cd List ljudstvu t pouk in zabavo, c
Iab&ja vtak četrtek ia velja s poštnino vred in t Haribcr i poSiljanjem m. dom za celo leto 4 X, j» pol leta S B. in za četrt leta I K. Naročnica za Nemčijo 9 K»
kv drage teranvatrijske dežele (S K. Kd<jr hodi aam posj. pUča na lato aaiao 3 K. Naročnin» ae poiilja na: Upra-vni&tve .Slovenskega Gospodarja* t Maribora. — List a* poiilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brat posebno naročnino. — P osame™ listi stanejo 10 «•
UREDNIŠTVO: Koroška cesta štev. 5.	UPRAVNIŠTVOs Koroška cesta štev. 5.
RakapM ae m vraeaja. NeeMunksvasa piws* 83 »o sprejemajo.	j o j	Vcprej«aa MtrsčaiM, maerate bi raklamee<je.
Ea msccsto ae pkS»Je oi enottopae potitrrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 V, a trikrat 35 v. Za večkratne Oftees primere« popvat	J
Inserati bo apre;etns.jo do srede opoldne. — Nezaprto reklamacije se pofenins proste.	_ i
Štev. 11.	V Mariboru, dne 16. marca 1905.	Tečaj XXXIX.
SLOVENSKI
Kmet — trm
m
H.
Znano nam je, da mnoge mlade ljudi vleče v svet želja po lahkoživem življenju brez nadzorstva. Ker doma pred očmi starišev in drugih ne morejo in ne smejo tako živeti, pa hajdi v svet! Kdo ondi gleda na nje? Toda navadno ne mine dolgo časa, da pride na občino Bog vedi odkod odlok: Tukaj je rojen otrok, očeta nima, njega mati pa je po izkazu knjižice pristojna v vašo občino. Da se more mati in otrok preživeti, pošljite na mesec toliko in toliko . . .
Takšni • slučaji, ki pa žal, niso redki, pač morajo človeka spraviti v nevoljo. Kmet doma dela in se trudi, delavci, ki bi mu imeli pomagati, pa ga zapusti in iz daljine sem mu še napravljajo stroške! Ali se naj to trpi še dalje in vedno? Ali naj kmet sam preživlja lahkomiselne ljudi svoje občine, ki se klatijo morda brez dela po svetu, navrh pa se prav razuzdano žive? —
Gotovo je, da se mora domovinska postava predrugačiti in popraviti. Naj bi se vendar bolj oviralo izseljevanje, kar bi se lahko storilo pri oddaji knjižice iz domovine. Ako kdo brez uzroka in potrebe zapusti domovino, naj 'se mu domovinska pravica v kratkih letih vzame in on naj s svojo rodbino pripade občini, kjer je že nekaj časa bival in delal. Sploh naj bi se odpravila pravica domovinstva otrok na občino starišev, katerih niso niti nikoli
LISTEK.
Na lovu.
P. D.
(Dalje.)
„Spat je šel. On je tako ves mrtev na lov. jaz pa mu ne branim. Zakaj neki? Naj gazi po gozdu, če ga veseli!"
Omanjamo, da se je krčmarjev sin Janez tudi štel med inteligenco, kar je kot abiturijent in bodoči „gospod" tudi zaslužil.
„Vidite, gospod tajnik!"
„Kje pa je še jedna puška ? Mi smo štirje, puške pa tri!"
„Za puške bodite brez skrbi!" meni krčmar.
„Ne, za puške ni skrb, te bomo lahko dobili".
„Kaj pa, če nas zaloti žandar!" Šmitek je našel vedno nove premisleke.
„Saj žandarji ne hodijo po gozdu! Le ne strahu po nepotrebnem !"
»Že prav! mrmra Šmitek.
„Šli bi pojutrišnjem, ko imam jaz prosto. Kak dober požirek bi ne škodil, če bi vzeli seboj8.
poznali. S tem bi se stroški občin jako zmanjšali, kar bi se pri dokladah tudi poznalo — kmetu.
Ako pa vlada res ne bo nič storila v tem oziru za kmeta in občine, se res ne smemo čuditi, četudi resni ljudje mislijo na izselitev v Ameriko. Izseljevanje je obžalovanja vredno iz dvojnega ozira. Prvič odhajajo iz domovine najboljše in najpodjetnejše moči, katere se kot takšne gotovo ne bodo več povrnile nazaj, dočim ostane doma ljudstvo, katero je neodločno, ne zna računiti z dejanskimi razmerami in se vsled tega pogosto tudi ne more samo preživljati. To pa dela občine in kraje še revnejše.
Drugič pa nam je to izseljevanje obžalovati z ozirom na celokupnost našega naroda. Majhen je itak in kar mu ne odvzame in odtuji sovražni sosed, vzame mu nesrečno izseljevanje. Če se morda pošlje tu in tam nekaj dolarjev iz Amerike domu, to pač ni nobena odškodnina za toliko bratov — rojakov, katerih mnogo nikoli ne bomo več videli!
Pri takih razmerah ni čudno, da se pri vsakem ljudskem štetju v Avstriji našteje Slovencev Čedalje manj, a število drugih narodov raste. V Ameriki je že ogromno število Slovencev in v Clevelandu se precej skupno naseljujejo. Toda četudi bi bilo to res za sedaj, pa dolgo se kot narod ondi ne bodo obdržali. Se prej nego v petdesetih letih bodo z njih sami Angleži, saj jih po mehki naravi, ki se tujemu tako rada privadi, poznamo.
„Ne, kaj takega ne škodi", pritrdi hitro krčmar.
„Janez je tako vajen lova. No, pa — saj ne lovimo prvič!"
Pri teh možatih besedah pogledal je čuš samozavestno okoli sebe in zapazil poštarja, ki je spal kakor ubit.
„A, gospod Grčar, vzdramite se! Ali ste zadovoljni?"
„Zadovoljen, zadovoljen . . . ." mrmral je poštar in dremal dalje. „Pustite me . . ."
„Ali je mnogo divjačine v teh gozdih?" vprašal je še Šmitek Andreja.
„O divjačine! Divji petelini, zajci, golobje, srne, vrane, veverice, šoje, lisice, jazbeci — ej divjačine! Na izbiro, pravim vam, na izbiro!"
III.
Zgodaj je še bilo v četrtek, ko se je zbirala naža lovska družba pri Andreju. Solnce je stalo še komaj za moža visoko nad gorami in skozi tenke meglene zastore razsvetijavalo rosno travo. Po svetlomodrem nebu plavali so lahni oblački, ki so hiteli proti zahodu, polagoma gineči in manjšujoči se, dokler se niso pridružili ob horizontu belim meglam, ki so še zakrivale vrhove gora.
Čudno se nam pa nekako zdi, da naša vlada to izseljevanje tako mirno gleda, da ji še mnogi celo izpod vojaške suknje uidejo preko mej. Menda pa vendar ni to nekako znamenje, da bi se rada iznebila vedno zvestega slovenskega naroda izpod avstrijskega orla? To vprašanje bi bilo pač na mestu iz ust naših poslancev na vlado. Pričakujemo v tem nekaj pojasnila.	Domobranski.
Rusko-japonska vojska.
V Mandžuriji je končana trinajstdnevna bitka južno od Mukdena, ena najkrvavejšib bitk, kar jih pozna zgodovina. Šestotisoč Japoncev se je bilo s 480 tisoči Rusov. Okoli sto tisoč mož pokriva ledena tla Mandžurije. Z veliko hrabrostjo so odbijali Rusi besno naskokujoče Japonce, toda vsa njihova hrabrost jim ni nič pomagala, morali so se umakniti. Mukden, glavno mesto Mandžurije, je v japonskih rokah.
Ruska armada je poražena, vendar se še v redu umika proti Tienlinu, kjer hoče zavzeti nove postojanke, ako jim bodo Japonci to pustili; namreč ako jih vsled utrujenosti in zgub ne bodo mogli uspešno zasledovati. Ako pa Japonci ne bodo pustili Rusom zavzeti utrjenih stališč pri Tienlinu, morali se bodo Rusi umakniti še naprej proti Harbinu, kjer je meja južne Mandžurije.
Kateri so vzroki ruskega poraza? Teh je mnogo 1 Prvi vzrok je velikanska oddaljenost
Zadnji je bil seveda gospod Čuš. Prvi pa je bil na mestu gospod Šmitek, ki je ves čas tekal sem ter tje in se vsak trenutek se nečesa domislil. In še, ko je prisopihal učitelj, že od daleč dpjajoč znamenja za odhod, postavil se je Šmitek sredi dvorišča in zaklical:
„Psov pa le nimamo! In kako bomo lovili brez psov? Še dlake ne prinesemo domov, pravim vam, še dlake ne!"
Janez, sit že vednih ugovorov, je odgovoril kratko:
„Dobimo vse pri stricu — županu! Pojdite, gospod Grčar!"
Poštar je pogledal Janeza, kako nese puško in si potem svojo vrgel čez ramo. A med hojo se mu je vedno zapletala med noge.
„Šmentana puška!"
„Ali imata puške in patrone?" vpil je Čuš. „Prav! Midva dobiva vse potrebno pri županu!"
„Zdaj pa le brž, gospodje! Zamudili smo se!"
Župan, ki je imel s svojim bratom lov v najemu, prebival je precej visoko v klancu. Požuriti se je bilo treba. Gospod Čuš je stopal naprej z velikimi koraki in hitel kakor ame-rikanska lokomotiva. Za njim je šel Janez, potem se je potil poštar s svojo puško, katera se mu je otepala okoli kolen, naj jo je držal
bojišča od Ruske, potem tista preklicana ruska počasnost in pa domači nemiri. Kuropatkin je vedno nujno zahteval pomoči iz domovine. Toda domači nemiri so zabranjevali hitro od-pošiljanje čet, sedaj po zimi pa tudi velikanski zameti v sibirskih stepah. Osemdeset tisoč mož ter 380 topov in strojnih pušk je že bilo pripravljenih v začetku januarja na odpotovanje, ki so pa še le komaj sedaj na potu v Mandžurijo. Ko bi bile te čete prišle pravočasno, vsaj v začetku tega meseca na bojišče, čisto drugačen bi bil konec te bitke. Vse to so Japonci dobro vedeli. Ž njihovim denarjem se je uprizoril punt na Ruskem, ki je zadrževal odpošiljanje čet, tako da je ruska armada bila še vedno v manjšini. Med tem so pa Japonci dobili čete od Port Arturja, doma so pograbili kar je moglo na vojsko in zraven tega je še baje služilo v njihovi armadi 60.000 Kitajcev. Postavili so na bojišče še eno, peto armado pod generalom Kavamura, o kateri niso Rusi popolnoma nič vedeli. Sedaj je toraj prišel za Japonce odločilen trenutek udariti na Ruse. In to so izpeljali z največjo zvitostjo. Začeli so najprej močno pritiskat na rusko levo (vzhodno) krilo in središče, da bi prevarili Kuro-patkina, da hočejo tukaj prodreti; na zahodnem krilu, ki je blizu kitajske meje, pa je bilo med tem vse mirno. Ruske patrulje so celo prišle lahko južno do Ljaojana. Kuropatkin se je res dal premotiti ter je mislil, da nameravajo Japonci tukaj glavni napad. Zato je poslal cel I. armadni voj, ki je bil v rezervi, na pomoč vzhodnem krilu. V tem času je pa marširala cela japonska armada čez kitajsko ozemlje ter se naenkrat pojavila severo zahodno od Mukdena, Rusom za hrbtom. Vsled slabih poizvedovalnih čet in vsled nepazljivosti na ta kraj je Kuropatkin prepozno zvedel za to in ni mogel dati pravočasno povelja za protiod-redbe. Ko je pa sprevidel položaj in poslal čete na vzhodno krilo, bilo je že skoro prepozno. Japonci toraj niso naravnost premagali Rusov, kajti na vzhodnem krilu in v središču bili so Japonci vedno odbiti, pač pa jih je prisilila nevarnost obkoljenja na zahodnem krilu, da so se umaknili. Rusi so večino svojih zalog zažgali, vendar jih je mnogo padlo Japoncem v roke. Ko bi se Rusi doma bojevali, gotovo bi zažgali rajši celo mesto, predno bi pustili kaj sovražniku. Toda Mukden in blizu njega ležeči cesarski grobovi so Kitajcem sveti kraji in če bi bili Rusi količkaj žalega storili tema mestoma, vzdignili bi se vsi Kitajci proti njim. Vsled tega so rajši pustili zaloge sovražniku, kakor da bi si nakopali novega sovražnika, ki že itak na tihem pomaga Japoncem. Saj je znano, da je ruska armada obdana in da se celo med njo nahaja mnogo kitajskih ogleduhov. Veliko so jih že Rusi pobesili, vendar vsem ne morejo priti na sled.
z levo ali desno roko, da je bila steklenica v žepu v vedni nevarnosti, in zadaj je stopal gospod Šmitek, govoreč ves čas :
„Kako pa, ali pojdemo skupaj po gozdu, ali ne?"
„Kako se nam bo zdelo boljše ! Nekaj časa menda že skupaj, potem pa si razdelimo prostor", odzove se učitelj.
„Samo jaz ne poznam gozda!"
„Gozd je vendar gozd!"
„Seveda, pa . . ."
Gospod femitek je obmolknil za hip. A takoj je nadaljeval.
„Ampak rosa je. Vi ste prav storili, da ste vzeli škornje, gospod učitelj."
„Hej, stari lovec bo vendar vedel, kaj je treba vzeti seboj."
„Kje ste pa lovili, gospod Čuš?"
„Po Dolenjskem."
„A, saj ste tam doma. Jaz mislim, da se bomo pošteno spotili tu gori."
Čuš ni odgovoril.
„Da bi le kaj vjeli!"
Čuš se je naglo ustavil in pokazal na glavno cesto, ki se je vila ne daleč od njih.
Lovcem je zastala sapa. V solnčnih žarkih lesketal se je bajonet na puški in v jutranji sapi vihralo je perje na žandarjevem klobuku.
Težkoče, ki jih toraj imajo Rusi v tej vojski proti Japonski, so velikanske. Na eni strani domači upori, ogromna oddaljenost bojišča, na drugi strani pa popolnoma pripravljen, ljut sovražnik, katerega podpirata dve močni državi Angleška in Kitajska, in vrh tega še Zjedin-jene države sevoroameriške.
Sedaj se toraj Ruska armada umika proti Tienlinu. Japonski listi pišejo, da beže Rusi v velikem neredu, medtem ko Kuropatkin poroča, da ne vrši umikanje v popolnem redu. Dalje poročajo japonske vesti, da maršira general Nogi s svojo armado vsak dan 25 milj (1 milja 1 in pol klm), da bi prehitel Ruse in jim zaprl pot ter jih na ta način obkolil. Če se jim to posreči, potem je seveda večina ruske armade zgubljena. Od ruske strani še ni dosla o tem nobena vest.
Japonci so pri umikanju Rusov delali krčevito, da bi jim zastavili pot in jih obkolili; vendar se je posrečilo Kuropatkinu rešiti svojo armado in se ž njo umakniti s primerno malimi izgubami. Natančna poročila o umikanju še pa dosedaj niso došla.
Dopisi.
Sv. Ilj v Slov. gor. (Smrt blage žene.) Letos nam sicer skoro ne preneha zvonov mrtvaška pesem; toda zdelo se nam je, da še tako otožno niso doneli kakor prve dni pre-tečenega tedna. In komu so peli tako milo zadnjo pesem? Kakor blisk se je razneslo po celi fari, da nam je nemila smrt pobrala najboljšo ženo, predobro mater. Na pepelnico smo spremili k zadnjemu počitku povsod poznano in spoštovano mater Krenovo iz Stare gore. Bila je rajna pravi vzor slovenske žene in matere. Kakor je živela sama vzgledno krščansko, tako si je vzgojila tudi svoje otroke. Njeno materino srce je bilo sicer polno ljubezni do vseh, posebno pa je še bila njena srčna želja, da bi sin dijak srečno dovršil svoje študije. Tega si^er ni dočakala, a ločila se je lahko z zavestjo, da umira v naročju samih dobrih otrok. Bila je pa tudi zavedna Slovenka; „Slov. Gosp." je vsikdar že komaj pričakovala in še celo na bolniški postelji ni mogla biti brez njega. Vsaki sosedi je znala vedno dati moder svet v vseh zadevah gospodinjstva; revež pa tudi ni šel nikdar prazen od nje. Ker je rajno zato vse spoštovalo in ljubilo, se je k pogrebu kljub slabemu vremenu zbrala tako ogromna množica, da že dolga leta nismo videli tako veličastnega pogreba. In ko so preč. g. župnik izpregovorili še v slovo zadnje besede, ni bilo več suhega nobenega očesa; vsakemu izmed navzočih se je zdelo, da mu pokopljejo lastno mater. Pa morali smo se ločiti. Žalujočim otrokom smo želeli, da bi bili vredni
Janez je že imel zdavnej puško za hrbtom. Poštar pa je stal poten, držeč v stegnjeni roki morilno cev in zaklical obupno:
„Gospod Čuš!"
„Molčite vendar! Za Boga! No saj seje že skril za ovinkom. V selo gre. Za danes smo že brez skrbi."
„Hvala Bogu!" vzdihne poštar.
„Jedni nevarnosti smo srečno ušli", oglasi se Šmitek. „Zakaj pa niste skrili puške za hrbet kakor Janez?"
„Zakaj, zakaj ? Kdo pa misli v takem trenotku na vse! Da le nič hudega ni!"
„Pa lahko bi bilo! Čemu me kličete?" meni Čuš očitaje.
„Na mestu smo. Hitro smo hodili", javi Janez. „Samo dvajset minut."
IV.
„Dober dan, oče župan!"
„A, po puške ste prišli, gospodje?"
Golorok, roke v hlačnih žepih, stal je mogočni župan naše vasi na pragu in zrl po prostranem dvorišču, na katerem so se vrstile smeti z gnojnico v lepi složnosti.
„Da, po puške smo prišli, oče župan!" pritrdi Čuš.
„Pa mislite kaj zadeti, a?"
(Dalje.)
otroci svoje matere, blagi materi pa večni
mir.
Vitanje. (Spreobrnjenje. — Volitve.) Brezvestni krivoverski hujskači so pregovorili nekaj družin, da so odstopile od rimsko-katoliške cerkve ter se dale vpisati v lutrovo vero. Pa tak korak je za mislečega Človeka le strašen. Usodepoln je za tukajšnje življenje in za prihodnji svet. Nekatere odpadnike je začelo skrbeti in peči. Odločili so se popraviti, kar se da. Že pred leti se je oglasil neki mož pri tukajšnjem katoliškem g. župniku. Toda zvedeli so za to plemeniti tržki zagrizenci ter ga tako dolgo obdelovali, daje opustil svojo namero. Zopet se je oglasil za katoliško cerkev, pa zopet so ga najboljši prijatelji preplašili, dokler se ni dal od pastorja poročiti. Ali vest, od Boga človeku dana, si ne da vzeti svojih pravic. Družinski oče je premagal vse težkoče ter potrebno ukrenil, da se vrne v pravo cerkev. Celjski pastor pa, ki je pred kratkim imel tukaj zvečer svoje opravilo in je pri svojem oštirju Rupniku gostoval, ga je iskal na domu, hoteč ga ohraniti. A mož se mu je rajši skril. Dne 4. t. m. pa je res bil slovesno vzprejet v katoliško cerkev ob enem s svojo ženo in neko drugo družino, kateri gospodar je odkrito trdil, da se je kesal svoje pregrehe tolikokrat, kolikor ima las na glavi. V soboto ob pol 7. uri zjutraj «o spreobrnjenci prišli v župno cerkev. Kleče pred oltarjem s prižganimi svečami v rokah bo se glasno odpovedali svojim zmotam, obžalovali svoje dajanje, ter tri prste drže na evangeljski knjigi slovesno prisegli na katoliško vero. Nato so bili odvezani izobčenja in vzprejeti v katoliško cerkev. Opravili so sv. spoved in med sv. mašo sprejeli sv. obhajilo. Sledila je poroka, ker zakon sklenjen pred krivoverskim učenikom ni zakrament. Obe družini sta imeli že nekaj tednov stare novorojenčke, ki bo bili ob tej priliki krščeni. Slovesnost je bila vzpodbudna in vesela za družino ter vse dobre žup-ljane. Ljubi Bog dal stanovitnost njim kakor vsem drugim!
Volitve razume pameten človek tako, da si vsak izbere ali izvoli, komur hoče oddati svoj glas. Tukaj je bilo drugače. Nekateri so se zbrali in določili, ta in ta mora biti izvoljen ter nihče dragi. Kdor z nami ne gre, tistemu gorje. Čuden ta le slučaj. Mož bistre glavice bi rad bil v odboru. So menda pozabili nanj. Izbrali, izvolili ga niso. Kaj si hoče. Hanz — nočemo kar misliti na birhanzel — se vzdigne ter zahteva: jaz moram priti v odbor, da zastopam koristi svoje gospe, to je, da pomagam svoji protestantovski oštariji. Nekaterim to ugaja, ker drugače pade polovica nemškega trga v vodo. Drugi se hudujejo, ker mu menda dovolj ne zaupajo. Ni še dolgo od tega, kar je bil ta oštir navdušen Slovenec in dober katoličan. Sedaj je pa drugače. Torej še ni prav čiste krvi. Saj zapustimo ga itak ne, ker nam še zna boljše služiti kakor že zdaj. — Dobro srečo vsem skupaj !
Ivanci pri Negovi. Šel sem kot popotnik iz Gornje Radgone. Prišel sem do ščav-niškega mosta, tam sem se ustavil, da si malo ogledam, kako se lepo po malem griču razprostira lepa Ivanska vas. Ko se dovolj na-gledam, jo zavijem naravnost v gostilno g. Jakoba Šatlerja. Dobro sem zadel, kajti našel sem omizje veselih gostov. Tudi jaz se vsedem pri zadnji mizi in naročim četrt vina, da ložje opazujem vesele goste. Hitro zapazim, da niso vsi jednega mišljenja. Med njihovimi glasnimi pogovori zaslišim naenkrat, da g. Družovič zarenči nad poleg njega sedečim pivcem: „Jaz bi tebe rad meja, pa da bi ti Slovenec ne ba; kaj bi znami, Bračkovimi nemčuri, drža, te bi še jaz tebe rad meja. In ti tudi morem povedati, ka je meni že sam Bračko pravil, tebe da bi na svoje stran spravili, te bi cela vaša občina v Bračkovih rokah bila." A poleg sedeči gost, ko to sliši, je Družoviču začel lepe naštevati. Ko to slišim, hitro svojo torbo poberem in jo dalje pobrišem! Ne dolgo potem dogodku sem bil na potu iz Gradca ter sem se pripeljal z brzovlakom proti Špielfeldu. Tam sem izstopil, in glej čuda: tam zagledam tega
dobro izkušenega Nemca Družoviča z Ivane, kako da sili na vlak, ob jednem pa vpije: Gospod kondukter, jaz sem fiinfar da, pa sen nič viin doba. A gospod strojevodja ni poslušal Družovičevega vpitja, temveč je brzovlak zdr-čal dalje. Družovič pa je žalostno gledal nazaj, ker ni bilo denarjev, katere bi moral s petaka dobiti. Glej, dragi Družovič, sedaj bi pokazal svojo nemščino. Saj imaš dobrega profesorja v Orehovcih! Zakaj pa te ne pouči, kaj se mora pri blagajni zahtevati, koliko je dobiti iz danega denarja, ne pa potem že na vlaku služabnike tirjati za denar. V gornjeradgon-gkem okraju pa se govori, da bo Vračko kmalu mnogo svojih prijateljev gnal k sv. Duhu na božjo pot. Vrlo dobro! — Popotnik.
Sv. Martin pod Vurberkom. (Okraj-nemu zastopu.) V predzadnji štev. „Slov. Gosp." je nam dopisnik označil okrajne ceste, katere vežejo skozi Leitersberg, Sv. Maijeto, Sv. Jakob, Jarenino, Kamnico in Sv. Križ. Dragi bralec, poglej si tudi cesto, katera pelje iz Maribora mimo Device Marije na Polju do martinškega broda v Gornjem Dupleku in dalje do Spod. Dupleka k Sv. Martinu, Ciglencam in Sv. Barbari. Od broda do Spod. Dupleka ni lahko spoznati, ali se pelješ po okrajni cesti ali po njivah Kajti z njiv se steka voda na okrajno cesto, ker so jarki do cela zasuti in zanemarjeni in s posipanjem tako štedijo, kakor da bi morali prej od Bog ve kako daleč voziti, akoravno ima vsaka teh občin po dve prodni jami. Tega je kriv v prvi vrsti okrajni zastop, v drugi pa občinski predstojniki in odbori. Gospodje so pri okrajnem zastopu navajeni, da mora človek po kolenih za njimi laziti, ali pa jih za frak držati, če hoče kaj opraviti. Pokažite njim, občinski možje, da mi zahtevamo da ne bomo več prosili, kajti če smo dolžni davek plačati, imamo tudi pravico zahtevati, popravek okrajnih cest. Prihodnjič več!
Kmet.
Od nekod. Neka ugledna občina (ime zamolčimo z ozirom na dokaj pametnih mož v tej občini) je imela smolo, da je izvolila v krajni šolski svet moža, ki nikakor ne spada v to častno zastopstvo, da si se je sam proglasil za najinteligentnejšega človeka celega okraja. K vsaki seji pride pijan ter tam tako dolgo otrobe veže in pika, da povzroči prepir in kreg ter se zborovalci brez vspeha razidejo. To se je že parkrat pripetilo. Drugi udje vsled tega silno neradi zahajajo k sejam, ker se ne marajo prepirati 8 puhlim in oholim ljubiteljem alkohola. Ako kdo stavi kak koristen nasvet ali predlog, imenuje on to pritisk. (Kolika bedarija za „najinteligentnejšega?" človeka!) Na njega deluje pač drugi pritisk, to je pritisk alkohola na njegove možgane. Svojo inteligenco kaže možak menda s tem, da vodi svojo hčerko — učenko na plese in maškarade, da si bi moral kot ud krajnega šolskega sveta vedeti, da šolska oblast kaj takega strogo prepoveduje.
Takih „preveč inteligentnih" (?!) ljudi v krajnem šolskem svetu nikakor ne potrebujemo, toraj proč ž njimi!
Oplotnica. (Naši posilinemci) nočejo s Slovenci skupaj živeti in bi ž njimi še v nebesa iti ne marali. Zato je ondotni dozdajšnji občinski zastop dne 5. t. m. sklenil, da se vas Oplotnica loči od drugih občanov, se taista kot samostojna občina ustanovi in se po postavi z dne 2. maja leta 1864 zato dež. odbor prosi dovoljenja. V smislu § 14 obč. p. so vsi občani z volitveno pravico povabljeni, da do 31. t. m. svoje ugovore proti temu sklepu v uradnih urah dopoldne v obč. pisarni naznanijo. Vsi ne dosli se smatrajo kot s tem sklepom zadovoljni. — Ta sklep je res imeniten in prav po veliko-nemški navadi sestavljen od zagrizenih naših nasprotnikov, ki med nami in od nas živijo, kakor se Blaž Kokol, kmečki sin iz Markačice, Jožef in Matija Kos, rojena vrh Pohorja v Kot-u, Matija Makovšek, nekdanji narodnjak iz Vitanja, Anton Obrul p. d. Hudiček, pravi nemški prerok, koji pa nemški niti za silo ne zna, Jožef Lipuš p. d. Adam v Koritu, kjer so že nekdaj Turki vse narodnjake pobili ali v snžnost odpeljali, potem Franc Pozne, kmet
in pek, Franc Jonke st. in mL, trgovca, pristna Oplotničana, in privandrani Fr. Strmšek iz Zič ter Eduard in Jurij Hafenrichter, lastnika sto-larne, roj.'v Hebi na Češkem, koja pa sta zvesta sinova Bismarka. Ti možje se hočejo sedaj od drugih soobčanov ločiti, ker pač nimajo več upanja, da bi jim oni samo hlapčevali kakor do zdaj. Ali bi ne bilo modreje skleniti, da hočejo šila in kopita pobrati in se na Nemško podati, tam bodo zopet zaželjeni mir našli, ko-jega tukaj pogrešajo. Nad svojim porazom pri obč. volitvah kar besnijo, ker so bili prepričani, da bodo 31. jan. t. 1. zmagali. Pa ni šlo. Sedaj raznašajo po ptujski cunji, „Štajerc" imenovanem, vse mogoče neresnice zoper svojega g. župnika in druge narodnjake in v svoji razburjenosti niti do deset več šteti ne znajo, trdeči, da smo mi v 2. razredu samo za šest glasov zmagali, pa smo za celih 10, v 3. razredu pa so imeli naši 99, 98, 97 in trije po 96 glasov, nasprotniki 96, 95, dva po 74, 92 in 90 glasov. Ce bi stolarna v kakih par letih nehala, bi Oplotnica z vsemi kočami vred imela le okoli 400 prebivalcev. To bi bila tedaj silno velika občina, kateri bi naj drugi dozdajšnji soobčani obč. cesto nadaljevali, da bi tamošnjim imenitnim purgarjem slovenski kmetje lahko v dober kup les vozili in v njih šta-cunah kupovali, da bi potem v svoji oholosti nas slov. buteljne zaničevali. Dobiček od obč. sejmov, kateri so se do 1. 1845 v Cadramski vesi obhajali in od onih, ki so se pred 8 leti Sv. Barbari vzeli, bi pa sami imeli. V občinski hiši, katero je okoli 1. 1870 cela občina zidala, bi se za naprej šopirili ti ljudje. Ker jih nemški bratje v Konjicah, v Celju, v Gradcu in še od drugod tako zdatno podpirajo, si bodo potem tudi svojo nemško faro ustanovili. Pri stavbi nove cerkve bodo najboljše vino pili, ker jim ga bo nemška „Siidmarka" obilno plačala. Potem bodo tudi naši nemški učitelji kar primerno službo dobili. Nihče jih ne bo opominjal v cerkev, ne k ljubezni do naše lepe slov. domovine.
Nova cerkev pri Vojniku. (Razno.) Srečna je občina in srečen je kraj, kjer je sloga in edinost. Tam se dela vselej za blagor občin. Tako je pri nas. Postavila se je tri-razredna nova šola po pridnemu oskrbovanju in sodelovanju obč. in šolsk. odbora, posebno pa vsega spoštovanja in hvale vrednega preč. g. dekana, ki so bili najboljši voditelj pri stavbi nove šole. Zahvala vsem sotrudnikom, ki so pomagali k stavbi nove šole, najbolj pa še gg. Kadilniku in Šelihu. Slavnostno blago-slavljenje nove šole, ki je kinč cele občine, bode po Veliki noči ob začetku šolskega leta.
Nove občinske volitve smo imeli. Vse se je lepo in mirno vršilo. Izvoljen je za župana že to 19. leto g. J. Pinter, za odbornike pa preč. g. dr. Gregorec, J. Arlič, F. Jankovič, A. Majer, M. Kadilnik, M. Šelib, J. Jekl, G. Lavbič, J. Kline, M. Arlič, K. Mastnak, F, Korenak, BI. Rošer, J. Zidar, M. Pinter, V. Cehner.
Izvoljen je bil tudi g. Franc Štinglic iz Kren. Nemila smrt nam ga je pa vzela, predenj je začel delovati novi odbor. Bilo je ravno na dan volitve za župana, v soboto dne 11. t. m., ko so ga k pogrebu spremljali vsi obč. odborniki. Bodi mu žemljica lahka!
Ravno pri rajnem g. Štinglicu je po noči pri odru čuvala stara beračica V a j g e r. Tam se je nekoliko opijanila, da so jo morali iz hiše odpraviti zaradi dostojnega miru. Sirota pa je šla pod bližnji kozolec. Ljudje niso vedeli zanjo, zjutraj pa so jo našli mrtvo. Najbrž jo je zadel kap. Nagle in neprevidne smrti reši nas, o Gospod!
Pri Novi cerkvi je zgorela 21. februarja viničarija posestnika Mart. Gorenjak p. d Kapocinerja iz Kozjaka. Viničarka je bila premalo previdna pri shranjevanju pepela.
Dobrna pri Celju. Nemčurski vojni svet za bližajočo se volilno bitko vršil se je pretekli teden. Vstali so kakor en mož vsi generali nemčurske črne vojske in prišli k posvetovanju. Videli smo velike in majhne debele in suhe, ravne kakor sveča, a tudi polomljene. Videli smo zlate zvezde in križce
na zaslužnih prsih, videli svitle sablje in bridke meče, videli škornje z zlatimi ostrogami in ilatnimi petami, videli vojaško navihane brke, katere z enim samim migljajem poteptajo v )rah najhujšega sovražnika. Videli smo, kako so bojaželjna srca hrabro utripala pod suknjami, videli pa smo tudi srca — globoko v llaeah.
In prišli so. Poslal jih je izhod in zahod, sever in jug. Mogočno so stopali, vsak korak je pomenjal pogin slovenskemu domačinu — trpinu, pogin slovenskemu posestniku in delavcu na Dobrni. In prišli so. Kakor temen oblak mhrumeli so iz narodne Vrbe in solčne Pri-itove, iz vinorodnega Klanca ia tople Gorice. Največ jih je pa dala staroslavna Dobrna, tatera si žalosti zakriva oči, ko mora gledati, tako se druži slovenska kri s privandrano nemčursko godljo v boju zoper domačo slovensko stvar.
In prišli so. Pogrešali smo jih samo iz Berlina in Frankfurta, iz Kiao-Čao in hoten-totskega grmovja. In prišli so. In sedli so. Bile so zastopane različne vrste ljudi, a nekoga ni bilo, namreč domačega slovenskega kmeta ni bilo nobenega v njihovi sredini. Verjamemo. Hoteli so biti med seboj in tje ne spada slovenski kmet, tam ni zanj prostora, „salon ni za pavre." In posvetovali so se, kako bodo bodočnosti rezali kruh slovenski Dobrni. Slišali so se razni nasveti, a nobeden ni obveljal ; vse so namreč imeli seboj, a ene reči ni bilo — pameti ni bilo. In poklicali so na pomoč zveste sosede Celjane. In pripeljala se je lepa kočija. Iz nje sta stopila dva mogočna gospoda.
Vsi nemčurji dobrnski so z nepopisnim spoštovanjem do črne zemlje priklanjali meso in kosti svojega rojstva pred celjskima gospodoma in pred njuno pametjo. In zopet so sedli. In zopet so se posvetovali. Z ušesi in ustmi so poslušali dobrnski nemčurji globoko učenost celjskih prijateljev in Ober-komandan-tov. Kaj enakega še niso slišali, odkar po nepotrebnem teptajo zemljo. In z vzdignjenimi rokami so prisegli ravnati se po nasvetu celjske nemške modrosti. In ko so se še enkrat poklonili ponižno celjskima gospodoma, se je kočija vrnila v Celje. In . . . Tukaj neha zgodovina. Pametnemu človeku pa mora zavreti kri, če premišljuje razmere na Dobrni. Iz Celja sem torej hoče nemška gospoda komandirati naše nemčurstvo in po tej komandi naj bi plesala slovenska Dobrna! Verjamemo radi, da je ni neumnosti, ki bi bila večja, kakor je zabitost naše nemškutarije. Presega pa jo predrznost, s katero hoče ta nemškutarija vsiljevati svojo voljo slovenskim Dobrnčanom. Komaj, da se pritepe Bog ve od kod s prazno culico kak nemčurski lačenperger, že hoče biti gospod čez življenje in smrt celi slovenski občini. Pa gospodje, le počasi! Mi dobre poznamo vaše namene in povemo vam, da vam jih bodemo prekrižali. Ako čutite v sebi potrebo po celjski nemški modrosti, nočemo vam biti nevošljivi. A zapomnite si to: veliko vode še bo steklo čez kolesa Križečnikovega mlina in marsikateri voz bo se zdrčal po Zlateškem bregu navzdol, predno bo na Dobrni obveljala volja kakega Jaborneg-a ali Stiger-ja.
Če se hoče dobrnska nemškutarija po trebuhu plaziti pred celjsko nemško pametjo, mi nimamo ničesar ?oper to, a poprej bo tekla voda, ki goni Križečnikov mlin, po bregu navzgor in poprej bo tam jama, kjer je sedaj Zlateški breg, predno se bo Dobrna klanjala pred praznimi glavami dobrnskih nemčurjev. Pa marsikaj bi še razumeli. Razumeli bi željo naših nemčurjev po lepi Dobrni, razumeli bi njihovo žejjo koga komandirati, a ene reči ne moremo razumeti in to je, da se najdejo zaslepljeni ljudje na Dobrni, ki pomagajo brezvestni nemškutariji pri njenem „nemškem" delu. In zaslepljenost teh ljudi gre tako daleč, da se dajo kakor voleki vpreči v nemčurski jarem in ponižno in potrpežljivo vlečejo voz, na katerem se hočejo voziti dobrnski nemčurski generali. Zatajiti vero in narodnost svojih starišev, zatajiti nekdanje prepričanje, zaničevati jezik, katerega govorijo in tuliti v en rog
z nemškutarji, to se nam zdi pri nekaterih ljudeh nerazumljivo. Pa naj bo kakor hoče! Naj bo že dobrnska nemškutarija sama ali v službi celjskih Nemcev, naj bo že sama ali v zvezi s slovenskimi slepci dobrnskimi, svetovali bi ji, naj nima previsoko letečih upov in nad. Prišel bo dan odločitve in videli bomo, kaj bo zmagalo ali poštenost domačih slovenskih Dobrnčanov ali pa napuh privandrane nemškutarije in njenih prijateljev, zaslepljenih posilinemcev, ki so se zapisali z dušo in telesom najhujšim sovražnikom slovenskega ljudstva. Premagani boste, to je enkrat ena, in naj ste že skupaj ali narazen. Želeli bi samo, da še enega ali drugega sreča pamet, predno bo prepozno!
Hazne stvari.
Iz domačih krajev.
^ Politično in gospodarsko društvo v St. Pavlu pri Preboldu bo imelo dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor. Vsprejemali se bodo tudi novi udje. K obilni udeležbi vabi odbor.
Osebne vesti. V finančni službi so prestavljeni : nadpaznik Al. Fike iz Maribora v Laško, Ivan Kopitar iz Laškega v Ormož in Frid. S t i g 1 i c iz Maribora II v Maribor I. — Skušnjo za rescipijenta je napravil z dobrim uspehom finančni nadpaznik gospod Jos. D o v n i k. — Gosp. Rudolf S e r n e c, c. kr. okrajni inženir v Brežicah, je prestavljen v Celje.
S pošte. Pri Sv. Joštu na Kozjaku se je s 1. dnem meseca susca t. 1. ustanovila c. kr. poštna nabiralnica s trikratnim poštnim potom v tednu na Dobrno. S to poštno napravo se je zelo ustreglo poštnim potrebam ondotnih prebivalcev. — Poštni opravitelj gosp. Julij Ž i mg as t je prestavljen od Sv. Andraža v Slov. gor. v Bistrico ob Žili. — Poštna opra-viteljica Silvija G r a h v Kozjem je prestavljena v Admont. Za začasnega poštno-pomož-nega uradnika III. stopnje je imenovan Ivan Kreft na Pragarskem.
S šole. V pokoj je stopila učiteljica na dekliški ljudski šoli v Ptuju Viktorija Curhalek. Dovolila se je ustanovitev samostojne ljudske šole v Pernoviz dvema razredoma v II. plačilnem razredu, razšir-jatev ljudske šole v Galiciji pa se ni dovolila. Nastavljena sta kot učitelja: na ljudski šoli s slovenskim učnim jezikom v Št. Ilju v Slov. gor. g. Ferd. Špranger, začasni učitelj v Št. Bolfenku, na ljudski šoli v Šoštanju g. Maks Hočevar, začasni učitelj v Bizeljskem. Na lastno prošnjo je bil upokojen uadučitelj pri Sv. Križu pri Slatini g. Šimon Škrabl.
Mariborske novice. Žena bivšega policijskega vodnika M a g e 1 e je zblaznela — Hlapec trgovca Hartingerja Matija Ploj, ki stanuje v Pobrežah, je bil na sumu, da je ukradel na pustno nedeljo gostilničarju pri Goetzu svinjene za 120 K. Med tem namreč, ko je bil ples in so imeli uslužbenci gostilni-ničarja največ dela, ukradel je tat, kateremu se gotovo ples ni tako dopadel kakor klobase in gnjati, za 120 K svinjine. Ko so orožniki preiskali Plojevo stanovanje, našli so za celi voziček špecerijskega blaga, ki ga je tiho vzel Ploj svojemu gospodarju. — V domobranski vojašnici je ukradel neznan tat kanti-nerju Kočevarju denar, smodke in druge stvari. Vse kar je odnesel ima okoli 100 kron vrednosti.
Zadruga obrtnikov v mariborskem okraju je imela svoje letno zborovanje dne 26. m. m. v Mariboru. Načelnik gosp. Šimon Š e b e d a je podal letno poročilo, iz katerega je razvidno, da je zadruga v minolem letu sprejela 200 učencev in 58 oprostila. Naznanilo se je 26 obrti in 17 se jih je izbrisalo. Dohodki se znašali 932*80 K, izdatki 632 90 K, premoženje zadruge znaša 3939 59 K. Gospodu načelniku Šebeda se je izrekla zahvala za njegovo požrtvovalno delovanje in uzorno
oskrbovanje blagajne. Pri predlogih se je oglasil k besedi g. Heber, ki je orisal žalostni položaj obrtnikov. Pritoževal se je, da gre malo obrtništvo vseh strok rakovo pot vsled delovanja velikih kapitalistov. Dandanes se že vse izdeluje po tovarnah v veliki meri s stroji in je zato tudi cenejše, čeravno mnogokrat slabše blago. Vsled tega nazaduje malo obrtništvo. Predlagal je sledečo resolucijo, katera se je sprejela enoglasno: Obrtniška zadruga za okraj mariborski je sprejela na svojem občnem zboru dne 26. febr. 1900 sledečo resolucijo, katero je sklenila poslati na visoko vlado in deželni zbor. Z ozirom na dejstvo, da hirajo vsled pritiska veliko kapitalističnih podjetij na obrtniško polje vse stroke obrtnije, nekatere so celo popolnoma uničene, nadalje zaradi izdelovanja obrtniških del v kaznilnicah, zaradi krošnjarstva, ker se prodajajo izdelki velikih obrtnikov na drobno od hiše do hiše, vsled vedno rastočih cen za živila in stanovanja, je nujno potrebno, da se upelje željno pričakovana državna zavarovalnica za bolnike, invalide in obnemogle. In to vsled tega, ker ne morejo prospevati dosedaj obstoječe blagajne mojstrov zaradi ob-mej enega delokroga in vsled prevelike udnine ; zavarovalnice za bolnike, invalide in obnemogli obrtnike pa sploh ne obstojijo. Zato so bolani, invalidni in obnemogli obrtniki mnogokrat navezani na občino, pri kateri morajo uživati britki kruh ubožnega. Z ustanovo te zavarovalnice pa bi se tudi odbremenile občine in dotične deželne ustanove. Z ozirom na navedena dejstva se prosi visoka vlada, da kmalo predloži postavni načrt za zavarovalnico za bolne, invalidne in obnemogle, istočasno pa se prosi tudi visoki državni zbor, da ta prizadevanja vlade podpira.
Umrl je dne 9. t. m. g. Filip Trojner, posestnik in cerkveni ključar pri Sv. Jakobu v Slov. gor., v 82. letu. — Iz Koprivnice se nam poroča: Dne 13. t. m. smo pokopali tukajšnjega trgovca g. Andreja Golob. Rajni je bil odločen katoliški mož, mnogoleten cerkveni ključar, zaradi svoje gostoljubnosti in postrežljivosti daleč okrog zelo priljubljen. Devet duhovnikov in velika množica ljudstva ga je spremila k večnemu počitku. Naj v miru počiva blagi mož! — V Braslovčah je umrl dne 9. t. m. vrli mladenič Jožef R o v š n i k v šestindvajsetem letu. Bil je splošno priljubljen, kar je tudi pokazal njegov pogreb. Priporoča ga v blag spomin njegov prijatelj. — Od Sv. Antona na Pohorji se nam piše: Tudi nas Antončane je zadela bridka usoda. Kruta smrt je nam pokosila sicer že sivolasega starčka, a moža, ki je bil celo svoje življenje veselega srca in poln humorja. Dne 14. febr. smo izročili črni gomili posestnika Antona Podlesnika p. d. Čavko. Bil je do svoje visoke starosti, prava pohorska korenina, zdrav in krepkega telesa. A pred štirimi leti ga nenadoma zadene v gozdu mrtvoud in od tega časa je ležal neprenehoma. Zaprtemu med štirimi stenami so dnevi le počasi potekali, toda udan v božjo voljo je potrpežljivo prenašal bolečine. Z največjo požrtvovalnostjo mu je stregla njegova žena in starejša hči. Kako priljubljen je bil Čavko daleč okoli, je najbolj pokazal njegov pogreb. Prišlo je mnogo ljudstva mu zkazat zadnjo čast. Sprevod so vodili domači g. župnik Fr. Slavič in se tudi v prekrasni nagrobnici poslovili od svoje zveste ovčice. Rajnki je bil posebno usmiljen proti ubogim in z veseljem je segel v žep, če se je šlo za kake cerkvene potrebe. Bil je tudi srednjemu zvonu boter, ki ga je tudi zadnjikrat klical k večnemu počitku, kakor preje pogosto k službi božji. Rajnkemu kličemo: Na svidenje nad zvezdami! — V torek, dne 14. t. m. smo na Vranskem pokopali brata in sestro Matija in Marijo L i v k, mežnarja pri podružnici sv. Magdalene na Ločici. Kakor vso življeoje, sta tudi sedaj v smrti združena. Ganljivo nagrobnico jima je govoril guspod kaplan Alojz Zamuda. N. p. v. m.
Nesreče. V V i č a h pri Ptuj u se je zadušil dne 8. t. m. dojenček Antona in Marije Vidovič. Pustila sta dojenčka z njegovim 4 letnim bratcem samega v hiši in se je sta-
rejši vlegel k majhnemu v zibelko in ga zadušil. — Hlapec posestnika Antona Herličko v Pesji vasi pri Velenju se je hotel prepeljati z vozom čez tir, ko je ravno prisopihal osebni vlak. Konja je vlak povozil, voz z hlapcem pa je zagnal na stran. K sreči se hlapcu ni nič zgodilo. — V Mostecu pri Brežicah je nastal na pustni torek pri plesu v gostilni Jožefa Krulc tepež. Fantje so se radi nekega dekleta sporekli ter ta prepir zunaj gostilne nadaljevali z ročicami. Pri tem sta fanta A. Toporišič in Cetinc tako nabila posestniškega sina Franca Ferenčaka iz Dol, da je obležal nezavesten in drugi dan vsled dobljenih ran umrl. Brodar Jožef Sluga, ki ga je hotel braniti, je bil sam ranjen. Oba pretepača sta že pri sodniji v Brežicah pod kjučem. — V Pletarjah pri Brežicah je ustrelil dne 7. t. m. znanega pretepača Antona Medved posestnik Jožef Špiler. Medved je prišel pozno po noči k hiši Spilerja ter zahteval, da se mu odpre Ko se mu ni odprlo, hotel je s silo vdreti v hišo. Da bi ga ostrašil, ustrelil je Špiler dvakrat z revolverjem skozi okence na durih. Eden strel je zadel Medveda v prsa. Ranjenega so prepeljali v brežiško bolnišnico, Špiler se je pa sam javil sodniji. nosti. — V nedeljo popoldne se je ustrelil v gozdu pri treh ribnikih pekovski pomočnik Anton Kegl iz Konjic. Pri njem niso našli ne krajcarja, pač pa zastavni list o srebrni uri, katero je prejšnji dan zastavil.
Uboj. Dne 6. t. m. se je peljal Jože Stefanič, hlapec pri posestniku Malusu na B i-zeljskem, z vozom po vino na Hrvaško. Blizu Klanjca ga srečajo vračajoči se sejmarji, ki so ga na cesti ubili.
Ogenj. V Gorenskem vrhu pri Ptuju je ogenj uničil dne 9. t. m. viničarijo Frančiške Lipič. Koča je bila lesena in je bila takoj vsa v plamenu. Zavarovana je bila za 1000 K in ni škoda posestnice posebno velika. Pač pa trpi občutljivo škodo viničar Franc Rošker, kateremu je zgorelo vse: pohištvo, obleka, živež in celo dve svinji. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Zraščeni deklici. V Gorenji vasi, št. 65. fare Š m a r j e t a je porodila žena gospodarja Jož. Prše mrtvi sestrici, katerih zgornji deli so zraščeni, spodnji pa prosti, v navadnem stanju.
Splav se je razbil na mostu pri V i d-m u. Na splavu sta bila dva moža. Enemu se je posrečilo prijeti se za most in so ga rešili. Drugi je pa izginil v valovih. Ponesrečeni je Martin C e p u č iz Padeža, občine Marija Gradec.
Obsojen posiiinemec. Dne 8. t. m. bil je pred c. kr. okraj, sodiščem v Slov. Bistrici zaradi žaljenja časti obsojen na 30 K globe oziroma tri dni zapora in povrnitev vseh stroškov Alojzij K u g 1 e r , gostilničar in mlinar v Poljčanah. Brez vsacega povoda žalil je na javnem prostoru domačega g. župnika, ki ni nikdar niti najmanjše osebnosti imel s tožencem. Ne vemo, ali ga je k temu gnalo sovraštvo do katoliških duhovnikov, ali pa mržnja do Slovencev, od katerih vendarle živi.
Neprijaznost uradnikov proti kmetom. Dne 14. t. m. je šel kmet izmarib. okolice k okr. sodišču ter hotel prositi za pojasnilo v neki zadevi v sobi štev. 23.-24. Toda ko vstopi kmet v sobo in hoče izraziti svojo željo, začne v prvi sobi sedeči uradnik kričati nanj in ni hotel kmeta niti poslušati. Ali je to spodobno za c. kr. uradnika? Ali ne vedo uradniki, čegav kruh jedo? Ce se kedaj kmetom kaj enakega zgodi, naj se javijo pri nas, da slučaje zberemo in nastopimo proti kmetom nevljudnim uradnikom.
Crešnovec pri Slovenski Bistrici. V Leskovcu je umrl dne 6. t. m. 35 letni posestnik Štefan Trobentar, nenadoma. Isti večer je hotel iti njegov svak Anton P1 i b e r-š e k iz Klope k umrlemu molit. Med potom pa mu je postalo slabo. Drugo jutro so ga našli in prenesli v bližnjo hišo, kjer je kmalo na to umrl. Zdaj ležita oba svaka na miro-dvoru na Črešnovcu. — V Staremlogu
blizu Pragerskega je povozil vlak dne 11. t. m. zvečer ob pol 9. uri 45 letnega kočarja Jakoba D r e u p. d. Anzel iz Starega loga. Mož je šel domu iz Pragerskega, kjer je žagal diVa. Šel je bržkone po železniškem tiru.
Občiua Cezanjovska je pri seji dne 6. marcija t. 1. imenovala onoglasno svojim častnim občanom gospoda Franca Zaherl-na, učitelja itd. v Ljutomeru, in sicer zaradi zaslug, katere si je pridobil za šolo in občino.
Bukovci pri Ptuju. K naši žalosti je odišel od nas vrli narodnjak, gostilničar in kolar Miklavž Kotolenko. Preselil se je v kamniško faro pri Mariboru. Želimo mu vsi srečo. Njegov naslednik Martin Korenjak od Sv. Barbare v Halozah nas je navdajal z najboljšim upanjem, da zopet dobimo v svojo sredino narodnjaka. Pa — ali se hočemo motiti? Kaj pa pomeni njegov pečat „Martin Korenjak, Gastwirt in Puchdorf"? Že koj od začetka ga opomnimo, da v Bukovcih smo posestniki in mladeniči narodni korenjaki in če hoče Korenjak nemškutariti, naj si povabi ptujske nemčurje, mi pa si bomo poiskali slovensko narodno gostilno.
Nazarje pri Mozirji. V Nazarjih je priredilo k.-s. izobraževalno društvo veselico s tombolo v korist nazarške šole. — V Do-bletini pri Nazarjih je umrl občespoštovani posestnik Janez Tlakar. Pokojni je bil vrl Slovenec, trdnega krščanskega prepričanja. S čitanjem knjig in dobrih časopisov si je pridobil precejšno izobrazbo. Nazarška fara zgubi ž njim enega najboljših mož.
Celjske novice. Gledališka predstava se vrši 25. t. m. Uprizorila se bode igra: „Od-gojitelj Lanovec". — Pred 14dnevi je najel v Gosposki ulici alegantno oblečen tuj gospod stanovanje ter si ob enem izposodil 20 K. Na to je pa izginil.
Zaušnica vlade Slovencem celjskega okraja. C. kr. vladni komisar pl. Lehman je kot vodja poslov okrajnega zastopa odstavil vse slovenske okrajne cestne komisarje ter nastavil namesto njih odločne nasprotnike Slovencev. PI. Lehmann dela, kakor se mu ukazuje iz Gradca. Dokler bodo naši poslanci — vkljub vsem zaušnicam — prijazno hodili okoli namestnika grofa Claryja, ne bo dajal drugih navodil svojim uradnikom na Spodnjem Štajerskem. Od strani Slovencev pa tudi ni pravega odpora, ker nekateri prvaki ničesar ne store za narod, kjer ni „fondov."
Moravska češka kmetska stranka iina v nedeljo, dne 26. t. m. svoj strankin shod v Brnu. Govoril bo državni poslanec dr. Moric H r u b a n in brnski škof Pavel grof Hayn. Češka kmetska stranka na Moravskem je izmed najbolj delavnih kmetskih strank, vedno na braniku za kmetske pravice, a vedno tudi odločno narodna in katoliška. Njen voditelj je kmet Josip Samalik.
Društvena poročila.
Predavanje v Narodnem domu v Mariboru. Slovanska čitalnica mariborska priredi v mali dvorani Narodnega doma tri poljudna predavanja: dne 18. marca bo predaval g. prof, dr.jL-Pflljanec o bakterijah, dne 1. aprila g. profesor^dru. Aak>u Mexiied o Eneju Silviju, papežu Pi.uJL, bi.vše.m župniku v Starem trgu pri Si.QJ.£JU,-gradcu, povodom 5001etnice njegovega rojstva, hrthre 8. aprila g. dr. Rosina o ju stični h umorih. Vstop je prost in vsakemu dovoljen. Začetek je vselej točno ob 8. zvečer. Vabijo se vsi sloji k tem zanimivim in podučnim predavanjem.
Gledališka predstava v Mariboru. Čitalnica in pevsko društvo „Maribor" priredita v soboto, dne 25. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma gledališko predstavo. Uprizori se: „Putifarka", burka v enem dejanju, „Dve tašči", veseloigra v enem dejanju in „Raztre-senca", veseloigra v enem dejanju. Vstopnice se dobivajo v soboto od 2.-3. popoldan v čitalnici in zvečer od 7. naprej pri blagajni.
Pevske in tamburaške vaje bode začelo bralno in pevsko društvo „Maribor" ta mesec. Prva pevska vaja bo v soboto,
dne 18. t. m. K isti se vabijo vse pevke in pevci, tudi začetniki. Za tamburaške vaje naj blagovolijo naznaniti dotične dame in gospodje, ki že znajo ali se hočejo učiti tamburati svoje naslove pri slugi v Narodnem domu, kjer bo ležala tozadevna pola. Prva vaja se bo potem pravočasno naznanila.
Slavnost „Mladeniške zveze" pri Sv. Antonu v Slov. gor. Kakor spomladanska vijola si se skrivala in nisi hotela stopiti na dan v svoji nežni lepoti in čilosti! S temi besedami si upam pozdraviti našo „mladeniško zvezo". Na tihem se pripravljajo tvoji člani z vso vnemo na vzvišeni poklic, stopiti svoj čas kot dobro izurjena četa na pozorišče slovenske javnosti, da vsak na svojem mestu izpolnijo važno nalogo, katero jim nalaga vera in domovina. V nedeljo so se prvič pokazali na gledališkem odru v igri „Čevljar." .Dokazali so, da niso rojeni samo za motiko in plug, ampak jim tudi gledališka igra ne dela nobenih preglavic. Igrali so — (bodimo pravični 1) prav dobro. Vsak je stal na svojem mestu! Skoraj se je bilo bati, da glavna uloga (Blaže) ne bo uspela povoljno — ali sreča nam je naklonila spretno moč v osebi Štelcarja. Še razvajeni meščani bi se smejali, da bi jim' bržkone zmanjkalo sape. Baron Stradež (Vršič) si je že s svojo zunanjostjo pridobil občinstvo. Istotako se je izvrstno uglobil v svojo ulogo dr. Lspnik (Borko), nihče ni mogel misliti drugače, kakor da je prebil vse stroge skušnje z izvrstnim uspehom; saj je tako spretno vedel ukazovati v bolnišnici. Ista hvala gre Tončku (Holc), Opeki (Poljanec) in Valentinu (Kukovec). — Mladenič Poljanec je pokazal lepe zmožnosti s svojim govorom, katerega je sam sestavil in tudi govorniško dobro predaval. Pri prosti zabavi so še govorili: Balaškovič, Borko, Nemec, Holc in Lassbacher. Srečolov je povzročil mnogo smeha vsled šaljivih dovtipov g. Jurančiča. Da pa med posameznimi točkami ni vladala duhomorna dolgočasnost, za to pa so skrbeli jurjevški tamburaši in domači pevski zbor. Cela slavnost se je vršila torej nepričakovano lepo, in kar je posebno tolažilno za društvenega blagajnika — niso izostale srebrne kronice čistega dohodka.
Na občnem zboru slov. kršč. in izobraževalnega društva „Domovina" v Gradcu dne 22. prosinca 1905 se je izvolil in sestavil sledeči odbor: Predsednik g. Matija Kukman, podpredsednik g. Anton Kos, tajnik g. Vincenc Jošt, tajnika namestnik g. Vincenc Kosi, blagajnik g. Martin Slanič, blagajnika namestnik g. Vekoslav Belak, gospodar g. Ivan Kodela, gospodarja namestnik g. Franjo Rižnar, knjižničar g. Franjo Zamuda, odbornik g. Franjo Švab, pregledovalca računov g. Franjo Zakrajšek in g. Josip Lah.
Požarna brainba v Dragotincih pri Sv. Juriju ob Sčavnici je imela dne 12. t. m. svojo zborovanje in sklep računov preteklega leta. V odbor so voljeni: Kari Stra-mič, načelnik; Radoslav Nemec, namestnik Svojmir Nemec, tajnik; Anton Vrzel, blagajnik; Jernej Rotar, vodja brugalničarjev; Fr. Korošec, namestnik; Alojzij Korošec, vodja plezalcev; Jožef Pele, namestnik; Franc Strniša, orodničar.
Iz Majšperga. Veselica našega bralnega društva, ki se je vršila dne 5. marca v prostorih g. Smonika, je nad pričakovanje dobro vspela. Čeravno je deževje in taleči se sneg pota precej poblatil, se je vendar obilno število domačih zbralo in napolnilo skoraj vse prostore Smonikove gostilne. Tudi prijazni sosedje iz Gore in Sv. Lovrenca so nas počastili, za kar jim bode izrečena prisrčna zahvala. V začetku veselice pozdravi predsednik tukaj šnega bralnega društva, g. Karol Rober, v prisrčnih besedah vse goste iz domače in tujih župnij, ter v kratkem, jedrnatem govoru vspodbuja zbrane k narodni zaveBti in skupnemu složnemu delovanju za blagor domovine. Potem se začne šaljiva tombola, kjer je vsak pazljivo poslušal na izklicanje številk in zraven nestrpno gledal na igralno tablico, kedaj bo imel dovolj številk zaznamovanih, da bo lahko na vse grlo zaklical: ambo ali temo
i. t. d. Dobitke, ki so bili določeni za ambo ali temo ali kvaterno i. t. d., je g. predsednik med raznimi šaljivimi opazkami delil ter vzbujal splošno veselje. Po dovršeni tomboli je bila prosta zabava, kjer so se veseli gostje raznovrstno zabavali in kratkočasili. Da je ta veselica tako dodro vspela, gre posebna hvala g. trgovcu Švaršniku, ki se je dosti trudil z nakupovanjem dobitkov ter izdelovanjem igralnih tablic. Iskreno zahvalo nadalje moramo izreči g. župniku iz Gore ter ondotnemu županu g. Horvat, ki sta našo revno blagajno obogatela prvi za 4, drugi za 2 kroni. S tem sta sprejeta med častne člane našega društva. To je bila prva veselica našega na novo oživelega bralnega društva; da je bila tedaj v svojem početku bolj skromna in v malem okviru, bode občinstvo lahko uvaževalo. A prihodnjič se bode skrbelo, da se bode gostom tudi vstreglo z eno ali drugo gledališko igro ter s petjem. Do tedaj pa se vzdramite tudi še ostali možje in mladenči, žene in dekleta ter pristopite k našem društvu, da bode ložje napredovalo ter si potrebne knjige nakupovalo. V združenju je moč.
Cerkvene stvari.
Duhovniške vesti. Za nadžupnika v Vuzenici in dekana vuzeniškega je imenovan č. g. Josip Jurčič, dosedanji dekan v Št. Lenartu v Slov. gor. — Za dekanijskega oskrbnika je imenovan č. g. dr. Ant. S u h a č, župnik pri Sv. Ani na Krembergu. — Za provizorja župnije pri Št. Lenartu v Slov. gor. je imenovan č. g. Vid Janžekovič, kaplan istotam. — Za kaplana v Vuzenici je zopet nastavljen č. g. Viktor Preglej, provizor istotam.
P. Hug. Sattner: Postne pesmi za
mešan zbor in orgije. Nekoliko pozno za letošnji post, a za večino zborov vendar še pravočasno prihaja ta zbirka, ki obsega 8 pesmi za mešan zbor, deloma z obligatnimi orglami. Pesmi so zelo lepo in skrbno izdelane, zvesto tolmačijo globoke misli in čustva spo-kornih postnih pesmi. Skladatelj in dirigent Sattner pač zna pisati tako, da je res za pevske glasove, da se nekako „kar samo poje."
—	Pevovodje pa naj s svojimi zbori pojo vse pesmi zapored, da si bodo potem sami lahko napravili sodbo, katere jim najbolj ugajajo.
—	Tisk na močnem papirju je izredno lep, kakor v partituri tako v glasovih ter v notah skoro brez vsakega pogreška; le v partituri manjka odpravitelj na strani 10. pred zadnjo basovo noto v drugem taktu zadnje vrste ter str. 3 pred 2. tenorovo noto v drugem taktu predzadnje vrste. — Neznatne pogreške v tekstu bo pevec sam tudi sproti zapazil, a je dobro, da jih pevovodja sam v glasovih že prej popravi. Partitura stane 1'50 K, ravno tako 4 glasovi 1-50 K. Naroča se v katoliški bukvami v Ljubljani.	S. S.
Gospodarske stvari.
Kmetijske raamero na Cvenn.
Ko se je govorilo o tem, da bi se za naš okraj ustanovila zimska kmetijska šola, so se našli nekateri, ki so nevoljno vpraševali: „Čemu bo neki ta šola?" Neverjetno, pa resnično! Žalosten pojav je to, da dandanes, ko se vsi stanovi — celo priprosti delavci — združujejo ter zahtevajo boljšo strokovno izobrazbo, se nekateri kmetje vendar branijo s vsemi močmi svojega lastnega napredka. Sreča je za nas, da še imamo precej mož, ki se, ne gled6 na Bodbo nevednežev, z vso vnemo trudijo, pridobiti svojim sobratom kmetovalcem boljšo bodočnost. Le pogumno po tej poti naprej, in poznejši rod bode vam hvalo pel, ko bo z veseljem užival sad vašega truda. Dežela nam tndi daje na razpolago svoje potovalne učitelje za različne stroke. Obilokrat smo jih že poklicali k Bam, a teh predavanj so se z malimi izjemami vde-leževali le zadružniki, ostalim menda takega poduka ni treba.	Konec »ledi.
Oddaja eeplSev.
Vsled naznanila zaradi oddaje cepičev dobil sem toliko dopisov, da ni mogoče vsakemu posamezno odgovoriti, in se za letos tudi
znabiti ne bo dalo vsem nstreči. Radevolje se obtožim, da sem si mislil, ko sem poslal oznanilo na nase časopise, saj se tako ne bode na to nikdo oglasil. In glej čudo! V enem dnevu sem dobil 24 dopisnic in 4 pisma. To je bilo veselje nad tolikim zanimanjem od strani naših kmetov. Vsi tisti, kateri so mi za cepiče pisali, naj si jih vzamejo ali ponje pošljejo od 16. do 26. sušca v celjski deželni drevesnici. Za nakaznico velja dopis, katerega sem sprejel in vodstvu drevesnice naznani L Vsak se naj na to skliče. Kolikor mogoče, ustregel bom tudi oddaljenim iz drugih okrajev, če ne, jim bodem pa odgovoril. Za drugo leto oglašujte se sadje-rejci iz okrajev Cilje, Laško, Vransko, Gornji-grad, Šoštanj, Slovenjgradec, Marenberg, Maribor desni breg, Slov. Bistrica in Konjice že od zdaj zanaprej pri meni za cepiče. Ob enem pa prosim tiste sadjerejce, kateri bi radi dali brezplačno zanesljivo dobre cepiče, in s tem ne malo prepomogli k napredku domače sadje-reje, naj mi to kmalo naznanijo. Jaz bi potem celo stvar organiziral tako, da bode lahko vsak dobre cepiče najboljših vrst iz naj bij iž-njega vira dobil. Fran Goričan, kmet. pol učitelj v Mariboru.
Društvena naznanila.
Hlad. «vesa bralnega društva pri Sv. Ilju v Slov. goricah vabi vse svoje ude na III. poučni shod, ki se vrši v nedeljo, dne 19. suica v čitalnici po ve-černicah. Vzpored obeta biti zelo zanimiv, nadaljevalo se bo predavanje občinskega reda; govor o posojilnicah od g. Fr. Thaler itd. Vabijo se tudi vrli mo^je. ki se »anircsjo za našo stvar.
Kmečko bralno druitvo na Planioi bo imelo občni zbor v nedelo, dne 19. t m. ob treh popoldne v loli na Planici.
Društvo smernosti v Konjicah priredi shod v društveni sobi v nedeljo, dne 19. marca popoldne ob treh, pri kojem bo predaval kmet. potovalni učitelj g. Fr. Goričan o vzgoji, cepljenju in saditvi amerikanskega trsa. Vabijo se vsi p. n. udje društva, da se udeleže polnoštevilne poučnega shoda in da privedejo seboj novih udov.
Slov. delavsko podporno druitvo v CelJu
priredi veselico na društvsni praznik, dan sv. Jožefa, v nedeljo, dne 19. marca t. 1., v veliki dvorani „Na-
rodnnga doma" v Celju. Sodeloval bode moški in ženski zbor „Celjskega pevskega društva" ter „Celjska narodna". Uprizorila se bode satirična igra s petjem „Mlinarje va hči". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 v. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo „Delavskega doma", se preplačila hvatežno sprejemajo.
Kat. del. društvo ▼ Puščavi bo imelo 19. t. m. na praznik sv. Jožefa slovesno sv. mašo s pridigo.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 28. februarija 1906 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: upravništvo „Domovina" v letu 1904 izkazana darila po 51 K 20 v. Podružnice: v Slov. Bistrici 100 K; ženska v Trlovljah 184 K; izvenakademiška v Gradcu 163 K. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 800 K. Mohoijani: v Slov. Bistrici 20 K; v Laporju 10 K. Tvrdka Ivan Perdan prispevek od prodaje druž-binih užigalic 1000 K ; založništvo družbinega pralnega mila prispevek 42 K 50 v; Anica dr. Kukovecova iz Celja 200 K; Fran Podobnik, nadučitelj v Hajdini skupilo za zdraženo cevko za smodke 7 K 39 v; dr. Vili-mek v Gornjem gradu zbirko v gostilni „na škarpi" 2 K 40 v; Fran Podgoršek v Ponikvi zbirko povodom izvolitve župana 7 K 30 v. Za „narodni kolek" 50 K. Za mladinske spise 10 K 5 v. Za družbin koledar 126 K 85 v. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo:
na gostiji g. J. Pukšiča v Paeinji in od A. S. dodalo skupaj 3 K, na ženitovanju g. Franca Bratuša in Marije roj. Visenjak v Trgovišču pri Vel. Nedelji 6 82 K, na gostiji g. Janeza Pignan v Zagorcih nabral g. J. Holc 5-20 K. Mohorjani pri Sv. Rupertu v Slov. gor. 6 K.
Listnica ursdnlitvai Sv. Maijeta niže Ptuja: Blagovolite nam naznaniti svoj naslov 1 — Sv. Jedert: Tokrat ni bilo mogoče ! Ilvala, porabimo prihodnjič I — Naš naročnik (?) Cven: Vaše ime? — Dopisniku iz Cirkovc: Hvala 1 Prihodnjič. — Sv. Barbara v Halozah : Za to številko prepozno!
Zalivala.
Slavna „Posojilnica v Konjicah" je blagovolila podariti „Slov. pev. društvu s sedežem v Ptuju" 20 K, sa kateri blagi dar se najprisrčneje zahvaljuje za odbor „Slov. pev. društva" Zupančič, predsednik.
Slovenci! Spominjaj i e se
„Zgodovinskega društva!"
Loterijske številke. Gradec 11. marcija: 22 62 34 56 40 Dunaj 11. marcija: 75 6 10 79 62
Tržne cene
v Mariboru od 4. do 11. marca 1905.
Živila		od		a. 0	
	100 kg				
		K	h	k!	h
Pšenica.....		20	10	20	90
rž.......		17	10	17	90
ječmen.....		16	60	17	40
oves......		16	10	16	90
		17	—	17	80
		18	—	19	—
		16	50	17	40
seno......		5	40	6	—
		S	60	6	40
	1 kg				
		—	24	—	28
		—	40	—	48
leča......		—	40	—	64
		—		—	8
sir......		—	U4	—	72
surovo maslo		2	20	2	80
		2	—	a	40
špeh......		1	28	1	34
zelje, kislo ....		—	22	—	28
repa, kisla ....		—	20	—	24
	1 m.				
mleko.....		—	20	—	92
smetana, sladka . .		—	40	—	56
, kisla . . .		—	60	—	64
	100				
	glav	—	—	—	—
	1 kom.				
j »j«*......		—	6	—	—
Alojzij iMnter
trgovec v Slov. Bistrici 186 10—«
priporoča eelema okraju svojo vedno novo lepo zalogo vsakovrstnega blaga. Za spomladni čas vaake vrste poljskih semen, posebno pravo, čisto, tanesljivo deteljno seme, oves sa seme itd. Veliko se proda Bartel-novega prašeka sa poklajo iivini, svinjam in konjem.
3C Kupim poljske pridelka ln vse druge reči.
«9	za plin, bencin, pretrolin in sesalne naprave
JjJLOlOM za plin od 2 do 50 konjskih moči, nove ali že rabljene, izvrstne kakovosti priporoča spodnj©štajerski zavod za napravo in popravo motorjev gospoda
Karola Sinkoviča v Mariboru, Puffgasse 9.
Prevzame tudi prenarejanje motorjev za bencin v plinske sesalne motorje, ki so najcenejša gonilna moč, 1—2 v za 1 konjsko moč v 1 uri. Najbolje urejena popravljalnica za automobile, parne stroje in parne kotle, sesalke, studence in vse gospod, stroje. 103 6—6
OOOOOO OOOOOO
Najboljša
vrtna, poljska in gozdna semena, ki eanesljivo klijejo,
priporoča znana trgovina s sesseno«	188 0—2
ML Berdajs v Mariboru
Semenje! na	***
Semenje!
Zdravje je najTečje bogastvo!
Kapljice sv. Mi
Te glasovite in nenadkriljive kapljiee sv. Marka se uporabljajo la notranje in zunanje • • • • bolezni. • • • •
Osobito odstranjujejo trganje ln otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdra-avijo vsak glavobol Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri Želodčnih boleznih, ublažujq)o katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in abojjšujejo prebavo, čistigo kri in čreva. Proisno «slike In male gliste ter vse od glist izh«y^joee bolezni. Dslujejo iz borno proti bripavsstl in pretila-jenju. Lsčijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlloe in vse iz nje izhajajoč« bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: llsutna lekarna, Ia> greb, zate se naj naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Martor trt it. 68, polei cerfre st. Marta.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanq'storica Be ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 duoat (12 steklenlo) 4 K. ; 4 duoate (48 steklenlo) 14 60 K. 3 duoat* (34 steklenlo) 8 K. 5 duoatov (60 steklen.) 17 — M. 3 duoate (36 steklenlo) 11 K. (
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič. opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Ssliaaič, seljak itd.	Mt> Ustanovljena 1, 1380.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg tft 68, poleg cerkve sv. Marka. 646 20-11 Zdravje Je največje bogastvo! dM
I i 1 I I I 1 1 1 i I III i I 1 M I I It
Slovenci!
darujte za
; družbo Sv. Cirila in Metoda I i
I I I I I I I 14

ALA OZNANILA
Viaka bM»di
Vaaka beaeda »tane 2 vin.
Večkratna objava po dogovoru.
Ti insarati aa aprejamajo protiaamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo aa mora pridajati znamka za odgovor.
Proda se.
•tam pil)« is kavčuka, mo
dole ia pradtiakarije izdeluje po ceni Karol Earnar, zlatar in gravai ▼ Mariboru, goapo-aka ulica it. 15.
438 91-88
Zeljno sem* (kapa) zansaljivo ka-Ijivo edino pravega Kašiljskaga aelja, katero naredi lepe, trde glave ter rodi v vaaki zemlji. Prodaja dokler je kaj zaloge; navadno ilico (20 gr) za 80 vin. poštnine proato, Ign. Mercina, posestnik .n trgovec v Zgornjem Kašlju, p. Zalog, Kranjsko. Pri manjših naročili apreje-majo ae tudi pisemske zuamke. Na naroČila brez denarja ae ne ozira. 808 18-15
Hlfta št. 187 v Studencih pri Mariboru v bliiini cerkve sv. Jožefa in šole se proda. 100 10—4
Hala najemninska hlfta, z velikim vrtom, s lepimi sadnimi drevesi, vodnjak, gosp. poslopje in pol orala njive, lepa lega, 16 minut iz mesta, se proda. Naslov v uprav.!	92 6-5
Vinogradniki 1 16.000 amerikanskih trt: laški rilček, burgundec, ilahtnina, šipon, cepljene na portalis in montikolo, 100 komadov po 15 K divjake po 2 K ie ne izkopane, dobro zaraščene in lepo vko-reničene proda Jakob Vičar, gostilničar v Rotmanu, 8v. Lovrene v Slov. gor., pošta Juriinci.	168 3—2
Lepa hlfta nova, s 6 sobami, 1 kuhinjo, 8 kleti, oddaljena kakih 40 korakov od župnijske cerkve na deželi se proda V njejj je dobra trgovina in krčma, zraven nekaj njive in hlev. Cena 6900 K. Kje pove upravništvo.	175 10—2
Lepa druilnska hlfta z velikim vrtom se proda. Naslov pri upravništvu.
174 2—
Cepljene trte na Portalis in aicer: laški rilček, ailvaner, traminer, šipon, bur-gunder beli, mali rilček, kraljevina in ilahtnina. Vse trte še so v tranici, dobro aagrrgene, najboljše kakovosti, prodaja I. vrste 100 kom. po 15 K, IL vrsto po 8 K. Ivan Cuš, župan in posest, trsnice v Hla-poncih, pošta Juršinci p. Ptuju. 176 6-2
Gostilna z lepo hišo, vrtoma in lepim aadonoanikom, a popolno koncesijo, tabak-trafiko in mala trgovina, na lepem kraju blizu meata in kolodvora na Spodnjem Štajerskem, se po nizki ceni proda. Zve ae pri upravništvu in pismeno Slov. Bistrica, posterestante 8000. 180 3—2
Novozldana hlia, najemninska, 1 nadstropna, nese lepo najemnino ae takoj proda zaradi rodbinskih razmer, tudi se zamenja z majhno hišo v ali izven Maribora. Vpraša se: Lenaugasse 25. I. vrata 6.	183 3—2
Vaam vinogradnikom naznanim, da
imam še oddati več tiaoč cepljenih trt v zeleno in na auho cepljene, različne dobre vrate od atrokovnjakov priporočene, več tiaoč korenjakov, prav po nizkih cenah, cepjjenke od 10—16 K 100 komadov. Na zahtevaige pošiljam cenik zastonj, ker je bolj natančno v ceniku. Jos. Cotič, trtnar v Verhpolji pri Vipavi. Kranjsko. 145 8—8
Vinogradniki ki hočejo amer. divjake R močne in dobro vkoreninjene nad 40 cm dolge kupiti, naj se pri podpisanem čim prej oglasijo. Cena je 1 K 20 v 100 komadov. Divjaki še so na stalnem mestu neizkopani. Martin Blodnjak, posestnik, p. Juršinci.	214 2—1
Broja kobila, katera ima povreči 25. aušca, je na prodaj pri Jur\ju Mulea v Ložeuah, Sv. Maketa ob Pesnici. 215 1—1
Lspo posestvo, tri četrt ure od
Maribora v Razvanju blizu šole in blizu «erkve, je novo zidana hiša, zidan hlev za krave, nov skedenj, lepe brajde, mlad sadonosnik, dve njivi, en travnik, vse v lepem stanu, se po ceni proda. Več se izve pri gospodu Martin Pukl, občinskem predstojniku v Razvanju. 213 8—1
Dobroldoča pekarlja z vsem k
pekariji spadajočim orodjem ia zavoljo družinskih raamer proda. Več pove Janez Ševeder, gostilničar, Tezno št. 99, Maribor.	201 »-1
Gostilna s hišo, 7 stanovanji, vrtom in lepim ladonoanikom, a popolno kon ceajjo, tabaktrafiko, na lepem kraju, tri minute od mesta Maribor, se zavoro družinskih raamer po ceni proda. Sodi tudi za mesarijo in malo trgovino. Več pove iz prijaznosti Janez ševeder, gostilničar, Tezno št. 99, Maribor.	202 3—1
Lepa hlfta a poljem vred ali brez polja, lep vrt, gospodarsko poslopje, se proda. Več pove Janez Levart, Maribor, Gaswerkstrasse 19.	300 3—1
Hlfta z gostilno, prodajo tobaka in špecerijsko trgovino ae takoj proda ali da v najem. Vpraia se naj : Poberška cesta 46, Maribor.	198 3-1
Malo possstvo a hišico, a 3 sobama, vrtom, sadonosnikom, z vinskimi bradami ter nekaj njiv, primerno posebno za rokodelca ali umirov^jenca se proda po nizki ceni. Več se zve pri upravništvu 1.1. ali v trgovini z usnjem, glavni trg štev. 14. Maribor.	205 8—1
Naznanilo. Sedaj se pri A. Strablekn, trgovcu v Mariboru, glavni trg it. 20, pri „Angelju" vsakovrstno, sveže modno blago cenejše prodaja kakor pri vsaki pro -daji.	203 3—1
V najem se da.
Gostilno želim v 'najem ali majhno trgovino z vaemi pripravami in nekaj zemljišča; kupim tudi majhno posestvo do 3 orale, proti mali plači vse bliao glavne ceste med Mariborom in Celjem. Ponudbe na naslov: A M. V. St. Georgen a. D. Stiflng.	187 2—3
Posestvo na Sp. Koroškem v obsegu 37 oralov z vsem gospodarskim orodjem se da v najem. Posestvo ima jako ugodno lego in je posebno pripravno za rejo živine, ker je dosti paie. Naslov pove upravništvo t. 1.	170 8—2
Mesarija z vsemi potrebnimi prostori in stanovanjem, v prijaznem trgu na Spod. Štajerskem, kateri ie doiedaj mesarja nima, se da v najem; sprejme pa ae tudi kom-panjon, mesarije vešč. Kje, pove uredništvo Domovine".	162 3—3
Manjfta trgovina (štacuna) z opravo iu stanovanjem vred, prav zraven župnijske cerkve, aa da v najem poštenemu, katol. trgovcu. Kje, pove upravništvo tega lista. 161 8—8
Proste službe«
Kolarskega učenca aprejme takoj
Fr. Klinar v Slivnici, Hoče. 142 8—3
Učsnoa sprejme takoj Kari Grilo, pek v Studencih pri Mariboru. Več ustmeno. 144 3—8
Družba delavoev za koftnjo in
spravljanje sena na 100 do 150 oralov travnika se za leto išče. Sprejmejo se tudi v izdelovanju in žganju strešne in zidne opeke dobro izurjeni opeka rji. Oskrbiištve Klenovnik, pošta Ivanec, Hrvaško. 160 3—3
Oienjen ftefar iiče službo, razume
poljedelstvo, živinorejo, lesno kupčijo in vinaratvo. Nastopi službo sam ali z ženo. Naalov pove upravništvo. 178 4—2
Ekonom, kateri je dovršil kmetijsko šolo, z enoletno prakao in je zmožen tudi nemškega jezika išče v kratkem primerne službe. Naalov pri upravništvu. 171 8-2
Mesarija In gostilna na zelo ugodnem proatoru na Bizejjskem se da v najem
zaradi smrti Natančneja pojasnila daje g. Anton Škof ml. v Bizejjskem pri Brežicah. Odda se do 1. aprila 1905. 169 2—2
Trgovski pomočnik slovenskega in
nemškega jezika zmožen, želi v službo stopiti takoj ali po dogovoru. Zmožen je tudi kako trgovino aam voditi, ker je že več let alužil kot trgovaki vodja. Naslov pove upravništvo.	91 3—8
mesarski ucenee ae takoj aprejme. Kje, pove Franc Cerič, poaeetnik v Studencih pri Mariboru.	192 5—2
Uta micaraka pomočnika ia
d fiele ae sprejmeta pri Jožefu Vogrineu, mizarju na Zgor. Hajdini št 85 pri Ptuju. 181 2—2
Kravar ali švajcar, ki je priden ia zveat delavoe, ki kravorejo dobro raaume, posebno dojiti mora dobro znati, mesečne plače začetka 16 do 20 K, stanovanje, perilo prosto, dobro postrežbo, znanje nemikega jezika ni potrebno, le skozi g. duhovnike priporočeni ae sprejme na posestvu poleg Gradca. Marijen-Institut Kirchengaase št. 1 Gradee. 184 2 — 2
Krepkega fanta, ki bi imel veselje do cerkveniške alužbe sprejmem. Ako bi bil priden in natančen v omenjeni službi, lahko bi ae učil tudi v petju in orglanju. Več ae izve pri organiitu Davorinu Cvenku. Škofje Loka Gorenjsko.
185 2—3
Sedlarskega učenca na eno leto, zdaj se že uči dve in pol leta, pri tvojem očetu, naj naznani piameno do 16. aprila pod naslovom Franc Pfeifer, sedlar v Oštrelju, firma Otto Šteinbeia. Pošta Pe-trovae. Bosna. Kdor ga želi aprejeti. 17» 3-2
Kovalkega pomagara, pridnega in izurjenega aprejme takoj Matej Bre-gant, kovač v Orehovi vaai. Pošta: Hoče-Slivnica.	193 3—3
Mlad oftenjen ekonom išče službo v vinogradstvu, sadjarstvu ali poljedelstvu. Nastop alužbe precej. Naalov pri uprav. 199 3—1
Deklloa, zmožna slovenščine in nemščino se sprejme v uk v trgovini z mešanim blagom K. Zamolo, Fram. 196 2—1
UAenoa sprejme Matija Hočevar, ključavničarski mojster na Ragoaniei pri Ptuji. 195 2—1
Pet učenoev aprejme takoj tovarna za izdelovanje poljedelskih strojev Jožefa Pfeiferja v Hočah pri Mariboru. 306 8-1
Ključavničarski pomočnik se
išče; isti mora biti popolnoma vešč v izdelovanju kakor tudi a popravili vsakovrstnih tehtnic (vag), mora biti tudi trezen in zanesljiv. Delo trajno, plača po dogovoru. Ivan Rebek, ključ, mojater. Celje, Poljske ulice št. 14.	304 8—1
Sentero
velikonočnih
183 6—8
-^o pesmi
za mešane glasove. Uglasbil Ivan Ocvirk. Cena part. in 4 glasom 1 K 50 v, posamni glasi po 10 v. . Dobi se še tudi od tega sklja-datelja ,Petero maSnih pesmi' za mešane glasove. Part, in 4 glasi 1 K 50 v. — Založil skladatelj pri Sv. Juriju ob juž. žel.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»♦♦•♦♦»♦♦s»»
B. Talento,
prodajalna drv in premoga Maribor, Mellingerstrasse 12
ae priporoča. Naročila se tudi sprejemajo v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C. Weingerl v TegetthofFovi ulici, M. Berdaja, 8ofijni trg. Filiala Weigert Bismarkova ulica in v nočki mlekarni Sammerlingova Ulica.	62 26—4
Konjak
iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 13 K, 2 1. 16 K, novo naravno Frane žganje 2 1 K 9 60, žganje iz dro^ja, tropin in vinakih oatankov 2 1
K 5-60.	86 48—S
BENEDIKT HERTL,
posest, graščine Golič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojzu Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica.

fižolo, zrnje vsake vrste, sreš (vinski kamen) po najboljši ceni. V Murko, trgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki v Maribora, Mellingerstr. 24. 164 3—i
(Willkomm).
Ta teika vrata ovsa obrodi v vsaki zemlji, zori zgodaj, jako bogati obrodi, da visoko, dobro alamo za krmo in se ne poleže. Ker ae na redko seje, zadostuje na 1 oral 60 klg. Pošilja ae v vrečah po 35 klg za K 9, 50 klg za K 17, 100 klg. za K 82. Vzorci po 5 klg franko za K 3 20 proti ■ predplačilu. 86 8—6
Oskrbništvo graščine Golič
pri Konjicah, Štajersko.
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 koaov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilim naročilom ae priporoča
□Tiskarna, »v. Oirila v Maribora,
)XXi
<§> Alojzij Pinter, <§>
trgoveo v Slov. Bistrioi 207 6—1
priporoča celemu okraju svojo vedno novo lepo zalogo vsakovrstnega blaga. Za spomladni čas vsake vrste poljskih in vrtnih semen, posebno pravo, čisto, zanesljivo deteljno seme, seme za oves itd. Veliko se proda Bartelnovega prašeka za poklajo živini, svinjam in konjem.
Kupim vse poljske pridelke ter druge reči.
:xx:
:»ooocxxi>ai»oooc»o Orglarska in mežnarska služba
se takoj oddaja v GJ-alici j L.
Samskega stanu imajo prednost.
208 1-1	Cerkv. predstojništvo.
xxxc____
Posojilnica V Slatini, registrovana zadruga z neom. zavezo, uljudno vabi svoje zadružnike na redni letni
»»j* otoeai
v nedeljo, dne 26. marca 1905, popoldne ob 3. uri v farovž pri Sv. Križu.
VZPORED: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca-2. Potrjenje računa za 1. 1904. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Slučajnosti.	209 1—1	IVaČelstvo.
VABILO na
redni ©toesti zfoor <
Okrajne posojilnice v Ormoži
registrovane zadruge s neom. zavezo,
ki se bode vršil v pondeljek, dne 27. marca 1905, ob 10. uri
dopoldne v posojilnični pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorništva o letnem računu. 3. Odobrenje letnega računa. .4. Sklepanje o porabi čistega dobička. 5. Čitanje revizijskega poročila Zveze ter ukrepi vsled istega. 6. Razni predlogi. — Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občen zbor sklepčen, vrši se ob 2. uri popoldne v smislu § 32. pravil drugi občni zbor, kateri je pri vsakem številu sklepčen.
Ormož, dne 13. marca 1905. 211 i_i	Naoelstvo.
Zahvala.
Ker v naši žalosti nismo v stana, zahvaliti se vsem osebno za vse dokaze sožalja povodom smrti našega preljubljenegu očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Filipa Trojiier
posestnika in cerkvenega ključarja, izrekamo tem potom vsem svojim ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem našo mgprisrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo pa izrekamo cenj. učiteljstvu in vsem, ki so spremili dragega rajnega na zadnji poti.
Sv. Jakob v Slov. gor., dne 11. maca 1905.
210 1—1
Žalujoči ostali.
VABILO na
občani «S*or
Hranilnice in posojilnice v Šmarju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, v pondeljek, dne 20. marca 1905 ob 1 uri popoldne v lastni hiši. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Nasveti načelstva in slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob eni uri se isti vrši ob pol dveh popoldne v smislu § 40, al. b zadružnih pravil.
194 2-2	Nadelstvo.
ZAHVALA.
Povodom prerane smrti iskreno ljubljene matere
Ane Kren,
poaestnice pri Sv. Iljn v Slov. gorloab,
se najsrčnejše zahvaljujemo veleč. gosp. duh. svetovalcu in župniku šentiljskemu za ganljive besede pri grobu, tamošujemu veleč. gosp. kaplanu, ki so predragi rajnki podelili sv. zakramente za umirajoče in vodili od dom<i sprevod, vsem pevcem in pevkam za petje doma, v cerkvi in na pokopališču, vsem ljubim sorodnikom, dragim prijateljem in znancem ter sploh vsem, ki so od blizu in daleč v tako obilem številu spremljali oašo preljubo mater k večnemu počitku. Bog naj vsem stotero povrn*!
Nepozabno pokojuico pa priporočamo v pobožno molitev in blag spomin 1
Sv. Uj v Slor. gor., dne 11. marca 1995.
197 1—1
Žalujoči ostali.
Hranilnica in posojiinica v Laškem
ima svoj
Občili «
dne 26. marca ob 3. pop. v svoji lastni hiši v Laškem.
VZPORED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Pregled računov. 3. Volitev odbornikov. 4. Slučajnosti.	212 1—
(za«se vezane)
se dobiva v ti«Ji(trni sv. Cirila t fflarlbaru. — Cena: ▼
platno vezano H 1'SO, s pošto vred H, I-CSO. Ta knjižica »e posebno toplo priporoča vsem cenj. gg. pevcem in pevkam.
^a »pomladno setev
je
K *
«f h
Toiiiaževa žlindra t
zvezdna
Stern,
znamka
najcenejše, fosforovo kislino imajoče umetno gnojilo za žit^e i 11 podzemeyske pridelke, vinograde in posebno se ¡za deteljlšča in 129 4-3	travnike.
Tomaževo žlindro,.,zvezdna znamka" iz tovarn v Berolinu ima v zalogi
trgovina z železnino ,Merkur'
P. Majdič, Celje
in pošilja navodila zastonj. Odjemalcem celih yagonov znižane oene. Za Brežice imata prodajo gg. Uršič & Lipej. Za Vransko in okolico g. Fr. Oset na Vranskem. Vsaka vreča je plombirana in vznačena vsebina odstotkov.

*
I
v
t *
* * * * * * * * * * * * *
i
Izdajatelj in založnik „Katol. tisk. društvo".
Odgovorni urednik; Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne «v. Cirila.