«stf * PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodaiiki U •prmrnlikt pro etorii S06T & Uwn,uiv av. Offloo ef pabUcatiea: MJT So. Iowndalt> ave Tolepkoao; Loendal« 40SS. LETO—YEARXV. Chicafo, I1L. četrtek, 17. nvfuste (Auf. 17) 1922. STEV.—NUMBER 192. nt« of n FosimK m PRAVI KOTIČEK. IMRI.R SO MAMIN NAHUJ BKAfl AMKRltKO LJUDSTVO P KOTI BTAVKUJOfllM ŽRT.RZ-NIČARJRM. I nahajajo t Izredno slabem stenju. Ghksgo, UL — Ravnatelji že lesnišldh družb so pričeli priob-ievsti jokave povesti, kako ao že-lezničarji na aapadu aapustili vlaka arodi puščav in na pekočem solncu. Izšle so povosti, ki so pripovedovalo, da* bodo deteta pomrla in da potniki poetanejo žrtve puščave, ker so prometni uslužbenci na Santa Fo železnici odklonili opravljati službo, ker se jo nakazala železniška oprema v takem stanju, da jo bilo življenje vlakoejfeemnega osobja in potnikov. v nevarnosti. Te povesti qp se iskaaale, da so lainjive, kajti vlakospremno osobjs ni zapustilo vlakov sredi puščsv, ampak mu-čilo ss js, da so vlaki dospeli do glavnik postaj, na kar je iajavilo, da s tako poškodovano opremo ne opravlja sluibe. Is tega sladi, da so vprav šelezniške družbe zakrivile, ako so potniki trpeli ouadi vročine, ker ao vladi saradi slabo opreme imeli samtado. I. F. McGrath, pOdpredeednik Železniškega departmenta v A-meriški delavski federaciji, je pribil na steno, ds so poročila železniških ravnateljev glede vpo-rabnoati opreme neresnična. Rsv-nsteljstva so isdala taka poročila, da ae uetvarijo predsodki proti prometnim uslužbencem, ki so mu sakonu. Prohibicijonisti so m radi tegs v strahu, akoravno pla sovanje is n« bo spremenilo Vol: steadovega zakona, ker ga mora spremeniti kongres, ampak boje ae, da bodo prohibleijoniške svi-jače odkrita, ki ao govorile, ds jo prohibitija prišla po šalji ljudske večine. Prohibioijonisti se bodo najbrž zatekli na sodišče, da preprečijo splošno glasovanja o tem vpraša- nju. ,* braniiflL spremljati aflskc, katerih večina oddana proti oprema je poikodovaaS. McGratbf pravi, ako železniški ravnatelji verjamejo, da je to res, ksr pripovedujejo, tedsj je vsaki dan na stotine življenj potujočega občinstva v nevarnosti, raz-vslalei bodo pa imeli velike izgube na blag^. Železniške družbe hočejo natve-siti,ljudstvu, ds so vss lokomotive, izvzemši petnajst,, v dobrem stanju. Vprav odredbe, ki so jih izdale železniške družbe glede prevsžanja blaga, dokazujejo, da ao izjave ravnateljev nsreanične. Tako govore tudi poročila meddržavne železniške komiaije. Me-Grsth prejema vsski dan tudi poročila od lokalnih šelesniških organizacij, v kakšnem stanju se nahaja železniška oprema. Treba se jo spominjati dejstvs, ds poročilo železniških ravnatelj 4t*v podaja alike ls o prvih dveh tednih stavke in še po tem poro Čilu oo ae pokvarjene lokomotiva pomnožila as tiaoč tri ato. Vaak nadaljni teden pa pomeni, da štejilo pokvarjenih lokomotiv množi. Zadnje poročilo, ki ga je Me Grath prejel o položaju na Chica go 4 Northwcstern, pripoveduje, ds s« je število polomljenih lokomotiv, ki so končale v službi, pomnožilo sa oaem lokomotiv. Neka lokomotiva ao jo nahaja'v takem stanju, ds je strojevodja direkt-no odklonil jo vzeti is kurilnice. Neka druga lokomotive ss je ns hajala v teko dobrem atanju, da oo strojevodju naročili, da ne sme »spraviti več kot trideset milj v url Par tueatov lokomotiv ae nahaja v tekem atanju, da bi jlk postavili sunsj službe, ako bi ss pregledovanje vršilo normalno Železniška družbe bi bile pa kaznovane, ako bi jih odredile v službe. MeOrath meni, ker je odpovedalo normalno pregledovanje lokomotiv, ne preostane dragega sa varnost človeškega življenja, kot da ss prometni usložbenei branijo o tafchni opikrtjstt 010%. Pristaši Ohaadlja ss ftalkuta. — C. A. Das, pradesd nik Indijskega narodnega kong?*-ss, ki jo bil oboo «ov ječo v februarju, je s va drugimi Obsndijevimi pri Dom 00 aretirali v deecm sni, ke je bil obtožen, da Je IILUŠKO LJUDSTVO JE SITO MIBICUE. PRI JR8RN8KIH VOLITVAH BI . VPRAiAN JR PROKRIOUE PRRDLOŽI LJUDSTVU VA GLASOVANJI. Olaaovanje bo pokazalo, ksko ljudstvo sodi o prohibicijoniški blaznosti. Ohicago, IU — Pri vaškem vprašanju se pojavite dva eks tremni stroji, ki js javno. Tako, je/tudi a prohibicijo. Imamo lju d i, ki trdijo, da človek isv*Ši velik greh, ako okuai opojno pijačo, da je nemoralen in ai apodjeda svoje zdravje, ako tudi amerno u-živa opojne pijače kot pivo ali vino. So pa tudi ljudje, ki se ne počutijo dobro, ako niao najmanj vsaki dan pijani, ali da ae parkrat v tednu navžijejo toliko opojnih pijač, da po tem ne vedo., kaj delajo. Tretja struja in te je naj močnejša, je sa zmerno uši^anjs opojnih pijač in da ao ljudatvo poduči, da je čezmerno uživanje opojnih pijač ne le zdravlju škod ljivo, ampak je tudi grdo, ker pijan človek ne ve, kaj <|ela. ta tretja atruja ae je potrudila, da ae je nabralo več ko pol .MU ljonk podpisov, da ae ljudatvu \ Illinoisu predloži ns glaaovanje, ako jo za modifikacijo Volsteado-vega prohibieijoniškega zakona. To ljudstvo, ki sshteva splošno glaeovanje, jo proti otvoritvi gostiln, aihpak želi, da ae dovoli iz delavati lahko vino in pivo. V tem smislu bodo sestavljena tudi vpra šanja, o katerih bo ljudstvo gla-sovslo. { V jeseni bo imelo ljudstvo torej prvikrat priliko, da nš legalen način izrazi ovoje mnenje p robi bi ci ji. Sodi ae še «dnj, ,ds bo T., ' 11 OS, Aot el Oot. 3. 1017, eo J.M 14. Iti«. CuTI OIZRAVMVI ŽELEZNIČAR SME STMKL PRAV PODVSAMB \ NI8TRA0UA? pL Aplikacije pokaanjojo, dn ao stev-hH nast^rljsni ln začasno. Ohioago, lil.—Poročils is Wask-ingtona govora, da ao v glavnem stavkovnem stanu sprsjeli vest a različnim čustvom, Id pripovedu je, da je šeleanlška administracija Zdrušenih1 "delav prejela nalogo da raoširi svoje ogrodje. Nekateri menijo, da predsednik Hsrding previdno dela korake, d« odtegne^ Šelesnic« privatni k«a troli, drugI pa, da vlada mogoče napravi poizkue, ds podrobi narodno organizacijo železničarjev In povzroči, ds bo delokrog Želez ničsrsldh organisacij le pokrajinski. Predsedniki želozničsraklh organizacij oo oatall v Waahing-t onu, ker poetoji možnost, ds bodo pozvani pred kongreone odaoks. . Velike železniško družbo nto marajo vpoeliti atavkokazev traj no in ao bojevati aanjc, da ri pribore starostne pravice. To potrdi jo aplikacije s* delo, katero so bile atavkokazem predložene, da jih podpišejo, prodno jih nn ps. Illinois Central šoleanlca sprejme v delo. Na nekem meetu atoji ti skano t "Kompanija ims pravico vssk čas mene odaloviti s naznanitvijo odslovitve. Ksdar prejmem teko obveatilo, prenehate moja slišba in mssds." Na n^kem drugem mestu ao glasi, kar dok^njo, da po bile te aplikacije pripravljene za etnvfeo-kaše: "Pojdem v vsski kraj, v igm SLlOlOA IS DANAlNJl DRUŽBR. , um , - New Vork, V. T. — Morton B. Sultzer se je obrnil na višje sodišče, ds mu dovoli prodsti mavzo-laj, v ksterem so pokopani njegovi atariši, da dobi potrebni denar zs svojio obrambo, ker je ob-tožen veletatvine. Mavzolej jo stal oaem la oeefcdeset tisoč dolarjev. To znači, da ao bili Sultzerjovi atariši izredno bogati, kajti zlro-maki ne potrošijo teko ogromnih vsot sa svoj grob. Sin mora biti bres eenta in sdsj skuša prodati grob svojih sterišev. Tsks je kapiteliatična družba 1 t .......1— POKVARJRNA tRLBllH*KA O P RIMA JM POVZROČILA NRZOODO. — Pokvarjen mehanisem zračne zavora Je odgovoren za nezgodo, pri kateri jo bil kurjač ubit, strojevodja pa mogoče smrtno ranjen, tusst ps eašhrjev pa poškodovanih. To so dognali sts v kujoči mehaniki, ki so takoj po nesreči preiskali vzroke za nesrečo. Vslebisniško čsao pi»jo ne poroča tega dejstva, ampak ss drži poročila železuiškago rsvnateljetvs, po katerem eo O-troei navalili kamenje nn šelesni-iko pfogo, ki Je povzročile nezgodo. f DRLAVKR KA SADNIH VITO VU SO KASTA VKAUL Hajnvard, OaL — V tekajfcijem mestu ss Jo pojavilo majhne ras barje«je, ko Jo sastevkelo 360 delavk pri obiranj« breskev. Nekdo se je teko razburil ds Je aUr mira! policije. daotravne ni bUo najmanjših izgredov. Delavko se snstevkale, ker oo Jim pri zaboju kotali utrgati štiri cente Dosdaj se prsjessals pe eaeosaajs^ecatev ca, Iri je ns stsvki, sli oeebe, M prenehala delati." Poročila, ki prihajajo iz juga v Ohicago, dokazujejo, da so železniški delavci navdahnili promet-ne ualužbencc z nepremagljivim duhom. .Lokalna organizacije I*-lezniških pisarjev v bpeeu Jo sklenite, da veak član prikpcva od svoje mesečne mezde vsaki mesec enodnevni sAslušek v podporo še-lcznišfciiA delavcem v Portlandu, Oro. \rt a i'r ; 1 V Rosevillu js bite podana jav-na izjava, katero je podpiaalo 37 bizniamanov. V izjavi je povedano da ljudatvo ne eeni visoko stevjto kazev In kompanijakih strsšnikov, kajti pravi molje, no opravljajo nikdar takoga dels. / Ia Lnfkina, Tez., poročajo, ds aimpstialrajo s stavkarji Nekateri meščani so prišli v dvorano, v kateri zborujejo stavkarji in ao jim ponudili denarno pomoč. Po-vedeli eo jim, ako banka ne bo hotela več poooditi denarja, tedaj jim gs poeodijo meščani. V neki lekarni ao odklonili stavkovni II-atek in tnkof prvi dsn eo prodali za petdeset odstotkov manj. Neka banka je tudi odklonila stavkov-ni listek in posledica je bila, da j« bilo v enem tednu dvignjenih vlog sa II3M00. Neki kompanij ski etražnik je akni«! dohiti obed v restavraciji. Zastonj Jo hodil od restavracije do rcetevraeije. Celo v zamorski rostevraelji mu ni»o dali oboda. Tndi obriti os no more v brivnici ,ker ga nočejo brivci britl ASTRONOMSKA RKSPBDIOIJA JB ODPOTOVALA NA MVO. — Nemško holsndsks astronomska eks ped) eijs Jo odpotovala na otok Javo, da bo tam opasevsls šolnini mrk dne 20. deeembro Mrk bo p< r> Ekspedioija bo preiakvlls Ria steinovo teorijo s opaaovanji. A-ke Je njegeva teorija pravilna, u-daj eo kade videli larkl getovik zvezd, da jlk Jo aolnee obrnilo v drago mnor. Mrk be trajal U lest sslnat. Vsaksl fotvgrsf>/ns ...k« ki ss napravi s teleeko^.m bo pe- MkS^S poldrags minut«. V Ckieag« I« okolici tople vre* e, vetrovi veUaeota Jagasapad nI Setošnl vzhod $š$ s. sl, sote š zahod 7:4$ p. m tU SE STAVKA RUDARJEV BLIŽA H ? SNAKRNJA OOVORR, DA SR JM DOSRORL SPORAZUM Olovoland, O. — Znamenja so tukaj, da ae etavka rudarjev bližs svojemu koncu in da ao doooše začasni sporazum, ki je veljaven vso industrijo do prikodnj^n prvega aprila in na podlagi kate aklenejo pogodbe sa vse državo, tudi Illinole in Indiano, akoravno premogovniški podjet niki v teh obeh dršavah najbolj glasno kričs, da ■ so» paratno pogodbo. Frank Farrington, prodsednil; dvanajstega distrikta rudarske orgsnizacije v Illinoisu, je skllesl sojo sa Illinois y petek in v Chi eago. Toda dodal je, da bo pre mogovdlškim podjetnikom v Illinoisu -predloženo vprašanje, da podpišejo pogodbo na podlagi zs kljnčkov, izvršenih v Clevelandu Ts lajava pove jaano kot beli dan, da aoparatnih pogodb ne bo. John Lewis, predeednik rudsr sko organizacije, je bil proti vsa ki arbitra«, ; ^ Glavni točki, ns podlsgi kats Hh se je dosegel sporasum, so: 1. Stara mezda in delavne ras-mere oatanejo v veljavi do eden ln trideset oga marca, v , I. Uatvari so mašinerija, ds se Stsvke v bodočnosti preprečijo. Zs gtjbolj konstruktivni saključek aa Smatra odprava "atarega Itiridr-lavnega sporsrums", ki gs nsdo-mostr narodni načrt. To je podlaga sporasums, poleg NEONUUSI SO TEKSTILNI DELAVCI V STAVKI. VRSTB STAVKARJRV SO VRČ KO OSRMDRSRT ODSTOTKOV * BOUDN E. Stosfes Irnjn is Now Tork. N. T. — Občudovanja vredna je eolidsrnoet stavku jočik tekstilnih delavoev. Stavka* traja le tridooeti leden, a vrste stsvkarjev v Rkode Islandu so v dolini Pavrtuekot oaemdeaet odstotkov solidne. Tako poroča Rua-sel Palmer, tajnik organiaacije tekstilnih delavcev Amalgamated Teztile Workers of Amerika. ' Tekstilni delavoi so saatavkali, ker ao jim hoteli utrgati mesdo aa dvajset odstotkov, poleg pa po-daljšati delavnik na štiri in pet dooet ur dela v tednu' Tekatllni baroni delajo po svo-js propagando, ki ima namsn slo-miti solidarnost tskstilnih delav oev in jih omalodušitl, ds so podajo. V velikih dnevnikih poroča-jo, da ao stauksrji v vsdno več-jem številu vrsčsjo v tovorno, j Palmsr pravi, da je organissei-jl jaano, ds n je vrnilo pičlih dvsjaet odstotkov na delo, s to so proddolsvel in stori dslsvel nsd petdeset let, katere delavoi imenujejo "psnsljonlsm". V dolini Psvrtuekotu niso do-sdsj Is pričeli s isdelovanjem kotenine in dslaveo prav nič ne mlks, ds so vrnsjo ns delo in so prekrsnjujejo ssmo • kruhom in fižolom. Dels vol prs vi jo, ds t«ko brano dobo tudi dokler so na stsvki, sstegadelj jo bolje, ds stavkajo, kot ds so vrnejo v to- CESTKOZELEZNISKA DRUŽBA JE OSTALA NA CEDtLU. 1 1 ps imsjo posamezni distrUti pra- varne In garajo po štiri ln potic-vioo, ds napravijo s podjetniki še ■«•; w na teden a« borih štirlnsjst posebej sporszum« s poeameznimi 1 podjetniki aH podjetniškimi Ikt^* p i nam i, ki pa ne smsjo spremeniti glavnega sporasums. Neksteri sodijo, da ae vrne ns delo okoli petdeeet tiaoč rudarjev le te teden, koncem tedna lo l&O-000, prihodnji pondeljek ps 250 000. Ostsli rudarji bOdo ps pričeli delsti koneem prihodnjega tedna, kajti produkeija premoga je zdaj odvisna tndl od stsvke ? šelesni Čar jev. Obe str«nki priznata sporssum kot smsgo zs rudarsko orgsnis«-eijo U. M. W. of A. ■ Vss produkeija mehkega premoga ae reorganlaira. L Narodna konferenca zastopnikov te industrije se prične 8. oktobra v Clevelandu, ki nsdoms* sti staro "štlridržavno konferen- co". t. Ta konferenca lavoli odbor, ki Ima isdslatl mssdno lestvico do prihodnjega prvega aprila. Po« rolilo oo iaroči skupni konferen-oifli prične 3. Januarja prihod-lS|Sgn lete. 8. Konferenca v oktobru isvoli tudi komitej zs preiekavo faktov v industriji, kstere predbži s svojimi priporočili konferenci v januarju. "V - ... ^ 4. Da ae lolje doseže sporazum v odborih, nsj odbor ss preisksvo uvažuje faktorje kot' življenjska ssds, obvezna pogodbens dolžnost, sposobnost v obratu od strani ravnateljstva in dslsvse? in u-stanova sa hitro reševanje sporov, 9. Konferenco dne tretjega ja-nnarja tvorijo dslogstjs rudarjbv in podjetnikov Is vseh pokrajin, v katerih se produeiro premog. Po ptedlošsnem poročilu grsdo dels. gatje na dslo, da ss isdola nova pego0be, ki stopi v veljavo s dnem prvsga aprila prihodnjega lote. Z delom oo mora prileti naj-kaeneje oeatega januarja. Lowia, predsedalk rudarake or-ganiSseije. Js prepr,««,.. da bo primftrana vsaka organizacij« premogovniških podjetnikov podpisati V dvek tednih pogodbe, alte bodo podjetaiki, pripadajo/i k organizaciji, hoteli producireti pre panja proti organizatorjem in delavkam, ki hodijo pobirat v bllš-nja meata po okolici proetovoljne prispevke sa stevkarjs. Kompa-nijc so dslo okoli leetdeeet dsUv skih družin postsvitl is komps-nljskih hiš na cesto. Okoli pot ln dvajaet drušin pa postavijo na ee-sto mogoče lo v štirinajst dneh. Palmer pravfi "Kljub temu bomo smsgsli, ako bodo le nadalje prijetelji dslavstva podpirali stevkujočs tekstilne dslsvee s M-volem in jim doli prenočišče." SO DPW A. NILI Tli Osifc, Irska. — Uporniki oo iz li meata Dangsrvsn. Cappo quin I« 1 Amor*. V Fcrm. , ml k , Ž. i TUDI SODNUSKA P EI PO VRL JI NI POMAOALA IR KAlR. Omnibusi sopet vosijo, napolnjeni Buffalo. N. T. — Dva messos so eestnoželesuiški uslušhonel ie ns stavki in International Itail-way kompanija je menda napravila obljubo, da zlomi stavko sa vaa k o ceno. Meščani v Huffulu «o pa pokasali na tako israsovit način, da slmpatiairajo s stavku jo. Čimi osstnoželesniškimi usluihen* ei, da bi ta aimpatijs lahko rs« šumeli tudi ravnatelji ecstnošclcs* niške družbe, sko niso udarjeni S duševno elepoto, ali če si na mišljsjo, da imajo pravieo ljudstvu diktirati, kakšnih vozil naj se poslušaje v mestu. Kmslu, ko je izbruhnila stavka, ao pričali prevažati ljudstvo s motornimi omnibusi. Ko je drušbu to opazila, je hitro importirala najbolj drzne stavkokaške anuftt-jn in je pričela pod polioljsko sa. ščito obratovati votove. Policiji je pomagala še državna policija. Občinstvcr pa ni maralo takega snremstva na vozovih eestnožsloa* rnlke družbe in poslužilo se jo omnibtuov. Omnibusi so hUi skrajno natlačeni, eestnoleleanUkl vozovi pa prazni. To jo ailno ujezilo cestnoželes-niške ravnatelju ln naročili so mojim advokstom, naj podvaame-jo nekaj, še ne, pojde vse k vra-gu. Odvetniki so vložili peticijo aa sodnijsko prepoved ln sodišče js res prepovedalo, da nc smejo voziti omnibusi, ako nimnjo vos-niki posel,negs dovoljenja. V rov-nsteljstvu Jo «avladalq veliko ve« lolie, ki le ps bilo kratko, ^»nikr»>javni, da bodo prsvsšsli potnike, ne da jim ksj rsčunijo, sprejemali borfq p^t prosto darove. • ' Omnibusi so ss sopet prikazali na ulicah in občinstvo jih jo na-polnilo, ki sc js morslo preje pro-ti svoji volji vositi v vosOvlk eeatne šelcsuice. Tuley, predsednik eestnoželes. nišks družbe, je sam priznsl, da vosov! as južni in vshodni strsni drdrajo prazni po progah oestno leloznioe, omnibuei ao pa natlačeni a potniki. "Na vem, kaj naj počnemo," jo vakliknil žalostno nsprsm nekemu časnikarskemu poročevslcn. njimi pojdemo, zsletovsll jih ho-mo, dokler jih ne spravimo s cest." Lastniki omnlbusov so se pa tudi orgsnislrsli In odločili so ief ds se poetevljo v bran proti ne-ksnsm ooetnošslesniško drušhe. To jo leps slika, ksm vodi trmoglavost podjslnlkov. DRLAVBKA SOLA NA JAPOM- Tokljo. Japonska. - Učene l. >t so poaetlli delavsko katero je tihi «novil Hunji HtizuVl, ao dokon-lall svoj« prvo u/nn lote. Je obiskalo 47 delavcev v starosti od Ift do A« let, Po poklicu oo rudsr-jI, rokodsioi; mlekarji, fsrmsrji In deiavd, M el služIjo svoj vsakdanji kruh s rlško POLICIJA PRISPEVA V PO-MOČ STAVKARJRM. V glavnem stanu polisije nesnsnjsjo, da so člani mestne policije Ulovili, ds bodo prostovoljno dajali prispev-ks v podporo tekstilnim stsvksr-jem. Ta pojav Je Izredno zitaAltm, ake aa spomnim** ua sgedovino policije in obnslsnje oh čssu do-lavskih stavk. Well, časi se spreminjajo . * , U $100/100,000 toANJA Nsm Tork. NT. — Pri svojem povretku Is Weahingtona Je pre-MkMJotikški ' komiaer llslph A. Daf objavil, ds a« Je lillo ns V««. glede kontrole Žganja sklenjeno, da b« zbran« I« raznih skladi«/1 po Msnhsttsnu vae tg* nje, «e eo«l» v vrednosti 100400,000 dolorjev. npravftl ga n bode v eknpna vrlik« skladišče sa opojne pijače, ds bo mogote drla-U nad ajeat tečoejšo kontrolo. tR OSVETa pkosveta I CLAiltO novimi LASTNINA ILOVKUtlU Cen« oaUeov »o de—a>». lokci* 00 t — Nolor m »m. kar laa lili • lialonai » pol leta. "P ROS VETA" "THE ENLIOHTENMERr ** "."'T*!. • SuU.npt: Chicago |fl.5a "j^jiSvertfainf ratee aa JAVNA GOVORNE/L Glasovi članov S. N. P. J. in HtaUljcv Proeveta. tlon: United LmSal 16 pev y*i .00 por fMK Dala« a eU^oj« pr. (iaUJa SI-SS MMai d« vaai ie a iuM, do e* raa aa Mtavl llat. 1 itirifilit. P PLES OKOLI ZlATEGA MALIKA. Kdor je siromak, nima denarja. Kdor nima denarja, nima vgleda v današnji kapitalistični družbi, pa magari če je najpoštenejši in najvrlejši človek. * O tem se lahko prepričamo vsaki dan. Vzeti nam treba v roki prvi časnik, ki zagovarja privatne velebiz-niške interese, in prepričamo se takoj, da jiekaj 6U ejo le oiiljonarji in miljarderji in njih parasitični potomci Matilda je na pr. hči miljonarja in tovarnarja, v katerih tovarnah se izdelujejo poljski stroji Dekle je stara komaj sedemnajst let Nahaja se torej v letih, v katerih navaden človek potrebuje po uveljavljenih nazorih v čkh veftki družbi ie veliko poduka, ako ni zagledal luč tega sveta v miljonarjevi ali pa kraljevi palači. Ta Matilda ie ni storila prav nič koristnega za človtftvo, kljub temu pa najdemo o nji skoraj vsak} dan vesti v velebizfiiškem časopisju, kakor da je ta Matilda izredno talentirano dekla, ki je doprinesla izrednečine v kdrist človeške družbe. Matilda js odpotovala v Evropo, najttfž se je dolgočasila v Združenih državah in je ,šla tje pogledat, kaj dela njen stari ženin. Ves čas na njenem potovanju so jo spremljali časnikarji in fotografirali od vseh strani in pripovedovali, kaj dela na potovanju. Končno je Matilda dospela v Pariz. Vesti pa ie niso prenehale izhajati o nji, kl govore, kaj Matilda pdČne. Končno je izšla Vest s napisom, da Matilda ne more odpotovati iz Pariza, kjer so njeni iivci utrujeni. S kom je pa utrudil* svoje živce? Mogoče a trdim delom? K«jpašel Hčere miljonarjev ne delajo, kot ne garajo kraljeve hčere. AH Matilda je meno trudna, da ne more odpotovati iz Pariza. Kaj se je pa zgodilo? Da, to je ravno — kaj? Štiri in dvajset ur mora počivati, ji je tekel njen zdravnik, po tem p« lahko potuje v Švico! In tako se vrstijo te vesti o Matildi kot "Povest o jari kači in steklem polžu". In zakaj? Njen oče je mfljonar, njen stari oče fca mlljarder! Ako bi bila Matilda hči navadnega pridnega dflavca, ki je več koristil človeški družbi s svojim delom kot vsa Matildina družina f njenim 'sorodrtvom, bi noben imokavzar ne zapisal vrstice o nji In njenem potovanju. Na tisoče mvnifc Matild, se je izselilo še iz Evrope v Ameriko, a nobene ie niso spremljali časnikarji na nje-Aem potovanju in poročali, kako diha, kako se počuti lakaj ne nadaljuje potovanja itd. Pametnemu človeku se kar gabi, ko čila take izbruhe pasje ponižnosti pred zlatim mtdikom, ki prihajajo izpod peresa ali pa is pisalnega stroja imokavssirja. Smokavsarjem se seveda izplača tako poveličavanje trotov v človeški družbi. Ako bi se ne izplačalo, bi šmo-kavaarjl ne delal} poklonov in se hlinili. Ampak denar — zlati malik — je činitelj, ki vpliv* na Šmokavzarje, da smatrajo 17-letnega nezrelega dekleta aa vir vseh modrosti in te svoje misli vsiljujejo drugim ljudem za polo resnico. , V Evropi so se šmokavzarji klanjali pred prineezi njaml in kraljevskimi hčerami. Najbolj zabito kraljevo hčer so proglašali za najbolj pametno stvarco na svetu V Ameriki nimamo kronanih kraljev, ampak imamo le oljne, železniške, premogovniške, žitne in druge take podobne kralje in magnat*. Ameriški imokavzar ima pa v J priklanjanju in delanju poklonov ravno tako faveftban hrbet, kot njegov evropejski tovariš. Kraljevskih prince-ainj nimamo v Ameriki, imamo pa dolarski kraljičine. In tako najde ameriški imokavzar priliko, da pokaže svojo Izurjenost v kri ven ju hrbta. Ako nepristransko so-dimo o izurjenosti ameriškega šmokavaarja v krivenju hrbta, moramo odprto primati, da je prekosil svojega evropejskega tovariša v tej "umetnosti-. Ameriški imokavzar ni le prekosil svojega evropejskega tovariša v krivenju hrbta, ampak dokazni je, fla je bolj lojalen denarni mošnji, kot njegovi evropejski tovariši kraljem In cesarjem. Z drugimi beaedami povedano, pomeni, da evropejski Imokavzar ne mon tekmovati a ameriškim fcmokav-aarjem v " vrlinah"* ki eo bile v starem Bizancu v navadi, ko se je Bizanc bližal svojemu raapadu WIe. - Čital tem do-pia v Proeveti št. 181, po katerem lahko sodim, da mo dopienik ni razumel aH pa moje kritike ai hotel raz ometi. Prinesel je na dan staro, stvar, kar sploh nima nika-kega etika e sedanjostjo in i čem takim sploh sedaj ne more kritizirati. On ne more pojmitl, aakaj sem ee oglaail, zato pa mu odgovarjam, da zato, ker emetram, da hi za vse eneka praviea. Kar sem pieal, je reaniee in to podprem tudi z dokazi; če bi ne bUo ree, bl ae nikdar ne bil oglaail. Podtikanje aevede ni umeatno, bilo je aamo enkrat v modi in ie takrat ne potrebno. Razlika med obema je aamo ta, da aem jaz pisal sam in nisem rabil kakega pol ducata evetovaleev. Sploh nisem toliko bolan, da bi hodil aadruge po ko-atanj v žerjavico, za tekege, ki je bil nejbolj prizadet, da bi ae o-glašal. AU dopianik ni šita), da aem ee oproa^il pred čianatvom in igrtl-ei ter pieal, da oni vedo, kdo da aof Če tega ni Sitni in razumel, naj bi bil prišel prej k meni, da bi mu reztolmečil. Povedal aem 1>dkrito, da nisem ne proti onemu, eem pa proti klerikalnim me-ietarjem, h katerim bi lah^o sodil, da apada tudi dopianik, ko je dal tak dopis. Vsakdo je uvidel, da je reenice in nieem napadal niti onega; pisal-sem resnico, kar po seveda boli. dei sem na sejo in bil jeko presenečen, ker upal sem, da bo dvorana nabito polna, bilo pa je'navzočih od 80 samo' 20 članov. Navsezadnje ae je predaednifti pritožil, da jih je bilo ielo 12. Prej eem mialil, da je sedaj drugačna alo-fa, ali motil aem ae. Prej nieem aahajal na aeje, aato ie mi edi toliko bolj čddno. Dokler aem jaz hodil na aeje, jih je priila polovica. Vedno je bil prepir pa vseeno je bila velika udeležba. Kaj jO temu krivda, jaz lahko odgovorim. Delajte pravično in ne pu-atite, da bi aamo eni vladeli in govorili, pa bo udeležba večja. Žaloatno je, de je ravno pri Slovencih ona napake* de ai ne upajo povedati i obraz, kar jih teli arcu. In vedno Tto' to ljudje, ld pravijo, da oo odkritosrčni. če bisSMŠfco revneli, te Do nismo pri aea napredni druitva*. to ee lahko rasvidi že iz dopiaov, ki paihajdjo odtod in resniea je, de delaj« druitvo skrb taki Slani, ki se jih a*ora loviti za aaeement in ao vedno euepen-d i ran i. Pa pravilih je dober Slan oni, ki redno >lača svoj priepe ▼ek in ni nikdar kaanovan. Tak ima tudi pravico do kritiziranje in pove reenieo. De dopisni^ ni na pravem potu, enači to, da bi meni rad prepovedal, kar mi do veljujejo pravila. Smešno. je todi to, da ae je dopianik na zadnji ee ji prizadeval, da bi ae prinašali več starih redi r javnost, eem pa ae je prvi v tem pregrešil. — O naprednoati pri naa ne bo toliko čaae govora, dokler ho dopianik kot trpin zagovarjal bogatine. Članstvo pe nej. sodi po svojem mišljenju. —Joief FreetorL Trinidad, OoVo. — Ker niaem ||e dolgo čaaa videl dopiaa iz nale naeelbine, hočem malo opieati rezmere v južnem Coloradu, Kolikor nae je na etavki, amo eoli-darni, eli ^aj nam pomeša, fte ps je 60 odatotkov najetežev, kateri eo veiinoma taki, ki imajo pre-eejinje vsote denarja. Nekateri, ki ao imeli po dva ali tri p r aH če, so se na to izgovarjali, ds se ne morejo seliti in dru$i,vda so ie stari ter hi po končani stavki ne mogli dobiti dela, če bi gf zdaj pustili. So najeteli, ki se izgovarjajo na kokoiiee in kraviee, da radi njih ne morejo prenehati a deJom, ker če bi prenehali, bi ee moreli seliti, živine pa 4a aeboj ne morejo vzeti. Nekdo ima doftl klobaa, torej po njegovem mnenju lahko atavkokazi, ko bo klobase pojedel, pa bo iel v staro domovino uatanoVit banko, kjer ga ne bo jiihie "bedral" da je med etavko delal. Ve« ato oralov posestva ima nekdo, aato pa pravi, da mora ie iti oUvkokaalt, ds bo kaj aaalužil in ai prikupil ie več aemlje. Nekomu je baje iona rekla, da ne ame na etavko. Če bo puatil delo, da bo ona ila od njo-ga, zato do ne msra stavkati. Drugemu ja zopet priiel dober il-govor, 4« aoproga noai njegove hlače in pravi, do ae je boljše dr-isti Rookefellerjevih hla« kakor pa unije. "Vaontt" delevea i« Morlejrja in Deltgue proaita boga, dati, da bi ne imeli besedo vodne le oni, ki nieo nikdar normalni. Dopienik pile o mojem triletnem nradevonja, da ee je tedaj itevilo članov krčilo. Kako pa to, tedaj je itOlo drnitvo 79 Členov, koliko članov je pa eedej f Samo knjigo je treha pregledali. V treh letih eem jih pridobil več, kot do-planik laven urada oelo avoje iivljenje. Meni ni niWdo povedal Cainkar eem je rekel, da ne de-lejte separatno pri druitvo, kar ni lepo. Vaakomur ne gre to v glevo, de bi ee držal njegovih navodil, jaa aem ee jih dri^l ln ae podal na njegovo prigovarjanje. In ie danef rečem, če bi ee bili vsi driali besed braU Cainkarja, bl ao a druitvom voaili po uglajeni ceati. $al, poleg vae naprednosti ie vedno tolčemo po etarem kopitu. Kandidate imam aa pri-atop k društfu, pa pravijo, de prej ne priatopijo, dokler ne ho* do videli, de je pri druitvu enaka pravita sa vae; č» Šoli dopisnik, mu jih tudi lahko povem, Kskorhitra bodo videli, de je pri druitvu vaakdo enako upoštevan »•odo priatopili. Soeiflietični klub pri nae je i-mol blegejno močno aa 36 dolarjev, članov pa' lest. Bilo je to časa vojne, ko ni bilo laMJsUsg d s nam premolenje ne aa pleni jo. Kadi denarja eem torej. predlagal, da prirediaro privatno veaelleo, aa ksr aiaem bil sam, temveč vaeh ieet. Dopienik je bil tedaj Jakiju če a seredl neplačila pred enim letom In tako tudi njego* lova* nfi Naj torej pri tem ne govori eli j« bile plemenito aH m. Če je hotel govoriti o BOprednoati> prt tem pa ne fektičao pod pirati Vini ha, pri katerem ei član, ta v resnici la al ai|tak napredek. Takoj ka je iaiel moj dopis, se je oglaail pri sseai nekdo pma .ictikrilisiiiMBH da bi 6c ne zaključil sUvke, kot _ _ rnii,oiiotem w doUla aamo po dva ali vetkih/tleoč, ki ao "potrebovali in 8 dni na tedeq, dočim sedaj " (ko delata neprestano.; V Koir- daj bi bil gotovo pri naa nepre- ^ »arajo aamo kultumi atav-dek, aamo hi vri tem morali gle »to jo tam tudi ta Opravičba dobra la volj* posebno za dobro onemu, ki ima ie eelo aemokolnico benkovoev. Nekdo ee je izgovoril^ da ne mar« stavkati, ker ne vidi nobenefea poltenega delavca na etavki, kot jo to pisel nekemu rojaku. On pravi, da ao lenuhi tiati, ki nočejo dela-tf, čeprav ee pri tem moti, ker kolikor ga jsa poznam, bl eO ravno on lahko priiteval med lenuhe, ki eo prej ko eo i poltenimi obraz, da se prepira lahko drugje — w T." " .K7mTMmM in ne pri druitvu, tako mislim, da dela l, pohajali od na- tudi komu drugemu nL Brst Albine do neeelbine, in ko ao de-- - - h lali, niao bili aiboint napraviti ni- ti toliko, da hI a aaalulkom lahko krili evoja stroške. Po etavki jih bomo le aeananllla javnoat jo. Tudi iagovor, da v kraju, kjer oni delajo, ni atavke, pride neka terim prav. Tako trdijo oni lt No vo Hehike v okraju Colfaz, okoli Betona, Dawaona, Vllarojr, 8u garita in BriUanta. Seveda tem ni etavke, ker le vedne. delajo in nieo odavaU vsem pozivom, ki jih je iadale rudarska orgnnirn. i ja. Vel promognrji po Zdruienih dršavah eo bili klleeni ne aUvko, kako naj torej smetramo tiete, ki lo delajo in ee nieo vslie itevilnim klicem odavali. To jih le ne opro-ila, ker eo v New MezUci, sej je tudi naselbina Oallup v tej dr žavi, pa vseeno oo rudarji fbm ili vsatavko in vztrsjsjo sa pravica dele vst Člani SNPJ bomo gledali ne to, da ee bo naša podporna orgsnise elja ravnala strogo po prsvitih in bodo vsi tisti, ki sadaj delajo, kar je proti pravilom, kaznovani, kot to eahUvajo pravila. Posorev zavednim delavcem ti- — Vi atioi, ki ae aebevajo e tem, da me opravljajo ia trolij« e meni ne iMlčae vesti, dam #25 nagrade, aka mi dokalejo. sa kar me obre-kajejo. namreč, da eem loveki ču-I ■ vaj. da eem pripeljal lavakeca In-ia kritiairal če* mojo ao-|vaja k tukajlnjemu rojaka L. A. aakaj je paatila, dk sem gin Shi pokazal kilo Ur da aem na kaj takega v javnoat. MeaUsaanil vp, i« po|«t ttfl ^ je rekn). de odpuali. Niaem toliko'ka J. L, da nima dovoljenja m pobolen. de bi veroval v odpaiča- i avtomobil, če pa vaak lahka vidi nje grehov In tega tudi ne p* da ga ha.. Jas mu niaem aevol ^t, ^^ d? ^ >"*• kis pelje, kakor vsrok eritl se, le pa mh. sem odjeda anslulek. mi vae ta da- povedal, da aem odkloaU ponad kalete || I bo jlede igranje. u 1 J| do sepetembra. Če mi-pe tega ne dokažete in ee ne poeluŽi te ponujenih $25, bom emetrel vnskogar, kl me je «{hrekaval ^ te^ifar je v reanici. Vaak aam ve, ko«n ae }iče. — Fred Delovanje organizacije F. L. L S. (Konec.) lnako zanimive in značilne za obeeg delovanja te organiaacije ao številke o uslugah, atorienih poe-diacem. ki ao ee obrnili lia P. L. h 8. Tekom prvih šest mesecev tega leta, oe je obrnilo na ta urad 4,841 aa pomoč v svojih talkočah s dohodninskim davkom, naturalizacijo, vknjižbo na javno zemljišče, priseljevanjem, zdravatvom, oekrbo otrok in drugimi problemi, Peterimi ee federalne vlade u-kvarja. Te oeehe ao prineale 6^)31 problemov v rečitev, kar je. zahtevalo 13,220 uradnih poalov v obliki soetaakov, pisem, pogovorov vladnimi Činitelji, brzojevk in mnogohrojnih drugih intervencij V svrho rešitve dotične težkoče. Istočasno je došlo 1,220 vprašanj a atrani tujejezičnih in dmgih or-ganlzaeij, na katera ae je odgovo- riloT^ j; Volna posledica te individualne službe je podlaga, ki je a tem dana vladnim departmentom sa pri-mernejše upravlianje. priaeljenše. vlh problemov. Znnčileft v tem po-f ledu je dohoderinaki zakon od L 1918. Ta organiaaoija je dokazalo vladnim Člniteljcm, v čigar de-lokros ta stvar apada, da ao nekatere označbe in določbe v dotič-nem askonu povrročevalo,' da eo bili mnogi tujerodoi pogreino kla. aifieirani in preveč obdavčeni. Novi aakon od 1. 1921 veebujc razne spremembe, ki jih je P. h. I. 8. priporočal federalni davčni obla-ati "8'ureau oMnternal'Revenue." Ta urad je tudi aprejel priporočila te organizacije glede sprememb »ekatpr$h tiskovin in postopanja v iiv$iev0tjtt t^ra zakona. ^ Ta oba faktorja, zalaganje tu-jerodcev a natančnimi informaoi-jemi in apremembe zakona in njegovega upršvljanja, imata sa posledico, da dandanea povprečno le deeet oseb potrebuje pomoči v stvari dohodninskega: davka m sahtevali to pomoč pred dvema letoma. To jo stvsron uspeh v pri-sadevanju, da se prepreči krivične postopanje proti priseljencem. Poleg tega delovanja Foreign Lapguege Informetion Barvice zalega ameriiko angleiko časopisje in ustanove, visoke Šole in vseučlUiša s brezplačnimi infor-mecijami o tujerodeih. Svrha fe-ga delovanja je, da ae nudi rodnim Amerikaneem pravilna tflika 0 razmerah med tujerodci, kakršne ao izraiene potom njihovega čeaopiaja in njegovih leatnih organizacij. To ae vrii e Um, da F. L. I.' S. pošilja vaak teden v angleškem prevodu pregled najbolj repreaen-Utivnih uredniških členkov ls tu-jejezi&tih časopisov, nadSlje en. krat na meeee neki preglej tako. aveni MeUp^heet,, vsebujoči vesti o delovanju vmee poedinih tu-jejeričnih skupin v vaeh delih Zdrulenik drisv. Organizacija It-daje tudi avoj meaečnl "Bullctin" v angleškem jesiku, v katerem ae razpravljajo razne strani situael-jc naiege tujerodnega prebival- etva. v ' u Te informkeijeke službe se poslužuje 76 vlednih oddelkov in u-radov in kongreeijonalnih • odbo-280 ameriških angleških če- aopiaov ia SIS prosvetnih aavodov, na pr.*kolegiji, vseučilišč, in po-leg še reane soeljalne usteaovs in poodlnei. 8 tem svojim "tolmačenjem priseljence ▼ Ameriki" Foreign Lengnage Informetion Service vrli jako važno nalogo, ker a tem priepeva, de ae odprt-vijo razni krivi pojmi in neepo-reaumljenje, ki se uko pogosto pojevljajo v nekaterih krogih rodnih Amerikeneev z ozirom na 1 njerodee in njihovo delovanje. Svojo delo lavrluje Foreign aek, zastopnik v Washingtonu, u. atopnik na Ki lis Islandu, ravna-telj in podravnatelj. Ta-le skupej s upravitelji poedinih oddelkov Bfstavljajo ravnate!jaki uprsvui avfet. Vsak oddelek ima svoje o. sob je, ki obatojl iz oaeb poedinc jezikovne skupine. Dodatno k n. pravnemu osobju U ustanova u-živa aodeloranje poevetovaln^s odbora, ki je'aeaUvljen od teh js-ko u važen ih Amerikancčv vsens-rodnega slovesa: JuUa C. L«th-rop, AUen T. Burna, Mrs. Willsrd Straight, George McAneny in John Palmfr Gavlt kot predsednika. Foreign Languege Informetion Service je nfodVisna, strogo ne-politična, nesektaraka in nepro-pagandiatična ustanova, ki je bi-la uaUnovljena L 1918 od federalne vlada, kot informacijska služba za lujejezične časopise te. kom vojne in je ^aaneje nadalje-vala in razvila svojo prvotno ns-l^go. Ker je vss njens služba brezplačna, mnogi vprašujejo, kdo financira to delo. Radi doseženega uapehe in, ker ni tekom eelega svojega obstanka nikdar odstranila od avojega neodvisnega sna-Čaja, aU dxt filentropična in proevetna aklada, Commonwealth Fund in l4eura Spelman Ročke-fellcr Fund, odkazala lani potrebna sredstva at vzdrževanje te or-ganiaacije. b* dejatvo, da je vsa avrha organizacije F. L. I. 8. bila vedno ta, dt daje ttjjcjezičnim časopisom in tujerodcem nepri-stranake in neaObične informacije, navodila in ualuge, je omogočilo njen obatanek in njeno eedanjo financijalno podporo. S tem, dt sodeluje s uststovs-mi in prirodnimi udruienji tuje-rodnega prebivalatva, ne pa njim natprotuje. ai je Foreign Lang-utge Information Service atekel njihovo zaupanje. Oaobje Jugoslovanskega oddel. ka obetoji iz eledečih uradnikov t Ivan Mladinee, upravitelj in ts-atopnik organizacije na Ellis Is-landu. rodom Delmatinee; Rajner F. Hltča, ao-upravitelj in načelnik priseljeniškega odbora F. L. t 8., rodom primonkl Slovenec; t y Mlas Stephanie Podgornik, taj. nict; Frtnjo Mladineo, pomožni uradnik.'-/M,* .f dal ril, ^ da aem rea govoril aH ato-aem torej pripravljen pttčati New Tork. (Jugoslovanski od. delek F. L. I. S.) Ali je. poita Zdruienih držav odgovorna sa uapeh poroke, do ketere je prišlo veled oglasov v čaaopisih ali valed dvorjenje potom pošte f To vprašanje ae adi morda smešno,-ali "aolieitatorV (pravdnik) poštnege departmenta mora več-krat tekom leta odgovtrjeti na Uka-le vprašanja, aevede nega. tivno. / - Ž&gmsf^fc- Pravni oddelek poštnega de* partmenta dobiva akoraj vsak dan pisma od atrani zapuščenih neveet, obupanih in beenečih v avojl nesreči, ki zahtevajo, naj jim vlada pomaga najti ubegle mole, in proeijo, nej ae jim pomaga spraviti jih ne tošno klop. V neketerih slučajih te žene obdoU injejo poštno upravo radi svojih sakonskih nadlog'ln sahtevsjo odškodnino, češ da je pošta ns-ravnost kriva, ker da vsa ljube, sen je bllt napravljene potom po* šte. Izvleček Iz enege tekegs pi-i kateremu je mnogo drugih slišnih se glasi: , . "Želim znati, dt-U morem tožiti evojege mole, poročili smo se pomočjo dopisnegs društvs, ki je ogleševtlo v časopisih, in cv tri je jloeltl dentr potom poštne nekaznice, da pridem k njemu ia poročim. Dvoril mi je tudi potom pošte. Po poroki me je rane-marjal in končno povsem zs pustil. Obvestite me, df-li morem kaj doseči potom poštnege de* partmenU, ksr se je vee sojin posel, kskor dogovor o podrobno, stih poroke, vodil iaključno pismenim potom." Teke vprašanje 0 nejdejo hiter Unguage Information Service po-1 ?J*nror S* ,t1ranl tom šeatnajstih tujejesičnih oddOl- 5tttor*' ki »^i*"1 kov, ki so: češki, slovaiki, denski, d\1??lu ^ tu mhlr*' °f* tlnaki, nemškh mtdjtraki, M- P^A doaUvlja pi^a, in da jaaski. lidovaki, jugoslovanski ** (slovenski In arbo-hrvataki) lit-H*"^ ? vinaki, norveški, poljaki. rnswJbrMVMtnik WiBih švedski ia ukrajinski oddeljek je upretljon tišne narod noet i, rajo temeljito oatdje. j^ik~!*o |koiuklk do v i no In probleme dolilne avoje j . ---^— ' skupine, ampak ki aevede tudi USTVIOA UBSDVlftTVA. dobro poaaavajo emeriSke razme- 1 ~ -i_ rv. Poleg teh tujejeaičaih oddel- OranviOa, HL - Spravite Ve-kov ebetojsjn še aledeči oddelki: šo aadevn naprej pa tolUo^ak. Ameriean Press Burean (sa eaae-1 Dokler zadeve ni rešena po »a-!" J*vi»oet). oddelek za raaia- štaneah, bi bUo aeemieeba eprer-kovtnjt ia kajiliso, ststističai od-lljati jo v javnost. - Pozdrav! Doliaki en.ki oraaveetnih ljubimcev, tetjnia » sekiVaak t ak ■•kaneke aveae. Nedelje ee ji deljen od e. Te informacije je odposlal ivezni biro sa poduk v ovojem poročilu Učiteljski uniji v New Torku. Preiskava jc dalje dognele, de učitelji v meetih s prebivalci od 10,000 do 2l,Q00 tudi nieo dobro plačani, *Sjtl tudi v tej akupini >rejeme petnejat odstotkov uči teljev na leto manj kot tisoč dolarjev plače. V meetih, ki imajo od 25,000 do 100,000 prebivalcev, prejema sedem odstotkov učiteljev na javnih šolah manj kot tisoč dolarjev ptafte na leto. V me •tih, Id iaiajo več ko sto tisoč pre bivelcev, prejemejo ufctelji naj-manj $1,200 na leto pUče. Daairavno ao te plače niake, vendar ao viijc, kot jih prejemajo ki predučujejo na newydrflrih ve černih iolah. Na yočernih ljud skih iolah prejemajo učitelji po $3.9a plačo sa cn-večsr, na večer nih srednjih Iolah pa $6.50. Posledica takega ravnanja je, ds učitelji rajle podučujejo na večernih srednjih iolah kot na ljudskih Na ljudskih Iolah eo menjajo učitelji in učiteljice in prihajajo le mlade moli, ki imajo ie malo prakae. To povaroča, da trpi poduk. , |Poročilo pokasuje, kako slsba ao plačani tinti, katerim aU poverjena poduk in vsgoja mladina ledelovaloi srajc smagajejo Od stavkajočih izdelovskev srajc ,v newjror4ki driavi ao je vrnilo na delo le' okoli 500 delavcev, ko m podjetniki prisnali njih unijo in priatell ne njihove sahteve. Dosedaj jc popustilo lo 18S tovamar ev, toda po 45 tovsrnsh sa isdelo-vanje srajc in spodnjega oblačila je ie vedno stevke. Bairt aa organizacijo V Rochc stru zborujoča splošna ckaekutiva Amalgamated Clothmg Workere organizeoije je isdelele nečrt aa orgenisiranje vseh dosedaj le Bf* organiziranih krojačev v Plule-delphiji, Montrealu ln Baltimoru, (jer je Izbruhnila eUvka. Stav karjem v Philadelphiji bo organizacije krojačev nudile polno pod poro. Svilopredilnice popuščajo. Svi opredilniei Lewis Slik Go. in MiUer * KsU v Patereonu, N. J., sta popustili v svoji trdoglevosti ln prictali na zahteve tkalcev, ki so se po nedolgi stsvkl vrnili ns delo. — Po štirih drugih svilopre-dilniceh eo zaztavkali. Vzrok je' nezadoztne mezde ln zlzbi delovni pogoji. KAKO PR0TIDELAV8KA VLA DA SKRBI EA DBLAVOB. Perth, Zapadna AvztraUja. — Za padno-avztrzlzka vlada jc obve-stila vze unije, katerih člani so vlsdni službi, da uvede zopet o-sem in štirideect ur dela v tednu in da qiiža mezdo za dvanajst oen tov nz dan, ld se fceznejc zopet znižs za osem in štirideset centov na teden. EMIL HERMAN BQ GOVORIL V OHIOAOU. | Chicago, UL — Emil Herman, znan socisliatični govornik, je do-končsl svojo govorniško turo držsvsh ob Skelnatem gprovju. Dne 17. t. m. govori v Mintespo lisu, tri dni keeneje pe v St Psulu. Govoril bo v Chicagu na Delsvski praznik in na pikniku socislistične ztrznke v Rivervlew Psrku dne 3. septembre. KROJAftKI DELAVOI UST AH O VIJO ZADRUŽNO BABKO. Rochester, M. T. KrojeŠk delavci, organizireni v A m al ga zmted Olothing Wbrkers of Ame ries ustenove po izjevi Sidney 11 l mana, predsednika orgeniz* eije, v tukajšnjem mestu svojo udružno banko. Ta orgenizecije je nedevno ustanovila zedoižno banko v Chieegu in zdej^se ekse kutivni odbor rezgoverje o načr tu, ds se ustenovi benke tudi ♦"m mestu. Poljaka bo izvažala lito. Varšava. — Poljaka bo produ-<-!rslt to leto eno petino več pše-niee ln ril kot v preteklem letu kakor jc rezvidno po uradni štatl »liki. letina jc uepcla nad pričakovanjem. Dočim ni pomladi rad Vremenekih neprilik kazalo žito dobrega uspehe, se je polcji obrnilo ns bolje, Precej žita bo priprav Ijcnega sa lavoz, ker bo bresdvo-| zm zelo vplivalo na cepo na evropskih žitnih trgih. Kubanski vojaki ao streljali aa Havane, Kube. — Vojaški od-dclek Is Onere je'streljal na mno *»«" M0 delavcev s otoke Jamajka. ki ao bili aeposlenl pri eled-k orni tov srni. Streljali ee na nje jih je obdolžil polkovnik Kdusrdo Pujol, da eo nekje v bli žiai napadli vojake. Množica ^iaU pred otreli ia pošek, vendar "cljanje ni ponehalo in Ml Hen mrtev ter vet ranjenih V aat, ds ao delavci napadli vojake, tr*lije val domečmi, da jc IsmiUje-ne, /ata toliko bolj obsojajo bm-'elal nastop vojaštva ned mirnim Podpore: Ze eno dete, $8- aa tedea. > Upre vet Podporo izdaje Proba-te Court Sodni aredaik preisku- je elučej ia poroča sodišču. Sredstva: Ia Couatj skladov. RAZNO. je bol- v i i ta< Ml Zakoni o materin-sM pokoJnlnL VL ' — . ir ' \ New Tork. (Jugoslovanski od delek F. L. L H.) Prafico do podpore iaujo ina-tere-vdove oziroma rezporolene in aapušiene matere, katerih molje ao popolnome onesposobljeni ali oe nahajajo v saporu o* ziroms v kaki drugI drlavni u-stanovi. Pogoji: Da pe mati nahaja v takem gospodsrskem ftgnju, da ni v steni^ oskrboveti in icobrzleve-ti avojegh otroka ; mati mora biti epoeobne za oekrbo zvojega o-troke, itcdljiva in dobrega ašo-ralnega snela ja, Nastanjenoat: Mati mora Že atanovati dve leti v dotičnem Countjr. Starost: Otrok azora biti pod J6. letom. Podpore: Najvišja ze veako družino, $25. ne mezee (v denar ju ali potrebičineh); Za slučsj potrebe eo podpore lahko povila. Uprava: , Podporo izdajajo Commissionerz na priporočilo oa-bore trojice, ecetavljen od treh žensk, Imenovanih aa ^aak slučaj od Gountj Oommissioners. Sredstvo: Podpore ee isplečuje iž^blagajne dotične Countj. I ~ Vt' 4eč ainčka je roko je oče hodil po mestnem parka. "Kake ee imenuje te dreve, e*ot" "Jesen." "Jesen, ali redi kal" . H« i * "Na." "Ali je doati jeeenovt" "Jako mnogo" "Ali je jeeen dreve f" '"Gotovo, norček ti." "Pa ne raaajo vei jeseni kij t" "Ne, drugod po svata tudi rase jo." "iii si la kdaj* štel jeaaaet OŠe ni 4al odgovora. "Povej mi oče, koliko perae je na tem jeeeau. Ali jih je vel hol tisoči" / "Mnogo več.'1 "Koliko!" "Ne vem tega," "Zakaj n^ val, ali jih nlal nikoli Itelf" "Ne, - sU, daj ie enkrat mir," "Povej oče, zakaj nizi štel, ko. Uko parol ja aa jeeenn." "Ne vprašuj tako neumno Vel, da^ nimam zato laaa." i"Nimal£aat - Nimaš čaaa T fitcl bi jih pa le lahko, ia bi hotel." "Da." |"Povej oče, ali jih hol Itel, "Ne, drafae."TT "Zakej ne, ole, povej, zakaj al." "Zakaj, zakaj. Tak, nehaj le enkrat a svojim vefalm zakaj. Ker to nima amlal#." "Povej mi, ©14, ke zvečer i mamo ia striaem Jujei karta ali ime to kek smisel!" ) Oeoa ss aaj val mJs na zveSaT — Na to vprelenje bo najbrla vaakdo predvsem rrtalt kraka. Pri vsem tem pe bi morda dvomil in ai a»ielil, kaj, čs ns po ta aajvei rile, kajti od* ajegs liri Um ns daljnem vahodu la A-siji QpO. milijonov problva|oev, to ee previ nsjmsnj toliko ljudi kolikor po vaak dragih dallk sveta. V Aziji pojejo val rila kot v Evropi In Ameriki krak$ in krompirje zkupftj . Jelen In Malajka. Po N Jmjumu Po večerji smo sedeli v veliki dvoreni upraviteljevega poslopja Sumatri. Večerni veter je pihal akosl odprta vrata in prinalal mo lan vonj po tobaki^la nasadov.Dru ge sobe obkrožene od palm in banan so odsevale ob jesnept sijaju bledega mesees. Poelopje jo po stavljeno ob robu goeda ln slišali to se glesovl prihajajočih dslav ki no ravnoker pobili a sekirami veliko kačo. Poveaall ao jo na dolga kola in prinesli pred po alopje upravitelja. Zadaj sa kuhi njo se jo pologi napol razmeear jeno. Obsevana od luči s sevajoči Ml ranami je iagledala kot etra Ina aver. To je povzročilo, da aalo al pričeli pripovedovati dolivljaje o lovih nad divjimi zvermi. Nekdo je povedel, da mu ja ave Čer vnaečemu ae a avtomobilom ne-nadoma zaatavil pot ograaaa* tiger. Stal je mirno ob kraja fa) zrl v luč avtomobila, nato ja glaano aarjul ia akočU v goad. Nekdo dragi jo pripovedoval s Dvorana naloga poelopje je ob-krolana od ^ spredaj, zadaj In o boh strani a pašniki ia paliaaf* Na daa sadajege božiča, ka ja lepo evotelo drevja, je lla mojo šene po otroke na travnik, da jim bo raadellla pripravljena darila. Ko ja prišla domov, je videla iz hiše mirno prihajajočega tigre. Kore aai ja počasi, aa ozirala ee ne no-beno strsn in se mlmh oddaljil v v goad. Vei ao trepetali strahu, ko ao prllli v Mla, pa nlao videli drage ikode kot prevrnjen stol. Tedaj ja začel pripovedovati aai goetitelj upravitelj Sumatra zgodbo a jelenu in Ifalajkl. Domačini Malajai ao vedeli sa njegovo dopadenje do mladik U-vali In nekoč ata mu prinesle dva Mklejca jeisna-mladiča lagladal ^^de ni več star od dveh ali trah L Uprevitelj nI vedel, kako bi gojil mladiča, lel je zvelor v klub Ina tam pripovedoval Ko je bil le davno končan pogovor o mladem jalano, ja prilal v aobo zloga ia SliTiMb NartdBi i liif.riUi ■ I Podporei Jcdnoti I a kara. IT. Jaalja 100T v državi IlUaais. GLAVNI ITAK. aSST-SS SO. LAWMDALK AVg., CHICAGO. ILLINOIS, laviiavalni odbori UPRAVNI OOatKi Aadra« VMriah, H. P. D T, tthaar Tark, tojalk UlaUInca Ika Vaariak. nrašalk gUfUa Jai« lUvartaik« t/u #|.vv i W. Har St.. Sariagllalš, IU., Martia Ptad A. Vider, Ban STS. 11». Mioa^ ^ M. Goriak, 414 W. Har Sl^ ronoTNi oosf.k. Jaha aaadaadsUh, 4S4 W. "" Sslsaalbsa, Bm ZTf. 'na>4«rWa, 6bU, Pr JA-TqU1J, Bm 161, Utaeaaaa. Pa. IpiisifkM, BOLNIŠKI ODSKKi OSBKBNJK OKBOSJ81 Bla* N««ak. afašs.šmik. HIT4I S. Uvažala Av« VZHODNO OKBOiJKi Jsf^ AmWakl, Baa Sat, Maa. Baa, Pa. Jaha Gvašali, I4SSI P«M»«r Ava., aavalaad, O. Nadzorniidbor; odbori Bt^M Me. 1 VBHOVNI IDBAVNtKi Dr. P. J. Kara, OSOS St. CUlr Av., ClaaaUad, O. POBOBU--ICaraspaa4aaca a si- a4k*mllii, hi 4*laJ« v glavaaai aeadu» rrastS aauaa, pssassaaiaa aaeearaaa* aaaara. •»*»* ■■«■» #a aaarai« .^Artrtr, v" ~ *** UJ *—" ^ Jmmmi aai al bimuIIi aalaaL bbPbIbIbb ll asUk VIB kli t ^ --94Ba MwMW vBMf^ BBBe 1 1 1 1 < "BEDASTI »AOBO" JB ZNA- "tblrrr oodbbnik ■ao povedal, da je zunaj neka žaneke, lilija pripi ga jelena. H bavo ao puatlll Maiajkl, aaj vato- ja pripravljena dojiti mlade-jelena. Vai ao ze smejali. Ba SB* MARTLAVD. - Pravico do podpore imajo ml-tere-vdove. Pogoji: Dz meti ni v gmotnem etenju, da bi mogla dajati avoje-Inu otroku potrebno ozkrbo ln vzgbjo; dz je pomoč potrebne, eko naj otrok »oetane doma pri materi. Mati ne zme posedovati ni premičnin ni nepreaUčnia re-zun hišnih potrebščin. Mati mora biti spopobnz ze vzgajanje zvojega otroka in ta more Šiveti c njo. * Zunsnji seslužek. Meti eme bli ti zaposlene izven hiše določeno število dni ne teden s dovoljenjem sodišče. Nestenjenost: Meti mora stanovati že tri lete V dotični County ozlromz v mestu Bel tirno* re.| , ' Htsrost: Otrok more biti pod 14. letom. 4 Podpore t Ze eno dete $12 ne mesec; za drugo dete $10 aa me-pecs ze vaško nsdsljno dect, po $6. ae mesec. Nejvečja podpora za eno družino $40 nz meeee. Trajanje: Sodišče more zpre-meniti podporo vzak las in se zm-re podeljšeti do 16. leta otrokove etetosti, eko je isti ^dehen ali nesposoben se delo. . Uprava: Podporo Isdeje Juve-nile Court eli Circuit Court aa pri poroko ?d Countjr Commieelo-ners ali Beltimore Boerd of Mo-Uicrs Relief. Te oblsstl preiskuje-jo vaar elučej ia kasneje nadzirajo in ebieknjejo delilne družine po enkret vseke dve meseee. • Sredstva: Iz meatnih in Countjr cktodev. 1 Przvico do podpore Imajo zm-tare: vdove, zepušAene. aeperoča ae. eli katerih možje m aehajejo v državnih saporih eli v Mvodih m nmobolne la v drugih drievnib •etanovah. Pore jI: Da je meti drMnalne in > dele od nje odvisno la za-pnščoao. Oaa asora Mli ra aak rkava nje deieU. Slaroat t Otroci pod 17 poltae. "Novi Mcrišk® Icipafica CrfAIDCT v Londonu, ki je ladalala ravne-kar kip ailadsMmmorks, trdi, ds je ^ umetaiškegs stsliščs tsmor ske laaa mnogo vleplS od belo-N joa kip še . imenuje svat", ki pradauvlja aravstvsao sliko Is A**tks. Telesnim oblikam kipa ree ne sm-re aihče oponsšsti. "Jaz zem mnenja," je rekla nmetniaa C res mer, Vda ea najdejo po da-bovitostl ia Mleeaik oblikah saj-lepše leni v južnih držsvsh A-merihc, aato aem ei tudi isvoliU sa izdelavo Mmorko, ki aaj predstvalja novi svst. V i>čck a-merlikc zemorke je globoka asi-stična lepota ia topla jaaaoet dale alje v očeh samoreko loae tolike laraalteišo in teple kot pri oelopoltnlk. Čudim m le, da Is tekom etolatlj niso umetniki, aU-karji ^a kipaijl našli v zamor-kak vae te lapote. Zemorke je po avojlk obraznih potezah la tele snih oMtkak mnogo privlalB$j-ša od belopoltae." Teko je rekla belopoltae lene ia la umetalee povrhu, todk ali mera biti vsied tega le resnica, le oaa taho pove t Najdba nanaaašMBL — V geologičai ia psnteolaški oddelek snenostnih sbirk aa Lpjoaeki aalvorsi ao prod kratkem ieleHIi ogroauM a-koetje v dolini Saone najdenega foeaaege alona. ki je po dagaa-njih moral pred davnim llveti ae aadSkJih francoskih t|ek. Telo or-jolkega slona je amrgle biti nekaj nenavadnega. Pri krbtu aad pleši je okootje visoko sedem jed »v la dva ogromae aobova znašata v premeru tretjiao jer ds. Zobovc sta okrašena »endar se sodi. ds ste morala biti dolge po Miri je rde. * H Pojavila se js v sobo mala de- jim polnim obrssom ter llroklad nosniesmi. Upravitelj ji je rekel i Lepa sil NI gs rasumala in kaaa* iS js nassj na hrbet, kjer ja imela v povoju sevko dote in povečano v košku. UM so j| pojeenjmU, praa. Nekdo je prl-i Ta bi lahko lo varedllh konja is Nila. Tal ao ae amejall in med tam je uprevitelj sklenil pogodbo s W lajko, da bo dobivala goldiaar vsaki teden, tako dolgo dokler bo potrebna ss rejo jclcau. Upravitelj je prilel posno zve-Čsksl gs je mela>ki sluga la ga sprejel s beeedemit Tu'an, Malsjci vado mnogo akriv* o os t nih reči. Spremenijo la takoj takko v avoj meč,kako etro knjigo ali kameaje. Uamrtlmo te lahkeTu' en, in U m ne pazil Nil ne pazil, da bi ne umrl la le ali hočemo, ni-kdo ti aoibo mogel ponmgati, ko U ml povzročimo amrt. Zavili bi tvoja telo v predi V O mladega bam* basa. Babus Mala bo vzredila tvo-jega jelene. Kdor ljubi zveri, goad in rotaTjc prijatelj Malajasv* ki tadl ljubijo te atvsrl." Uprevitelj ee mu je aaiejel Dragega dne j« prišla4MsiC Napravili ao poiakus s atzllm jele* nom. lačni mledil je divje prijM m prsi, ki jik je odpel. Žena ge je aneU privaditi In nI mu puetlla, ko jo grisol, teko je kiiielu poatel pohleven la M ji vedno mimo la potrpežljivo pribil žal. sa.ila je la mladič je polenll traven mirno In ubolao ter aa JI dokrikal, dokler ara al dovolila dele ovojih pra, ne dm«o pra pa ja IbmU svoj« dota. Taka jo branile Baveškege la Doto. ki js mnr la bil nežen bolj od vaaka n* kročenS Hvali. To mehkobo ao mu prieojall po /tem, ker ao ga dojila llretio pa ja la vedno dobival od sle leno In ko jo je vi<|el odkod prihajati je poatel neetipen In jih tekal naeproti. Dobrlkal ae ji ja In aa vapanjal okoli nja#ko je odha- GledaTje aa njo tako dolgo, da je iagjaila izpred oči pri tam pa ovl* HI la mukal Želostno. 0a nI mogla laaa prlU k njemu ta ja moral kdo drugI prinezti bra no, ga nI puztU k aabi. Proti vaa ksmu tujcu, ki mu js nudil hrs bo ,se js saganjal z avojlml hitro rastoMml rogovi ln ka^lu ze nI u pal nihče vel blizu njega. Dali ao lilaato pregrajo ia mu meta U Uvel aa lioo, Puatil ja hraBo la hodil nepotrpežJivo, pričakujoč svoja dojiteljico. tele tedaj je pri-čel jeztli ko je videl evojo dojite* iwojj1a oiaiaj^lta icna priJl eel daa. Zunaj dalal na polju je dobila koa Mmlje. kjer je aaaa dUe tobak In m je pri obdelova ladrlala. Zjutraj je povoaala aa hrbet avoje dete In odlla. Jelen al val jedel. Tedaj jI js rekel u-pravitelj, nej vrakl dan praj kot odide na^olje pride k jelenu, da bo M val jedle. ftaaledaje jutro je hotela že^a to slariti. Imela je aa Mbl poljako orodje In otroke. Otrok je bil la len In prilel jokati v kolu na hrbtu, dokler ga nI mati vzele ven ia pfUianlla nz gole praa. Otrok ja Uko molčal In tdko je De a njim aa pregrajo k jelenu. Nmlale* od vrat je atal jelen. Nenadoma m ja sagnsi proti Ženi la atrgal a rogo vi otroka dojiteljie! na tla, tudi kal jI ja sns! s hrbta in ga popol raadejal. ' *f ' V' Data je bilo vse ranjeno od rogov rssjsrjenega jelene In umrlo drugI dan. NM vel ai hotele Malajka Iti h jelenu, ni ga vel dojiU In odlla od Um. Tedaj je aalel HI ratt mladi jelen, leloet ga je ubl-jele la nehega dne ao ga našli poginjenega ae frfillu. Tu je ni bile rezllke med šlova* kom in livalja po lotih. Pokaže-la ae je, da je Mi Adam kakor jelen Iz lotege zemeljskega prahu, da ete obe enoko ljubila la aovra- vedao ae desni atranl ae je redile, jelen na M etreni pa )e bilo Is tudi hrane porabil oMuifir7 BU jo ljuboeumea, kar jc prvo evajstvo, katero jc bil golš opasHI ne a jem. Zegsajsl ss je v dete .sesajoče ne njegovi levi straal la očivldn« IrtO svejags Počasi rsdešsp oe eodojeaec. Je* silo ga js, da more deliti breao s detetom, nervozno je saOgoval glSve ia te dojHeljics ga je kroti* Is, ds je eoUjil miren. Kon/ ps lena- le nI vel sm«la dojiti a* traka ki jelena ekeoem. Jelen je polael od racal in le *sksl okoli ML Bližal m pnjateljaki Dss Moinee, U. — V Welling-ford Kleparju, anamsnltem god* beniku In načelniku departmenta za godbo na Drakovl univerzi, so apoanall "bedaatega nagea", ki ftrali lena zzdnjs dva meseca v Dn Ifsluesu. Prijeli m ga, ko sa je nag aprehajal po ulieah. Odvalil ao ga aa potieijzko poatajo, kjer ae dognali, kdo ja, Iapuztill zo ga, ko je bilo aanj potlplzzno poročilo v zneahu tizol dolarjev. OBJAVA. Ueneralal koasulat v Chioagu nsproše vm spodaj opiMae rojake ia veakogar, ki bi vedel o njih dati > kako obvoatilo, da blagovoli o njih aporalltl. 1. Simon Bavolcvšek, h j« zad-njič javil pred letom dni avojl leni Mariji v Trst. Žival je v Weat Prankfortu, Ul, It. 501». t. Frank Zalokar, rojen leta 1877 v M. Ochiiku, polu St. Ru-pert, Dol., Slovenija. Kednjiš m je jevil lani IcU lOlft Is Mescou-taha, III., It. 6468. 8. Leopold Karnlčnik iz Cap* Ije, polU Vransko, prUkl v Ameriko late 1810, ln m Je jevil sad-ojič avojl lani iz Shebopgana, Wiz.^lt. 4850. Iz pizerne OcncMlnege konzulata kndjevlnc SHl. v Chlszgu, lil., US So. Dearborn Str. POTRHBIMRMO IZUCBNK SfiAMNIKARICB ZA DBI/) PBIJAVITK H K TAKOJ PRI i H. H. HEVMAN OOMPANT 19 HO. WABAMIf AVE. 1 MJLUOV OTBOK T AHBBltU O. 0. — ftuvni biro poroče, da j* Med emeriškiml otroci od 10 do 11 krte 1.060,858 dele vae v, ki el služijo vsakdaajl »a kakorlnlm koli opravlja-dela Med ilmi otreci je 118 dol kav, de opravlja delo, deklic ga M odototkev Poročila eeae-čaje, da je od loU 1810 ponehale zapeljevanje otrok, la eiior eo je v peljcdcUrtvu setiaU na 64A, rudnikih SOJ U mehsnišai Mu atriji 88 edetatkov. Pri dragih la daetrijah pe je aepoeljeveaje •trak povečalo aa 118 POZOR SLOVBBKB. Miušbo dobi Sloveaka pri dru-šini, aa aplošns hilna dsla in akr-beti aa otroks ,najmlajši ja atar 4 leta. Plala po dogovoru. Katero vcecJi sprejeti u službo naj piše aa pojaenila, ali pa naj m osebno prijavi na naelov i F* N, Boz 821, Chrietopher, Ul. (Adv.) kraj, mislita na stari Mitu Ave« Naw Varh Ckf. •gKSaSS aeadala sinfcn^ii Utilia aa vee vaiaa arakasoieka Itelie as ^smraajs v stori kraj la Mešala lajeve aa dabaaa eeeb "ja zšaragekreje la druge ae* Za aadaljaa psInsNi a nMe ee staraj aaveiaal aa- Ureneh, Jorkica Agičeva. Pov«t. Hrvaško apiaal Ka. fiendor-Ojelakt Prevel Fr. Orel. mmrmmrr{^rT„„m,n,»1JMllII —IMII MMM^M , (Dalje.) — Da, da, goaplea! Lo ne pozabite, da jo neki umni francoski pisatelj izrekel: NI je bujie sveri, ne v seherski puičovi, oe v pragozdovih Amerike, ne v nedostopnih kotih Oange, nego je aolomeičan. Tako je. Predobro poznam te dobre, nedolžne dušice — je zvrifl Smil janovič grenko in fmerno. — Najbolje je, »le se človek ne brigm za-nje, je pridodel Redmanovič. jj "Ali ti je čuden, U Smiljenovič!" — je po-mislila Jorkica pri sebi, a se divile Redmenovičo, ki je a Uko mirno samozeveatjo ispregovoril one Štiri besede. Izrrk letih je bil neoeveden. Iegovo-ril jih je bil madjarskim naglasom. Jurkiei ni ugejalo to, ali primati si je morale, de jej njegov glas vrlo ugeje. — Kadar ima človek svoje oprevilo, povsod mu je lehko — je nodeljevelo dekle, eli tekoj se je spomnilo prejšnjih razgovorov svojih sopotnikov tretjega razreda ter spoznalo, do govori neresnico. — "Živila" pospiee 1 — je vzkliknil veseli doktor. — A ti, grozni pesimiet drugače po vrlo dragi mi sodnik, čemu plelil gospico ie v naprej I Lepo vem bo, krasno, — posebno fte kekor mle-denki tekega obrazka. Jurkiee se je obrnilo vatran. Ni jej bilo po godu, de je OIsvsrevič teko govoril.. Tudi Redmanovič ge je po strani io nesodovoljno poglede! in ie, de prekine U način zabave, vpraša! doktorje, do kedej se vsUvi no Dunaju. r- Dve eli tri meseee. Preučiti nameravam v javni botaBniei in ne kliniki neke nove kirar-gične metode. — Ha j ai komaj dovriil študije 1 — oni je preseke! beeedo Smiljenovič. — Pri nos, bratec moj, je vedno koj novega. Tem, — okolu Beliča pridem v Pazarince k Me-lečevičevim. Bržkonč bol tedej tudi ti ie tem, ne-li Henibal f mm Ne nem. Tedej pričenje lov pri grofu [orfeldu v Bana tu, po riajbrže, do m go odelo* ir Vlek m je priblilovol lokanjtkemu mostu, j® jjoICA^AI 1 rajone jp^ io j® govoriti o elabi končtrukelji iitega, o nevarneetf, si jej jo toko lohkomiiljeno izposUvljsno živijo-nje potnikov. Preitreleno ge jo poalulole Jnrkl-eo. A Radmanovtt, kekor do je opazil dekličino bojaeen, ao je proackel besedo, uverevol vse, do ni ttlkake nevernosti ter pripovedovel, de so s-toerlko&flki mostovi igraje i ie bolj jednoetov-no. Jurkiee ga je se zahvaUi ostjo pogledalo. Ml-elile si jot "On noče, do oo plallm. Koko doberl i-" in proti lootni volji eto jej očeei daljiim po gledom obtičali ne zagorelem in ponoanem Ho-ni bal ovc ni obrazu. \ Ko je vlak doopol do zloglesnsge mostu in i dolgim Iviifom oonočil, de as preboje češenj, tedaj jo Redmenovič pričel zenimivo pripovedovati o ovojih dofivljojih v Afriki, teko. do nikfte od drulbo ni mielil no nevarni preles. Sieer sc je čutilo in sliialo ikripenje lesenih, stebrov in gred, o atrahu ni bilo. "(Hej, glej t — vae to pripoveduje, do ne mislimo ne most, — prav dober človek jot A keko srčen je — 1" — je govorilo Jurkiee se-ms M-ae lo pod utisom Hauibelovego pripovedo-voojo. , ' V" 'j m V 2ekonju so izstopili. Med tem ko je Red-oanovič pomogel Jurkiei, de je stopile i vogooe, obrole ste Oleverevič ln Smiljenič njene stvori, dO jih poneao. Tudi Henibal je 8miljenlču odvzel jeden omot ter ge neoel. OlavareviČ je povprelel Jurkieo. de li si je oskrbele prenočUče? No te tra-lek ni pomislil ne oče njen* niti ono saau.Osup-nile je. Smiljenovič jo je povabil v gostilno, o eoa nI hotele nikekor, Oleverevič po jej je doka-sovol, de moro vstopiti, eko sploh hoče dobiti so- bo. To jo je prepričelo. Vstopile je toraJ s tremi v restavracijo. Ali ~ četudi je OlavareviČ tekoj vpreiel se aobo, odgovorili ao mu, 'do ni nI- „ jedne več ne reepolago. Smiljenič, ki ai jo je bil norečil le v Kriieveib, je ponudil sedaj svojo Jurkiei. — A vif Nikekor ne, gospod. Ta Irtva bi vee preveč Umučlla. — Poslulite se, gospica » Pomislite, de druge oobe ni 1 —• Resnično, gospod sodnik, sa vas bo telko, ko nimate prenočišča. A temu lahko pomoremo. Jez imem zagotovljeno sobo ie od včeraj oem. Ako odpotujem na Dunaj, je ne potrebujem, — oko pa ostanem, liltka ta stvar vame. Ooapico sO poslu!« moje sobe, a vi ohdrlite svojo, Redmanovič je te besede izrekel tako odločno. de se mu nihče ni proti vil. Jurkica se mu je ssmo jednoetavno zahvalila. Vlek Osi jek-Dunaj je tloapel, s gospe Rad manovičeve ni bilo. Hambalu torej ni trebalo potovati dalje. Deset minut !«• je čakal vlek, aato pa je OlavareviČ sosel blilnjo »tolieo ter naročil večerje, s ketero so mu postregli tskoj, Radmano-vič pe je naročil poetrelčeku, da spravi Jurkiii* ne Stvari v sobo, Do tedaj jo «tala ona v koto pri vratih. OlavareviČ pa sc je spomnil nočeao, pustil jed ter priatopN k njej. — Oospiea. skoraj bi bil poaebil. V Pnaerin-eii ete vi gotovo uepoanani, a Irpa mieol mi je -Bvoji aeatriiMni Irmi hrzojavim. do vee ■e hran«, in stanovanje. Vrlo dobro se vem ho godilo tem. — Ne dveoiim. sli — ne b<,m li nad talna 9 — Nikekor ne I Irms \ «m jf vmoIo deklo. ve. 4ao vedre Me. — v«rlil„ jo ho. Tekaj >j hc nojevim- — Ne loka jc JurMčtnega odgovore, od. hitel Jo M. o vrnil a« malo sa te« ter jovil. de jo aruM ver. -v, A prodno tf je imel ml iti vlak, ae ja Jurhiea poalnvila ed drvilbe |er ee <« l prs vila v avoje neb«. Oleverevič je iadeet gledal svoje zuanee ia Blagajna velikega rea ne vem — De aiooa tak. kakor sesa. Bog mi je pričo I — zaljubil bi ae ve-njo. Le poglejte, junaki vil Skoraj do niaesa videl le teko dovrfeaege bitja 1 — Ah, vse je lepo. Ne Redaunovil, ne Smiljenovič niste nile ničesar, nasprotno, asoičole ste todi ko je Oleverevič ponovno sečel hveliti lepote Jur-kičino. Haoibel je sgrbenčU čelo, o doktor je brt^ Ijel dalje veoelo in lahkomifteljno, kekor nevedne ; Smiljenič pe, ki au je bledi obrez zardsi dvomljivo rdečico, je eedel tiho, zetopljen, kekor v sanjah. Vrator je pretrgol Olevareviču govor ter jevil, de peiteneki in dunojaki vlek odhajate. Vai trije eo se dvignili Smiljenič si ni upol no pla-no zbog hladnega, nočnega zraka t zato se je v dvoroni poalovil od prijatelja. Redmenovič po ga je spreail do vleke. A ke eo ie slednji povr-nil v restavracijo, naletel je no Smiljanoviče, ki ae jc prerekal se sobarico. Sobe zenj nI bilo. — Pa sto ai rekli, de jc? se je togotil pri štev. — Mislile sem, do kekor je gospod dospel š ailostivia goepodoa, do boete skupno spole V istej sobi; dve postelji ste toa, gospod po je dobrohotno odotopil sobo neki deai, — teko torej n imemo prostore oo ves. — Not — vee sea pokvaril jez, — ee je vme iel Rad mano vič. -f Sodnik, ne srdite oel Zastonj nisem lovee. Tudi aidve oe neetonivo. Pred vsem pa bova večerjele. Smiljenič se je driel nekoliko čeeo ie kislega obrezo, eli Hanibel go jo m svojim lepim, uljuft nia in zanimivim pripovedovanjem tekoj pripravil, de jc poaebil neročene oobe in vseh neprilik, ter poslučsl samo njego. Hanibel je naročil steklenico tokajca ter poprosil Smiljaniča, de ao bo zo te večer goet. — Teko in teko i — Bres aoje pomoči noeoj tekoj ne boote počiveli! — ee mu je posmejel Hanibel zvito. ~ Dolgo ie ste se rozgoverjele. Radmanovi ču so se SaUjonovičevi nooori omilili, in po tihi nešei način, kokor jih jo razvijol. Ugojelo ao jo pooobno, ho au je Smiljenič izpovedal povsea odkrito, do jo v aersičem neeprotnik slavonskega pleastvo in velepoeeotvo, U je no veliko iko-do ljudstvo iovedlo segregoeijo in koaeeeeijo. — Tudi v moji voei je bilo okoroj turikega nasilje! je dodel,Želo*tno pristev. A po vedel ni, do so au o priliki te oddaje potom rubeže ubili očete, ii-slaneghVrneta, tedej tudi reiktgo stereiino. Bo-nihal ja odkrito oriznel. do oootooenio večine Bi btto teko, kokor jo izpro videl, govori iz pouftsge prepoieenjn, niDsi ie oairito nrunai. aa noaioDa plemstvo te^volepoN^tvo ni bflo^^tekc do ao Henibol (orori it poLego^p kar. če todi m ie lo le dana snotnol dar mu Je l >ilo MMBO št od kmeti ter do jo Ha- lik psilMoU ovoiim lJudoa V področju ^^fVrV^^r ^svvppne smsanvmav >f w^^^VV^^opappao velikego p< oo oo bili pogodili Bibol voUk pdjote Iboseetva je sezidal so loetne otroiko najaonje deset 1 judsko-ioleldh' pošlopijv GovorUr ite tod! o svoji sopotnici, hanibel jo odkrito priznol, do oe okoroj ni le sestal s toke devejko. Hvelil je lepote in odkevnoot Jurki- člno. n — A kole, do jo vrlo dostojno, — je pridodel Smiljenič. -rloj; pek, de jel-^fe jc se vrnil, Hanibel šivo. Kokor vee dobre te pleaenite dole jo iatt o ienekoa spolu na splok le dobro mnenje* ter m trpel, do bi oo ketero oenaljolo ie v noproj. ni. ki aieli, de zo vse hudobne in slobe, verujte mi, ni pridobil ie aijedfle,*'' — teko jo trdil m. JurUoo. Pomislil jo nO nopode in euaničenje Jjudi, o ketenm^fjtidje pregonjojo teke reviie mladenke, ki jih življenje sili, do deleč Od doao žive saae med avetoa. Okolu polnoči oto Redmanovič in Smiljenič vstala, dO oi poittote prenočiiča. Smiljanič je bfl ploh človek. Zo voo ovot ne bi se obrnil do koko-go človeke e prošnjo ze uzlugo. Nekdoj je no Duneju akozi vso noč rejii blodil po nojoddoljonih ulieoh mests, nego do bi zepfosil kogo, do au pokole, v ketero saer au je iti. Znel je predobro, do jo to neuano, celo saeino, o pri vsem toa ei jo aiolU, de ne aore rovnoti drugoče. Do bi se ispostevil nevernosti, de au kedo odbije prošnjo, oli de ga neuljudno zavrne, ta aisel au je bilo ftreine. Zeto se je vedno kolikor aoino Izo-gibol ljudi. Takrat pe celo ne bi bil neiel preno-čiiče. ia »oje bi bil prebil vso ooč bodi todi pod aiUa nebom. Drugačen je bil Henibel. Prirojeno au zevest, zetea ono brezobzirnost te zaničevanje, o kotorim m kažejo ljudje njegovo drulbe nasproti vseau svetu, — voo to go je vorovolo, do ni nootopol ploho. Polog tege pe odločnost in spretnost, lastnootl prektičnege mote, naposled iskuinjo in doiivljeji vsekovrstnege soočajo — vae to go je okrepljolo v odločnosti, do je bil to-koj no jesnea, keko in kje m pride do prenoči-iče. Sporazumel so je ie ne peroon o prvim slogo, ki §o jo srečel, žetem oovil v piaorno pošto-je, a ko je Iziel, čokolo je fto osebe nanj ter spremile njege in SmiljeničO k vegoou, ki se je oobe jel ne poete ji. Bil je to vos prvege razrede te| • prevo nealado ste legle obe potnike k počitku.( Tekoa noči ao je vreae spremenilo. Ko m jO ajutrj Henibal prebudil, bil je de« ter pihol močan veter od* vzhode. —. Imet«-1 i dober vos, goapod sodnik f Vreae je strelno neprijetoo. / # — Ne snem. s kakim pričekejo. — Včeraj teko aoperiee. kakor poleti — o danea teko vre ii Ivedlčine preložil F. J-o. _____ - :,/• ; ' (Daljo.) ' Motril jo jo nekoj čeeo in pre-miiljevol: Kdo bi mogli bhi ti ojeoi sovražniki in zaaledovalei. ki oe jih toko boji. Ali oe je tu vpletel ar koko puatoiovičino, ▼ kako poticijako afero? Mogoče ime pred seboj koko mednarodno pustolovko. Spomini no različne pnetoloveke in lopovske afere aodnjih dni ee se porodili v njegovih možgenih ... tode te neugodno sjoaine je tekoj prepodil spomin no dvoje vlažnih, temno modrih oli, ao mole odkritosrčna in saohljojočo oe uetece. Kokina neumnost to premiiljevonje! Pri-jetdjieo in pomočnica, epežev, benditov in goljufov? Ne, to ni mogoče. Tako mlade, komaj dvajaet let ima . .. toda tudi apeli in apaMnje oo navadno v najboljših in najleplih lotih. Tudi paltfje ao navadno jeko lepo . me," je rekel, "ako hočete, iastopim in grem v hotel po-gledot, oko je kekina nevernost. Verujte ud in bodite popolnoma mirni Ne bom ao informiral v hotelu o voli osebi, dajem vam svojo čeetno beeedo. Tode voH zasledovalci in aorožniki ... jaz jih ne poznem, opišite mi jih kratko. Ako po mogoče no dovolite, do de-po svoji previdnoeti . N Ono nI odgovorilo ničesar. Pri-je samo t glavo in se na-okmila globoko v sedež. ^Por minut pozneje je eviomobil obetal prod hotelom, mladi goapod jo iz-»topil te odlol t hotel. Dve minuti pozneje oo jo vrnil tagubanloala čelom i oaa ga jo avtomobili prootralono opa* rolo is reklo p dihtečim gloooai "Toroj kaj jo!" "Do, modama," je rekli "VI Imate roa tmolo, rdeli avtomobil, toraj val avtomobil, ee jo psipe- Ijal prod kaldod dvajsetimi mina-tami pred hotel. SlodU po mn je M ovtomobfl valih ao-mlnikov. Tudi M avtomobil imel smplo, ker go je zedrželo *eka kočija tako, da ga jo val t^oči avtomobil aa npkej sekund prehitel ls rdečega avtomobila ni izotopil nikdo. Izstopile ^ta pe iz črnega avtomobila dva gospo- "" ki sedite r hotelskem foejeu n0; te čokate oči vidno aa vea." ■■■IPPlanka je prebledela ia sašepetela: I"Dva goopoda? Kakšne ste." "Prvi je velik kot ja^boU no ladji, v obraz je ramen kot eitro- de je naglici kip hjegova Oli I Dobro, noj bo je bil v njeno ne bi poskusi tudi v teki rodi ni sedevi? Zakaj revno sedej, ko ga privlačuje teko ljnbek nasmeh, ko ge jc očaralo dvoje teko lepih modrih o$? Naenkrat se je spomnil, naslov, ki%ge je ze klical v šoferju, rekel kar tfko tjavendan in sedsj pripelje gotovo evtomo-bil vaak trenotek v ulico, ki jo je noznačil. Pogledal je na uro in ae akoro prestrašil i tričetrt na oeemJ Torej komej tričetrt ure ima le Časa do odhoda svojega vlaka. Ve čerjo je itak še zamudil. Sieer ma to ni bilo poeebno prijetno, ker je vedel, de bo moral potdveti tri najet ur • proznim želodcem,, ker za večerjo ni zevšil prav ničeaar drugega kot čašico abainta. Toda, ako pojde stvar teko naprej, kakor se je začele, potem na koncu konca zamudi še vlak. No vsak način mora torej nekaj poskusiti. Obrnil se je k svoji neznanki, da bi jo nekaj vprašal, toda ona ga je prehitele a svojim vprašanjem: "Kako ste pa zvedeli v hotelu vae te ftvari?" "Pikolo in pet frankovl" je odgovoril smehljaje. "Stanova) aem namreč le enkrat v tem hotelu in dal precej dobro napitnino/' "Sc pot frankov!" je iepetela z obupanim glaeom, da ae jo teorol on smejati. "Ali so vam tudi povedali, da je Jakob—da je moj avtomobil srečno ušel?" "Jakob?" neprijetno ge je dir-nilo to ime, vrag' naj vzame tOga Jakoba. Zakaj ga nieo vendar lit • • "Da", je odgovoril zamiiljeno, "Jekob — oziroma vai avtomobil ja »rečno ušoL" Ono ao je melanholično naea&oh* nile, ko jo uvidela te akoro ooor ni izraz in Js rekla: I mi je IrVoitl razen voo do aedaj največje ueliiga." Te boaodo ao delovalo jtico mirljivo na njego njegovo vznemirjeno Torej Jakob je aamo njen lofor, Kdo po je vendar človek, ki igre v vai ti aferi glavno vlogo t Kje jo te človok, kdo jo! No voo zadnje ga sicer to ni prav nič brigalo, oko jo hotel veljati v očeh mladi dame kot kavalir. Njegova edina naloga je bila sedaj, da ji pomaga in da jo kar nojpoprej spravi no vaiv Motril jo je vea sačWleu ^ znanka hoče potovati z večerni« vi jel vlakom v Merseille. S tem vlsko« uje tudi on sam. Res. pota ao čudovite. Kaj pri vragu ho. če to mledo in lepo dekle, ki j„ i0. ve po periŠkih bulvarih z avtomo. bili, v Marseillu, kjer nima, kakor trdi sama, nobenega znanca m prijatelje. Ali se jo morda lovili aato, da bi ji preprečili popoto. vao je? Premagoval je svoje pres«. nefcenje, kolikor je samo mogel ia "Tretje vprašanje: kaj mislite, j obrne Jakob, ako u mu posreči, da uide in kje mislite, da \ bi ee mogli sestati z njim!" "Kam ae obrab? Tega ne vem, toda on jc vedel, de sem se hote. la dana zvečer odpeljati v Mar. seille. Prepričan sem, da me poišče | v Marseillu, kakor htro bo mo-j gei "■ ■ * ^jfpM+f * ■ Umolknila je in nervozno me. j čkala ovoj avtomobilski plsš^ j Oči vidno se je spomnila zopet svo^ je izgubljene ročne torbice in ivo* joga skoro brezupnega položaja. Njegov sklep jc bil hitro gotor, Obrnil se je k nji ,opozoval jo je Mm svoji de- J ' "Madaurc, prav ču^no je sicefl toda popolnoma rea, da sem jas ] aam, ki aedim tukajle poleg v^ naročil spalni kupe V onem isten j eklpresu, ki ae hočete peljati i njim... vi nimetet tukaj v Parizu j in okolici nikogar,. kamor bi vail mogel pehati, o mislite, de vu vaši akob gotovo poišče vi Popolnoma naraven w kjuček in moja dolžnost je, ds vu 1 peljem t MarsciUe, da vm reiia j vaših oovrelnikov. . . ali mi zs* j pate, oli ee hočete prepustili m> 1 joom vorgtva?" (Dalje prihodnjič.) — Jurkieo ste dobile U v kavami. Henibal je vpreiel todi nje, kak vea ai je oekrbela. Ko je čul, do sploh ni naroČile vosa. m jo Meaejel ter rekel ob eoea. de be braojovil v Pasarine«, naj jo t njegove koMjo lokoje ae Dravi —. Do Vilo-njo ao bi deapele aačaaao. "ftkoda. da m nismo včeraj doaialiH tega. Takoj braojovia!" No če-kaj« odgovora oe od Jurkiee. ae od Sailjaniča, je poletel vea ln ukranU. kekor jo izje vil. Ker jo iad odpetoveti vlakom kepelvoiikia. o te je bil prvi ki je odkejei m jo poalovil takoj po po-vretko to braejevae piaros ter jteo priobčil vsebina brsojovke Jurkiee aa asa je hotelo la pe-abae zahvaliti, a la prvo beeedo jaj ja on prek i nil, sagotovljejoč, keko ja v« srečen, da jej vsaj vatej v novo življenj« pripravi Ma nanje grenak. - (Daljo pcihodajUL) Oe te poraščen a črno brado, oble-len jo t žaket, dragi goapod je po aojhon, debel in rdeč, ima modre oči te noai modro Mko obleko." Spregovoril je to beaede mir-no in hlodno, o is nočino njegove-go -govore je bilo videti, do mu postaja voa' ta zadeva vOe bolj in bolj ekrivnoatna. Opazoval jo je nepretrgoma.. Njene oči so se m-lile a solzami/ in v tiiini, ki sledile njegovim besedam, jc sll-lal globoke te pritejene vzdihe. Toda prevladala ao ga zopet nežna čuatve, skočil je v avtomobil ln pololil svejo roko na njeno ra mo. Ubogo, neerečno dete", je rekel ekoraj razburjeno. "Nikar ne jokajte. Povejte mi, kaj je vae to, kaj hočejo od var. Ju mislim. . . povejte mi ramo ,kaj zehtevate, da naj storim, se božjo roljo vm proaim, povejte mi". Počoai in rahlo a je oevobodi te njegove rake ia ae dvignila. "Ne, oe," je rekle, "pustite ae, etorill ste u mene že preveč, proaia vm, puatite me, Nikdar Vam no morem vrniti tege. Vem, do mialito, de st« a sestali z neko sločinko^ki beži pred policijo. To do prieogom vem, de niaem . . sa-mo proaia vae, pojdite, puatite Hotele je etopiti iz avtomobile, on jo je potegnil nezaj v našla n}eč, aaklieal šoferju neko ulieo in Itevilho. Sam ni vedel« kaj se godi s njim... njen glee je bil jeko odkritosrčen in otroiko naiven, do je moral verjeti. Bil je po polnoma prepričan, da jo prega njajo nedolžno, do ono ni prav nič kriva, ker kako M m mogla sicer sasejati tako nežno in odkrttoerč ne. Nobenega pravega načrte le ni iael t glavi aH vendar je tekoj Alenil, de ji mora pomagati, da jo mora ao vaak narm r«Mti. Mo i^kda je teau hhrsau sklepu pripomogel tudi spomin aa ona dva gospode, ki ste čakala njego vo aesnenko v hoUlakem fot^n, ker Ir dolgo ni videl dveh teko odoraih ljudi Mogoč« j« alede in ivolo jeko pote potolažilo o aomoljubjo. Pogledal je akosi okno, da vidi kje vosi avtomobil in ako jo le da leč do ulico, ki jo je nMnačil šoferju. Potem pe jo rekel mimo: "Modeme, ali mi hočete odgovoriti odkritoarčno na tfi vprašanja skrajno diskretna in neoech-ne ,potem pe storim vse, ka mi jc le mogočo, do vam bom uslužen ravnotako ,kot vam jc vaš Jakob." ' , Prikimala je z zadovoljnivim nasmehom. "Najprej," je^ rekel, "mi dovo-lite vprašanje: eli imete v Perizu kakege znanca ali prijatelja, ki bi vm mogel peljati k njemu, kjer vM nikder nc najde oni z obrs-som — rumenim kot citrona in njegov cinobraatortleč prijatelj," Prebledela jc in želostno od-majala a glavo. "Ne!" je odgovorile brezupno, "jaz aem infc..., jaz sem uma v Parieu." Mladi goapod jc vedel dobro, de ge mlede neznanka miatificire, po- PMReps FRANK OGLAR, Skupno petovanje Slovencev« BaA. M »• M P« \t III« »4 II M FRENCH LINE, It Naa Vorfc, K Y.