kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
267
PODOBA ŽIDA V SLOVENSKI LITERATURI
igor ordina
Naslov našega razpravljanja je zagotovo hudo am-
biciozen, celo v tolikšni meri, da bi utegnil koga zave-
sti: nikakor nismo vzeli v pretres vse slovenske litera-
ture, temveč samo njen reprezentativnejši tok, ki smo
ga razbrali na podlagi estetske vrednosti (Prešeren
ipd.) ali tipičnosti za svoj čas, oz. za določeno vrsto
pisanja (npr. Sket). Z Židi se poleg tu obravnavanih
spisov in besedil ukvarja še marsikatero slovensko li-
terarno prizadevanje, običajno precej obrobno in po-
grošno (M. Malovrh, nekateri pasusi Vladimirja Lev-
stika, literarni trud dr. Janeza Evangelista Kreka,
prenekatera kmečka povest za široke ljudske množice
itd., itd.), skratka trivialno, ki je s stališča zgodovine
neke razsežnosti narodove zavesti in vesti sicer zani-
mivo in povedno, ne prinaša pa kaj novega v zadevno
problematiko.
Če odštejemo prevajalski trud okoli svetopisems-
kih zgodb, se umetniško pomembna slovenska beseda
prvič srečuje z Židi v delu Franceta Prešerna. Balada
Judovsko dekle, objavljena v Ilirskem listu v začetku
leta 1846, je z našega vidika gotovo najzanimivejša.
Zgodba je preprosta: medtem ko »kristjane v cerkev
hodijo,/ po trgi se sprehajajo,/ po ljubih se ozirajo«,
»rodu Abrahomovega hči/ dan na dan doma sedi« in
ji je — prva vest o čem takem na naših tleh — od seje
kar slabo. Toda neko soboto si od strogega očeta le
izprosi sprehod v divnjak, kjer »lepe rožice cveto,/
vesele tičice pojo«, »se plašne srnice paso«. V tem idi-
ličnem okolju »mladenča najde kršenga«. Akcija sle-
di takoj:
»Za bele jo roke prijel,
na srce stisnil, jo objel,
je govoriti tak začel:
„De ljubit' moram vse ljudi,
tak vera moja me uči,
al ljubiš me, judovska hči?"
Odtegne bele mu roke,
v oči ji stopijo solze,
odreče mu besede te.
„Ak ravno mene ljubit' smeš,
jaz dobro vem, ti dobro veš,
de v zakon vzeti me ne smeš."
In šla je žalostna domu,
tožila milemu Bogu,
de ni nje vere, nje rodu.
Al večkrat je nazaj prišla;
nje vera trden jez je bila,
ljubezni nje ni ustavila.«
»Mladenič kršen« torej prihaja na dan z visokimi
ideali svoje vere, na njih celo zgradi izjavno strategi-
jo, toda židovsko dekle njeno delovanje pri priči one-
mogoči: sam vendar dobro ve, da mu žena biti ne mo-
re. Njegovi podvigi tudi niso pripisani kakšnim člove- i
kovim notranjim vsebinam, temveč le kretnjam in be- i
sedam, ki pa izražajo voljo do nečesa izven mogoče- j
ga, če jo razbiramo v spodobnih legah, kakor nago- :
vorjenka. V takšni razpostavitvi dejstev se fant raz- :
krije kot lahkoživec, čigar besede zlorabljajo etične :
zapovedi njegove vere za zapeljevanje deklet. Seveda '
takega razlaganja prva verzija besedila ne omogoča, i
Tam se poslednja strofa končuje takole: »Ljubezen
jih združila je,/ al vera jih ločila je«.'' Ljubezen je
tod torej pripisana obema; v končni redakciji pa sa-
mo dekletu. Fant je bil prvotno samo lahkomiseln, ali
morebiti točneje: romantičen človek, ki ne premisli
do konca (ah pa na premisleke nič ne da), kaj dekletu :
s svojim početjem sporoča. Balada tako premore s ;
svojima variantama nizko in višjo izdajo »mladenča
kršenga« — odvisno od nje pa tudi pozitivnejšo in ne- :
gativno razlago židovstva: to varuje zaljubljenko
pred sleparstvom jezično spretnega kristjana, a zato
tudi onemogoča udejanjenje etike njegove vere. \
Vprašanje o pozitivni ali negativni vlogi izraelitske :
vere tako nekako ostaja odprto, toda v vsakem pri- ¦
meru je ta za naslovno junakinjo vsaj do neke mere ;
tragična: ona do fanta v nobeni varianti ni ravnoduš-
na, o čemer pričajo solze, to tako klišejsko potrdilo
pristnosti občutja v poeziji. Ne glede na to, da je v
končni verziji balade on slepar. V prvotni verziji je se- ;
veda še huje: tamkajšnjo obojestransko ljubezen je
ločila vera. Le ena, židovska, saj je krščanstvo, ka-
kršno je predstavljeno v besedilu, zapovedujoče lju-
bezen do vseh ljudi brez omejitev in torej v pogledu
združitve baladnih junakov ničesar ne onemogoča,
celo nasprotno: vse omogoča. V primerjavi z Židov- ;
sko stanovitnostjo v tej baladi je je mohamedanska
vera, predstavljena od Prešerna v romanci Turjaška
Rozamunda, kozarec vode — Lejla ob postavnem i
Ojstrovrharju brž zavrže svojo vero, kar pahne nas- i
lovno junakinjo v nesrečo, toda tudi v svojevrstno ;
odrešitev. Pri vsej stvari ni nepomenljivo dejstvo, da \
verska stanovitnost vodi v neodrešeno usodo balad- i
nega značaja, medtem ko nestanovitnost v precej ;
brezskrbno romanco vsaj dveh v ljubezenskem trikot- i
niku. Tudi ni nezanimivo, da je židovskemu principu, ¦
oz. njegovemu udejanjevalcu, pripisana zmagovita \
moč nad krščanskim, kot temu nad mohamedan-
skim.
Pri Prešernu so Židje zapleteni še v ženitno razpra-
vo ob čudesu tehnike tedanjih dni, ob železni cesti. ;
Ker se dekle ne vda fantovemu sproščenemu projektu
njunih bodočih odnosov, ji le-ta brž zagrozi:
»Jaz popeljem se tje v Brno !
snubit Judnje kršene, \
bom priženil z ženo črno ;
penezov na mernike. ,j
/.../ li
268
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
Žene jaz ne bom zapiral,
bal se ne bom zanjo nič;
nje obresti bom pobiral,
živel brez skrbi kot tič.«
Toda ko dekle povzdigne glas:
»Judnja je ko satan zvita,
kadar boš z njo zavozlan,
privoščila skoporita
komej ti bo sok neslan,«
fant brž pristane na njene, precej trde pogoje. Pes-
nik je v dialog dveh preprostih mladih ljudi vgradil
tradicionalno, ne le slovensko predstavo o Židih, ki si
jih je ljudska fantazija slikala kot sila bogate, a tudi
skope in nevarne ljudi, s katerimi ni dobro imeti
opravka, saj so pravzaprav nesreča za tiste, ki se zve-
žejo z njimi. So pa od naših rzamer in razmerij še pre-
cej oddaljeni: fant bi se moral po »ženo črno« odpel-
jati kar v »Brün, poglavitno Marsko mesto, kamor
železna cesta pelja, in kjer veliko bogatih Judov pre-
biva« , kakor beremo v opombi prvega natisa besedila
na prvi strani 16. številke tretjega letnika Kmetijskih
in rokodelskih novic, na svitlobo danih od c. k. Kme-
tijske družbe v Ljubljani na dan 16. maliga travna.
Tudi če se spreobrne h krščanstvu, in je torej goden še
za drugovrstne, ne le poslovne odnose s kristjani, je
Žid Zid: črn, skop in brezmejno denaren. Je grožnja,
pravzaprav strašilo pravemu krščanskemu človeku.
Slednjega tudi morebiten zakon z njim nikakor ne
obvezuje k tolik(šn)i resnosti kot zveza z nekonverti-
rancem; pravzaprav ga lahko sklene zgolj iz koristo-
Ijubja: fant Židovke ne bo zapiral, bal se ne bo zanjo
nič, saj bo le obresti nje pobiral, medtem ko bo zve-
sto Kranjico (je Židinja morda kar apriorno nezve-
sta?!) moral na ogled postaviti ne le doma, temveč tu-
di na Dunaju, v Gradcu, v Trstu..., seveda če ne bo
na poti krst, torej ne le porojenje, marveč predvsem
njegova posledica v okvirih krščanskega občestva kot
nasledek udejanjenega bolj ali manj čistokrvnega krš-
čanskega zakona. Takih vsebin pa pesnik Prešerno-
vih razsežnosti in etike, konec koncev pa tudi izkuš-
nje, seveda ne more izpovedovati kot svojih misli,
temveč jih predstavi kot z razsvetljenskimi načeli ne-
obremenjen dvogovor dveh tipičnih preprostih mla-
dih Slovencev svojega časa.
Toda če so Židje v Prešernovi literaturi še daleč, na
Moravskem, tudi kot grožnja ali strašilo, so v drugi
polovici njegovega stoletja prostorsko že čisto blizu,
pravzaprav so s svojo kramarijo že sredi nas samih.
Samo čas minulosti jih še oddaljuje od tedanjih Slo-
vencev. Sketova Miklova Zala kot najznamenitejša
večerniška povest izpričuje tesnobno občutje ob tem
dejstvu: v drugem poglavju ima stari Serajnik pravca-
ti ekspoze o stvari:
»Za naš kraj je pač oni tujec na Knezovem posest-
vu prava nesreča. Prišel je pred nekimi leti z našo
župnijo in privedel s seboj, kakor veš, staro žensko in
mlado, začrnelo (!) deklino.
Najprej je kramaril (!) v Podgradu ob nedeljah pri
cerkvi (! — kako brezsramno početje). Nato je jel
kmetom posojevati denar na velike obresti (!) Ker mu
pa niso mogli dolgov plačevati v gotovini (!), je od
njih namesto denarja jemal žitnih pridelkov (! — to-
rej kar in samo vir kruha, tako simbolnega kot dejan-
skega), a seveda po najnižji ceni. Mojega mejaša in
prijatelja Kneza je spravil ob hišo in kmetijo. Tako je
postal naš sosed, o katerem pa ne vemo, ali je žid ali
kristjan. V cerkev ne hodi nikdar; pa tudi njegovo
hčer in njeno mater {kakšno izogibanje oznaki žena!
— židovsko skupno življenje je vsekakor izven sveto-
sti zakonske zveze) vidimo malokdaj pri službi božji.
/.../ Ko je ta tujec dospel v Podgrad, ni nihče vedel,
kako se piše in od kod je. Prideli so mu ime Treso-
glav. To znači pač njegovo kretanje pri kupčiji, po-
tresa namreč vedno z glavo in zasluži res ta priimek.
Pravo svoje ime je zamolčal. Gotovo se boji, da bi
po njem ne spoznali njegove vere in rodu {kako te-
meljita neodkritosrčnost, ko še lastnega imena ne iz-
da!). Le toliko sem mogel zvedeti, da je prišel iz Be-
netk in da baje ni naše vere. Iz kramarja je postal ve-
lik kupec. Zdaj kupčuje sicer večidel zdoma, a naselil
se je vendar v našem kraju. Jaz sem se sicer protivil
temu, ali gosposki ni bilo mar mojih besed. In kakor
se vidi, se že kesajo, da so mu dali pravico naseliti se
med nami.
Mi sosedje smo živeli sprva z njim, kakor da ne bi
poznali drug drugega. Pozneje se nam je jel približe-
vati. Jako prijazen možje, ali odkritosrčen ni. Govo-
ri sicer veliko in zaupno, toda v srcu misli drugače {za
to trditev kar ni treba navesti nobenega dokaza!).
Zdaj se nam dela jako prijaznega, a to je le gola hlim-
ba. Koristil nam nebo nikdar, naj še tako lepo govo-
ri. Navidezno nas ljudi, v resnici pa goji njegova duša
le sovraštvo do nas.« 'I
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
269
Nato preide še na intimno plat zadeve, ki ga najhu-
je žuli:
»Tudi tebi, moj Mirko, se je že prikupil ta Lah. Zdi
se mi, da kaj rad zahajaš pod njegovo streho. Bojim
se celo, da te v njegovo hišo bolj vlečeta dekle in mati
kakor pa on sam. Vse to že dalj časa opazujem(!). A
nocoj te moram posvariti, da se mi izogiblješ, kolikor
mogoče (torej vsaj pasivna rezistenca!), te družbe, še
posebej Almire. /.../ Ne taji, Mirko, tega, kar že
dolgo opazujem/.../. Ti poznaš mojo željo in veš tu-
di, kaj nameravam. Zdaj nastopijo hudi časi. Treba
je krepke roke pri gospodarstvu. Kmalu ti mislim iz-
ročiti svoje posestvo. Ali poiskati si moraš (!) druži-
co, ki je tvojega stanu in naše vere. Ne denar, temveč
pridne roke in zvesto srce {Prešernovi ideali in skoraj
tudi besede iz idilične Vrbe) so najboljša dota vsake-
mu dekletu.
Dalje je treba tudi pomishti, Mirko, na prihodnje
čase. Kdo naj podeduje našo kmetijo, če bi ubih Tur-
ki mene aH tebe? Kdo naj gospodari na zemlji, katero
so od nekdaj že obdelovale žuljave roke naših slo-
venskih pradedov in kjer še zdaj orjejo in sejejo roke
kristjanske (raznočasni vidik argumentacije: narod-
nost, vsečasni: vera). Misliš, da bi naj prišla ta zemlja
tujcem in nekrščanskim ljudem v roke? Le tega ne,
Mirko!! Bog ne daj, da bi se šopirila kdaj laška glava
pod mojo streho in rodiU nekristjanski otroci! Ne
mogel bi mirno počivati v hladnem grobu, dokler bi
ne izumrl zadnji tvoj rod.«
Iz navedenih vrstic kar puhti sovraštvo do tujcev
nasploh, še posebej pa do nekrščanskih tujcev, ki do-
sega v zadnjem stavku skoraj patološki obseg in glede
na nekatere besede krščanstva tudi nekrščanske raz-
sežnosti. Težko bi to sovraštvo naprtili najprej na-
rodni ideji, čeprav ji je starec vdan tako zelo, da kliče
kar božjo pomoč v preprečevanje grožnje šopirjenja
laške glave pod slovensko streho in nad slovensko
zemljo, kajti dejstvo, da starec še kot mrtvak ne bi
mogel počivati v hladnem grobu, dokler bi ne izumrl
Mirkov zarod, se veže na zgodbo nekristjanskih
otrok v prejšnjem stavku, ne na zgodbo laške glave
pod starosvetno domačo streho. Narodna ideja je si-
cer tudi pod avspicijami Boga, toda krščanska vera je
pri njem vendar prva in zatorej tudi pri starem Seraj-
niku. Tujec na slovenski zemlji bi bil tragedija, ne-
kristjan v domači hiši pa prekletstvo prav mitičnih
razsežnosti, saj bi šlo tudi onstran groba. Serajnikovo
sovraštvo do tujcev se najgloblje in odločilno napaja
pri verskem fanatizmu, šele nato prihaja v tem asisti-
rajoča narodna ideja. Sovraštvo je upravičevano —
kohkor je sploh potreba po čem takem — s tujčevo
zahrbtnostjo in potuhnjenostjo, tudi nekoristnostjo,
kar vse je Serajnik spoznal tako intuitivno kakor iz-
kustveno (k sreči ne na svoji koži): tujec je celo tako
zakrknjen, da je kar nekak Innominante. To seveda
ne govori ravno za to, da je njegova zloba, kakor
sploh karkoli pri njem, spoznano po poti zaznave
dejstev. Bridka in prav didaktično svareča sosedova
usoda je starčevemu načelnemu nezaupanju do tujih
prihajačev samo še dodala novega zagona. Tujec je
navsezadnje tudi zoprn vsiljivec: on po Serajnikovi j
misH potrebuje domorodce, oni pa njega ne (je neko- !
risten!) — čeprav potemtakem ni jasno, zakaj se za- j
dolžujejo pri njem. Tudi se lahko vprašamo, kje je bil ;
imoviti Serajnik tedaj, ko se je »mejaš in prijatelj '•
Knez« moral zadolževati pri oderuškem Židu. Pri :
vsej stvari je najzanimivejša terminologija: velike '
obresti in gotovina gotovo niso najbolj vsakdanji poj-.
mi kmečke in bogvekakšne še povesti za široke mno- ¦
žice bogaboječega ljudstva, temveč so drobci iz slo- i
varja meščana, ki tozadevno povest daje med zadev- \
ne ljudi, ne brez vzgojnih in voditeljskih namenov. !
Slovenska tipika pa je prisotna v ideologiji avant- i
gardnosti nižjega sloja. Ta je tisti, ki uvideva prvi in ]
najbolje, tudi v sovraštvu do tujcev. Gosposki Žida i
še ni mar, ko kmetstvu že dodobra preseda. Seveda se ;
potem izkaže, kako prav je slednje imelo in na sploš- '
no zadovoljstvo nazadnje tudi oblast ukrepa s pozi- \
tivno, populistično naravnano zakonodajo: »Izdajst- j
vo in lakomnost Žida Tresoglava in njegove hčere Al- '
mire je imelo važne posledice za vso deželo. Gospos- ^
ka je nekaj let pozneje zaradi cesarskega ukaza izgna-1
la vse Žide, naseljene na Koroškem. Tako je rešila se- i
be in ubogega kmeta brezvestnih oderuhov za sedaj in I
tudi za prihodnje čase. Ljudje pa so bili prepričani o j
resnici, da se vsako pregrešno dejanje kaznuje, bodisi j
na tem ali onem svetu.« Skratka: spet je vzpostavlje- ¦
na idilična harmonija na Koroškem šele, ko je od- ;
stranjen »notranji sovražnik«, Žid; kaj krivoverski j
Turek, ki je odkrit, zunanji so vrag, med nami samimi !
je večja nevarnost! V Sketovem besedilu doživi Žid '
prvič in zadnjič nekaj krščanskega sočutja, ko je že
na poti izgnanca: šele tedaj je Almira »nesrečno de-
kle«. Prej je pač le »začrnela dekUna«, ki nevredna, z j
nizkotnim spletkarjenjem, tekmuje za Mirkovo lju-
bezen s krepostno domorodkinjo Miklovo Zalo. Žid
torej ni le črn, skop in denaren, temveč tudi potuhn-
jen, nekoristen in zloben, prava napotnost in nesreča i
IZ našega človeka. Žid — tujec med nami! Žid — iz- {
dajalec med nami! Tresoglav se je namreč dal (ne sa- ;
mo pustil!) Turkom nalašč ujeti. Ti pa so mu zlasti
»zavoljo tega prizanesli, ker je znal malo po turško,
dobro pa laški govoriti,« kar je »kazalo, da je tujec v
tem kraju in kot tak najbrž vdan Turkom«, temu po-
pularnemu in tradicionalnemu sovragu Slovencev. Še
dodatno je Tresoglav ogaben zato, ker je prišel z Laš- ;
kega: tudi fobija do Italijanov je opazna značilnost ;
Sketove povesti, ima pa socialno opravičilo, kar je '
razbrati iz drugega poglavja, kjer Serajnik še preden i
udari po Židih, beseduje čez laške kupce, ki vse poku- \
pijo »in ubogega kmeta ogoljufajo za njegovo j
blago«. Kot taki so Lahi objektivno turški zavezniki, i
saj trgovsko počenjajo isto, kar Osmani manj diplo- j
matsko — ropajo dobrosrčno slovensko ljudstvo —, ;
torej po logiki zgodbe ni čudno, da so Turki prijatelji '
laškega jezika (jezik ni le sredstvo sporazumevanja, j
temveč tudi simbol!) in da zavoljo njega tudi prizane-
sejo Tresoglavu, čeprav mu sprva dosti ne zaupajo.
Pri tem pa dobro vedo, daje Žid (začetek 12. poglav-
ja). Židu torej še Turek, ta zgledno slovenski sovraž-
270
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
nik, ne zaupa! Poanta je vsekakor zelo jasna. Toda
poudarimo še enkrat, da je pri Sketu temelj vsega
vera, narodnost pa kakor Bog da (in sreča junaška).
Obe pa potrebujeta konkretnih in kar se da zakrknje-
nih sovražnikov, ki so krivi za to, da stvari ne gredo
vedno prav. Murphyjevi zakoni in drugi razlogi, za-
kaj gredo stvari narobe, so bili odkriti šele v XX. sto-
letju, torej prepozno, da bi jih Sket in stari Serajnik
mogli upoštevati. So pa Židje čisto dobro služili za-
polnitvi te praznine.
Zanimivo si je po povedanem ogledati še izvenlite-
rarno besedilo dr. Josipa Vošnjaka, zaslužnega slo-
venskega politika, stoječega na čelu tistih neredkih
ljudi svojih opravkov, ki so se trudili tudi z literaturo.
Na Slovenskem se namreč niso samo literatje never-
jetno mnogo ukvarjali s politiko, temveč tudi politiki
skoraj v enakšnem obsegu, dasi z manjšo tehtnostjo,
z literaturo. Takole pravi omenjeni Vošnjak v prvem
delu svojih spominjanj na leta med 1840. in 1860. o
Židih, ki jim namenja kar celo (XI.) poglavje:^
»Tisti rod, ki je Kristusa pribil na križ, bil je potem
razpršen po vsem svetu in se je povsod vrival med
druge narode, ki so ga sicer zaničevali, črtili in pre-
ganjali, izkoriščati in izsesavati pa so se dajali od nje-
ga in se še dajo do današnjega dne. Mi Slovenci smo
še srečni, da se niso tudi v naše kraje v večem številu
vrinili, tem bolj čutijo oderuško silo židovstva naši
bratje Hrvati in še huje Poljaki in pa Rusini. Saj je v
Galiciji že skoraj vsak peti človek židovske rase in so
že cela mesta požidovljena. Rusija se jih brani, kar le
more, in med Velikorusi ne morejo kaj posebnega
opraviti (tedaj še ne!), a v prejšnjih poljskih pokraji-
nah jih kar mrgoli in tam so tako predrzni, da se sko-
raj noben časnik ne upa proti njim pisati. Temu se ni
čuditi, ker je, kakor povsod drugod, žurnalistika pra-
va židovska domena in večina žurnalistov židovska.
Židi imajo torej dve glavni sili v svojih rokah, kapi-
tal, ki si ga v neizmernih množinah kopičijo po izsesa-
vanju ljudstva, in časnikarstvo, s katerim vplivajo se-
bi v prid na ljudsko, nerazsodno maso. Dokler nisem
prišel na Dunaj, so mi Židi bili neznani. Tam pa sem
že na gimnaziji imel par židovskih sošolcev, toda ni-
sem ž njimi prišel v nobeno dotiko. Huje pa je bilo
potem v medicini, kjer je že precejšnji del dijakov bil
židovske rase. In tu so mi kmalu začeli presedati po
svojih zoprnih telesnih in duševnih lastnostih. Tisti
židovski obrazi z nizkim čelom, zakrivljenim nosom
in pohotno napetimi ustnicami, s krivim hrbtom in,
kakor pri madžarskih huzarjih, zakrivljenimi nogami
s ploščatimi stopali, z nekakšno posebno neprijetno
vonjavo svojega izhlapevanja so nam krščanskim di-
jakom arijskega plemena bili tako zoprni, da še obče-
vati z njimi nismo hoteli. In njihova govorica? — Ti-
sta popačena židovska nemščina. In njihov značaj?
— Vsiljivost, vmes celo predrznost, brez vsakega čuta
za čast. Za pravo vrednost jim ni bilo mar, medicina
jim je bila »Geschäft« (posel), kakor vsako drugo ku-
pčijsko podjetje.
Pri predavanju so rinili naprej na prva mesta, na
klinikah so obstopali postelje bolnikov, da smo jih
morali s silo nazaj potiskati. Kakšnega barantaškega
duha pa so bili, naj kaže naslednji slučaj.
Anatomijski sluga je prepariral kosti raztelešenih
mrličev in jih potem nam dijakom prodaval. Nekoč,
ko sem bil nekaj glavnih kosti jaz kupil, barantal je
tudi židovski dijak s slugo in hotel po vsej sili odbiti
par krajcarjev. Ko sluga ni odjenjal, bleknil je Židov:
»Gut ich zol, aber eine Rippen geben Sie mir drauf.«
(Prav, pa plačam, ampak eno rebro mi pa dajte povr-
hu). Sluga se je z nami vred smejal in židovu dal
povrh kos rebra.
Tačas sem postal antisemit in ostal dosihmal, pre-
pričan, da so semitje prava pokora za vse narode in
vredni, da bi se poslali nazaj v Palestino. Ko sem se
torej v državnem zboru seznanil z dr. Luegerjem, mi
je postal najsimpatičnejši med vsemi nemškimi pos-
lanci.«
Tako je torej Slovenec tudi v pisani besedi prišel v
stik z Židom že za svoje sodobnosti — dasi k sreči ne
na domači zemlji — in na njem brž zapazil še kup no-
vih ostudnosti, od kar grotesknih telesnih značilnosti
do zasužnjevanja celih, še posebej žalostno da slo-
vanskih pokrajin s strani židovskega kapitala in tiska.
Brez pomisleka se je vključil v sodrgo, ki jo je krš-
čanskosocialna oligarhija pitala z antisemitizmom,
kakor se je pozneje izrazil Ignaz Seipel. Nikakor mu
ni bilo jasno, da Lueger sam odloča o tem, kdo je
Zid. Je pa antisemitizem začel odločilno utemeljevati
na lastnem izkustvu; ta ni bil več zgolj usedlina tradi-
cionalnega, do Zidov zakrknjenega krščanstva, ki je
vse bolj samo pomagalo, da se je nerazpoloženje od
konkretnih ostudnih Izraelitov posplošilo na ves nji-
hov rod. Kot vnetemu slovenskemu narodnjaku je
Vošnjaku Žid gotovo pomenil tudi zgled uskoka:
mnogo zelo vnetih političnih Nemcev v Avstriji (a tu-
di izven nje — primer g. Marxa) je bilo Židov (potur-
čenec je hujši kot Turek!). Bogat in vpliven židovski
prebeg bi utegni postati nevaren zgled tudi marsikate-
remu poslovno okretnemu Slovencu, ki med nami
morebiti — saj je znano, kako Slovenci sovražnikov
pravzaprav ne potrebujemo, ker smo sami sebi v tem
povsem zadosti — ni uspeval, kot bi bilo treba. Akti-
ven je ta antisemitizem v toliko, kolikor je sam pre-
prečeval židovsko voljo po integraciji, če že ne kar
popolni asimilaciji v družbo — ker jo je pač štel za
potuhnjeno vsiljivost z grdimi nameni požidovljenja.
Ni pa bil aktiven v smislu kakšnih pogromov — tak
na Slovenskem tudi ni mogel biti, saj je bilo Zidov za
tovrstne manifestacije le premalo. A pazilo se je na-
nje zelo: po prvi svetovni vojni jih je Deželna vlada v
Ljubljani nemudoma dala pozapisati..
V svoji znameniti baladi Judit postavi Anton Aš-
kerc Zida v položaj, kakršnega v izvirni slovenski lite-
rarni tvornosti še ni imel, v položaj brezprizivno pozi-
tivnega in odrešenega junaka.^ Nekoliko starejši Gre-
gorčičev Jefte je kljub zglednemu domovinskemu
čustvu in zmagovitosti hudo tragična oseba — pač
zgolj še ena žrtev trde vere in svetosti Izraelcev. Res
je, da je Aškerčeva zgodba — kot Gregorčičeva —
vzeta iz Svetega pisma stare zaveze, ki je tudi sveta
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
2711
knjiga kristjanov, ne le Židov, toda naš najmočnejši
epik v 48 verzih besedila kar trikrat poudari, kako je
Judit Židinja. To moremo imeti za zelo sproščujoč
miselni preboj v slovenski literaturi, sicer res v zanjo
precej obrobnem židovskem vprašanju, a vendarle
gre za pomembno rušenje nekega negativnega in kar
dobro ukoreninjenega stereotipa. Tudi pesmi okoU
Ahasverja, večnega Žida, obsojenega v nekoUko neu-
radnem krščanskem myth(os)u na stalno popotništvo
spričo neusmiljenega ravnanja o uri preizkušnje Sinu
Božjega, kažejo na tak, tradicije osvobojen pogled
Antona Aškerca. Ahasver je pri njem prerasel iz sim-
bola večnega prekleteža v simbol, če ne že kar alegori-
jo, nikoU zadovoljenega iskalca. Še natančneje: pre-
rasel je v simbol nemirnega modernega humanista, ki
po stoletju razuma in stoletju optimizma evropskih
miselnih elit spet stoji pred zagonetno in surovo celo-
to človeškega bivanja. Takšen modernistični prevrat
v simboliki močno opozarja na Aškerčevo izredno
novatorstvo v z Židi ukvarjajoči se, a tudi siceršnji
slovenski misU. Ahasver pod križem tako tudi iz izku-
šnje svoje usode pripoveduje Križanemu bridko
zgodbo vere, ki jo je le-ta prinesel na svet:
»Razumeh niso tvojega duha,
polnega ljubezni tvojega srca.
Pa namesto sprave in miru, ljubezni
tvoji že učili verniki so jezni
cesto le sovraštvo, srd in slepi črt,
brate drugih misli pa gonili v smrt.
Zdavnaj sta umrla, zdavnaj pokopana
dva sodnika tvoja, Kajfež in pa Ana.
Ni pa izumrl še farizejev rod
in pismarjev dosti srečam še povsod.
In ko spet bi poslal te na svet Jehóva,
sodili hinavci, veš, da bi te znova!
Farizejev zbor bi spet psoval te, vpil...
„Krizaj ga!" Pilatu bi s pestmi grozil.«
Od kristjanov obtoževani Ahasver se prelevi v tož-
nika, tudi kristjanov. Ob grmadi (knjig) povsem ne-
dvoumno pravi takole:
»Svet vrti se, svet vrti se!
Pomnim, svoje dni
so sežigali tirani
žive še ljudi!
Kaj grmad sem videl takih
strašnih sam povsod,
koder vodil po krščanskem
svetu me je pot!«
Podobno etično usmeritev — tudi zavzetost — iz-
povedujeta še pesmi Ahasverjeva himna noči in
Ahasverjev tempelj, ki se ozirata v hotenje po brez-
mejni svobodnosti modernega človeka, seveda samo
še v top(os)lih neke prvotne zgodbe o Židu. Toda po-
membno je, da Židje niso — kakor ni nihče — izklju-
čeni iz vizij Aškerčevih poti svobode. Že že, da vsi ni-
so vedno tako visokih leg, kakor doslej omenjeni — v
Iškarjotu se najde Ahasver, ki je proslulemu Judu
brat, saj je Odrešenika izpred svoje čevljarske krama-
rije brezsrčno odgnal, kot ga je oni prodal, na kar
meri cinični trgovec Levi, ko »pomane si roke:/ Če-
stitam ti na včerajšnji kupčiji,/ apostol, he!« —, toda
ljudje so pač povsod takšni in drugačni; tudi v tem
Židje niso drugačni od drugih.
Pogled Ivana Cankarja na Žide je nedvomno manj
sproščen kot Aškerčev. Kolerični izbruh ob nekem
prevodnem šundu, za katerega so šh nekakšni židov-
ski krajcarji našega najodličnejšega pisatelja vseka-
kor ne kaže v največjih trenutkih. Cankar v jezi nika-
kor ni pisal samo pomembnih stvari, dasi pa zmeraj
pomenljive. Takole zastavi besedo pri kritiki Severje-
ve Žene:
»Pred nekaterimi leti je neki dunajski žid lovil štu-
dente, da bi mu prevajali v slovenščino tisti nesramni
šund, zoper katerega so prav takrat začeli pošteni ča-
sopisi (kot avantgarda vsake diferenciacije) brezob-
zirni boj. Vehko se je trudil, preden je dobil siroma-
ka, ki se je polakomil umazanih židovskih krajcarjev
(toda že od Vespazijanovih in Titovih časov vemo, da
denar ne smrdi, četudi je pridobljen v kloakah). Na-
ših študentov je bilo sram takega dela, kajti kakor so bi-
h lačni in žejni, so v tistih časih še vedeli, da je tiskan
papir vsaj v daljni zvezi z narodovo kulturo ter da bi
oskrunil (!) to kulturo, kdor bi vedoma in zaradi gole
kupčije ponujal ljudem onesnažen papir, roman ime-
novan.^ Nato še zatrdi, nekoliko metaforično sicer, a
povsem jasno, da dokler nas ni oblagodaril dunajski
Žid, ne le samoniklega, temveč šunda sploh nismo
premogH v svojem jeziku. Po Cankarjevi misli je to-
rej Žid s svojimi umazanimi krajcarji plačal uni-
čevanje kulture slovenskega naroda. Toda: to niso
zidovi (tistega konkretnega Žida), temveč židovski
krajcarji, kar ni čisto nedolžno. Ni sicer gotovo, da bi
bil Cankar prepričan o kakšni širše zasnovani zaroti
židovskega rodu zoper evropske narode, kakor sicer
ne le v tistih časih prenekateri Evropejec, toda če trdi,
da Moriz Benedikt piše uvodnike za Neue Freie Pres-
se, ki jo označuje v predavanju Kako sem postal so-
cialist* za glasilo dunajskih nemško govorečih Židov
in avstrijske inteligence vseh narodnosti in ver, v „pa-
lestinsko pojočem slogu" in če te uvodnike šteje za
avstrijski evangelij, potem mu misel o kakšnem odlo-
čilnem Židovskem usmerjanju usode narodov Avstri-
je nikakor ni bila povsem tuja, pri čemer je avstrijska
inteligenca vseh narodnosti in ver očitno prva podle-
gla zvenu „palestinsko pojočega sloga" tujega evan-
gelija, kakor se da razbrati iz nadaljnega besedovanja
v preje omenjenem spisu, kjer se idejam iz Fichtegas-
se (sedež Neue Freie Presse) zoperstavljajo argumenti
iz Schwarzspanierstrasse (sedež socialdemokratskega
Arbeiter-Zeitung), ki niso nikakršen tuj evangelij (ka-
kor avstrijski M. Benedikta očitno), temveč spoznan-
ja, doživeta v mukah in dvomih lastne skušnje. Da bi
Cankar kaj veliko nasedal Luegerjevi in sploh krščan-
skosocialni protižidovski kampaniji in tudi drugim
nazorom te miselne smeri, ni dosti verjetno, saj o lju-
272
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
deh, ki so jih oznanjali, ni imel dobrega mnenja, kar
dokazuje njegovo pisanje o Almanahovcih,^ kjer oz-
nači zapis gosp. Evalda Vračka za „zmes neumnosti,
čisto navadne pocestne neumnosti in pa brutalnosti,
zavite v prozorni plašč zlaganega krščanstva". Sicer
pa Vračkov spis toplo priporoči »krščanskim sociali-
stom, da se pouče iz njega o namenih in nazorih svo-
jih sedanjih in prihodnjih voditeljev". Toda pri vsej
stvari Cankarja niti malo ne moti, da bi Vračkovega
izvajanja ne štel vrednega „Ekonomistu židovsko-li-
beralne Nove Prese", kar je precej zmedeno metanje
vseh nasprotnikov v en koš. Lueger je bil Cankarju
dunajski kralj, čigar besede: „Die Leute, die am er-
sten Mai in den Prater ziehn, sind lauter Lumpen!"
označujejo na kratko vse, kar vedo nasprotniki so-
cialne demokracije vseh barv povedati o socialdemo-
kratih.* Tudi v Dunajskem pismu Lueger ne stoji do-
sti bolje, omenjen je kot dozdevni pravi apostol svo-
bode, enakosti in bratstva nasproti Šušteršiču in Kre-
ku. Slednji se priklanja demokratizmu, „dokler se
kaže demos v podobi petstoletnih farovžev". S tem je
o naših krščanskih socialcih, ki se preoblačijo v Robe-
spierra, povedano vse — če bi bilo življenje v nevar-
nosti, bi bili Šuklje! Dunajski izvirnik je velik samo v
primerjavi s svojo podeželsko izdajo (v primerjavi s
Šušteršičem, ki nikoli ni bil kakšna miselna kapaci-
teta, temveč samo zelo pragmatičen mogotec toza-
devne razsežnosti javnega življenja, še toHko preje),'
čeprav je le-ta včasih prav dobro služila dunajskemu
kralju za parlamentarno trobilo, kakor se kaže v se-
daj širše dostopni državnozborski debati med dr.
Krekom in T. G. Masarykom.'"' Seveda pa je nekaj
čisto drugega Cankarjev odnos do Kreka v letih groze
in strahot prve svetovne vojne, ko je tudi dr. Krek že
nekaj precej drugega kot prej.'^ Cankar je v židov-
skem vprašanju, vsaj v nekaterih njegovih ozirih, pač
bil na isti valovni dolžini kot Lueger, in to je morebiti
tudi vse, kar sta moža imela skupnega.
V Cankarjevi literaturi tu in tam mimogrede nasto-
pi kak Žid. Poleg tipičnih Židov kapitalistov (Krčmar
Elija), ki jih je poznal že Vošnjak, na neki preprosti
ravni pa tudi Sket, je morebiti najzanimivejša Pavla
(skupaj s svojimi »bližnjimi«) iz Hiše Marije Pomoč-
nice. Pripoved namreč večkrat govori o nji kot o Pav-
li, Židovki. Židovstvo jetorej njena najpomembnejša
razločevalna lastnost, drži se je kot nekaj priimek. V
drugem poglavju je predstavljena takole: »Pavla je
živela samotno, govorila ni z nikomer, edina Židovka
je bila v sobi.« Kako se imajo konkretni Židje Pavli-
ne familije med seboj, pove tale stavek: »Dala je roko
materi, sestrama in bratu; govorili so tiho, hladno,
skoraj prisiljeno, kakor na posetih pri tujih ljudeh.«
Edvard, Pavlin brat, premore v istem drugem poglav-
ju črne, kodraste židovske lase. V petem poglavju je
zdaj prijazen, zdaj pol prijazen, pol malomaren, na-
kar odide iz dogajanja s svojimi starejšimi sestrami,
bujno razvitimi, kričeče oblečenimi Židovkami.
Skratka: razen židovskih las, torej nekega objektivno
prisotnega rasnega znamenja, ni nikakršnega posplo-
ševanja kakšnih lastnosti na vse Žide, kakor pri »pa-
lestinsko pojočem slogu«, na katerega prisega očitno
kar vse dunajsko židovstvo nemškega jezika kot na
evangelij, ali v Jakopičevem paviljonu,kjer so na-
stanjeni ogrski židje, ki so v Miskolczu (.' prav: Mis-
kolcu) trgovali — očitno kar vsi, ukvarjajoči se z ma-
lo naprej opisanim poslom — s platnom, preden so
prišli presojat avstrijsko-nemško umetnost, s čimer so
postali učitelji naših frazerskih kritikov (bogve, če ne
kar po svoji krivdi, oz. zaslugi!). Pisatelja nikakor ni
mogoče obtožiti antisemitizma zgolj zato, če ustvari v
konkretni umetnini takega ali drugačnega, tudi nega-
tivnega konkretnega Žida, povsem druga stvar pa je,
če v svojih izvajanjih zaničljivo piše o iz Ogrske na
Dunaj prišedših Židih umetnostnih kritikih kot o biv-
ših kupčevalcih s platnom v Miskolczu! Toda tedanji
antisemitizem, tudi Luegerjev krščanskosocialni, se
je večidel izživljal le v zaničevanju Židov, ne pa še v
akciji za njihovo uničenje. Izkušnja z njim je bila
pozneje za marsikaterega Izraelita usodna — tudi za
Hitlerja so mislili, da določenih meja vedenja ne bo
prekoračil in da bo vse ostalo le pri v bistvu neškodlji-
vem domišljavem »vedenju«, ki jim je bilo znano že
izza dni dunajskega kralja in ki je kričavo oznanjalo,
kako je Žid od nekdaj parazit človeštva in kako ni
mogel nikdar produktivno delati, temveč je vedno žil
iz žuljev drugih, židovska pohlepnost pa da je »ded-
na... ali patologična«, kakor je v Slovenskem narodu
leta 1900 zapisal celo z masarikovstvom razsvetljeni
Ivan Žmavc.''^ Židje so v ozračju Zweigovega včeraj-
šnjega sveta (seveda zahodno od Vzhoda, Rusije)
imeli prevelik ugled, da bi kdo v resnici nastopil zoper
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
273 j
njih. To je znala storiti šele naslednja generacija poli-
tikov, ki je imela v sebi brezobzirno izkušnjo surove-
ga svetovnega spopada in ki je poskrbela, da je
Srednja Evropa, ta metafora kulturnosti avstrijskega
židovstva, postala čas, minuli čas, ni pa bila — ne več
— prostor.
Reči moremo, da se s Cankarjem Židje na področ-
ju literature Slovencem nevarno približujejo, s svoji-
mi umazanimi krajcarji že vzpostavljajo vpliv na na-
šo kulturo — izrazito negativen — vendar jih med na-
mi še ni. So pa vsaj do neke mere takšni in drugačni
— Pavla se sicer res ograjuje od drugih (»govorila ni z
nikomer«; toda naprej v zgodbi ni ravno tako zelo
asocialen element), medtem ko zna biti Edvard tudi
prijazen, celo z nežidovskimi nesrečnicami. Cankar
vsaj v svoji literaturi ne pristaja vedno na stereotip,
da je vsak žid trgovec ali kapitalist, izkoriščajoč vse
okoli sebe, in pravljično bogat (toda ponekod je prili-
čno tega pogleda — Krčmar Elija!):^" Pavla s skoraj
obveznim pridevkom Židovka izraža univerzalnost
človeškega trpljenja, saj seji kljub židovski zaznamo-
vanosti z drugačnostjo ne godi nič bolje kot drugim
dekletom iz hiše Marije Pomočnice.
Pri Otonu Župančiču in Antonu Novačanu so Žid-
je zapleteni v dogodivščine njunih Celjskih. Tako v
Veroniki Deseniški kakor v Hermanu Celjskem je Žid
usoden za drugo soprogo kneza Friderika, pri Župan-
čiču Bonaventura, pri Novačanu pa Aron Salobir.
Obema dramama je skupna tudi sovražnost mogoč-
nega grofa Hermana do Abrahamovega rodu in nje-
gove vere, toda Židje so spretni in se temu navkljub
vseskozi smukajo okoli nog velikega Celjana; tako vi-
tez Ivan v Veroniki Deseniški ugotavlja: »Grof Her-
man je pokazal Judom vrata,/ in vračajo se mu skoz
mačji smuk,"« pri Novačanu pa pravi Aron: »Herma-
nova pest je udarila v nas in raztepli smo se po Italiji,
po Ogrskem {morebiti so ravno ti pozneje v Cankar-
jevem Miskolczu prodajali platno!) in po nemških de-
želah {torej je Celjan zaslužen za razdrobljenost ži-
dovske diaspore v Evropi!). Od Drave do Bosne so
zatrli njegovi Bošnjaki naš rod, pol nas pobili, pol
izgnali, vse pa oplenih in slekli do nagega,« medtem
ko njegovi soverci trdijo: »Jehova je s Celjem /.../!
Božja previdnost vodi ta rod do najvišjih višav in Ce-
lje bo zibka kraljev. /.../ Pamet jim (= Celjskim)
vlada. Razum jih vodi. To dvoje odtehta greh {tudi
nad izvoljenim ljudstvom).« Toda medtem ko je Bo-
naventura zapleten v usodno dogajanje brez svoje
volje, saj je zgolj trgovec, ki se ravna po načelu: »Jaz
sem trgovec: kaj trgovec ve/ o večnosti? — Vatel je
naša mera —/ vatel za robo in za svet še milja —/ s
tem pa je konec naše večnosti," ter vsakomur proda
vse — celo bodočemu knezu Frideriku strup, čeprav
meni, da se tolikšnemu imenitniku bolj poda meč za
opravila, katerim služi strup —, je Aron maščevalec:
»Moja glava je polna naklepov. Jaz pletem nove
mreže.« Bonaventura je nekak angel smrti, dobri sta-
rec, ki daje smrt potrebnim in želečim jo. Pri Jelisavi
ga spravi v ta položaj trgovski stan (»Mi gledamo, da
vsem ustrežemo!«), pri Veroniki pa grof Herman, ki
ga zapre in mu nato ponuja svobodo:
Herman: Kako ti je, Bonaventura?
Bonaventura: Kako naj bo, komur je tako,
kot drugi hočejo.
Herman: Drugače ni...
Herman:
Da, čuj, Bonaventura:
s teboj govoril bom po bližnjici.
Lahko si prost.
Bonaventura: Svetlost, po kaki ceni?
Zakaj v menjalnici tega sveta
če slišim »nä«, praSam takoj »po čem?« /.../
Kaj knez?
Herman: Ti si zaslužil smrt, to veš.
Bonaventura: Vsi smo jo zaslužili, in zato
nam jo je vsem odmeril Jahve, vsem:
prej ali slej se vsi zvrstimo.
Herman: Vraga!
Bonaventura: Tako mi vere Abrahamove:
nič nisem menil hudega, svetlost.
Herman: Jaz tudi nič. In jutri boš že visel.
Jaz tudi nič,
navsezadnje izreče možnost Zidove rešitev: če zastrupi
nadležno snaho, ki medli v ječi. Bonaventura se sicer
odpravi na pot grozljivega opravka, toda ko ga nesre-
čna Veronika vpraša: »Moram biti jaz?«, odgovori:
»Ne vem. Do zdaj še nisem bil krvnik,/ do zdaj še ne.
In ti si mlada, lepa.« Stvar se nato rešilno, a nikakor
ne odrešujoče za Žida razplete tako, da mu ni treba
biti krvnik, saj Veronika v njem spozna klic mrtve
grofice Jelisavete, klic smrti, ki upihne njeno življe-
nje. Na Hermanove besede: »Sedaj si prost,« saj mo-
gočnik misli, da je Žid deloval v smislu pogoja za reši-
tev svojega življenja. Bonaventura odvrne: »Kaj pro-
stost, ko je porušen tak tempelj Gospodov!« Vse kdo
drug je Aron Salobir, ki hoče nasuti v Hermanova
oblastniška kolesja čimveč peska, pri čemer sleparsko
govori kot Župančičev Žid, daje tudi z njim, kot dru-
gi hočejo: za začetek organizira močno, danes bi re-
kli, negativno kampanijo (če ne že kar specialne voj-
ne!); svojim »faktorjem« namreč pravi: »... vi se zo-
pet razidite in po širnem svetu raztrosite o Celjskih
slabe glase, da bodo Celjski črni v svojih ciljih in last-
nostih.« Tudi je pomagal nedovoljeni ljubezni Fride-
rika in Veronike, s čimer je mimogrede še zaslužil tež-
ko celjsko zlasto, ob tem, da je z asistenco družinski
opoziciji grofa Hermana seveda zadovoljeval še svojo
slo po maščevanju matere, ki so mu jo umorili Celjs-
ki, očitno v nekem pogromu proti Židom. Nato po-
stane Aron pravi Veronikin zli duh: nagovori jo, da
nasuje grofu Hermanu strupa v kupo, medtem ko se
je ona preoblečena na celjski grad najprej infiltrirala
gotovo samo zato, da bi iz očetove ječe rešila bolj ali
manj idealnega soproga Friderika. Aron tako Veroni-
ki podtakne kukavičje jajce — uresničitev svojega na-
črta: uničenja Celjskih, vsaj njihove največje glave,
Hermana. To doseže z domnevnim Friderikovim na-
ročilom Veroniki, naj v boju s Hermanom ne izbira
sredstev (da Friderik ni izrazil takšne volje, postane
274
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
očitno v 7. prizoru III. dejanja): »V sili je samo-
obramba /.../ dovoljena tudi pred očetom.« Aron
pravi: »Njegova žrtev kliče tvojo žrtev,« kajti Vero-
nika ni ravno navdušena nad Aronovim načrtom; ce-
lo ko ji Žid govori, kako je Herman na sledi njenemu
sinu, ni pravega uspeha, tudi je ne pridobi z besedo o
tem, da bo vsemogočna grofica Celjska, če ga bo pos-
lušala, Friderik pa je zavoljo nje umoril celo svojo
prvo soprogo... »Ljudje ubijajo za skorjo kruha in
za slast ljubezni.« Šele na to se Veronika vda Židove-
mu, brez vehkih prepričevanj celo nji gnusnemu načr-
tu, ki je zares peklenski: še prej je bil Aron nesrečno
žensko izdal Hermanu, ki si je — kot vitalen možak —
seveda požeH... Tako bo zagotovo prišla do mogoč-
nika. Žid še enkrat stopi k Hermanu, zdaj mu — o
zvesti Aron! — pove, kako ga snaha kani zastrupi-
ti... Zdaj bo Herman zagotovo pogubil Veroniko, si-
novo nadvse ljubljeno ženo, s tem pa tudi zasejal tra-
jen razdor v hišo Celjskih, kar bi Izraelcu neznansko
šlo v račun... Toda stvar se ne izteče po Zidovih že-
ljah: Herman je pač pod svojim žezlom edini mož in
obvlada položaj. Veroniko kljub Aronovim spletkam
— njegovi »faktorji« hujskajo množico proti Hemanu
v času procesa zoper Friderikovo soprogo (»Da po-
temnijo danes celjske zvezde!«) — odstrani s poti. Ži-
du je tako najprej spodletela rafinirana spletka —
Hermanova volja ukroti Friderikovo —, nato pa tudi
uUčna, z revolucijo (Herman: »To ljudstvo ima pravi-
co vstati šele na sodni dan!«). Na koncu si Aron pre-
ko Veronikinega trupla poda roko z Enejem Silvijem
Piccolominijem, ki mu je pripisano sočutje do nesreč-
ne druge soproge kneza Friderika, in od tod tudi sov-
raštvo do Celjskih. Žid pravi: »Zlo in dobro sta si
odslej zaveznika, da se ohrani dobro. Bog je ravno-
vesje,« Enej Silvij pa doda: »Bog je čuječ.« Tako se
izkaže, da je Herman samo obvladal situacijo, da pa
se bo zarota zoper Celjske nadaljevala. Spletkarske-
mu Židu Salobirju, ki sam zoper mogočnike s sotočja
Savinje in Voglajne ni bil uspešen, se zdaj pridružuje
v trudu zoper njih še čisto čustvo Enej a Silvi ja Picco-
lominija.
Na celjskem dvoru vlada nasploh zelo slabo mnen-
je o Židih, tako vitez Jost pravi: »Mi hodimo ljudje
na desno in na levo, se nagnemo na dobro ali slabo,
pri Judih pa je nekaj, dejal bi, jud ima še neko tretjo
pamet.« (Židje zanj torej niso ljudje!) Herman na to
odvrne: »Da! Vsi jo imamo, tvojo tretjo pamet. In
tudi psi, kadar pes reži za kost na psa. Izdal je Aron
Deseniško, da bi prejel nagrado, in pohlep o zlatu je
njegova tretja pamet.« Herman torej Žida ne podcen-
juje, ne razumeva ga kot drugačnega od drugih ljudi,
čeprav je žrtev stereotipa, da Izraelit vse dela zgolj za
denar. To je Hermanova usodna zmota — pri življe-
nju pusti spletkarja, ki mu je on sicer popolnoma
kos, toda za manj zmožne naslednike velikega Celja-
na utegne biti to usodno, tako tudi za njegov celjski
sen v celoti. Žid je vsekakor protiigralec visokemu
stremljenju tistega, ki ima v svojem grbu zvezde in za-
to mora k zvezdam. Edini izmed navadnih ljudi je, ki
je sposoben nasprotovati Hermanu — temu Kantor-
ju, bolj kantorskemu od svoje cankarjanske podobe
—, kljub grozljivim ponižanjem: Jost Arona celo pri-
sili k poklonitvi proti Vojniku, rojstnemu kraju tega
viteza, sicer voljnega orodja v rokah grofa Celjskega.
Žid celo to brezbožno žrtev prenese, samo da ni treba
njegovemu maščevanju poklekniti pred samim Her-
manom. Izraelitu je tako v Novačanovi drami odmer-
jena nadvse pomembna in zahtevna vloga. Toda s
stališča ne le Hermanovega, temveč tudi Novačanove-
ga celjskega sna do kraja negativna (kljub prav eksi-
stenciahstično strastni volji človeka po obstoju — to-
da tega avtorjevo okolje za njegove sodobnosti še ni
cenilo). Geslo Rim—Jeruzalem (pravcata os!), ki je
večkrat izrečeno, simbohčno napoveduje usodno zve-
zo Eneja Silvija in Arona Salobirja — zoper Celje, ta
očitno najsimpatičnejši princip Antona Novačana, ki
nosi v sebi avtorjev projekt neslutene popolnosti in
veličine. Ko je bil Novačan v njegovo udejanjenje os-
noval Slovensko zemljoradniško in nato republikans-
ko stranko ter zahteval planetarno kmetsko slogo^'
(pravcati Kmetje vseh dežel, združite se! je to) in sa-
mostojno slovensko državnost, suvereno slovensko
republiko v konfederativni zvezi z enakšnimi repubh-
kami Hrvatov, Srbov in Bolgarov,^* je zelo nasproto-
val rimskemu klerikalizmu ter predlagal najlepše in
najperspektivnejše slovensko mesto Celje za upravno
središče Slovenije." Toda tudi Židom ni prizanašal,
vsaj v svoji kričavi predvolilni kampaniji leta 1923 ne:
potem ko se je razšel s hrupnim hrvaškim vodjem Ra-
dičem — sicer zelo protižidovsko usmerjenim (leta
1906je le-ta napisal besedilo Židovstvo kao negativni
element kulture, 1937pa je brošura z njim izšla v Za-
grebUj vendar očitno ni šla v denar, zato je naklado
prevzela firma Vodnik in Knez ter kamniška tiskarna
Slatnar, ki je izdaji spremenila platnice in nekaj
uvodnih strani izločila ter stvar vrgla na trg pod spo-
dobnejšim in nevtralnejšim naslovom O Židovima''^
— seveda je vsebina ostala enako strupena!) —, je
zaupnika Hrvatov v Središču ob Dravi, trgovca Veldi-
na, brž razglasil po celem slovenskem svetu kot juda,
ki kupčuje z jajci. Novačanovci so tudi spesniU hudo-
mušne verze:
»Verižnik Veldin iz Središča ob Dravi
se je pridružil hrvatski slavi:
pri Hrvatih se vedno nekaj kadi,
pa nikoh, nikoli pečenke ni,^'
ob tem, da so Radičevo listo na Štajerskem imenovali
kot »stranko zagrebškega judovskega kapitala in ve-
rižnikov iz Središča«^" ter zatrjevali, da ljubijo Beo-
grad brez Cincarjev (mednje so šteli tudi Pašiča, ki so
ga sočno označili kot političnega komitaša srbstva) in
Zagreb brez Judov. Novačanovo nerazpoloženje do
Židov ni izginilo niti med palestinskimi dogodivščina-
mi v drugi svetovni vojni, bržčas je spričo njegovih
bridkih izkušenj dobilo še dodatnega hraniva.
Oton Župančič je v stiku z dejanskim Židom dru-
gačen: pokloni mu (menda avgusta 1940) svoj prevod
Carja Saltana:
»Sočen ves dehti sto let
Rusom Puškinov že cvet:
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
275
s strahom sem ga k nam prenesel —
sem mu dosti rose otresel?«
nad čemer stoji posvetilo: Gospodu Eriku Šlomovi-
ču v spomin.^^ Seveda pa je to gospod iz čisto drugih
krogov kot Novačanova izkušnja, verižnik Veldin,
kupčevalec z jajci iz Središča ob Dravi.
Hitlerjeva vojna je nato odnesla tako gospoda Šlo-
moviča kot še šest milijonov njegovih sonarodnja-
kov. Zid pomeni Hitlerju — vsaj prvotno — vidnega
sovražnika. Če ga ne bi bilo, bi ga moral iznajti, zato
naj ne bi imel namena docela iztrebiti izraelitskega ro-
du. »Katoliška cerkev tudi ni videti zadovoljna s hu-
dičem. Tudi ona potrebuje vidne sovražnike, da ne bi
v boju zaspala. Jud zmeraj tiči v nas. Vendar ga je
laže tolči v telesni podobi, kakor pa v podobi nevid-
nega demona. Jud je bil že sovražnik rimske države.
Bil je celo sovražnik Egipčanov in Babiloncev (razen
grške, ki pa je nekako vtelesena v rimsko, torej prakti-
čno vseh velikih civilizacij starega sveta v bližini Ev-
rope, oz. v nji sami.'). A šele jaz,« se hvali vodja
Nemčije in Nemcev izpred petdesetih let, »sem nare-
dil iz tega boja nekaj resnega. Sicer pa so bili Judje
kar pripravljeni podpreti moj politični boj. Ob začet-
kih našega gibanja so mi celo nekateri Judje finančno
pomagali. Treba bi mi bilo samo pomigniti z malim
prstom, pa bi se kar trli okrog mene. So že vedeli, kje
je bilo kaj novega in življenjskega. Jud je vendar po-
stal to, kar je, ker je v gospodarstvu iznašel tisti trajni
tek in vzpon, ki se imenuje kapitalizem, to je genialna
stvaritev z rafiniranim, pa vendar samodejnim meha-
nizmom. Ni kaj reči, to je genialno, to je vražje ge-
nialno. Moderno gospodarstvo je stvaritev Judov.
Oni ga docela obvladujejo. To je njihova naddržava,
katere oblast so razpeli nad vse države sveta. A zdaj
smo mi (nemški nacionalsocialisti) tisti, ki jim s sve-
tovnim nazorom trajne revolucije delamo konkuren-
co.«^^ »Dva svetova si stojita nasproti! Božanski in
satanski človek. /.../ Arijec in Jud si stojita nasproti
in če enega imenuješ človek, moraš drugega imenova-
ti drugače. Oba sta tako daleč drug od drugega kakor
žival od človeka. Nočem Juda.imenovati žival. Od
živali je mnogo bolj oddaljen kakor mi Arijci. On je
neko naravi tuje in od narave oddaljeno bitje.«^^
Tako daleč naš dr. Vošnjak sicer, kot smo videli, ni
šel, iz svojega antisemitizma še ni znal skovati učin-
kovitega političnega orožja kakor Hitler, ki je štel
mednarodnega Žida za nekakšnega zlobnega Daper-
tutta, stoječega za vsemi sovražniki nacionalsociali-
stičnega nemškega projekta, za demokratičnimi »plu-
tokracijami« in boljševiško marksistično diktaturo,
torej za nadnacionalnim kapitalizmom in internacio-
nalnim komunizmom, sicer pa je v sebi sodobni druž-
bi uvideval, vsaj na določenih področjih in v določe-
nih sferah, enako kvaren židovski vpliv, kar vladavi-
no, kot ozloglašeni nemški vodja globalno. Je pa su-
rova Vošnjakova misel, da bi Žide vrnil v njihovo
prvotno domovino — kar se ujema s Herzlovim vi-
denjem stvari, dasi iz povsem nasprotnega zornega
kota — nasproti Hitlerjevemu reševanju židovskega
vprašanja vsekakor še kar humana. Pri tem je zanimi-
vo to, da je vodja tretjega Reicha namenil edino še i
Slovencem poleg Židov takojšnjo popolno iztrebitev;
potem ko je imel že dovolj drugih vidnih sovražni-
kov, seje odločil skuriti vse Žide in narediti Slovenijo
nemško.
Morebiti si je ravno zavoljo tega Miško Kranjec
lahko dovolil razkošje, zapisati nekaj odločno antise-
mitskih opazk, ki si jih spričo grozljive usode Zidov v |
II. svetovni vojni na stari celini verjetno ne bi mogel i
privoščiti vsakdo, vsaj brez silovite reakcije in moral- i
ne obsodbe ne, kajti namesto stereotipa o Židu trgov- :
cu, kapitalistu, se je vsaj v javnost Evrope naselilo ;
vsesplošno sočutje z Izraeliti. To ni toleriralo — ne ;
glede na morebitno utemeljenost — ravno mnogo kri-
tičnih besed o njih. Mladost v močvirju je knjiga,
kjer avtor piše o Židih brez omenjenega praktično
obveznega evropskega fihra," pač kakor mish o njih.
Na podlagi lastne izkušnje. In če bi šlo zgolj za nega-
tivne sodbe o konkretnem Židu Reichu, bi Kranjcu
antisemitizma niti ne mogli očitati, toda od Reicha in
prekmurskih Zidov — Žid je končno med nami, tu in
zdaj je, a le za trenutek; Hitlerjeve vojna je njegov i
rod in njegovo kramarijo med časom označevanega ;
in časom označevanja izbrisala, in tako je Žid v naši ;
literaturi ostal nekako neulovljiv v Slovenčevo sodob-
nost, neka oddaljena ali pa minula zgodba — se misel
večkrat nategne kar do očitkov Židom nasploh. Ta- i
kole se to zgodi na enem najdrastičnejših mest: »Ni-
sem vedel, da tudi mala Iluš ni vedela, in tragično, sil-
no žalostno zanjo in ves njihov (= židovski) rod je \
bilo, da niso vedeli in tega tudi nikdar ne odkrih, da
vsako ljudstvo, vsak narod, da, celo sleherni človek
mora nekje na tej zemlji imeti svojo še tako borno, če
še tako zamočvirjeno domovino. Tega od nas v moč-1
virju ni nihče vedel, toda radi smo imeli to svoje moč- ;
virje, neločljivo smo bili povezani z njim, zrasli se na j
smrt z njim. Židje so zavzeli cel svet, toda domovine i
si niso ustvarili nikjer, ker so mogli brez nje bolje ]
živeti. Niso vedeli, kako strašni časi prihajajo, kako
krvav davek bodo nekoč plačevali ravno zaradi po-
manjkanja še tako borne domovine: človek se bo bo-
ril na življenje in smrt za kaj le, kadar bo vedel, da
brez tega ne more ne tako ne drugače živeti. Bili so iz- ;
voljeno ljudstvo, toda brez domovine, imeli so staro i
zgodovino, vse od prvega človeka so jo navezovali,
toda dvakrat pregnani s svoje zemlje, si je tretjič niso ;
znali poiskati, še tako zemočvirjenega močvirja, da bi i
zrasli z njim. Tolikokrat so se morali reševati v svoji
zgodovini, toda na življenje in smrt za nekaj nikdar,
vedno so našli kakšno drugačno možnost, drugačno ;
rešitev. Ali pa so jih večni boji v davnini že preveč i
izčrpali in niso spoznali, v kakšno usodno zmoto se
zavijajo na svoji poti.«^^ Kranjec torej očita Židom
tragično nenaravnost v človeškem smislu, saj ne ve-
do, da mora vsak človek imeti nekakšno domovino,
da mora zrasti (nekaj naravnega!) z neko deželo. V
tem so drugačni od drugih ljudi. Toda ta drugačnost,
nenaravnost nima Hitlerjevih razsežnosti razumeva- j
nja Židov kot neljudi in aktivnega principa zla, tem- i
več je kritika ravnanja in miselnosti neke vase zavero- j
276
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
vane skupnosti ljudi, ki ni spoznala nekega aksioma
človekovega bivanja. Pri Kranjcu tudi ne gre za ka-
kršnokoli voljo Žide od koderkoli odstranjevati, le o
njih si misli svoje. Seveda pa bi mogli do onemoglosti
razpravljati o tem, ali Židje zares niso pognali kore-
nin pravzaprav vsepovsod po svetu (ki so ga po
Kranjcu »zavzeli«!) in bi bil tako cel svet njihova do-
movina,^* kakor umetnikova (Prešeren: Koder se ne-
bo razpenja, grad je pevca brez vratarja!) — to je pač
stvar posameznikovega dojemanja zadeve. Kranjcu
vsekakor niti malo ni pri srcu izven-zgolj-mnenjski,
dejavnostni antisemitizem (koHkor seveda ni prek-
murska revolucionarnost, kot bomo videli malo na-
prej), kajti takoj za prejle navedenimi vrsticami stoji:
»Ta usodna pot bo nekoč pobrala tudi mojo zdaj ta-
ko malo Iluš. Navsezadnje človeške tragedije (!) niso
odvisne zgolj (!) od takšne ali drugačne njegove ( =
človekove) opredeljenosti (tudi z židovstvom torej
ne!), ki se je mala Iluš ni mogla zavedati (pri nekem
konkretnem dejanju, v katerem se je po Kranjčevem
mnenju izkazovala Zidova vzvišenost nad drugimi,
toda v resnici gre le za vzvišenost vsakršnega bogataša
nasproti revežu!).« Kar je doletelo Žide, je po Kranj-
cu torej tragično, toda ni povsem neodvisno od njiho-
vih opredelitev, seveda v ravnanjih in misHh, ki so v
pisateljevi izkušnji zares nekaj nelepega, saj sta stara
Reicha nanj v njegovih otroških letih gledala kot na
igračo, ki jo je mogoče kupiti svojemu otroku.^' Tudi
je Žid brezvesten izkoriščevalec človeške stiske v hu-
dih časih — je prekupčevalec, ne sicer z jajci, kakor
prosluli Veldin iz Središča ob Dravi, pač pa s sladkor-
jem^* —, toda tega najbrže ni mogoče očitati samo
Židu, temveč vsakemu količkaj okretnemu trgovcu.
Poudarjanje Žida v tem položaju (ne njegovega
trgovstva!) vsekakor pove svoje o pisateljevem pogle-
du na Izraelite. Ti menda poznajo zavest vzvišenega
izvoljenega ljudstva, s čimer »sami nad seboj izrekajo
sodbo, da bodo postali žrtev svoje zgodovine, žrtev
nesmiselnosti (!) tradicij te (narodne) zgodovine in
svoje miselnosti.«^^ Tu so si torej Židje že kar čisto
sami krivi za svojo usodo, ki je, kolikor živi v narodu
kot tradicija, zgodovina brez smisla! To je gotovo na
moč skrajna in sporna misel. »ToUko let so živeli med
nami, ostali pa so sami zase (Žid — tujec med nami!),
sami nikogar med nami niso potrebovali (tu pa je raz-
lika glede na Sketa!), če bi živeli sto let med nami, bi
bili ostali tako zase (asocialni element!), zato ker nik-
dar nikogar niso potrebovali. Ali so Židje sploh koga
potrebovan?«'" »Ne, Žid ni znal plačevati, celo ne po
opravljenem delu, po zaslugah.Ti dve izjavi spet
poudarjata židovskost Reichovih negativnih lastno-
sti, prva z retoričnim vprašanjem tudi izrecno razširja
odnos konkretnega Žida na odnos vsega njegovega
naroda. Tega nikakor ne moremo uvrstiti drugam kot
v seznam antisemitskih izpadov Miška Kranjca, ki na
nekem mestu tudi zanimivo trdi: »Ker dejstva so tu
sirova ( = surova): če je že do revolucije pri nas mora-
lo priti (in v Mladosti v močvirju ni popisana kot ne-
kaj nesimpatičnega!), je lahko bila le proti Židu Rei-
chu.« Žid je pač edini bogataš daleč naokoli. Prek-
murske razmere so torej temeljito drugačne od
vzhodnoevropskih, ruskih, kjer so ravno Židje izko-
ristih revolucijo in v nji uzurpirali oblast, dokler jih
ni Stalin skrajšal za glavo, kar ga v očeh tamkajšnjih
antisemitov nedvomno dela zelo popularnega. Žid je
pri Kranjcu osrednji kontrarevolucionar, bela vojska
je pravzaprav njegova, in je kot taka v besedilu tudi
izrecno označena.'^ Kakor je v nacistični in še kateri
drugi rdeča armada označena za židovsko. Potemta-
kem je Kranjčev antisemitizem tudi razredna zadeva,
do njega pride s posploševanjem nerazpoloženja od
slabih izkušenj z Reichovimi na vse Žide, premore pa
delno tudi svetovnonazorske razsežnosti (nenarav-
nost njihove miselnosti, brezsmiselnost tradicij njiho-
ve zgodovine), dasi je v tem kar sodobno oddaljen od
tozadevnega Hitlerjevega patološkega, rasističnega in
mitičnega antisemitizma, ki mu je seveda mrzek — so
si pa Židje za svojo usodo (v najboljšem primeru: tu-
di, ne povsem) sami krivi.
V pred nekaj leti izšlem romanu Marpurgi, avtorice
Zlate Vokačeve, je položaj čisto drugačen.
»o nebesa, zakaj smo slabši od drugih ljudstev.
Smo mar trdi kol kamen, ali so naSa telesa iz bakra,
da lahko prenesemo vse naše nesreče,
o zemlja, ne skrivaj naše krvi in naj se vse prostranstvo
napolni z našim krikom,«^'
pravijo tamkajšnji Židje. Vseobsegajoči humanizem
glavnega junaka, doktorja Hannesa, nezakonskega
sinu Barbare Celjske in Eneja Silvija Piccolominija,
se pred Židi seveda nikakor ne more ustavljati, kakor
se tudi ne slepota fanatičnega Kapistrana in tovarišev,
vnetih za domnevno sveto katohško vero in enakšno
cerkev. Delo etične zavzetosti in globine, kakršni sta
redki v sodobni slovenski literaturi, je to, toda: Židje
in njihov aktivni princip nasproti statistiki krščanske-
ga sveta so spet neka davna zgodba. Resda v svoji
sporočilnosti stvar ne more biti preteklost, toda Židje
v nji, ki nas na tem mestu osrednje zanimajo, so. Po-
novno so daleč, vsaj časovno, niso pa več strašilo ali
celo grožnja ljubim Slovencem. »Zdi se mi, da nas-
ploh trgovcev nikoli ni gnal po svetu samo zaslužek;
nosili so jih tudi prividi, da bodo prinesli ljudem ne-
kaj, kar imajo drugje/./«" Ta knjiga premore celo
zagovor trgovstva, te tradicionalne (zlasti v slovenski
literaturi) židovske dejavnosti! Toda Židje v nji na-
stopajo tudi kot plemeniti zdravniki; v povezavi s
pravkar navedeno mislijo je to gotovo vpis nadvse
pomenljive vloge tega ljudstva v besedilo. Sicer pa
»nestrpnost in sovraštvo izvirata iz neumnosti«.'^ Ta
izjava se v Marpurgih brez pridržkov nanaša tudi na
Žide, kakor Lessingove ideje izpred več kot dvestotih
let, ki zaznamujejo vrhunec prvega razsvetljenskega
vala truda za tolerantnostjo do drugačnih, vsakršnih,
celo izraelitskih drugačnih. Toda ta val žal še zdaleč
ni odplavil nestrpnosti v teh rečeh. Videli smo to tudi
v glavnem toku slovenske Hterature. Toda kakor je
sčasoma naš katoliški človek z osebo Ivana Preglja že
zmogel sočutje celo do Juda Iškarjota (baladi v prozi
Eden izmed vas, Kerijočan), tako tudi nekateri tradi-
cionalni antisemitski stereotipi, ki so se pojili pri raz-
ličnih virih, kakor smo v tem tekstu, upam vsaj, na-
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
277 i
kazali, niso ostali edino, kar je zmogla naša misel v
odnosu do židovskega naroda.
OPOMBE
1. A. Slodnjak, PreSernovo življenje, Ljubljana 1964, 268.
— 2. J. Vošnjak, Spomini, Ljubljana 1982, 43, 44. Tudi
drugi klasični slovenski spominopisci (Šuklje, Sernec)
Židom niso ravno naklonjeni, vendar se nekako čutijo supe-
riorne nad potomci Abrahamovimi. Potrebno je poudariti
še to, da vsi poznajo več ali manj le rasnega Žida, ne Žida
kot tip človeka, kakor npr. Weininger v znamenitem Spolu
in značaju. — 3. Glej o tem v tržaški Jadranski koledar za
leto 1988, 191 — 197. — 4. Vsa Aškerčeva omenjena ali citi-
rana besedila so dosegljiva v dosedaj izdanih (4) knjigah
njegovega zbranega dela (zbirka Zbrana dela slovenskih
pesnikov in pisateljev, izhajajoča pri DZS). — 5.1. Cankar,
Zbrano delo, 24. knjiga, Ljubljana 1975, 151. Zanimivo
vzporednico mnenju tega našega najodličnejšega
književnega modernista predstavljajo misli o židovstvu v
glasbi glasbenega modernista Antona Lajov(i)ca, o tem glej
v: D. Cvetko, Anton Lajovic (zbirka Znameniti Slovenci),
Ljubljana 1987, 162, 163. — 6. I. Cankar, Zbrano delo, 25.
knjiga, Ljubljana 1976, 114-121, zlasti 120 in 121. — 7. I.
Cankar, Zbrano delo, 24. knjiga, 94-102, zlasti 100 in 101.
— 8. I. Cankar, Zbrano delo, 25. knjiga, 120. — 9. I. Can-
kar, n. d., 52-54, zlasti 52 in 53. — 10. V: L Gantar Codina,
Masaryk in masarykovstvo pri Slovencih, Ljubljana 1987,
144-169. — IL Glej Cankarjevo pisanje Ob Krekovem po-
grebu, I. Cankar, Zbrano delo, 25. knjiga, 143, 144. — 12.
I. Cankar, Zbrano delo, 24. knjiga, 214-220, zlasti 220. —
13. I. Gantar Codina, n. d., 141. — 14. Verjetno ni nepo-
vedno, da je slovenska kritika, ki je Cankarju vztrajno oči-
tala pomanjkanje idej, bila ob Krčmarju Eliji tozadevno
prijetno presenečena; temu ustrezno je tudi reagirala: Can-
karja je znala tudi pohvaliti (glej spremno besedo v 19. knji-
gi Zbranega dela Ivana Cankarja, Ljubljana 1974). — 15.
Članek Antona Novačana na 1. strani 12. številke časnika
Naša vas (H. letnik), Celje, 2. februar 1922. S kmečko inter-
nacionalo (Krestinterno) so nekaj slepomišili tudi v tedanji
Sovjetiji, a tam je bila stvar le trojanski konj, ki bi kmeta
spravljal v komunistično organiziranemu delavcu, oz. toč-
neje njegovi stranki, podrejen, asistenčni položaj. — 16. O
tem zelo nedvoumno govorita oba Novačanova časnika,
Naša vas (Celje, 1921-1922) — zlasti v svojem republikan-
skem obdobju — in Republikanec (Celje, 1922-1923). — 17.
Naša vas, 5. številka, letnik I, Celje, 8. decembra 1921, 1, 2.
— 18. Glej v: S. Radič, Politički spisi, priredil Z. Kulund-
žič, Zagreb 1971, 579, 580. — 19. Republikanec, 16. števil-
ka, letnik II, Celje, 15. marec 1923, 2; za Juda, kupčujočega
z jajci, je Veldin označen v 14. številki imenovanega glasila,
kjer je seveda opisan kot gromozanski bogataš s plačanimi
agitatorji. — 20. Republikanec, 16. številka, 1. — 21. Oton
Župančič, Zbrano delo, 4. zvezek, Ljubljana 1967, 56, 379,
380. G. Šlomovic je bil slovit in po svoje tudi zloglasen zbi-
ralec umetnin z neverjetno bogato zbirko. — 22. H. Rau-
schning. Pogovori s Hitlerjem, Trst 1987, 193. — 23. H.
Rauschning, n. d., 196. — 24. Zavedal se ga je tudi Kranjec,
saj na nekem mestu Mladosti v močvirju pravi: »Težko je o
Židih, celo po tej vojni pisati resnico, po šestih milijonih
požganih, po v zaplombiranih vagonih zaprtih, tako ali dru-
gače pobitih, po sentimentalnih dnevnikih in romanih in še
bolj sentimentalnih filmih. Sleherno resnico pisati o njih ne-
hote vrže nanj, ki si to drzne, mučno senco, lahko postane
škodljivo v času, ko so še žive rasne zastrupitve. Toda vpra-
šanje je, če ni bolj škodljivo resnico (!) zakriti? Edino
orožje, ki so ga premogli in ki se bodo z njim poskušali reše-
vati tudi v najbolj usodnih trenutkih svoje zgodovine, je bil
denar, ne zgolj zato ker so sami največ verjeli vanj, temveč
ker so mislili, da imamo vsi ljudje od vsega najraje denar.«
(M. Kranjec, Izbrano delo, 5. knjiga, Ljubljana 1973, 588,
589). — 25. M. Kranjec, Izbrano delo, 5. knjiga, Ljubljana
1973 (zbirka Naša beseda), 334, 335. — 26. Takšnega mnen-
ja je bil spričo dejstva, da so Židje najbogatejši na svetu in
da jim vsi dolgujejo — a brez kakršnihkoli obtožb o izžema-
nju drugih narodov! — Anton Aškerc v pesmi Natanova
prikazen. — 27. M. Kranjec, n. d., 363. — 28. M. Kranjec,
n. d., 504. — 29. M. Kranjec, n. d., 331. — 30. M. Kranjec,
n. d., 649. — 31. M. Kranjec, n. d., 643. — 32. M. Kranjec,
n. d., 636. — 33. Z. Vokač Medic, Marpurgi, Maribor 1985,
32. — 34. Z. Vokač Medic, n. d., 10. — 35. Z. Vokač Me-
dic, n. d., 22. 36. Izmed avtorjev, ki jih nismo omenili v
glavnem toku našga razpravljanja, sta spričo zapisa filose-
mitskih izjav oz. situacij zlasti zanimiva dva, na katoliški
strani Stanko Majcen, na svobodomiselni pa Vladimir Bar-
tol, ki je svojemu Klementu Jugu dal izgovoriti misel, naj si
Izraelite Slovenci kar za zgled vzamemo spričo njihove od-
pornosti in vzdržljivosti (glej besedilo Zadnji večer, V. Bar-
tol, Demon in Eros, Ljubljana 1974, 243, 244).