarjajo sami, da so ravno sedaj, bolj kot kdaj prej potrebni sloge, ko se gre za to, da pokažejo svojo moč tudi pri pogajanjih. — Po dokončanih mirovnih pogajanjih hočejo ostati odposlanci Bulgarije, Srbije, Črnegore in Grške še v Londonu, da se dogovore tudi o medsebojnih mejah.
Turki, Bulgari pa Odrin. Vznemirjajoče vesti.
Bulgarsko časopisje te dni jako ostro piše proti Turčiji. Vsa Bulgarija jc namreč prepričana, da je treba boj nadaljevati do zadnje kaplje krvi, če se ne bi hoteli Turki udati in ne bi prepustili Odrina. Bulgari hočejo proti Turčiji mejo na črti Midija-Rodosto, tako da bi jim prišla v roke vsa slavna bojišča krog Lozcngrada, Odrina in Lii-le Burgasa.
Turki pa so tudi postali mogočnejši. Njihovi odposlanci, posebno pa Častniki premagane armade, b oče j o na vsak način, da Odrin ostane v turških rokah in sicer tako, da tudi nobene utrdbe ne bi bilo treba podreti. Sklicujejo se na to, da so sedaj ojačili svojo armado, ki da bo sedaj vrgla Bulgare nazaj. Pri Čataldži da stoji sedaj Bul-garom nasproti 170.000 z vsem dobro preskrbljenih mož.
Ker tedaj noben nasprotnikov ne kaže doslej veliko veselja, da bi odnehal, se nekateri boje, da so pogajanja prav kmalu razbijejo.
BOJI NA BALKANU.
Grki pred Valono. Boji za Janino. Zmage in porazi.
Grki, ki niso sklenili s Turki premirja, so napeli sedaj vse moči, da iztrgajo Turkom kraje, ki leže čisto blizu grške meje, ki pa jim Grki doslej niso mogli do živega. Posebno jih veseli pristanišče Valona, ki so jo s svojim bro-dovjem začeli blokirati. Po nekaterih poročilih jo hočejo tucli po suhem napasti.
Več pozornosti vzbuja prodiranje proti Janini, ki je utrjeno albansko mesto. Kolikor se da iz raznih poročil uvideti, mora biti tu zbrana precejšnja turška moč, kajti sem so pribežali zadnji ostanki turške vojske, ki so jo Srbi pri Bitolju razbili.
Poročajo tudi že o raznih spopadih med Grki in Turki. Grki so morda začeli s splošnim prodiranjem proti Janini, ki jim pa ne gre posebno od rok. Do kakih velikih bitk še ni prišlo. Zanimivo je, da oboji, Grki in Turki, pripovedujejo o svojih zmagali in sovražnikovih porazih. — Na grški strani se bori s svojimi prostovoljci tudi laški gene-nal Garibaldi, čegai* oče se je boril v avstrijsko laških bojih proti Avstriji.
črnogroci in Skader. Turki nočejo vedeti za premirje.
Črnogorci niso nič kaj veseli vzeli na znanje vesti, da se je sklenilo pre-
mirje, kajti niso še dovršili svoje naloge pred Skadrom. Črnogorcem, ki drže na svojo čast silno veliko, se zdi poniževalno, da ne bodo dobili Skadra z* orožjem, ampak s pogajanji. Boli jih zlasti to, da so z raznimi napakami zakrivili, da niso Skadra brž v začetku z vso resnostjo in odločnostjo napadli.
Nekako veseli so bili torej, ko so zvedeli, da Turki v Skadru nočejo nič vedeti o premirju. Črnogorci so namreč po sklepu premirja poslali poslanca k Turkom, ki bi jim naznanil sklep iz pogajanj pred Čataldžo. Toda turški poveljnik je kratkomalo odvrnil, da sprejema taka poročila le od svm'^a višjega poveljnika in od nikogar drugega in je poslal poslanca nazaj. Nato pa je brž spet začel z obstreljevanjem črnogorskih postojank.
Hasan Ali Riza bej,
poveljnik Skadra, se je izmed turških poveljnikov sedaj še najbolj izkazal ln si zagotovil najvišja odlikovanja v bodoči Turčiji, seve, če odnese živo glavo iz Skadra. — Poroča sc sedaj, kako si je znal brž v začetku vojne vsega preskrbeti za mesto in trdnjavo in zadrževati Črnogorce. — Dobil je zato že v začetku iz Carigrada naslov gazi, to je nepremagljivi.
DRUGE VESTI Z BOJIŠČ. Srbske in bulgarske izgube. Ranjenci.
Sedaj prihajajo vesti o izgubah, ki niso sicer še čisto natančne, a vendar dosti zanesljive. Po zadnjih poročilih bi Srbi izgubili 20.000 mož, mrtvih in ranjenih. Bulgarske izgube znašajo do 70.000 mož in sicer 20.000 mrtvih, dru-gib 50.000 je ranjenih.
Še večje so turške izgube. Zahodna turška armada, ki se je borila proti Srbom, je štela vsega skupaj od začetka blizu 200.000 mož. Od teh je ostalo sedaj kakih 20.000, ki so bežali skupaj v Janino. Vse drugo jc razbito. Do 60.000 jih je padlo v bojih, kakih 20.000 je ujetih, kakih 25.000 so jih Srbi samo razorožili pa spet izpustili, posebno kristjane. Ostali, večinoma Arnavti, pa so zbežali v svoje hribe nazaj, vsak na svoj dom. — Kolike izgube so Turkom zadali šele Bulgari, se še ne more pre« računati.
Zanimivo je iz te vojne, da se rano hitro celijo od modernega orožja in da mnogi ranjenci hite že zopet v bojne vr< ste. Zlasti rano, prizadete od puškinll) krogel na daljavo, so malo nevarne, č« ranjenec o pravem času dobi pomoč, Hujše so rane od topovskih krogel, ki ude trgajo in celo truplo razmesarijo.
Prva vojna smrtna žrte v aeroplanu.
Prvi je bil ustreljen v aeroplanu, letalnem stroju, v bojih pri. Čataldži Francoz Julij Constantin. Ko je izbruhnila vojna, je stopil v bulgarsko službo in s svojim strojem opazoval iz zračnih višav turške postojanke in tudi metal na Turke bombe. Za svojo hrabrost je bil odlikovan s svetinjo, ki mu jo je sam car Ferdinand pripel na prsa. Tisti dan, ko je bila pred. Čataldžo zadnja
praska, zadela je tudi njega nesreča. Iz višave 1220 metrov je metal bombe na Turke.
Toda ti so ga opazili in streljali nanj v zrak. Res so ga ranili na pršili. Z zadnjimi močmi je obrnil nesrečni aviatik, letalec, svoj stroj, da bi prišel do Bulgarov. Res jo prišel stroj do bul-garskih postojank, a njegov vodnik je bil že mrtev.
Bulgarska carica Ele«ftiora in ranjeni voiak.
Bulgarska carica se je v tej vojni posvetila vsa postrežbi bolnikov. Obiskala je že vse bolnišnice po vsej deželi in tolaži ranjence povsod. Navadno nosi kar obleko usmiljene sestre in znamenje Rdečega križa na prsih. Tudi se ne vstraši priprostih del in često sama pomaga lastnoročno, ko pripeljejo bolnike. Zlasti rada in spretno prevezuje težko ranjene.
Te dni je bila v Svilen gradu, ko so ravno nesli ranjenca v bolnišnico. Ranjenec jo poprosi, misleč, da je usmiljena sestra: »Sestra, daj mi čašico vode!« Prijazno mu carica odgovori: »Da, jaz sem sestra — carica..« Ves ganjen jo ranjenec pozdravi in ji pove svojo zgodbo in jo prosi, da ji sme poljubiti v znak hvaležnosti vsaj roko. Ko pa se hoče dvigniti, mu odvrne carica: »Leži, lo leži, rajša te jaz poljubim.« In sklonila se je na nosila in mu poljubila čelo. — Ranjenec je jokal od veselja in solze mu je brisala — carica.
tz odrinske okolice. Katoliški misijoni.
.Kftkor smo že pisali, se nahaja v bližini Odrina več katoliških župnij med Bulgari, za katere skrbi naša bratovščina Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Bati se je bilo, da bo v vojni vse uničeno. Sedaj je prišlo pismo od enega bulgarskega župnika. Zahvaljuje se Slovencem za poslane darove in toži, kako silna revščina da sedaj tam vlada. Prebivalci, ki niso šli na vojsko, pa oskrbujejo na razne načine bulgarsko armado. Četudi vse vasi niso razrušene, vendar je prebivalstvo gospodarsko uničeno.
TROZVEZA.
Trozveza zopet obnovljena. Iz njrne zgodovine.
Trozveza med Nemčijo, Avstrijo in Italijo se je zopet obnovila. Dne 5. decembra sta šla na Dunaju k našemu zunanjemu ministru Berchtoldu nemški poslanik Tschirsky in laški poslanik duca d'Avarna in podpisala na novo trozvezno pogodbo. Dne 7. decembra pa so uradno izjavili, da je pogodba podaljšana.
Med Avstrijo, Nemčijo in Italijo se je prvič sklenila zveza leta 1883. Njen oče je bil nemški kancler Bismark. Že iz tega se vidi, da je bila ustanovljena 41
Nemcem v korist, zakaj Bismark je bil tisti, ki je Avstrijo leta 1860. s porazi na Češkem najhuje ponižal. Objavili so pogodbo leta 1888., ko je bilo razmerje med Avstrijo in Rusijo tako napeto, da je Avstrija že zbirala armado na ruski moji. Leta 1891. so trozvezo obnovili na 12 let in potem še enkrat. Sedaj je obnovljena v tretjič.
Podaljšanje trozvezc ni presenetilo nikogar, ker ni nihče mislil na to, da bi se pretrgala, četudi bi morda bilo v avstrijsko korist. Vendar se mnogim zdi značilno, da so jo podaljšali ravno v tem napetem času.
Italijansko mnenje o trozvezi.
Znana stvar je, da si stojita Avstrija in Italija sovražno nasproti, ker Lahi hrepene po Trstu in drugih krajih, kjer bivajo Italijani, vendar sta v trozvezi. To tudi laškemu časopisju in laški javnosti, ki Avstrijo sovraži, ni prav in obnovitve trozveze ni v Italiji nihče vzel z veseljem na znanje. Da. italijansko časopisje je obnovitev vzelo na znanje kot nekaj naravnost neljubega in celo vladno časopisje nima gorke besede za zaveznico Avstrijo. Z veseljem povdarjajo le to, da. se pogodba ni čisto nič izpremenila in lahko zato vrše isto Avstriji sovražno nolitiko kot doslej. Dobro sc jim zdi tudi to, da bodo spet lahko pritiskali na Avstrijo, da negnje Italijane na svojih tleh.
Slovenci in trozveza.
Trozveza sama na sebi za nas ne bi imela slabega vpliva, če bi Avstrija ne bila odvisna zaradi tega od Nemcev in Lahov. Ker pa se naslanja na Nemčijo, imajo avstrijski Nemci večjo korajžo in vlada jim vse dovoli proti Slovanom. Razkričavajo nas celo kot proti-avstrijske, če nismo veseli nemške zveze. Isto je z Italijo. V Istri, Trstu, nikjer se vlada ni upala stopiti Lahom na prste prav do zadnjega časa. In sedaj, ko se je zveza obnovila, imamo pričakovati spet laških nasilstev proti Slovencem in Hrvatom.
Poleg tega nam škoduje tak sovražnik kot Italija tudi na drugih poljih, saj moramo biti zaradi nje in ob njeni meji do zob oboroženi.
ZUNANJI POLOŽAJ.
Ali bo res vojna? Srbija in Avstrija.
Avstrijska diplomacija še sedaj menda prav ne ve, kaj naj stori, ali naj se s Srbijo mirno pogodi ali naj udari. Mešata položaj dve struji, ena, ki zahteva, da se Srbijo napade in čisto poniža in druga, ki želi, da se reši čast Avstrije mirnim potom.
Pretekli teden je bila napetost, na vrhuncu. Že so prihajale vesti, da se napove Srbiji vojna. Toda izkazalo se je, da so bile te vesti prehitre in pretirano. Nihče sedaj ne ve, kaj prinesejo naslednji dnevi.
Če bo hotela naša diplomacija, se ho vojni najbrž lahko ognila, ker Srbi izjavljajo, da so pripravljeni skleniti
glede Albanije kompromis in za konzula Prohasko dati zadoščenje. Le če bi Avstrija stavila take pogoje, ki bi Srbijo poniževali, bi prišlo do vojne ali pa če se Rusija odloči, da Srbe z vso svojo armado podpira.
Res je, da se Avstrija in tudi Srbija pripravljata, da v skrajnem slučaju udarjta, a take priprave veljajo v prvi vrsti za slučaj, če se spor mirno ne reši in pa da se pri pogajanjih lahko sklicuje na pripravljenost armade,
Prohaskova zadeva.
O tej stvari smo že pisali. Dasi ni tolike važnosti, da bi moralo priti do resnih zapletljajev, vendar zgodbo konzula Prohaske nemški listi izrabljajo v to, da hočejo Srbijo prisiliti k ponižanju. Prohaskova zadeva v vseh podrobnostih še sedaj ni jasna, gotovo pa je toliko: Prohaska jo živ in zdrav, dasi so nemški listi pisali o njegovem mučenju in smrti strašne reči. Dalje je sedaj jasno, da je Probaska nepostav-no postopal proti Srbom, da so pa tudi Srbi v njegovi zadevi šli predaleč in prekršili mednarodno pravo. — Kakor že rečeno, so Srbi pripravljeni dati p; i-merno zadoščenje za prestopke in je zato upati, da se radi tega človeka no vname vojna.
Konferenca v Iondonu,
Skoro gotovo se vrši prav v kratkem v Londonu konfercnca, posvet n-vanje poslanikov raznih držav, velesil, o sedanjem napetem položaju. Mnogf upajo, da n.a tej konferenci reši tudi spor med Avstrijo in Srbijo. Listi žo prinašajo poročila, kaj da zahteva Avstrija na tej konferenci. Prvič zahteva, da se Srbija ne dotika Albanije, potem pa da ne pride nobeno albansko pristanišče v druge roke. Drugič hoče Avstrija, da odškodujejo njene izgube, ki so jo zadele v trgovini vsled izpremembe turških mej. Tretjič želi izpremembo trgovinskih pogodb na Balkanu v svojo korist.
Rusko - francoski dogovor glede Balkana.
Srbijo podpira s svojo veljavo — kar smo že omenili — Rusija in z njo zvezana Francija. Sedaj poročajo celo o nekem dogovoru med Francozi in llu-si glede na Balkan. Ruska in francoska vlada sta se zedinili, da je obmejifev. Albanije prepustiti balkanskim državam. Podpirali bosta tudi Grke, da dobe Janino. Končno pa hočeta vendar svetovati Srbom, naj se glede Drača udajo in zadovoije s črnogorskim pristaniščem. — Rusi in Francozi se dogovarjajo tudi glede vpliva na Libanonu v Siriji. Tam imajo namreč Francozi protektorat, zaščito nad katoličani, kar bi radi še razširili.
Rumunija In sedanji položaj. Ruska prijaznost.
Precej nejasno vlogo igra v sedanjem zapletenem mednarodnem razmerju Rumunija. Prejšnje čase je stala v velikem prijateljstvu z Avstrijo, sedaj pa se ne ve, kako se premisli.
Neštetokrat je že šel okrog hiše, govoril sam s seboj, zdaj prijazno, potem osor-neje. Ni videl zemlje, vendar zavest, da je njegovo, koder hodi, ga je gnala, da ni mogel mirovati na klopi. Vendar je bilo tako žalostno kakor prvi dan po pogrebu. Nikjer ni bilo veselega glasu, bilo je življenje, ki ga moreta živeti samo dva možaka. Oče je bil trd kakor kamen, sin je čakal, da se more oženiti. Niti enkrat ni mislil stari, da bi dobila deklo k hiši — še zadnje živinče je prodal. Sam si je bil priženil deklo, z ženo je umrla dekla in gospodinja in sin bo spet priženil gospodinjo. Če je ženska pri hiši, je poln tudi hlev, sicer ga ni treba. A zemlja, ta zemlja je še njegova, te mu ne more odvzeti nobena moč, nobena nesreča. Ko je hodil okrog hiše, brez palice, ga je tolažila samo misel: »Moje si, moje — nikdo mi ne mo-ve vzeti.«
Od daleč je zamukalo. Starec je privzdignil glavo. »Gre, gre, pelje živino!« In spet je zamukalo. »A ta čuden glas r—« se je zavzel.
Jernejec je pripeljal ki-avo, lepo lisko, ki naj prva oznanja novo življenje pri hiši.
»Pa si dolgo hodil!«
»Težko je bilo z živinčetom. Vedno se je ustavljala.«
»Čudno muka!« Potipal je žival. »Dal sem ti celo premoženje, pogledal bi bil, da bi dobro kupil. — Trese se — preveč si jo gnal.«
Jernejcu se je bral na obrazu čuden strah, tesno mu je postajalo pri srcu.
»Čudno lirope! Ti si gotovo srečal študenta — mimo hiše je šel. Uročil jo je «
Starcu SP zatrepetale vse žile na obrazu, brez besed je s čudno naglico pritipal do veže in prinesel posodo blagoslovljene vode in začel kropiti kravo. Jernejec jo je odvedel v hlev — kjer je legla na tla.
»Če bo to — če se bo to zgodilo, potem —« oče je govoril trdo — v hiši je bilo temno — «potem bo konec vsega. Ali veš, da rajše umrjem, kakor pa da bi prišlo prekletstvo v našo hišo?«
»Kako vendar mislite?« je ugovarjal zmedeno sin.
»Glej, hišo pripravljaš za svatbo, ali pa veš, da sem pod pragom hranil ta denar, ki ga zdaj razkopavaš, in ne pomisliš, da sem ga prislužil še jaz!«
»Vem — pa saj sem tudi jaz delal vedno samo za hišo, da sva se mogla preživeti, čeprav sva bila sama.«
»Povem ti le, da boš razsipal mojo kri, v prokletstvo jo boš metal, če me Ine boš ubogal.«
»Ko bo delo pri kraju, se bova vzela, to je zdaj gotovo.«
»Pa mene ne bota vabila. Kaj je rekla ona, ko si ji povedal, da oni ne sme več k hiši?«
»Nisem je še vprašal.«
»Čemu tajiš? Povem ti še enkrat:
kdor ne uboga očeta, je ničvreden, kdor pa umori očeta, tudi ljudi ni vreden in zasluži, da ga kamenjajo in tudi sestra ga mora izbrisati iz srca. Pa ti je obljubila.«
»Ne.«
»Ti boš seveda pustil —«
»Vi ste moj oče, ona pa bo moja žena.«
»Ne bom ne oče in ona ne bo tvoja žena.«
Tisti čas se je dopolnilo, kar je začrtala najvišja roka že od nekdaj v zgodovino nesreče Hriba in Holma. Kakor zadnja jeza se je zbrala nad planino nevihta. Veter je zaplesal po Hribu kakor zli duh in stresla so se vsa okna.
»Ali slišiš, kako Bog govori, jaz sem že izgovoril,« je rekel oče. — Sin pa je molčal. Zunaj so se rodili viharji, pripogibali drevje in tulili kakor glad-ni volkovi, ki iščejo žrtve.
Tedaj se je Jernejec spomnil študenta in obšel ga je strah.
»Oče, ali veste, da boste nocoj morda krivi smrti?«
Nič odgovora.
»Oče, zaradi vas in drugih zdaj revež bega brez strehe, mesto da bi v miru sedel pri mizi.«
»Kakor je božja volja,« je odgovoril starec s čudno izpremenjenim glasom. Tisti čas je sedla groza za mizo in videla sta jo oče in sin; trdovratno je sedela in gledala starca in mladeniča naravnost v oči.
»Še nocoj bi rad umrl.«
»Kaj je, oče?«
»Umrl bi, da ne bi več s slepimi očmi gledal novega sveta. Kar smo ljubili stari — sovražite mladi — nehva-ležnost zraste v sinu in ljubezni ni.«
Takrat je stresel hišo čuden glas — prišel je iz hleva. Mladenič je planil k vratom, a potem se je vrnil po tresko, da posveti; oče se ni ganil.
Jernejec je prihitel upehan:
»Oče, oče, vse je proč — vse —«
»Kaj?« se je zganil starec.
»Krave nimamo več — mrtva leži v hlevu.«
Tedaj se je stresel oče in grozno zastokal; ni več izpregovoril, hitel je s čudovito spretnostjo. Sin je šel za njim.
»Poglej še enkrat — primi mi roko in pokaži,« je hropel.
Pa zastonj je bilo vse — živinče je ležalo vznak — z zlomljenim hrbtom — starec se je sesedel — obraz se mu je čudno izpreminjal. Zunaj pa je divjala noč, kakor da so izbruhnile peklenske moči. Starec jih je videl, kako so plesale okoli hiše, prišle v hlev in rajale — med njimi je videl študenta, ki sc je divje krohotal. On pa se ni zganil. Kakor da je spoznal svojo onemoglost, a ni vedel, zakaj se ne more ganiti — je sedel kakor usojen. Te daj pa je študent izginil — postalo mu je lahko, blaženo pri srcu, kakor da je odvezan težke krivde. — Zjasnilo se je, dan je bil, ni
videl več zapuščenega Hriba, kjer se je tresel za prah zemlje, češ, moje je — tudi ni več Holma, ki ga je gledal z mržnjo — ena hiša, ki jo ni še videl nikoli, a zazdela se mu je domača, je vstala na Hribu — na okoli še neiztreb-ljen gozd — kakor ob zibelki življenja
—	iz podstrešja so viseli nageljni in iz line se je smehljal obraz — kako lep je bil — ali je bila žena — da! »Kaj nisi že umrla?« Ne! Pa drug obraz — bila je
—	Cilka. Ta na Hribu? Ne — različni obrazi so bili — vsi so bili ženski, in reklo se jim je — življenje, ljubezen pri hiši . . .
»Oče! Pojdite — v posteljo vas peljem! Oče!«
Starec je pogledal sina tako začudeno — zmedeno in vendar tako ljubeče
—	z onimi tolikrat brezizraznimi, že davno mrtvimi očmi — ljubeče danes
—	čeprav blazno.
Vihar je rjul — starec je ležal na postelji in trepetal. Zmedeno je govoril
—	a vse tako lahko, same srečne besede.
Naslednje dni je umiral in umrl..!
Takrat se je pomikal k Sv. Miklavžu čuden izprevod. Planšarji so nesli študenta s Holma — našel je mir v skalovju ono noč, dobili pa so ga čez teden dni. Zapeli so vsi zvonovi Sv. Miklavža
—	vse sveče so prižgali, ko so ga prinesli v cerkev. Zaman je prosila mati, zaman je plakala Cilka, naj ga samo še enkrat nesejo v domačo hišo. — Čemu
—	saj je našel mir, kakor je bilo odločeno od vekov — zunaj hiše.
In prav takrat je prišel Mrtvaški izprevod s Hriba. Cerkev je objela oba
—	zvonovi so zvonili Hribu in Holmu, prvič sta se sprijaznila oče in sin — čeprav ne živa — prvič se je združil Hrib in Ilolm — gori pri Sv. Miklavžu, in pogrebci so šli skupno in niso vedeli, ali bi praznovali sedmino na Hribu ali
na Holmu — kajti bili so eno.
• « »
Življenje se izpreminja, grehi se poravnavajo, prokletstvo zagroženo v davnini se izpolni med pbtomci in pade od rodu — morda se kdaj združita Hrib in Ilolm. Morda. — A voda se vleče po dolini, svetla in srebrna, kot bi hotela večno razdvajati oboje hribov, kakor bi venomer pravila: Nikoli, nikoli.
In vendar, kadar je Cilka samotno pogledala s Holma in uprla oči samo na Hrib, ta čas ni videla potoka — Hrib se je pomaknil bliže — hiša je stala tik pred njo — bilo ji je kakor da stoji pred domačim pragom.
In če je Jernejec sam, čisto sam gledal po Hribu navzdol — po polju in se-nožeti, tedaj je vstala v njem moč in je klicala: Čemu sem v tebi, daj, za-orajva! In v mislih je oral— hriba sta se strnila — bilo je vse njegovo.
Potok še teče, ker narava se ne uklofiii, a premaga jo ljubezen. Planina čuje nad gričevjem, a doli pod njo je en zakon, eiio gospodarstvo, ena družina, ena ljubezen.
11»
00 lečaja do letajo.
{Prosto po Sven Hedinu.)
(Konec.)
6. Cerkev Božje modrosti.
Leta 548. po Kristovem rojstvu. Največji stavbenik onega časa je ravno dovršil eno najkrasnejših cerkev krščanskih. Šestnajst let je trajalo delo ln desettisoč delavcev je imelo stalno delo. Sedaj je orjaško delo gotovo in danes bo cerkev Božje modrosti posvečena.
Veliki cnsar bizantinskega cesarstva, Justinijan se pripelje s štirimi Iskrimi konji in vstopi v spremstvu ca-rigrajskega patriarha v cerkev. Notranjščina je široka kot kak trg in kupola se dviguje 56 m visoko kot sinje nebo. Justinijan jo ogleduje in se veseli svojega dela. Občuduje pisani marmor ob stenah, umetni mozaik v zlatem vrhu kupole, sto stebrov iz rdečega por-firja in zelenega marmorja, ki nosijo kupolo m galerije. Cesarjevo bogastvo je neizmerno. Sedem zlatih križev po centu je podaril novozgrajeni cerkvi. Štiridesettisoč pokrovčkov za kelihe, pretkanih z biseri in dragimi kameni, je spravljenih v zakristiji in 24 svetih pisem z zlato okovanimi platnicami, vsako tehta dva centa. Vrata treh por-talov so iz stavbnega lesa od Noetove barke, vrata glavnega vhoda iz čistega srebra, v ostalih vratih je vdelan ce-drov les, slonova kost in jantar. Med 12 srebrnimi stebri se sveti takisto iz čistega srebra, toda pozlačeno najsvetejše celega svetišča, podoba Križanega.
Svod se lesketa v luči. Srebrni svečniki nad cesarjevo glavo tvorijo mogočen križ, podobo zmagoslavnega sijaja nebeške luči nad zemeljsko temo. Na mozaiku v kupoli se svetijo mili obrazi svetnikov, ki kleče v nemi pobožnosti pred Bogom, pod obodom plavajo štirje kerubini. In cesar misli na drugo knjigo Mojzesovo: »Kerubini so razprostirali svoja krila in zakrivali prestol milosti; in njihovi obrazi so si stali nasproti in zrli na prestol milosti.« Ali ni bilo v tem novem svetišču ravno tako? Ganjen ponižnosti pred Najvišjim in obenem poln človeškega ponosa pade Justinijan na kolena in zakliče: »Hvaljen bodi Bog, ki me je smatral za vrednega, dovršiti to delo!« Prekosil sem te, Salomon!«
Potem so zadonele piščalke in trobente in slavnostne pesmi so odmevale med hišami, iz oken so visele dolge vrste dragocenega brokata. Štirinajst dni traja slovesnost, na tisoče in stotisoče srebrnega denarja se porazdeli med ljudstvo, celo mesto je gost cesarjev.
Pridejo novi rodovi, nova stoletja. y cerkvi svete Modrosti se še vedno praznujejo čarobno krščanski letni prazniki, in patriarhi in cerkveni očetje se zbirajo tu pri ukazujočih cerkvenih zborih. Skoro tisoč let je že videlo svetišče. Napoči 29. maj leta 1453.
Turški sultan je osvojil z nešteti-pii četami Carigrad. Blazni od strahu 12«
beže stotisoči mož, žena in otrok v Ha-gio Sophio, prepuščajoč ostalo mesto pogubi. Osvojitelj ne bo upal onečastiti tega svetega mesta. Ob uri sile, tako je pravilo prerokovanje, bo stopil angel iz nebes in rešil cerkev in mesto.
Že z bližnjih gričev zagrme trobente moliamedancev. Tesni in strašni klici na pomoč odmevajo od obodov, matere pritiskajo deteta na srce, soprogi se objemajo, sužnji z galej, še z verigami na rokah, beže za stebre. Grmeče razbijajo sekire mohamedancev ob vrata; treske dragocenega lesa lete na vse strani pred udarci. Ena vrata še škripljejo, druga so se že podrla. Širiti z ognjem in mečem svoj nauk, je povelje prero-kovo, najsramotnejša zapoved, kar jih je postavila kdaj kaka vera. Pijane ocl krvavega pobijanja ob obzidju pridrve čete janičarjev v cerkev in s krivimi sabljami požanjejo svojo žetev po pre-rokovem povelju. Kope neoboroženih vklenejo in ženo ven kot živino. Potem se prične ropanje. Pod udarci mečev in sulic se zdrobi Mozaik, dragocena pregrinjala odtrgajo z oltarjev in neizmer-me zaklade zlata in srebra nalože na hrbte oslom in kamelam. Med divjim rjovenjem neso podobo Križanega skozi cerkev, moslem s črno brado mu v blaznem verskem sovraštvu posadi janičar-sko čepico na trnjevo krono in med ošabnim zmagoslavjem se slišijo sramotilne besede: »To je Bog kristjanov!«
Spredaj pred glavnim oltarjem pa stoji grški škof v škofovskem ornatu. Brez strahu bere z močnim, mirnim glasom sv. mašo za kristjane in jim nudi tolažbo v strašni sili. Toda nazadnje ostane čisto sam. Tedaj vzame zlati ke-lih in gre po stopnjicah na gornje galerije. Sedaj ga opazijo Turki in «z golimi sabljami jo udari janičarska četa za njim. V hipu bo mrtev padel na kelih, uiti je nemogoče, okrog in okrog so ka-menite stene. Toda v tem trenotku se odpre pred njim sivi zid, škof vstopi in takoj se vrata spet zgube. Vznena-deni odskočijo Turki nazaj, potem udarijo z meči in sekirami ob steno. Pa ta se ne vda, skala se roga njihovemu trudu. Začudeni se vojaki umaknejo.
Spodaj v cerkveni ladji je ropanje doseglo vrhunec, ko prinese sopihajoč konj jezdeca skozi glavna vrata. Mo-hamedanski vojskovodje in paše ga spremljajo. Osvojitelj sam, Mohamed II., turški sultan, se bliža. Mlad je in ponosen, neupogljive volje, pa resne narave. Peš koraka po mramornih ploščah, ki se jih je pred tisoč leti dotikala noga krščanskega cesarja Justinija.na. Najprej zagleda janičarja, ki razbija mramorna tla s sekiro. Mohamed pristopi in ga vpraša: »Zakaj?« — »Zaradi vere!« se glasi odgovor. Sultan poseka vojaka s sabljo. »Psi! Ali nimate dovolj plena? Poslopja tega mesta so moja!« Ubitega porine vstran z nogo, stopi na krščansko prižnico in z zvenečim glasom izroči cerkev Božje modrosti iz-lamu v last.
Štiristopetdeset let je, odkar je zamenjan križ na kupoli Hagie Sophie z
mogočnim polumeseeem, in vsak večer se razlega s štirih minaretov, ki so jili Turki prizidali cerkvi, glas turškega duhovnika. Bel turban ima in dolg mahajoč plašč. Na vse štiri strani zavpije po Carigradu; njegov glas odmeva odi blizu in daleč. »Alah je velik,« se glase: njegove besede. »Razen Alalia ni Boga in Mohamed je njegov prerok! Pridite k zveličanju! Hitite k odrešenju! Alah je velik. Razen Alaha ni Boga!«
Solnce zatone pod horizontom. Strel iz topa zadoni, ker je ravno postni mc-sec, ko mohamedanci po dnevu ne smejo ne jesti, ne piti, ne kaditi. Tako zapoveduje prerok v koranu, njihovem sv. pismu. To znamenje naznanja za danes konec posta in ko se pravoverni dovolj nagoste, hite proti stari cerkvi Svete modrosti, kot se še vedno imenuje. Okrog minaretov se sveti tisoč lučk in piše sveta imena v temo neči. V notranjščini mošeje vise na 50 m dolgih verigah svetilniki z neštetimi lučkami in na trdo napetih vrveh so nabrane svetilke tako gosto, kot jagodo na rožnem vencu. Morje lučk polni mo-šejo. Mogočni ščiti na stebrih nosijo; imena Alahovo, Mohamedovo in svetnikov; črke so same po 9 metrov visoke.
Tlak je pokrit s slamnatimi pi'(> progami, kdor vstopi, sc mora sezutj in si omiti obraz in roke. Beli in zeleni turbani in rudeči lesi s črnimi cofi sc mešajo med seboj. Vsi pobožni obračajo obraze proti Mcki. Naenkrat dvignejo roke proti obrazu, dlani napr< j obrnjene in palce polože na uhlje. Po-: tem se nagnejo naprej in vpro roke ob! kolena. Nazadnje padejo na kolena in se dotaknejo tal s čelom. »Molitev jo ključ v raj,« pravi koran, in vsak del pri molitvi zahteva posebno kretnjo.
Na prižnici stoji duhovnik. Jasen in zveneč glas pretrga slavnostno ti-hoto. Zadnja beseda izzveni z njegovih usten, toda od obodov še dolgo odmeva in frfota kot nemirni duh okrog kipov kerubinov.
Turkom pa ni več prijetno v tem svetišču. Ura obračuna bo prišla tudi za osvojitelje Hagie Sophie, in vedno bolj! opuščajo prebivalci Stambula grobišča na pokopališčih zunaj mestnega ozidja1 in prepeljavajo svoje mrtve čez morje v Skutari in jim poskrbe počitek v senci1 azijskih cipres. In Grki verujejo še vedno, da ko pride Hagia Sophia spet v, roke kristjanov, se bo odprl na galeriji' zid in škof bo prišel ven s kelihom v roki. Mirno in dostojanstveno bo prišel1 po stopnicah in po cerkvi pred oltar i rt bo bral mašo dalje, natanko od tam naprej, kjer so ga zmotili Turki pred štiristopetdeset leti!
)on Hus.
(Konec.)
Zbor je še vedno upal, da bode Hus odjenjal od svojih krivih naukov? ali ostal je trdovraten. Tudi Sigmund
Kralj Karol je v svojem prestolnem govoru, ki ga je imel na novoizvoljene poslance, povdarjal, da goji miroljubno politiko, da pa bo Rumunija povzdnig-nila svoj glas, ko se bo reševalo vprašanja, ki jih je povzročila sedanja vojna. V ta namen je sprožila Rumunija vprašanje, ali je ne bi hotele velevlasti povabiti k napovedani konferenci v London. Velevlasti o tem še niso edine.
Veliko pozornost vzbujajo dogodki pieteklega tedna, ki so se vršili v Bukarešti, glavnem rumunskem mestu. Obhajali so namreč neko slavnost v spomin zmag nad Turki v rusko - turški vojni. Ob tej priliki je prišel v Bukare-šlo ruski veliki knez Nikolaj Mihajlo-,vič, kateremu so se priredile velike pojedine in druge slavnosti. Pri raznih govorih, ki so običajni ob taki priložnosti, so vsivprek proslavljali rusko in rumunsko skupno vojskovanje v takratni vojski. Veliki knez je prinesel kralju od ruskega carja veliko odlikovanje, maršalsko palico. Mnogi sklepajo iz tega, da je Rusija Rumunijo dobilo na svojo stran.
Vojni minister in načelnik generalnega štaba odstopila.
Velikansko pozornost cele Evrope je obrnila nase vest, da sta odstopila avstrijski vojni minister Auffenberg in načelnik generalnega štaba podmar-šal Schemua. Na mesto Auffenbergovo je imenovan general, feldcajgmajster Ki-obatin, na mesto Schemue pa Con-rad pl. Ilotzendorf.
To izpremembo so mnogi smatrali za znamenje vojne, ker sta Krobatin in Conrad najboljša avstrijska generala. Cotirad je bil žc enkrat na tem mestu iin je takrat izdelal načrte, kako bi Av-strija vodila vojsko. Umakniti se jo ! moral takrat, ker je preveč odkrito pokazal, da italijanskemu zavezniku nič Jie zaupa.
DRŽAVNI ZBOR.
Težko stališče Jugoslovanov.
V našem državnem zboru odločuje nekaka postranska vlada. Razne velike stranke, oziroma njih načelniki hočejo strahovati vse riianjše stranke in po stari navadi zatirati manjše narode. Ker so v tej postranski vladi Nemci, se razume samo po sobi, da sovražijo posebno Jugoslovane. Položaj je postal neznosen za Jugoslovane, posebno sedaj, ko hočejo Nemci na vsak način vojsko s Srbi, ki bi bila za Jugoslovane največja nesreča. In ker naši poslanci pobijajo nemško bojevitost, jim ti očitajo jzdajalstvo. To priliko hočejo izrabiti "i našim poslancem mečejo polena pod noge, kjer morejo. Naši poslanci so dati temu nasilstvu in krivičnostim izraza * obstrukcijo v proračunskem odseku, obstrukcija, ki smo o nji že govorili, Se še vrši, dokler predsednik ne da zadoščenja za žaljenje Jugoslovanov. Obdukcijo vodijo dr. Korošec, Gostinčar 111 dr. Dulibič. Zadnje vesti pravijo, da so se začela z obstrukcijo pogajanja.
Lahi dobe univerzo.
Položaj v parlamentu se je posebno i 1'oslabšal radi laške pravne fakultete. 1
Naši poslanci ne odrekajo Lahom pravice do vseučilišča, a hočejo jo dobiti tudi Slovencem. Dalje so naši tudi proti temu, da dobe Lahi vseučilišče v Trstu, ki ni samo laško mesto. — Ko je dr. Korošecv pododseku za laško fakulteto stavil tozadevno resolucijo, jo je večina brezobzirno odklonila. Dr. Korošec je nato izjavil, da se ne udeležuje več sej tega odseka. Nato je večina, kakor da hoče udariti Slovence nalašč, sklenila, da se ustanovi laška fakulteta v Trstu.
Podpore družinam v slučaju mobilizacije.
V petek, dne 13. decembra, je sprejela zbornica načrt zakona, ki določa podpore revnim družinam, ako so njihovi reditelji poklicani v vojno. Temu zakonu se ravno ni upirala nobena stranka, ker ima kljub nekaterim pomanjkljivostim vendar le mnogo dobrega. V razpravi je naš poslanec II1 a-d n i k grajal drugo točko § 3., ki določa, da so oni kmetje deležni podpore, ki sami z družino obdelujejo zemljo. Ker pa morajo v nekaterih krajih tudi mali kmetje najemati za nekatera dela tuje delavce, mogle bi oblasti te kmete izključiti od podpor. Če bi oblasti bile kmetom naklonjene, bi se postava izvr-vršila brez krivic, toda ker so zakoni pri nas često le v nadlego prebivalstva, se opozarja vlado, da prav izvršuje ta zakon. V imenu slovensko - hrvaškega kluba predlaga govornik resolucijo: C. kr. vladi se naroča, da določi v izvršilni naredbi podpore družinam vseh kme-toval"?v in obrtnikov, ki ne plačujejo osebne dohodnine. Resolucijo je zbornica soglasno sprejela. — S tem je rešen prvi del vojaške predloge.
Boj z obstrukcijo čeških radikalcev.
Tretji predlog sprejet.
Češki r.adikalci so nastopili z vso odločnostjo proti drugemu vojaškemu predlogu, ki ima mnoge trde določbe, po katerih bi v slučaju mobilizacije mogla vojaška uprava uporabiti črno-vojnike za najrazličnejša dela. Nastopili so v justičnem odseku z ostro obstrukcijo proti vladi. Obstruiral je pravzaprav le en poslanec dr. Hiibsch-man. Končno se je večini v odseku posrečilo zlomiti obstrukcijo češkega radikal ca in bo predlog prišel v zbornico.
S tem pa ni še rečeno, da bo stvar šla tudi v zbornici mirno od rok. Vlada grozi, če se tudi ta predlog ne sprejme, z odgoditvijo zbornice. Mnogi sodijo, da podleže obstrukcija že z ozirom na balkansko krizo.
V zbornici je prišel prej na vrsto drugi predlog, ki določa, da sme država rabiti v slučaju vojske konje in pripre-go proti odškodnini. Ta predlog se je tudi že sprejel.
BAVARSKI PRINCREGENT LUITPOLD UMRL.
Dne 12. decembra je preminul v Mo-nalcovem bavarski vladajoči princ Luitpold. Rojen je bil leta 1821. in je živel večino kot častnik v armadi. Leta
1886. pa je moral prevzeti vlado na-mestu na umu bolnega nečaka Otona'' I. V svojem vladanju je mnogo storil za Bavarsko, ki se je gospodarsko visoko dvignila. Pod njegovo vlado so zadnja leta katoličani prišli na površje in lansko leto je prineregent Luitpold imenoval voditelja nemških katoličanov Hertlinga za ministrskega predsednika.
Salomonovi rudniki.
Iz anglešEine po Rider Haggardu prevel I. M.
(Dalje.)
Dokler ni Sergij izrekel teh besedi, nismo mislili na vso grozoto, ki nas je doletela, tako zelo smo bili prevzeti ob smrti uboge Fulate. Toda sedaj smo razumeli. Orjaška skalnata vrata so se zaprla morebiti za vedno, kajti edina glava, ki je poznala njihovo skrivnost, je bila razbita v prah pod njeno težo. Bila so vrata, katerih ni bilo mogoče odpreti razen z dinamitom. In mi smo za njimi — zaprti!
Onemeli smo stali ob Fulatinem truplu. Vsa možatost, se je zdelo, da nas je zapustila. Bili smo žrtve počasne, a gotove, nesrečne smrti. Sedaj nam je bilo vse jasno. Gagul nam je že od početka pripravila to past. To bi bilo zanjo in njen hudobni duh se je že veselil vzpričo misli, da bi oni trije beli možje, katere je iz neznanih vzrokov vedno sovražila, počasi umirali lakote in žeje ob zakladih, po katerih so tolikanj hrepeneli. Sedaj sem razumel njene porogljive besede, da naj jemo in pijemo dijamante. Morebiti je nekdo poskusil ravno tako storiti z ubogim starim donom, ker je popustil vrečo polno draguljev.
»Hitro treba na delo,« je'rekel Sergij lu-ipavo, »svetilka bo kmalu ugasnila. IJoglejmo, ako morebiti naj. demo pero, ki vzdiguje skalo.«
Z obupno odločnostjo smo planili pokonci in stoječ v mlakuži krvi, smo začeli tipati gori in doli po vratih in straneh hodnika. Vendar nobenega gumba ali peresa nismo mogli najti.
»Bodite prepričani,« sem rekel, »da ne deluje od znotraj; v tem slučaju bi se Gagul nc upala zlesti pod kamen. Ravno ker je vedela o tem, je posku-. sila priti skozi.«
»Na vsak način,« je rekel Sergij s trdim nasmehom, »plačilo jo je hitro doletelo; njena smrt je bila skoro tako strašna, kakor bode najbrže naša. Z vrati ne moremo storiti ničesar; pojdimo nazaj v zakladnico!« Obrnili smo se in odšli in pri tem sem opazil pri no-dovršeni steni hodnika jerbas živeža, ki ga je nosila uboga Fulata. Vzel sem ga in nesel seboj v zakladnico, ki je imela biti naš grob. Nato smo se vrnili in spoštljivo prinesli seboj Fulatino
truplo ter jo položili pri zabojih z zlati na tla.
Vsedli smo se in naslonili svoje hrbte na one tri skrinje z neizmernimi zakladi.
»Razdelimo si živež,« je rekel Sergij, »da ga bomo imeli kolikor mogoče dolgo.« In storili smo tako. Na vsakega izmed nas, smo računali, bi prišli štirje zelo majhni deli, s katerimi bi mogli živeti nekoliko dni. Razen bil-tonga in posušene divjačine smo imeli dva vrča vode, katerih vsak je držal dva in pol litra.
»Sedaj,« je rekel Sergij, »jejmo m pijmo, kajti jutri umrjemo.«
Zavžili smo vsak košček biltonga in popili nekoliko vode. Ni potreba omeniti, da nam ni posebno dišalo, četudi Bmo bili zelo lačni. Vstali smo in začeli preiskovati stene naše ječe v nadi, da se nam morebiti posreči najti kak izhod ; skrbno smo tolkli po stenah in po tleh. Delo naše je bilo brezuspešno.
Svetilka je pojemala. Olje je skoro zgorelo.
»Borovski,« je rekel Sergij, »koliko je ura — ali gre vaša ura?«
Izvlekel sem jo in pogledal. Ura je bila šest; v jamo smo pa stopili ob enajstih.
»Infadus nas bo pogrešal,« sem opomnil. »Ako se ne povrnemo danes, nas bode zjutraj iskal, Vojnovič.«
»Iskal bo zaman. On ne pozna skrivnosti vrat, niti ne ve, kje so vrata. Nobena živa duša ni včeraj vedela tega razen Gagul. Danes ne ve nihče. In tudi alttrnmtrSel "Vrata, jih ne more porušiti. Cela kukuanska armada bi ne mogla prodreti skozi tako trdnjavo. Prijatelji, jaz ne vidim ničesar drugega, kakor da se uklonimo volji Vsemogočnega. Iskanje zakladov je že mnogo ljudi po-gubilo; mi bodemo samo povečali njihovo število.«
Sve ;ilka jo še bolj medlo gorela.
Kmalu je vzplapolala in razsvetila cel prizor: velike množine belih slono-vih zob, zaboje polne zlata, truplo uboge Fulaie, ležeče poleg njih, kozji meh poln .zakladov, slabotni blesk dijaman-tov in cuvje, blede obraze naše, ki smo sedeli in čakali, da umrjemo od gladu.
18. POGLAVJE.
Brez upanja.
Grozna je bila noč, ki smo jo preživeli. Nekoliko nam jo je sicer ublažilo usmiljeno spanje, kajti celo v takem položaju zahteva utrujena narava počitka. — Čitatelj, gotovo si že ležal zbujen ponoči in se ti je nočna tišina zdeia neznosna; vendar, zaupno ti povem, da si ne moreš niti najmanj predstavljati, kakšna živa prijemljiva stvar da je popolna tišina. Na površini zemlje jc vedno kak glas ali šum ali gibanje, in četudi je neznatno, je vendar toliko, da tišina ni popolna, moreča. Zakopani smo bili v osrčju s snegom pokrite gore. Na tisoče črevljcv visoko nad nami je pihal sveži zrak po belem snegu, toda noben glas ni segel do nas. Ločeni smo bili po dolgom predoru in pet čevljev žive skale celo od strašne G1
dvorane mrtvih; in mrtvi ne delajo šuma. Pokanje vsega topništva neba in zemlje ne bi moglo priti do naših ušes v tem našem grobu. Odrezani smo bili od sveta — bili smo že kakor mrtvi.
To je bila ironija življenja! Okoli nas je ležalo bogastvo, s katerim bi mogli plačati srednje velik državni dolg ali zgraditi celo brodovje bojnih ladij, in vendar bi ga mi radi zamenjali za najmanjše upanje, da se rešimo praznih rok! Brez dvoma bi ga kmalu radi zamenjali za košček kruha in po-žirek vode in po vsem tem za hiter konec našega trpljenja. Gotovo je bogastvo, za katerim se pehajo ljudje celo življenje, da ga naberejo, navsezadnje brez vsake vrednosti. In tako je minula noč. »Tomič,« je rekel Sergijev glas in strašno ga je bilo slišati v tej neizmerni tišini, »koliko vžigalic še imate?« »Osem, Vojnovič.« »Prižgite eno, da pogledamo na uro.«
In vžgal jo je in njen plamen nas je v nasprotju z gosto temo skoro slepil. Po moji uri je bilo pet. Krasno jutro se je sedaj svitalo nad sneženim vencem daleč nad našimi glavami in sapice so preganjale nočne megle po dolinah.
»Mislim, da bi bilo dobro, ako bi nekoliko jedli in vzdržali svojo moč,« sem dejal.
»Kakšen pomen ima jed za nas?« je odgovoril Tomič; »prej umrjemo in je vse končano, toliko bolje.«
»Dokler živimo, imamo upanje,« jc rekel Sergij.
Z ozirom na to smo jedli in pili nekoliko vode.
Leto 1812.
(Doživljaji francoskega vojaka.)
(Dalje.)
Po preteku ene ure smo dosegli prve Kremlove okope, a tu smo krenili naravnost na levo in prišli na še lepšo in širšo cesto, kakor je bila ta, po kateri smo korakali do sedaj. Ta cesta nas je pripeljala na trg pred palačo generalnega guvernerja Rostopčina, moža, ki jc dal zažgati Moskvo. V gostih vrstah smo se postavili po trgu, in obenem se nam je povedalo, da je dobil polk povelje, kot vojna straža ostati na trgu, in bilo je strogo prepovedano odstraniti se iz mesta. Vendar pa ta prepoved ni mogla preprečiti, da smo v eni uri imeli na trgu v izobilju vsega, kar smo si le želeli. Bilo je vina in likerjev vseh vrst, vkuhanega sadja, moke, sladkorja, a žal nič kruha in le malo svežega mesa. Vojaki so šli v hiše, ki so obdajale trg, da bi dobili jesti in piti, a vse jo bilo zapuščeno, nikjer nobenega človeka, zato so si sami, postregli in vzeli, kar 3c je dalo vzeti. Od tod potem obilica vseh raznih dobrih reči.
Straža je dobila svoj prostor pod glavnim vhodom v palačo. Takoj na
desno se je nahajala velika soba, v kateri je imelo vse stražno moštvo in ne-i kaj v mestu ujetih ruskih častnikov,j dovolj prostora.
Guvernerjeva palača je bila precej; velika in zidana popolnoma v evropskem slogu. Dvojne široke, krasna stopnice so vodile v prvo nadstropje do prostrane dvorane, na sredi katere je stala dolga, okroglasta miza, na steni pa visela velika slika carja Aleksandre; na konju. Prostrano dvorišče palače so obdajala razna poslopja, ki so bila odločena za služinčad.
Eno uro po našem dohodu je iz, bruhnil požar. Najprej smo opazili jsa-mo gost dim, kmalu nato pa tudi švigajoče plamene. Govorilo se je, da j g ogenj izbruhnil baje najprej v trgovinah in sicer po neprevidnosti ropaj o--čili ljudi, ki so tam iskali hrane.
Ob sedmih je dobila straža poročilo, da preti ogenj stanovanju našega; guvernerja. Prišel je polkovnik in ukazal, naj patrulja 15 mož odide na ogroženo mesto, med temi sem bil tudi jaz. Takoj smo odkorakali, a komaj smo prišli kakih tristo korakov, kar čujemo v naši bližini strel. Najprej smo mislili, da strelja kak vinjen bratec naše ga moštva, zato smo brez skrbi korakali dalje; a kmalu jc počilo zopet iz ozke stranske ulice, in sicer naravnost proti nam, tako da je krogla zadela v steg.io nekega vojaka. Rana sicer ni bila nevarna, kajti mož je kljub temu koraka! dalje, a vendar smo sklenili, vrnili se k polku nazaj. Ravno na tem, da se obrnemo, počijo zopet novi streli od iste strani. To je dalo povod, da smo svoj naklep zopet izpremenili. Hoteli smo priti stvari do dna, zato smo jo mp.buii proti hiši, ki se nam je zdela sumlj va. Ko smo s silo razbili vrata, sc nam jo naenkrat postavilo nasproti devet orjaških postav, oboroženih s puškami in sulicami, in nam zabranilo vhod.
Takoj se je vnel na dvorišču boj, Ni bil sicer enak, kajti stalo nas je devetnajst proti devetim, a ker smo mislili, da se nahaja v bližini morda še vec takih predrznih nepridipravov, zato smo tebi nič meni nič prve tri potolkli na tla. Dva sta ušla, štirim smo pa nastavili na prsi bajonete in jih pritisnil! ob steno tako, da niso mogli rabiti svojega orožja in so bili pri vsaki najmanjši sovražni kretnji v nevarnosti, da dobe med rebra mrzlo jeklo. S pestnu so se tolkli po prsih in se obnašali kakor divji. Ko smo jih storili za boj nespo; sobne, smo hitro preiskali hišo. V _soM smo naleteli še na dva človeka, ki sta se nas pa tako prestrašila, ko smo Penili po njunem orožju, da sta poskaka-la z balkona na tla. Eden si je zlomi' tilnik, drugi pa obe nogi. Nato smo dobili tretjega pod njegovo posteljo. M" rili mu nismo nič hudega, ker smo g hoteli obdržati kot vodnika po mestu Bil je kakor vsi drugi, kaznjenec, in J1 izgledal ravno tako strašno in divjo M' kor oni.	,„
Ko smo zopet stopili na prosto, o» se vrnemo k svojemu polku, smo e> nemalo presenečeni, ko smo dobili P
zaprto, da nismo mogli naprej. Požar se je bil namreč med tem vsled močnega vetra tako razširil, da so se plameni nad cesto križali; streha za streho so je udirala in padala na tla. Kreniti smo morali torej v drugo smer, in sicer smo si izbrali ono, odkoder so prihajali prej drugi streli.
Čez nekaj časa smo prišli do hiše, o kateri se nam je dozdevalo, da je ona, iz katere je bila priletela krogla, ki je ranila našega tovariša. Tu nas je prijela radovednost, da bi tudi tu stvar podrobneje preiskali. Prvega smo torej pustili vstopiti našega ujetnika, ostali smo sledili. Takoj pa se je razlegel svarilni klic in več postav z gorečimi bak-ljami je hitelo preko prostornega dvorišča. Kakor smo sedaj videli, nismo bili prišli v kako navadno hišo, ampak v veliko palačo. Pri vratih smo pustili dva moža za stražo, prižgali baklje, ki smo jih nosili seboj, in stopili v notranje prostore. Lahko rečem, da še nikoli ,v življenju nisem videl tolike krasote. Najdragocenejše pohištvo, krasne umetniške slike in razne druge umetnine so
se nudile našim začudenim pogledom. Vendar nas ni vlekla nobena reč tako, kakor velikanska omara, ki je bila napolnjena z naj izbrane j šim orožjem. Jaz sem si vzel iz nje dva samokresa, krasno delo, katerih ročaji so bili posuti z biseri in dragimi kameni.
Približno eno uro smo se mudili v teh z mam dosedaj nepoznanim razkošjem opremljenih prostorih, kar nas prestraši močan pok pod nami. Poslopje se je tako potreslo, da smo kolikor mogoče hitro pobrali kopita in poiskali izhod, da nas ne zaloti smrt pod razvalinami palače. Ko je bilo zopet vse tiho, nas je vendar gnala radovednost pogledat, kaj nas je bilo tako prestrašilo. Preiskovanje nas je privedlo v veliko obednico, v kateri so je bil vdrl strop z velikanskim lestencem, ki je razbit ležal na tleh. Nesrečo pa so bile provz-ročile granate, ki so bile, vsekakor namenoma, položene v veliko lončeno peč, kajti Rusi so poizkusili vsa mogoča sredstva, da bi nas uničili.
Ko smo še tu stali in ogledovali podrtijo, naenkrat začujemo klic straže:
»Ogenj 1« Hiteli smo iz sobe in videli, kako se je iz palače na več mestih dvigal gost dim in nekaj trenutkov potem je stala že vsa hiša v plamenih.
Po mnogih stranskih potih smo prišli na široko, dolgo cesto, ob kateri so po obeh straneh stala krasna, bogata poslopja. Srečavali smo več dolgobra-datih, grdo gledajočih postav, ki so oh svitu bakelj, ki so jih nosili seboj, izgledali še strašneje. Ker nismo do sedaj še ničesar vedeli o namenih, ki so jih imeli ti čudni možje, smo jih pustili mirno njihovo pot. Toda kmalu smo srečali četo naših in ti so nam povedali, cla so ljudi, ki hodijo okrog i balcljami, najeli Rusi, da zažgo na raznih krajih mesto. In čez nekaj časa smo imeli mi sami priliko to opazovati. Presenetili smo tri možakarje ravno v trenutku, ko so hoteli zažgati neko cer-kcv. Dva sta takoj zbežala, tretji je pa kljub našemu bližanju skušal dokončati svoje delo. Šele udarec s kopitom po glavi je naredil konec njegovi, trmoglavosti.
(Dalje prih.)
RHZGLED PO DOmOVIN!

99'
.Domoljubo vei" I Stari in novi naročniki!
Pred kratkim smo Vas pozvali, da obnovite svojo zvestobo »Domoljubu« s tem, da pošljete naročnino (3 krone) za prihodnje leto. Rekli smo, da nam prihranite ob norem letu veliko dela in zagotovite sebi dobro postrežbo, ako to čimpreje storite I Zato smo Vam priložili položnice, ki pošiljatev tistih 3 kronic zelo olajšajo in pocenijo.
Odkrito povemo: pričakovali smo od dobio organizirane »Domoljubove« armade več discipline in vojaškega duha I Ko bi bili na Balkanu tako počasni, kakor so nekateri vojaki »Domoljubove« armade, bi balkanski narodi še danes ne bili osvobojeni.
»Domoljubovci«I Zganite sel Storite svojo dolžnosti Nobeden naj ne odpade, vsak naj skuša dobiti čim več novincev in čimpreje pošlje tisto malo naročnino za leto 1913. Le tako bo mogoče »Domoljubu« ob novem letniku z novim pogumom in odločnim korakom nastopiti pot med svoje stare in nove prijatelje I
Duhovske vesti z Goriškega. Novo-mašnik Č. g. Ivan Mozetič pride za kaplana v črniče. Dosedanji črniški kaplan č. g. Venceslav Bel6 pa pride za kaplana v Podmelec.
Pri premembi naslova naj cenj. naročniki vselej sporoče tudi svoj dotedanji stari naslov. Največ nepotrebnega dela provzroča upravništvu oni, ki pove "a dopisnici ali položnici svoj novi naslov, pa ne pove, ali in kje in pod kakšnim naslovom je doslej prejemal list. °° naročniki, ki nam pišejo vse mogoče stvari, samo o naslovu ne črhnejo besedo.
Z novim letom 1913 se naročite na dnevnik »Slovenec«! V zadnjem času je nas edini slovenski katoliški dnevnik
»Slovenec« pokazal, da je o vseh svetovnih dogodkih prinašal več in bolj natanko, kakor veliki dunajski dnevniki, ki veljajo po 56 K in še več na leto. »Slovenec« pa velja samo 26 K ali za četrt leta 6 K 50 h. Z novim letom pomagajmo vsi k še večjemu napredku »Slovenca«, če vsak prijatelj našega dnevnika dobi »Slovencu« nekaj novih naročnikov, je velikanski napredek našega edinega katoliškega dnevnika gotova stvari Vsaka vas naj bi imela po več »Slovencev«. V ta namen sestavite krožke po več oseb skupaj, ki naj četrtletno skupaj plačujejo »Slovenca«. Edeh v krožku naj preskrbi za pobiranje denarja. Tako se praktično izvrši, da kjer eden ne more, se jih več sku-
paj naroči na »Slovenca«. V vsakem kraju naj si prijatelji »Slovenca« agi-tačno delo za »Slovenca« pred novim letom razdele. V naši moči je sedaj, da iz »Slovenca« ustvarimo prvi dnevnik na slovanskem jugu I
Naša županstva prosimo, da se vsa naroče na »Slovenca«. V sedanjem času je za vsako županstvo velevažno, da vsak dan dobiva »Slovenca«.
Državna podpora v znesku 2094 E je dovoljena novi župni cerkvi Lurške Matere božje v Polšniku. — Posebno zaslugo za izposlovanje te podpore si je stekel poslanec Povše.
V okrajni šolski svet krški je bil izvoljen nadučitelj g. Pirnat, namestnik mu je č. g. župnik Bukowitz.
Ljudska posojilnica je v seji dne 16. decembra sklenila, da bode hranilne vloge in vloge v tekočem računu od 1. januarja 1913 dalje obrestovala po ter rentni davek, kakor dosedaj, iz lastnega plačevala. Vsak vlagatelj dobi tedaj pri Ljudski posojilnici od novega leta dalje od vsakih vloženih 100 kron čistih 4 K 75 h na leto obresti. Ker si je pridobila Ljudska posojilnica za vse pri njej obstoječe vloge poleg jamstva svojih članov še garancijo dežele Kranjske, nudi ta zavod svojim vlagateljem poroštvo, kakor noben drug zavod na Kranjskem.
Novomeški gimnazijski ravnatelj ponesrečil. Gospod gimnazijski ravnatelj Fr. Breznik je ob sprehodu na kapiteljskem hribu spodrsnil in tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko v zapestju.
Odvetniška vest. Umrl je v nedeljo, dne 8. decembra, nanagloma odvetnik v Radovljici, dr. Janko Vilfan. Pokojni jp bil .deželni poslanec za gorenjska mesta — Naselil se je v Radovljico odvetnik dr. Jane. — Nevarno obolel je odvetnik v Kranju dr. Jos. K u š a r.
Smrtna kosa. V Lešah na Gorenjskem je umrl Ignacij Rozman, p. d. Janeščov oče. Pokojnik je bil oče pokojnega nadučitelja Rozmana. Pred nekaj meseci mu je umrla žena. Krščanskemu možu stare korenine daj Bog večni mir in pokoj!
Železniške proge zastražene. Predsedstvo, c. kr-. deželne vlade v Ljubljani naznanja, da so zgradbe železničnili prog Zidani most — Ljubljana — Št. Peter — Trat in Celovec — Jesenice — Gorica do nadaljnje odredbe ponoči in po-dnevu z vojaškimi stražami zastražene. Daje se r.a občno znanje, da imajo vse vojaške stražo povelje, da vsakega, ki si da m a železniških progah kaj opraviti, ali ki nanje stopi, pa se ne more primerno izkazati, zapro, zoper vsakega pa, ki se izkuša zapretbi odtegniti ali ki na prvi klic »Halt! Wer da?« ne obstoji, uporabijo orožje.
Pogreša se 13- do 141etni deček po imenu Alojzij Mavrič iz Iludajužne na Goriškem. Sestra je menila, da služi pri nekem kmetu v Knežki grapi. Kakor je pa poizvedela, sploh tam ni bil in je že 3 mesece neznano kje.
Obstrell! se je v torek, dne 10. decembra, 191etni kovač Marij Kette v Gorici. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. Kette je pripovedoval, da se je podal s puško v klet, da bi streljal podgane. V kfeti je zaspal in ne ve, kako se je sprožila puška.
Naptd na cesti. Dva Ljubljančana Rudolf Dimnik in Josip Gorše sta v Podgori pri Gorici napadla 201etnega Josipa Kocjančiča ter ga težko ranila. Kocjančič je v bolnišnici, Gorše in Dimnik pa v zaporu.
Nov poštni urad dobe z novim letom v Tomaju na Primorskem.
Novice Iz Amerike. Umrl je v Cle-Velandu rojak France Mencinger, star 42 let, doma iz Bohinjske Bistrice. Isto-8i
tam je tudi umrl rojak Anton Kos od Sv. Križa na Dolenjskem, ter nagloma 301etni gostilničar Jos. Grilc is Stiške vasi. — V premogovniku Western Coal & Mining družbe v Jale, Kans., je zasulo 29 let starega Antona Dolinarja iz Dolenje Dobrove pri Trati na Gorenjskem. Bil je takoj mrtev. — Na Pensyl-vania železniški progi je ubilo rojaka Tomaža Adamiča. — V Elly, Minn., se je poročil Fran Delač z Marijo Skala, hčerjo gostilničarjevo.
Smrtna nesreča. V sredo, dne 11. t. mes., se je peljala s koleseljnom vdova Frančiška Kramar iz Ljubljane proti domu na Ig. Ravno pred vasjo je pridr-vil za njo s par konji Ivan Steblaj, p. d. Krogarjev z Iga. Njegovi konji so se splašili in z vozom zadeli ob koleselj, da se je prevrnil. Frančiška Kramar je odletela v jarek na led in se ubila. Vozniki, pazite na živino!
Nagrado za rešitev življenja v znesku 52 K 50 h je deželna vlada priznala dijaku kranjske gimnazije Francu Zupane iz Šmarjete, ker je rešil iz vode Jožefa Pečar.
Otrok padel Iz vlaka. Med Verdom in Logatcem je dne 4. t. m. padel iz jutranjega osebnega vlaka neki petletni deček. Ker zasilna naprava ni delovala, je morala uboga mati, ki je imela še dva otroka pri sebi, čakati do Logatca, preden je mogla javiti nesrečo. Dečka so vzeli na prihodnji brzovlak, kjer so ga za silo obvezali in ga izročili materi, ki je čakali v Logatcu. Poškodbe so težke, a je nekaj upanja, da ozdravi.
Umrl je dne 8. t. m. v Gorjah pri Bledu Martin Polda, po domače stari Postojnar. Bil je mož poštenjak ter cerkveni ključar nad 40 let.
Mrtvega so potegnili iz Idrijce blizu žgalnice v Idriji dne 10. decembra 25-letnega mašinista Ivana Zupančiča. Ponesrečeni je bil večer poprej hudo razburjen.
Nesreča pri zgradbi belokranjske železnice. Pri zgradbi mostu čez Kulpo pri Gradcu je padel s 6 m visokega odra delavec Alojz Klepec, iz Pokluke pri Vranovičah, rojen leta 1896. Pri tem se je precej poškodoval na levi roki in toži tudi o notranjih bolečinah.
Nesreča na železnici. V Drulovku se je v sredo, dne 11. decembra, konj splašil Janezu Zavrlu iz Mavčič, ko je z drugimi vozpiki vozil opeko proti Mavčičam; razbil je zatvornico na železniškem prelazu ter zadel v vlak. Konj je ubit, voznik močno ranjen.
V šali ustreljena. 26 let stari lovski paznik posestnika Feliksa Stareta s Ko-lovca, Franc Kemperle, je šel k posestniku Janezu Urenjaku na Kolovec. Ko je odhajal, jo srečal na dvorišču 18 let staro Frančiško Vodlan, sorodnico Ure-njakovo. Kemperle je zagrabil puško, za šalo pomeril in zaklica.1: »Sedaj te bom ustrelil!« V tem trenutku je pa tudi počil strel. Kroglja je Vodjanovo tako nesrečno zadela, da je čez četrt ure umrla. Ne igrajte se vendar z orožjem!
Zopet nesreča s samokresom. V torek, 10. t. m. je krojaški pomočnik pri
Ivanu Udirju v Drulovku pri Kranju vzel v roke mojstrov revolver. Ta se mu sproži in kroglja zadene vajenca Janeza Rakovca v glavo, da na mestu mrtev obleži. Ustreljeni je bil star 15 let, doma iz Gorič pri Kranju. Gospodarji, več paznosti pri shranjevanju orožja.
V pijanosti zmrznil. V pijanosti je na cesti pri Slavini padel in obležal posestnik Franc Lenarčič iz Hrastja na Notranjskem. Drugo jutro so ga našli zmrznjenega mrtvega.
Nagla smrt. Pri delu na celjskem kolodvoru je dne 11. t. m. zadel mrtvo-ud železničarja Mih. Kranjca. Zgrudil se je na tla in bil na mestu mrtev. Zjutraj je odšel še zdrav na delo, proti 9. uri pa so ga mrtvega prinesli domov.
Novi bankovci po 100 kron. Dne 23.
t. m. se bodo izdali novi bankovci po 100 kron, ker kroži mnogo ponarejenih izvodov te vrste.
Zmrznila je v Libeličah na Koroškem dne 9. t. m. M. Mežnar, posestnica na Gorčeh. Šla je po opravkih v mlin; med potom ji je prišlo slabo, obležala je in zmrznila. Našli so jo šele drugo ju-, tro. N. v m. p.!
Mrtvega so našli 4. t. m. v nekem brezdnu pri Trebčah nad Trstom nekega moža. Pravijo, da se imenuje Matej Križjak, da je 55 let star ter da stanuje v Trebčah. Kako je prišel mož v, brezdno, kjer je našel smrt, se ne ve.
Vol se zadušil. V sredo, dne 11. t. mes., opoldne je vol kmeta Jožefa Caha-rija iz Nabrežine na Primorskem pogoltnil repo, katera mu je obtičala Vi goltancu. Poizkusili so na vse mogočo načine, da bi jo spravili iz goltanca, a bilo je brezuspešno. Slučajno je bil v Nabrežini vojaški živinozdravnik, a tudi on ni mogel mič pomagati. Težko jo bilo gledati ubogo žival strašno napi i ; njeno vsled sape, ko so jo hoteli gnali v klavnico, a ju na potu omagala, da so ji morali na trgu prerezati vrat.
Prošnja. Vse tiste. p. n. gospode, ki mi še niso vrnili dne 25. min. mes, vpo-slane okrožnice glede sadjarskega lista, prav uljudno prosim, da nemudoma vrnejo nabiralno polo, na katero' naj izvolijo samo zabeležiti nekaj naslovov znanih oseb, ki se zanimajo za sadjarstvo. — M. H u m e k , deželni sadjarski učitelj, Ljubljana.
Razglas. Visoka c. kr. deželna vln-da je izjemoma, dovolila, da bo letošrji božični semenj v Črnomlju v ponedeljek, dne 23. decembra 1912. P. n. gg. prodajalci in kupovalci se uljudno vabijo na ta semenj. — Mestno županstvo Črnomelj, dne 9. deccmbra 1912.
Volča. Pri nas je bilo dvema fantoma ukradeno dne 6. decembra od 5. do 7. ure zvečer sledeče: 6 prazničnih oblek, veliko spodnje obleke, ena zlata ura z verižico, vredna 180 kron, ena srebrna z verižico, vredna 20 kron. V ukradeno je bilo vredno nad 400 kron. V obesku zlate verižice je bila fotografija dotičnega mladeniča. Ce kdo zasledi katero izmed teh ukradenih siva-
ri, naj to naznani na: Volča h. št. 12, pošta Poljane nad Škofjo Loko.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 3/< % brez kakega odbitka.
Uradne ure oH 8. zjutraj Ho i. popoldne.
Gle| inserat:
Alkohol in tobak provzročata vsled neprestanega 'draženja živcev in želodčnih sluznic motenje v prebavi in s tem bolezni najrazličnejših vrst. Opazovanja in poskusi, ki so se vršili na glavnomestni medicinski kliniki kraljeve ogrske univerze v Budimpešti, potrjujejo, da so pivci, ki so že popolnoma zgubili slast do jedi, po vsakodnevni vporabi naravne Franc Jožef-ove grenčice v presenetljivo kratkem času zopet dobili najboljši tek. Naravna Franc Jožef-ova grenčica se dobi v lekarnah, kakor tudi v boljših drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice FrancJožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti. 37
ggrinnanaDEalauuaaa
Gorenjske novice
caaannaonannaanaa
i
g Iz št Vida nad LJubljano. Po sklepu novega občinskega odbora so se postavile na nekaterih krajih po Št. Vidu nove električne žarnice. Ker so bile tudi zelo potrebne, zato ta sklop naj-topleje pozdravljamo; če si šel ponoči po Št. Vidu, zlasti od vižmarskega kolodvora, si bil vedno v nevarnosti, da se ne zvrneš v obcestni jarek. O tem bi vedel marsikdo povedati izmed tistih, 1 ki se zvečer in ponoči pripelje z vlakom na vižmarski kolodvor, pa ne »višja gospoda«, kakor so pisali liberalni listi, ampak nižje ljudstvo, naše pošteno delavstvo, o katerem bi nekateri najraje videli, da bi ga na svetu ne bilo. Zato Pa, če se liberalni cucki boje, da bi ne dobili še večje slepote od žarnic, kakor .io že imajo, naj si pa, kadar gredo milno njih, oči zavežejo. — Nadelo za naše liste! Bližajo se nam zopet
težko pričakovani veseli božični prazniki. Zopet bo treba, kakor lansko leto iti od hiše do hiše in poagitirati za nam priljubljeni »Domoljub«. Zato na noge »Orli« o božičnih praznikih spet letos, saj vršimo s tem lepo apostolsko delo in lajšamo breme naši že itak požrtvovalni duhovščini. Naj ne bo hiše, ki bi ne imela kakega našega lista: »Domoljuba«, »Bogoljuba« ali »Mladosti«, da, celo »Slovenca«. »Domoljub« bo tudi prihodnje leto prinašal vse važne in druge zanimive novice iz Št. Vida. Napadal ne bo, kakor delajo naši nasprotniki, a na njihove grde napade bomo imeli pa tudi zanaprej naše trdnjave obdane s topovi, ki bodo krepko nazaj nanje udarjali. — Vesele božične praznike želi vsem »Domoljubovim« naročnikom dopisnik št,. 2.
g Vodice. V nedeljo in ponedeljek, t. j. 22. in 23. t. m,, priredi pri nas deželni odbor dvadnevni kmetijski tečaj. Predavanja se vrše v šoli v prostorih II. razreda. Spored: V nedeljo zjutraj po rani sveti maši: Govedoreja; popol-j dne po litanijah: prašičjereja; ponede-| ljek zjutraj ob osmih: sadjarstvo; po-j poldne ob dveh pa o gnojenju travni-I kov. Predavali bodo najboljši deželni izvedenci. Kmetovalci, možje in žene, porabite pridno ta predavanja v svojo I korist in napredek. — Naš občinski odbor je imenoval častnim občanom vo-diške občine bivšega tukajšnjega kaplana č. g. Andreja Širaja, sedaj župnika na Savi ob južni železnici, vsled njegovih velikih zaslug na zadružnem polju v fari Vodice.
g Moravče. Župan iz Ribč se druži z liberalci, voli nasproti svojemu župniku, pa hoče, da bi bila šola v Ribčah potrjena. Res napreden.
g Lukovica. (Volitev v okrajni šolski svet.) Občine vsakega sodnijskega okraja so dobile po novem zakonu pravico voliti svojega zastopnika v okrajni šolski svet, kar je edino prav. Zato se je vršila 13. decembra volitev. Kmetska zveza je postavila svojega kandidata, zaslužnega, večletnega občinskega odbornika in dekana Janeza Bizjan, ki je s sijajno večino 53 glasov proti 21 liberalnim glasovom tudi zmagal. Kaj pa sledi iz tega? Liberalci propadejo, kamor se ganejo, pa naj imajo za kandidata Šimenca iz Dola ali pa kogar lio-čpjo, vselej pogore. Zavednost naših županov in svetova'cev pa priča, da je liberalizma kone * r':no pa lukovške komande. Ena -	:,;ginja za dru-
go, tema se dela, je že. odzvonilo. Posebno pa moramo ob tej priliki pohvaliti občinska starejšinstva iz Brezovice, Češnjic, Dolskega (Št. Helena), Drtije, Moravč in Peč, ki so se polnoštevilno udeležile volitev in glasovale za našega kandidata. Vsa čast takim odborom! Osmešil se je pa zopet notar, ki je hotel voliti, ko je bila volitev zaključena, a ni smel. Oj zlati časi, kje ste, minuli ste zame!
g Bohinjska Bistrica. Visokega gosta smo imeli. Prevzvišeni knezoškof so se od nas podali na Koprivnik. —
Zadnje dni je prišlo nekaj častnikov z vojaki, da čuvajo predor. Imajo silno stroga povelja. Kakor hitro bi se straži kdo ne oglasil, ima pravico ga tak<*j ustreliti. — V Bohinju jc sedaj vse živo. Triglav kristalno čist, Pri tako krasnem vremenu se vsak dan prevaža na stotino in stotine voz lesa, zlasti letos, ko ga je še toliko ostalo od lanskega leta. To nese našim ljudem vsak dan par tisočakov, kar se zelo pozna pri gospodarstvu, zlasti v hranilnici. — Za gospodinjski tečaj nam je z največjim veseljem bistriška sirarna odstopila svoje prostore. Vsi nam gredo na roke, tako da se pouk prav lepo razvija.
g Jz Gorij. Naša šolska mladina je zelo slovesno obhajala Slo'mškovo slavnost dne L t. m. Gospodični učiteljici sta šolsko sobo lično okrasili, zlasti sliko slavljenca knezoškofa Slomška. G. nadučitelj pa je izuril tri deklice, ki so točno deklamirale razne Slomškove pesmi. Župnik Piber je mladini slikal življenje Slomškovo, pojasnil razvoj našega jezika pod skrbnim vodstvom in neumornim deloni nepozabnega vladike. Opominjal je šolsko mladino, naj ostane zvesta Bogu in domovini. Slednjič so šolarji zapeli več pesmic; v spomin je slehern prejel sliko Slomškovo. — Letošnja zima je kaj ugodna voznikom s Pokluke. Snega je ravno prav, zato Gorjanci prav pridno vozijo hlode iz eraričnih gosdov na žago v Zgornji Graben. Saj pa so tudi potrebni zaslužka. Povsod manjka de-narja. — Revizijo pri hranilnici in posojilnici ter živinorejski zadrugi je izvršil zadružni revizor g. Schoff dno 19. novembra. — Gorjanski župljani so darovali za ranjence na Balkanu lepo vsoto 70 K 32 vin.
g Iz št. Jakoba ob Savi. Dne 15. t. m. je priredila Kmetska zveza za ljubljansko okolico tu političen shod, na katerem je deželni odbornik gosp. dr. Pegan mnogoštevilno zbranim možem lapidarno dokazal vspešno delovanje S. L. S. v deželnem zboru zlasti v gospodarskem in šolskem ter ppjaspil strankino stališče v verskem oziru. Pričujoči so bili g. govorniku hvaležni ter so izrekli S. L. S. vsestransko zaupanje. — Kadar imamo kak shod ali pa kadar bi ga radi imeli, čutimo vselej potrebo društvene dvorane. Ali jo bomo kedaj dosegli? Apno imamo že, tudi nekaj drugega materijala! Ali bi ne bil sedaj ugoden čas napeljati peska in še kaj lesa?
g Iz Št. Jakoba ob Savi. »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb« v sodnem okraju Ljubljana je |na proš-injo tukajšnjega sirotinskega sveta s sodelovanjem občine in krajnega šolskega sveta dne 7. t. m. v šolski sobi obdarovalo 19 tukajšnjih ubožnih otrok z vso obutvijo, obleko in pokrivali. Za to velikodušno dobroto se izreka v imenu županstva in krajnega šolskega sveta kakor tudi v imenu obdarovancev naj-iskrenejša zahvala imenovanemu društvu, posebej še c. kr. dež. sod. svetniku g. Milčinskemu ter društveni siro-
tinski skrbnici, č. usmiljenki Mariji Tomec, ki je oblačila večinoma lastnoročno izdelala in prikrojila. Bog plačaj!
aaojaaDaaaaaaaaaD
Dolenlsfte nouice
a □
d Stari Kot. Kako Nemci nastopajo proti nam, kjer le morejo, naj pove med drugim še ta slučaj: V naši vasi je mož J. K., ki je bolehal na nogi nad 20 let. Gnjila mu je. Porabil je vsa sredstva, da bi ozdravel, a edina pomoč je bil nož. Odrezali so mu jo pod kolenom v bolnišnici v Ljubljani. Mož je prosil, naj mu odrezani del noge nadomeste z narejeno gumijevo. Izjavili so pa, da to stane do 140 K. Revež sam brez denarja je moral domov brez noge. Vložil je pa prošnjo na višjo oblast za podporo vsaj nekaj, da se mu dod& narejena noga. Zaprošena oblast je vprašala našo domačo tiiav^jansko občino, Če je mož res potreben. In glej! Občina je odgovorila, da n e. Prošnja se je ubogemu trpinu odbila na poročilo občine. Kako je njegovo stanje?! Ima malo hišico — bil je krojač — in družino z 8 otroci. Podpore nikake. Nad 20 let bolan, koliko je že izdal za zdravila, hrano itd. Dela nezmožen. Vsa družina trpi radi njegove bolezni. Hiša in vse, kar ima, je pa zadolženo nad lastno vrednost. In tak po mnenju Nemcev ni vreden podpore. Revež-bi, tako upa, si še kaj prislužil, ali delal lažja opravila, če se mu noga v toliko popravi, a niti tega mu ne privoščijo in konečno ne bi stalo občino nič več kot besedico »da«. S tako ljubeznijo nas vodijo naši predstojniki.
d Šmartno pri Litiji. Sinček tukaj bivajočega cestnega graditelja g. Pe-škota se je igral poleg lesenega zaboja za gramoz, ki se je prevrnil in dečku zlomil nogo. — Menda odkar župnija stoji, ni bilo še tako malo porok, kakor letos, namreč 12. Tudi tukaj se vidi vpliv slabe' letine in izseljevanja v tujino. — V nedeljo 22. t. m. se bo blagoslovil novi križe vi pot, ki ga je na presno umetniško naslikal umetni slikar gosp. Jebačin. Stroške za slikanje je plačala na Slatini bivajoča gospa blagorodna grofinja Gasquet de James, kateri bo župnija ostala vedno hvaležna. Križi so izdelani iz lesa iz Palestine. Vsi stroški za križev pot bodo znašali okrog 2300 K. Dobrotnica gospa grofinja je Slatino zapustila. Misli se pa naseliti za nekoliko let na gradu v Ponovičah. Sedaj pa se mudi za nekaj časa v tujini. — C. kr. okrajno glavarstvo je razpisalo dražbo za lov na dan 2. januarja 1913 in sicer za občine: Dole, Gradišče, Kotič, Kandrše, Kotredež, Litija, Moravče, Polšnik, Vače in Zagorje. Do sedaj je bil lov jako poceni; sedaj pa upamo, da se bodo dražbe udeležili in lepi šmartinski in litijski lov dražili zunanji ali domači lovci, ki bodo pripravljeni žrtvovati večjo vsoto. Saj je pa tudi železniška zveza 7.a Šmartno in Litijo zelo 72
ugodna. Poziv članom kmetijske podružnice Šmartno-Litija. Odbor je sklenil naročiti vsem članom podružnice, da naj odslej udnino plačujejo le doma blagajniku ali odbornikom, ne pa naravnost glavni družbi v Ljubljano, in sicer zato, da bo lažji pregled, kateri so plačali udnino in kateri ne, ter da se ne ovira redno dopošiljanje »Kmetovalca«.
d Litija. P. n. gg. lovci iz Ljubljane in drugod se uljudno vabijo k dražbi lova litijske občine po okrajnem glavarstvu dne 2. januarja 1913 dopoldne ob 10. uri. Lov je imel dosedaj v najemu knez Windischgratz, o katerem je znano, da varuje divjačino. Vsled tega se je zaplodilo polno različne divjačine, tako poleg zajcev in srn celo jeleni, koze in petelini. Lovci, ne zamudite ugodne prilike!
d Vače. Božična noč se ne imenuje zastonj sveta noč. Sveta je celo ne-katoličanom, sveta zlasti še pravim katoličanom ter vsemu omikanemu svetu. Gotovo so tudi oni, ki se pri nas na Vačah ne prištevajo našim somišljenikom, z nami enega prepričanja, da sveta noč ni za popivanje in da torej greši zoper versld čut in najnavadnejšo omiko, kdor bi po polnočni sv. maši šel v gostilno. Enako bi se vsak gostilničar pregrešil zoper božje in človeške postave, ki bi celo v takem času imel gostilno odprto in točil. Pripomnimo, da je na božični praznik vsak kristjan dolžan pravzaprav iti k eni sami sveti maši, kakor to velja za druge praznike in nedelje. Ce je toraj bil pričujoč pri polnočnici, ni dolžan več iti k nobeni sv. maši. Če gre, seveda prav stori, a dolžan ni.Veliko lepše stori oni, ki gre po polnočnici domov, nego tisti, ki gre v gostilno in pride potem vinjen k jutranji sv. maši. Le bodimo odkriti! Ne more se služiti Bogu in vragu obenem. Zato še enkrat prosimo vse gostilničarje, naj imajo gostilne po polnoči zaprte. Ljudje lahko čakajo v zasebnih hišah. Ponekodi imajo morda kako božično drevesce. V našo društveno sobo sme po polnoči vsak priti, naj si je član ali ne, bomo tudi prižgali božično drevesce ter še s kako drugo rečjo izpolnili čas do jutranjice. Vsem somišljenikom in njim, ki so pravične volje, pa želimo prav vesele praznike.
d Št. Rupert. Uganka. »Francelf, aH veš, kje se plačujejo na občini dolgovi za štiri leta nazaj in to z denarjem, katerega nikjer ni? Ugani!« — I.ojze: »V Št, Rupertu, kjer tirjajo sedaj 400 kron liberalci za sejmove, pa tega denarja ni nobeno županstvo poznalo, ker so dali v proračun vsako leto le 50 kron! Znajo pa ti liberalci — pa se bodo opekli. Dolga je ostalo na c-nte, sedaj mislijo pa še kaj dobiti povrh za nagrado. Ne boš!« — Proračun za občino Št. Rupert znaša 3000 kron primanjkljaja! Odkod to? Novi župan je prevzel 3700 kron dolga. Prej so liberalci, vpili, da bode še denar prejel. O ja! Še povedali niso, kaj je za plačati in so zastavili svojo besedo in premoženje za vse dolgove. To bo držalo zadosti. Ko bo revizija, se bo pa
še bolj videlo, kam je šel denar. Že lani so imeli liberalci smolo, ker so imeli na koncu zgubo, pa so jo lepo zamolčali. Bali so se za stolčke. Pa to ni nič pomagalo. Ljudje so slutili, da nekje ni prav, zato so vrgli z veseljem liberalce ob tla. Ves denar, kar ga je sedanji odbor sklenil dobiti za drugo leto, gre za te-le reči:''Šola vzame 28 odstotkov, občina 20 odstotkov in primanjkljaj pa 18 odstotkov. Ako ne bi bili napravili davka na opojne pijače, bi znašale doklade 66 odstotkov. Tako. bode pa sedaj nekaj denarja prišlo v občino, ki ga bodo vsi plačali, ki radi pijejo. Zakaj bi samo tisti plačeval, ki ima hišo ali kaj zemlje, in podpiral tako z denarjem greh in pokvarjenost? Vsi — tako je prav. Pri pijači se nikdar ljudem ne smili krajcar, še krona ne. Pri davkih je pa to težko in posebno pošten in marljiv kmet jo težko da.
d Ribnica. Včasih smo imeli v Ribnici dopisnika, ki je marsikako dobro povedal. Ker vse kaže, da ga sedaj ni, dovolite, da vam sporočim malo novico, ki je pa že tudi stara. Imamo frizerja, ki na vsak način hoče postati slaven. Kadar brije, vedno je na vrsti »Narod« in klerikalci in Sokol, Posebno če se mu zdi, da so ljudje naše stranke. Zabavlja tako, kakor bi mu bilo naročeno. Počasi se :nu bo že posrečilo, da ljudje postanejo nepotrpežljivi in puste njega in pa liberalno posojilnico, za katero je vnet. Ce je on od posojilnice uradnik in za to plačan, naj piše v njene knjige, ljudi naj pa pusti pri miru. Zadnjič je bil celo popoldne na vrsti Jakob Kalan iz Amerike. Če je res ta tak, kakor se nam popisuje in kakor frizer pravi, je že malo vreden, Moram pa reči, kar si marsikdo misli, ki ga posluša, pa je zaradi ljubega miru tiho. Vsem je znano, da je frizer dopisnik v liberalne liste, kjer zabavlja, kar more. Kaj bi se delal potem hinavskega, kadar je v posojilnici, ki z dobičkom — kakor on pravi — misli zidati Sokolski dom. Kmetovi denarji so mu dobri. In zato, brez zamere, morajo tudi taki nanj bolj paziti, ki so za to poklicani. — V R i b n i c i nujno rabimo brivca, ki bo dobro izhajal.
d Popotnik iz mirnske doline. Ko sem šel skozi Št. Lovrenc, sem videl novo pita-lišče za prešiče; lepa stavba! 300 prešičev bodo mastili in vse bo lahko opravljal en sam delavec. Dal Bog obilo sreče! To pa že moram reči, da ima mokronoški cestni okraj boljše ceste od trebanjskega. Pogorela je žaga na Mirni pod gradom, grade že novo, skoro gotovo bo z novim letom tudi nanovo rezala, — Te dni so cigani hodili po naši dolini. To je pa že preveč, kako ti »gipsarji« kradejo I Ljudje so pa tudi nespametni, ko tako ukradeno in malo popiljeno pa v ognju pregreto blago kupujejo. — Sv. Barbare god so mirnski pre-mogarji praznovali s slovesno sveto mašo; imeli so svojo godbo. Seve veselica ni smela izostatil — Na Bistrici je ukradeno sedlarju Francu Pleskovič lepo sedlo in oprava za samca; najbrže je pobasal vse skupaj kak cigan-tatič. — Mirna je imela lani vse polno ogledov. Cesto mislijo preložiti na Sv. Križ, le edinosti ni! — Močvirje »na paludih«, travnike med Mirno in Logom, bodo osušili, začeli so že na travnikih grofa Barbota. —■ Šentrupertski da-
car je pa tudi že preveč radoveden) Te dni je peljal nekdo med ajdovco tudi sno-pek, obdan z železnimi obročki — poln sladkega vina, — pa ga dacar zavoha in zadaca; ej, kisle kumare pa med zraven!
—	Na Trbincu je tat ukradel siroti 15 K. Grd človek! — Na Mirni pa kokoši nimajo miru! Stari in mladi lisjaki kar po dveh nogah hodijo v krajo! — Na Mirni so mislili voliti v krajni šolski svet brez tujcev, pa ni šlo! Trebnje, Trebelno, Mokronog, Mirna, na noge! Niti enega liberalca notri! Ven ž njimi! In tako so tudi mislili starešine, ko so volili pretekli četrtek člana v okrajni šolski svet. Št. Rupert, Mokronog, Trebelno in nekaj Šmarjete so volili naše može, Bog vas živi! A iz Tržišča in Škoci-jana so pa ostali liberalčki, pa so liberalčke volili in tudi slovesno pogoreli. Oče Prijatelj iz Tržišča in oče Zupančič iz Rakovnika sta slovesno pogorela; zavarovanja ni bilo nobenega. Našim vrlim možem kličemo: Bog vas živi!
d Št. Janž. Liberalci vedno trobijo, da so verni in goreči božji častilci. Da to ni resnica, priča ta-le slučaj: Prvi teden ad-venta smo obhajali tridnevnico na čast presveti Evharistiji in pobožnost končali s procesijo z Najsvetejšim. Mimo katerih hiš je šla procesija, povsod so bile na oknu prižgane sveče, le na oknu hiše, katere gospodar je »Sokol« in naročnik »Slovenskega Doma«, ni bilo niti ene sveče. Marsikateri se je zgražal nad tem in pripomnil: Ali taki ljudje ne potrebujejo nič od Boga?
—	Pač dokaz, kam pripeljejo liberalna društva in liberalno časopisje. Pri nas v Št. Janžu je še vedno nekaj takih očetov, ki so sicer dobri, a le to jim ne gre v glavo, da bi svoje dorasle sinove pustili v kako dobro društvo. Taki sinovi bodo ostali ne-podučeni v dobrih stvareh in prej ali slej, ko bodo stopili izpred očetovega očesa, zabredli med razuzdane tovariše. Navadno očetje šele takrat spoznajo svojo zmoto, ko jim sin že napravlja bridkosti in ni več rešitve zanj . . — Kaj je sedaj dolžnost vseh »Domoljubovih« naročnikov? Takoj plačati naročnino za prihodnje leto in vsak pridobiti vsaj enega novega naročnika, iztrebiti pa iz svojih krogov ono liberalno nesnago, ki je imenovati nočemo. Tako bomo dvignili naš prapor in marsikateremu pripomogli, da se bode rešil liberalnih spon ter spoznal krščanska načela. — Končam in želim vsem »Domoljubovim« prijateljem vesele božične praznike!
d Škccijan pri Turjaku. Gosp. župnik Jereb ima v izobraževalnem društvu pogostna izvrstna in prav dobro obiskana predavanja o sedanji turški vojski,
d Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 8, decembra, so praznovali naši rudarji, kakor vsako leto, praznik sv. Barbare, svoje zaščitnice. Imeli so v župni cerkvi pridigo in slovesno službo božjo. Letos je bil zanje ta dan še posebno pomemben. Deset rudarjev je prejelo svetinje za svoje štiridesetletno zvesto službovanje pri rudniku. Zbrala se je ob 9. dopoldne v Toplicah na trgu nešteta vrsta premogarjev. Slavljence je nagovoril v lepem govoru od državnega rudniškega urada g, Strgar. Svetinje jim je pripel vodja okrajnega glavarstva v Litiji g. Svetec, Potem pa so se uvrstili slav-ljenci v sprevod in odšli skupaj v cerkev,
da se še tukaj zahvalijo Bogu, da jih je ohranil nepoškodovane pri tako napornem in nevarnem delu. Opoldne so bili slav-ljenci pogoščeni v rudniški restavraciji in vsak je prejel tudi darilo 40 kron. Bog jih ohrani zdrave še mnogo let! — Gradbo pri novem mestu čez potok Medijo pri kolodvoru so za letos ustavili. Dokončali ga bodo spomladi. Most bo nekaj lepega, priča, da Slovenska Ljudska Stranka res deluje za korist ljudstva. — Dne 14. decembra je bil pokopan rudniški uslužbenec Anton Barlič. Udaril ga je konj v čelo, da je par dni za tem umrl. Zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok, — Isti dan je bila pokopana tudi gospa Marija Medved iz Zagorja, žena pokojnega Matije Medved, gostilničarja, ki je bila daleč naokrog dobro znana.
d Boštanj. Splošno se liberalci ponašajo z narodnostjo, nam pa očitajo, da narod izdajamo Nemcem in da smo krivi, da slovenstvo propada. Nam nasproti, na štajerski strani je nemška šola za kakih 10 nemških in za tiste otroke slovenskih staršev, ki raje vidijo, da ne zna otrok nič slovenski, samo da pozna par blaženih nemških črk. Zakaj več kakor črke se tam otroci ne nauče nemškega Pri nas so to starši že zelo uvideli in le malo jih še pošilja tja svoje otroke. Nekaj jih je pa še, in med njimi, pomislite, Pečar, občinski odbornik in ud krajnega šolskega sveta. Liberalci, ali vidite, kako ste narodni? Slapšak, Planine, Drmelj in podobni, vi volite v krajni šolski svet človeka, ki pošilja otroke v nemško poneumnjevalnico! Tega se pa lahko sramujete! — Sicer je pa naprednost pri naših občinskih odbornikih tako velika, da nekateri niti brati in pisati ne znajo, — Zanimivo je tudi to, da se je nekaj liberalcev ustavilo dati pšenično biro. Ker jih je okrajno glavarstvo tirjalo, so se pritožili, da se je pobiralo s staro i mero, z bokalom. Zakaj pa Mirtelj apno še vedno na vedre prodaja? In Planinca se tudi vedno vidi s starim poličem na cesti, — Naročnike »Domoljuba« spodbujamo, naj ostanejo vsi zvesti »Domoljubu«, zraven pa še koga drugega nagovore, da se naroči.
d Iz Prečine, Ali ste ga videli liberalnega luciferja, ki se je izpremenil v angela luči sedaj po volitvah, ker ve sedaj, da se je zastonj prizadeval, da bi prišel v odbor. Skril je svoje protiverske kremplje in odložil svoje proticerkvene roge; nadel si je pobožno masko in udaril na sveto struno. Torej oglasil se je ta »sveti hinavec« v »Slovenskem Domu«, ki je seveda odlično katoliški list, in je odprl svoja zasedaj po-, svečena usta, vznevoljen od svete jeze. Le čujte, kaj piše ta sveti liberalni angel: »Niti eden (od naprednjakov namreč) se ni zaletaval v sveti evangelij. Vera naj nam bo sveta. Naš gospod župnik nam dela ve-doma krivico, ko nas naziva liberalske brezverce. Ostudna laž je, da smo proti veri.« In to piše človek, ki je toliko brez-verske gnojnice razlil po »Slovenskem Domu« zoper naše duhovne. To piše brez-versko človeče, ki je imelo še za vsak duhovnov opomin samo zlobni posmeh. On, ki sramoti vse škofove nauke, on, ki je na-gromadil že toliko lažnjivo sramotilnih laži in obrekovanj na našega gospoda župnika!
Ta človek ima to drzno čelo, da si upa vse to pisati, da, še celo sveti evangelij hoče razlagati. In zakaj sedaj piše tako? ^ato, ker mu voda teče v grlo, ker čuti, da jo je s svojo stranko docela zavozil, da mu radi protiduhovske in proticerkvene gonje vse pošteno ljudstvo obrača hrbet, zato pa brž svetohlinsko barvo na obraz, v roke pa rožni venec , . , Fej, hinavci! Ali je tako pisati pošteno? Ali je pošteno nedolžne tlačiti noter, krivce pa izgovarjati? Sodite torej sami, kakšna je liberalna stranka in s kakšnimi sredstvi se bori proti nam, — Petem pa obeta »naprednjak« zlata nebesa za Prečino, če bi bili napredno volili. Treba se zbuditi in gospodarsko misliti, ,. Da, da, zbuditi se bo treba in začeti gospodarsko misliti in opustiti brezplodno in škodljivo protiversko gonjo. Dcbri kristjani postanite, in gptem se bomo lahko združili v gospodarskem delu! Dokler boste pa taki, vam ljudstvo vkljub vašim lepim obljubam ne bo zaupalo niti — ficka. Kajti, kar liberalec prime v roke, vse pade na tla in se razbije. — Sedaj pa le ugibajte, kdo je to pisal, češ, »klerikalci nimajo med seboj človeka, ki bi znal. prijeti za pero«. Res je, da mi »klerikalci« nimamo študentov in kačarjev, ki bi leta in leta se vlačili kot megla po prečenski fari za kačami. Pač pa imamo pošteno kmečko roko, ki ve, kaj je v korist in srečo našemu ljudstvu. In naše ljudstvo ve, kdo mu res dobro želi. Zato bo zlasti sedaj ob novem letu še bolj kot dozdaj pokazalo hrbet liberalcem, njihovim listom in dopisnikom in se bo še bolj oklenilo svojega poštenega glasila »Domoljuba« !.
d Semič. Delo na progt.,je sedaj nekoliko pojenjalo. V predoru pa dc/bTo napreduje, tako da bode koncem marca že prevrtan. Na južno stran ga je že nad 600 m. — Sirovi izbruhi in izleti naših »coklarjev«, pardon Sokolov, so sedaj v javnosti nekoliko pojenjali. Le tu in tam pade na katerega i/.med naših fantov kaka psovka, ki se pa zanjo nikdo ne zmeni. Bolj tajno pa počenjajo še vse kaj hujšega. Tako so neki večer nosili zastavi podobno cunjo, šli za njo ter se norčevali iz molitve. Zasmehovali so namreč procesijo. Grobno! Ako bo šlo tako naprej, bo kmalu vsa,mladina podivjana. Zares krasen sad komaj eno leto obstoječih Sokolov. Starši torej dobro pomislite, komu zaupate svoje sinove, ako jih! puščate v tako društvo!
n Iz Godoviča. Nas so zadeli v dveh letih hudi udarci. Župnik Bobck so pri nas pastirovali dvajset let in kratka, huda bolezen nam jih je odvzela, da smo se oplašili, kako naglo smrt pobira. Naslednik njegov je bil bolehen gospod, ki nas je kmalu zapustil. Prišel je novi župnik č. g. Janez Možina, katerega smo že nekoliko poznali iz sosednih Rovt, kjer jo pastiroval več let. Menili smo, da bode dalj časa pri nas, posebno še, ker jc bil rojen v naši bližini, v Spodnji Idriji. Med tem ča-
61
som nas je dvakrat prestrašil požar, da smo se tresli, ker nam lahko vpepeli celo vas. A ta strah je hudo vplival na našega župnika. Vsaj od takrat se nam je zdel nekako preplašen, a upali smo, da strah mi prebolimo in on. A kaj nas zopet zadene? V nedeljo, dne 15. t. m., je še gospod na zgodaj v jutro veliko spovedoval, imel ob 9. uri duhovno opravilo, pri katerem je še z nenavadno vnemo pridigoval, po maši je še več ljudi imelo pri njem opravka in je še vsem postregel prijazno. Ko so ljudje odšli, sedel je k zajtrku, katerega je bil gotovo potreben, ko je od zgodnjega jutra nepretrgoma delal. A komaj mu postrežnica postavi na mizo zajtrk in se odstrani iz sobe, zasliši ropot. Naglo se vrne v jedilno sobo in tam dobi župnika na tleh v nezvesti. Takoj se izve po vasi, kaj se je zgodilo, in namesto popoldne v cerkev k oznanjenemu krščanskemu nauku, se zberemo okoli župnišča, odkoder dohajajo poročila, da je g. župnik za smrt zbolel. Zadela ga jc kap. Poslali smo po duhovna v . Hotedršico, ki mu je še podelil odvezo in sveto poslednje olje. Ko iz Idrije prihitita gg. dekan in zdravnik, ga najdeta že mrtvega. Tako nagla smrt je vse potrla. Ranjki je bil star 53 let m je služboval v Starem trgu pri Ložu, v Hrenovkah, v Harijah, bil sam na težki župniji v Rovtah več let, se preselil za kratko dobo v Senožeče in iz Podlipe je pred enim letom dospel k nam, kjer je menil ostati dalj časa. A oni, ki ima v oblasti naše življenje, je drugače sklenil, poklical ga je nenadoma K sebi. Tihi, mirni in blagi župnik Možina nam ostane v blagom spominu in v naših molitvah. Naj se spočije od svojega napora in truda!
n^nnnaaaaaaaaaaPP
D

NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Iz Rov t nad Logatcem. Tukajšnje izobraževalno društvo bode priredilo dne 26. decembra, na praznik sv. Štefana, in ponovilo v nedeljo, dne 29 decembra t. 1. krasno in ganljivo žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Začetek ob 3. uri popoldne. Prijateljem društva kličemo: Udeležite se te društvene prireditve, ki bo najbrže zadnja, v naj-obilnejšem številu. Sklenilo se je, da šolski mladini vstop ne bo dovoljen. — Odbor.
Marijini vrtec v Žireh priredi na Sveti večer v »Domu« izobraževalnega društva božičnico. Na sporedu je govor, igra v dveh dejanjih »Sirota Marijca« ter »Otroci v gozdu« (božičnica s petimi živimi podobami). Med igrami raz.ne deklamacije, petje ter godba. Nekaj popolnoma novega bo
igranje na klaviolino. Vstopnina za odrasle: sedeži 60 vinarjev, stojišča 20 vinarjev. Otroci so prosti. Čisti dobiček se porabi za napravo nove knjižnice Marijinega vrtca,
Kmečka zveza za kočevski okraj priredi v nedeljo, 22. t. m. po večernici političen shod pri Sv. Gregorju v »Društvenem domu«, Poročajo po-slanci.
Savsko okrožje »Orla« ima v nedeljo, dne 22. decembra, po popoldanski službi božji v »Društvenem domu« v Šmartnem okrožno sejo. Razgovor bo zlasti o nameravanem dvadnevnem tečaju za »Orle«. — 5, in 6. januarja prihodnje leto bomo priredili lepo evharistično skioptično predavanje, na katero že sedaj opozarjamo.
Slov, katol. izobraževalno društvo v Mengšu priredi na dan sv. Štefana, dne 26. decembra 1912 zanimivo predstavo v »Društvenem domu«. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. — Spored: t. Petje, 2. Janko Rozman: »Testament«, narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Kdor je prebral povest Jankota Krstnika »Testament«, ki se je vršila v polpreteklem času ob kranjsko-štajerski meji, ne bode zamudil pogledati te zanimive igre. — Vstopnina: Sedeži I. vrste po 1 K, II. vrste po 60 vin., stojišča po 30 vin. — K obilni udeležbi vabi naj-uljudneje odbor.
POROČILA O PRIREDITVAH:
Vače. V nedeljo, 15. t. m„ smo se v obilnem številu zbrali v našem društvu. Iz predsednikovega poročila posnamemo sledeče: V tekočem letu je imelo društvo 159 članov in članic. Blagajniškega prebitka ima še 62 K. Časopisov ie imelo naročenih 14, »Slovenca« je dobivalo celo v več izvodih. Tekom leta smo ob predavanjih osnovali »Čebelico«, treznostni odsek, imeli celo sadjerejsko razstavo. Poleg več domačih govorov smo letos že drugič slišali g. Terseglava, imeli tridnevni kmetijski podučni tečaj, se udeležili sadjarske razstave v Lincu, slišali predavanje o napravi sadnega mošta, zadružništvu, udeležili se poleg izletov tudi kongresa na Dunaju. Vse prireditve v našem kraju in okolici pa je prekosila okrožna telovadba m mladeniški tabor v Kandršah, kjer je tako krasno govoril zlasti naš poslanec g. Povše in kjer ima zaslugo g. Janko Mali, ki je dal prostor, in naš Titus ki ga je z veselimi fanti tako imenitno priredil. Hvala vsem, ki so delali in darovali v ta namen iz dobrega srcal V zimski dobi bomo imeli vsako nedeljo po litanijah predavanje, kamor sme priti vsak član, četudi je namenjeno v prvi vrsti našim »Orlom«. Le naprej v slogi in edinosti za vsestranski napredek našega ljudstva! — Povzel je nato besedo gosp. Franc Terseglav s sebi lastno spretnostjo ter nam v vznesenih besedah popisoval oni veliki boj naših slovanskih bratov na Balkanu za krst častni in svobodo zlato, za zmage križa nad polumesecem. Libcralstvo, ki so ga Mladoturki zasejali med turškim narodom, je celo Iurkom zastrupilo dušo ter jim vzelo vse vzore in pogum. Tedaj so se pa stoletja tlačeni kristjani zdruzili v znamenju križa ter po tisočerih nepopisnih krvavih žrtvah dosegli velikanske uspehe. Toliko moc jim daje samo krščanska vera, ki premaga ves svet in se ne straši boja in znoja. Tudi pri nas je Vseslovenska Ljudska Stranka, ki je na svojo zastavo zapisala krščansko misel, vnela v našem ljudstvu veselje in ltorajžo do najiredka na vseh poljih. Zato pa naj nas ne molijo votle besede ia psovke ter prilizovanje nasprotnikovi Vsak naj bo cel mož, proč s polovičarstvom! — Govor je napravil velik vtis. Hvala lepa in na svidenjel
Iz Gorij. Predavanje v bralnem cruštyu._ G. Regally, deželnosodni svetnik v Radovlici, je imel minulo nedeljo v cerkveni dvorani zanimivo in poučno predavanje o pogodbah. Naši vrli možje so dvorano napolnili. Dasi je predavanje trajalo skoraj
dve uri, so vendar z napeto pazljivostjo sledili gospodu govorniku. Saj pa je tudi zanimivo govoril, kako se pogodbe pravilno napravijo, kako se dele v darilne, menjalne in kupne. Opozarjal je pazljive poslušalce še posebej na one pogodbe, ki se morajo sklepati le pred notarjem, kakor ženit-bene, med zakonskimi, slepcev, gluhih in mutcev. Seveda je živinorejce najbolj zanimal predmet o pogodbah in kupčijah z živino. Koliko nepotrebnih pravd, koliko stroškov in sovraštva, ker ljudje premalo poznajo zakonite napake, ki kupčijo v gotovem roku same na sebi razveljavijo, zlasti napake pri konjih in ovcah. Potreben je bil pouk, kako ravnati glede poveritve pri raznih pogodbah, katerih vsebina se ima vpisati v zemljiško knjigo. V kratkih potezah je načrtal tudi novo deželno postavo o posredovalnih občinskih uradih; obrazložil je njih poslovanje. — G. svetniku se je za njegov trud in poučno predavanje v imenu Gorjancev zahvalil poslanec Piber. Gospodu svetniku naj bo v plačilo hvaležnost našega ljudstva.
Iz Dobrniča. Odkar imamo pri nas novega gospoda župnika, se je v vsakem oziru začelo novo življenje. Pred kratkim smo ustanovili mladeniško Marijino družbo in v izobraževalnem društvu telovadni odsek Orla. Bila je to za nas znamenita nedelja, ko je 111 mladeničev neustrašeno stopilo pod Marijino zastavo in tudi lepo število se zapisalo med Orle. Stolni vikar L. Smolnikar iz Ljubljane jc razložil pomen obeh organizacij in veliko korist kmečkega mladeniča, ako se vanje zapiše. Čast vrlim mladeničem, ki so se v tako obilnem številu odzvali pozivul Seveda se tudi pri nas ne manjka takih, ki zabavljajo čez to, pa to nas nič ne moti. Mi čisto natanko vemo, da smo na pravi poti. Mladeniči, ki sc če niste odločili, za nami, ne boste se kesali! — Igrali smo tudi igro »Garcia Moreno«, ki je zelo povoljno izpadla in pokazala resen trud naših fantov za vsestranski napredek)
I)j-- ..- • . n
I
□
______a
II. knjiga Finžgarjevega romana »Pod svobodnim solncem« je dotiskana in bodo tudi že vezani izvodi na razpolago rnajpoznejc v soboto dne 21. t. m., torej pravočasno pred Božičem.
Ne moremo si misliti in ga ni lepšega božičnega darila, kakor sta obe knjigi tega romana, kateremu je dala javna kritika brez izjeme (ne samo slovenska, temveč tudi tuja) prvenstvo v slovenskem leposlovju in ga prišteva prvovrstnim delom svetovn. slovstva. Finžgarjev roman zaključuje z drugo knjigo: Starosta Svarun leže v grob, Irena vzgaja pod svobodnim solncein svojih sedem sinov, Iztoku pa še ni omahnila roka v boju proti sovražnikom Slovenov. Pisatelj namerava porabiti počitnice v letu 1913, da obišče Balkan; morebiti pripomore to potovanje, da zasnuje tretjo knjigo v svojem času, ki se bo uvrstila neposredno v zbrane spise.
Naše otroke odgojevati v zdrave in srečne ljudi
je noša najlepša življenska naloga, toda otroci so večkrat slabotni, malolcrvni in se nalezejo vsled neprevidnosti, prepiha, prehlnjenja razne bolečine in nadležnosti. Otrok se no sme zanemarjali, če so nahodni, hripavi, zasluzeni, č« tožijo vsled bolečin v grlu, pehanja ob strani in prsobola, ampak potruditi se jo treba, odpravili tudi najmanjša zla, predno so iz tega razvije kaj hujšega.
Opozarjali bi tu na preizkušeno, dobro domače zdravilo, kakor je že več let sem znani Fellerjev fiuid z zn. „Elzafluid." Tudi neveren Tomaž poizkuša, če sliši tako pričevalne besede, kakor jih čitamo v pismu baronice Ge-ramb v kopališču Buziiis pri Temcsvdru. Glasi se: „Že davno sem hotela pisati v listih, naj bi se razglasilo, kako izborno učinkuje Fellerjev „Hlsafluid". Imela sem toliko bolečin, sltrnino in slab vid, utrujonost in glavobol, bolečine v hrbtu in slabost in odkar rabim Fellerjev „Elsafiuid", sem popolnoma zdrava." Verja-I memo, da bi tudi naši bralci bili hvaležni po
takem poizkusu, Poceni Je končno tudi sredstvo, ker tucat za poizkušnjo stane samo 5 K franko.
Ena izmed mnogih, važnih nalog matere je, da pazi, tla jo odvajanje pri otrocih redno. Najhujše posledice ima lahko zaprtje. Toda ne drastičnih sredstev 1 Kot lahko odvajalno in obenem prebavljanje urejajoče sredstvo, ki nikdar no odreče, smo preizkusili Fellerjeve rabarbara-kroglice z znamko „Elsc-.kroglice". - 6 škatlic franko 4 K. Oba izdelka se dobivata pristna pri E. V. Fellerju v Stubici, Elsatrg št. 16 (Hrvatsko).	g
je spoznal, da je Hus krivoverec in ga je zato prepustil cerkveni oblasti, da izreče sodbo nad njim.
Ko so ga odvedli nazaj v ječo, je zbor še enkrat proučil vse Husove nauke in ga na tej podlagi obsodil kot trdovratnega krivoverca. Husa jo slovesno izobčil, mu odvzel čast duhovnika in službo, njegove spise pa dal sežgati.
Nato so Husa oblekli v mašniška oblačila, peljali v zapor in ga še enkrat slovesno pozvali, da naj prekliče svoj nauk. Ko pa je Hus še ostal trdovraten, so mu slekli mašniška oblačila, mu še enkrat odvzeli vse blagoslove in ga javno izobčili.
Sedaj je bil Hus od cerkvenega zbora obsojen. Cerkev ga je kaznovala s takimi kaznimi, ki so njej na razpolago, z duhovnimi. Sedaj pa je nastopila država. Po tedanjih drž. zak. je zapadel vsak krivoverec, ki je ostal trdovraten v zmoti, smrtni kazni, ker je država pravo vero smatrala za temeij državi in ji je bil krivoverec ravno tako nevaren kakor Cerkvi, ker po Husovem nauku tudi posvetna oblast, čc ni popolnoma brez vsakega greha, nima nobene oblasti nad podložniki. Ljudstvo, ki so oklene teh naukov, bode gotovo zavrglo ne samo cerkveno oblast, ampak se bode protivilo tudi postavni, od Boga postavljeni posvetni gosposki in samemu kralju. Cerkev pa uči, da se moramo postavni posvetni oblasti pokoriti, ker tudi ta pride od Boga.
Po državnih zakonih obsojen, je bil IIus G. julija leta 1415. pred kostniškim mestom na grmadi sežgan. Med potjo na grmado je pel psalme in molil; ko je na grmadi stal, obdan do vratu z gorljivimi tvarinami, so ga še enkrat opomnili, da naj prekliče svoj nauk, pa -- ni hotel. Tedaj so zažgali grmado. Pepel so stresli v reko Ren, da nc bi ga njegovi čestilci spravili kot drag spomin na Husa.
Nasprotniki Cerkve ji kaj radi očitajo, da je ona kriva Husove smrti in da bi mora'o Sigmundovo pismo Husa varovati smrti. Da je Hus umrl po državnih zakonih, nam je žc znano. Tudi cesar Sigmund mu ni zagotovil v svojem pismu, da ne bi ga mogla zadeti kazen krivoverca, amak njegovo pismo naj bi ga varovalo le na poti v Kostnico.
Naslednja leta so na enak način sežgali tudi Husovega učenca in prijatelja — Jeronima Praškega.
Husova smrt je strašno razburila Cehe. Njegovi privrženci so trdili, da lo sramote češki narod ne sme in ne more prenesti. Sicer se je bil pa že ves češki narod tako oklenil Husovih naukov, da Je bilo že prepozno, preprečiti prevrat, K; Ra je povzročila Husova smrt. V Pra-so rušili stanovanja katoličanov, trpinčili duhovnike in oblegali grad nadškofa, ki jim jc s težavo skrivaj ušel. ljudstvo so podpirali tudi mnogi ple-•nenitaši in mnoga mesta.
Znamenje Husovcev je bil kelih. JaKob iz Srebra jc učil, da se mora sve-
to obhajilo deliti pod obema podobama, kateri nauk je Hus tudi odobril. Papež Martin V. se je sicer trudil, da bi razburjene Čehe pomiril, ali vse njegovo prizadevanje jc bilo zastonj. Kralj Večeslav je Husovcem moral dovoliti, da so smeli v treh cerkvah v Pragi opravljati svojo božjo službo in deliti obhajilo v podobi kruha in vina. Kralj je mislil, da bo razburjene duhove pomiril, če jim nekaj dovoli. Ali Husivci so postajali vsak dan predrz nejši.
Leta 1419. je Večeslav prepovedal deliti sveto obhajilo v podobi vina in dal nekaj prvih prckucuhov zapreti. Zato so razburjeni Ilusovci napravili veliko procesijo na čast kelihu, katerega je nosil neki nekdanji menih, ki je vodil procesijo. Veličastna procesija sc je pomikala po praških ulicah in prišla tudi do mestne hiše, v kateri so bili tisti čas gospodarji večinoma Nemci. Ti so sloneli na oknih in se posme-hovali procesiji in niso hoteli izpustiti jetnikov. Na spodaj idoče je iz okna priletel cclo kamen in zadel nekega hu-sitskega duhovnika. To je procesijo strašno raz'jučilo. Druhal je razbila okna, vlomila vrata, hitela v gorenje prostore, odkoder je župana in mestne svetovalce pometala skozi okna; spodaj čakajoča množica jih je na bodla na sulice in vile ter jih grozno mučila. Imenitne gospe in celo kraljica sama so proslavljale Husa.
Kralja Večeslava pa so ti dogodki tako razburili, da ga je zadela kap.
Večeslav ni imel otrok, zato bi ga bil imel na češkem prestolu naslediti brat Sigmund, obenem nemški cesar. Priznali so ga le Nemci, Čehi ga niso marali, ker ni dovolil Husovcem njih vere in ker so bili prepričani, da je Sigmund Husa samo s tem namenom zvabil na cerkveni zbor v Kostnico, da ga je tem lažje dal umoriti.
Takoj so se začeli pripravljati na vojno, ki je kmalu izbruhnila in trajala 14 let. Voditelj Husovcev je bil enooki Ivan Žižka. Husovci so po vsem Češkem širili upor in zato prirejali velikanske shode, tabore, katerih se je udeleževalo na tisoče in tisoče ljudstva. Pri teh taborih je ljudstvo kar trumoma zapuščalo katoliško Cerkev in prestopalo k Husovcem. Sicer pa Husovci tudi niso bili med seboj edtni. Takoj v začetku so se razdelili na dve stranki: Pra-žani ali zmerna stranka; k tej so pripadali husitski plemenitaši, vseučilišče in večina Prage, Taborovci, kateri so po sebi nazvali mesto na južnem Češkem, ali nespravljiva stranka, kateri je pripadalo večinoma kmečko ljudstvo. Pristaši te stranke so rušili cerkve in samostane, oskrunjevali svete podobe in posode, preganjali menihe in nune, sami pa se oblačili v mašna oblačila in počenjali vsakojake neumnosti.
Taboriti so bili v verskih zadevah zelo nestrpni. Na svojih shodih so se postili, poslušali so po cele dneve ostre pridige, se izpovedovali in prejemali obhajilo v obeh podobah. Med seboj so se imenovali bratje in sestre in živeli po zgledu prvih kristjanov, kjer so imeli vsi vse imetje, kjer
ni bilo prepirov radi lastnine in tatvin. Sploh je bilo njih življenje zelo ostro. Pijancev ni bilo med njimi, ker so bile opi-janljive pijače prepovedane, godbe in plesa niso trpeli, ampak obhajali so vedne procesije, pri katerih so okrog cerkve nosili sveto Rešnje Telo. V svojem verskem prepričanju so porušili katoliška mesta in vasi ter njih prebivalce morili.
Husovci pa niso bili navdušeni samo za Husovo vero, ampak tudi za češki jezik, ker so bili ostali na Češkem katoličani skoro samo Nemci. Voditelji so jim tudi obetali, da se po dobljeni zmagi gosposkega jarma otresejo in se polaste njih' bogatih posestev.
Kakor nekdaj proti Turkom, so oznanjali tudi sedaj katoličani križarsko vojsko proti Husovcem.
Taborovci in Pražani so bili v vojni proti Sigmundu vedno edini; če pa jim od zunaj ni pretila nobena nevarnost, so se preganjali med sabo hujše, kakor katoličane. Tudi Žižka je bil Taborovec. Bil je sin nekega malega viteza v Trocnovu. Kmečki stan ga ni veselil, zato se je šolal. Več let je služil kot vojak na Poljskem. V teh bojih je oslepel na eno oko, ali izvežbal se je izvanredno v vojaški stroki. Ko je zvedel, kako je končal Hus, je v svojem srdu pristopil k Taboritom. Znal si je pridobiti njih vpliv, zato so si ga izbrali za poveljnika. Žižka ni tako črtil katoličanov, kakor drugi Taboriti, ampak on je zahteval za vsakega svobodo v njegovem veroizpo-vedovanju. Češki je hotel priboriti popolno samostojnost. Kljub svoji moči in vplivu je ostal vse življenje brez premoženja.
Cesar Sigmund je zbral veliko vojsko iz vsega tedanjega nemškega cesarstva in šel z njo na Češko. Namenil se je, priti do Prage in jo vzeti; če si osvoji glavno mesto, je polovica dobljena. Med potom ni imel nikakih zaprek. Pred praškim obzidjem ga je čakala Žižkova vojska. Prvotno so se Husovci hoteli zapreti v mesto in iz obzidja zavračati sovražne napade, ali Žižka je iz-previdel, da bi se na ta način njegova vojska preveč razkropila, zato je sklenil, da počaka Sigmunda pred mestnim obzidjem. Utaborili so se na nekem griču takoj zunaj Prage, ki se še sedaj imenuje Žižkov hrib. Tukaj je popolnoma premagal nemško voj-° ^ ' 1420.). Sigmundova vojska se je razpršila; posrečilo se mu je, jo zopet zbrati in udaril je na Prago pod Višegradom, kjer so ga Husovci vnovič prepodili, Husovci so, polni poguma po teh dveh zmagah, preplavili vso češko deželo in neusmiljeno preganjali katoliške Nemce, Sigmund se je moral umakniti iz dežele; vsa njemu naklonjena mesta so Husovci osvojili, tako da je bil Sigmund na Češkem popolnoma brez vse opore, Nemci so pred Čehi dobili tak strah, da so kar bežali, kjer so le zagledali husitsko vojsko. Husovci pa so z ognjem in mečem opustošili vso deželo.
Ko je papež slišal, kaka nevarnost preti katoličanom od Čehov, je ukazal oznanjevati križarsko vojsko. Nemški knezi so se sešli v Norimbergu in sklenili, da naj vsa nemška država pomaga zatreti Husovo krivoverstvo na Češkem. L. 1421. je šel Sigmund s svojo vojsko iz Ogrske, nemška vojska je prodirala od druge strani;
122
med ropom, požigom in umorom je prišla do mesta Žatec. Šestkrat je Sigmundova vojska naskočila mesto, a hrabri Husovci so vse napade odbili. Ko pa je v nemškem taboru počil glas, da sc bliža Žižka z vojsko mestu na pomoč, jih je samo ta vest tako preplašila, da so pustili obleganje in v divjem begu bežali na vse strani. Neustrašeni Husovci so hiteli za njimi in jih še mnogo pobili.	, .
Še istega leta je Sigmund pripeljal iovo vojsko na Češko. Medtem je bil Žižka že oslepel še na drugo oko, ali vendar je znal razpostaviti svojo vojsko vselej tako, da ji Nemci niso mogli priti do živega. Kakor hitro je nemška vojska slišala, da se bliža Žižka, se je spustila v divji beg; pri mestu Nemški Brod jo je
Žižka dohitel in potolkel.
Največja nesreča za Cehe je bila Žižkova smrt leta 1424. Pogreb svojega hrabrega vojskovodje so menili divji Husiti počastiti s tem, da so zažgali katoliško mesto Pribislavo, ki je s prebivalci vred pogorelo. Baje so Husiti Žižkovo kožo napeli na boben in sovražniki so vsikdar zbežali, kadar so slišali ropot tistega bobna.
Po Žižkovi smrti so bili prepiri med Husiti vsak dan večji; le proti zunanjemu sovražniku so se še združili. Žižka je, predno je umrl, nasvetoval za svojega naslednika Prokopa »velikega«, katerega je priznala večina Taboritov. Drugi en čas niso imeli nobenega poveljnika, češ, da m mhce vreden slediti hrabremu Žižki, in se nazi-vali »sirote«, ker so z njim izgubili svojega dobrega očeta. Pozneje so si izbrali za vodjo Prokopa »malega«. Pražani so se sedaj pričeli nazivati »utraquisti«, ker so le sveto obhajilo prejemali pod obema podobama, a sicer so se držali katoliških
obredov.	,
Vsled vednih bojev je bila Češka ze o opuslošena. Ker je doma primanjkovalo živeža in pa da bi se maščevali nad sovražniki, ki so pomagali Sigmundu, so šli Husiti čez meje češke dežele ter strašno ropali po Avstriji, Ogrski, Šleziji, Saški in Bavarski in prinašali domov ogromni plen. Papež Martin V. je iznova oznanjeval križarsko vojsko. Husiti so ravno oblegali trdnjavo Ustje, ko je došla nemška vojska. Zopet so morali Nemci bežati in še med begom so jih Čehi veliko pobili. Kmalu nato so bili na enak način Nemci tepeni pri mestu Tahovo.	„•
Husiti so zopet ropali po sosednjih deželah. Še enkrat so Nemci poizkusili bojno srečo, ali zopet so jih Husiti pri Domažlicih popolnoma porazili.
Kje imamo iskati vzroka tem nenavadnim uspehom Čehov, katerih peščica je tako sijajno in tolikrat premagala tisoče in tisoče broječe nemške vojske?! Prvi in glavni vzrok je bilo vsekakor izredno navdušenje Husovcev za vero njega, ki je bil sežgan na grmadi. To versko zavest so bili vedno pripravljeni braniti do zadnje kaplje krvi. Poleg tega ni bilo med nemškimi knezi nobene edinosti; njih vojaštvo je bilo zbrano iz različnih dežel in narodov; večina ni bila vajena orožja. V češki armadi so se bojevali sami Čehi. Nadalje so takrat vpeljali ravno puške in topove, v čemer nemški poveljniki niso bili posebno izvežbani. Bistroumni Žižka ie pa kmalu 112
DruStvonik 1912
izprevidel, da je srednjeveško bojevanje vitezov postalo nerabno. Sedaj so v vojski odločevali samo pešci, ki so bili dobro vajeni streljanja, Prej so hodili v boj vitezi oblečeni v železo, zavarovani z dolgo sulico in mečem. Sedaj jim to ni nič pomagalo, nasprotno jih je v boju samo oviralo. Svoje vojščake je Žižka vsak dan vezbal in gledal predvsem na to, da je vsak storil samo to, kar mu je bilo ukazano. Žižka v vojski ni trpel najmanjše nepokorščine; znal jih je pa tudi z besedo navdušiti za boj. Bistroumni Žižka je tudi vedno izpopolnjeval orožje, kar nasprotniki niso znali. In slednjič se je oziral tudi na to, kakšen je kraj, kjer je razpostavil svoje vojake. On je v vsakem oziru »oce nove vojaške umetnosti«. Mnogo so Husitom pripomogle do zmag vozne ograje. Ie so tvorili z verigami skupaj zvezani vozovi, ki so bili pokriti z branilnimi strehami in v katerih so hranili topove. Med potom je šla vojska v sredi med vozmi, v vojski pa je vozna ograja tvorila trdnjavo, kamor so
se v sili zatekali.
Vsi ti vzroki so napolnili Nemce s takim strahom, da so začeli bežati, kakor hitro so zaslišali škrtanje voz, bučanje bojnih trompet in bojno petje Husitov, « <• *
Nemci so izprevideli, da hrabrih Husitov nikdar ne bodo pokorili z vojno silo, zato so se začeli z njimi mirnim potom pogajati. Cerkveni zbor v Bazlu v Švici se je začel pogajati s Husiti. Taboriti so takoj odklonili vsako spravo. Posrečilo pa se je zboru pridobiti zase zmerno stranko Husovcev in s temi je sklenil leta 1433. v Pragi takozvane »praške kompaktate« ali pogodbo. Po tej pogodbi so se zmerni Husiti povrnili v katoliško Cerkev, samo da sme na Češkem in Moravskem vsak prejemati sveto obhajilo pod obema podobama, ali priznati mora, da je tudi pod eno podobo cel Kristus navzoč.
Taboriti so še nadalje vztrajali pri Husovi veri in so očitali Pražanom, da so izdali Husa. Ali utraquisti so jih zdruzeni s katoličani pri Lipanih (leta 1434,) porazili; v tej bitki sta padla tudi oba husitska poveljnika, Prokop »veliki« in »mali«, b to bitko so bile htsitske vojske končane. Po dveletnem pogajanju so šele Čehi priznali Sigmunda za svojega kralja, ko jim je moral potrditi njih verske pravice.
Kaj so husitske vojske prinesle Cehom? Dvignila se je njih narodna zavest. Ali ravno isti verski razkol jih je razdvajal, da so se zaceli med seboj cepiti in da kljub narodnemu navdušenju niso bili v stanu odstraniti navala Nemcev. Vedm bo|i in krutost Husitov so Češko tako oslabili, da so Nemci z lahkoto prodirali proti gospodarsko uničenim Čehom. Poljedelstvo je popolnoma zastalo; zemlja je bila poteptana in opustošena ter zaraščena in neobdelana. Umetnost je popolnoma propadla; uničeni so bili tudi skoro vsi starejši umotvori čeških umetnikov. Okoristili so se pa v teh bojih graščaki in plemeni-taši, ki so uropali cerkveno premoženje, medtem ko je propadel kmet, obrtnik in trgovec, Mogočni graščaki so vkovali kmete in meščane v še večji jarem, kakor so ga morali prenašati prej.
Stev. 12
In naj je Hus še tako probudil narodno zavest, se vendar zanj ne moremo navduševati, ker je bil krivoverec.
Splošna sodba o Husu in njegovem gibanju je; Hus je trszno in pošteno živel in probudil v Čehih narodno zavest; ali obenem je pahnil Čehe v toliko nesrečo, da se stoletja niso mogli izkopati iz nje. Izmed vseh sovražnikov češke dežele ji je Hus povzročil največ gmotnega in duševnega zla.
Da se Čehi ob Husu navdušujejo za svoj narod, imajo pravico; ali da ga izrabljajo v boju proti Cerkvi, ki je z njim kot s krivovercem pravilno postopala, tega na moremo odobravati.
! Mi,	šli
! oslovski Kašelj, naduho inliiflizaslarelei ! pljučne katare g
I zdravimo z uspehom s tek vzbujajočim ir. prijetno dišečim
I Sirolin „Roche"
^ najboljšim sredstvom proti jetiki. ^ = Sirolin „Boche" okrepCuje pljuča ^ = ter razkraja in rar.kužujo
Zahtevajte v lekarnah Strolln	—
Mi Iščemo marljivih
sotrudnlkov tm
Oddelek za srečke Češke industrijske banke, Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje Ljubljana.
Vsi, ki ste siri možje in oči!
AH hotele vsa) tO vinarjev na teden žrSvo-vati za svojo, oziroma za prihodnjosl svojia otrok? Potem pišite „Slovenski Straži" v LjuD-ljani j)o knjižico gosp. župnika llaaseja o lju» skem zavarovanju, ki se vsakomur cloposl)« popolnoma zastonj.	"
!nimijwo"-SeparaicF
lz najboljšega švedskega gradiva.
Zajamčeno najostreje posnemanje.
Posname»uri 125 litrov, Lena K 150"—
Tako cen In dober siri se do sedaj še nt izdeloval-
Cenike pošilja na zahtevo:
Josip Drol
Ljubljana KolizeJ 69
generalno zastopstvo tovarne mlekarski« ' »78(1 strojev (a)
JuraniliiWolfruni Dunaj XX 2.
Kdor privošči sebi in svojcem ali svojim prijateljem za božične praznike poseben užitek, naj si takoj naroči oba zvezka Finžgarjevega romana, da nam bo mogoče post.reči do praznikov. Kdor je pa že prvi del od nas prejel, naj drugi del reklamira, če ga brez zahteve ne dobi do nedelje dne 22. t. m.
Druga knjiga, četudi dokaj obširnejša od prve, bo veljala 3 K 80 vin., elegantno vezana 4 K 80 vin.; ta izredno nizka cena bo pripomogla, da bo našlo najbolj še slovensko leposlovno delo zaslužen prostor v knjižnici slehernega Slovenca.
Katoliška Bukvama
Vojska na Balkanu 1912. Ravnokar je izšel 4. sešitek to velezanimive in bogato s slikami opremljene knjige. Ta sešitek pričenja s popisom vojnih dogodkov in ima pridejan krasen, v sedmih barvah izvršen zemljevid Balkanskega polotoka, ki sega na severu celo do Ljubljane, tako da se bo vsakdo na podlagi tega zemljevida lahko natančno orientiral o razdalji med posameznimi vojnimi operacijami. — Sešitku smo pridejali tudi račun za prvih šest sešitkov, ker izideta 5. in 6. sešitek skupno kmalu po praznikih. Radi praznikov pa teh dveh sešitkov prihodnji teden šc nc bomo mogli razposlati. Naročniki naj dopo.šljejo znesek za prvih sest sešitkov takoj po položnici, ki smo jo priložili 4. sešitku
Katoliška Bukvama.
jj[_ Dogodki krlSsm seefes Ifi
Paaanaannnnnnn^rlS
šest ladij zgorelo. V neapeljskem pristanišču se je na šestih ladjah vnel parafin. Vseh šest ladij je zgorelo.
Dvorno žalovanje za rajnim bavarskim princreg&ntom Luitpoldom bo trajalo 20 dni.
Vohunstvo. Pri Ilebu so aretirali dva, v Plznu pa tri Ruse, ki so osumljeni, da so vohunili.
Vpokojena generala. Podmaršal Lo-tar pl. Unterrichter in generalni major baron Durfeld sta vpokojena.
Ukradena strojna puška. Krakovski »Cas« poroča: Strojno puško so pogrešili v skladišču 3. ulanskega polka. Uvedli so takoj preiskavo in dognali, da je moralo v skladišče več oseb vlomiti. Osumili so poddesetnika Racli-vala, ki je bil iz polka oktobra na do-Pust odpuščen. Rachval biva v Rusiji, služiti je moral v avstrijski armadi, ker Jc pristojen v Avstrijo. Brzojavili so na vse strani. V Myslovcu so Rachvala res Prijeli in našli v njegovi prtljagi med slamo cev in zatvornico ukradene stroj-smL?uSke in Pismo> ki mu zagotavlja nibljev nagrade, če strojno puško "Krade. Rachval je pripoznal, da so mu Pn tatvini pomagali trije podčastniki oddelka strojnih pušk 3. ulanskega polku. Podčastnike so takoj aretirali in J'n izročili garnizijskemu sodišču.
Mlade deklice hazardne igralke.
V New Yorku je policija vdrla v neko skrivno igralnico, kjer so zgolj mlade deklice hazardirale. Aretirali so 14 do klic, učenke višjih dekliških in sred njih šol, nobena šc ni nad 17 let stara. Vec deklic jo ušlo skozi okna in skozi skrivna vrata. Aretirano deklice so izpustili, ko so jih zaslišali. Deklic ne nameravajo kaznovati, pač pa lastnika tajne igralnice, v kateri so hazardirale le mlade deklice, hčerke milijonarjev.
Umetnik morilec. V Monakovem je 241etni umetnik Friderik Justus iz Vratislava usmrtil pevko Frido Bau-mann, nato pa sebe smrtnonevarno ranil. Usmrtil jo je, ker ni marala zanj.
Slavka inedicincev. Na vseučilišču v Haliii ob Saali so pričeli na kliniki stavkati vsi nemški medicinci, ker smejo brez izpričeval o sposobnosti na kliniki prakticirati inozemci.
Kiiski velikan Mahnov umrl. Kakor poročajo listi, je te dni umrl v Vi-tebsku po vsem svetu znani velikan Mahnov, o katerem jc tudi »Slovenec« ze pisal. Meril je dva metra 36 cm in je prekašal po visokosti svetopisemskega Goljata. Umrl je v 34. letu.
Zastrupljenje vojaške straže. Vojaška straža, sestoječa iz sedmih mož, lu jc imela nalogo stražiti železniški most v Vagujhclyu, si je 12. t. m. v mali čuvajski hišici tako zakurila, da niso mogli vsi plini skozi dimnik, marveč so se nabirali v sobi. Vseh sedem vojakov je padlo v nezavest. Ko so jih našli, je bil eden že mrtev, šest so jih pa spravili k zavesti.
Radi umora na smrt obsojeni mili-onar. Oskar Auerbach, sin washing-tonskega milijonarja in vseučiliški dijak, se je kot gost dalje časa mudil na posestvu svojega prijatelja Harry Fi-sherja v Balpvviou (Maclugan). Nekega dne, ko sta šla s prijateljem ,na lov, sc je Auerbach razburjen vrnil na posestvo in pripovedoval, da je na lovu po nesreči ustrelil svojega prijatelja: svojo puško je obesil na neko drevo, puška jc padla na tla, sc pri tem sprožila in kroglja jc zadela Fisherja, ki je bil takoj mrtev. Policijski oblasti sc je pa slučaj zdel sumljiv, tembolj ker je zvedela, da je bil Fisher za milijon dolarjev zavarovan za življenje in da med Auerbachom in Fislierjcvo ženo obstoja nedovoljeno razmerje. Auerbaclia so zaprli m nedavno je bil radi umora obsojen na smrt.
Pri vojakih. Stotnik vojaku, ki sc tako nerodno obnaša, da sc mu tovariši smejejo: : Kupač to vam rečem, nikar sc nc oženite, *icer bomo ccz dvaiset let zopel take tepce pri kom-pamji imeli!«
Zadnji čas. Zdravnik, ki je z družino na kmetih, svo,i zem: »Danes je žc tri tedne, kar smo z doma, zdaj je pa zadnji čas, da gremo *opct v mesto nazaj, sicer bodo vsi moji bolniki ozdraveli!«
Nesebičen. A.: »Ti trdiš, da jc graščinski lovec nesebičen človek; jaz pa pravim, da jc prav grd obrekovavec.« _ B.: »Mogoče; toda res jc pa tudi, da od časti, ki jo je drugim ljudem ukral, ni prav nič zase obdržal — torej imam jaz prav!«
V šoli. Učitelj; »Kje jc naša vas?« — Mihci-»Na Kranjskem.« — »Kje je Kranjsko?« — Mihci-»v Avstriji.« — »Kje je Avslrija?« — Mihel: »V Evropi.« — »Kje je Evropa?« — Mihci: »Na svetu.« — Nadzornik: »Kje pa je svet?« — Mihel-»V božjih rokah!«
Jud ostane jud. Jud gre peš na semenj. V hosti ga napadejo roparji in poglavar mu zagrozi: »Da|, kolikor imaš, če nc, te ubijemo!« — Jud: »Tristo kron imam, ne več, ne manj« — in našteje poglavarju 294 kron. »Kako jc lo?« opomni eden izmed roparjev, »manjka še šest kron.« — Jud: »Ce precej plačam, dobim povsod dva odstotka popusta!«
Času primerno. A.: »Ali poznaš onega-Ie gospoda, ki gre z gospico Amalijo?« - B.: »To je °'e a ŽCnin iT bančni blagajnik, menda zelo bogat.« — A.: »Koliko pa ima premoženja?« — B.: »Sc še ne vi, koliko bo polulil, kadar bo podurhal.«
SKRIVALNICA.

Kje je gostilničar?
Mnenje gosp. prof. dr. E. de Hibler,
Inomost. Gosp. J. Serravallo,
Trst.
naaannoannncinaann
V odgovor Vašemu pismu, Vam javljam, da sem Vašo železnato vino Serravallo pri samem sebi poskusil, in konstatiral sem po 14 dnevih porabe veliko zboljšanje splošnega zdravja in posebno prebavljenja.
Inomost, 16. junija 1911.
Prjf. dr. E. de Hibler.
Infeft čas

=5U
V cirkusu. Gledavec igravcu, ki je napravil smrtnonevaren skok: »Ali si niste še nikoli vratu zlomili?«
Spoznal ga je. Revež; »Usmilite se me, gospod, in dajte mi kako podporo!« — Skopuh-»Dobro, vam bom dal, in sicer samih dobrih svetov; bodite priden, varčen in nikar ne beračite!« — Revež; »Pojte se solit z vašimi dobrimi sveti! Ce bi bih le en vinar vredni, bi jih drugim z a -s t o n j ne dajali!«
Tvrdka H. Suttner pošlje na željo vsakomur obširen cenili o urah, zlati-i mi in srebrnimi. Pri tej tvrdki bo vsakdo najbolje postrežen, ker se dobi solidno blago po nizkih cenah.
Imate bolečine? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine ute-hajoči, lokajoči iti krepčajoči Fellerjev fluid z znamko „Elza-fIuid". Ta je v resnici doberl To ni samo reklama! Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. — Izdelovatelj samo leka nar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 10 (Hrvatsko).
B H2
loterijske ŠTEVILKEE. Brno, 11. decembra: 10, 52, 76, 58, 80. Line, 14. decembra: 69, 35, 89, 43, 54. Trst, 14. decembra: 34, 88, 52, 40, 1.
cene
za 100 kg.
, 17. decembra 1912.
Deželni pridelki:
PSenica
R2 .....
Ajda.....
Ječmen ....
Oves.....
Proso belo . , Proso rumeno . Koruza stara Koruza nova Leča . . . t <
Grah.....
Laneno seme GraSica .... DomaČa detel|a , Fižol Rlbničan Fižol 1'repellčar Fižol Mandalon Čebula ... Krompir . . Zelje sveže . . . Zeljeklslobrezsoda Repa gorenjska. Repa sveža . . . Repakislabrczsoda Brinje. .... Kuntna .... Oreln .... Gobe suhe. • . Suhe hruške . . Suhe CeSplje . . Jožice. ... Želod .... Smrekovi storži Seno .... Slama . . • Stelja. . . .
Cena	
!K1	v
23	
21	—
22	80
20	40
22	—
20	2(1
21	20
17	0(1
25	-.-
20	110
30	
10	—
158	—
20	30
82	—
28	—
10 0	,
10	00
102	—
3	—
0	—
30	21)
80	—
70	—
40	__
50	—
12	—
10	—
7	—
5	bil
8	—
1	80
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . ■ i elela težka . . .
Teleta mala . . . ............
Koštruni . . . .
Kuretnlnaln drugo:
Maslo kuhano od
K 200 — do . Maslo surovo od K 280 — do .
Slanina sveža(špell)
Slanina prekajena Mast svinjska . I.oj......
Jajca 100 komadov .............
Golobi.....
Raca......
Gos.....
Kolonijalno hlago na dobelo:
Riž Rangon od K 3160 do . . Kava Santos od K 284'— . . . Sladkor .... Petrolej ....
Sospisdarsha mmm u Ljubljani
nakupuje
fižol, krompir, proso, ajdo In druge poljske pridelke.
Truovcem priporoča nakup kavo, riža, sladkorja itd. Zaloga pristnih domačih.
Izdelujem novejše domače mline s^MM
na jeklenimi ploščami za napravo moko za kruh alt jia živinsko klnio v vsaki finosti, daljo priporočam najnovejše „„,„„'.„ na petrolej ali pa na sirovo olje itd. v vsaki ve moione lik«»ti do 200 P. S„ neodvisni («1 finančno kontrole zanesljivi in eeni, z ugodnimi pogoji, ter tudi vse v kmetijstvo spadajoče strojo tudi oirkularno žage, itd. - Pošta Grabštan), HoroSko. J. Božič, mlinski stavbenik. 3005
»Poskoči možiček"
Najnovejša ln najbolj zabavna družabna Igra. — Za odrasle kakor tudi za otroke jc najlepša in najbolj zanimiva zaoava 11 ša nova, izredno prijetna družabna igra: .Poskoči možiček', ki -e je lahko udeležuje poljubno število oseb Za llrai/va, klube, kazine, gostilne pa tudi za vsako rodbino _____________zelo zabavna in razvedrilna. Zelo fino izvršena kompl. z navodilom le K B-- Prodaja po povzetju razno-Siljalnica novosti M. Swobofla, Dunaj m. Hiossg-. 13-106.
prodaj fc V"-airiov in rožni med
v škatljah po 6 kg po pošti za K 11-10 iranko. lakob Fereno,
čebelar, Turjanci, p. Itndonei, Staj.	-ms>
Zaslužek
2—1 K na dan Iti stalilo z lahkim In pili|ubl|enlm plctcnlem doma. s hitrim pletilnim slro-Jtm »Patentllebel« nidoscžno praktiči.iin In trpežnim. Nauči se lahno in z6sion|. Za|amte-no, da se delo oovsod lahko oddaja. Polasnlla daje zasloni podjet|e za uovzdlgo doma-čeqa pletenja Kari Wolf, Dunaj VII,, Mariahllfer-atrasso št. 82.	2V07
he si knplto naravnost lz strojarne Fran Trsarja na Vrhniki. Bazpošiljnm po pošti res dobro in trpez.no "»"J" in podplate v vsakej množini. Zadostuje pri naročilu lo kratek popi* kar želite in najmanjšo naročilo Vas prepriča o nizki ceni in trpožnooti znanega Vrhniškega usnja.
OSTANKI
30 metrov za K 14*-
od raznega »lobroga i mo-domoga blnga za josen in zimo z« obleke, bluzo in predpasnike itd. Ostanki bo zajamčeno 3—0 m dolgi in sv oži. — Pošilja proti povzetju	-'200
JULIJ KANTOR, tkalnica, Baby pri Naobodu ČEŠKO.
Vzorci ostankov so ne razpošiljajo.
500 kron
Vam plačam, oko VaSIh kurjih očes, bradavic In trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Rla-inazllo. Cena lončku z lamslvenlm pismom 1 krono. 3817
Keničnu (Kasdiau) I.
Poštni prcdnl 12/161, Ogrsko.
Gas ie
zaradi bližajočih so božičnih prnznikovna-ročiti po dopisnici moj
bogato ilustrovani glavni katalog s 4000 slik. raznih vporabnih predmetov in daril, katerega poSije zastonj
in poštnino prosto o. In kr. dvorni založnik JAN KONRAD, razpošiljala, v Brilxu št. 4495 (Ceiko). Miki. /.opno uro K 4*20 srebrno „	„ 8 40
niklusta budilka „ 2-00 uro z. uihalom . r 8*50 uro -i kukavico. „ 6*50 harmoniko . . . n 5
gosli........5-80
samokresi. . . • . 5*50 Manufaktumo.usnjnto in jekleno blago, razno potrebščino za dom in kajonjo, Igrače itd. v najbogatejši izberi.
Gosli za šolarje in za koncerti
I,o najboljši izdelki in brezhibna izvršitov.
Stov. 112'/, šolske gosli, '/, vel., vžgano polirano dno K ft'80; št.. 113 V, šolsko gosli >U vel., z lopo v/ganim poliranim dnon, boljša kakovost, K 0 50. — Stov. 11IP/, šolske gosli vol., lopo vž^ano dno, zelo priljubljena vrsta K 7 00. — Šolske gosli iz ebenovino, lep glas in dobra izvršitev K 8 40, 0 —, 10 60. — St. 1I»V« gosli za orkestor z garnituro iz obo-liovino K 10 80, lok od K — 00, I 10, 150, 2 —, 2*20 naprej. Cltrc, ročne in ustno harmonike, okarino, klarineti, pihala, gramofoni itd. v najbogatejši izberi. Nikak riziko I Zamena dovoljena ali donar nazaj. Bnzpožllja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni |aH Ifntirnri lazpošlljalnlca založnik Jdll HUlHaU, gi„Bbil Brux M. 4476 (ČeSko). Oiavni katalog s 1000 alikami pošljem na zahtevo zaatonj in poštnino proste _
ZA KUHINJO IN DOM LE ČISTI ALUMINIJ!
j lluntr vanl ceniki zasloni! 1 Avstrijska
HliHninium
3906	družba.
DUNAJ.
Marlahllfersti. 47 (Strassenhof).
Pošilja nad 40 E poštnine prosto.
Posteljno pzfje
mm ..filiSTRlft" rt*!* napolnitvi I
U B kg sivega K 0-00, boljšega K 12 -, bo-I lega K 18' —, snežno boleguK <10 —, 80*—, Ji ' najfinejšega K 42—. 48"—
JI Blimo ln odejo iz kamel. alalie zaho-_______Si * tole ln ponzijonato oft K 10 naprej.
Razpošilja vsaki dan franko in broz carino po povzela.
D. Schnurmacher, Taus 246 (Češko),
Spociialna nizpoštljahuca za gotovo postelje. i n po-__trebi postrežem a katalogi in zlnrko zastonj.---
IK-^ailBlIfllMM8811^^	'
Ura budilka z nihalom.
Štov. 44821W. navija so na 8(1 ur, bije ure ic pol uro v leno polirani orehovi on arioi, 71 om dolga, z bolim liazalnikon in z. bndilnim Kazaloem samo 12-50 K. - Stov. 4485|W ist,a elogantnojo opremljena v tomni orehovi omarici K 13*60. Uro z nihali broz budila elegantno opromljone K 8'60, 10*80 in višje; z godbu, da zaigra po dva komada, ko odbije uro K 17*80 in s triletnim jamstvom. Nikak riziko I Zamena dovoljena ali denar nazaj, —KazpoMlja po povzotju
prva tovarna ur Jan Konrad
c. kr. dvorni založnik
Brus št. 4473 (Češko)
Bogato ilustrovani eonik s 4000 slikami na zahtevo vsakemu'zastonj in poštnine prosto.
krščanski tllSpCC
Zft župnišče na Dolenjskem. Vnjen mora biti vsega kmečkega dela. Zahteva se priporočilo domačega g. žitnika in dobra spričevala o dosedanjem službovanju. Prednost imajo starejši. Mesečna plača 20-24 K. Kje, pove upravništvo Domoljuba*' pod št. 3908 (znamka za odgovor.)
Združene lovante zo voln;no prodajajo letos zopet izključno po meni 1000 komadov takozvamli
voiaških bven za kiise
za ceno le K «'40 komati in K 8-60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike ko,,.
Ti debeli, trajno trpežni koci so topit kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150/200cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzet u ali če se denar posije naprej, naj se poSl|e|o na
STEINEH-jevo liomisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugajn-
joče se zav»žem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla oQ kobilarne v Radavcu, Komornu in Brodij-jU,župn. ;a Kolarja Tutz-u, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeichbergerja Ilosva, GrUnwalda, Zor-kovuk, Rotter Liditen, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stanij, Rosennuerja Zg.Moldavn, Hahllssa MankeiH dorf, Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 3'i3S	Fohringerja in dr.	>'
št. otR nikl i-sta rem k sidro n sistoin„Boskoi>l* patont, iiatii.m"" regulirana in ) -juisirana. s pristnim radijevin*. žareeim kazalnikom da so tudi v teinl razloči čas. Trajna avotil-nošt. Koma l K 8*ri0. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo Nikak riziko' Zamena dovoli"* na ali denar nazaj. Po povzetju alinniirojpln.ua razpošilja prva
tvomica ur
■ u._„J c. in kr. dvorni založnik v Brtix-u
Jan nonraa, st.447o.(C«sko).	,
Bogato ilustrovani glavni katalog: s 4000 slikami na zahtevo zastonj in poštn-no prost.o^__„
draginja jo vodno vočja, zaslužek pa majhen. Ako ho-Aefce z malim trudom gotovo lO do 20 K na dan zaslutiti, pošljito za pojasnilo v pismu znamko po 10 vinarjev in svoj natančen na-1846 2 slov na:
JOSIP BATIČ
Ilirska Bistrica, Kranjsko.
znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in atane po 5K na leto. Naročnino prejem unravnifitvo v LJubljani.
2 darili
dobi vsak odjemalec 5 kg zavoja
žitne kaue
za K 4,— franko
pri tvrdkl
Josip S tampfi
t.v rna žitne kave
Schotten, Češka
Pri odjemu 6 zavojev cn zavoj ž tne kave zastonj.
Avtomatična post! Tsa
Za ]>odgano K 4*—, za miši K --40, ujame brez nadzorstva do 60 komadov v eni noči. No zapnste nobenega smradu in se zopet same nastavijo. Past za sčurko edina to vrsto, na katero so ujame na tisočo ščurkov v oni noči, k K 2 40. Povsod najb. uspeh. Pošilja po povzetju Frano Bumann, Dunaj, 2. Bezirk, Alolsg-aose3/23. Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji so svari. V o. in kr. vojaških skladiščih v vjiorabi. Telolon 23440.	3702
Pri Mam
vseh vrsi, posebno pri mokrih In suhih liSajih, kakcc tudi pri pr!il|ajlh nedosežen nadalje pri vseli izpuSCa|lh, hae-morrhoidah,celo pri na) bolj zastaran li slučajih, kjer so odpovedala vsa doslej vporabtjuna sredstva, lekarnarja Stander
gotovo pomaga Zdravi se z Euzemo brez motenja poklica. Zavarov. s pat, nt. 141.365. Cena S kron. - Pristni le iz
Hoth-ove lekarne Kaufbeurcn D 35. bav, Allgflu.
Mevllna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno takih, ki so vpo-rabljall leta vsa mogoča mazila brezuspešno.
Uit
F. K. KAISER, puškar
Ljubljana, Selenburg. ul. 6
priporoča svojo največjo zalogo j uSk in samokresov ter lovskih priprav. — Avto-S matične pištole ,Brownlnq', .Steber' itd. NajboljSi topič ,SflLUT'.
V zalogi Imnm vse potrebščine za rlb|l lov v največji izbiri po najnlžllh cenah. Poprava koles (blclkllev) ter n|lh deli. Popravila tofno In ceno. Umetalnl ogenl. C. kr. prodaja smodnika.
lik zas*—1 '---««-'-- -- ■
Cenik zastonj In poSInlne prosto.
1 kg sivega skubl|cnoga K 2--, boljšega K 2-40, pol belega prlma K 3-80, belegaK 4'-, llnega mehkega puha K 3.
prvovrstnega K 7-, 8 - In » 00. Sivega puha K 0 -'•-, belega finega K 10'—, prsnega puha K 12--, odpet "B naprej franko.	2420
Doorieoe napolnjene postelje
jz gostega, trpežnega, rudeCega modrega ali belega Inlet (iianklng) blaga 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z i zglavnlcama, vsaka ca. 80 cm dolga, OOcm Široka, za-2™» napolnlcia z novim sivim, puhastim In terpeinlm posteljnim perjem K t«'—, a polpuhom K 20'-, s puh perjem K 24--. Posamezne pernice K 10--, 12'—, 1» -cm uouirZn£ vzglavnlce K 8--, a-co 4Pernice 200X140
v3iwSk"A",? 'sVI'-!. 20'-, ^glavnice 90XTO cm velike K 450, «-,8 50 Spod. pernice Iz na bo Sega gradla 180X118 cm velike K 13-- In 18-°,azpo«I-lo od 10 K naprej franko proti povzetju ali predplačilu. .
Maks Berger Dešenlca št. a/235 Ceškl les.
k", J' z»m«ni<'v» ''»voli ali denar vrne. °"9atl llmtr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj.
USTANOVLJENA LETA 1831.	USTANOVLJENA LETA ISsT
NAJVEČJA ZAVAROVALNICA AVSTRO-OGRSKE DRŽAVE
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta 2, v lastnem domu posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Le n" ^avuro.val°yse je	oseb za kapital nad 170 milijonov IC na življenje. Družba je izplačala škode že nad 1 milijardo in 63 milijonov K _Premoženje družbe znaša nad 410 milijonov K.	1887
Najcenejše ln najbolj učinkujoče o dva jalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
saSK II.....krocfijice
(Neustelnove Elizabctne krogljlce)
Pred vsemi drugimi podobnimi Izdelki Imajo - prednost le krogljice, prosto vsakih Škodljivih primesi, vporabljajo se z nalveijim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri Čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje In obenem povsem neškodljivo, da bi jireprečilo vannltn 'fvor P™"1™!?'? bolezni. Radi po-^<1 Ul Ifi C 5',"""l? obhke i'h "Ji "živajo otroci „ , „	* Skattjlca s 15 krogFicami slane HO vin
ovoj 8 Eailjic, torej 120'krogl le, stane le 2 K. Če se pošlje naprej K 2-45, se pošlje franko 1 —'	"
t ovoj.
3458
Svarilni se svan i)lcd po-
, nareianji. Zahtevajte Filipa Nouslema ..odvajalne krogljloe". Pristne le če nosi vsaka škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku , Sv I.eoj)01d" in podpis „Fillp Neusteln, Apotheke" Naše trgovsko sodmjsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko
Filipa iMeiira lekarno
»pri sv. Leopoldu" Dunaj, Plankengasse 6.
Zaloge v Ljubljani: Rlhard Sušnik, lekarnar,
in v več drugih lekarnah.
1
VAJENEC
se takoj sprejme v starosti 14 let za kamnoseško obrt. L. šusteršič, kamnosek, Gllnce št. 10, p. Vi« pri Ljubljani.	3781 3
Vsaka mati
se mora razveseliti, da iuiajo močnnte jedila, kakor Struklji, cmoki, peciva, torte, narastki, pudingi, klpnik!, krofi, krpice, buhtelni, krivci, rezanci, omleti, palačinko vlivanci, rogljički, žličniki, štruce itd. v mnogih slučajih posebno za otroko prednost pred mesnih ali sestavljenimi jedili, ako so pripravljena z dodatkom
po 12 vinarjev
Razširjajte Domoljuba.
2713
kajti le tedaj so ne satno redilna, ampak tudi lahko prebavna, česar^e zopet posebno pri otrocih ne more preceniti. Napravite torej za Vašo otroke mnogo takih močnatih jedi z dr. Oetker-jevim pecilnim praškom, ki se dobi povsod z več milijoni preizkušenimi predpisi.
ZDRAV, REDILEN, POCENI.
Uat&novljeno leta 1893.
reflistrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
4
3 01 4 0
RentnI davek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so ta pošiljanje denarja na raz. polago brezplačno položnice poštne hranilnice.
DrJ,n«To??oIa8t^?r!H!0!?Die. znaša čez 6 00000 K- Deležnikov je bilo koncem leta lail 3143 z 18861 deleži, ki Teprezentujejo jamutvene glavnice za 7,355.790 K.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prolat, in stolni kanonik v Ljubljani. I podpredsednik:	n. podpred.ednik:
Ivan Suinlk, stolni kanonik v Ljubljani.	Dr. Fran DoUak, zdriwnik v Ljubljani.
T	ar'ZaJO' —« in ir&^dti^«-	štolnteoSk;
Nadzorstvo:
iao. oncljal m posestnik v lijiibljanl.
J
Izdaja Uonzorcii ..Domoljuba«.	Tiskala Katoliška tiskarna.	Odgovorni urednik: Ivan Rakovoo.
.Pri Miklavžu'
Helena ulica ras Liijana
za moške in dečke,
kakor tudi velika zaloga sukne-nega blaga za moške in ženske obleke, perilno blago, pletenesrajce hlače in nogavice, vse vrste rute in šerpe dobite v veliki izbiri v Ljubljani v trgovini
je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja.
,Pri tat
katera ima sedaj svoje prostore v Kordinovi hISI zraven Škofije ali nasproti gostilne „pri Sokolu",
Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke
pri
© ©
Ustanovno
leto 1S69. © © ©
Pred Škofijo št. 3
Tukaj se cenjeni odjemalci dobro postrežejo ter se ne preceni.
Na sadnem trgu ni več moja trgovina torej pazite na sliko „ škof a", ki visi pri moji trgovini zraven škofije.

H. Snffner
Lfubfljana
mestni trg St. 25
Največja eksporlna fvrdka ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protoholirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
St. 1038.14kar. zlatoK13.— St, i038. Novo zlato K 6.40 St 1064, Z lato na srebro K 2.70
Šr 1046. 14 karat zlato K 9.-
Šv 1046. Novo zlato K 4.70 Šr, 1068. Zlato na srebro K 2.50
Kesal
se je dosedaj Se vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik
v Ljubljani, Mestni iro št. 25
ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odloČite z;i kak nakup cenik, ki se Vain dopošlje takoj, poštnine prosto.

Zastonj
dobi vsakdo
H. Suttnerjev
velezanimivl in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25.
Predno se odloČite za nakup ur, zlatnine in srebr-ni ne zahtevajte cenik.
St 1109. 14-kar. zlato e opal-kam. K 9.70
Št »149, Srebrna broSkf K 1.50
£lato na srebro K 3.-
o
S
Št. 873. Nikelnasta verižica z obeskom K 2.20 „ 854. Srebrna verižica s srcem trivrstna „ 5.70
St	854.				»	4 vrstna „ 7.50
»	854.	9»	>	3»	r	5 v u 9.-
	853.	Jt	10	*	to	s šestimi srci
						6 vrstna K 12,20
1»	853.	9»	it	P9	»	8 * 15.80
9t>	861.	n	p	V	9»	I® „ „ 26.—
	860.	*	9»	»	»»	ib „ „ 42.«
Št. 735. K 13.