m Gasilo delovnega kolektiva sozd iskra
H-^hi.............................
e za-odn6 veliK orna'
lod3'
;e6"
jdimJ
jšček
^1. KONFERENCA MEDNARODNEGA TRŽENJA ISKRE
je tista najnižja možna izvozna številka, ki bo Iskro komajda še zadržala v postopni rasti, ki si jo je zastavila pred leti in ki ji skušamo slediti zdaj, v teh težkih časih.« To je bila rdeča nit in vodilo tradicionalne, tokrat že XII. konference mednarodnega trženja Iskre, gotovo najpomembnejšega srečanja in dogovora Iskrinih proizvodnih, tržnih pa tudi razvojnih delavcev, srečanja, ki ocenjuje zunanje-trgovinske rezultate leta, ki se izteka, in tudi že začrta pot v naslednjem in prihodnjih letih.
I Medtem ko smo pred dobrim deset-Mjem govorili, da se Iskra usmerja v Zv°z zaradi večjih ekonomskih serij, ^radi nujnega tehnološkega stika, je v pijem letu, dveh postal Iskrin izvoz tlvljenjska nuja; ob lanski 11. konfe-j^ci smo celo zapisali, da uspešnost pe ni bila še nikdar tako usodno od-.lsla od uspešnosti v mednarodnem tr-eniu, kol sedaj, ta »sedaj« pa se je Čapi o precej razpotegnil in še kako eJja tudi za letos, pirihodnje leto... ^osebnost in značilnost 12. tradicio-konference je bila v, lahko bi pi, seštevanju izvoznih možnosti poteznih Iskrinih tovarn v prihodnjem
ženci konference so se najprej z minuto molka poklonili spominu na tragično preminulega vodjo Iskrinega predstavništva v Turčiji Branka Aleksiča, namestniku predsednika KPO SOZD Iskra Ljubanu Artiču pa so poslali brzojavko z najboljšimi željami za okrevanje.
Uvodni govor na konferenci je imel predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič. Povzetek tega govora objavljamo zaradi izredne aktualnosti posebej. V nadaljevanju konference je o uresničevanju letošnjih izvoznih načrtov in o izvoznih prizadevanjih v prihodnjem letu spregovoril svetovalec v zunanji tr-
Številka 42/43 - Leto XXII -5. november 1983
javnosti uvoza je spregovoril D. Dolinar, o vprašanjih kakovosti je spregovorila M. Kobe, o nastopanju na sejmih in o razstavah v tujini pa J. Škrbine.
Rezultati dvodnevne izredno kritične in konstruktivne razprave, seveda pa bomo o njih lahko govorili šele ob koncu tega, in prihodnjega leta, so se izkristalizirali zadnji, torej tretji dan tega dogovora. Najprej je na njem predsednik Boris Lasič strnil misli, izrečene na konferenci ter podal zgoščen prerez Iskrinih uspehov, problemov in načrtov v sedanjem srednjeročnem obdobju ter ciljih mednarodnega trženja. Te njegove besede so nam bile tudi osnova pri pisanju članka, ki ga v prilogi, namenjeni zunanje-trgovinski konferenci, objavljamo pod naslovom »Nikakršen problem nas ne sme odvrniti od izvo-
V soboto, 29. oktobra, so v Žužemberku odprli nov proizvodni objekt za proizvodnjo večslojnih kondenzatorjev. Slavnostni govornik je bil Vinko Hafner, predsednik skupščine SRS (na sliki med ogledom proizvodnje). O tem pomembnem dogodku poročamo na 2. strmi.
ISKRA - AVTOMATIKA
Že uvodoma smo omenili, da so se konference udeležili tudi gostje zveze, republike in Gorenja, kot sorodne delovne organizacije, med njimi Anton Stipanič, Jernej Jan in drugi. Povzetke njihovih govorov objavljamo prav tako v prilogi. Tam je dobil mesto tudi izredno odmeven referat Janeza Vipotnika, direktorja finančnega sektorja v Iskri Commerce.
V tem kratkem pregledu naj še omenimo, da se je na Brdu sešel tudi Po-
stno srečni, da nam je s skupnimi
močmi in v tesni povezavi s
Ljubljansko Danko, Temeljno
Iskra
V petek, 28. oktobra so Iskrini delavci novome&e TOZD Elektro-spojna vezja slavili delovno zmago, otvoritev novega proizvodnega poslopja na Veliki Cikavi 22, v neposredni bližini Novega mesta. Na slovenski prireditvi, ki sojo združili s 25-letnico delovanja inpraznovanjem občinskega praznika, je 299-članski kolektiv v svoji sredini pozdravil: Antona Stipaniča, člana predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije, Anko Tominšek, predsednico skupščine občine Ljubljana-Siška, Uroša Dulaija, predsednika skupščine občine Novo mesto, Miloša Kobeta in Zorana Poliča, člana kolegijskega poslovodnega odbora SOZD ISKRA ter Franceta Vrečka in Staneta Preskarja, svetovalca KPO SOZD ISKRA, Marcela Božiča, predsednika kolegijskega poslovodnega odbora delovne_ organizacije Avtomatike s sodelavci, predstavnika Gradbenega podjetja' Pionir in Temeljne dolenjske banke iz Novega mesta ter Projektivnega biroja Krško in širših družbenopolitičnih skupnosti iz Novega mesta.
„Delavci in občani Novega mesta ne storitve in usluge iz področja elek-
tromehanike.
23.12.1963 - iz obrtne delavnice nastane kot posledicapostopnegarazvoja Obrtno podjetje ELA, ki zaposluje 45 delavcev in že izdeluje določeno vrsto proizvodov za široko potrošnjo. Hiter porast proizvodnje (kar za 460%) narekuje potrebe po večjih prostorih. Zato 1966. leta odkupijo prostore Novolesa na Ragovski, kjer ostanejo vse do letošnjega leta. Istočasno pričnejo osvajati nove proizvode — električne vezne elemente za potrebe elektroindustrije, avtomobilske industrije itd.	>
1967 — je ELA zaposlovala 62 delavcev in dosegla 25.000 din celotnega prihodka. V obdobju do 1971 .leta se je celotni prihodek zvišal od 25.000 din na 220.000 dinarjev, število zaposlenih pa od 62 na 169. Postopoma uvajajo tudi novo proizvodnjo elektrokonfekcije in električnih veznih elementov, od proizvodnje, namenjene široki potrošnji pa so v
dolenjsko banko, Projektivnim birojem Sava-Krško, Gradbenim podjetjem Pionir in širšo družbenopolitično skupnostjo občine Novo mesto uspelo uresničiti dolgoletno željo in potrebo po novih, sodobnih proizvodnih prostorih TOZD Elektro-spojna vezja, so bile besede, ki jih je od petkovi slovesni otvoritvi izrekel direktor temeljne organizacije, Janez Požar.
5200 m2 delovnih površin ne pomeni za kolektiv samo pridobitve normalnih delovnih pogojev (od 1963. leta so bili prostorsko razdrobljeni na pet lokacij, kar je povzročalo izredno visoke stroške in motnje v proizvodnji) temveč predvsem:
-	večjo možnost za izpolnitev zastavljenih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev v smeri razširitve obstoječega proizvodnega programa, ki zajema:
proizvodnjo elektrokonfekcije, elek- programu ostala le električna 'sp aj kal a. trospojne elemente, električna spajka- Le-te so izdelovali v najetih prostorih la, vtične panele ES 902 in konektorje Kmetijske zadruge Novo mesto (na
—	dvig kvalitete programa, katerega
potekom 12. Iskrine konference o mednarodnem trženju.
e*ui pri čemer so te možnosti zlasti po-®°ieie s preskrbljenostjo proizvodnje z ^Produkcijskimi materiali. Veliko podlosti so udeleženci iz Iskrine proi-I^dnje, trženja iz Iskre Commerce in ^rinih poslovnih enot v tujini name-tudi možnostim večjega prodora v dele v razvoju, zlasti s trženjem kom-. eksnejših naprav in sistemov, v sre-
pozornosti pa je bila tudi odlo-
.lj
žili
■ * la vloga Iskrine zunanje-trgovinske ^reže in pa možnost za odpiranje novih Poslovnih enot, predvsem v tretjem Ve'u in pa, kar so Iskrini predstavniki z s° odločnostjo podprli, otvoritev ra-*v°jno-poslovnih enot v tistem delu ota, kjer so viri najsodobnejšega zna-,)a in kjer je doma tudi najvišja tehno-“Sja za proizvodnjo sodobnih elek-| °iskih sistemov in elementov. To pa o nedvomno Združene države Ame-i ke in Japonska.
konferenca je bila v dneh od 19. do oktobra na Brdu pri Kranju. Udele-so se je vodje Iskrinih poslovnih n°t v tujini, vodstveni delavci iz zuna-
vcefl’
ire#.
laso-
;va|a!
is-trgovinske operative Iskre Com-erce, direktorji in komercialni direk-.°rji proizvodnih delovnih organizacij er direktorji tistih temeljnih organiza-k ki so večje izvoznice.
Organizatorji iz Iskre Commerce so Pa konferenco povabili tudi predstav-jPke republiških in zveznih organov, labljanske Univerze ter nekaterih so-r°dnih delovnih organizacij, konferenco je odprl direktor Iskre
Coi
'itrnerce Simon Primožič. Udele-
govini v Iskri Commerce Peter Cuderman. Tudi njegov govor, točneje izvleček, boste našli v prilogi te številke našega glasila ob 12. konferenci mednarodnega trženja Iskre. Prvi dan, to je v sredo, se je konferenca nadaljevala z referati in obravnavo Iskrinega izvoza v dežele v razvoju. O tem so poročali di-. rektorji tržnih področij Jože Štajer, Peter Virnik in Blaž Kavčič.
Konferenca z izredno obsežnim dnevnim redom se je nadaljevala popoldne z operativno obdelavo izvoza letos in v prihodnjem letu v državah, članicah SEV. O tem je uvodoma poročal direktor tržnega področja Edo Son-nenvvald.
V večernih urah so se udeleženci konference seznanili z varnostnim položajem v Jugoslaviji in v svetu.
Drugi dan konference je bila najprej na Sporedu obravnava Iskrine prisotnosti na razvitem zahodu. Kot je znano, ima Iskra Commerce trženje na zahodu, razdeljeno na tri tržna področja, njihovi vodje pa so Anton Modic, Julij Novljan in Marjan Berce, ki so tudi poročali.
Zatem so bile na dnevnem redu tudi tako imenovane aktualne teme, torej področja, ki so za Iskrino uspešnost na zunanjih tržiščih izredno pomembna;
To so oskrba z reprodukcijskimi materiali, o čemer je govoril F. Vreček, o de-
slovni svet, in sicer na drugo zasedanje, ter obravnaval delo in strategijo Iskrine ZT mreže. V okviru srečanja je bila tudi tiskovna konferenca, s katere so novinarji večjih jugoslovanskih glasil ter radija in televizije poročali o Iskrini zunanje-trgovinski usmeritvi, zadnji dan pa je bil v popoldanskem času tudi interni sestanek vodij poslovnih enot Iskre v tujini.
Lado Drobež
poprej zaradi skrajno neustreznih delovnih prostorov niso mogli v celoti realizirati na ustrezno raven
—	glede na nenehen tehnološko--tehnični razvoj, modernizacijo programa elementov Avtomatike, kamor sodi tudi program te temeljne organizacije
—	povečanje socialne varnosti in družbenega standarda
—	večjo možnost za izvoz, ki predstavlja trenutno cca. 10% celotne proizvodnje. S preusmeritvijo v profesionalne izdelke pa obstojajo realne možnosti za povečanje deleža izvoza.
OD OBRTNE DELAVNICE DO TOZD
Če v kratkih obrisih pogledamo razvoj te temeljne organizacije, lahko ugotovimo, da:
18.01.1957 - s sklepom Občinskega ljudskega odbora Novo mesto, je bila 18. januarja 1957. leta ustanovljena obrtna delavnica električnih aparatov — ELA. Ob nastanku je zaposlovala pet delavcev, ki so opravljali različ-
Anton Stipanič si ogleduje proizvodnjo v TOZD ELA.
Kmetijske zadruge Grabnu).
07.06.1972	— se preusmerijo iz obrtne v industrijsko dejavnost, preimenuje se v Podjetje za izdelavo elek-trospojnih elementov, elektrokonfekcije in elektrotermičnih aparatov. Ob 15-letnici zaposluje že 183 delavcev in doseže cca. 230.000 dinarjev celotnega prihodka.
31.12.1973	- se na osnovi sklepa zbora delavcev kot TOZD organizira v okviru delovne organizacije Iskra— Tovarna usmerniških naprav. Istočasno se tudi usmemiške naprave organizirajo kot TOZD, nakar skupno nastopata kot delovna organizacija ISKRA — Tovarna usmemišloh naprav in elektrospojnih vezij. V 1974. letu se ponovno pojavi preutesnjenost obstoječih prostorov. Vzrok je bil v izrednem povečanju fizičnega obsega proizvodnje — kar za 84% v primerjavi s preteklim letom in doseže celotni prmodek v višini 570.000 dinarjev. Zaposluje 251 delavcev. Na nivoju ZP Iskra pa se istočasno pripravlja reorganizacija po branžnem principu.
01.01.1975 — se ELA s še šestimi TOZD na osnovi samoupravnega sporazuma vključi v delovno organizacijo Iskra-Avtomatika, v okviru katere posluje še danes.
19/6—1980 — iščejo nove možnosti za ponovno se postopno prog rajo iz proizvodnje komponent za široko potrošnjo v profesionalne izdelke za investicijske izdelke. Program pa je bilo možno uresničiti le s sanacijsko - investicijskimi vlaganji v nove proizvodne prostore na Cikavi — v neposredrd bližini Novega mesta s cca. 5200 nr površine in delno novo strojno opremo. Obstoječi delovni prostori in razdrobljenost na petih lokacijah so namreč iz dneva v dan večali stroške in povzročali motnje v proizvodnji.
15 03.1982 — začetek pripravljalnih del za izgradnjo nove tovarne na Cikavi — izvajalec del Splošno gradbeno podjetje Pionir.
(Nadaljevanje na 2, strani)
tozd keramični kondenzatorji
Tesna povezava znanosti in združenega deia bo omogočila večji izvoz
Ob letošnjem občinskem prazniku novomeške občine se je zvrstila vrsta prireditev, med katerimi prav gotovo sodita otvoritvi novih Iskrinih tovarn — TOZD ELA v Novem mestu (28. oktobra) in TOZD Keramični kondenzatoiji v Žužemberku med najpomembnejši. Slednja je bila v soboto, 29. oktobra, takoj po slavnostni seji novomeške občinske skupščine in DPO, ki je bila v Iskrini tovarni v Žužemberku.
Po končani slavnostni seji občinske skupščine so se udeleženci le-te pridružili množici žužemberskih Iskrašev in domačinov, ki so se zbrali pred novim tovarniškim poslopjem, da bi prisostvovah njegovi slavnostni otvoritvi.
Z rahlo zamudo, ker se je zavlekla seja skupščine se je končno začela slavnost tudi v žužemberski Iskri in sicer je žužemberška godba na pihala za uvod v proslavo zaigrala „Intema-cionalo", nato pa je za govorniški pult stopil direktor TOZD Keramični kondenzatorji Dušan Lavrič.
Govornik je najprej pozdravil zbrane in goste, še posebej predsednika skupščine SRS Vinka Hafnerja,
predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Marka Bulca in druge. V nadaljevanju je nato na kratko orisal razvojno pot proizvodnje keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku, od prvih skromnih začetkov, prek vseh težav in problemov, do danes, ko ta temeljna organizacija združenega dela postaja vse pomembnejša v DO Industrija elementov za elektroniko in v Iskri in se uspešno uveljavlja tudi v izvozu svojih izdelkov.
Naslednji je povzel besedo predsednik KPO IEZE Stane Kovačič. Poudaril je, da je kolektiv v Žužemberku lahko ponosen na novi proizvodni objekt, v katerem bo tekla proizvodnja najsodobnejših elementov s po-
Ob nastopu ženskega pevskega zbora.
DO KONCA LETOŠNJEGA LETA
Iz operativnega programa RS ZS Slovenije
Za zagotavljanje najširše aktivnosti pri doseganju z družbenimi plani sprejetih ciljev pridobivanja oziroma povečanja realnega dohodka bo Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije obravnaval in opredelil nekatera izhodišča za ekonomsko politiko SR Slovenije za leto 1984 z vidikadolgoročnegaprograma gospodarske stabilizacije ter sprejel usmeritve za enotno aktivnost organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije.
»Opredelil bo aktivnosti organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije pri uresničevanju z resolucijo sprejetih nalog za leto 1984.
Za uresničevanje socialističnega samoupravnega načela delitve po delu in rezultaiih dela bo Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije predložil nekatere sistemske rešitve za dograjevanje sistema delitve po delu in rezultatih dela, zlasti glede uveljavljanja pridobivanja osebnih dohodkov na osnovi gospodarjenja z minulim delom in obravnaval družbeni dogovor o skupnih osuovah in merilih za pridobivanje dohodka, razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke na ravni SFRJ.
Ite uveljavljanje dohodkovnih odnosov, samoupravne organiziranosti združenega dela ter samoupravnega združevanja dela in sredstev bo Republiški »vet Zveze sindikatov Slovenije kritično analiziral samoupravno orga-niziranmst združenega dela od temeljne do sestavljenih organizacij z vidika, koliko le-ta pospešuje ali zavira dejanske procese integracije ter opredelil naloge organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije pri samoupravnem združevanju dela in sredstev.
Za zagotavljanje socialne varnosti delavcev in njihovih družin na temelju ustavne pravice del in prispevka k rezultatom dela, socialistične solidarnosti ter vseh pravic na tej osnovi bo Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije opredelil usmeritve za aktivnost organov in organizacij zveze sindikatov pri uresničevanju politike na stanovanjskem področju.
Za zmanjševanje vseh oblik neproduktivne režije bo predsedstvo RS ZSS opredelilo naloge organizacij in organov zveze sindikatov Slovenje pn sprejemanju ukrepov v samoupravnih organizacijah in skupnostih za zmanjševanje vseh vrst stroškov, za racionalizacijo organizacije dela in zmanjševanje vseh oblik režije.
Da bi zagotovili najširše poznavanje dolgoročnega programa stabilizacije in izvedbo nalog bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije organiziral posvete s predsedniki občinskih, mestnih in medobčinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije ter republiških odborov sindikatov dejavnosti ter z drugimi nosilci sindikalne aktivnosti o nalogah zveze sindikatov pri:
—	uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije,
—- družbenogospodarski politiki za leto 1984,
—	uresničevanju socialne politike,
—	uveljavljanju sistema delitve po delu in rezultatih dela in združevanju dela in sredstev;
Sprotno bo spremljal in ocenjeval uresničevanje sprejetih nalog in usmeritev.
Z obiski v organizacijah združenega dela in osnovnih organizacijah zveze sindikatov bo ugotavljal, usklajeval in usmerjal aktivnosti za delo do občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije, mestnih in medobčinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije ter republiških odborov sindikatov dejavnosti.
Za izvedbo teh nalog pa bo končno republiški svet Zveze sindikatov Slovenije preveril metode in oblike dela v republiškem svetu ter občinskih svetih, mestnih in medobčinskih svetih ZSS ter osnovnih organizacijah Zzveze sindilrtov.
2.STR AN
Slavnostni govornik Vinko Hafner med govorom.
1818
Dušan Lavrič med gomrom.
Govori predsednik KPO IEZE Stane Kovačič.
Z osvajanjem večplastnih kondenzatorjev so pričeli leta 1976, z naložbo pa leta 1979. Predračunska vrednost naložbe je bila 195 milijonov dinarjev in 1,3 milijona dolarjev uvazne opreme, pri čemer velja posebej poudariti, da predračunske vrednosti naložbe niso presegli. Ko bo naložba v celoti dokončana, bodo v Žužemberku proizvajali 50 milijonov več-plastnih kondenzatorjev in 200 milijonov enoslojnih kondenzatorjev:	kar 80 odstotkov
proizvodnje bo šlo v izvoz.
Iz proizvodnje v TOZD ELA.
naše DO, ki se zavedajo zahtevnosti nenehnega spremljanja svetovnega tehnološkega napredka in se z mnogo osebnega odrekanja odločajo za nova vlaganja. Logično je tudi, da navzlic omenjenim odrekanjem ne bi mogli sami v IEZE doseči realizacije takšnih načrtov. Dejstvo, da predstavljamo elementi v Iskri prepotrebno infrastrukturo našim sistemom, nam tudi v skupnih načrtih SOZD Iskra investiranja daje visok rang na eni strani in seveda ustrezen finančni delež na drugi, za realizacijo naših skupnih načrtov. Tu se je torej ponovno, kot že tolikokrat prej pokazalo dejstvo, da zgolj združeni v takšni asociaciji kot je Iskra laliko realiziramo naše načrte mnogo hitreje kot bi jih sicer.
Ob tem lepem trenutku čestitam delavcem TOZD Keramični kondenzatorji, ter vsem ostalim, ki so na kakršen koli način pripomogli k realizaciji te investicije ter se zahvalim za to pridobitev, ki bo dala nam in naši družbi nov moderen elektronski element, kakršnega uspejo proizvajati le sredine z izrednim tehnološkim znanjem.
Potrebno je poudariti, da je večslojni kondenzator, ki ga bomo proizvajali v teh prostorih sad dela domačih razvijalcev ter bo v glavnem namenjen izvozu na konvertibilno tržno področje".
Sledil je kulturni program - gimnastično ritmične vaje mladink, nastop folklorne skupine pa recital in končno še nastop ženskega pevskega zbora.
Slednjič je spregovoril slavnostni govornik, predsednik skupščine SRS Vinko Hafner, ki je med drugim dejal:
„Vaša tovarna je zelo podobna razvoju naše celotne družbe. Je mogočen dokaz, kako lahko z zavestjo, z lastnimi silami, ob napredni družbeni
ISKRA - AVTOMATIKA
ureditvi razvijamo materialni ^ družbeni položaj človeka. Začeli st6 dvajsetimi delavci in zrasli v kolektiv skoraj 400 delavci, hkrati ste s usmerili v zdrav, čvrst razvoj."
Žužemberška Iskra ste dob^ primer, kako koristna je bila slovenj usmeritev v policentrični razvoj, kij pomenil večje izravnavanje razvoj" krajev in regij v naši republiki- ‘ triindvajsetih letih razvoja v Iskri Žužemberku ste pričeli s proizvodnjo najsodobnejšega programa keramičnih kondenzatorjev, ki je rezultat lastneg razvoja strokovnjakov TOZD in sode" lovanja z Inštitutom Jožef Stefan.
Slavnostni govornik Vinko Hafn® je pohvalil delavce Iskre in dejal: Jugoslaviji imamo sedaj parne ten-dozorel načrt stabilizacije. Sedaj gre za to, da se ga pošteno oprimem^; Moramo vedeti, da se da napredeva ^ samo z dobrim lastnim delom, a se tujo pomočjo lahko premosti)0 kakšne težave, ampak samo začasnO: vse drugo laliko dosegamo samo dobrim delom. Naša stabilizacija je zasnovana na lastnih silah, na tem, ds bolje delamo, boljše gospodarim0' Zasnovana je na lastnem znanju, 11 preobrazbi naše industrije in celotneg2 gospodarstva. Vi ste dober primer’ kako je moč trdo delo delavcev Pf vezati z znanostjo, kako se je mogocl iz nizke produktivnosti povzpeti kvalitetno visoko produktivno pr°lZ’ vodnjo. In tu leže naše ogromne m-zerve."	,k
Po končanem govoru je predsednic skupščine SRS Vinko Hafner prerez^ trak na vhodu v novi proizvod11 objekt, nato pa so si gostje in udek-ženci slavnostne otvoritve novih prok' vodnih prostorov ogledali Pr0lZ' vodnjo.
dročja keramičnih kondenzatorjev. Nova proizvodnja je sad dolgoročne usmeritve DO IEZE, ki se je na vseh področjih proizvodnje elementov za elektroniko lotila radikalne oplemeni-tve obstoječih proizvodnih programov. Že zdaj blizu 60% proizvodnje TOZD v tej delovni organizaciji izvažajo, prispevek nove proizvodnje v Žužemberku pa bo k uspešnemu izvozu še pomembnejši.
„Ta nova proizvodnja je samo en člen v že omenjenem načrtu transformacije naše DO: nova moderna proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev, 2 x povečana proizvodnja magnetov, večslojni kondenzator, razširitev in oplemenitenje proizvodnje feritov, zgraditev nove. tovarne zabavno industrijske elektronike v Kostanjevici, so dosežki zadnjih 3 let, v kratkem pa gremo v realizacijo posodobitve in novih vsebinskih pridobitev hibridov in polprevodnikov ter keramike in uporov.
To niso majhne stvari, zlasti ne v tem času, ko je investicijska dejavnost pri nas praktično padla na ničlo. Ob tem dejstvu je treba poudariti, da so vsi našteti, že dokončani projekti ter tudi načrtovani, v prvi vrsti rezultat visoke samoupravne zavesti delavcev
(Nadaljevanje s 1. strani)
ISKRIN DELEŽ V PRIZADEVANJIH ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARSKIH RAZMER
..Program vaše proizvodnje pomeni pomembno zaokrožitev proizvodnega programa Iskra, zmanjšanje uvoza m modernizacijo na konektorski tehniki" je v slovesnem nagovoru povdaril Anton Stipanič, podpredsednik Gospodarske zDornice Jugoslavije.
„To investicijo je omogočil pred leti sklenjen samoupravni sporazum o združevanju sredstev za investicije v SOZD Iskra, ki kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja omogoča Iskri, da četudi v premajhnem obsegu, nadaljuje z investicijsko dejavnostjo. Dokaz je vaša nova tovarna, nova Iskra v Žužemberku, novi obrat Avto-elektrike in nekaj priborjene uvozne opreme.
Realen položaj jugoslovanskega gospodarstva je na žalost veliko slabši kot je povprečje v SOZD Iskra. Mnogi se sprašujejo zakaj. Odgovorov je veliko, pravi in najpomembnejši pa so naslednji: Iskra je že pred 20 leti pričela graditi svojo izvozno strategu o. Izgradila si je mrežo ZT predstavništev in firm, vzgojila si je lastne kadre in v vseh letih izredno hitro povečevala svoj izvoz. Samo v zadnjih 10 letih je narastel od 19 mio-dolariev v 72. letu na 206 mio. dolarjev v 1982. lem. Pri desetkratnem povečanju izvoza je v istem obdobju uvoz porastel le za trikrat, na okrog 110 mio dolarjev. Če bi samo polovica jugoslovanskega gospodarstva sledila take trende ne bi bili v takih težavah kot smo. V ta uspeh so vtkani napori desetisočev delavcev Iskre in tudi velika sredstva. Zato ni točna trditev nasprotnikov in kritikov Ustave in ZZD, češ da ti temelji našega sistema razbijajo in decentralizirajo
sredstva, pač pa je točna ugotovite^ da je bilo doslej izkoriščeno le maj od mnogih možnosti, ki jih-Ustava ŽZD dajeta za kvalitetne samoupravo rešitve.
Znano je, da jugoslovansko gosp°' darstvo malo vlaga v razvojne dejavnosti. Iskra je s sporazumom resu* tudi to vprašanje, saj so sredstv namenjena tej dejavnosti porastla 0 okrog 2,5% od vrednosti proizvodnje v letu 1974 na skoraj 9% v letu 19o*-Ko so drugi delili sredstva za osebne dohodke, je delavec Iskre zavestno vlagal v razvoj in v svoj varnejši j um Menim, da ni potrebno dokazovati,0 je ravnal prav. Ob povprečju 2009 štipendistov v zadnjih letih pa si IsKf gradi tudi kadrovsko bazo za svojo bodočo prosperiteto.
Interna banka je v Iskri rešil3 mnoga vprašanja finančne naj;ave> vprašanja smotrne uporabe sredstev, kr so vse dražja, vendar se v Iskri pr60! vajo po samoupravni poti na osnov1 čistih računov. Še bi lahko našteval. Uspehi in izkušnje do današnjeg3 dneva naj bodo vodilo Iskre tudi za v bodoče. Naloge ne bodo lahke.
Pred Iskro je nekaj velikih nalogi najpomembnejša je dopolnitev organizacije v smeri koncentracije programov v delovnih organizacijah za pov ' Čanje udarne moči na tržišču in Jazj® vodenje in upravljanje tega velik6?2 sistema. Vse, kar Iskro združuje 1» krepi, je treba podpreti in odstranjeva' ti tisto, kar jo razdružuje, parcelir^ lokalistično zapira in s tem onemogoča, da bi postala še uspešnejša. OM6) družbeni nalogi vam želim ve'1,ct uspehov in enotnosti in še enkra
iskrene čestitke k delovni zmagi." „
Š.D-
ISKRA
RAZGOVOR Z ZDENKO KINK, VODJO STANDARDOTEKE V TOZD STANDARDIZACIJA
Šl$
P
ifl ste z
tiv$ , se
obet nska d j6
vqja
po riv inj° inih iega ode-
fnet
„v
ten, gre HlO; vati ses itijo mo,
0	z
1	je
,da
TlO.
na
ega
ier,
P"'
oce i v oiz-re-
riiP
:zal
dni
:le-
)iz-
>iz-
,()zd elektromotorji, Železniki
6ičle dobave domačih Materialov zaustavile izvoz
Opravičila, da so iz Tovarne elektromotorjev v Železnikih v prvih devetih mesecih letos na konvertibilno tržišče izvozili za 1,5 milijona dolarjev izdelkov manj, kot bi jih lahko, ne bi smelo biti. Še posebno ne v sedanjem času s predznakom stabilizacijskih (beri: v prvi vrsti izvoznih) naporov. In še manj zato, ker je edini vzrok za izpad izvoza pomanjkanje domačih surovin (železa, aluminija, bakra) , ki so jih proizvajalci v domala nepredelani obliki hkrati izvažali. Zakaj, bomo ugotavljali v posebnem članku, tokrat se omejimo zgolj ha poslovne rezultate, ki so jih v Železnikih dosegli po devetmesečnem obdobju.
Stalno pomanjkanje reprodukcijskih ^erialov, v prvi vrsti tistih, kijih proi-Jjajo domači proizvajalci, je botro-tudi nedoseganju proizvodnega -5crta. Dosegli so 97% načrtovanega lenega obsega proizvodnje, oz. po j^ttih planskih cenah dosegli kumula-('jo vrednost 98 %. Skupni izvoz je za "Crtovanim močno zaostal (kar smo Ptsali že v uvodu), brez zaostajanj je 'Pfedoval le kooperacijski, i Vzrok je na moč preprost: inozemski .“operacijski partner je pošiljal v do-Mavo zadostne količine materiala, ,k° da jejtroizvodnja lahko tekla brez j stojev. Zal pa sicer nemoteno napre-,j J°če prodajanje dela pridnih rok de-(in dinarsko) ni tako uspešno, kot l Pilo, če bi se dela prijelo tudi kaj sicer .j Pol zastonj na tuj" orodanega mate-v skoraj nepredelani ^liki.
j,^daj, npr. v Železnikih ugotavljajo, ,a Podo morali od najmočnejšega koo-,,eracijskega partnerja, zahodnonem-e firme AEG, dobivati ne le kompo-^nte, ki so jih že doslej (na primer le-.|le) ampak tudi bakreno žico, železno ..°čevino itd. Kako zelo bo to osiroma-i 0 prizadevanja Iskrašev iz Železni-°X’ si lahko kar predstavljamo! kislega izvoza (ki je med vsemi obli-^Pti prodaje na tuje pravzaprav naj-. Ptembnejši) so v prvih devetih mese-^ letos dosegli le 77% planirane vred-u sti- Podatek o doseganju načrtovala obsega fizične proizvodnje, ki smo P Zapisali v začetku, naj ne zavede: ll v° visoko številko gre pripisati izk-IPčno dobrim rezultatom pri montaži SOsPodinjskih aparatov iz kooperacij-
ske
Proizvodnje.
je imela pomemben delež »zag-ana« ekipa režijcev, ki so — prav vsi , 'jrsti, kolikor jih je v tovarni — pri-, (*čili na pomoč v proizvodnjo in do-,Qhra izpraznili dobro založeno sklade sestavnih delov. Sicer pa so bili s Jroizvodnjo (in so, žal, še vedno) v j.avnem nešteti »križi irt težave«:. da j"11 trakovi ne bi obstali, so bili prisi-Kni uvoziti 550 ton železne pločevine, i^ršno bi sicer lahko izdelali tudi na . $enicah (za enako količino deviz bi j .arri lahko izdelali približno 2 tisoč ton ?l°čevine....)
I pride pošiljka materiala, se de-Vc> zaženejo na delo, tudi ob sobotah, željah in ponoči. Materiala pa potem 86 Prehitro zopet zmanjka, na vrsti je s)s*lno počivanje sredi tedna. Današ-|l';Položaj je že tako težak, da tudi ta-8°bnje dobave vsega, kar bi potrebo-ne bi več rešile izgubljenega. Do ,°nca leta ne bo možno doseči tistega, • ar so zapisali v gospodarski načrt. Tudi e dosedaj izpadlih 200 milijonov di-
narjev prihodka ne, razlika se bo kvečjemu še povečala.
Pomanjkanje ključnih reprodukcijskih materialov pa ni edina težava. Dohodka jim nič manj ne odjeda tudi vztrajno naraščajoče nesorazmerje med cenami reprodukcijskih materialov in končnih izdelkov. Medtem, ko so se prvi v letu dni podražili za okroglih 100 %, so se cene končnih izdelkov zaradi tako imenovanega družbenega nadzora povečale le za petino.
Ker v Železnikih žal niso zaposleni ekvilibristični artisti, temveč čisto običajni delavci v združenem delu, ki pa jih okolje proslavlja v očitno zapostavljen položaj, so se morali znajti. To je bilo možno le na en sam način — z novimi proizvodi, ki od prejšnjih niti niso bistveno boljši, pač pa imajo novo ceno. To je pač edini način, da razlike med cenami teh izdelkov doma in v tujini (gre za popolnoma enake izdelke) ne presežejo razmerja 1:2 (toliko so dandanašnji pri nas cene nižje).'
V Železnikih sicer pomanjkanja strokovnih kadrov v normalnih razmerah ne bi bilo. V sedanjem , skorajda obsednem stanju, pa so tisti, ki bi sicer morali najodgovorneje skrbeti za‘prihodnost, popolnoma zasedeni z reševanjem trivialnih težav: vrteti proizvodnjo ob nekvalitetnih in vedno nekoliko drugačnih materialih od tistih, ki jih potrebujejo.	Stane Fleischman
Pogodba med firmo Indramat in Elektromotorji
TOZD Elektromotorji, Železniki — Pred nedavnim smo poročali o pogodbi, ki jo je Široka potrošnja podpisala z za-hodnonemško firmo Indramat. Pogodba predvideva sodelovanje obeh partnerjev pri proizvodnji servomotor-jev in kompletnih servosistemov, ki naj bi v prihodnjih letih zavzemali vse pomembnejše mesto v proizvodnem programu Tovarne elektromotorjev iz Železnikov.
Sodelovanje je medtem že steklo, seveda pa še ne v takem obsegu, kot bo v prihodnje. Pred dnevi smo tako fotografirali proizvodnjo izmeničnih stator-jev za servomotorje, paketiranje rotor-skih listov in vtiskavanje gredi. Te dele izdelajo v Železnikih in jih nato pošljejo v ZR Nemčijo, kjer jih v podjetju Indramat dokončajo — vgradijo elemente, ki jih v Jugoslaviji nihče ne proizvaja in jih ne bi bilo smiselno uvažati.
"^mm
Duim Ž*f*xnor
Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!«
G
*n po zaslugi tega dejstva v slovenskem Mstvu smo lahko zbrali slovenski narod in '?akemu pravemu nacionalistu priznali pra-'“o, da sodeluje v fronti, bili smo torej spo-, ni, da se zberemo in da nas takšne, v teh ezkjh dneh boja naših narodov za obstoj, ,°di in uči Komunistična partija Slovenije |.ot edina sposobna. Tako je bila ustanov-Jena Osvobodilna fronta in tako je lahko °venski narod zdržal boj do zadnjih dni.
, To ji je uspelo, kakor sem dejal, ker je otriunistična partija njeno jedro. To je po-ftvo, da bomo utrdili enotnost sloven-vK“ga naroda (ploskanje) in do konca zdržali b?ju. Kvazinacionalizem je odpovedal na Sei črti. Okupacija naše dežele s strani faši-. a je bila najtežja preizkušnja za vse na-l0Haliste, ta dveletni boj pa je bil naš novi v dan. v katerem se je, kar zadeva pa-
Vido"
triotizem, izkazalo »kdo je vera in kdo je nevera«.
V tem boju so kvazi nacionalisti pobegnili v London ali v vrste izdajalcev, v belo gardo, medtem ko so dotlej preganjani komunisti ostali, in z drugimi zvestimi sinovi ljudstva zgradili nov tip patriotizma, ki ga sedaj predstavlja boj partizanstva in boj naših narodov Jugoslavije. (Ploskanje). Naša narodnoosvobodilna vojska ruši vse oblasti, ki so predstavljale kvazinacionalizem, oblasti izdajstva, nedičevstva, londonske vlade.
Zasluga komunistične partije je, da je slovenski narod našel pravo vodstvo. Komunistična partija Slovenije je dala temu gibanju — narodnoosvobodilnemu boju — svoje največje, najboljše in najbolj požrtvovalne sinove, dala je svoje bogato izkustvo. In danes vidimo, da niso imeli prav tisti, ki so
Standarde bi morali bolj uporabljati!
Standardoteka sodi med enega-izmed pogojev, ki SOZD Iskra omogočajo normalno delovanje in poslovanje. S standardi se nemalokrat skrajšujejo razvojne poti, še večkrat pa se bistveno olajša poslovanje. Za vsak uporabljeni izdelek proizvajalec namreč-potrebuje standard in tak standard poiščemo v standardo-teki Iskre, ki deluje v TOZD Standardizacija,DO ZORIN. O temi smo se pogovarjali z Zdenko Kink, vodjo te službe. Kam segajo začetki vašega dela? Standardoteka se je začela razvijati kot sestavni del konstrukcije že ob nastanku Iskre v Kranju, leta 1953 pa je postala sestavni del Standardizacije. V razdobju hitrega razvoja tehnike in izgradnje so bili potrebni vse mogoči pripomočki in predpisi, in tako se je začela zbirati dokumentacija, ki je obravnavala že preizkušene tehnične rešitve — standarde.	'■
Z leti se je nabralo teh dokumentov že cela zbirka za vsa področja in dejavnosti v SOZD Iskra. Sedaj imamo že okoli 18500 raznih standardov, predvsem iz področja elektrotehnike, strojništva, vijačnih zvez, za varnostne predpise in za klimatske predpise, ter drugo tehnično regulativo.
Izdelovanje statorjev za izmenične servomotorje.
Bi nam povedali kaj več o uporabi standardoteke v Iskri?
Standardi so v pomoč konstrukter-jem in razvijalcem pri razvijanju izdelkov. Standardi bistveno lajšajo in skrajšajo delo.
Katere standarde pri nas poznamo, oz. uporabljamo?
Predvsem lahko posredujemo domače standarde JUS, imamo skoraj vse za Iskro zanimiva področja, prav tako imamo nemške standarde DIN, VDI, vse elektrotehniške varnostne predpise VDE z- osnutki vred, kar imamo menda edini v Jugoslaviji, vzhodnonemški TGL, francoske NF, britanske BS, ameriške ANSI, MIL, IEEE in druge. Imamo še mednarodne standarde IEC in ISO tger CEE in pa vse za Iskro strateško važne osnutke IEC in ISO standardov.
Posredujemo pa lahko tudi standarde vzhodnoevropske skupnosti S EV in ruske GOST.
Kako prihajate do standardov?
Poznamo jugoslovanske kataloge JUS, nemške DIN in VDE, francoske AFNOR, britanske BS, vzhodnonemške TGL ter mednarodne kataloge IEC in ISO ter druge, ki pa zaradi krize z deviznimi sredstvi niso več najnovejši. Imamo naročene vendar jih ne dobimo, ker nam jih Komite za raziskovalno skupnost ne odobri.
Kako poteka delo pri iskanju standarda?
V katalogu najprej poiščemo številčno oznako ali pa iščemo vsebinsko oznako, pač glede na to, koliko natančna je poizvedba. Če naročnik pozna številko standarda, pa preverja le njegovo veljavnost, enostavno izpišemo ta standard in zadnji datum veljavnosti. V katalogu je namreč vedno vpisan zadnji datum z eventualnim dodatnim predlogom. Ko so podatki zbrani nato iščemo, če standarda ni doma, le-tega naprej pri dobavitelju. Ko standard prejmemo, ga vložimo med standarde, informacijo pa posredujemo naprej. Če pa je oblika zahtevanega standarda nejasna, pa iščemo vsebinsko podobne standarde in od tod naprej se postopek ponovi.
Kje standarde nabavljate?
Iz katalogov pri CTK Ljubljana, ZIT
Ljubljana, Referalnem centru Zagreb, Zveznem zavodu za standardizacijo Beograd in občasno pri CZ. Nemalokrat pa se dogodi, da imajo standarde še posamezniki ali pa za standard zaprosimo naše predstavnike v tujini. Največ ameriških standardov tako dobimo preko Iskra Amerika.
Idealno bi seveda bilo, da bi naši naročniki vse, kar zunaj dobijo posredovali v informacijo tudi nam'saj standarde uporablja še mnogo naročnikov, tako znotraj kot tudi izven Iskre.
Kako naročniki zvedo za nove standarde?
Vse pridobitve in novosti objavljamo mesečno v Informacijah, tako vsak lahko najde tisto, kar potrebuje.
S kakšnimi težavami se srečujete?
Težav tudi pri nas ne manjka. Tako imamo težave zaradi nepopolnih podatkov zahtevnikov — dopolnitev, seveda, zahteva dodatni čas — težave imamo zaradi težko dosegljivih standardov — Raziskovalni svet nam kot rečeno zaradi pomanjkanja deviznih sredstev zadnje čase črta kataloge, v zadnjem času pa pogosto tudi standarde. Tako se nam pogosto dogaja, da naročeni standard dobimo kot kopijo kopije, ki je komaj razvidna, če ne upoštevamo še časovne zakasnitve, ki pri tem nastane. Skratka, težav, ki spremljajo naše delo je dovolj. Morda bi bilo še najbolje, da bi plašil tiste delavce, ki sklepajo izvozne posle za Iskro, da bi preskrbeli tudi standard te države. Tako bi prišli do originalnih standardov, kar nam sedaj, kot smo dejali pogosto ni mogoče.
Kako standard posredujete?
Naročila sprejemamo telefonsko in pisno. Ker se obseg dela nenehno povečuje jih realiziramo v najkrajšem možnem času, seveda, če so nam dokumenti na voljo, sicer pa je potrebno čakati, da jih nabavimo. Razpošiljamo kopije standardov po vsej Iskri in še v druge delovne organizacije po državi. Mesečno posredujemo po 1200 — 1300 standardov in 7000—8000 kopij; vendar kljub temu mislimo, da se Iskrini delavci premalo poslužujejo naših storitev.
Želimo namreč, da bi se delavci Iskre bolje seznanili z uporabo standardov in jih res večkrat uporabljali. Prav bi namreč bilo, da bi uporabljati vsaj instru-mentarij, s katerim razpolagamo. Morda bi k temu bistveno prispevale lahko tudi tehniške srednje šole in fakultete, ki bi slušateljem morale zagotoviti osnovna znanja tudi s tega področja. Gotovo ne bi na razvitem zahodu v podjetjih zaposlovali takoime-novanih laboratorijskih inženirjev — ljudi z najvišjo izobrazbo — ki nenehno berejo strokovno literaturo in zanimivosti po področjih dostavljajo strokovnjakom posameznih področij, če ne bi bilo to mnogo ceneje in donosneje.
In Vaše želje za naprej?
Želeli bi, da bi se to ogromno tehniško znanje bolje izkoriščalo, ker standardi vsebujejo že preizkušene tehniške ali preskusne rešitve in da bi jih uporabljali pri svojem delu predvsem razvijalci, konstruktorji, preskuševalci in delavci v nabavi in prodaji, q
Paketiranje rotorskih listov, ki jih naprava v ozadju tudi zavari.
govorili, da se slovenski narod ne bo mogel združiti v Osvobodilni fronti, katere jedro je komunistična partija. Vsi ti so v dveh in pol
letih dela Osvobodilne fronte in njenih uspehov videli, da je Osvobodilna fronta tako močna, ker je njeno jedro komunistična partija, zdaj je vsem jasno, da ljudstvo podpira Osvobodilno fronto. Slovenski narod ve, da je prek komunistične partije povezan z gibanjem boja za osvoboditev vseh narodov Jugoslavije, katerega "vodi tovariš Tito (ploskanje) in ve, da je z narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije s protifašističnim svetom povezan tudi s svojimi bratskimi slovanskimi narodi, ZSSR s tovarišem Stalinom na čelu. (Ploskanje). Kajti slovenski narod ve, da so v tem boju združeni vsi narodi Jugoslavije in ve, da je naš boj tesno povezan z bojem Rdeče armade (Ploskanje.) Slovenski narod je predan tovarišu Titu in se želi najpristneje povezati z bratskim ruskim narodom.(Ploskanje).
Naj živi tovariš Tito! (Burno ploskanje). Živel AVNOJ! (Burno ploskanje.) Predsedujoči: Besedo dajem predstavniku Dalmacije, svetniku Vice Buljanu iz Sinja. (Ploskanje).
Vice Buljan (Dalmacija); Tovariši in tovarišice delegati, dragi in mili naš tovariš Tito! V imenu borbenega ljudstva Dalmacije, borcev Dalmacije in delegatov, vam sporočam tople pozdrave z željo, da bi bilo naše delo plodno in pozdravljam to naše drugo zasedanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije s pozdravom: Smrt fašizmu — svobodo narodu! (Burno ploskanje.)
Revolucionarni duh in ljubezen delavskega razreda Dalmacije za svojo neodvisnost še pred to svetovno vojno je splošno znana.
Stavka, demonstracije, boj proti vsem protiljudskim tipom v podobi kralja in
Mačka in njim podrejenih četnikov in ustašev ni mogel nikoli omajati naše ljubezni in zaupanje v vodstvo komunistične partije naše dežele, v vas, naš mili in dragi tovariš Tito, v Rdečo armado in Stalina, temveč prav nasprotno. To zaupanje je raslo iz dneva v dan, kar se je najbolje pokazalo že leta 1941 v borbenih odredih od prvega dne vstaje v Splitu, Sinju, Solinu, Šibeniku in drugih krajih Dalmacije, ki se danes lahko pohvali z več kot 50.000 borci, moškimi in ženskami v vseh borbenih enotah naše drage, zasušnje-ne, a nikoli pokorjene Jugoslavije. Štab dalmatinskih enot prej IV. operativna cona in sedaj štab VIII. korpusa je oboroženo bratstvo in enotnost ne samo Dalmatincev, temveč tudi vseh borcev Jugoslavije, ki se v njem borijo, ker so se iz njegovega sestava skozi vse ofenzive od začetka do danes napolnjevale tudi druge enote kakor na primer naše slavne 1. in II. proletarska divizija in druge. Za VIII. korpus pravi ljudstvo, da je majhen del armade, katerega imenuje »jugoslovanska Titova armada«.
Bratstvo in enotnost Hrvatov in Srbov v hrvatski Dalmaciji je bilo tako v začetku vdora Hitlerjevih tolp v našo deželo kakor tudi danes za sovražnika in njegove pomočnike, ustaše in četnike takoj očitna nevarnost, saj so spoznali tudi neposredno borbeno zvezo ne samo med mesti in vasmi cele Dalmacije, temveč predvsem tudi najtesnejši stik s Srbi in Muslimani Like, Bosne in Hercegovine.
Kako je ljudstvo Dalmacije resno dojelo to borbo, ki jo vodi naša slavna komunistična partija najbolj zgovorno pričajo ne samo vojne enote, ki so nastale v začetku osvobodilne vojne pa do danes, temveč tudi nastajanje ljudskih odborov oblasti v vaseh in mestih, ki so s svojim delom dokazali jn dokazujejo, kaj hočejo, da nočejo vrnitve na staro.ter vztrajno, ne glede na množično ubi-
janje in požiganje okupatorjev, pomagajo svoji vojski, ji dajejo svoje sinove in hčere, skrbijo za ranjence, hiše, hrano, konje, obleke in obutev, za sanitetni material in razkrinkavajo vsakega okupatorjevega pomočnika, ne glede na to, če je ustaš, četnik ali kdorkoli drug.
Dragi tovariš Tito! Tovariši, poleg naših borcev tudi naše ljudstvo prek svojih narodnoosvobodilnih odborov sporoča, da bo orožje, ki ga ima v rokah, vihtelo nad sovražnikom do končne zmage, da ga bodo plenili sovražniku tako poslej kakor doslej, in da bo malo mož in žena, sposobnih za boj, ostalo doma, da bomo na koncu vojne tudi mi Dalmatinci, kakor drugi narodi Jugoslavije lahko ponosno dvignili svojo glavo, kakor bi lahko tudi naši zavezniki ponosno dvignili glavo, če bi držali svojo besedo in začeli drugo fronto, ki jo ljudstvo vztrajno zahteva.
Dalmatinci se ne bi nikoli tako junaško borili, kakor tudi drugi narodi Jugoslavije ne, če ne bi po pravici tako zaupali v svojo komunistično partijo, če ne bi bili tako prepričani, da bodo uničili krvnika Paveliča in Mačka, ko ne bi bili prepričani v uresničitev svojih namenov ne le v vojni temveč tudi po njej, se pravi, da bo vsa oblast za vse večne čase v rokah delovnega ljudstva, tako kakor bomo mi tukaj na tem zgodovinskem zasedanju vsi skupaj sklenili. (Burno odobravanje in ploskanje). Ker vem, kolikšno je zaupanje Dalmatincev v naše vodstvo, v vas tovariš Tito, lahko mirno rečem, da z glasovanjem za sklepe, ki jih bomo tu sprejeli, izražam mišljenje vsega ljudstva Dalmacije, in da bom glasoval skupaj z vsemi vami za dobro vseh nas. (Ploskanje.)
Naj živi oboroženo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. (Vzkliki: Živelo!)
Naj živi naša draga republika Jugoslavija! (Vzkliki: Živela!)
Realne ocene tudi za leto 1984
Težava pri oblikovanju cen o gospodarskih gibanjih v naslednjem letu in možnosti družbenogospodarskega razvoja SOZD Iskra za leto 1984 je posebej v tem, da manjka ustreznih analiz v družbenem okolju, resolucije pa navadno časovno kasnijo. Zato so naše strokovne službe in poslovodni organi v tem postavljeni v položaj, ko morajo takšne ocene in predvidevanja možnosti za prihodnje leto pripraviti predvsem opirajoč se na lastno znanje, sposobnost in izkušnje. Tu bomo povzeli nekatere misli iz gradiva, o katerem je razpravljal pred nedavnim kolegijski poslovodni organ S OZ D Iskra pa tudi področni kolegij za ekonomiko.
Leto 1983 nam je prvič resno povedalo, da smo se v preteklosti kot družba v resnici v tujinLzadolževali neodgovorno. Likvidnost jugoslovanskega gospodarstva je namreč postala tako resen problem, da je zdaj reševanje neugodne likvidnostne situacije do tujine postala najpomembnejša naloga jugoslovanskega gospodarstva.
Tako je ta. trenutek in, kot vse kaže, bo tako ostalo še tudi naslednje leto 1984. Po nekaterih podatkih smo namreč dolžni tujini vrniti v naslednjem letu kar 5,3 milijarde dolarjev na račun vračanja kreditov in obresti. Znano je, da so naši upniki v večini tisti na področju konvertibilnih valut.
Zato je v tej smeri tudi naravnana gospodarsko-finančna politika naše države. To je videti v monetarni politiki tega obdobja, saj so se obresti oblikovale glede na rast domače inflacije, vrednost domače valute je drsela, rast mase domačega denarja je bila omejena in podobno."
Naši strokovnjaki menijo, da je tako politiko objektivno pričakovati tudi še prihodnje leto.
Kot posledico tega je, kot menijo, pričakovati še nadaljnjo rast inflacije, ki bo zelo verjetno dosegla izjemno visoke vrednosti. Del te inflacije je seveda tudi »uvožene« iz drugih držav, saj smo pravzaprav uvozno zelo odvisna država.
Drugi vir inflacije pa pomenijo tudi investicije. Zato bodo le-te seveda še nadalje pod strogo družbeno kontrolo.
Posebno vprašanje pa so delitvena razmerja na področju ustvarjenega dohodka. Menijo, da bo v letu 1984 nujno treba sprejeti energične ukrepe v korist organizacij združenega dela. Ob tem pa bo morala tudi rast osebnih dohodkov ostati znoraj dopustnih meja in pod družbeno kontrolo.
Vse to samo po sebi krepi administrativno urejanje pogojev gospodarjenja, kar se bo nedvomno odrazilo v številnih uredbah, odlokih, tolmačenjih in podobno. Tako naj bi na primer cene energije in surovin rasle za 10% hitreje od cen predelovalne industrije, denarna masa pa naj bi ob tem za-6% zaostajala za rastjo družbenega proizvoda in podobno.
Zvezna administracija je v takšnem položaju vse bolj obremenjena in že zdaj očitno le težko obvladuje položaj, saj se dogaja, da predpise menjuje celo po večkrat na leto. Ekonomske zakonitosti pa kljub temu ostanejo nespremenjene in delujejo objektivno.
Ker so ekonomske zakonitosti za OZD objektivnega značaja, jih mora vsak dober .gospodar seveda hočeš nočeš upoštevati. Množica spreminjajočih se administrativnih predpisov pa v takšnem primeru izpadejo kot mo-
tilni ali pa pospeševalni faktor. To je v Iskri dobro čutiti. Posledica tega je, da si Iskra pomaga tako, da zunanje motnje poskuša nevtralizirati z interno organizacijo kompenzacij v poslovanju.
Videti je, da je bila Iskrina poslovna politika že dlje dokaj dobro zastavljena, saj je zdaj mogoče ugotavljati, da Iskra kaže nezadržno težnjo po napredku, ne glede na zunanje motnje. Iskra tudi zdaj vidi vodilo dolgoročnega razvoja v pospeševanju izvoza, dinamične rasti svoje proizvodnje, konkurenčnosti tako na tujih, kot tudi na domačem tržišču. Zato sb bila ta vodila sprejeta, kot osnova za zasnovo predvidevanj družbenogospodarskega razvoja Iskre tudi v je tu 1984.
Izvozne zahteve za prihodnje lete so zelo velike, saj bo izvoz moral porasti •kar za 22,4% nasproti preteklemu letu, povečanje na konvertibilno področje bo moralo doseči kar 23.3%. To ie za-
htevno posebej zato, ker se naši izdelki prav na teh tržiščih srečujejo z recesijo, ki še kar traja. Težave so tudi v nerazvitih deželah, kjer gre večinoma za preveliko zadolženost in omejevanja njihovega uvoza. Naši strokovnjaki se naslanjajo na pričakovano politiko realnega tečaja dinarja, ki naj bi omogočila, da bi izvoz na konvertibilne trge postaja! dohodkovno vse bolj zanimiv.
Uvoz naj bi rastel nekoliko počasneje v letu 1984 le za 22,6%, kar naj bi dosegli s substitucijo materialov iz domače proizvodnje.
Ob vsem tem se predvideva še vedno 5% realna rast proizvodnje, kar je dvakrat hitrejša rast kot pa za Jugoslavijo kot celoto na tem področju. .
Naj tu omenimo, da bo dohodek Iskre v letu 1984 predvidoma porastel za 34,2 %. Ker pa seveda tudi za leto 1984 pričakujejo družbeno usmerjanje delitve osebnih dohodkov, je predviden porast osebnih dohodkov s stopnjo 27,4% akumulacija pa naj bi porasla za 32% več kot pa v letu 1983. Investicije naj bi porasle za 18,5%, vendar bi se izogibali naložbam v zgradbe.
Na področju zaposlovanja bi vodili zelo previdno politiko, število delavcev pa bi se povečalo le za 1,6%.
Menijo, da se bo Iskra v takšni poslovni usmeritvi zelo približala uspešni realizaciji srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 in da bo to pomenilo tudi solidno osnovo za naslednji srednjeročni plan pa tudi za dolgoročni plan do konca tisočletja.
Mara Ovsenik
Tudi Iskra sponzor zimskih olimpijskih iger v Sarajevu
Iskra je podpisala pogodbo o sodelovanju z Organizacijskim komitejem zimskih olimpijskih iger Sarajevo 84‘
Predsednik Olimpijskega komiteja bližnje zimske olimpiade Anto Sučič in Simon Primožič iz Iskre sta te dni v Sarajevu podpisala pogodbo o Iskrinem sponzorstvu te svetovne športne prireditve. S tem si je Iskra pridobila naziv »Specialni dobavitelj profesionalne opreme za zimske olimpijske igre«. Ta naziv in tudi olimpijski simbol bo lahko Iskra odslej uporabljala v vseh propagandnih sporočilih doma in v tujini, kot so na primer publikacije, oglaševanje po radiju in televiziji, v sejemski dejavnosti in podobno.
S pridobitvijo sponzorstva pa so se Iskri še bolj odprla vrata na zahtevno tržišče celotne Bosne in Hercegovine, torej tja, kjer imamo že dolgoletno tradicijo, svojo prisotnost pa želimo še okrepiti. Takšna Iskrina prizadevanja, pa tudi dosedanje uspehe, so na slovesnosti ob podpisu potrdili tudi člani Olimpijkega komiteja, to je vodilni politični in gospodarski delavci Bosne in Hercegovine.
Kot že rečeno, sta pogodbo o sponzorstvu podpisala predsednik OK Anton Sučič in v imenu SOZD Iskra glavni direktor Iskre Commerce Simon Primožič. Na slovesnosti so bili še nekateri člani olimpijskega komiteja, predsednik PTT Bosne in Hercegovine Boris Ivič s sodelavci, predsednik poslovodnega odbora Železniške transportne organizacije Vehid Smailovič s sodelavci, predsednik poslovodnega odbora Feroelektro Zdravko Marič s sodelavci, iz Iskre pa’ poleg Simona Primožiča še glavni direktor Telema-tike Bojan Klemenčič, glavni direktor
Avtomatike Marcel Božič ter Jože Cvar, Jaka Škrbine in Sead Tančica iz Iskre Commerce.
Na slavnosti ob podpisu sta gostitelj in gost izmenjala zdravici. Direktor Simon Primožič je v njej med drugim poudaril Iskrina prizadevanja za tesne in enakopravne odnose med jugoslovanskimi delavnimi organizacijami. Zlasti je izrazil zadovoljstvo zaradi izredno tesnega povezovanja Iskre z gospodarstvom Bosne in Hercegovine, kot so npr. Skupnost PTT podjetij, železniške prometne in druge delovne organizacije. Dotaknil se je tudi izrednega pomena bližnjih olimpijskih iger ter izrekel vse priznanje organizatorjem.
Po podpisu pogodbe so gostitelji prikazali predstavnikom Iskre filme in makete o pripravah na olimpiado in o tekmovališčih, povabili pa so jih tudi na pobočje Bjelašnice. Tam so si ogledali obe skakalnici ter startni mesti za veleslalom in smuk.
LD
Naj živi naš ljubljeni tovariš Tito! (Burno ploskanje.)
Smrt fašizmu! (Vzkliki: Svobodo narodu!)
Predsedujoči: Dajem besedo tovarišu Rocku Čolakoviču, publicistu in svetniku iz Bijeljine. (Burno ploskanje.).
Rodoljub Čolakovič (Bosna in Hercegovina): Tovariši, danes kronamo napore naših narodov, naše slavne vojske v težkem boju, katerega etape je tovariš Tito v svojem referatu jasno osvetlil. Če kdo, tedaj Bosna in Hercegovina z globoko radostjo pozdravlja besede, ki poudarjajo ne samo naše napore in velike uspehe, temveč tudi pred vsemi narodi naše skupne domovine in tudi Bosne in Hercegovine odpirajo svetle perspektive. Ozemlje, na katerem zaseda protifašistični svet je bilo pred dvema letoma in pol arena najbolj ostrih bojev, bilo je ozemlje, na katerem je surovi okupator razplamteval šovinistično sovražnost, izzival bratomorno klanje v naši deželi.
Danes lahko ljudstvo BIH, priče in žrtve tega klanja prepričano reče: ne bo več arena bratomornega boja. Ljudstvo Bosne in Hercegovine lahk z zaupanjem gleda v prihodnost, saj ve, da v boju proti fašističnim okupatorjem hkrati pokopava tudi svojo težko preteklost, ve, da dokončno odhaja tisto, kar je ljudstvo Bosne in Hercegovine ločevalo in omogočalo tujcu, da je ropal njeno bogastvo, medtem ko je ljudstvo te bogate dežele tavalo v bedi in neznanju.
Vse, kar je svobodomiselnega in patriotskega v Bosni in Hercegovini je ti dve leti in pol bilo bojza življenje in smrt ne-samo proti tujim osvajalcem, temveč tudi proti njihovim plačancem ustašem, ki so v tej deželi počeli toliko zla in takšne zločine, kakršnih ne pomni, čeprav je bila njena zgodovina težka in strašna. Kmalu za ustaši so se kot pomočniki okupatorja pojavili tudi četniški izda-
jalci Draže Mihailoviča, ki so prelili mnogo nedolžne krvi.
Ljudstvo Bosne in Hercegovine je drago plačalo to izdajo. Toda danes je ponosno, da se je zoperstavilo tudi podlim fašističnim tolpam in njihovim ustaško-četniškim pomočnikom, da je preprečilo njihove zlobne načrte, da ga uniči v krvavi klavnici bratomornega boja. Zoper vse je zmagala ideja bratstva in enotnosti, ki so jo visoko dvignili naši najboljši ljudje in okoli nje zbrali veliko večino ljudstva Bosne in Hercegovine. Za zločine, storjene v tej deželi poleg okupatorja obtožujemo tudi tako imenovano vlado v emigraciji.
Predstavniki Bosne in Hercegovine na tem zasedanju v imenu vsega ljudstva obtožujemo kliko, ki je prek svojega eksponenta Draže Mihailoviča organizirala bratomorno vojno. Za četniške zločine he obtožujemo samo Draže in njegove vojvode, temveč tudi kliko v Kairu s Petrom II. na čelu. S tega mesta jih ljudstvo Bosne in Hercegovine obtožuje in jim ukazuje: nikoli več v našo domovino, razen na zatožno klop! (Vzkliki: Tako je! — Ploskanje).
Bosna in Hercegovina bo pozdravila referat tovariša Tita z veseljem in navdušenjem. Narodi Bosne in Hercegovine so v skupnem boju z drugimi narodi Jugoslavije izbojevali Bosni in Hercegovini svobodo in enakopravnost. Bosna ne bo več nikomur dekla, kakor je bila skozi stoletja (ploskanje), njeni otroci ne bodo sužnji nikogar. Njeni otroci, svobodni in pobrateni, bodo gradili svojo resnično srečnejšo prihodnost v svobodni, demokratični federativni Jugoslaviji.
Zato bo referat tovariša Tita za vse ljudi Bosne in Hercegovine poziv, da še bolj napnejo svoje sile, da podeseterijo svoje napore, da bi našo deželo od Trsta do Djevdjelije čimprej počistili fašističnih kač, da bi čim-
prej uničili njihove pomočnike, ustaške in četniške hlapce.
Naj živi naša narodnoosvobodilna vojska! (Vzkliki: Živela! Ploskanje.)
Naj živi naš vrhovni komandant in vodja naših narodov tovariš Tito! (Ploskanje. Vzkliki: Živel!)
Naj živi borbena enotnost vseh narodov Jugoslavije! (Burno in dolgotrajno ploskanje.)
Predsedujoči: Besedo dajem dr. Metodu Mikužu, duhovniku in svetniku iz Slovenije. (Ploskanje).
Dr. Metod Mikuž: (V originalu zapisnika z II. zasedanja AVNOJ je mnogo mest in celih pasusov posameznih razpravljalcev izpuščenih, zlasti velja to za slovenske delegate, ki so govorili v slovenščini in zato najdemo tudi pri izvajanju dr. Mikuža najprej pikice, ki označujejo pomanjkljivost ali ne-čitljivost stenograma, nato pa je v redakcijski pripombi v kurzivi zapisano: Opisal je boj slovenskega naroda za svobodo, boj proti nemškemu okupatorju in domačim izdajalcem).
.. .Med temi izdajalci so bili tudi duhovniki. Toda slovenski katoličani se niso pustili zavesti, pristopili so k Osvobodilni fronti, da bi se borili za svobodo.
Slovenski katoličani so sprejeli ta boj, čeprav je Vatikan povezan s fašizmom. Slovenski katoličani so nacionalisti, predvsem so domoljubi in ne morejo prenašati suženjstva pod Italijani in Nemci, tudi v vsej svoji zgodovini so bili boj proti italijanskim in nemškim imperialistom.
Ves slovenski narod je za svojo svobodno deželo, za življenje v skupnosti s Srbi, Hrvati. Bosanci, Makedonci in Črnogorci, z^ novo in boljšo federativno Jugoslavijo, v kateri bo vsem narodom zajamčena enakopravnost in nacionalna individualnost, vse demokratične pravice in svoboščine za nco-
Za uvajanje sodobnega
poslovno-informacijskega
sistema
*
tr
k
Na ravni delovne organizacije Avtomatika, je bilo opravljenih že mnogo razgovorov o oblikovanju in uvajanju enotnega poslovno-informacijskcg sistema, na osnovi katerega bi lahko dvignili uspešnost poslovanja. Dosed8 nja praksa je namreč vseprevečkrat pokazala, da strokovne službe niso bile pravočasno ustreznih podatkov, na osnovi katerih bi lahko sprejeli dol0 čene, za nemoteno poslovanje pomembne odločitve. Zato ostaja s strani oe lovne organizacije vpeljava poslovnega informacijskega sistema ena izm6 primarnih nalog, h kateri bodo strokovne službe pristopile že prihodnje lot0' vključno s pridobitvijo ustreznega kadra. Medtem se temeljne organi^3' cije hkrati vključujejo v sistem z nabavo opreme, ki se bo v obliki terminal0 priključila na centralni računalnik, saj so v nekaterih TOZD potrebe po,0’ vrstnem načinu zbiranja pomembnih informacij prav tako upravičene.
r
Mikroračunalnik omogoča sodobno in integrirano poslovanje.
S tem namenom so tudi v pričetku meseca oktobra v TOZD Orodja nabavili mikroračunalnik Delta, ki omogoča sodobno, integrirano rešitev finančnega, skladiščnega in materialnega poslovanja. Aplikacijski paket na mikroračunalniku sestavljajo programski moduli:
—	glavna knjiga (aplikacija omogoča spremljanje stanja sredstev in virov sredstev)
—	saldakonti kupcev in dobaviteljev (aplikacija zajema. . obdelavo podatkov s področja evidentiranja in spremlja stanja terjatev in plačil v odnosih s poslovnimi partnerji)
—	fakturiranje (glavna naloga aplikacije je izpis faktur na osnovi podatkov iz naročil, omogoča pa tudi obremenitev kupca za vrednost kupljenega blaga in količinsko evidenco skladišča)
—	skladiščno poslovanje (aplikacija omogoča interaktivno spremljanje količinskega in vrednostnega stanja materialov ali izdelkov na skladišču).
Čeprav računalnik omogoča tu* obračun osebnih dohodkov, se tega v TOZD Orodja zaenkrat še ne bodo p°' služevali. Ustrezne koristi vidijo V t6/11’ da na osnovi paketa aplikacij, ki re3U' jejo najobčutljivejše probleme obdf lave poslovnih podatkov, vzpostavi]0 informacijski sistem in se kasneje gleoe na možnosti, ki jih računalnik kot izh°' diščni člen v sistemu nudi, priključijo1,3 centralni računalnik v delovni organ1' zaciji ter s tem povečajo možnosti up0-rabe potrebnih informacij.
Za zaključeno enoto temeljne org3' nizacije pa pomeni uporaba mikror3' čunalnika takojšni, dnevni vpogled.' njeno poslovanje (stanje nabave, odhv sredstev, stanje v skladišču), kar je sC posebno pomembno, saj bodo na ,a način začeli uveljavljati že izdelan0 standardizacijo materialov in posredn0 znižali nabavo, odvečne zaloge in se izognili nekontrolirani nabavi repr°' materiala.
Š.D-
Tudi v Polprevodnikih bodo gradili
Iz ,,Dela“ povzemamo vest, da so v Iskrini tovarni polprevodnikov v Trbovljah začeli pred kratkim s pripravljalnimi deli za gradnjo prizidka k svojemu objektu v Gabrskem. Zaradi tega je morala prestaviti tudi potok, ki teče v bližini. Prizidek bo imel 3350 kvadratnih metrov, za gradnjo ga bodo porabili 10 milijonov dinarjev. Večina denarja za naložbo je že zbranega, čakajo le še na posojilo mednarodne banke.
Pričakujemo, da bodo v novem obratu začeli delati konec leta 1985, investicija pa bo omogočila zaposlitev 140 novih delavcev. Povečanje tovarne bo omogočilo tudi večji izvoz, saj predvidevajo, da se bo njegova vrednost od sedanjih dveh povečala na 7,5 milijona dolarjev.	t.L.
viran razvoj in vsestranski napredek. (Ploskanje) ...
In tovariš Tito, če boš nekoč prispel v Slovenijo — in slovensko ljudstvo te čaka — te bomo dočakali s cvetjem, ljudstvo te bo nosilo na rokah, saj se zaveda, kaj si storil za naš slovenski narod, ki je bil obsojen na smrt. (Ploskanje).
Predsedujoči: Besedo ima tovariš Radon ja Golubovič, advokat in svetnik iz Črne gore. (Ploskanje).
Radonja Golubovič (Črna gora): (njegov govor ni ohranjen v stenogramu zasedanja.)
Predsedujoči: Besedo ima tovariš Sreten Žujovič-Crni (burno ploskanje), član vrhovnega štaba in odposlanec iz Srbi je..
Sreten Žujovič-—Črni (Srbija):Tovariši in tovarišice, najprej želim izjaviti, da se strinjam in v celoti sprejemam referat tovariša Tita in vsa stališča, ki so izražena v njem.
Zdi se mi potrebno poudariti, da pomeni referat tovariša Tita po vsebini obravnavanih vprašanj, po mobilizacijskem značaju, po sintezi vseh naših teženj, zgodovinskih vprašanj, po mobilizacijskem značaju, po sintezi vseh naših teženj, zgodovinski datum v nadaljnjem poteku dogodkov, v prihodnjem poteku našega boja in v prihodnji usodi naših narodov. (Ploskanje.)
Tovariši, ta svet, to drugo zasedanje AVNOJ predstavlja trenutek, ko se resnično odloča usoda naših narodov in naše skupne domovine Jugoslavije. Z močjo naše vojske, z močjo naših narodov, predvsem pa z močjo svojega uma nas je tovariš Tito nocoj pripeljal do trenutka, ko lahko popolnoma prepričani pogledamo v prihodnost in jasno vidimo usodo naših naroddv. (Ploskanje).
Nimam kaj govoriti o temeljni postavki in cilju našega boja. To je že tako in toliko znano ne samo nam, temveč tudi onim izza meje, vsem našim prijateljem in sovražnikom. Mislim, da ni potrebno govoriti o enakopravnosti, o slogi, o skupnosti in medse-
bojni ljubezni naših narodov. Vznemiri)1'! trenutki boja, ki so se odigrali in razni dru^ dogodki so takšni, da ne samo slutim, temve čutim in sem trdno prepričan, da je to najz3 nesljivejša pot razvoja naših narodo)-(Vzkliki: Tako je!). Ali "je asploh mogo°e primerjati dan našega današnjega sestank3-ali ga je sploh mogoče primerjati z razpm0 ženjem peščice birokratov in izdajalcev, k sedijo v Kairu!
V	referatu tovariša Tita, tovariši, ne san'0 slutim, temveč vidim veličastno zgradb0 naše prihodnje domovine. Vidim pot, po143 teri bomo do nje prišli. Ta pot je jasna, to) pot časti, slediti moramo besedam in iti P00 vodstvom našega dragega tovariša Tita. rd šel je čas, ko je odstranil še zadnjo oviro-je bila na naši poti. Razne izdajalske vlade >_ razne klike so v dveh letih in pol našega tez kega narodnoosvobodilnega boja poskusa preprečiti naše narodnoosvobodilno gibanj in razdreti našo bratsko skupnost. Naše ll110 stvo se je borilo in se odločno bori proti te izdajalskim skupinam, s kraljem kot krpn° reakcije, okoli katerega se je zbrala vsa tlS skupina, ki je proti ljudstvu in njegovemu, boju za svobodo. Naše ljudstvo bo poskrbe lo, da te klike ne bodo nikoli več prišle v nas novo, srečno skupnost enakopravnih nar° dov. (Vzkliki: Tako je!)
V	bivši Jugoslaviji, tovariši, so se vsi pr0 .
ljudski režimi predvsem opirali na srb5^ narod, ki naj bi bil po njihovem mnenj orožje in sredstvo za zatiranje drugih nar dov. Tovariš Avšič je dobro dejal, da s drugi narodi zaradi zločinov velikosrbsK reakcije videli v srbskem narodu svojega^ vražnika. Danes v teh dveh in pol letih 'e^ kega krvavega boja srb:1 i narod ni prekmj^, boja, kajti če bi ga, tedaj okupatorju ne bilo treba poleg svojih čet in Nedičevih ban pripeljati še šest bolgarskih divizij in b®! . gardističnih tolp, da bi obdržal v pokorsci srbski narod.	(DaIje prihodnjih
It
hs
lot
iaj
hc
hr
'le
H
(
»i
»1
»i
1'
t,
h
ti
yj
t
o
0
1 t i
0
1 »
i
e
i
i
,
i
togo
,iCga
edo'
do'
olo-
ide'
med
!t'!0'
tizo-
alov
>to-
tudi
!a v po-
eio-
;ŠU-
ide-
vij0
ede
;ho-3 na mi-
po-
•ga-jra-d v dliv ; še I ta afi° jn° se iro-
.D-
Razvite države ugotavljajo, da bodo korale še več vlagati v mikroelektroniko, kaj pa mi?
, azato jeza nas vsekakor zanimivo, kako je
slirino mikroelektroniko. Predvsem kako
i ekajo investicije, usposabljanje kadra, taj
Ni kit
Delež inikroelektronskih vezij v elektronskih napravah se neprestano veča, toda kakorkoli je to za proizvajalce elektronskih naprav pomembno, ni najbistveneje.
Dosti bolj usodno je, da proizvajalci elektronskih naprav, predvsem profesionalnih, vse bolj skrbno čuvajo svoje razvojne dosežke v celoti — se pravi najpomembnejša specialna mikroelektronska vezja še posebej. Posledica tega pa je, da teh elementov na svetovnem tržišču ni in ne bo možno kupiti. Z drugimi besedami povedano kdor ne bo imel lastne mikroelektronske industrije za posebna vezja tudi marsikatere veje elektronike ne bo mogel uspešno razvijati.
____________________________________________________________________________y
1 vse že lahko nudijo uporabniku, izvoz, °meščanje uvoženega repromateriala z
Načini in kako je z zagonom računalnika načrtovalnega centra, ki bo pomenil v tehnološki izziv iskrinim inženirjem.
^veda je celotna problematika, s katero
se sooča Iskrina mikroelektronika preveč kompleksna, da bi jo lahko podali v enem prispevku, toda nekaj izčrpnih odgovorov, ki osvetljujejo predvsem njen trenutni položaj, smo v pogovoru z glavnim direktorjem mag. Ivom BANIČEM in pomočnikom gl. direktorja za raziskovalno-razvojno dejavnost docentom dr. Francem RUNOVCEM, le dobili tako, da jih v nekaj sledečih sestavkih lahko našim bralcem tudi posredujemo.
’ sogovornika: dr. Franc Hunove in mgr. Ivo Banic.
? investicijami *al zamujamo
,*nvesticije uresničujemo v dveh zapored-n fazah. S prvo, s katero smo izvršili nakup Pterne in usposobili naše strokovnjake za °ntažo in testiranje vezij, smo"začeli leta i 'Istočasno so se naši inženirji in stro-l°Vnjaki s Fakultete za elektrotehniko izšola načrtovanje vezij. Ta faza je v celoti "ključena in že nekaj časa uspešno teče. Druga faza je bistveno zahtevnejša, saj ebuje usposobitev za procesiranje silicije-. /ezin. Gradbeni del te faze smo dokon-1 v letu 1982, letos pa smo montirali Premo in opravili zagon proizvodnje ^Pteme za procesiranje in pomožno tehno-Sijo. Pri tem razumemo pod opremo za °Cesiranje tisto, ki služi za obdelavo silici-Ve rezine v industrijskem obsegu in °Premo v t.i. pomožni tehnologiji.
A mednarodnih industrijskih standardih za tovrstno opremo običajno potrebno 24 esecev za popolno izkoriščenje vseh nje-_ kapacitet, kar smo predvideli tudi pri ašem osvajanju mikroelektronske tehno-.^Je. Lahko rečemo, da ta časovni rok pre-evamo. Še beseda o naši razvojno-proi-^odni usmeritvi. Odločili smo se, za proce-ranje v dveh osnovnih unipolarnih tehno-i^jah.in sicer v NMOS in CMOS medtem °so osvajanje bipolarne tehnologije v Ju-'0skiviji prevzeli drugi proizvajalci.
^°slej smo v celoti že osvojili NMOS pro-?s> v katerem že procesiramo lastne rezine.
.a sedaj pretežno procesiramo za DO TE-■.ATIKA. Osvajanje drugega procesa, ” ie CMOS, je v teku in pričakujemo, da Onio prve procesirane rezine iz naše proi-iv°dnje dobili že letos. Morda je še vredno
^ s
pojasniti, da v vsakem od teh dveh procesov obstajajo še različice procesov in mi načrtujemo, da bomo v CMOS uporabljali 3 inačice, v NMOS pa verjetno 2 ali celo 3. To je samo v pojasnilo, da imamo v zagonu več procesov, ki se med seboj razlikujejo v določenih procesnih korakih. Glede na našo proizvodno usmeritev je to namreč zelo pomembno, saj delamo izključno za .potrebe uporabnika, ki rabi različne izvedbe vezij, te pa lahko realiziramo samo z obvladovanjem inačic procesiranja. Eden izmed vzrokov, da zagon takšnega projekta, kot je naša mikroelektronika traja v svetu 24 mesecev, je seveda tudi v tem. Sicer pa mi naše rezine še preizkušamo, opravljamo montažo, ute-kamo in nato dobavljamo uporabnikom.
Tisti, ki ne bo stalno dopolnjeval opreme, bo brž zaostal
Mikroelektronska tehnologija je vsekakor ena najzahtevnejših, povrhu vsega pa prav v tem trenutku doživlja izredno-buren razvoj.	Soočamo se z dejstvom,
da je razvoj na tem področju hitrejši kot kdajkoli prej ter da je tehnološka doba zastaranja opreme zelo kratka. In tu so tudi posledice. Tisti, ki ne bo stalno dopolnjeval opreme, bo naglozaostajal. Zato daje večina razvitih držav tako na zahodu kot na vzhodu posebno podporo lastnemu razvoju mikroelektronike na nacionalni ravni. Velja pri-
bližna ocena, da posamične dežele vlagajo v mikroelektroniko približno promil družbenega proizvoda nepovratnih sredstev v taki ali drugačni obliki, kar bi v slovenskih merilih pomenilo 6-8 milj. dolarjev, oz. jugoslovanskih 40-50 milj. dolarjev. S temi sredstvi potem njihove industrije držijo tehnološki korak, z ZDA in Japonsko, ki sta brez dvoma vodilni na tem področju.
Na zadnji konferenci evropskih polvodni-ških proizvajalcev ESSCIRC v Švici pa se je v pogovoru za okroglo mizo o prihodnosti evropske polvodniške industrije pokazala potreba po še večjem vlaganju vanjo. Iz tega je najbrž dovolj jasno dokazano, kaj nas čaka, če ne bomo opreme ustrezno dopol njevali. Po naših računih bi morali poleg investicije v računalnik, za katerega že imamo zagotovljena devizna sredstva, dopolniti še našo proizvodno opremo na področju fotolitografije. Morali bi kupiti projekcijske poravnalnike mask, ki bi nam omogočili ob bistveno boljšem izplenu v sedanji 5 mikronski tehnologiji, še prehod v 3 mikronsko.Ocenjujemo, da bi za ta projekt potrebovali 3-4 milj. dolarjev.
Poleg proizvodne opreme je za našo dejavnost izjemnega pomena še oprema za razvojno delo. Skratka upoštevajoč način kako so se drugje v svetu zagnali v osvajanje mikroelektronske tehnologije in kakšna sredstva zanjo namenja/) moramo ugotoviti, da si samo z lastnimi sredstvi in sredstvi Iskre ne bomo mogli zagotoviti najnujnejših sprotnih investicij. Zato je nujno, da tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji rešujemo to problematiko na enak način, kot jo rešujejo drugje.
Nadaljnji način, s katerim si pomagajo proizvajalci našega pa tudi večjega obsega je najemanje opreme za določen čas. S tem je uporabniku opreme omogočeno, da tehnološko starejšo generacijo opreme zamenja za sodobnejšo, medtem, ko proizvajalec te opreme lahko starejšo opremo ponudi tistim, ki so pač korak zadaj. Na ta način lahko torej tako uporabnik kot proizvajalec najdeta svoj interes v najemanju, oz. oddajanju opreme. Te prednosti pa mi na žalost še nc moremo izrabiti, ker to področje v Jugoslaviji še ni urejeno.
Montaža inikroelektronskih vezij.
V bodoče bomo izvoz lahko še povečali
Trenutno izvažamo v Avstrijo, Italijo in Francijo, kjer bomo letds dosegli cca 300.000 dolarjev izvoza. Za naslednje leto pa imamo že sklenjene pogodbe s kupcem v ZDA in bomo obseg izvoza verjetno potrojili. Namen tega izvoza je poleg pridobivanja potrebnih deviznih sredstev tudi preverjanje dosežene tehnološke ravni in kakovosti. Pri tem je treba reči, da je pretežni del vezij, ki jih dobavljamo Iskrinim DO, vgrajenih v izvozno usmerjene izdelke in je naš indirektni izvoz bistveno večji od direktnega. Zato tudi želimo, da bi v bodoče še poglobili dohodkovne vezi z ostalimi DO Iskre ter, da bi na tak način skupaj reševali probleme v zvezi z osvajanjem inozemskih tržišč.
Naši strokovnjaki so za svoje delo odlično usposobljeni
Pustovrh in Vera Matičič delata na zapiranju cerdip v tunelski peči.
Sondiranje inikroelektronskih vezij.
V naslednjih nekaj letih moramo usposobiti 200 do 300 sistemskih inženirjev za načrtovanje vezij
Glede na našo proizvodno usmeritev je izjemno pomembno, da so tudi v ostalih DO Iskre visoko usposobljeni strokovnjaki, ki so sposobni skupaj z nami načrtovati kompleksna vezja za svoje lastne potrebe. Tu smo v prejšnjih letih opravili zelo veliko delo. Menim pa, da bi v Iskri morali v nekaj letih’ usposobiti 200—300 sistemskih inženirjev za načrtovanje vezij, kar bosta olajšala naš novi računalniški načrtovalni center in oprema za načrtovanje, ki bo razporejena po vseh DO Iskre. Na tak način bodo sistemski inženirji lahko reševali svoje sistemske probleme v lastni DO.
Z ostalimi jugoslovanskimi proizvajalci zelo" dobro sodelujemo na področju tehnologij kakor tudi na področju načrtovanja in izdelave elektronskih mask. Sicer pa je Ei iz Niša usmerjena v izdelavo standardnih vezij v CMOS tehnologiji, RIZ pa dela v t.i. bipolarni tehnologiji.
Glede na to, da je mikroelektronika pri nas predvsem nova proizvodna panoga, je pridobivanje kadra zanjo nekoliko specifično. Pri tem je pomembno še to, da potrebujemo zelo širok spekter strokovnjakov. Poleg tistih z elektrotehniško izobrazbo še strokovnjake iz področja fizike, kemije, metalurgije in računalništva, kar seveda tudi lepo kaže kako kompleksen je problem osvajanja mikroelektronskega področja. Sicer pa velja, da moramo tako za izobraževanja tistih s sreduješolsko izobrazbo kot tistih z visokošolsko	v dobršni
meri poskrbeti sami. Pretežna večina naših sodelavcev seje tudi dodatno šolata v ZDA in to v trajanju od nekaj tednov do enega leta. Brez stalnega živega stika z vodilnimi namreč ni možno slediti hitremu razvoiu na tem področiu in bomo zato nadaljevali s šolanjem v ZDA tudi v bodoče. Sicer pa v celoti vzeto lahko rečemo, da so naši stroko vnjaki za svoje delo odlično usposobljeni, kar je tudi naš največji kapital.
Že zdaj lahko ponudimo širok in kakovosten izbor proizvodnih
zmogljivosti
Naš proizvodni program obsega sledeče: — Izdelavo vezij po naročilu, ki jih že proizvajamo za Iskrine delovne organizaci-
je: Telematika, Avtomatika, ISEZ, Avtoe--lektrika, CEO in Kibernetika, kakor tudi za ostale jugoslovanske in inozemske proizvajalce.
— Izdelavo določenih standardnih vezij kot recijno 8-bitne procesorje in spominska vezja za potrebe Iskrinih DO in druge proizvajalce
— Izdelavo tankoplastnih hibridnih vezij po naročilu za potrebe namenskih kupcev in nekaterih naših delovnih organizacij.
Nadomeščanje uvoženega materiala z domačim že daje sadove
Intenzivno delamo tudi na zamenjavi uvoženega	materiala z domačim. Tako
smo uspešno osvojili tehnologijo izdelave in čiščenja vodikovega peroksida elektronske čistoče v takem obsegu, da ga lahko dobavljamo tudi drugim jugosl. proizvajalcem. Naš odgovorni tehnolog Matjaž Novak s svojo skupino pa postavlja	še proi-
zvodni proces, ki nam bo zagotavljal tudi oskrbo z ocetno kislino elektronske čistoče. Obe kemikaliji se namreč v velikih količinah uporabljata v procesiranju silicijevih rezin in si bomo zato z njuno proizvodnjo priim nili nekaj deviz.
Računalniški
načrtovalski
center
T Za nadaljnji razvoj mikroelektronike v Iskri, oz. Sloveniji in Jugoslaviji je izredno pomembna ustanovitev učinkovitega računalniškega načrtovalskega centra. Z nakupom računalnika DEC/VAX 780 in z možnostjo koriščenja njegovih zmogljivosti konec letošnjega leta, bomo začeli intenzivno delati na računalniško podprtem načrtovanju, ki predstavlja temelj te dejavnosti v Iskri in zasnovo računalniško načrtovane mreže v Iskri. Prav tako pomeni ta računalnik centralni del računalniško podprtega inženirstva, ki	naj bi v
naslednjem obdobju temeljilo na mreži načrtovalskih postaj eriakomerno porazdeljenih po DO Iskri, na katerih bodo ustrezno usposobljeni sistemski inženirji iz DO Iskre načrtovali mikroelektronska vezja z uporabo programske opreme, ki bo na voljo v mikroelektroniki.
Na ta način bi se zmogljivosti te načrtovalne mreže izredno povečale.
Uporabo tega računalnika bomo namenili še potrebam proizvodnje ter za raziskovalno delo, ob katerem moramo vsekakor še omeniti tesno sodelovanje z univerzami v Ljubljani, Mariboru in Institutom Jožef Stefan, kakor tudi sodelovanje z ostalimi tovrstnimi ustanovami v Jugoslaviji in inozemstvu. V naši delovni organizaciji vsekakor želimo, da bi bilo to sodelovanje čimbolj plodno.
8.C.
Pojasnilo
bralcem
Ponavljajoče se občasne težave s časopisnim roto papirjem in praznik dneva mrtvih — to je bil vzrok, da redna številka »Iskre« prejšnji teden ni izšla. Glede na obilico aktualnih dogodkov je zato danes pred vami dvojna 42/43.številka v dvojnem obsegu.
ZIHERLOVI DNEVI ‘83 V ŠKOFJI LOKI
r
Marksova vizija socialističnega razvoja in sodobni socializem
-	X
Pred dnevi, 20. in 21. oktobra, je bilo v Škofji Loki že peto tradicionalno strokovno-znanstveno srečanje Ziherlovi dnevi ‘83, na katerih so številni ugledni udeleženci iz Slovenije in vse Jugoslavije obravnavali tematik Mar-xova vizija socialističnega razvoja in sodobni socializem.
X______________________________________
Uvodne besede je imel magister Štefan Korošec, član predsedstva CK ZKS, kijev svoji daljši uvodni besedi opredelil teoretsko in kritično bistvo letošnjih Ziherlovih dni ter menil, da nam nič ne pomaga, če bomo hvalili marksizem. Perspektiva je, da gremo z Marxovim analitičnim aparatom v analizo protislovij in pokažemo smer razreševanja. Tu se potrdi ali pade marksizem.
Na plenarnem zasedanju prvega dne dopoldne je bila vrsta uvodnih referatov. Prvi je spregovoril Adolf Bibič na temo »Mara in sodobnost« ter v njem kritično spregovoril o aktualni recepciji marksizma in alternativni priložnosti sodobne marksistične misli v tem kriznem trenutku.
Ob koncu je menil, da mora sodobna marksistična misel odgovoriti tudi na izzive sedanjega časa, ki predstavljajo predvsem tri poglavitne revolucije 20. stoletja, in sicer znanstvena in tehnološka revolucija, socialistične revolucije 20. stoletja, ter rezultati protiimperiali-stične in antikolonialne revolucije.
O znanstveni in tehnološki revoluciji (zlasti na področju mikroelektronike, robotike, telekomunikacij in informatike) se po Bibičevih besedah zastavljajo številna vprašanja o naravi družbenih, političnih in kulturnih sprememb, ki jih ta revolucija že povzroča in jih bo po predvidevanju še povzročila tako v posameznih sodobnih družbah kot v mednarodnih odnosih. V njeni naravi je, da silno povečuje kvalifikacijsko strukturo dela, da stopnjuje neposreden pomen znanja in znanosti v produkcijskem procesu, da silno veča produktivnost dela itd.
Kakšne so in še bodo posledice tega napredka produktivnih sil? V kapitalističnih deželah se s tem temeljno pro-stislovje med družbeno naravo produkcije in privatnim prilaščanjem še poglobi, toda kakobodote spremembe vplivale na delavski razred? Katera nova razredno-slojevska zavezništva oz. »zgodovinske oblike« išče in bo iskal? Kaj se dogaja in se bo dogajalo z oblikami in vsebinami tradicionalne politike, ki doživlja resne izzive socialnih gibanj? Kakšna bo usoda strank, predstavniškega sistema itd.? In kako bo nova tehnologija vplivala na tkim. vojaško-industrijski kompleks in na mednarodne ekonomske in politične odnose, katere so nove grožnje z vojno in upi na mir?
Andrej Kirn je v plenarnem delu zasedanja govoril o Mantovi viziji razvoja produktivnih sil kot totalnega razvoja človeka ali kot totalna avtode-
J
Karl Marx.
struktija človeka in narave. Med svojim daljšim izvajanjem je o tej temi tudi dejal:
»Mikroelektronski tehnološki sistemi z integrirano,,umetno inteligenco« in senzorji kot nadomestilo za človekova čutila bodo dokončno naredili odveč, da bi človek s svojim razumom in čutili bil privesek in dopolnilo teh sistemov. Določena avtonomija tehnoloških sistemov šele omogoča avtonomijo, tehnološko svobodo človeka v delovnem procesu. Ali je s tem konec tistega tehnološkega determinizma, ki ga je prinesla industrijska revolucija in ki ga je Engels izrazil z variacijo napisa na vratih Dantejevega pekla: »Pustite vso avtonomijo zunaj, vi, ki vstopate!« Toda kakšnemu despotizmu uporabljenih naravnih sil v tehničnih pogojih svojega življenja v okviru celotne družbe se bi moral človek podrediti za pridobljeno avtonomijo v delovnem procesu?
Svoj referat pa je zaključil: »Za mnoge partije je po Gorzu človek le delavec, vendar pa to hoče biti tudi človek. To pa je. lahko samo, če se delo pretvori v samoudejstvovanje in človek ni prisiljen delovati kot dresirana naravna sila, če ima na razpolago svobodni čas in če je resničen samoupravljal™ subjekt družbenih odnosov. Družba svobodnega časa in človeka pa ne prihaja sama od sebe kot zreli sadež mikroelektronske revolucije; zavisi ne samo od antikapitalističnega levega programa, ampak tudi od ustvarjalnega, antibirokratskega, antitehnokrat-skega samoupravnega socialističnega programa«.
Boris Zicherl.
Bogdan Kavčič pa je govoril o stabilizaciji, tehnologiji in samoupravljanju ter svoja daljša izvajanja zaključil z naslednjimi mislimi: Modernizacija naše tehnologije, uvajanje avtomatizacije, mikroelektronike itd. za nas ni stvar svobodne izbire, temveč nujnost. Nujnost zaradi prispevka te tehnologije k proizvodnosti človekovega dela in preko tega k možnostim za enakopravno vključitev v mednarodno delitev dela. Verjetno smo že do kraja izkoristili možnosti, da smo mednarodno konkurenčni na račun slabo plačanega živega dela ob relativno zaostali tehno-logiji. Zato bi morali več pozornosti posvetiti ne le tehnološkemu odpiranju, temveč tudi naši usposobljenosti za sprejem nove tehnologije in za preprečevanje negativnih posledic te tehnologije. Tehnologijo uvažajo tudi najbolj razvite dežele. (Zahodna Nemčija npr. več kot polovico), vendar jo nadalje dopolnjujejo in tako ohranjajo konkurenčno sposobno. Odpiranje na lastne sile pri tehnološkem razvoju je potrebno in koristno. Vendar je nevarna iluzija misliti in delati, kot da lahko sami razvijamo svojo tehnologijo na vseh področjih. Posledica je lahko le zaostajanje. To pa bi pomenilo, da se sami potiskamo na obrobje svetovnega gospodarstva, da iz razvite dežele spet zdrknemo med nerazvite. Avtomatizacija daje možnosti za polno razvijanje samoupravnih odnosov, samoupravljanje pa za razvoj avtomatizacije v korist delavcev. Vendar možnosti se neuresničujejospontano. Potrebno se je ustrezno organizirati in usposobiti. Pri tem pa morajo svoj delež prispevati tudi družboslovci. Če naj znanost postane resnična produktivna sila, potem bo morala mnogo več pozornosti posvetiti reševanju konkretnih problemov gospodarstva.
Tehnološki razvoj, uvajanje avtomatizacije in drugih sodobnih tehnologij je zaradi bistvenega prispevka tehnologije k proizvodnosti človekovega dela nujnost tudi za jugoslovansko družbo. Zato se moramo bolje pripraviti in usposobiti, da bi lahko sprejeli novo tehnologijo in zmanjšali njene negativne vplive na delavca. In samoupravni družbeni odnosi so lahko ugodna vzpodbuda v tej smeri.
Mikroelektronska tehnološka revolucija in marksizem
—	-——---------------—^
Po plenarnem zasedanju je strokovno-znanstveno srečanje Ziherlovi dnevi ‘83 nadaljevalo delo v petih skupinah, kjer so udeleženci posredovali številne prispevke na temo marksizma danes. Iz Iskre sta sodelovala s pisnima prispevkoma Miloš Kobe in Dušan Željeznov. V prvi skupini, ki je obravnavala problem Maraa in marksizma je sodeloval Miloš Kobe s prispevkom »Mikroelektronska tehnološka revolucija in marksizem«, v 5. skupini »Marksizem, kultura, morala in komunikacije« pa je Dušan Željeznov govoril na temo »Sporočilo in odtujitev (z ozirom na Maraa).
V nadaljevanju objavljamo prispevek Miloša Kobeta na letošnjih Ziherlovih dnevih.
X------------------------------------------J
Z zadovoljstvom ugotavljam, da je moj pledoaje za skupno iskanje odgovorov na dileme, ki jih prinaša mikroelektronika, našel odprta vrata tudi v prispevkih drugih udeležencev tega srečanja. Pri tem se zavedam, da moj prispevek podaja le simplificiran pogled na nekatere od teh problemov, ne da bi ponudil dorečene odgovore nanje.
Mikroelektronska tehnologija, ki danes buri duhove po vsem svetu je osnova kompleksne informatike, ki preko pretvorbe vsakršne informacije v kodo dveh diskretnih električnih stanj v mikroskopsko majhnem silicijevem vezju opravlja pet glavnih dejanj informatike:	zaznavanje, prenašanje.
obdelavo, shranjevanje in interpretiranje oz. agiranje informacij. Na tej osnovi nastopajo popolnoma novi funkcionalni odnosi med človekom in strojem. kot so kriterialno odločanje in optimizacija gibov robota, umetni govor, razpoznavanje naravnih govornih ukazov, prostorske simulacije dogajanj v realnem času in druge prvine umetne inteligence.
V luči tega skušam v prispevku posebej izpostaviti odnose med tkim. hard-ware-om, ki predstavlja fizično opremo tehnološko-informacijskega sistema in soft\vare-om, ki zajema v širšem smislu celotni kompleks znanja, potrebnega za zgraditev in uspešno sodelovanje si-
stema. Ne samo, da vrednostni delež SW že daleč prevladuje nad HW, ampak predstavlja tudi novo, svojstveno obliko proizvajalnega sredstva, ki pa je obenem tudi blago. V njem je zajeto sredstvo šele preko tržišča in profita, pač pa v veliki meri z njegovo neposredno in-plementacijo v proizvodnem procesu samem. Poleg tega ima SVV znanje zaradi svoje narave, za razliko od mater, kapitala, tudi neodtuljiv individualno-lastninski značaj, kjer totalna ekspro-priacija njegovih lastnikov sploh ni možna.
Za razliko od HVV. kjer so nasprotja med kapitalom in delom z visoko avtomatizacijo še ostrijo, je s SVV drugače; kljub prizadevanjem, da bi tudi to proizvodnjo »mehanizirali« in jo z izločanjem kreativnih prvin »rutinizirali«, bo z naraščanjem kompleksnosti sistemov telematike in aktorike vedno temeljno odvisna od človeške kreativnosti.
Tudi na podlagi tega dialektičnega nasprotja med HVV in SVV nastaja v svetu razredno razslojevanje; atribut dominacije se seli od kapitala k znanju, od materialnih prvin na simbolične — kot to omenja dr. Kirn v uvodnem referatu.
Seveda je osnovni družbenoekonom-
Zgodovina marksizma
V okviru škofjeloških Ziherlovih dni je bila prvega dne, to je v četrtek, 20-oktobra v Škofji loki zvečer tudi tiskovna konferenca ob izidu obsežnega in pomembnega dela »Zgodovine marksizma« v treh knjigah avtorja Predraga Vranickega.
Konference se je udeležil tudi avtor dela, znani hrvaški in jugoslovanski marksist Predrag Vranicki, ki je v daljši uvodni besedi povedal marsikaj zanimivega in novega o nastanku, delu in težavah, ki jih je imel pri pisanju svojega pomembnega in obsežnega dela »Zgodovina marksizma«, ki predstavlja doslej v vsej svetovni literaturi edino in tudi prvo tovrstno delo.
Taklj na začetku je avtor poudaril, da njegovo delo ni zgodovina socializma ali delavskega gibanja, ampak marksizma kot teorije. In ker gre, po njegovem, za splošno zgodovino marksistične misli in teorije, je v svojem delu prjkazal samo tiste temeljne probleme in tiste mislece, ki so s svojim teoretskim delom v kakršnikoli obliki imeli mednarodni vpliv.
Ko je Vranicki prvič leta 1961	izdal svojo »Zgodovino marksizma«, je
le-ta izšla v eni knjigi. Deset let kasneje je naš avtor pripravil drugo izdajo svojega dela, kipa se je v marsičem razlikovala od prve izdaje. Predvsem se je povečal obseg dela, z ene knjige so nastale kar tri. O razširitvi dela je Vranicki povedal, da vzrok za temeljito predelavo prve izdaje ni tičal samo v dejstvu, da je minilo od prve izdaje deset let, obdobje, ki je bilo zelo burno v razvoju sodobnega sveta in socializma ter plodno za marksizem kot teorijo. Predvsem je bilo treba namreč uskladiti nekatere probleme in stališča s spremembami v av . torjevih lastnih pojmovanjih, dodati pa je moral še nekatere Osebnosti, ki jih ni obdelal v prvi izdaji. Največje spremembe pa je delo doživelo, če odštejemo nova poglavja iz najnovejše zgodovine, v svojem prvem delu o Marxu in Engelsu. Poleg tega je pisec vnesel popolnoma nova poglavja o Staudingerju, Pannekoeku, Sternbergu, Stučku, Pušukanisu, Vargi in Preobraženškem, pa poglavja o marksizmu na Poljskem, o marksizmu na Češkoslovaškem, v zahodni Nemčiji (razen dela o E. Blochu), Italiji, Angliji in Ameriki. Tudi del o marksizmu in jugoslovanski revoluciji je drugače strukturiran, razširjena so vsa poglavja in zajema razvoj do konca leta 1968.
»Želim poudariti«, je dejal ob koncu tiskovne konference Predrag Vranicki«, daje druga verzija, ki je izšla nespremenjena tudi v tretji izdaji, v četrti pa sem jo samo nekoliko dopolnil in aktualiziral, ki se končuje z letom 1968, tudi veliko bolj zaokrožena kot prva verzija. Leto 1968 je, kot kaže v marsičem, prelomno. Starejša generacija najvidnejših marksističnih teoretikov je doživela svoj zaton. Mladi pa se šele pojavljajo. Moja zgodovina marksizma je še naprej edina kompletna zgodovina te revolucionarne misli v svetu. Upam, da bo moja najnovejša, četrta izdaja tega dela, ki je doslej izšlo tudi v nemškem, italijanskem in drugih prevodih, prispevala k nadaljnji pomembni in odločilni zgodovinski debati o marksizmu in socializmu, zlasti pasem vesel slovenskega prevoda svojega dela, ki ga je izdala tako okusno in lepo založba Mladinska knjiga iz Ljubljane«, je zaključil svoja izvajanja na tiskovni konferenci v Škofji Loki Predrag Vranicki.
V
J
ski odnos v reprodukciji tisti, ki določa vsakemu sloju njegovo razredno pripadnost. Zato-se za sedanjega, še bolj pa za bodočega delavca, ki osvaja znanje in razvija kreativne, SVV individualne sposobnosti skozi svoje delo in ob njem, zastavlja vprašanje, v kakšnem razrednem položaju se že oz. se bo nahajal? Hkrati z materialno presežno vrednotjo ustvarja s svojo SVV kreativnostjo tudi osnovo za kapitalno lastnino v obliki znanja ali pa vsaj za dominacijo nad reprodukcijskim procesom do te mere, da postaja materialni kapital bistveno odvisen od njegovega znanja. Kaj bo. v takih razmerah zajemal pojem klasičnega delavskega razreda in kaj pojem človeškega dela, ki bo imelo obliko predvsem kreativne misli?
V razvitem kapitalizmu poteka na osnovi posledic mikroelektronskih tehnologij intenzivna diferenciacija: materialni kapital vključuje kreativne softvvarske delavce v svoje vrste ali pa jih skuša obvladovati s sistemi kontroliranega podjetniškega izobraževanja. Na drugi strani, v HVV materialni proizvodnji, pa z visokoavtomatiziranimi proizvodnimi sistemi degradira še preostalo kompleksnost delavčevega posega na skrajno rutinske operacije, ki jih v vseh fazah narekuje računalniško voden proizvodni sistem izven posega in vpliva neukega proizvajalca.
Mikroelektronska tehnološka revolucija tako enkratno potrjuje dejstvo, da je znanje prvorazredna proizvodna sila. Poenostavljeno rečeno, pomeni zato obvladovanje SVV znanja tudi obvladovanje proizvodnje in vpliva na proizvodne odnose in predvsem v tem smislu gre iskati rešitve za realizacijo Maraovega »carstva samoudej-stvovanja in carstva svobode«. Učinkovit odgovor sindikalnih in delavskih gibanj na grožnje zmanjšanja zaposlenosti zaradi ME zato ni v ludističnem odporu, ampak v prizadevanjih za široko uposabljanje vseh delavcev v sodobnih informacijskih tehnologijah, kajti na udaru brezposelnosti bosta najprej neznanje in neukost.
Enako dialektično dvojnost mikroelektronike izkazuje problem nevarnosti dehumanizacije človeka in njegovih moralno-etičnih odnosov v družbi. Mikroelektronika prinaša dosedaj neslu-teno možnost manipulacije z ljudmi — hkrati pa tudi možnost visoke afirmacije svobodne človeške kreativnosti in sproščenosti. Vse je odvisno od ciljev in razvoja konkretnega družbenopolitičnega sistema; zato je odgovor na to vprašanje lahko samo razredno-politi-čen, čeprav.se sodobni kritični analiza-
torji mikroelektronskega komplet3 temu odgovoru razumljivo izogibajo-
Zato ni prazna apologija trditev, oa je realno razreševanje dilem visoko produktivne in na znanju zasnova11^ mikroelektronske tehnologije mozn-
iskati le v resničnem, neetatističnej11 podružbljanju vseh produkcijskih sil i neposrednem.samoupravljanju z njo11'
Pri tem se tudi za nas zastavlja vpras^ nje, kako ustrezno podružbiti še zna nje. To seveda ni mogoče urediti z de1 ^ tvenimi mehanizmi, ampak samo vsesplošnim izobraževanjem v kreira nju in obvladovanju novih tehnolog1!-
Tega tehnološkega znanja dosedaj nismo dovolj motivirali in vgradili v družbenoekonomski sistem ter v re; produkcijska okolja, oz. uveljavlja11 kot proizvajalno sredstvo, ampak smo se v razvoju orientirali na večinoma iz; posojeni materialni kapital. Tudi Prl nas ni odgovor na problem nezaposle* nosti v gradnji tovarn za neuke, ampak najprej v višji tehnološki in organizacij" ski usposobljenosti, ki bi družbeni kap1" tal vpregla v višjo produktivnost in iz-koriščenost. Naša sedanja kriza je kriza znanja; mikroelektronika nam ponuja možnost, da ga na ravni celotne družb6 aktiviramo in vključimo v interes6 kreativnih samoupravljalcev tako, da s6 bomo lažje in hitreje izvlekli iz kle^ mednarodnega finančnega kapitala, j3 je postal mogočen prav zato, ker je ž6 davno znal uspešno vpreči sodobn0 tehnološko znanje v službo svojih razrednih interesov.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Kazimir Mohar (Te-tematika),Marko Rakušček (Avto-elektrika) — Izhaja tedensko—Ro* kopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 - Tisk: Časopisno-tskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od pr°' meta proizvodov.
?^v?mberI983

6.STR AN
r -V-ZŽV
Akcijski dogovor o izvajanju Iskrine usmerjenosti
Uvodni govor na konferenci mednarodnega trženja Iskre je imel predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič. Najprej je spregovoril o nujnosti izvozne usmeritve Iskre, ob tem pa opozoril, da se nekateri še vedno obnašajo, kot da jih sedanje težave zaradi premajhnega izvoza niso prizadele, vsi pa se moramo z vso resnostjo še bolj usmeriti na mednarodni trg. Seveda je objektivnih razlogov za določena odstopanja veliko, med njimi je seveda na prvem mestu problem preskrbe z repromateriali, toda tudi znotraj Iskre je še vedno dovolj težav in v tem so tudi naše notranje rezerve.
boriš Lasič.
V nadaljevanju je predsednik Lasič spregovoril o ciljnih odjemalcih, kate-["n je bila namenjena lanskoletna kon-erenca, letošnja pa je razpravljala Predvsem o vlogi Iskrine zunanje mreže "'.Pa o nastopu v deželah v razvoju, zla-sfi s trženjem kompleksnejših naprav in Pstemov. V zvezi z našimi zunanjimi 'rrnami je poudaril, da so odločilni steber našega izvoza, da pa vse prepogosto Prihajajo v različne ekonomske težave ''dohodkovneali likvidnostne. Pri od-Pravljanju teh problemov je odigrala Pomembno.vlogo Iskrina firma Cranex, Vendar bi morala Iskra kljub temu za te Poslovne enote v tujini bolj skrbeti.
Boris Lasič se je dotaknil tudi devetmesečnih izvoznih rezultatov Iskre, "•e-ti vsekakor niso zadovoljivi, saj smo 250 milijonov	v tem času
^Vozili le dobro polovico — izvoz na konvertibilno območje je bil nekoliko . Ijši, kliring pa zelo zaostaja. »Izpol-"!tev plana za letos in prihodnje leto ^ora biti osnovna naloga cclotnega.po-lovnega sistema Iskre«, je poudaril, *terriu pa mora biti podrejena vsa volja ■Judi in sposobnost, tudi na račun dogodka in na račun domače prodaje. Ner je potrebno, moramo uvesti še rugo ali tretjo izmeno. Plan izvoza
mora na žalost biti izpolnjen samo z izjemnimi napori. Opozoriti je potrebno, da se moramo hitreje prilagajati potrebam trga in dosti bolj odgovorno in skrbno kot dosedaj obravnavati vse reflekse s trga, kot so zamude in reklamacije. Navaditi se jc potrebno poslovne discipline in opustiti zelo neodgovorne obljube za razne posle, za katere vemo, da ne bodo izpolnjeni«.
Boris Lasič je med drugim tudi opozoril, da smo v letošnjem letu izgubili 15 milijonov dolarjev, ker nismo izpolnili izvoznih naročil. Problematična je tudi izdeična kakovost, ostro pa je obsodil tudi poslovno nedisciplino nekaterih. Spregovoril je tudi o vlogi Iskre Commerce v tržnih prizadevanjih, o problemih trženja kompleksnejših sistemov, prenosu tehnologije, vlogi Iskrine banke, dosti časa pa je namenil tudi kadrom, pri čemer je opozoril na velik pomen Iskrine ZT šole. »Mlade kadre moramo usmerjati iz proizvodnjih v komercialo in to tudi v Iskro Commerce in predvsem v zunanji trg. To je neposredno koristno za njihove delovne organizacije in ni nikakor njihova kadrovska žrtev.
Ob zaključku svojega uvodnega referata je Iskrin predsednik poudaril: Sprva je bilo predlaganih 268 mio dolarjev izvoza in še 35 mio dolarjev »akcij«. To je ob letošnjih 247 mio dolarjih in z upoštevanjem morebitnega — predvsem klirinškega izpada odločno premalo.
Če hočemo vsaj kolikor toliko izpolniti realno postavljene proizvodne naloge za leto 1984, bomo rabili vsaj za 100 milijonov dolarjev repromateriala in nujno bo treba uvoziti še več opreme, kot smo jo v zadnjih letih. Iskra je bila v letu 1982 tretji največji izvoznik v Jugoslaviji — po konvertibilnem celo na drugem mestu. Naš izvoz predstavlja 2% jugoslovanskega in 10% slovenskega. Pri uvozu smo bolj skromni z 1 % v jugoslovanskem oz 5% v slovenskem deležu.«
Iskra je sposobna velikih podvigov
boter Cuderman.
O Iskrinem mednarodnem trženju v ^tošnjem in prihodnjem letu je na zu-nanje-trgovinski konferenci spregovori svetovalec v zunanjetrgovinski temeljni organizaciji v IC Peter Cuderman. Svoj referat je razdelil na tri po-flfočja, in sicer na realizacijo izvoza etos, na letni plan za prihodnje leto ter "a predloge posameznih tržnih subjektov za izvoz v srednjeročnem programu do leta 1990, oziroma do leta 2000.
Od začrtanih 247 milijonov dolarjev oo po njegovih besedah Iskra letos do-^,egla 215 milijonov dolarjev — 157 mi-1'jonov dolarjev konvertibilnega izvoza m 58 milijonov kliringa. Ob tem je Peter Cuderman podal oceno strukture jzvoza po geopolitičnih področjih, ko bomo predvidoma izvozili na razviti *ahod 35%, 30% v dežele v razvoju in 35% v SEV. Razmerje med konverti-
bilnim in klirinškim izvozom bo po ocenah 73:27. »Obe razmerji sta ugodni in v prid konvertibile ter realizacije 'v deželah v razvoju, vendar, v škodo nedoseganja klirinškega izvoza,« je dejal Peter Cuderman.
Med najpogostejše vzroke za nedoseganje planskih številk je uvrstil kasni-tve v dobavah, premajhne blagovne fonde, kasnitve pri proizvodnji novih programov, prepočasno izvajanje celotne verige trženja, pomanjkanja naročil, zaloge pri partnerjih, uvoz na dodelavo ter kurzne razlike evropskih valut do ameriškega dolarja. Med letošnje hujše probleme je prištel tudi izredno visoke terjatve.
V zvezi z letnim planom za prihodnje leto je Peter Cuderman poudaril, da je usklajeni plan v višini 268 milijonov dolarjev občutno premajhen in da bi se moral približati 300 milijonom dolarjev, seveda pod pogojem, če bo tržno področje v Iskri Commerce uspelo za-gotovoti dodatni izvoz.
Omenili smo že, da je spregovoril tudi o izvozu do leta 1990 in viziji do leta 2000. Ob tem je med drugim dejal: »Z dosedanjimi rezultati dokazujemo, da znamo izvažati in da je uspeh na zunanjih trgih odvisen od lastnih moči in iznajdljivosti. Vendar je huda cokla našemu prodoru zaostajanje v modernosti programov. S tem in našo kvaliteto poslovanja pa je povezan naš dohodek. Siemens, ki je v naši branži eden najmočnejših v svetu, dosega svoje uspehe - predvsem zaradi modernih programov. Polovica njegove prodaje gre na račun proizvodov, ki so mlajši od 5 let.«
Janez Vipotnik.
Tradicionalni letni zbor Iskrinih najbolj odgovornih ljudi na temo mednarodne menjave Iskre ima letos še poseben pomen. Poleg zunanjih elementov, kot sp še vedno trajajoča recesija v svetovnem gospodarstvu, globoka gospodarska kriza v Jugoslaviji, velike izvozne želje vseh držav, se je pomnožilo število notranjih Iskrinih težav, ki ogrožajo letošnje in bodoče izvozne rezultate. Zato mora 12. zunanjetrgovinska konferenca pripeljati do trdnega dogovora v Iskri, ki bo vseobvezujoč in ki bo podlaga za nadaljnjo izvozno ekspanzijo Iskre.
Temeljna Iskrina usmeritev v trženju je usmerjenost v izvoz. Širjenje plasmanskih možnosti mimo naraščanja domačega trga, omogočanje večjih serij, stalno preverjanje tehnologije in kvalitete v mednarodni konferenci itd. nam takšno usmerjenost potrjuje. Stopnje rasti izvoza v rangu okoli 20% so Iskri dajale impulz za dosedanji razvoj. Takšna letna stopnja rasti je tudi v bodoče življenjskega pomena za Iskrin nadaljnji razvoj.
Značilnost Iskrinega izvoznega trenutka, ki ne govori v prid visoki stopnji rasti, je velika razdrobljenost. Izkoriščanje vseh možnosti, kar je vnašalo stihijo v trženje, je pripeljalo do velikega števila drobnih pozicij, ki sestavljajo prodajo Iskre na tuje trge. Razdrobljenost izvoza zahteva obsežnejše kadrovsko angažiranje, oz. ne dovoljuje sproščanja kadrovskega potenciala za angažiranje na kompleksnejših poslih in dolgoročnih projektih. Takšna značilnost trženja potegne .za seboj večje stroške, na katere vpliva tudi obsežna logistika, ki izhaja iz razpršenosti izvoza.
Le majhen del izvoznega trženja Iskre sestavljajo obsežnejši in dolgoročno načrtovani projekti. V septembru opravljena analiza izvoza Iskre v letu 1983 kaže, da ne bo realizirana skoraj tretjina načrtovanega izvoza, izpade pa bomo nadomestili z medtem na novo pridobljenimi posli. Pri tem pa je za večino Iskrinih izdelkov čas od zasnove do začetka proizvodnje 2-5 let, od naročila do dobave pa več mesecev.
Ponudba kompleksnejših izdelkov in. sistemov je neobhodno povezana z dolgoročnim planiranjem in tržnimi aktivnostmi. Iskrine delovne organizacije, ki so nosilke proizvodnje sistemov, ne dosegajo s svojo ponudbo zadostne, tehnološke; in kvalitetne ravni. Tehnološko zaostajanje Iskre za konkurenco v tujini se kaže z neobvladova-njem prehoda v elektroniko. Razlage zato lahko iščemo predvsem v nezadostnem investiranju.
Geopolitične značilnosti Iskrinega izvoza kažejo na fo, da izvoza v dežele razvitega zahoda s sedanjo strukturo ponudbe ne bo mogoče povečevati z nadpovprečno stopnjo. Sestavni deli in podsestavi, ki tvorijo večino izvoza v razvite dežele, se soočajo z vedno večjo konkurenco. Možnosti izvoza v dežele SEV omejuje pomanjkanje deviz ter tudi tehnološki zaostanek. Prodaja v dežele v razvoju kaže največje možnosti povečanja. Prodaja sistemov na ključ, predvsem pa prenos proizvodnje, kjer Iskra že ima izkušnje, lahko omogoči nadpovprečno stopnjo rasti izvoza v DVR.
Terjatve iz naslova izvoza predstavljajo velik del obratnih sredstev Iskre ter s tem tudi breme, ki ga delovne organizacije vse teže nosijo. Vse izvozne terjatve na dan 30. 9. 1983, če odštejemo saldo kooperacij ter ostale evidenčne kategorije, znašajo okoli 42 mio dolarjev, kar je v istem rangu, kot lani, kljub povečanemu izvozu. To pomeni, da se je povprečni plačilni rok skrajšal. Kljub temu pa saldo zapadlih terjatev v višini cca 16 mio dolarjev presega tolerantno raven. Posebej pa je položaj kritičen za nekatere DO, na katere pade sorazmerno večji del tega bremena. Po geopolitičnih področjih je struktura terjatev naslednja:
SEV 10%, DVR 36% in RZ 54%.
Če zanemarimo SEV, kjer plačila v glavnem niso problem, je od vseh terjatev v deželah razvitega zahoda 29% zapadlih, od vseh terjatev v deželah v razvoju pa jih je 62% zapadlih. Povedano drugače, od vseh zapadlih terjatev v izvozu jih je 56% v deželah v razvoju. Podjetja v Iskrini lasti kot kupci predstavljajo v zapadlih terjatvah 17%. To kaže na to, da je glavna Iskrina težava pri izterjavi v deželah v razvoju. Tradi-
Ukrepi za izvajanje politike mednarodnega trženja Iskre
cionalno slabša finančna disciplina v nekaterih deželah v razvoju je potencirana s plačilno bilančnimi težavami, s katerimi se sooča praktično ves razviti svet. Na povečan zapadli saldo vpliva še jugoslovansko neplačevanje nafte, kjer se jugoslovanski izvoz, poplačuje z nafto (Iran).
Sedanji način izterjave se je pokazal kot sorazmerno neučinkovit predvsem v deželah v razvoju. Devizno bilančne težave, s katerimi se sooča večina dežel v razvoju, zahtevajo posebne finančne konstrukcije. Ob definiranju izvoznih pogodb je potrebno predvideti instrumente, ki omogočajo varnost in pravočasna plačila. Uspešnost ponudbe dostikrat ne bo več toliko odvisna od cen in kvalitete, kot pa od sposobnosti ponudnika, da se poplača z blagom, ali da nudi ugodne Kreditne pogoje.
Hkrati ugotavljamo, da so prav dežele v razvoju tisto področje, kjer lahko Iskra pričakuje visoke stopnje rasti izvoza s sedanjo ponudbo.
Povečevanje ekspanzije trženja v deželah v razvoju zahteva ustrezno organiziranje Iskre. Potrebno bo povečati neposredno prisotnost v deželah, kjer blagovni plasmaji to utemeljujejo. Poleg regionalno-produkt-nega izdelovanja ponudb je nujno treba vključevati v obdelavo trgov v deželah v razvoju finančni inženiring ter tako zagotavljati večje možnosti za pridobitev poslov ter zmanjševati rizike. Kombiniranje domačih finančnih virov s tujimi, organizacija barter aranžmajev, blagovne kompenzacije z iskanjem domačih ali drugih kupcev itd. bo omogočilo povečanje prodora Iskre v dežele v razvoju. To pa zahteva strokovno kadrovsko okrepitev obstoječega zametka zunanjetrgovinskega finančnega inženiringa. Poleg neposrednega samostojnega nastopa bo krepitev takšne strokovne skupine povečala sposobnost Iskre za vključevanje v širše projekte, konzorcije, sodelovanje s tujimi in domačimi proizvajalci. Nujen pogoj za večjo poslovno elastičnost Iskre pa je pridobitev širše ZT registracij ki bo omogočala opravljanje kompleksnih poslov.
Pomembno vlogo v Iskrini zunanjetrgovinski strategiji zavzema formiranje lastne zunanjetrgovinske mreže ter njeno širjenje. Od leta 1966, ko je Iskra pričela graditi mrežo predstavništev in podjetij ptj do danes, ko imamo v tujini 8 predstavništev, 12 trgovskih podjetij ter 6 proizvodnih lastnih in mešanih podjetij, sta podpora in povezanost z izvozom naraščali.
Ni si mogoče zamišljati menjave teh tržnih kanalov brez usodnih posledic za mednarodno trženje Iskre. Neobhodnost obstoja celovite mreže ter njeno oženje ali širjenje sme izhajati samo iz poslovnih potreb in odločitev Iskre, ne pa iz kampanjskih administrativnih akcij, ki ne upoštevajo specifičnih potreb velikih sistemov. Ne želimo dokazovati pravilnost takšnih trditev s padcem izvoza, ob morebitnih administrativnih črtanjih naše mreže.
Obstoječi lastni kapital, ki ga je Iskra vložila v ustanavljanje podjetij v tujini je praviloma izredno majhen. Poslovnim potrebam po širjenju mreže ni sledila ekonomska osnova, k čemur so pripomogli tudi sorazmerno ugodnejši pogoji na finančnih tržiščih, ki so ob nižjih obrestnih merah omogočali financiranje obratovanja z izposojenim kapitalom.
Dvig cene finančnih sredstev v zadnjih letih je povečal finančne stroške ter stalno ogroža normalno poslovanje večine naših podjetij. Bančni sistem v posameznih državah, kjer Iskrina podjetja poslujejo, povezuje nova posojila kakot tudi obnovitev obstoječih kreditov z jugoslovanskim rizikom, kar onemogoča financiranje ne glede na stroške.
Vse to navaja na nujnost formiranja lastnega kapitala ter s tem pridobitev statusa lokalne firme v očeh tujega bančništva. Potreba po kapitalni okrepitvi se kaže že nekaj
časa, zdaj pa lahko rečemo, da so nekatere točke že resno ogrožene. Dosedanji načrti o enkratnem večjem transferu kapitala v trenutnem gospodarskem položaju niso izvedljivi. Potrebno pa je pričeti postopno in stalno investiranje v mrežo iz izvoznih tokov ter reinvestiranje morebitnih dobičkov.
Trgovski del mreže ima pomembno vlogo tudi v nabavni funkciji Iskre v tujini. Zago-tovitev zadostnih obratnih sredstev pomeni tudi oskrbo Iskrinih DO z repromateriali ter hitrejše premeščanje težav, kot ostalo jugoslovansko gospodarstvo. Takšna naslonitev na mrežo je seveda lahko začasna, vsakršno večje izčrpavanje; ali nespoštovanje obveznosti do podjetij v tujini pa bi bilo nesmotrno z resnimi posledicami.
Proizvodni del mreže predstavlja kompleksnejši nastop Iskre v tujini, ki pa je dosti bolj občutljiv, tako po dohodkovni, kot tudi po absorbcijsko—izvozni plati. Vezava na samo en program zahteVa absolutno tehnološko dodelanost tega programa, zadosten obseg ter cenovno konkurenčnost, seveda v pogojih lokalne države.
Izpad katere koli od teh komponent, tudi začasno, pomeni materialne posledice. Izkušnje v dosedanjem upravljanju proizvodnih točk v tujini nas navajajo na ostrejšo selekcijo projektov prenosa proizvodnje v tu-jiho, oz. nakupov proizvodnih obratov. Za proizvodnjo v tujini mora doseči program raven svetovnega, ali evropskega proizvajalca, izjeme so lahko le v nekaterih nerazvitih deželah, kjer je lokalna proizvodnja zaščitena pred tujo konkurenco.
Obstoječa mreža ne zadošča več ob stalnem porastu izvoza. Potrebe se kažejo predvsem v deželah v razvoju, kjer Iskra tudi pričakuje zelo povečan plasman. Predstavništvi Iskre v Iraku in Alžiru sta v fazi formiranja ter se morata aktivirati pred koncem letošnjega leta.
Poleg komercialnih točk se v Iskri zadnja leta kaže potreba po razvojno-tehnoloških točkah. Neposreden stik s svetovno tehnologijo na področju elektronike je nepogrešljiv za Iskro, če hočemo obdržati vsaj sedanji zaostanek. Procesi koncentracije in integracije med firmami s področja elektronike, ki so vedno močnejši in hitrejši po vsem svetu, rezultirajo s še večjimi vlaganji v razvoj.
S takšnimi možnostmi Iskra v jugoslovanskem prostoru ne razpolaga, pomembno pa je tekoče spremljati razvojne dosežke neposredno v centrih visoke elektronske tehnologije.
Avtohtono središče visoke tehnologije je Silicon Valley v ZDA, kjer mora Iskra postaviti temelje lastnega razvojno-tehnolo-škega centra. V kombinaciji s komercialno dejavnostjo na zahodni obali ZDA bp to služilo za pretakanje in usposabljanje našega strokovnega kadra ter izvrševanje razvojnih nalog za Iskro.
Drugo področje poleg ZDA je vsekakor Japonska, kjer je umestno odpreti predstavništvo s tehnološko-razvojnim karakterjem. V obeh primerih pa bo Iskra morala premostiti administrativne ovire v Jugoslaviji, ker obstoječi cenzusi ne poznajo drugega merila za- obstoj predstavništev in podjetij v tujini, kot takojšen izvoz.
Širjenje mreže ter kvalitetna krepitev obstoječe mreže pa bo zahtevala večji kadrovski potencial, tako doma, kot v tujini. Usposabljanje ljudi bo moralo iti predvsem v dveh smereh in sicer marketinško finančni smeri ter tehnično-komercialni smeri. Obstoječo zunanjetrgovinsko šolo bomo morali prilagajati potrebam po managerskem kadru v tujini, jo kombinirati s formalnim šolskim sistemom v Jugoslaviji ter specializacijami v tujini. Predvsem pa je pomembno vključevati mlade šolane ljudi v odločitveno sfero.
Neposredno družbeno-gospodarsko okolje, v katerem Iskra deluje, je zašlo v zadnjih letih v vse globljo krizo, iz katere Iskra ni izvzeta. Ni namen, niti mesto, kjer bi razčle-(Nadaljevanje na 8. strani)
Debvno vodstvo konference.
Ukrepi za izvajanje politike mednarodnega trženja Iskre
(Nadaljevanje s 7. strani) njevali vzroke, zakaj je do tega prišlo, je pa dejstvo, da bo to nekaj časa trajalo. Vsekakor bomo skušali to obdobje preživeti z najmanjšimi pretresi, ne bo pa lahko.
Osnovna usmeritev družbe ob stopnji zadolženosti Jugoslavije bo vsekakor v izvoz. Izvozni napori bodo družbeno moralno in ekonomsko stimulirani, kar daje še dodatno podporo Iskrini poslovni usmeritvi. Vendar pa bo kljub povečanemu izvozu pomanjkanje deviz stalno prisotno in to zaradi vračanja dolgov Jugoslavije, kot tudi vračanja dolgov same Iskre.
Ob tem bo potrebno v Iskri skupno določati raven novega najemanja kreditov, kjer ne bi smeli povečevati ravni zadolženosti Iskre, obsega maloobmejnega prometa, obsega kompenzacij. Združevanje deviz z ekonomskimi subjekti izven Iskre mora biti dogovorjeno ter ne sme motiti programske usmerjenosti. Kratkoročni ukrepi, s katerimi premeščamo težave, ne smejo postati sestavni del politike Iskre.
Izredno pomembno bo uresničevanje investicijskih načrtov. Nekatere naše delovne organizacije se nahajajo že v kritičnem položaju glede opremljenosti. Ob vedno večjem administriranju državnega aparata bo potrebno iskati rešitve tudi v leasingu opreme ob asistenci naše mreže.
Nedefiniranost gospodarskih pogojev bo, kot kaže obstajala še naprej ter bomo morali iskati rešitve v stalno spreminjajočem se okolju. V takšnem obdobju je v glavnem možno voditi politiko malih korakov. Kot velik sistem moramo izkoriščati prednosti, ki jih razvejanost prinaša. Iskati je potrebno boljše rešitve, kot jih nudi državni program.
Pomembno področje, na katerem se Iskra srečuje z velikimi težavami je nabava strateških repromaterialov. Največjo težavo predstavlja pravzaprav prehod iz dihafskega na devizno plačevanje. Če bi Iskra baker, aluminij, pločevino itd. stalno uvažala, bi bil to
del normalnih uvoznih nabav ter bi to imelo enak status kot ostali uvozni materiali. Zato bi potrebovali devize. Za nakupe v Jugoslaviji pa tudi potrebujemo devize. Ta enostavna logika, ki izhaja iz monopolnega položaja jugoslovanskih dobaviteljev, je neizbežna za Iskro. To pa pomeni dodaten pritisk na izvoz, kot izvor deviz. Pomeni pa tudi. da Iskra mora te pritiske prenašati naprej na kupce Iskrinih izdelkov doma. Izredno nevarno pa bi bilo administrativno ukinjanje deviznih prodaj samo v finalizaciji, ali samo v republiki.
Drugačen zven pa ima seveda vlaganje ISkre v proizvodnjo ali ekstrakcijo strateških materialov. Tako kot se velik sistem širi v tržno sfero, se mora širiti tudi v nabavno sfero. Čim dlje bo takšna vertikalna integracija segla, tem večjo stabilnost bo celotni sistem imel.
Če se povrnem nazaj na izvoz in če smo se odločili, da Iskra postane pretežno na svetovni trg usmerjena firma, je potrebno reči nekaj o tržni strategiji. Nosilec tržne strategije mora biti delovna organizacija, oz. bolje rečeno programsko zaokrožena proizvodna celota, ki skupaj z Iskro Commerce definira kratkoročno in dolgoročno nastope na tujih trgih. Koordinacija različnih tržnih strategij posameznih proizvodnih delovnih organizacij pa mora potekati prek Iskre Commerce, ki tako usklajuje enovit nastop Iskre v tujini. Pri tem moramo uporabljati mrežo Iskrinih enot, ki je bila zgrajena v ta namen.
Ob koncu bi rad opozoril še na nekaj. Tako kot predhodne konference bo tudi letošnja 12. zunanjetrgovinska konferenca Iskre sprejela določene sklepe. Dosedanje konference so zaključevale svoje delo z dolgo vrsto lepih sklepov, od katerih pa žal nekaj sploh ni bilo uresničljivih, veliko pa smo jih pričeli obravnavati šele ob naslednji konferenci. Apt iram, da naj bodo sklepi kratki in realni, vendar nas morajo vse udeležence obvezovati za njihovo uresničenje.
Ivo Banič,	Marcel
direktor	Božič,
DO Mikroelektronika direktor
DO Avtomatika
Iskra je v svojem tehnološko tehničnem razvoju neposredno povezana z njenimi tržnimi možnostmi, še posebej pa to velja za to prelomno obdobje, ki ga v podobni obliki in manjšem obsegu doživljamo v pol preteklem obdobju (od 65 let naprej). Za to obdobje je značilno, da njeno razvojno-tehnološko bazo povezujemo s pojmom integralna kvaliteta, močneje pa zaostaja za-tehniko in tehnologijo zahtevnih trgov na katerih se pojavlja.
Na določenih segmentih njene proizvodnje je videti nevarnost močnega stagniranja na nekaterih trgih. Tu gre predvsem za nekatere elektronske
Mislim, da je konferenca ponovno pokazala, kako globoko smo ukoreninjeni v mednarodno tržišče in kako pravilne so bile naše usmeritve v preteklosti. Prav v sedanjem kriznem položaju se nam obrestujejo prizadevanja in vlaganja v prejšnjih letih in nam omogočajo sorazmerno stabilno rast našega izvoza in deleža na mednarodnem trgu.
Predpogoj za še večji prodor pa je prestrukturiranje proizvodnje v Iskri, temelj za prestrukturiranje pa so mi-kroelektronske tehnologije. Tudi usmeritev v to področje smo v Iskri pravočasno zaznali in zdaj z aktiviranjem proizvodnje že prodiramo na najbolj zahtevna tehnološka področja.
podsklope, elemente, sisteme, ipd. Potreben bo vsekakor dvojen napor tudi zaradi položaja, v katerem se nahajamo in zaradi potreb tehnološke revolucije, da bi zadržala svoje pozicije na mednarodnem polju.
K temu moram dodati še naslednje: svet se nahaja v ekonomski vojni . Bijemo se za že zasedena področja. Če ne bomo naredili koraka naprej v smislu novih tehnologij, moramo pričakovati težave.
Vzpodbudno pa je, kot smo ugotovili, tudi na zunanje trgovinski konferenci, da je preusmeritev Iskrine miselnosti v sistemsko ponudbo obveljala in je prisotna v vsej Iskri.
Bojan Klemenčič, direktor DO Telematika
Gre za pomembno dejstvo, ki se je odražalo v delu konference, namreč v tem, da smo se seznanili z vrsto problemov, s katerimi se srečujemo pri poslovanju.
Če je konferenca doumela sporočilo in če se bo aktivnost te razprave vključila v odpravo vseh vzrokov za težave, ki se porajajo — od sfere nastajanja proizvodov do proizvodnje in trženja — bo to največji prispevek, oz. največji dosežek te zunanjetrgovinske konference.
Tu smo predvsem slišali dovolj kritičnih misli, ki so lahko osnova za pravilno usmerjenost delovanja. Vse prevečkrat gasimo posamezne negativne posledice in se premalo želimo sprijazniti s tem, da je potrebno analizirati celotno verigo in najpomembnejše vzroke tudi odstranjevati.
Konferenca je na tem področju pomenila velik korak naprej.
Peter Kobal, direktor DO Kibernetika
Konferenci bi rad zaželel revolucionarno nov pristop. Vse, kar smo premlevali dva oz. tri dni je bilo bolj v stilu ugotavljanja, oz. inventure kot pa akcij za prodor Iskre za vnaprej.
Odločno bi morali spregovoriti o tem, da bo tuji trg kmalu zahteval nove proizvode in se dogovoriti o tem, kako se bomo temu trgu z vsemi potenciali prilagodili, da bi razkorak, ki ga Iskra v odnosu na razviti svet občuti, zmanjševali. To bi morala biti osnovna ideja XIII. zunanjetrgovinske konference Iskre.
, Poudaril pa bi rad pomen poslovnega sveta, ki poenoteno ureja vprašanje zunanjetrgovinskega poslovanja Iskre. Prepričan sem, da bo ta svet osrednje mesto za razreševanje problemov tudi na kadrovskem, finančnem, kot tudi na drugih področjih delovanja SOZD Iskra. Vsekakor je mesto za dodatno povezovanje Iskrinih delavcev v še bolj trdno celoto.
Stane Kovačič, direktor DO IEZE
Konferenca je začrtala delo Iskre na zunanjem tržišču v prihodnje, še bolj pomembno pa je to, da smo se na njej prvič bolj konkretno posvetili problemom, ki pogojujejo našo realizacijo: dejstvo je, da brez vložka ni izložka. Menim, da se-bomo morali v prihodnje bolj pogovarjati o zadevah, kot je na primer, preskrbljenost proizvodnje z repromateriali, da bo lahko dosegala začrtane izvozne cilje.
Drug pomemben dosežek konference je v tem, da je kakovostno posegla na področja, katerih v Iskri doslej nismo obravnavali. Takšno pomembno spremembo vidim v tem, da nameravamo ustanoviti zunaj Jugoslavije v pomembnih tehnoloških središčih, kjer je tehnologija na najvišji ravni, svoje razvojne točke, ki bodo znanje najnovejših tehnoloških dosežkov teh tehnoloških velesil posredovale v Iskro. Mislim, da je ta odločitev neprecenljive vrednosti in da bo dala Iskrinemu razvoju dodatni impulz.
Janko Krek, direktor DO Široka potrošnja
Tako kot SOZD Iskra v celoti, je tudi DO Široka potrošnja potrdila svojo zunanjetrgovinsko usmerjenost. Rezultati realizacije letošnjega leta ter velik skok v možnostih izvoza za prihodnje leto to potrjujejo.
Še pomembneje pa je, da je izvoz Široke potrošnje skoraj izključno usmerjen na konvertibilno tržišče in da ima s svojim deležem skoraj v vseh sektorjih najpomembnejše deleže.
Prav gotovo je to hkrati velika obveznost za delavce Široke potrošnje. Želimo pa, da bi del te obveznosti prev-
zela celotna asociacija SOZD, predvsem pri pomoči za realizacijo teh nalog na področju oskrbe z repromaterialoff1 in na področju realizacije zastalih-investicij ter pri zagotavljanju potrebnih finančnih virov.
Boris Lasič, predsednik KPO SOZD Iskra
■ '»t,
i
<*n
h]
;!tl
Takoj naj poudarim, da je konfej renca izredno uspela in da smo na nje) realno ocenili uspehe pa tudi probleme, ki jih imamo. Velik pomen konference vidim zlasti v tem, da so lahko na nje) predstavniki proizvodnje in tržništv3 skupno reševali vprašanja, ki so se nakopičila čez leto, prav takšna srečanj3 pa so najlepša priložnost za premeščanje morebitnih problemov. Marsikatero dilemo smo na konferenci reših. marsikatera je, ostala tudi odprta, vendar pa smo jo določili, definirali, zato je tudi v tem smislu konferenca uspela-Seveda pa je bila tokratna, že 1-' konferenca rutinska, potekala je P° utečenem sistemu, utečenem način3 dela, utečenem zbiranju podatkov;
tii
ivo
'tia
$e
kn
ki
ti
:ti(
ir
Morda je bila prav zaradi te rutine tim
nekoliko uspavajoča. Izjava direktorja Cranex AG Jožeta Hujsa, da je trebno več akcij in več živahnosti in tudi več impulza, je bila gotovo več kot umestna. Potrebujemo več zagona, zlasti v sedanjem težavnem gospodarskem položaju .	|
Sprejeli smo dobre sklepe konference in upam, da bomo to, kar smo napisali tudi znali spremljati in oceniti, kdaj sklepov ne bomo več izvajali-Seveda je najpomembnejši sklep konference, ta, da moramo v prihodnjem letu izvoziti za 300 milijonov dolarjev. To je dejansko potreba Iskre, saj brez tolikšnega izvoza proizvodnje ne bomo mogli izpeljati zaradi dohodkovnih, finančnih, uvoznih še marsikaterm razlogov. Tolikšen izvoz ni parola, nit' fraza. Prepričan sem, da je 300 milij0' nov dolarjev izvoza v prihodnjem le|u tisti minimum, ki bo Iskri komaj še omogočil postopno rast.
Izvoz moramo vsako leto povečevat' za najmanj 20%, torej slediti trendu izpred let. Seveda bodo tudi nihanja, ko' na primer letos, ko klirinškega izvoza ne bomo povsem uresničili. Menim, d" moramo s tem tempom tudi na kliringf pohiteti, seveda ob hkratnem povečevanju izvoza na razviti zahod in pa zlasti v dežele v razvoju.
le
1;
»S
k
id
la
Peter Mivšek, direktor
DO Avtoelektrika

i
■ l|
Vsekakor so takšna srečanja, kot je fa konferenca, nujna in potrebna. Zaradi številnih obveznosti v tovarni nisem poslušal vseh predavanj in bi
S pogovora o varnostnem položaju v Jugoslaviji in v svetu.
ster Mivšek, rektor
O Avtoelektrika

J težko dal neko celovito oceno, mi-Pa, da bi morda v prihodnje ta 'ti del konference nekoliko skrčili, 1 Pa bi ostalo več časa za dogovore z ,'ti predstavniki v tujini, skupaj z ^ Pa tudi z zunanje-trgovinsko ope-0' Menim, da nam prav tega časa j^njkuje.
^en konference vidim tudi v tem, na njej lahko ljudje med seboj . namo, kajti marsikje se kadri meji0 in zato je konferenca priložnost za nova poznanstva, hkrati pa .tavamo tudi Iskro, njene pro-'"tt in seveda uspehe.
Hi.
ja
^ez Škrubej, rektor
0 Iskra Delta
. enim, da so takšna srečanja, kot l6 konferenca, zelo koristna, prvič j’ da se med seboj spoznamo in !etjamo izkušnje ter rešimo more-
°dnjih letih najmanj polovico proi-, tje izvoziti. Prav za našo delovno ttzacijo je pomembno to, da se je
»a
[L	v	*
i 0 lastnih proizvodnih in predstav-'t organizacij v tujini. To je velika j t°st Iskre.
kra Delta je v izvozu šele začetnik
v ,vPrašanja, drugo pa je to, da smo i‘enotno odločili, da moramo že v
odločila za energičen nastop
'Praktično šele uči, vendar menim, ,,e bomo lahko v kratkem postavili °k velikim tujim firmam, predvsem Posameznih segmentih tržišča. Pravit stališča merimo našo proizvodno ,eritev in izvoz in prepričan sem, da .°tferenca pripomogla nam samim, ijtoio na tej strategiji, da bomo še bjdločni in da bomo še z večjim pri-'zkoristili usposobljenost Iskrine ) ,le',rgovinske mreže. a Iskra Delto in seveda za vso Iskro
. vodno razvojni točki, njuni po-
j^knejši nalogi pa bosta prenos teh-in nabava komponent.«
l0(li izredno pomembna odločitev,
pogovor konference, da bo Iskra v ^'n na Japonskem ustanovila svoji
fanc Štancar,
Rektor DO ISEZ
konferenci smo uspešno preučili leme, ki so nas trli pri izvozu v le-letu. 1
lvili
. Mislim, da smo si tudi za-
|, dosti jasne cilje za prihodnje seveda pa je osnovni cilj 300 mili-. v dolarjev izvoza. ak način dela konference, kot je bil 3 Popolnoma opravičuje organizi-3 teh tradicionalnih dogovorov, /'Zato, ker smo lahko na njem kar najbolj odkrito izmenjali mnenja , Proizvodnimi delovnimi organiza-
.,3 in Iskro Commerce oziroma to
,'3° mrežo poslovnih enot v tujini. ede samega delovanja delovne or-
- ''ijv	Ud Ul Uvlai, Via oiiiv/ na
J°čju trženja prenosa predvsem pa sistemov in pa inženiringa pfe-
,.Sn' in premalo odločni. Na tem po-c3 bi morali narediti veliko več,.
|>	al lllšJIdll lldl VUlll VVllIVU VVV,
,j.j‘bi biti bolj intenzivni, pa tudi hi-
• mam občutek, da prav pri trže-
Pmnosa stagniramo. Večji pouda-
30l
mo morali dati ciljnemu trženju.
^ibor Šušulič, rektor 9IKM
(rj tej konferenci lahko rečem, da v ^gledamo v bodočnost z dobršno ,0Pbrnizma. Seveda pa se moramo i 1,1 zavedati, da brez težav tudi v H ailje ne bo šlo. Te težave se nana-3a vsa področja delovanja, IKM pa 0:1 Predvsem zanimajo problemi, ki


se bodo pojavljali pri zagotavljanju integralne kakovosti, predvsem tu mislim na izdelčno kakovost, s katere problemi se srečuje tudi naš inštitut.
Seveda smp spet tudi na tej konferenci slišali veliko deklaracij o tem, kako naj bi se z zagotavljanjem kakovosti v prihodnje bolj in bolje ukvarjali. Toda, takšnih deklarativnih obljub še ne moremo jemati tudi kot jamstvo, na podlagi katerega bi lahko nadomestili in dokupili novo preskusno opremo in zaposlili nove kadre, ki bi bili ža reševanje Iskrine problematike nujno potrebni.
Tako za zdaj ostaja samo želja; čeprav je res, da tokratni sklepi ZT konference dajejo tudi realno osnovo za konkretno akcijo. Zato se bomo skušali vnaprej dogovarjati na relaciji DO (oz. tOZD), IC in IKM. V tesnem sodelovanju naštetih pa mislim, da je realna pot za dosego Iskrinega cilja — izboljšanje Iskrine kakovosti.
Milan
Vukašinovič, v.d. direktorja DO Zmaj
Iskrine zunanje—trgovinske konference se tokrat udeležujem že četrto leto in moram poudariti, da je v tem obdobju postal Zmaj že kolikor toliko uspešen izvoznik, še vedno pa ni povsem uspel oziroma dosegal tega, kar bi lahko. Velike možnosti ima naša tovarna predvsem v deželah v razvoju. Zmaj, žal, še vedno nima baterij, ki bi se lahko enakovredno kosale z najboljšimi v svetu, zato ne more uspešneje prodirati na zahod, prav zato pa mora postati izvoz v dežele tretjega sveta naša osnovna usmeritev.
Konferenca je bila, vsaj po mojem mnenju, pomembna tudi zaradi neposrednih stikov z uvozno operativo iz Iskra Commerce in z našimi predstavniki v tujini. Prepričan sem, da bodo tudi ti dogovori omogočili Zmaju še večji izvoz.
Jože Zaletel, direktor DO ERO
Konferenca, ki jo danes zaključujemo, je tudi za trženje programa Električnih ročnih orodij izredno pomembna. Vsekakor je naša delovna organizacija ena večjih izvoznic, saj bomo izvo-. žili na zaposlenega okrog 14 tisoč dolarjev. Ta številka je v Iskri 5000 dolarjev, v Sloveniji 1750 dolarjev, v Jugoslaviji pa je precej nižja.
Konferenca je bila enkratna priložnost, da se predstavniki proizvodnje in trženja pomenimo o medsebojnih problemih. Za nas iz ERA je pomembno tudi to, da sta se konference udeležila tudi predstavnika Iskrinih tovarn Perles in Emec, s katerima nas druži veliko skupnega.
Sklepi, konference, ki smo jih sprejeli, so konkretni in bodo prispevali k nadaljnji izvozni usmeritvi celotne Iskre. Prepričan sem, da bomo v naši delovni organizaciji, torej v ERO, sklepe v celoti uresničili. Eden, morda najpomembnejših sklepov je tudi ta, da se moramo v Iskri takoj organizirati v smislu preskrbljenosti z domačimi in uvoženimi repromateriali v prihodnjem letu. Opozoril bi tudi na nujnost krepitve vloge Iskrine zunanje-lrgovinske mreže.
Vladimir Zorc, direktor
DO Kondenzatorji
»Ta zunanje-trgovinska konferenca je eden od naslednjih mejnikov, ki bo pripeljala Iskro do novih zunanje-trgo-vinskih dosežkov. Izvozno pot, ki smo si jo zastavili pred leti, in ki smo jo gradili vsa ta leta doslej, moramo v prihodnje še bolj trdno zastaviti in tako opravičiti ime Iskre pred slovensko in jugoslovansko javnostjo in seveda pred svojimi delavkami in delavci.
Simon Primožič, direktor
DO Iskra Commerce
Med 12.konferenco mednarodnega trženja.
S tiskovne konference ob konferenci.
Gospodarske težave, v katerih smo se v zadnjem obdobju znašli, so nas še tesneje združile v skupnem interesu, to se je pokazalo tudi na tej, 12. ZT konferenci. Pokazalo se je, to predvsem v temeljitih razpravah o akcijskem programu za dosego ciljev, tako v letu 1983 kot tudi v letu 1984.
Predvsem sc je tp izražalo tudi v tem, da smo kpt organizacija skupnega pomena za trženje in proizvodne organizacije drug drugemu potrebne in da je strnjevanje teh naporov v trenutni si-
tuaciji’ne le zaželeno, ampak nujno potrebno.
Pokazalo se je tudi, da so razmišljanja o organizaciji zunanje trgovinske funkcije skozi pretekla obdobja pokazala, da smo vsekakor v osnovi na pravi poti, da pa je potrebno, da za bolj zadovoljivo opravljanje te dejavnosti organiziramo še vrsto dodatnih aktivnosti in bolj dosledno izvajamo naloge. Precizneje je treba tudi opredeliti odgovornosti in tako rekoč zliti tržno dejavnost Iskre v enoten tržni sistem.
Jernej Jan,
predsednik
republiškega
komiteja
za mednarodno
sodelovanje
Na začetku bi rad pozdravil vse prisotne v v imenu Izvršnega sveta, skupščine SR Slovenije ter v imenu predsednika izvršnega sveta tovariša Zemljariča, ki se žal ni mogel odzvati vabilu, da naj danes prisostvuje zaključnemu delu konference.
Ta sestanek bi rad izkoristil za to, da vas bi po eni strani najprej informiral o pripravi razvojnih d okumen tov v Sloveniji in Jugoslaviji za 1.1984, čeprav vem, da o tem imate dosti informacij, kijih prinaša tisk, razpolagate pa tudi z vsemi razvojnimi dokumenti, ki so bili dani javnosti v razpravo.
Kakšna sp osnovna razvojna predvidevanja za naslednje leto v Sloveniji? Predvidevamo porast industrijske proizvodnje 3—4 %. Na tej osnovi bi lahko dosegli povečanje družbenega proizvoda na 2 %. Tak porast proizvodnje bi lahko dosegli predvsem z dvema ključnima vzvodoma — eden je povečanje izvoza v globalu za 15%, na konvertibilno področje pa 20 %, in pa s povečanjem produktivnosti dela, z boljšim in učinkovitejšim poslovanjem, in delom.
Predvidevamo, da je možno povečati produktivnost dela v prihodnjem letu v globalu v republiki zanca 1 do 1,5%. Osnovna predvidevanja za Jugoslavijo so nekoliko nižja, kar zadeva dinamike povečanja družbenega proizvoda in dinamiko rasti proizvodnje, enaka pa, kar zadeva predvideno dinamiko rasti izvoza in tudi približno enaka kar zadeva povečevanje produktivnosti dela.
Zavedati se moramo, da je treba tudi v letu 1984 računati z nadaljevanjem izredno resne situacije, v kateri smo se znašli leta 1983. Še več, mislim, da bo leto 1984 težje odleta 1983.Obveznosti do tujine, ki bodo leta 1984 večje, kot so bile obveznosti do tujine v letu 1983 brez upoštevanja paketa finančne pomoči, anuitete za odplačilo tujih kreditov v prihodnjem letu presegajo prvotno ocenjene anuitete v letu 1983, brez upoštevanja prenosa v naslednja leta.
Ocenjujemo, da bo potrebno angažirati za odplačila v tujino v vsej Jugoslaviji v prihodnjem letu 13,3 % ustvarjenega družbenega proizvoda.
Ne gre samo za devizni problem, ampak gre tudi za izredno izostreno situacijo tudi na položaju razdelitve in uporabe ustvarjenega družbenega proizvoda. Glede deviznega priliva in odliva je zadeva taka, da anuitete leta 1984 presegajo več kot 50 % predvidenega deviznega priliva od izvoza blaga in storitev v povprečju v Jugoslaviji, kar seveda pomeni, da bo situacija glede razpolaganja z devizami, glede možnosti uvoza itd. približno enaka, če ne celo
nekoliko bolj zaostrena kot letos. Na žalost ta trenutek ne moremo dati dokončnega odgovora na to vprašanje, odvisno pa je vse od tega, kako bo z ak-tivnostmi.in dogovori okrog eventuelne ponovitve paketa tuje finančne pomoči iz leta 1983 v naslednjem letu. Dokler je ta problematika odprta in nejasna, ni mogoče podati točnejših računov in ocen.
V letu 1984 pa se tem problemom približuje še drug problem, ta v letu 1983 še ni bil tako občuten, se pabo svojo »vitalnostjo« prebil na površje v letu 1984: to je vprašanje naše notranje prezadolženosti in nelikvidnosti in nepokritih odnosov na dinarskem področju med organizacijami združenega dela. Podatki kažejo, da je velik del dohodka, izkazan v bilancah — ki je sicer pokrit z določenimi vrednostnimi papirji — popolnoma nerealen, ker tega dohodka ni. Nelikvidnost in medsebojna zadolženost v okviru gospodarstva narašča. Vse se prenaša na medsebojne terjatve ,vendar se pričakuje, da se bo z nekimi »čarobnimi paličicami11, reprogramiranjem in podobnim del teh kreditov razrešil in razčistil,. jasno, pa je da do tega ne more priti in zato nas bodo v prihodnjem letu poleg deviznih pestile tudi izredno težke dinarske razmere.
1 Ocena razpolaganja z družbenim proizvodom pa nam kaže, da smo bili še pred nekaj leti v položaju, ko smo delili družbeni proizvod in ga razdelili več, kot smo dejansko ustvarili. Poleg vsega, kar smo ustvarili doma, smo razdelili in porabili še vse, kar smo dobili iz kredi-
tov in akumulacij e iz tuj ine. V nasled njih le tih pa b o ta situacij a obrnjena: od tistega kar bomo ustvarili, moramo najprej poravnati obveznosti iz tujine, z ostalim družbenim proizvodom pa lahko razpolagamo sami. Računi v naši republiki kažejo, da smo pri nas še pred par leti razpolagali s približno 88% družbenega proizvoda, ki smo ga ustvarili. Lani se je to razpolaganje zmanjšalo na 85%,letos se niža še pod 85 % in v prihodnjem letu bomo lahko razpolagali vsega z 80 % in v prihodnjem letu bomo lahko razpolagali vsega z 80 % družbenega proizvoda, ki ga ustvarjamo.
Vse to izredno zaostruje situacijo na področju osebnih dohodkov, skupne in splošne porabe, investicij itd.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Jernej Jan
(Nadaljevanje z 9. strani)
Na te probleme nisem opozarjal zaradi tega, ker bi hotel ustvariti razpoloženje negotovosti, defetizma ali nemoči, ampak zato, ker sem želel predvsem motivirati vaša prizadevanja za razreševanje problemov pri vas, za vašo še vegjo usmerjenost, da z lastnimi napori, silami in močmi uresničujete svoj razvoj in razrešujete probleme, saj morate v tako veliki organizaciji kot je Iskra, tako kot do sedaj tudi v bodoče resno računati s temi elementi.
Izhod iz takega resnega stanja je v boljšem delu, prestrukturiranju proizvodnje, njenem povečevanju j.er v znatnem porastu izvoza na konvertibilno področje in deviznega priliva. Iskra je take usmeritve že zdavnaj spoznala in sprejela izvoz kot svojo osnovno razvojno komponento, kar ji omogoča uspešnejše obvladovanje problemov in daje redno osnovo za nadaljnje delo.
Za izboljšanje svoje ZT mreže, njeno saniranje itd., da se je opredelila za razvoj kadrov itd. »Mislim, da je ta orie-tancija prav ih lahko zatrdim, da bo z naše strani doživela popolno podporo.
V Jugoslaviji poteka cela vrsta razprav okrog racionalizacije zunanje-tr-govinske mreže, tako glede njenega delovanja, kakor tudi glede naše organiziranosti doma, za izvoz, uvoz, nastopanje na tujih trgih itd.
Veliko splošnih ugotovitev je resničnih. Ta mreža v celoti ni zadosti učinkovita, morala bi biti bolj racionalna ali kadrovsko usposobljena itd. Vse to je res. V okviru koordinacijskega odbora pri Zveznem izvršnem svetuje organizacija združenega dela, ki opravlja zuna-nje-trgovinski promet, so sprejeli kriterije,kako naj bi se izvršila preobrazba zunanjetrgovinske mreže.jleči moram, da pri nas podpiramo vse tiste kriterije, ki pomenijo kvalitativno izboljšanje. Zelo dvomljiv pa je kriterij — določen obseg prometa zaposamezno enoto, ki pomeni samo uporabo enostavne matematike.
Mislim, da je prav, da ste v vaši usmeritvi šli v nadaljnji razvoj mreže predvsem iz kvalitativnega pristopa. Čista matematika je pri tem lahko samo indikacija za razpravo o problemu, nikakor pa ne more biti mehanizem, ki sam po sebi avtomatsko postaja dejstvo. Tukaj je treba biti elastičen in iti predvsem v kvalitativne premike in rešitve.
Glede tega smo v Jugoslaviji dosegli dokaj veliko stropnjo enotnosti. Danes je praktično jasno tudi zveznim organom, da to ni možno razreševati samo z matematičnimi formulami, poprečnimi številkami, faktorji, množenji, deljenji itd., ampak je tudi elastično pristopati in jih tako tudi razreševati. Zato je bilo tudi dogovoijeno, daje bila Iskrina zunanje trgovinska mreža v tujini obravna vana kot celota in da so tisti problemi, ki so bili v bistvu nekaj časa prisotni — ali bo možno obdržati posamezne dele te mreže — danes praktično že razrešeni; istočasno pa se tudi sami opredeljujete za nekatere spremembe, ukinitve, nove punkteitd.,karjepopo!noma normalno m vezano na vaš razvojni koncept in realizacijo vašegakonceptatrženjas tuji-no.Kaj več ne bi govoril o posameznih problemih in usmeritvah, saj je o tem govoril že Boris Lasič.
Na koncu bi vam rad zaželel veliko uspeha in vam dal priznanje za opravljeno delo in za letošnje rezultate, ki bodo do konca leta še nekoliko boljši, kot so v prvih devetih mesecih. Istočasno bi vam zatrdil tudi to, da vam bomo pri vaših nadaljnjih usmeritvah nudili povsod, kjer je to mogoče, vso podporo in pomoč pri njihovi realizaciji.«
Anton Stšpanič, Gospodarska zbornica Jugoslavije
Govoril bom tako, kot sem že leta doslej — saj si v teh nekaj mesecih, kar opravljam druga dela in naloge, še nisem uspel transformirati načina razmišljanja. Poudaril bi rad nekaj stvari, ki jih vidim zdaj zaradi možne primerjave z drugimi OZD, bolj kot poprej. Ugotavljam, da je med SOZD Iskra in drugimi OZD gospodarskega značaja v Jugoslaviji pravzaprav neka bistvena razlika. Razlika je namreč v načinu razmišljanja. Iskrin način razmišljanja pa prav gotovo pogojuje njena tržna orientiranost, ki je v SOZD Iskra ne-nenehno prisotna in je dobila po tej plati tudi podpore tja do vlaganj v ZT mrežo — in kar je še pomembneje — tudi v kadre. Iskrin kadrovski potencial pa je
(N
vit
ne le zaradi tehnoloških, temveč tudi zaradi tržnih in finančnih razlik v jugoslovanskem gospodarstvu. Iz te kvalitete pa izhajajo tudi zdrave usmeritve reševanja sedanjega položaja. Je že tako. da lahko ljudje na livadi tovarno zgradijo in jo uspešno popeljejo do visokih poslovnih rezultatov, ali pa dobro utečeno tovarno dobijo in jo neuspešno zapeljejo v propast. Obe tovarni pa so vodili ljudje. Razlika je bila le v sposobnostih. Zato v Iskri nadaljujte z vlaganjem v ljudi na vseh področjih — tako na tehnoloških, kot tudi na vseh drugih segmentih delovanja SOZD Iskre.
Ena izmed uspešnih oblik takega šolanja je gotovo ZT šola, ki jo je Iskra za svoje potrebe organizirala sama. Še bolj pomembna pa bo postala; če boste praktično polovico izdelkov izvozili. Zato mislim, da je vaša prva usmeritev: kadri, kadri in spet kadri. Iskra je v preteklosti imela okoli 2000 štipendistov, kar bo ob organiziranem dopolnilnem izobraževanju (ki pa mu v Iskri še niste dali polne podpore!) gotovo ni majhna številka. Vendar mora Iskra vlaganjem v kadre dati še več poudarka in s tako orientacijo nadaljevati.
Še nekaj bi rad povedal: birokratska uporaba kriterijev za znižanje ZT mreže od 25—30 %, kakršno je predvideval predlog plana, bi gotovo pomenila okrnjenje naših možnosti za višji izvoz. Zato bi bilo potrebno ponovno preveriti zakon, oz. pravilno postavitev zahtev tega zakona. Stališča, kakršna za sedaj ta zakon upošteva, namreč pomenijo direkten napad na stabilizacijski program, na politična izhodišča; zadeve poslovnih odločitev bi namreč morali prepustiti v odločanje združenemu delu tudi na tem področju. Kapital se namreč mora prelivati in imeti
moramo sredstva, ki pomagajo kom-a. Ce
Franc Arhar, pomočnik
guvernerja Narodne banke Slovenije
Finančna komponenta je poleg tehnološke komponente v SOZD Iskra ena izmed osnovnih problemov. Tej
komponenti se je Iskra v veliki meri že prilagodila, saj je po eni strani organizirala Iskra banko, po drugi pa center za upravljanje podjetij v Iskrini lastnini v Švici. Vendar nekateri problemi na finančnem področju, predvsem politika različnih obrestnih mer v jugoslovanskem gospodarskem prostoru, glede na obrestne mere v mednarodnem finančnem trgu kapitala, narekujejo taki organizaciji, kot je Iskra, še bolj poglobljeno analizo. Dejstvo domačega sovlaganja kapitala in še odsotnosti, oz. premajhne prisotnosti, ekonomskih zakonitosti (predvsem kar zadeva tkim. nadomestno gospodarjenje z družbenimi sredstvi) je v tem prostoru premalo uporabljeno, saj se v kratkem ne bomo mogli več izogniti klasičnim kreditnim odnosom.
penzirati udarce trga. Ce se to ne dogaja, pač prihaja do kriz. Kriza razmišljanja se namreč kaže v nezaupanju, da bi združeno delo samo upravljalo s tem malim segmentom stroška in delovanja, ki je pomemben. Nihče pa se ne vpraša, kako je z določanjem cen 40 milijonskega eksportera in 110 milijonskega importerja. Pa tudi drugače je treba gledati to problematiko: zunanjetrgovinska mreža nas tudi strokovno seznanja s tujim trgom, z novostmi in vpliva na ta način na novo tehnologijo. To je dejansko ena največjih vrednosti. Gre namreč za direkten stik s tujim trgom, ki ga mreža sedaj zagotavlja. Seveda pa je možna tudi udarna ponudba z drugimi OZD v obliki konzorcija. Zakon o povezovanju se je pokazal kot povsem neuspešen. Po drugi strani pa ni zakona, ki bi pospeševal povezave, ki pomenijo poslovno večjo varnost. Pa še nekaj bi ob tej priložnosti rad povedal: v naslednjem letu bomo v Jugoslavijo uvozili za milijardo, 200 milijonov dolarjev uvozne opreme. Iskra bo od te kvote dobila le 1 % te opreme, čeprav vemo, da pomeni Iskrin delež jugoslovanskem izvozu 2—3 % — konvertibil-
Prav zaradi tega, ker je nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi še vedno le imaginarna kategorija, bo povezovanje po liniji tako imenovane repro verige še nekaj časa šepalo. Dejstvo je namreč, da tkim. klasična obrestna mera v sedanjem trenutku v svetu igra veliko vlogo, da so se zaradi nje in zaradi dragega denarja pričele zmanjševati zaloge,'ne-le v DVR temveč tudi v ZDA, kjer je tkim. »indeks moodi« bstveno padel. Vrednosti tega indeksa že od leta 1980 dalje padajo, na drugi strani pa analize, ki jih prikazujejo tuji finančni strokovnjaki — predvsem uporabljajoč klasično Fischerjevo formulo, spet odpirajo vprašanje, kaj so pravzaprav realne obrestne
Na tem področju ugotavljamo, da sta dejansko elektronska industrija in del kemijske industrije na evropskem trgu pobrali največ denarja, kar po drugi strani pomeni, da so tudi finance selekcionirale to dejavnost in torej lahko trdimo, da je dejavnost Iskre ena tistih, ki mora biti interesantna za novo investiranje.
nega uvoza.
Pii tem moram poudariti, da je napaka za tako stanje tudi v Iskri sami. Na tem področju se ne znate ustrezno organizirati. Zato morate napeti vse sile, da bi bili elaborati do časa narejeni, in da bi za naprej v zveznem merilu nastopali kot enoten uporabnik. Seveda pa je za tak, usklajen nastop, potrebno solidno-aastopan je v vseh organih, tudi v zborničnih organih. Sicer pa mislim, dg moramo samo pozdraviti vaše usmeritve in prizadevanja in vam zato želim še veliko uspeha.
ali ne.
Rad bi opozoril še na problem, ki ga opažamo pri velikih asociacijah, kakršna je Iskra. Namreč, zaradi velike organizacije njene službe ne delujejo sinhronizirano. Prav pri kooperacijskih poslih se. to dogaja najpogosteje. Take primere, seveda, poskušamo reševati v medsebojno korist.
Želim Iskri, da bi sodelovanje med Iskro in Narodno banko potekalo
uspešno še naprej. Prav tako želim vam še naprej velikih uspehov in vam čestitam k rezultatom, kakršne ste dosegli na področju izvozne aktivnosti.
Vsak dogovor z Iskro je za Gor^j.
jveči'
te
Me
pomemben, saj je Gorenje naJv ^ domači kupec, Iskrinih proizvodov-iz takega odnosa pa nujno rastejo K
Uk
tile
Stojan
Jakopič,
Gospodarska
zbornica
Slovenije
globljene zveze. Le na podlagi
ovinj0
povezav si namreč lahko zagotv . tudi trden skupen vpliv na oblikpv3 zunanjih pogojev gospodarjenja.
Doslej so med Iskro in Gorenj potekale razprave že v treh sme Obravnavali smo vprašanje dopo1 jL vanja v proizvodnem sodelov'3 ^ glede oblikovanja ponudbenega^
V pozdravnem nagovoru bi rad poudaril predvsem to, da ima služba do SOZD Iskra tudi obveznosti. Izvoznik, kakršna je Iskra, ki v 4 letih namerava izvoz podvojiti, vsekakor zasluži vso pozornost. Vsekakor pa se bo ob tem pojavljajo vprašanje: kako to doseči. Gotovo bo eden izmed pomembnih dejavnikov kakovost Iskrinih proizvodov. Kakovostni proizvodi pa bodo morali najti tudi še nova tržišča in zato bo Iskra potrebovala še nove učinke in tokove sodelovanja.
prodajnega programa. Gre za vpra^‘ (el sodelovanja v sorodnih programm . vprašanje sodelovanja na čim bolj P
rih imata obe SOZD svoje predsta^
raveni
ke. Ta okvir vprašanj sodi na eno n
Druga raven sodelovanja pa je zajema dogovore glede konkret rj
sodelovanja na področju trženja -sicer na tržiščih, kjer ima ena od St
že predstavništvo, druga pa tam nal^f|i) prvo skupen interes kdaj je
V slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu Iskra že ima pomembno vlogo. Velik pa je poleg tega pomen njene ZT mreže in njene zunanjetrgovinske usmeritve. Iskra že prehaja od klasičnih prodajnih odnosov v višje oblike sodelovanja.
oblikovati dogovor, ki bo us |r,a, obema sestavljenima organizacija ^ Sodelovanje pa bo potrebno tua ■ področjih dežel, kjer nobena od za1" .J
resiranih SOZD še nima PreC*sia,v‘val tva, bo pa za normalen razvoj p051 ' ! nja potrebno. V takem Pr^meT°’rlly lahko obe SOZD predstavništvo 0 -
Verjetno pa moramo ob tem, ko Iskri čestitamo k njenim rezultatom poudariti tudi pomen sodelovanja na domačih trgih, ki bo v prihodnje še bolj potrebno, saj se bomo morali potruditi, da bo tudi domači trg kljub visoki izvozni usmerjenosti, ustrezno preskrbljen.
nizirali skupaj.	^
Vsekakor mislim, da bomo z b*0,6, sodelovanjem bogatejši vsi, zato k° . renči želim dobrih dogovorov in usr
nega izvajanja le-teh.
Marko
Vraničar,
SOZD
Gorenje
Momčiio
Vučimilo,
SOZD
Gorenje
Seveda pa je vprašanje, ali je sedanji finančni gospodarski položaj na tem področju že toliko zrel, da lahko prenese tako velik skok realnih obrestnih mer, kot smo jim priča danes, ko je na evropskem trgu njihov skok predstavljan tudi z 10 in več indeksnimi točkami. Ali z drugimi besedami — danes se dejansko zastavlja vprašanje, ali je mogoče ob tako dragem denarju, pričakovati še nov vzgon v investicijah in seveda, če, v katerih panogah.
*
l*
Opozoril bom le na eno področj6’ se mi zdi za obe SOZD !zreC^inje
pomena. Gre namreč za vPraj strokovne literature in nove, sobolj
tehnološke opreme'." Če ne bomo
Tudi taka oblika sodelovanja, kot je gostovanje predstavnikov SOZD Gorenje na tej ZT konferenci je za nas pomembna. Seveda ima Gorenje težave, kakršnih Iskra nima. Poleg skupnih izkušenj pa so pri takem sodelovanju pomembni tudi osebni stiki, saj le iz takih stikov izniknejo dogovori.
na tem področju narediti koraka prej, se moramo vsi zavedati, kaj pomenilo za nas že danes in tudi J Zato mislim, da je v teh težkih darskih razmerah potrebno sodel . nje na področju vzgojnoizobraze nega tehnološko razvojnega in razi5 _
valnega dela poglobiti in razširiti- p
stalnega dotoka znanstvenih infon"11 o novostih bo to seveda zelo težk°'
Hotel sem poudariti, da so danes tudi pri nas prišli časi, ko je treba ugotavljati, kam bomo naložili tudi domači dinar, kajti danes že ni vseeno, ali najamemo kredit v petek, ali v ponedeljek, kajti tki. depoziti čez vikend postajajo že tudi v domačem gospodarskem sistemu stvarnost.
Temu pa lahko dodamo še velik problem tečajnih razlik, ki spreminjajo ceno dinarja in spremljajočo visoko obrestno mero v tujini. Torej je tki. finančna komponenta, ki je bila tukaj dejansko poudarjena, v obliki kroničnega pomanjkanja obratnega kapitala, kot tudi v obliki majhnega osnovnega kapitala, dejansko čedalje pomembnejša.
Povezava med Interno banko, ki naj bi usklajevala domače dinarske tokove in zunanjim centrom za upravljanje podjetij v Iskrini lastnini v bodoče v Iskri je tako še pomembnejša, kajti v bodoče bo dejansko od denarja in razpolaganja s finančnimi tokovi odvisno, ali bomo mogli investirati v tehnologijo,
Sklepi 12. konference mednarodnega trženja
<
1.	Na konferenci smo obravnavali dopolnilni akcijski načrt za izpolnitev načrt3 izvoza 1983, ki predvideva izpolnitev izvoza na konvertibilnem področju tako, da bo skupni izvoz v letu 1983 znašal okoli 215 mio dolarjev.
2.	Na konferenci smo obravnavali predlog načrta izvoza za 1984. leto in sklenili, d3 je celotna interna izvozna obveznost za naslednje leto 300 mio dolarjev, od tega 200 mio dolarjev na konvertibilno področje.
Tržna področja Iskre Commerce in komerciale DO morajo do 30. novembra izde lati predlog plana izvoza v tej višini. Za negotove postavke plana je potrebno izdela predlog aktivnosti, rokov in nosilce, potrebnih za njihovo izvedbo. Ker je povečanj
izvoza Iskre v sedanji situaciji mogoče predvsem s širokopotrošnimi izdelki vseh nas
DO, morajo le te izdelati predloge ukrepov, ki bodo zagotavljali tako proizvodnjo in njeno donosnost.
Tržna področja IC morajo s pravočasnim pridobivanjem naročil omogočiti rede11 potek proizvodnje za izvoz. Tako morajo biti naročila za prvi kvartal 1984 pridobile!"1 do decembra. Komerciale DO morajo za to zagotoviti ustrezno komercialno te nično podporo (kakovost in zanesljivost izdelka, pravočasna oskrba z vzorci, tehničn0 - komercialna dokumentacija, dobavna disciplina, ....).
3.	Glede na visoko stanje izvoznih terjatev smo se na konferenci dogovorili, da m° rajo tržna področja IC, skupaj s finančnim področjem IC, izterjavi posvetiti še veri pozornost. Pri tem je potrebno upoštevati, da je del zapadlih terjatev pogojen s slam poslovno iz izdelčno zanesljivostjo in kakovostjo v Iskri.
4.	Enotna regionalna organiziranost izvozne dejavnosti ostaja bistvena sestavin3 srednjeročne politike mednarodnega trženja Iskre.
5.	Glede na to, da obstoječa organizacijska razdrobljenost Iskre otežkoča učink°
(Nadaljevanje na 11. strani)
ll
'h
<li
lie
>•
Ho
Vo
‘to
iliv
Ok,
n
itv
k
N
%
S'
ia

IS!#* h
ali
aflj*
, td
po
ate;
viti'
vefl'i
ta,!1
ne«l
ehil
rez
ain>'
Ji
:vnisi
lov?*
u,
Off
>"!
onff1
speS-
(Hadaljevanje z 10. strani)
vito mednarodno trženje sistemov, da veljavni sistem glavnega nosilca zlasti za trženje I ^Sternov iz izdeičnih ponudb večih DO Iskre, velja v prehodnem obdobju do ureditve J 'e problematike pospeševati tvorjenje konzorcijev večih proizvodnih DO Iskre za ' J Mednarodno trženje.
e^č Tvorjenje konzorcijev je koristna začetna oblika urejanja mednarodnega trženja 0, Iskre po ciljnih skupinah odjemalcev v procesu združevanja proizvodnih enot Iskre v Vj|) Manj številne, zato pa večje in močnejše organizacijske oblike.
’ J 6. Na konferenci smo bili enotnega mnenja, da Iskrine ZT mreže zaradi specializi-1 m ranosti dolgoletne vključenosti v krajevna poslovna okolja in zaradi pripadnosti Iskri
I	J ai mogoče namenjati z drugimi tržnimi potmi brez usodnih posledic za mednarodno [6l1v trženje Iskre.
||l Zato mora presojanje o ustanavljanju in ukinjanju lastnih poslovnih enot Iskre v tu-r.J )lni izhajati iz dolgoročnega razvojnega načrtovanja in ne iz administrativnih meril. nU 7. V sklepni fazi ustanavljanja sta poslovni enoti Iskre v Iraku in Alžiriji.
II	™ Za sistematičen in neposreden stik z viri nosilnih tehnologij v svetu tečejo priprave ustanovitev Iskrinih tehnološko poslovnih enot v ZDA (Zahodna obala) in na Ja-
Ponskem.
V naslednjeih obdobju predvideva Iskra razširitev mreže enot v tujini še na: Kenijo llehnični izvedenec), Argentino (priprava projekta železnic), Dubai, Nev Delhi, Kuala Lumpur, Sofijo in Peking. Poleg tega je potrebno proučiti potrebne kadrovske °jačitve v obstoječih enotah.
Ob usmerjanju Iskre v trženju sistemov je potrebno dodeliti zamisel o specializirani enoti v tujini za organiziranje in izvedbo inženiringov.
., .	8. Ker je kapitalizacija poslovnih enot Iskre v tujini pogoj za gospodarno in učinko-
jjl vito poslovanje, je temu potrebno prilagoditi vsebino samoupravnih sporazumov med Proizvodnimi DO Iskre in IC.
9.	Ustvarjanje posebnih plačilnih možnosti zlasti s sprejemanjem plačil v blagu, zastavljanju posebnih kreditnih virov ipd., terja bistveno povečanje zmogljivosti in kakovosti specializirane službe v IC. V ta namen mora Iskra terjati ponovno odobritev dovolj široke registracije predmeta poslovanja.
10.	Uvoz Iskre bo letos dosegel okoli 100 mio dolarjev, za leto 1984 pa se zaenkrat Menjujejo uvozne potrebe na 125 mio dolarjev, od česar uvoz iz klirinškega področja v razredu 20 %.
11.	Mreža poslovnih enot Iskre je pomemben dejavnik tudi prt oskrbi Iskre z reprodukcijskimi materiali, opremo in znanjem iz tujine. Združevanje informacij in potreb Mnogoča doseganje boljših pogojev pri dobaviteljih ter boljšo oskrbljenost. Zato Mora Iskra Commerce — Uvoz ob sodelovanju vseh DO Iskre usmeriti vse uvozne tokovepreko poslovnih enot Iskre v tujini ter zagotoviti, da bodo v posle vključene in ,edno informirane od začetka do izvedbe.
12.	Organiziranost uvoza v Iskra Commerce ni optimalna. Zato mora Iskra Com-Merce pripraviti predlog primernejše organiziranosti uvoza.
13.	V okoliščinah neizbežnega omejevanja uvoza opreme, ki je za Iskro usodno Pomembna pri posodabljanju programa, bosta Iskra Commerce in vodstvo SOZD Iskre podvzela nujno pobudo za združevanje in izboljševanje naložbenih načrtov in zahtevkov Iskre, da bi bil delež Iskre v razpoložljivih sredstvih za uvoz opreme sora-Zlr|eren deležu Iskre v izvozu Jugoslavije.
14.	Z namenom, da se izboljša oskrba s surovinami in polizdelki je treba takoj reali-z’rati naslednje:
— Proizvodne DO pooblaščajo Iskra Commerce, da sklepa enotne sporazume med kkroin dobavitelji osnovnih surovin in polizdelkov. Posamezne DO Iskre lahko vršijo nabave v okviru teh sporazumov le, če so poravnale svoje obveznosti (participacija 'M.).
fc IC mora izdelati pregled obvez iz naslova devizne participacije, ki so nepokrite ; Per 1. 9. 1983. Pregled odstopi v realizacijo IB, ki poravna te obveze za račun posa-Meznih DO oziroma TOZD.
E — IC izdela pregled obvez, ki bodo nastale iz naslova devizne participacije v IV. kvartalu 1983. IB bo te participacije pokrivala za račun posameznih DO oziroma ^OZD v skladu z realiziranimi dobavami.
i: - Proizvodne DO in IC bodo tekoče pokrivale obveze iz naslova skupnega izvoza, j; — IC in proizvodne DO izdelajo predlog potreb po osnovnih surovinah za leto 1984 ^ domačega trga. »Predlog potreb« mora biti glede deviznih participacij in glede skupnega izvoza vključen v devizno bilanco in gospodarski plan 1984.
’ — Potrebno je razčistiti nejasnosti glede pooblastil in odgovornosti glede delitve dela med TOZD, DO in IC glede posameznih faz nabavne funkcije.
;	15. Nezadostna izdelčna in poslovna kakovost ter zanesljivost ogrožajo medna-
.. r°dno trženje Iskre, vnašajo motnje v poslovanje in močno poslabšujejo gospodarnost *j Mednarodnega trženja. Glede na to smo se dogovorili da:
—	je vključevanje jasnih definicij o zanesljivosti in kakovosti obvezno tako zai sPorazume med organizacijami Iskre, kot za pogodbe v mednarodnem tržetiju.
— Iskra Commerce ne sme odpremiti v tujino nobene vzorčne ali izdelčne pošiljke, Za katero dobavitelj ne predloži verodostojnega dokumenta o opravljenem preverja-nju zanesljivosti in kakovosti. Področje za kakovost v SOZD Iskra je dolžno vsodelo-vanju z ikM zagotavljati občasno vzorčno preverjanje kakovosti in zanesljivosti Izvozu namenjenih izdelkov Iskre.
—	mora izboljševanje zanesljivosti in kakovosti obsegati vso reprodukcijo v Iskri, "e le trženje. Pri tem je pomembna materialna osnova te dejavnosti; investicije v Mijno kontrolno opremo morajo imeti prednost.
..naj SOZD Iskra nadaljuje s pobudami ustreznim institucijam, da se zakonska
Zgovornost za slabo kakovost in zanesljivost izdelkov v mednarodnem trženju razširi !udi na odgovorne delavce v proizvodnih organizacijah.
16.	Celostno tržno komuniciranje mora biti sestavni del trženja Iskre na ciljnih lrgih. Tržna področja Izvoza v IC TOZD ZT so dolžna v okviru celotne politike trže-
na posameznih geopolitičnih trgih v sodelovanju s proizvodnimi DO Iskre in Mar-^tingom IC načrtovati in usmerjati tudi vso promotivno dejavnost.
17.	DO Iskre naj organizirajo lastne marketing službe s pooblastili za delo v projektnih teamih (DO — ZT — Marketing) za promotivne dejavnosti.
18.	Osnova za združevanje sredstev za promocijo v tujini (institucionalna propa-Sanda, sejmi) naj bo stopnja rasti izvoza Iskre ob upoštevanju tečajnih razlik.
ineč
išafl)6
lob11®
uspel'
a na'
bo10
jutri'
•pif
»lov«'
Ževal'
zisk0-
. Brez
rtrtadl
ko.
Nikakršen problem nas ne sme odvrniti od izvoza
(Osnova za ta članek so bili referati in zaključni govori Borisa Lasiča in Petra Cudermana ter vodij tržnih področij v Iskri Commerce, vodij Iskrinih poslovnih enot v tujini, direktorjev in komercialnih direktorjev Iskrinih proizvodnih organizacij ter razprava).
‘Uzs
Tradicionalna, XII. Iskrina konferenca mednarodnega trženja je bila tokrat namenjena predvsem nujnosti, da Iskra tudi v prihodnje povečuje svoj izvoz. Ob tem je opozorila na izreden pomen naše predstavniške mreže v tujini, velikanske možnosti izvoza v dežele v razvoju, pa tudi na hude probleme, ki pestijo Iskrino proizvodnjo. V teh uvodnih besedah o konferenci tudi ne bo odveč misel, ki jo je izrekel eden od udeležencev:»Naših tržnih težav ne moremo izvažati, te težave pa tudi nikogar ne zanimajo.«
Konferenca torej ni bila namenjena temu, da bi hvalili sami sebe, čeprav smo tudi na izvoznem področju še vedno »Velika Iskra«. Kot je dejal predsednik Boris Lasič, moramo prav na teh izvoznih rezultatih ugotavljati, kje so naše šibkosti in kje so skrite možnosti ter seveda probleme čimprej premostiti.
Že v uvodnem članku smo omenili, da je bila konferenca prva dva dneva v znamenju nekakšnega seštevanja izvoznih možnosti posameznih Iskrinih tovarn v prihodnjem letu. Vsota, ki se je »izcedila iz te matematike« je bila mnogo premajhna, da bi se Iskrina proizvodnja, kot je dejal Boris Lasič, v prihodnjem letu nemoteno vrtela. No, ob koncu je soglasno prevladalo prepričanje, da se mora naš izvoz v letu 1984 približati ali pa celo preseči številko 300 milijonov dolarjev, to je 200 milijonov konvertibile in 100 milijonov kliringa, kot je dejal vodja našega predstavništva v Skandinaviji Igor Triller.
»Izvoz je postal življenjska nuja in eden od vodilnih momentov delovanja: brez izvoza ni proizvodnje, brez proizvodnje pa dohodka, osebnih dohodkov, rasti, investicij... Postal je življenjsko vodilo«, je poudaril predsednik Lasič
Ob tem je bila na konferenci izrečena zanimiva ugotovitev (tako tržnikov kot tudi proizvodnih delavcev), da bi lahko Iskra tudi s sedanjim, že zastarelim programom, še lahko povečevala proizvodnjo, seveda pa to ne bo šlo v nedogled, kajti »naša klasika« že precej caplja za konkurenco. Med najhujše vzroke za nedoseganje večjega izvoza so razpravljale! na prvo mesto uvrstili strahotne probleme, ki jih imajo pri nakupu repromaterialov, opozorili so tudi na pomanjkanje obratnih sredstev, pa na pomanjkanje proizvodne in razvojne opreme, seveda sta tu še recesija in gospodarski položaj v nekaterih delih sveta, zlasti v Latinski Ameriki. Nikakor ob tem tudi ne smemo prezreti ali pa pozabiti na notranje, Iskraške probleme, kot so spremenljiva kakovost in nezanesljivost nekaterih artiklov, poslovna nedisciplina, in še kaj. Nekaterim izvoznim izpadom je botrovalo tudi pomanjkanje blagovnih fondov.
Po ocenah, ki jih je podal Peter Cuderman, bo Iskra predvidoma letos izvozila v primei javi z lanskim le za 7% več, pri čemer bo konvertibilni za dobro četrtino višji kot lani, klirinški izvoz pa za slabo četrtino nižji. Teh ocenjenih 7 odstotkov je dejansko nekoliko višjih, saj je Iskra dejansko več izvozila, ker v
tej številki nista upoštevani dodelava in začasni uvoz.
Kot že rečeno, je bila konferenca namenjena tokrat tudi delovanju in problematiki Iskrinih poslovnih enot v tujini. Rezultati poslovanja teh firm kažejo, da so še vedno in bodo gotovo tudi ostale »odločilni steber« Iskrinega izvoza. Pri tem pa imajo te firme še vedno premalo lastnega kapitala, nekateri v Iskri jim omejujejo tudi promet, saj tržijo mimo njih (»najlepši« primer je italijansko tržišče), znana je tudi medsebojna zadolženost itd. Določen del problenov sicer rešuje Iskra s pomočjo Cranexa kot svoje Holding firme, vendar jedro problema še vedno obstaja.
Pomembna so tudi sredstva za osvajanje tujih tržišč. Ta sredstva niso majhna, v prihodnje pa jih bo treba še povečati, saj moramo regionalno mrežo izpolniti predvsem v deželah v razvoju, med pomembnejše naloge pa si je Iskra na tej konferenci zastavila tudi razvijanje tehnološke usposobljenosti mreže in pa zasnovanje svojih lastnih razvojnih točk tam, kjer je tehnologija na najvišji ravni. Kot je dejal predsednik Boris Lasič bi morala biti osnovna naloga teh razvojnih punktov prenos tehnologije v Iskro, to pa bi nam prihranilo marsikatero devizo, ki jo zdaj potrošimo za nakupe licenc in tehnologije. Nedvomno sta takšni najbolj zanimivi državi za otvoritev takšnih Iskrinih razvojnih punktov Japonska in Združene države Amerike.
Gotovo ni treba dvakrat ponavljati, da je bilo na konferenci izrečenih največ pikrih besed na račun preskrbljenosti Iskrinih tovarn z repromateriali, kar pa, kot smo že tudi zapisali, tujega kupca niti najmanj ne zanima. Beseda je nanesla tudi na recesijo v svetu. Ob tem smo slišali, da je recesija v ZDA že začela pojemati, da pa je v srednji Evropi, zlasti v Italiji, šc vedno izredno prisotna.
Veliko besed je bilo izrečenih tudi o tako imenovani cenovni Sferi, še prej, preden se lotimo tega področja, pa naj opozorimo na besede Petra Cudermana. da trošimo preveč energije za doseganje tolikšnih izvoznih rezultatov , pri čemer je kot glavno zavoro za večje uspehe navedel zastarel proizvodni program. V zvezi s cenami so udeleženci konference ugotavljali, da zaradi naših, Iskrinih napak, zaradi poslovne nesolidnosti, ko skoraj večino dobavnih rokov zamujamo, pa zaradi številnih reklamacij dosegamo marsikdaj mnogo, mnogo prenizke cene in da smo že na meji rentabilnosti, torej tam, ko se že lahko vprašamo ali je sploh še vredno izdelek prodati.
Predsednik Boris Lasič je o vprašanju cen izredno kritično spregovoril, toda poudaril, da je ta poslovna solidnost povezana tudi z zastarelo opremo, preskrbljenosti z repro materiali, finančnimi viri itd. »V Iskri ocenjujemo, da smo zaradi teh razlogov,« je dejal, »v povprečju za 10% cenejši, kot bi bili lahko, pri številkah 200, 300 milijonov dolarjev izvoza pa je ta desetina seveda zelo visoka.
Povrnimo se k izvoznim načrtom Iskre v prihodnjem letu, ki se ybljejo v višini približno 300 milijonov dolarjev. Od te vsote bo planska zadolžitev za prihodnje leto 285 milijonov dolarjev, Iskra Commerce pa bo morala v dodatnem planu akdj poiskati kupce še za nadaljnjih 30 milijonov dolarjev. Od teh dodatnih 30 milijonov dolarjev mora Iskri — proizvajalcem in tržnikom — uspeti izvoziti za najmanj 15 ali 20 milijonov dolarjev, torej najmanj tisto razliko do 300 milijonov dolarjev. V tem primeru, če nam bo to uspelo , in to nam mora, kot je dejal glavni direktor Iskre Commerce Simon Primožič, se nam bo prihodnje leto izvoz povečal v primerjavi z letošnjim za 32% konvertibilni skoraj za četrtino, klirinški pa za več kot polovico.
Ne bo odveč, če ob koncu opozorimo še na mnenje udeležencev konference: tradicionalna mednarodna konferenca je izredno uspela, tudi zato, ker je premostila nekatera vprašanja, pokazala na nerešene probleme ter nenazadnje dokazala vsem, da smo vsi Iskraši , nc pa eni proizvajalci, drugi pa tržniki.
Lado Drobež
Razstavo si je ogledala tudi Lidija Šentjurc.
črta a bo
Razstavi i.sab v iskrini stolpnici
leuničljiva brigada
tilTso’ udarili kot strela z jasnega in iz-Tot bi se v zemljo vdrli!« — takšen je |j .[čajni refren poročil okupatorskih po-far v P° bliskovitih in nepričakovanih . h partizanskih topniških enot na so-'i k°Ve u,rdbe ali komunikacije. Odgo-(je“tl v istem stilu: »Sramota! Uničite že g/1 U> banditsko drhal, ki nam povzroča 10r|a najobčutljivejših točkah našega za-;i' Prečešite do zadnjega kotička to pre-, deželo in jim poberite ali uničite nji-hanejožefovsko orožje, preden se jim (j^samo od sebe ali pa jim zmanjka
j|<uPatorski poveljniki in oblastniki pa Jehovi domači, so si na vse kriplje pri-a't, da bi izpolnili ukaze svojih nadre-U Vendar, uspeha ni bilo. »Banditska j. *' ki je v času svojega največjega jA3. (po kapitulaciji fašistične Italije) | . 'Zu 400 mož in okrog 300 vlečnih žf-j^.Po vsakem napadu izginila kot kafra !;i, M se znova, kot celotna brigada, ali po C Pojavila tam, kjer jo je potrebovala |g 3 in spet nadaljevala svoje rušilno
"mačke in miši« se je nadaljevala z

(C "mačke in miši« se je nadaljevala z anjšano silovitostjo tja do konca vojne.
ko je še vedno blizu trideset partizanskih topov sodelovalo pri osvoboditvi Ljubljane in od očilo zadnji dvoboj s sovražnim topništvom v svojo korist.
Poveljniki najsodobnejšega fašističnega vojaškega stroja, ki je spravil na kolena skoraj vso Evropo in dobršen del Afrike, niso v -usvojili togih možganih doumeli nekaterih reči, ki so se jim hudo maščevale. Prvič, »partizanska drhal« je imela v svojih topniških enotah prostovoljce vseh vrst in poklicev: od profesorjev in inženirjev, oficirjev in podoficirjev bivše jugoslovanske vojske, delavcev in študentov — pa do živinozdravni-kovin kmečkih fantov, ki so znali ravnati z vprežno živino.
Ta nenavadna mešanica ljudi različnega socialnega in izobrazbenega profila se je v teku štiriletnega bojevanja prekalila v enoto, ki je bila kos vsakemu položaju in je nič ni moglo presenetiti.
Če je tako narekovalo stanje na neštetih prizoriščih partizanskega bojevanja, je enota spravila konje na skrite in oddaljene pašnike, oz. k zanesljivim kmetom, topove in strelivo poskrila na nedostopnih mestih, moštvo pa se je brez posebnih ceremonij vključilo v pehotne enote — do naslednje
priložnosti, ko naj bi znova spregovorilo težko orožje.
Govoreč v sodobni terminologiji lahko ugotovimo, da so se partizanske topniške enote spričo vsiljenega jim načina bojevanja do popolnosti izurile v tistem, čemur pravimo danes »teamsko delo«:»novatorstvo« vseh žanrov pa je bilo takorekoč osnovna sestavina in vsakdanje opravilo pri ravnanju z orožjem, ki je bilo spričo vremenskih in drugih okoliščin podvrženo nenehnim okvaram.
Prevoz topov in streliva po neprehodnih poteh, prek grap in hudournikov in drugih terenskih ovir, je terjal pravcati inženiring, v katerem je bilo potrebno predvideti vse po- . drobnosti in položaje, če naj bi orožje prišlo na bojišče na pravem kraju in o pravem času. Zgolj navdušenje in bojevita požrtvovalnost. ki sta odločala v pehotnih spopadih, pri več stokilogramskih havbicah nista zadostovali. Tehnika je imela in ima svoje zakonitosti.
In kako je bilo spričo takšnih razmer s šolanjem in urjenjem topniških kadrov, ki so morali iz napol uporabnega orožja iztisniti vse, da bi zadostilo svojemu namenu? Danes bi temu dejali »šolanje ob delu«. Praktične končne izpite pa so partizanski topničarji polagali in jih tudi opravili na neštetih bojiščih. začenši s Turjakom pa do zaključnih bojev za osvoboditev naše domovine. Nekateri sledovi teh uspešno opravljenih preizkušenj so vidni še danes po štiridesetih letih!
Če smo že pri izrazih in pojmih, ki so imanentni vsaki sodobni industriji, naj omenimo še danes toliko opevano in sporno »tujo« tehnologijo. Prevedeno na vojaški jezik, bi to pomenilo taktiko in strategijo bojevanja: know-how, vedeti, kako se čemu streže.
V nasprotju z večino vojska, ki so, kot je to v navadi, po končani prvi svetovni vojni sprejele v svoje vojaške učbenike taktiko in strategijo države — zmagovalke (v omenjenem primeru Francije), so partizanski topničarji kaj kmalu spoznali, da t.i. linijski način bojevanja pelje k neogibnemu porazu. Četudi je vsak top pomenil za partizane nenadomestljivo dragocenost, so topove brez obotavljanja postavili v prvo bojno črto ali v njeni neposredni bližini.
Pehota je znala ceniti takšno ravnanje: dejstvo, da je slovenska topniška brigada izgubila v vsej vojni samo tri topove, ki so prišli v roke sovražniku, priča o tem. da jih je pehota samoiniciativno ščitila do zadnjega naboja. Pa tudi sami topničarji so znali poprijeli za pehotno orožje, kadar je šlo za biti ali ne biti.
Protiutež krhkemu linijskemu načinu bojevanja -— boj v obkolitvi — je bil za partizansko vojsko in z njo vred tudi za njene topniške enote, vsakdanja zadeva, za sovražnika pa nekaj, kar mu je nenehno kvarilo račune in zaposlovalo prepotrebno živo silo, ki jo je krvavo potreboval na drugih bojiščih.
Nič novega, bi dejali po vsem tem, kar je na kratko povedanega o partizanskem topništvu na Slovenskem. Kaže, da ni nič preveč pretirana ugotovitev, da so partizanski topničarji našli uspešne posnemovalce v narodnoosvobodilnih vojskah in gibaTijih po svetu. Če o bojevanju slovenskih partizanskih topničarjev v svetovni vojaški literaturi ni veliko rečenega, si lahko pri kličemo v spomin občudovanja vredna dejanja vijetnam-skih topničarjev, ki so svoje havbice, po delih in na biciklih, spravili pred utrdbe Dien Bien Fu-ja in do tal porazili elitne francoske kolonialne enote. Marsikaj podobnega bi lahko ugotovili tudi pri drugih osvobodilnih gibanjih, ki, žal, ostajajo v senci spopadov regularnih vojsk. Zanimivo pri vsem tem je le to, da so odločilne bitke v narodnoosvobodilnih bojih izbojevali — učitelji in profesorji in ne poklicni generali!
Pričujoča razstava o slovenskem partizanskem topništvu, ki je po štiridesetih letih našla svoje častno mesto v avli Iskrine stolpnice, površnemu opazovalcu, navajenemu bleščečih filmskih vojnih spektaklov in bobneče pirotehnike, prejkone ne pove veliko. Tistim pa, ki so obdarjeni z večjo mero pronicljivosti in sposobnosti podoživljanja prelomnih dogodkov v človeški in narodnostni zgodovini, bodo fotografije iž naše polpretekle zgodovine postale zanimivejše in zgo vornejše. Morda'je mdgoče naslutiti v njih tudi kaj za današnjo rabo. Mirko Ljubič
TOZD CLEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
S servomotorji v korak š svetom
Pred nedavnim podpisana pogodba o kooperacijskem sodelovanju pri proizvodnji servosistemov (podpisnika sta bila DO Široka potrošnja, oz. njena temeljna organizacija iz Železnikov in zahodnonemška firma Indra-mat) bo za Tovarno elektromotorjev pomenila pomemben korak v svet. Nemški partner namreč velja za enega najuglednejših proizvajalcev servosistemov, zato bo sodelovanje za Iskro vsestransko koristno — po prodajni plati, izrednega pomena pa bo tudi širjenje znanja.
Servomotorji služijo kot elektromo-
torni pogoni pri različnih delovnih (obdelovalnih) strojih za pogon premočrtnih rotacijskih gibanj. Največ takih motorjev vgradijo v tipične porabnike, kakršni so na primer stroji za rezkanje, stružnice itd. Zahteve za take motorje so bistveno drugačne kot pri motorjih, ki jih vgrajujejo, npr., v gospodinjske aparate. Za sesalno enoto poprečnega sesalnika zadošča življenjska doba do 1500 ur, kar popolnoma zadostuje tudi za deset let normalnega obratovanja.
Povsem drugače mora biti izdelan servomotor, ki ga vgradijo v delovni stroj, vreden nekaj starih milijard. Ta bo obratoval noč in dan, zato mora tudi servomotor zdržati kar 70 — 80.000 ur! Servomotorji morajo imeti veliko dinamiko, da kar najhitreje reagirajo na povelja krmilnega sistema; preko povratne zveze se njihovo delovanje tudi sproti nadzira.
Servosistemi so sestavljeni iz dveh poglavitnih delov: iz krmilnega, ki upravlja delovanje servomotorjev in seveda iz servomotorjev, ki v sistemu predstavljajo mišice, izpolnjujejo ukaze.
Pogodba s podjet jem Indramat je — kakor smo že poročali — podpisana za naslednjih pet let in določa, da mora Iskra že v letošnjem letu dobaviti za 600-700 tisoč nemških mark motorjev in delov za motorje. V prihodnjem letu ruy bi Iskrine pošiljke že dosegle vrednost 2,2 milijona DM, če bo seveda vse steklo po sedanjih predvidevanjih.
V skladu s podpisano pogodbo naj bi na Iskrini strani osvojili določen seg-
ment proizvodnje servomotorjev, v zameno pa bi od Indramata dobivali ostale dele s katerimi bi Iskra lahko dopolnila svojo ponudbo.
Iskra mora zdaj to pogodbo registrirati, predvsem pa storiti vse potrebno, da bodo lahko izdelali zahtevane količine komponent in servomotorjev. Z
TOZD Elektromotorji, Železniki —Petkovi večeri so za marsikoga med nami najprijetnejši del tedna. V družinskem ali prijateljskem krogu se kramljanje lahko zavleče tudi bolj kasno v noč; do ponedeljkove službe je.še daleč, pred nami sta še dva prosta dneva. Stabilizacijski čas pa je nekaterim našim sodelavcem posegel v običajni življenjski ritem. Na p-imer sodelavki iz Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov iz Železnikov, ki je predzadnji oktoberski petkov večer prebila na delu v tovarni. MALCI ŠMID tega večera ni mogla preživeti med svojimi domačimi, vendar je z delom svojih pridnih rok pripomogla do boljšega, lepšega jutri — ne samo svojega, temveč vseh nas.
drugimi besedami: čimpfej izpeljati investicijo, brez katere resnejše proizvodnje ne more biti. Nabaviti morajo
nekaj strojev (CNC tehnologija), brez
katerih na noben način ni mogoče proizvajati po zahtevani kvaliteti in se zadosti hitro prilagajati zahtevam. V zidove ne bo potrebno vložiti niti dinarja.
Kako bo s prodajo tolikšnih količin servomotorjev na jugoslovanskem trgu, kjer so bili še do nedavnega (ko so
v Železnikih izdelali prvi servomotor) edini ponudniki tuji proizvajalci, je v
tem trenutku še težko povedati. Verjetno pa je, da težav s prodajo ne bo, saj ima Iskra na področju profesionalnih aparatov že velik ugled.
Pomembna bo seveda tudi celovitost ponudbe. Z DO Iskra Avtomatika bo namreč v prihodnjih dneh podpisan samoupravni sporazum o sodelovanju . pri proizvodnji servosistemov. V DO Avtomatika naj bi razvili krmilno elektroniko, skupaj s servomotorji iz Železnikov pa bi bilo tako možno ponuditi najrazličnejše servosisteme.
Kakšne pa bodo prihodnje dejavnosti na področju servomotorjev? V Železnikih ocenjujejo pred nedavnim podpisano pogodbo predvsem kot pomemben mejnik preko katerega se odpira izredno obetavna bodočnost. Indramat je firma, kjer razvoju in raziskavam namenjajo pretežni del svoje dejavnosti; kooperacija z že uveljavljenim proizvajalcem bo za Iskro predvsem vir znanjd in najcenejša pot na svetovno tržišče.
Tako sodelovanje, ki ga nameravajo kolikor bo le mogoče še razširjati pa Tovarne elektromotorjev seveda ne bo oviralo, da ne'bi posvečala pozornosti lastnemu razvoju..Podoben primer to že dokazuje: kljub kooperacijski proizvodnji sesalnikov z zahodnonemškim podjetjem AEG so v Železnikih razvili popolnoma svoj model sesalnika. Kooperacijskega partnerja to niti najmanj ne moti!
Kooperacija s podjetjem Indramat pa bo za strokovnjake v Tovarni elektromotorjev tudi spodbuda in zadolžitev, da se v najkrajšem obdobju vzporedno vključijo v osvajanje novih in najnovejših zahodnih dognanj. Optimizma in pripravljenosti v Železnikih ne manjka, iz današnjih začetkov naj bi v petih letih postali enakovreden tekmec vsem najbolj uveljavljenim proizvajalcem servosistemov.
Srečanje prvoborcev Iskre v Cerknem
Tradicionalno vsakoletno oktobrsko srečanje Iskrinih prvoborcev in predsednikov aktivov ZZB NOV iz naših temeljnih organizacij združenega dela je bilo letos 21. in 22. oktobra, v organizaciji TOZD Montaža elektromotorjev v Spo‘dnji Idriji.
Kot že vrsto let, je tudi letos srečanje naših borcev prvi dan spremljalo slabo, deževno vreme. V Cerknem, kjer so se v popoldanskem času zbrali, razen nekaterih odsotnih, je dobesedno lilo in zaradi tega je bilo treba delno spremeniti tudi predvideni program srečanja.
V zgornjem salonu hotela »Eta« so se zvečer Iskrinim borcem pridružili še predstavniki borcev iz Cerknega in Idrije pa tudi direktor TOZD Montaža elektromotorjev.
Najprej so se zvrstile pozdravne besede predsednika aktiva ZZB NOV
SOZD Iskra Antona Orožna, Pavla Gantarja v imenu zadržanega predsednika KPO SOZD Iskra, Borisa Lasiča, predsednika DS SOZD Iskra Jožeta Čebele, sekretarja DPO Miloša Pavlice in predstavnikov ZZB Cerkno in Idrije.
Po tem uradnem delu srečanja se je po skupni večerji razvilo prijetno tovariško vzdušje, v katerem so razumljivo glavno besedo imeli spomini na partizanska leta in na težke dni naših borcev, ko so se bojevali s premočnim okupatorjem do končne zmage nad osovraženim fašizmom.
Naslednji dan je bilo vreme našim borcem bolj naklonjeno in lahko so izvedli načrtovani program srečanja. V spomin padlih borcev so položili na skupno grobnico venec in se poklonili njihovemu spominu. Nato je sledil obisk znamenite partizanske bolnišnice
Udeleženci srečanja Iskrinih borcev pred grobnico padlih borcev v Cerknem (zgoraj) in pred TOZD Montaža elektromotorjev v Sp. Idriji.
IEZE bo presegla izvozni načrt
'CD
ečalaz8
le
6F
Stopnja rasti proizvodnje se je v prvih treh četrtletjih v IEZE povec:
17 %, čeprav $o se vseskozi srečevali s pomanjkanjem reprodukcijskih rt1*1 K ■rialov. V tem obdobju so izvozili za več kot 10 milijonov dolarjev, do ko I leta pa bodo ob normalni preskrbljenosti proizvodnje gotovo dosegli . . nih 15 milijonov dolarjev. Eden najhujših problemov, ki letos pesti lEZK . tudi visoke terjatve, pri čemer imajo kar za 1,6 milijona dolarjev zapafl ] ^ terjatev.
imeli dovolj surovin in polizdelke' uvoza in od domačih dobaviteljev if . bodo pravilno sortirani. Precej je ^ I sno tudi od tega, če jim bo uspelo P j dobiti tuja posojila.
Največji izvozniki v Elementih V kot je znano, Polprevodniki, ČpP
SP.
»Franje«, ki je v času najtrših partizanskih bojev odigrala tako pomembno vlogo in je sovražnik kljub vsem prizadevanjem ni uspeh odkriti. Naši borci so si ob tej priložnosti ogledali tudi zanimiv muzej NOV v Cerknem, v katerega so ujeti dokazi trdih dni partizanskega boja na tem področju Slovenije. Za konec srečanja naših borcev je sledil obisk v TOZD Montaža elektromotorjev v Spodnji Idriji. Udeleženci so si ogledali proizvodnjo v tej naši hitro se razvijajoči tovarni, ki je po prvih letih težav in problemov končno stopila na pot uspešnega poslovanja in se uvršča med vedno večje izvoznike.
Po kosilu so se naši borci spet razšli in na tokratno srečanje v Cerknem in Idriji jih bo spominjala knjiga — III. del trilogije Rudolfa Hribernika — Švaru n a »Opredelitev.«
—C—
Iskrina delovna organizacija Elementov je v prvih devetih mesecih prekoračila proizvodne rezultate v primerjavi z enakim obdobjem lani za skoraj petino. Značilnost letošnjega poslovanja njenih tovarn je tudi 100% uresničevanje dinamičnega načrta. Po posameznih temeljnih organizacijah je sicer nekaj razlik in odstopanj, niso pa bistvene, da bi porušile ravnotežje v poslovanju Elementov.
Verjetno je odveč poudarjati, da se * tudi IEZE letos še kako spopada s pomanjkanje reprodukcijskih materialov, vendar večjih zastojev jim to ni povzročalo. Pri tem so se reševali tudi z najemanjem dodatnih blagovnih posojil v Nemčiji in Italiji ter terminskim nakupom pri Narodni banki Slovenije.
Najhujše težave so imeli s svojimi deviznimi bilancami in torej nakupom repromaterialov — domačih in uvoženih — Elektroliti, Magneti in Industij-ska elektronika.
Z izvozom so v tem letu v IEZE zadovoljni. Do prvega oktobra so prodali na tuje za več kot deset milijonov dolarjev ter s tem dosegli letni načrt nekaj manj kot 70 %. V zadnjih treh mesecih, ostala sta torej še dva, so si zadali še dodatno obveznost, da morajo vsak mesec izvoziti po dva milijona dolarjev. Če jim bo to uspelo, bodo gotovo dosegli letni izvozni plan v višini približno 15 milijonov dolarjev in ga tudi presegli. V njihovih tovarnah v Stegnah, na Dolenjskem in v Trbovljah poudarjajo, da jim to mora uspeti, seveda pa je vse odvisno od tega, če bodo do konca leta
vel)3
Hipot in Kondezatorji. Ob tem - ^ vsekakor poudariti, da skušajo v It
vsako svojo temeljno organizacijo s raj dobesedno prisiliti, da izvažaf1 ^ se s tem postavi na svoje, lahko bire , »devizne noge«, ne pa da je odvisna solidarnosti drugih.
!
Pri
'6ov Sa 10 na N st
Finančno poslovanje oziroma kav
nančni rezultat je bil v prvih deve t ^ mesecih za celotno delovno organ'. ^ ^
cijo kar ugoden. Le redkokdo v Iško lahko pohvali, da je prodal skoraj * * * * v »|ar' do zadnjega izdelka.in da njihova pr
zvodnja ni delala na zalogo. Mn(,S ^ hujši problem pa je plačevanje te|.
blaga. Od začetnih 100 milijonov narjev se jim je saldo neplačanih ^ jatev, kar pa pomeni skoraj dvomese ^ izvoz vseh njihovih tovarn. Ni treba
sebej omenjati, da morajo zarai	(
likšnih terjatev najemati posojila, dar
n
reč
,cča g
l?l. k
Pc 'e: |
V
Vic
so obresti 30 in večodstotne, vsi ve
Član kolegijskega poslovodnega ^ gana delovne organizacije Elernen za ekonomiko in
Nji
Ve,
finance Jože N'
poudarja, da si v IEZE nikakor ne ^ rejo privoščiti, da se njihove tovarne ^ bi vrtele »s polno paro«, kot je dejal. . t02r). zmogljivosti ne bi imeli izkoriščenih.^ -še tako opažajo, da imajo premalo oacitet za izvoz, oa tudi domače trZ,Spf
pacitet za izvoz, pa tudi domač
Mladi Nemci v Iskri
Večletno dobro in tesno medsebojno sodelovanje med nemškimi sindikati IGM iz Singena in Constanca ter novogoriškimi in celjskimi sindikati, se je razširilo tudi na najmaljšo organizacijo, na mladinsko.
Tako je bila prejšnji teden na tridnevnem obisku v novogoriški občini delegacija mladih iz teh dveh nemških mest, pred tem pa je bila tri dni v celjski občini.
S predstavniki novogoriške ZSMS so se pogovarjali o problemih, ki zadevajo obe organizaciji, o še tesnejšem poglab-
ljanju stikov ter obiskali več delovi1 organizacij.	.	^
Med drugim je delegacija obisk tudi šempetrsko Iskro Avtoelekn ’ kjer so jih sprejeli predsednik mla ^ Boris Švagelj s sodelavci, v imenu '0 stva delovne organizacije jih je P° ja vil pomočnik glavnega direkto) Robert Žerjal, nastanek in razvoj .j vogoriškeDOpa jim je orisal (v tek nemščini) Zvonko Repič.	, c
Mladi nemški gostje so si ogK^ tudi proizvodne prostore, in se p° valno izrazili o organizaciji dela in a' čenih tehnoloških postopkih.	“•
^od
'.d
»Sojj
Nij,
Si
Si
's
Si
te,
?ie' 1'že
k-c
ter
to>
Si
N
40'
Val
Sa
?s
ti v
'le p k 10
Nov
h
te.
»A’
>0
Komisija za kulturno dejavnost pri sindikalnih konferencah DO Iskre v Kranju Fotokino sekcija Iskra pri FKK »Janez Puhar« v Kranju prirejata 24. novembra 19»-v počastitev dneva republike
11. Iskrino razstavo fotografij 5. Iskrino razstavo barvnih diapozitivov 9. Iskrin festival amaterskega filma
Pogoji za sodelovanje:
Sodelujejo lahko vsi delavci SOZD Iskra.
Vsak avtor lahko pošlje največ:
—	10 fotografij formata 30 x 40 cm ali izvedenke iz tega formata
—	10 zasteklenih diapozitivov formata 5 x 5 ali 7 x 7 cm
—	3 filme formata 8 ali super 8 mm.
Tema je prosta.
Žiriji bodo predložena samo dela, ki še niso bila prikazana na Iskrinih razstavah i festivalih.
Dela morajo biti označena z običajnimi podatki.
Ocenjevale jih bodo strokovne žirije, katere člani bodo določeni naknadno.
V vseh skupinah bodo podeljene:
—	zlata medalja za posamezno delo in kolekcijo
—	srebrna medalja za posamezno delo in kolekcijo
—	bronasta medalja za posamezno delo in kolekcijo
Avtorji bodo dobili katalog in priznanje za sodelovanje.
Organizator se obvezuje, da bo s prejetimi deli ravnal pazljivo, vendar ne odgovarja za poškodbe, ki bi nastale med prevozom.
Organizator si pridržuje pravico reproduciranja del v propagandne namene, ki s0" dijo v okvir razstav in festivala.
Roki:
Sprejemanje del do 16. 11. 1983 ocenjevanje 17. 11. 1983 vračanje del do 10. 12. 1983.
Dela pošljite v varnih ovitkih na naslov: Iskra Kibernetika, predsednik FK sekcij Gavrilo Pajkič, 64000 Kranj, Savska loka 4.
,	Pripravljalni odbor
Jak
Si.
N
k
%
%
JakS(
\\2

ISKRA k
'm TV, PRZAN
leusklajene cene ^produkcijskih materialov ^ končnih izdelkov še Povzročajo glavobole
Čeprav je v tem trenutku trdna napoved e rezultatih gospodarjenja v prvih devetih mesecih letošnjega leta lahko še nekoliko dvomljiva pa večjih nejasnosti že ni več. V Tovarni TV sprejemnikov na Pržanu menijo, da rezultati po obračunu uspehov in neuspehov v devetih mesecih pač ne morejo biti drugačni od značilnosti poslovanja v tem obdobju. In značilno je bilo predvsem dvoje: povsem neusklajene cene vhodnih materialov (ki so se nenehno dražili) in končnih izdelkov (ki cen domala niso menjali) ter ogromne (dinarske in devizne) težave zaradi neizterjanih zapadlih terjatev v višini nekaj stotin milijonov (seveda novih) dinarjev.
. ogromnih težavah, ki so jih imeli ,| fžanu zaradi neplačanih deviznih ?°v smo že poročali. Neurejeni od-1 na meddržavni ravni med Jugosla-. ha eni ter Alžirijo in Iranom na S strani (v mislih imamo način pozvanja medsebojnih finančnih ob-',’0st>) so bili za Pržan hudo nepri-Z izkušnja.
. eyize v vrednosti nekaj milijonov čjriev, ki so jih Iskraši iztržili na
I	h izvoženih televizorjev, so bile Zeč podlaga za sestavljanje letoš-M gospodarskega plana. Žal'jih ta-| ’ ko bi jih najbolj potrebovali, ni
II	Posledice pa so bile izredno nepri-<e: likvidnostne težave je bilo treba Zati s terminskimi nakupi deviz, " ralo se je ogromno takih in drugač-jlinarskih kreditov z obrestmi, ko so Z-Pto odjedle že tako pičel dohodek eveda do kraja postrgale akumulaci-
^°dati velja še neprizanesljivo dej-
1)1168 razpolagajo
sami nič krivi — na Pržanu nižjimi deleži
^ j az.puidgcijt.» /l	uuiczi
Aiih pravic, kot bi jih imeli v času, 0 izvoz uresničili in da so ob izvozne ffiije. Posledice takih »viharjev«: . “ji v proizvodnji, nabavljanje redukcijskih materialov iz rok v usta, ž hiožnosti izbiranja dobaviteljev, 'Zbranost dobavljenega materiala. eena »višja sila« je krmarila poslo-je v devetih mesecih, kot smo ome-Ze v uvodu: ogromna nesorazmerja penami repromateriala in elemen-^'er cenami končnih izdelkov pržan-tovarne. Vhodni materiali so se v ehh mesecih podražili nekajkrat in jjčini že v začetku leta štartali s .‘UJ% višjih »položajev«, kot so na->ali na Pržanu.
•j ..aj, po devetih mesecih imajo na . že vnovične zahtevke za podražita ,^'bljejo pa se okrog ene tretjine, a “hžanu so z novimi cenami uspeli 1- avgusta in sicer v višini 21,5%. j to preračunamo na celotno leto, #i0v'rno> da so dosegli skupno le 0 Podražitev ob poprečni 35% rasti rePromaterialov.
Nekaj vzrokov za le 74% doseganje načrtovanega fizičnega obsega proizvodnje (ki jo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem označuje indeks 105) smo že našteli. Na slabo proizvodno realizacijo pa je vplivala tudi zamuda pri osvajanju novega barvnega TV sprejemnika (zaradi razvojnih težav in pomanjkanja določenih komponent). Vendar tudi ob pravočasnem pričetku proizvodnje novega aparata rezultat ne bi bil bistveno boljši.
Svetla točka poslovanja v obravnavanem obdobju so bili brivniki in profesionalna proizvodnja (TV zaprtega kroga). Po nekaj letnih naporih so namreč z zahodnonemškim partnerjem, podjetjem BRAUN, slednjič enakopravno uredili medsebojne kooperacijske odnose.
Kooperacija se devizno sama pokriva, zato je bilo tudi zastojev letos neprimerno manj kot v prejšnjih "letih. V devetih mesecih so zato uspeli ne le doseči dinamični "plan za to obdobje, temveč celo letnega! Brivnikov na jugoslovanskem tržišču zato v bližnji prihodnosti ne bo primanjkovalo.
Profesionalna proizvodnja, ki po dohodku sicer ne predstavlja najpomembnejšega deleža v TOZD, pa je kljub temu pomembna zaradi perspektive. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so jo namreč realizirali kar za 73% več.
Največ težav s proizvodnjo pa je bilo, kot smo že omenili, pri barvnih televizorjih. Veliko težav je bilo tudi pri proizvodnji črno belih TV sprejemnikov. Zaradi pomanjkanja deviz niso uspeli pravočasno nabavljati slikovnih cevi, to pa je seveda povzročalo zastoje.
Povzetek vsega v tem trenutku rešujejo le tečajne razlike, ki bodo verjetno omogočile stakniti konec s koncem Rezultat seveda niti približno ne bo tak, kot bi si ga želeli, vendar na Pržanu op timizma ne izgubljajo: že do konca leta naj bi se, če ne bo večjih pretresov, približali planskim ciljem.
S. Fleischman
^AVTOMATIKA
Nadi na delu med •očitnicami
Pred mesecem in pol so se končale šolske počitnice. Nekateri učenci so poletne počitnice izrabili za počitek in rekreacijo, vse več pa je takih, ki so si med počitnicami poiskali delo v tovarnah.
Jako kot vsako leto smo tudi med le-"Jimi počitnicami sprejeli v Avto-'ki na počitniško prakso veliko Tncev srednjih šol in študentov. Kar J Praktikantov je bilo naših štipendi-. j ki so imeli obvezno počitniško ^ «sq določeno v štipendijski pogod-’ '30 praktikantov pa je bilo takih, ki
^ ZA ENERGETIKO
I, , °kviru svojega programa za po-i energetike Iskra proizvaja in do-f W ročne in avtomatske javljalnike, £rale in alarmne sisteme za zaščito ^oenergetskih objektov pred poža-vlomom.
so želeli med počitnicami, delati, da bi si zaslužili kakšen dinar.
V mesecu juniju sem iz 8 TOZD Avtomatike zbrala podatke, koliko praktikantov bi rabili v času dopustov. Sledili so razgovori s štipendisti in z vsemi, ki so poslali prošnje za počitniško delo. Praktikante sem nato razporedila po potrebah TOZD in po časovnih terminih tako, da so se zvrstili v obeh poletnih mesecih. Vsi učenci so imeli prvi dan počitniške prakse tudi uvajalni seminar.
Ob zaključku prakse sem iz razgovorov z učenci ugotovila, da so se v proizvodnji dobro počutili. Dela, ki so jih opravljali so ustrezala njihovemu znanju in sposobnostim ter so bila varna z vidika varstva pri delu. Mnogo teh del, ki so jih opravljali praktikanti med počitnicami imamo na seznamu del in nalog za proizvodno delo učencev usmerjenega izobraževanja, ki ga izvajamo v naši delovni organizaciji že tretje leto.
Iz_razgovorov z vodji sektorjev lahko povem to, da so bili s praktikanti zadovoljni, da so bili le-ti pridni in prizadevni, saj je večina praktikantov dobila na praksi zelo dobro oceno.
Ob tej priložnosti bi omenila prizadevnost delovodij v TOZD Avtomatske in varilne naprave, ki so uspešno motivirali praktikante pri njihovem delu, ko so pomagali pri realizaciji plana v mesecu avgustu in izrekla pohvalo praktikantom, ki so delali v tem času v tej TOZD.
Ugotavljam, da naši delavci z vedno večjim posluhom sprejemajo mladino v svoje vrste in da se mladi hitro vživijo v delovno okolje. K dobrim medsebojnim odnosom veliko pripomorejo tudi inštruktorji v naših TOZD, ki skozi vse leto spremljajo učence na proizvodnem delu.	Marjana Bevc
DO — AVTOMATIKA
Iz razvojnega sektorja elementov
V težkih gospodarskih razmerah je vloga razvojno-raziskovalnih organizacij zelo pomembna. Od njihovega uspreha je odvisno, kako bomo živeli jutri. Tega se dobro zavedamo tudi v razvojnem sektorju Elementi, ki deluje v okviru TOZD Razvojni institut. Žal je prav ta del proizvodnega programa tehnično in tehnološko dokaj zastarel, saj dolgo časa ni bilo v proizvodnji novih izdelkov. Proizvodne TOZD so tehnološko zastale na stopnji izpred nekaj let. Kriza se odraža v občasnih motnjah v proizvodnji, kakor tudi v slabši ekonomski učinkovitosti. Danes Elementi dobivajo mesto, ki jim gre.
V razvojnem sektorju Elementi smo se v drugi polovici 1982. leta na novo organizirali z namenom, da skrajšamo inovacijski proces na minimum. Danes deluje v njem 7 oddelkov: releji, mehanizmi, vgradni sistemi in elementi, razvojna tehnologija, merilna oprema, merilni laboratorij in oddelek prototipov.
Razvojni program obsega releje, (od klasičnih miniaturnih do profesionalnih), elemente avtomatike (senzorje, tahogeratorje, elektromagnetne ventile, kodirna stikala, konektorje), merilne odjemnike (linearne in rotacijske) ter spajkalno tehniko.
Večino razvojnega kadra predstavljajo mladi strokovnjaki, ki so se s starejšimi, izkušenimi delavci povezali v delovno zagnan kolektiv. V zadnjem času se lahko pohvalimo z nekaj lepimi razvojnimi dosežki: veliko je bilo narejenega na merilnih odjemnikih, izdvojimo naj merilne letve, ki so že v proizvodnji in rotacijske dajalnika. *
Žal pa ugotavljamo, da novosti vse prepočasi prihajajo v proizvodnjo. Pri prenosu izdelka iz razvoja v proizvodnjo je vse premalo povezav, ki botrujejo nepotrebnim , dodatnim težavam. Se do nedavnega nismo imeli niti lastne prototipne delavnice in smo iskali usluge v proizvodnih TOZD, kar je podaljševalo čas, od načrta do prototipa.
Še posebno se je to poznalo v primerih, ko je bilo potrebno narediti več prototipov. Dogajalo se je celo, da zaradi časovne stiske izdelek ni bil tako perfek-tiran, kot bi sicer lahko bil, če bi že na prototipu odpravili vse pomanjkijivo-sti.
Kljub nekaterim organizacijskim izboljšavam — ustanovitev lastne prototipne delavnice pa z doseženimi re-
zultati še nismo zadovoljni. Menimo, da je čas od začetka razvoja do končne dokumentacije še vedno predolg. Pesti nas tudi problem nabave materiala in slaba opremljenost razvojnih laboratorijev. Dogaja se, da čakamo na določene materiale celo več kot pol leta.
V	takšnih razmerah nam tudi dobra volja ni dovolj, da bi bili hitrejši pri snovanju novih izdelkov. Omenil sem že slabo opremljenost laboratorijev. Za nemoteno delo bi namreč potrebovali precej več opreme kot jo premoremo, saj smo v okviru Razvojnega instituta sektor z najbolj specifičnimi potrebami. Problemi, ki jih rešujemo so elektrotehnične, strojniške, metalurške in kmetijske narave. Precej opravka imamo tudi s plemenitimi kovinami. Kadrovska zasedba se je v zadnjem času izboljšala, probleme pa skušamo reševati skupinsko. Za realizacijo določenih nalog, ki jih sami ne moremo rešiti se povezujemo z zunanjimi institucijami, kot so Institut Jožef Stefan, Elektrofakulteta, Fakulteta za strojništvo in drugi.
V	industrijsko razvitih deželah imajo za koncipiranje novih izdelkov izdelane napotke, ki so skoraj standardi. Iz njih je jasno razvidno, da je razvojna služba zgolj izvrševalec razvojne naloge. Zato pričakujemo, da bo planiranje tehniških produktov in še posebno izbira novih nalog s strani delovne organizacije, oz. Razvojnega instituta predstavljalo osnovo za nadaljnje tido našega sektorja, ki naj bi z razvojnimi dosežki in povezavo s temeljnimi organizacijami materialne proizvodnje pripomogel k izboljšanju uveljavitve programa elementov in njihovega ekonomskega učinka na ravni delovne organizacije.
Štefan Kuzma
DO KONDENZATORJI — SEMIČ
Tudi v Semiču se vračajo na šesto uro
Ko smo 25. septembra premaknili kazalce na uri za uro nazaj, so tudi v semiški Iskri pomaknili kazalce nazaj, vendar so ostali pri istem začetku delovnega časa, to je ob sedmi uri zjutraj, natanko tako, kot je sprejela priporočilo o tem slovenska skupščina. Pri jesenskem premiku časa pa se je spet razvnela razprava, kdaj naj se začne delovni dan, saj je večina OZD v Sloveniji že 27. marca uveljavila novi delovni čas, to je pričetek dela ob 7.
Ob uveljavljanju novega delovnega časa pa nismo imeli nobene študije, ki bi prizadete prepričala, daje kasnejši začetek delovnega dne prispevek k stabilizaciji in humanizaciji dela.
Ob jesenskem premiku urnega kazalca so torej za semiško Iskro ostali v veljavi priporočila in sklepi, sprejeti na republiški skupščini 17. marca, da naj delavci zavoljo boljšega in učinkovitejšega gospodarjen ja pričnejo z delom ob 7. uri zjutraj. V črnomaljski občini so
takšno usmeritev in opredelitev na posvetih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstev organizacij združenega dela kljub določenim predlogom Iskre in Belta v večini sprejeli in tako so se v semiški Iskri podredili večinskemu sklepu. Vendar pa vse kaže, da se bodo v semiški Iskri novembra vrnili spet na stari začetek delovnega časa, in sicer ob 6.
Kako je s to problematiko, smo povprašali člana KPO za splošno kadrovsko področje Antona Horvata, ki nam je povedal:
»Po sklepih vseh naših samoupravnih organov in delavskih svetov smo se v naši DO odločili, da bomo z 2. novembrom začeli delati ob 6. uri zjutraj, torej, povrnili se bomo na stari delovni čas. Vendar pa so ob tem našem sklepu nastale določene težave, zlasti pri usklajevanju železniškega in avtobusnega voznega reda. Ko bodo te stvari urejene, predvidevamo, da bomo novembra tudi v naši delovni organizaciji pričeli z delom ob šesti uri zjutraj.«
D.Ž.
kondenzatorji, Semič: iz TOZD Elektronski kondenzatorji.
TOZD MKD
Najboljši mladi delavec —
samoupravijalec
Osnovna organizacija mladine tozda Mehanske konstrukcije in deli se je pridružila akciji za izbor najboljšega mladega delavca samoupravljajca in najboljšega mladega inovatorja.
Medtem ko za najboljšega mladega inovatorja na žalost ni bilo predlogov, smo toliko več predlogov dobili za najboljšega mladega delavca samoupravljal-ca. Med vsemi predlaganimi se je komisija odločila za Janeza Kuralta.
V obrazložitvi je rečeno, da Janez Kuralt aktivno deluje v OO ZSMS MKD, kjer je tudi predsednik sekcije za kulturo. Ukvarja .se tudi s plesom in sodeluje v Iskrini folkorni skupini. Naloge in dela na svojem delovnem mestu izpolnjuje kvalitetno in hitro. Pozitiven je tudi njegov odnos do sodelavcev.
Na 7. redni seji OO ZSMS MKD, ki je bila 5. oktobra 1983 v sejni sobi MKD, smo sodelavcu Kuraltu izročili knjižno nagrado.
Antonu Bukovcu v slovo
Kadar ugasne življenje, se šele sprašujemo, kaj je življenje in kaj je smrt. Takrat se vselej zavemo tudi svojega obstoja in pomena. Takrat dobi življenje veliko vrednost.
Ko je' ugasnilo tvoje življenje, se nismo spraševali, kaj si ustvaril na svoji življenjski poti, ni bilo potrebno potegniti dokumentov iz tvoje osebne kartoteke, kaj si delal in kaj si. Mi smo vedeli in vemo — vsak dan sproti si dokazoval; da si bil poln življenja in dela.
Optimizem, ki si ga izžareval vsak trenutek, je zadosten dokaz vrednosti tvojega obstoja. Tvoji prijatelji in sodelavci te poznamo kot vestnega delavca in dobrega tovariša.
Pripadal si vrsti skromnih, dobro-voljnih ljudi. Mnogo dobrih del si naredil za posameznika in za Iskro. Zdaj, ko te ni več, se nam je odprlo vprašanje, kaj pa smo mi storili zate? Gotovo ne dosti, ker od nas nisi ničesar pričakoval. Ti si se znal le razdajati, nase pa si pozabljal.
Na tvoji pisalni mizi v Iskri je koledar, ki si ga nehal obračati zadnji svoj delovni dan —še v torek. V soboto pa nas je pretresla vest, da ga ne boš nikoli več obrnil.
Na tvoji mizi je ostalo veliko praznih listov, ki so te čakali, da jih boš polnil z raznimi navodili in predlogi. Tvoren in delaven nisi bil samo v svojem kolektivu kot vodja oddelka za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ampak si svoje znanje in izkušnje z veseljem in prizadevnostjg prenašal na mlade, saj si kot mentor | obrambnega krožka v Celodnevni osnovni šoli v Semiču to tudi potrjeval.
Na svoji življenjski poti si se za nekaj časa glede na svojo aktivnost v vrstah Zveze rezervnih vojaških starešin vključil v delo na oddelku za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri Skupščini občine Črnomelj. Ta tvoja zagnanost v delu v Zvezi rezervnih vojaških starešin pa se je nadaljevala tudi potem, ko si se znova zaposlil v Iskri.
V prostem času si z veseljem deloval v Gasilskem in Telovadnem društvu Partizan Semič, kjer si s svojim delom pripomogel k njunemu napredku.
Pogrešali te bomo v vseh sredinah, kjer si se udejstvoval. Rane, ki jih je zadala tvoja smrt, se ne bodo kmalu zacelile. Ni je besede, ki bi lahko potolažila tvoje najbližje — ženo, sina, očeta, bratov in sester.
Sodelavci
AVTOELEKTRIKA: RAZGOVOR Z VODJO DELAVSKE RESTAVRACIJE
Tisočosemsto toplih obrokov dnevno
Dunajski zrezek, pražen krompir, solata. Juha kuhana govedina, krompir, solata. Vampi s sirom, solata. Tortelini, pečen puran, solata. Pasulj in sok. 1 o je le nekaj jedi, ki jih pripravljajo zaposlenim za malico v delavski restavraciji v novogoriški Iskri Avtoelektriki.
Dvaindvajset zaposlenih pripravi dnevno od 1600 do 1800 dobrih in kakovostnih obrokov po dejanski ceni okrog 105 dinarjev, delavec pa prispeva 17,50 dinarjev za obrok. Zanimalo nas je seveda še veliko več o dogodkih v tem najbolj obiskanem prostoru, zato smo povabili pred naš novinarski mikrofon vodjo Braneta Beguša, ki že osmo leto vodi to restavracijo in mu zastavili nekaj vprašanj.
Brane, kakšno je pravzaprav tvoje delo?
Lahko bi rekel, da sem »deklica za vse«, kot ponavadi radi rečemo v šali.
Seveda pa je moja najvažnejša naloga vodenje in organiziranje celotne družbene prehrane. Zraven tega pa je tu še kup drugih opravil, nabava živil, drobnega inventarja, sodelovanje z dobavitelji in pristojnimi službami v DO itd.
Velikokrat pa sem tudi skladiščnik, kuhar, šofer. Upam, da sem opravičil tisti naziv,ki sem si ga dal v začetku tega odgovora.
Voditi tako zahteven oddelek gotovo ni enostavno. Kakšne so težave, s katerimi se vsakodnevno srečuješ?
Res, težav ni malo. Na prvo mesto bi postavil prostorsko stisko tako v kuhinji, kot v jedilnici. Ta prostora sta že zdavnaj prerasla "potrebe. Seveda so pogojeni tem tudi delovni pogoji ki so težki, to pa povzroča veliko bolniškega staleža, trpi kvaliteta hrane, čistoča, kar povzroča nezadovoljstvo delavcev, padeš pod udar sanitarne inšpekcije itd.
Povrniva se spet na prostorsko stisko. So kakšni izgledi za izboljšanje tega stanja?
V zvezi s prostorsko stisko je bilo izrečenih že veliko besed, žal, zaenkrat ostaja le pri tem. Nekoliko bolje bo sicer ob preselitvi nekaterih delov proizvodnje v nove prostore, kjer bo tudi nova jedilnica, o razširitvi kuhinje pa velja še naprej razmišljati, saj je že precej časa načrtovana. Prizadevanje osebja delavske restavracije za kvaliteto hrane, predvsem pa za čistočo, se v sedanjih pogojih dela skoraj povsem razblini...
Sto ljudi, sto okusov. Kakšen je odziv zaposlenih na malico?
Ze podatek, da se hrani v naši restavraciji več kot 80 bdstotkov vseh zaposlenih, pove vse. Vsem pa res ni moč ustreči. Opažamo, da so nezadovoljneži stalno eni in isti in jih delavci restavracije že dobro poznamo. Poudariti moram, da realne, umestne pripombe skušamo na vsak način izboljšati, popraviti, je pa res, da se nekaterih zaradi problemov, ki sem jih že omenil, ne da rešiti.
Največje zadovoljstvo je takrat, ko je na krožniku meso in to tisto kvalitetnejše, pečenka, zrezki, piščanci itd. Kot Primorci morajo vsaj dvakrat tedensko jesti mineštro, potem je tu golaž, pašta-šuta itd. Jedi z mletim mesom pa niso
Brane Beguš.
nič kaj preveč zaželene, zato jih praviloma niti ne pripravljamo.
Pri sestavi jedilnikov sodelujem z vodjo kuhinje, kuharicami, mesarjem in še s kom, saj vsi vemo, da se vseh živil tudi na trgu ne dobi vedno. Kljub večkratnim zapletom pa pazimo, da se obroki- ponavljajo na približno 20 dni, vampi, ribe, njoki, pasulj itd., pa celo le enkrat mesečno.
Kakšne nepravilnosti opažaš, kakšne pripombe imaš na račun nas, abonentov?
Mislim, da večjih nepravilnosti ni, vseeno pa jih bom nekaj le navedel. Najprej moram kritizirati tiste, ki vzamejo po dva, tudi tri koščke kruha, pojedo pa le enega. In kje končata ostala dva? Seveda v pomijah, to pa je velika škoda. Nihče ne bo nobenemu ničesar rekel, če bo prišel po še en_ košček kruha, ko mu bo seveda zmanjkal.
Nekaterim res »jedo oči« in ne želodec! Čudimo se,tudi tistim, ki so lačni le takrat, ko so malice bojše. Takrat moramo pripraviti celih sto obrokov več. In nenazadnje, tudi dietni abonenti posegajo vse češče po rednih malicah, kaj potem pravi njihovo zdravje, pa res ne vem.
Za tokrat smo z vodjem delavske restavracije dovolj poklepetali. In ne bo odveč, če mu zaželimo, da bi imel tudi v naprej kar najmanj problemov pri nabavi potrebnih prehrambenih surovin, da bi se mu uresničile želje po razširitvi kuhinje in jedilnice ter da bi bila hrana še naprej kvalitetna in okusna.
Marko Rakušček
DO AVTOELEKTRIKA
V skladu vzajemne pomoči že blizu tri četrtine zaposlenih
Keramika bo začela graditi novo tovarno prihodnjega marca
Velikokrat v življenju smo že prišli v stisko, največkrat v denarno. Kje dobiti kupček denarja za nakup te ali one stvari, za odplačilo tega ali onega nepredvidenega dolga. Ena izmed »rešilnih bitk« je tudi sklad vzajemne pomoči, organiziran v delovnih organizacijah. V novogoriški Iskri Avtoelektriki delujeta sklad že od začetka leta 1970, torej že polnih, uspešnih 13 let. Že od vsega začetka je vladalo veliko zanimanje za vpis v sklad, danes pa je to število že zelo veliko, kar 70 odstotkov vseh zaposlenih je včlanjenih v to humano ustanovo, če jo lahko tako imenujemo. (Omenjeni podatki obravnavajo zaposlene v TOZD in DSSS s sedežem v Šempetru, skupaj s tovarno odlitkov Komen).
Seveda je prav zaradi tako velikega članstva prihajalo v blagajni vzajemne pomoči večkrat do določenih težav, povpraševanje po brezobfčstnem posojilu je bilo med člani sklada večje, kot je bilo razpoložljivih denarnih sredstev v blagajni. Takšne pogoste primere je reševala posebna komisija, ki je po lastni presoji in pravilniku dodelila višino zneska in prednost posameznih prosilcev. Tak način razporeditve prosilcev in dodelitve zaprošene pomoči pa ni bil najprimernejši, zato je bilo nujno potrebno pripraviti nov, ustreznejši pravilnik, ki naj bi pravilneje razdelil razpoložljiva denarna sredstva.
V Avtoelektriki so tako pripravili nov pravilnik, ki gaje sprejel občni zbor članov vzajemne pomoči. V njem je več novosti, ki bodo vsekakor botrovale ustreznejši razporeditvi razpoložljivih sredstev prosilcem. Tudi višina člana-
rine se je iz sedanjih 60 dinarjev zvišala s tem mesecem na 100 dinarjev in se bo vsako leto spreminjala glede na višino povprečnega osebnega dohodka v delovni organizaciji. S 1. januarjem prihodnjega leta naj bi se tudi znesek posojila povečal. (V zadnjem času je znašalo posojilo šest tisoč dinarjev, v izjemnih primerih 10.000). V primeru, da bi koga doletela hujša elementarna nesreča, hujša bolezen člana ali ožjega družinskega člana, smrt v družini ali odhod v zdravilišče, pa bo s 1. 1. lahko dobil še višji znesek, če bo dovolj sredstev v skladu. Pravico do ponovnega posojila ima vsak član po poteku treh mesecev od vračila zadnjega posojila, brezobrestno posojilo pa je treba vrniti v desetih zaporednih mesečnih obro- . kih.
Odbor sklada vzajemne pomoči tako upravičeno pričakuje odziv za vpis tudi preostalih 30 odstotkov zaposlenih. Ob vpisu je treba odšteti le 30 din za vpisnino, po preteku šestih mesecev pa imajo tudi novi člani že možnost koristiti brezobrestno posojilo. Seveda odziv bo, saj mesečno članarino 100 din lahko dvigne vsakdo in kadarkoli, saj so ta sredstva last vsakega člana. In ne le zaradi tega, nihče namreč ne ve, tudi če. je danes dobro »denarno stoječ«, kdaj bo prišel v nepredvidene denarne težave (seveda tega nikomur ne želimo) in kdaj bo rabil brezobrestno posojilo Iskrinega sklada blagajne vzajemne pomoči.
Naj bo ta prikaz obenem tudi poziv za vpis vsem tistim, ki radi pomagate — danes drugim, prihodnjič drugi vam!
Marko Rakušček
Iskrina tovarna tehnične keramike, ki deluje, v okviru delovne organizacije Elementi, bo na pomlad prihodnje leto začela graditi novo tovarno in sicer na Iskrinem kompleksu v Stegnah v Ljubljani.
Tovarno bodo začeli graditi meseca marca. Računajo, da bodo dela končana v manj kot letu dni in da bodo s proizvodnjo lahko začeli že spomladi leta 1985. Celotna investicija bo veljala 370 milijonov dinarjev. V novem objektu bo 1400 kv. m površin. Oprema bo skoraj izključno domača, v tujini so naročili le stiskalnice, in sicer v Belgiji.
Bralci našega tednika in pa seveda vsi tisti, ki dobro poznajo vižmarski kolektiv Keramike, vedo v kakšnih razmerah delajo zdaj. V zvezi z investicijo je treba takoj povedati, da jih ne bo rešila le prostorskega problema, pa tudi že zdavnaj odsluženih strojev, ki bodo vsaj nekateri izmed njih, končno le romali na odpad, pač pa je treba omeniti tudi to, da je naložba izvozno usmerjena. Posredrio ali neposredno bodo na tuja tržišča prodali kar polovico svoje bodoče proizvodnje: veliko keramičnih teles je vgrajenih v končne izdelke drugih Iskrinih tovarn (izvoznic), ali pa je Keramika samostojen izvoznik. Dr
To je pravzaprav zgodovinski posnetek iz TOZD Keramika v Vižmarjih, saj izvira iz l. 1960 je pa z njega dobro vidno, v kako tesnih in nefunkcionalnih delovnih prostorih vsa ta leta teče proizvodnja. Nova tovarna bo končno le omogočila boljše delovne pogoje.
Knjige si tudi izposojamo!
Knjižnica, kakršna- je centralna Iskrina knjižnica, je gotovo pomembno stičišče razvojno raziskovalnih poti in pretoka ter ohranjanja informacij znanja. Prav zato smo se s prošnjo za pomenek tokrat obrnili na Alešo Kristan, vodjo centralne Iskrine knjižnice, ki deluje v INDOK centru, DO ZORIN, ki nam je že uvodu povedala:
Centralna knjižnica Iskre skrbi za celotno nabavo, evidenco in izposojo strokovne literature s področja elektrotehnike, elektronike, računalništva, telekomunikacij, organizacije proizvodnje ipd. Knjižnica ureja tudi publicistično dejavnost Iskrašev referalna dejavnost. Poleg centralne knjižnice na Tržaški cesti imamo namreč še priročne knjižnice v Kranju, PPC in v" Stegnah. Te izpostave smo organizirali zato, da bi se čim bolj približali uporabnikom. Iskra je namreč prevelika, da bi vse to zmogli iz centralne knjižnice.
Za potrebe celotne Iskre je gotovo knjižni fond kar obsežen?
Vsekakor. Celotni knjižni fond obsega kar 25.000 enot knjig, naročenih pa imamo za zdaj 480 naslovov (serijskih revij).
Glede na to, da je število naročenih enot tako veliko, je gotovo, pomembna nabava literature. Ali nam o tem lahko poveste kaj več?
Nabava sicer poteka po letnem planu in naročamo okoli 800 — 900 naslovov monografij — vsaj tako je bilo letos in 480 naslovov revij, kot sem že omenila. Poleg tega pa knjižnica nabavlja iz Anglije tudi fotokopije člankov in referatov iz simpozijskih materialov, iz revij in drugih publikacij, ki jih v SRS in v Jugoslaviji ni. Te fotokopije naročamo kar s teleksom in jih prejmemo na leto okoli 1000. To pomeni, da so tudi te fotokopije plačane z deviznimi sredstvi.
Hkrati pa med nabavo strokovne literature sodi tudi nabava magnetnih trakov INSPEC ABC in ISMEC za področje elektrotehnike in elektronike ter strojništva.«
Za nabavo literature je potrebna selekcija le-te. Kdo dela izbor?
Nabava poteka v glavnem po izboru strokovnjakov samih s tem, da se vsa naročila za nabavo strokovne literature zbirajo v strokovni knjižnici. Izbira pa poteka iz različnih virov (referenc) ter drugih načinov informacij, ki jih posreduje knjižnica.
Pri tako obsežnem številu naročenih enot gre gotovo v dokajšnji meri tudi za tujo literaturo. Kako jo nabavljate sedaj, ko vemo, da se celo proizvodne organizacije združenega dela srečujejo z težavami glede deviznega pokritja?
Seveda, to je problem tudi za nas. Zato poskušamo najprej skoordinirati nabavo tuje strokovne literature. To koordinacijo vodi Centralna tehniška knjižnica tako, da skrbi, da sorodne institucije in delovne organizacije ne podvajajo naročil istih publikacij. Tak način dela omogoča racionalno trošenje deviznih sredstev. Pri teh naročilih gre za nabavo iz republiških združenih sredstev in ne iz lastnih.
Večino knjig smo tako nabavili iz lastnih sredstev deviznega porekla, ki so nam jih odstopile delovne organizacije v Iskri. Največ razumevanja za naše potrebe kaže DO Center za elek-trooptiko, ki letos ni niti zahteval, niti tega, da bi pri dinarski poravnavi INDOK center nadoknadil znesek za stimulacijo. Manjše zneske so prispevale tudi druge delovne organizacije, vendar se te druge tej stimulaciji niso odpovedale. Nekatere naše organizacije pa niso prispevale ničesar.«
Iz tega torej lahko razumemo, da problemov ne manjka. Ali pa vseeno menite, da ste nabavili.
kljub takim zoženjem, vsaj najnujnejšo strokovno literaturo?
Kljub težki situaciji smo z nabavo še zadovoljni, zlasti še, kar zadeva serijske publikacije. Te dobivamo skoraj neokrnjeno in kaže, da bo tudi vnaprej tako, saj je del republiških sredstev za to že zagotovljen. Ostali del naročil pa bomo seveda spet morali poravnati iz lastnih sredstev.
Vse kaže, da tudi vi, pri vašem delu, iščete notranje rezerve?
Res je tako. Predno namreč gremo v nabavo katerekoli publikacije, poiščemo vse možnosti znotraj Slovenije in Jugoslavije — pri tem gre za tki; medknjiž-ničnino izposojo. Prav na tem področju izredno dobro sodelujemo s Centralno tehniško knjižnico, s knjižnicami fakultet, PTT knjižnico, VTI iz Beograda, itd.
Prek Centralne tehniške knjižnice si marsikatero tujo knjigo izposodimo iz inozemstva in s tem privarčujemo nekaj deviznih sredstev. Veliko imamo naročil za simpozijske materiale, ki prinašajo najnovejše dosežke s področij, ki jih pokriva Iskra • Hkrati pa vemo, da se veliko strokovnjakov udeležuje konferenc v inozemstvu, in da s seboj prinašajo take materiale, publikacije (vezane na simpozij ali konferenco), ki nemalokrat končajo, ali v zelo ozkem krogu, strokovnjakov, ali pa preprosto v predalih. Oblem pa iste materiale knjižnica na željo mnogih nabavlja za draga devizna sredstva. Vendar iz tega začaranega kroga kar ne znamo. Pogosto smo že apelirali, naj bi nam tak material odstopili samoV evidentiranje, odziv pa je izredno majhen.
Tudi pri revijah smo včasih ravnali bolj sproščeno. Nekatere bolj. frekventne" smo naročali celo v dveh do treh izvodih, sedaj pa so zreducirani le na en sam izvod, ali pa so celo črtane in na-domeščane z novimi naslovi.
Ali se je uporabnikom najnovejša literatura dovolj dostojna.
»Da. Poleg čitalnic pošiljamo revije v kroženje. Zaradi prepočasnega kroženja pa zato marsikdo dobi revijo na vpogled šele, ko je stara že več mesecev. Zato smo se odločili, da bomo zmanjšali število revij v kroženju na najmanjše. Težava je namreč v tem, da je težko izdelati fotokopijo, če revije ni v knjižnici.
Kdo so torej vaši uporabniki?
Strokovnjaki Iskre in tudi drugi Iskraši naši štipendisti pa tudi drugi uporabniki. Iskra svoje publikacije posoja namreč tudi tujim knjižnicam. V tem pogledu smo zelo široki, vendar to seveda še bolj obremenjuje naše delavce, čeprav so že tako prezaposleni.«
Kako torej lahko uporabnik naroči pri vas neko strokovno literaturo?
»Enostavno. Eden izmed načinov je, da pošlje naročilnico z natančnim bibliografskim opisom knjige ali revije, računalniški izpis ipd., naša naloga pa je, da po vseh virih poiščemo to lite-ratiro in mu jo kar najhitreje dostavimo.
M.O.
S KNJIŽNE POUCE
lei**!#*
h precej stara in ni s tokratnega pohoda, kar pa sploh ni pomembno, kajti ffje vedno enako —prijetno. V poročilu s prihodnjega pohoda pa bomo morda objavili fotografijo s tokratnega pohoda.
hod odreda »99d« na Medvednico
[finski pohodni odred 99-d, širše pred-(pe najbrž zdaj niti ni več potrebno,
(!uie svojo dejavnost, še več, celo razši-jč-Spomladi smo namreč v svoje vrste j * pohodno brigado mladincev RTV ■ ki so se tokrat oddolžili s pripravo t a 'ta Zagrebačko goro, sicer priljub-'tietniško točko vseh Zagrebčanov.
) takega pač, kot je na primer za Ljubije Rožnik ali še bolje Šmarna gora.
,1 at> je bil to prvi pohod prek meja naše ^ 'ke in zagotovo je navdušil vse udele-
1'lustracijo morda najprej oris poti in Jauten. Zbralo se nas je 53, tokrat-ob 0 skromnejšem zastopstvu članov I, e RTV Ljubljana, vendar so našo čast ,zagrebški pohodniki, ki kot četa v ok-I ^gade RTV delujejo od spomladi. Da tovoril, kje smo se zbrali in kako poto-J-agreb, kajti jasno je, da nismo šli peš bi naj povem, kako se je začel sam
fPoleg ohranjanja tradicij partizanskih . ,'c obujamo tudi spomine na slavne !,ke iz naše polpretekle zgodovine, smo j 1 obiskali spomenik v čast prvega na-j togrebških Skojevcev na ustaško vo-kamor smo položili venec, zatem pa j|lr‘insko znamenje ob napadu zagrcb-egalcev na osrednjo pošto, kar je bila njtoa diverzi ja -1/. Zagrebu.
.eleni mladife"Ke/a pohodnega odreda toebškem radkj&jc bil nadvse slovesen.
^ toravnem nafi#oru sedanjega direk-Jadia nam je spregovoril nekdanji di-■ 'n udeleženec narodnoosvobodilnega i, je povedal mnogo zanimivega o ra-Z:igrebške radijske postaje, predvsem
v obdobju med fašistično okupacijo.
Toliko torej o našem krajšem postanku v Zagrebu, odkoder smo zatem odšli na našo končno točko, Zagrebačko goro. Organizatorji pohoda so se potrudili in pripravili prenočišče v planinskem domu Runolist, za kar jim gre seveda pohvala.
No, da se ne bi kdo od same hvale prevzel, naj rajši povem, kako so se stvari odvijale po našem prihodu v »bazno taborišče«. Tradicionalni kviz o dejavnosti partizanskih delavnic, ki mu vsakokrat dodamo nekaj vprašanj iz zgodovinskih dogodkov v kraju, kjer je pohod, je tudi tokrat uspel. Zmagovalci niso pomembni, ker naj bi bila to v prvi vrsti ura zgodovine pa vendarle, zmagali so mladinci Iskre pred PTT in RTV Zagreb.
Družabni večer je minil v skladu z našim energetskim položajem, v temi. Pa z"ato ni bilo nič manj veselo, morda so se nekateri celo bolj sprostili kot sicer. Dopoldne naslednjega dne smo obiskali še oddajnik Sljeme in to bi bilo pravzaprav tudi vse, kar je prinesel tokratni, letošnji zadnji pohod.
Za konec morca le še, da smo vsi zadovoljni z udeležbo mladincev Iskre in PTT na zadnjih pohodih, v brigadi RTV pa, kol kaže, nekaj škriplje. Le tako si lahko razlagam, da sva bila na sedanjem pohodu le dva iz te brigade, če ne štejem Zagrebčanov, ki pa so zdaj samostojna četa, čeprav v okviru ljubljanske brigade RTV.
Že prihodnje leto pa bo in mora biti bolje, kajti MPO 99-d ima tolikšno tradicijo in svetlo preteklost, da ga takšne manjše slabostr ne morejo ustaviti na njegovi splošno družbeno priznani poti.
KOMANDANT BRIGADE RTV Rudi Medved
^ elektromotorji, Železniki
Ustava del dveh 'ihitoijskih slikarjev
21. decembra, smo v prostorih Tovarne elektromotorjev in go-i aparatov v Železnikih prisostvovali privlačnemu kulturnemu — otvoritvi samostojne razstave likovnih del dveh slikarjev — ama-‘erjev. LOJZE TARFILA in JOŽE GOSTINČAR, oba delavca te temeljne organizacije in aktivna člana likovne skupine »Iskra Železniki«, sta razsta-vila prvi devet in drugi pet olj, ob otvoritvi pa sta sodelovala tudi ljubiteljska glasbenika kitarista iz te tovarne, zakonca Irena in France Čufer.
to/ovalna rdeča nit ob otvoritvi so ^c'tacije, ki jih je doživeto pripra-oelavec nastopajočih Marjan Kej-^tvoritveni govor, ki ga je pripravil
ustni zgodovinar Andrej Pavlo-jPa je prebral predsednik osnovne J^lne organizacije Tovarne elek-Jjtorjev Janez Hostnik. Celotno !Jhev so torej pripravili domači j^toki, ki pa se jim pozna, da po-r e Prireditve večkrat pripravljajo
Jože Gostinčar.
predstavila na tokratni razstavi (ki pomeni nekakšen uvod v skupinsko razstavo likovnikov omenjene skupine ob dnevu republike) predstavljajo pretežno krajine s prevladujočimi močnimi, težkimi barvami in kontrasti.
SF
^ s° namreč nastopali zanesljivo, z p°ni za kvalitetno interpretacijo. J.a> ki jih razstavljata Tarftla in ^ar (prvi se s slikanjem ukvarja let, drugi pa je vzel v roke Sj 'n barve prvič pred nekaj meseci), . v marsičem podobna. To niti ni ,|.nptljivo, saj sta slikarja dobra pri-Jain tudi slikata največkrat skupaj. Pa priznata, da ima pri njunem toju velik vpliv mentor skupine ijkov »Iskra Železniki«, akadem-Janez Hafner. Olja, ki sta jih
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem in sodelavkam v TOZD TSD — stružni avtomati prav lepo zahvaljujem za lepa darila in prisrčne besede.
Vsem želim še naprej veliko delovnih uspehov in osebne sreče
Alojz Jeraj.
;Rv
h/© Pirkovič:
SVOBODNA REPUBLIKA POD GORJANCI
Sleherne kronike, in če so le-te napisane živo in literarno, so po svoje izredno zanimivo in privlačno branje. Toše zlasti velja za zgodovinsko—memoarno delo Iva Pirkoviča »Svobodna republika pod Gorjanci«, v kateri nam avtor ze(o nadrobno, dokumentirano in po osebnem spominu, hkrati pa dramatično in napeto pripoveduje o dogajanjih in dogodkih na malem koščku naše zemlje pod Gorjanci, o zgodovini tako imenovane »svobodne republike pod Gorjanci« v letih 1941 in 1942. Nekje je o fenomenu »svobodne republike« Pirkovič zapisal v svoji knjigi:
»Neko uradno italijansko poročilo že 20. junija govori o uporniških »lokalnih republikah«. Tega presenetljivega pojava sredi fašistično nacistične »nezavzetne evropske trdnjave« ni doslej, če sem prav poučen, še nihče natanko opredelil niti katero od »svobodnih republik« z vsemi njenimi ustanovami zahtevnim zgodovinarjem zadovoljivo opisal. Zato sem »Svobodni republiki pod Gorjanci «kot posebno razviti posvetil posebno pozornost. Njene politično upravne ustanove so včasih prav presenetljive. Naj omenim, na primer, graničarske straže na njenih teritorialnih mejah; vojaško in civilno sodstvo; zdravstvo v vojski in redni pregledi civilnega prebivalstva po rn.-eljih; domača in mednarodna poštna služba; plačana javna dela pri melioraciji močvirnih K ozari j; socialno skrbstvo, ki je segalo vse do nepreskrbljenih siromakov celo v okupiranih mestih; banka z vlogami na hranilnih knjižicah; javna občila kot radijske oddaje in tisk; usnjarska in mesno predelovalna industrija itd.«
Seveda pa Pirkovič ni ostal samo pri zgoraj naštetih fenomenih te »republike«, saj je hkrati z njo segel tudi v širši prostor in zgodovino našega narodnoosvobodilnega gibanja, ki je od leta 1941. nenehno beležilo vzpon in polet tako v vojaški organiziranosti in nastajanju partizanskih odredov in brigad kot v oblikovanju organov ljudske oblasti na vseh ravneh. Čeprav je v ospredju njegovega pisanja kronika dogajanj na prostoru pod Gorjanci, nam vendar ta miniaturna podoba tega časa in območja nudi s številnimi nastopajočimi akterji, vse pa podprto z dokumenti obeh strani, prepričljivo podobo nekega časa in dogajanja, ki mu danes pravimo preprosto zgodovina našega narodnoosvobodilnega boja.
Čeprav lokalno, nam Pirkovičevo pisanje vseeno nudi hkrati tudi širši, celovitejši vpogled v dve leti našega boja, saj je »svobodna republika pod Gorjanci« ležala na pomembnem območju in niso zastonj sevni-škemu ge slapu naložili, naj preseka tod povezovanje' gorjanskega in žumberškega osvobodilnega upora, saj so tako gestapovci že od zgodnje pomladi 1942. preplavljali teren gorjanskega bataljona s svojimi agenti. Načrte, kako obkoliti Gorjance in zatreti njihovo vstajo, je že v začetku maja 1942. prinesel iz Sevnice skozi Gorjanski bataljon v belogardistično postojanko Milovan Zelen.	,
In šele v tej luči lahko razumemo, zakaj so postali eno najbolj vročih bojišč slovenske osvobodilne vstaje prav Gorjanci. In vse te boje nam podrobno opisuje avtor, kajti ne-pozasebnega spomina je vredno junaštvo Gorjanskega bataljona, domačih kmečkih proletarcev, ki so pogumno in zmagovito branili svobodo občutljivega ozemlja na tromeji dveh mogočnih imperijev tedanjega časa, Nemčije in Italije ter njunega ustašega satelita. Pirkovičevo knjigo je izdala založba »Borec« v opremi Cvete Stepančiče-ve.
D.Ž.
Dopisujte v naše glasilo
ZAHVALE
/z tujega strokovnega tiska
Nazaj v domove
Mikroelektronski Upi ustvarjajo možnosti, ki se nam danes še zdijo kot prispodobe v znanstveno—fantastičnih filmih. Primer: Oče sedi doma za mikroračunalnikom in opravlja svoje vsakodnevno delo za službo. Domače delo na daljavo —tako trdijo ameriške raziskave —bo že leta 2.000 obsegalo 40% vseh ameriških zaposlitev. Toda mikroračunalnik ni na voljo samo za očeta. Uporablja ga tudi mati pri dnevnih ali tedenskih nakupih. Živila in sploh vse potrebščine bodo dostavljali-na domove, banke pa bodo prek žiro računov plačevale račune. Tudi otroci ne hodijo več v šolo. Izobražujejo se doma ob zaslonih računalnikov in opravljajo tudi vse učne programe.
Za sedaj je gotovo le to, da bo glede ljubezni še vse po starem.
Neonska svetloba s sončnimi celicami
Izdelali so prvo neonsko žarnico, ki dobiva električno energijo prek sončnih celic. Sistem črpa električno energijo neposredno iz celic, ali pa posredno prek akumulatorjev, možno pa je tudi napajanje prek električnega omrežja. Dva, na straneh aparata nahajajoča se solarna generatorja, je možno poljubno nagibati. Sončne celice pridobe pri maksimalnem nagibu in seveda sončnem vremenu približno 250 mA-14 V na uro. S to energijo napajajo visoko zmogljivi kloridni akumulator z zmogljivostjo 2,5 Ah-10 V. Neonska cev porabi približno 7 vatov, kar omogoča ob celodnevnem obsevanju sonca 3 do 4 ure neonske razsvetljave.
Sodelovanje pri razvoju
Nizozemski Philips s svojo podružnico Vulvo, kjer izdelujejo aktivne in pasivne elemente, je sklenil pogodbo z zahodnonemško družbo Siemens o dolgoročnem sodelovanju pri raziskavah in razvoju. Ker veljata obe firmi za največji evropski proizvajalki polprevodnikov, sta se dogovorili predvsem za sodelovanje pri odkrivanju novih pol-prevodniških snovi, osnov pri mikroelektroniki, reševanju nalog pri submikrotehnolo-giji in seveda tudi računalništvu zlasti govornih raziskav.
V	obeh osrednjih raziskovalnih in razvojnih laboratorijih bo sprva delalo 50 znanstvenikov. Pri raziskovanju posameznih nalog ali poglabljanju ozko specializiranih področij se bo sodelovanje razširilo. Siemens zaposluje sedaj pri raziskavah in razvoju približno 30 tisoč sodelavcev, Philips pa približno 24 tisoč.
Elektronski strokovnjaki
V	treh do štirih letih —tako poroča A inerican, Electronics Association —bo diplomiralo v ZDA približno 70 tisoč sedanjih študentov na tehničnih visokih šolah iz elektronike in računalništva. V istem ■'asu pa bo ameriška elektronska industrija potrebovala 200 tisoč novih znanstvenih in raziskovalnih moči. K temu številu bo potrebno dodati še tisoče drugih, ki jih bo potrebovala proizvodnja električne energije, obrambna industrija in številna majhna zasebna podjetja.
Plače bodo naraščale še naprej. Danes dobi novopečeni diplomant tehnične visoke šole več kot 20 tisoč dolarjev na leto. Po nekaj mesecih praktičnega dela mu firma poviša dohodek na 30 tisoč dolarjev.
Izkušenemu inženirju z večletno prakso ponujajo v..a podjetja 100 tisoč dolarjev na leto, včasih celo več. Toda to še ni vse. Posebni posredniki »lovijo« vrhunske strokovnjake p n podjetjih in jim ponujajo mimo visokih prejemkov tudi druge ugodnosti, avtomobile, socialno zavarovanje. V ZDA zato ni nič čudnega menjava zaposlitev. Strokovnjaki pa se ne selijo vedno zaradi denarja, marveč zato, ker trde, da niso pri sedanjem delu dovolj upoštevani in da bodo v novem podjetju lažje in hitreje uresničevali svoje ideje in dobili zanje tudi ustrezno priznanje.
Dve tableti urana zadostujeta
Primerjava atomske energije s klasičnimi kaže naslednjo sliko: celotno gospodinjstvo s poprečno štirimi člani potrebuje v enem letu za gospodinjstvo toliko električne energije, kot jo pridobe v elektrarnah z eno tono kurilnega olja, ali štirimi tonami rjavega premoga. Isto količino električne energije dajeta samo dve tabletki urana, ki tehtata po 5 gr. Letna poraba termocentrale z močjo 1300 M V za oskrbovanje velikih mest, kot sta Hamburg ali Miinchen z električno energijo znaša 3 milijone ton premoga, ali alternativnih samo 3 7 ton urana. Primerjava transportnih stroškov za gorivo se bo še vnaprej vedno prevesila v prid jedrske energije.
Zakaj smo leni
Mnogi ljudje trpe od lastnosti, kot so lenoba, nedisciplina, nesposobnosti, da organizirajo delo v določenem času in nagnjenju, da vsako delo odlašajo.
Posameznikom, ki so nagnjeni k tem lastnostim, pravimo odlašavci. Namesto da bi delo opravili v ponedeljek, ga odlagajo in narede šele v petek, ob seveda veliki naglici in ' temu ustrezno površno. So takšni ljudje leni?
Raziskave kroničnih odlašalcev na kalifornijski univerzi so pokazale, da je to zelo zamotan psihološki problem, ki se ga ne da ozdraviti s preprostimi metodami. Odlašanje z delom ne temelji na neznanju kako pametno izkoristiti čas. Dejansko je to grda navada, ki odseva notranji konflikt.
Odlašalci — tako kaže analiza — so zelo nezanesljive osebe. Njihov občutek lastne vrednosti se spreminja odvisno od tega, kaj se z njimi dogaja. Svojo vrednost cesto poistovetijo z uspehom. Odlašanje z delom je njihova obramba osebnosti, ki daje občutek lastnega spoštovanja.
Molekularna vezja
Celotna raziskovalno-razvojna generacija računalniških strokovnjakov že sanjari o napravi, ki bi imela več stikalnih elementov, kot jih imajo človeški možgani in bi bila hkrati tudi manjša po obsegu. Tako bi vsak stikalni element obsegal eno samo molekulo iz do sedaj še neznane snovi, ki pa bi bila tisočkrat manjša od današnjega tranzistorja in tako še manjša od možganske celice. Izdelali bi lahko računalnik z obsegom ]()18 celic na cm2 —ob primerjavi, da imajo celotni človeški možgani 10^ živčnih celic.
Prvi, res da skromni korak pri teh raziskavah je že storjen z uporabo porfirin molekule, ki je neke vrste beljakovina. Le-ta ima lastnost, da se veže z mnogimi kovinami, v človeškem telesu pa sodeluje v rdečih krvnih telescih s tem, da prenaša v hemoglobinu kisik. Porfirin molekula lahko deluje kot stikalo na principu »tune! efekta«.
Zbral, prevedel in uredil Marjan Kralj
Ob izgubi dragega
MARJANA ŠMAJCA
se iskreno zahvaljujem IO sindikata Merilnih naprav in sodelavcem finomehanične delavnice za denarno pomoč in venec.
Iskrena hvala tovarišu Pokornu za poslovilne besede
Martina Toporiš.
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE TIŠLER
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz oddelka za družbene zadeve ATS Kibernetika in prijateljem, sindikalni organizaciji Kibernetika za denarno pomoč, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Marija Zevnik.
Ob smrti moje drage mame
JOŽEFE DOLINŠEK
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DO Iskra — Avtomatika—TOZD Naprave za energetiko za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti
hčerka Darinka Dolinšek.
Prometna ureditev Iskrinega industrijskega kompleksa v Stegnah
Izgradnja severne mestne obvoznice v Ljubljani je v letošnjem letu močno poslabšala že tako slabo prometno povezavo industrijskega kompleksa Iskra Stegne z osnovnim cestnim omrežjem. Investitor, oz. izvajalec del, je v prvi fazi zagotovil provizorični, vendar neustrezni dostop na industrijski kompleks. Na intervencijo DO Iskra ISE je bil predviden dostop korigiran ter vsaj minimalno usposobljen za osebni, avtobusni in tovorni prevoz.
Prav tako je bil na intervencijo Iskra ISE zgrajen začasni podhod pod železniško progo ob bivši stegenski cesti. Zaradi pomanjkanja sredstev je bila, v okviru izgradnje obvoznice predvidena povezava industijskega kompleksa Iskre z ostalim cestnim omrežjem le preko nadvoza Korotanske ceste. Kakršenkoli dostop oziroma izstop iz obvoznice pri Iskri v prvi fazi izgradnje obvoznice ni bil predviden. Takoj, ko je bila Iskra ISE o omenjeni odločitvi obveščena je ostro reagirala ter po večkratnih intervencijah dosegla, da se bo že v prvi fazi izgradnje obvoznice direktno priključilo Iskrino servisno cesto na obvoznico (v smeri proti Viču oz. Kranju) ki naj bi poleg nasprotnega izvoza na Djakovičevo cesto omogočil kaj minimalno povezavo industrijskega
kompleksa z obvoznico. Vzporedno z omenjenimi aktivnostmi so pričeli z pripravljalnimi deli za izgradnjo podhoda pod železniško progo na relaciji podaljšek Devove ulice ter DO Mikroelektronike oz., DO Magneti. Med drugim je bil urejen tudi pomožni dostop na kompleks z ulice Jožeta Jame — IMF.
Z dokončanjem severne obvoznice (najkasneje do leta 1983) bo prometna povezava industrijskega kompleksa urejena takole:
—	izhod s kompleksa:
1. z industrijskega kompleksa- v smer Kranj, Vič—Brezovica:
—- priključek Iskre na obvoznico z izvozom na Celovško cesto ali:
—	ob železnici za IMF na ulici Jožeta
tUD. X0f.PL.Eto ISKRA STE6UČ P8CKETM PRIKUVCEK
11 eevetihcE
8 «f»0ViKKI
Potrebe po sodelavcih
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka.
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, E-11, telefon 324-061, int. 21-25.
vabi sodelavce za delo v novi, moderni tovarni integriranih vezij
1.	) Tehnike in laborante kemične stroke
2.	) Tehnike elektro stroke
3.	) Vse ostale, ki jih zanima delo v proizvodnji integriranih vezij
MOŽNOSTI ZAPOSLITVE:
1.	) Tehnik v oddelku difuzije
2.	) Tehnik v oddelku za testiranje
3.	) Operater v oddelku za maskiranje, tenke plasti in testiranje
Za navedena dela in naloge se ne zahtevajo posebne delovne izkušnje (lahko začetnik).
S kandidati sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Delo je dvoizmensko.
Še posebej vabimo sodelavce, ki jim ustreza delo samo v drugi izmeni.
Delavcem nudimo strokovno pomoč, usposabljanje in možnost napredovanja; Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovska služba ISKRE DO Mikroelektronike — v ust., Ljubljana, Stegne 15 d, 15 dni po objavi oglasa.
ISKRA DO Mikroelektronika — v ustanavljanju vabi k sodelovanju nove sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog:
Knjigovodja materiala, drobnega inventarja in obratovnega knjigovodstva
Pogoji:
—- srednješolska izobrazba ekonomske smeri —2-3 leta delovnih izkušenj
Knjigovodja saldakontov, izterjave in osnovnih sredstev
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba ekonomske smeri
—	2-3 leta delovnih izkušenj
Finančni rezultat
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba ekonomske smeri
—	2-3 leta delovnih izkušenj
Referent blagajniških poslov, potnih obračunov in fakturne knjige
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba ekonomske smeri
—	1-2 leti delovnih izkušenj
Administrator I
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba ekonomske ali administrativne'«meri
—	1-2 leti delovnih izkušenj, znanje strojepisja, pasivno znanje angleškega jezika S kandidati sklenemo delovno razmerje za nedoločne čas, s polnim delovnim časom
in 3-mesečnim poskusnim delom.
Delavcem nudimo strokovno pomoč usposabljanje in možnost napredovanja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovska služba ISKRE DO Mikroelektronike — v ust., Ljubljana, Stegne 15 d, 15 dni po objavi oglasa.
Jame na Celovško cesto (pomožni izhod),
2.	industrijskega kompleksa v smeri Ljubljana—Center:
—	po novi Stegenskicesti preko nadvoza na Korotansko, Djakovičevo in Celovško" cesto (ali Verovškovo in Titovo cesto);
3.	z industrijskega kompleksa v smer Črnuče, Tomačevo (Bežigrad)
—	preko nadvoza Korotanske in Djakovičeve ceste, do Verovškove ceste (Saveljske ceste) ter od tu na obvoznico oziroma Titovo cesto.
Vstop na industrijski kompleks bo možen:
1.	iz smeri Ljubljana—Center — preko Celovške, Djakovičeve in Korotanske ceste ali s Celovške ceste na obvoznico ter pri Iskri izstop z obvoznice na Djakovičevo ter preko Korotanske ceste na Kompleks;
2.	iz smeri Kranj — po Celovški cesti na obvoznico ter pri Iskri izstop na Djakovičevo cesto in po Korotanski cesti na kompleks, oziroma preko pomožnega vstopa — s Celovške ceste na ulico Jožeta Jame ter med železnico in IMF na kompleks;
3.	iz smeri Vič—Brezovica — po obvoznici preko izstopa pri Iskri na Djakovičevo in Korotansko cesto;
4.	iz smeri Črnuče—Tomačevo (Bežigrad) — po Verovškovi oziroma Saveljski cesti na Djakovičevo in Korotansko cesto ali z obvoznico izstop na Verovškovo ter pfeko Djakovičeve in Korotanske na industrijski kompleks Iskre.
Za prihod pešcev in kolesarjev na industrijski kompleks predstavlja največjo oviro železniška proga Ljubljana—Jesenice. Za pešce in kolesarje so predvideni naslednji vstopi na kompleks:
1.	prek Korotanske ceste ali z Goriške c. (c. Ljubljanskih brigad) skozi podhod ob obvoznici na kompleks;
2.	skozi podhod v podaljšku Devove ulice na relaciji DO Mikroelektronika, Magneti (pričetek gradnje);
3.	prek ul. Jožeta Jame ob IMF na industrijski kompleks Iskre;
Pri obeh podhodih so predvidena avtobusna postajališča.
Vse te prometne povezave so realni prikaz stanja, čeprav je v lokacijski dokumentaciji obvoznice predvidena obojestranska priključitev industrijskega kompleksa Iskre na obvoznico, ki pa je zaradi pomanjkanja sredstev odpadla, oziroma je bila prenešena v časovno odmaknjeno II. fazo.
Dvajset let kegljaškega krožka
Leto dni po otvoritvi obrata proizvodnje usmerniških naprav v Novem mestu se je skupina delavcev, ki so se s kegljaškim športom srečali že med usposabljanjem v Kranju, odločila za ustanovitev kegljaškega krožka Iskra.
Cotič Franc (predsednik), Kastelic Janez (tehnični) in Šimunovič Štefan (blagajnik) so vrsto let vodili kegljaški krožek. Ker je bilo med člani takrat majhnega kolektiva premalo privržencev tega športa, je bil krožek v začetku odprtega tipa. Vedeti moramo, da je krožek deloval na principu samofi-nanciranja, saj so člani s članarino financirali uporabo kegljišča »Pri Vrhovniku«, prav tako pa so sami nosili stroške prevozov in tekmovanj. Pred 10 leti "je članarina znašala še 4000 dinarjev. V tistem času pa je pričel v družbi in kolektivu pihati drugačen veter. -
Športu in rekreaciji delavcev se je pričel dajati večji pomen in tako so kegljači prišli do dresov, tenerk in copat. Sindikat je pričel financirati kegljišče pa tudi sredstva za nastope na raznih tekmovanjih so se našla. Vse to je ugodno vplivalo tudi na rezultate. Tako ekipa kot posamezniki so dosegali v času delovanja krožka vedno lepe športne rezultate, tako v občinskem merilu kot na Iskrinih igrah. Sedaj imamo že drugega kegljača v ekipi Novega mesta, prav tako pa tudi dve kegljači ci.
Ob 20-letnici je kegljaški krožek organiziral tekmovanje v borbenih igrah (10 tekmovalcev po 3 lučaje 8 setov). Na žalost niso sodelovale vse ekipe KD Novo mesto (zaradi delovnih sobot). Od zunanjih vabljenih se je tekmovanja udeležila ekipa Telemati-ke. Tekmovanje je potekalo v prijetnem razpoloženju na kegljišču doma JNA.
Zmagala je ekipa KK Novoteks s 561 keglji, sledili pa sta ekipi KK Borac s 558 in KK Iskra Napajanja s 549 podrtimi keglji. Zmagovalec je prejel pokal, vse ekipe spominska priznanja, člani ekip pa jubilejne značke.
Po končanem tekmovanju je bila še slavnostna seja kegljaškega krožka, kjer je predsednica OOZS Irena Artač podelila priznanja prizadevnim in dolgoletnim članom krožka. Škoda le, da je bila udeležba maloštevilna.	Avguštin Avbar
Izlet v neznano
Planinsko društvo Iskra bo organiziralo v soboto, 12. 11. 1983 še zadnji letošnji — izlet v neznano.
Dobili se bomo ob 6.15 pod uro na ljubljanski železniški postaji.
Izlet ne bo naporen, bo pa nekaj ur hoje. Obujte se planinsko in vremenu ustrezno.
Izlet bo vodila Breda Jančar, prijavite pa se pri Janezu Šilcu, tel. 574—363.
Časopisne novice
Vaško Perkovič, tajnik Splošnega združenja samostojnih obrtnikov je povedal, da ima pri nas malo gospodarstvo možnost na novo zaposliti celo 3,5 milijona delavce ^ če bi se razmere nekoliko spremenile. Kar 68% izdelkov od celotnega obsega uv0 poteka od malega gospodarstva v tujini. Za zgled, kako mora ravnati domača indu.s' ja, velja Iskra iz Kranja, ki prihrani letno milijon dolarjev. Releje, ki jih je je prej ^ povala od mednarodne družbe ITT, dobiva sedaj od obrtniške zadruge Elektrovod Ljubljane.
Predsednik Zveze društev izumiteljev Slovenije Jože Jan v mariborskem Večer ■ »Danes je v svetu odločilno znanje in ne kapital. Če ima nekdo tehnološko znanj -tudi z malega lahko naredi veliko, drugemu tudi veliko denarja nič ne pomeni. To bi ^
• lahko naučili iz lastne prakse, saj nam je uspelo izničiti milijarde dolarjev. Eden te meljnih vzrokov je v tem, da imamo celotno gospodarstvo naravnano na inflacijo m smo se vsi naučili »kuhati juho iz medveda, ki še hodi po Pohorju«. Investiramo in tr° širno iz pričakovanega dohodka. Iz tega tudi izvirajo pravice namesto obveznosti, za priden delavec ne velja dosti.«	,
Predsednik izvršnega sveta skupščine Slovenije s sodelavci se je pogovarjal s pre
sednikom poslovodnega odbora El Niš Ljubišo Igičem in predsednikom kolegijsk®^
poslovodnega odbora sozda Iskra Borisom Lasičem in njunimi sodelavci o dosežen rezultatih pri sodelovanju med obema pomembnima nosilcema razvoja elektronik6 računalništva v Jugoslaviji. V razgovoru so pozitivno ocenili dosedanje sodelovanje1 ugotovili, da so tudi v nadaljnjem razvoju interesi obeh organizacij na številnih p0^ dročjih skupni in da sta obe strani pripravljeni postopno oblikovati skupne progra pri razvoju in raziskavah v elektroniki in računalništvu. Mimo tega se zavzemata skupen nastop na domačem in na tujih tržiščih. Predstavniki obeh organizacij so gov° rili tudi o možnostih za razvoj skupne jugoslovanske aplikativne programske opret11 j za proizvodnjo perifernih enot, o kompatibilnih programih v'mikroelektroniki te možnih skupnih vlaganjih v proizvodnjo videorekorderjev. Podpisali bodo tudi spora zutn o delitvi dela v proizvodnji feritov — Delo, Ljubljana.
Novinar Dela Zdravko Štefančič se je' pogovarjal na sejmu Sodobne elektronike nekaterimi prominetnimi strokovnjaki elektrotehnike. Povzemamo besede Herma Vidmarja, našega sodelavca: »Razstavljeni dosežki naše elektronske industrije kaz<-jo, da zlasti tam, kjer raziskovalno in razvojno dejavnost uspešno vključujejo, kot gansko sestavino v proizvodnjo, uspešno lovijo korak z razvojem v svetu, z marsika rim razvojnim dosežkom pa se celo uvrščajo v svetovni vrh. Kot primer naj navede 30-kanalne multipleksne naprave, ki so temeljni kamen za gradnjo digitalnih telet0 ^
fred(
Sej
V
‘Hi ,
skih multipleksnih sistemov. Te so izdelane na docela novi zasnovi, z
konstruiranega in oblikovanega monolitnega vezja v napravi za kodiranje
uporaco upanje in dek001
jal"
ranje. Takšno vezje je eno izmed prvih v svetu in se zanj zanimajo mnogi proizval' ci, nemški Standard Elektronik Lorenz pa je pripravljen te naprave z monolitnim ve jem kupovati. Dosežkov bi lahko bilo več, če Jri zagotovili ustreznejše pogoje . uspešnejše in učinkovitejše razvojno in raziskovalno delo, začenši od literature in^ kov s svetom, hitre nabave potrebnih elementov za izdelavo prototipov, do sodob raziskovalne in merilne opreme «
Požar, ki je izbruhnil zgodaj zjutraj 4. oktobra, je upepelil manjše skladišče TOZ Signalno varnostnih naprav v Stegnah. Poleg skladišča je zgorelo nekaj ostrešja in z nanja aluminijasta stena sosednje pisarne. Vzrok požara še ni znan, škodo ceni]0 približno 200 tisoč dinarjev.	. y
Zbral in uredil Marjan
Tudi kranjski planinci v neznano
dn°
Letošnja planinska sezona se izteka. Planinci DO ISKRA iz Kranja jo bomo ura' zaključili z izletom v neznano, ki bo v soboto, 12. novembra.
Zbrali se bomo na običajnem mestu pred hotelom Creina ob 6.30 in se z avtobuse odpeljali prijetnim uricam naproti. Lahke in prijetne hoje po manj znanih, a uhojen poteh (TV) bo okrog 4 ure.	...
Če bo zelo slabo vreme, se bomo pa več kopali v pokritem bazenu in manj hodi ■ Zaključek bo seveda v gostinskem obratu, kjer se bomo okrepčali in poveselili. To h bo stalo 350 din.	,g
Število udeležencev bo omejeno, zato bo Volga Pajkova sprejemala prijave le ^ zasedbe avtobusa oz. do srede, 9. novembra (tel.: 2822). Za organizacijo in vods,v izleta bodo poskrbeli Metka in Jože Šparovec ter Milan Čelik.
Nasvidenje torej v soboto, 12. novembra ob pol sedmih pred Creino, v lahki plaihn ski opremi (z dežnikom in kopalkami v nahrbtniku).
Izlet bo v vsakem vremenu!
nel
;red
l$ki 'itn s
fc1
telitsl
ev. i
:||h št Jter
h Pl
'kor
'lili,
s
hifri 'o t-‘dsta hnal
ilte,
^ in sris I
i
iiskr »viti 'Užu lavce ‘dal, '»dar ji'in i°vn, /d 1
'iskr
Križanka za razvedrilo
nik, 61. palestinska boginja plodn°: vojne.
isti i«
VODORAVNO: 1. geometrijski lik, 8. rdeči planet, 12- nasprotje laži, 13. spoj, stik, 16. ženski pevski glas, 17. kraljevi namestnik pri starih Perzijcih, grozovitež (iz istih črk kot Patras), 19. gledališko prizorišče, 20. Nikola Tesla, 21. grška muza petja, 22. ime srbske pevke Lukič, 23. vodna pregrada, 25. posodica iz papirja ali testa za sladoled, 27. Srečko Kosovel, 28. ladja vlačilka, 30. vprežna priprava za na vrat, 33. naselje na otoku Krku, 34. telesna drža, 35. vrhovno papeško sodišče (iz istih črk kot Rato), 36. občutek velike etične, moralne vrednosti, 37. nekdanja papeževa krona, 39. član porote, 42. Rudolf Nurejev, 43. sedež, zadnjica, 44. ime srbskega prosvetitelja in jezikoslovca Karadžiča, 46.. Zabuhlina ali oteklina v tkivu, 49. spremljevalec boga Erosa, 50. kemijski znak za radij, 51. vzrok spremembe gibalnega stanja telesa, 52. velemesto v severni Italiji, 55. barva obraza, 56. slovenski književnik in politik (Etbin), 58. gozdno drevo, ki rodi ježice v katerih so užitni plodovi, 60. sirski predsed-
NAVPIČNO: L središče Gorenj5^ boksarska kategorija, 3. nemški rnesC^jvja filozof (Georg), 4. Dušan Novak, 5-mačka, 6. srbsko moško ime, 7. Pr'Pa0ce(li, j‘?n azijskega naroda, 8. sosednji črki v ao6,ijjCl
ef en°18
Is
sten
Par
Ptoi
100
IV
'ačt
»ten
9. koralni otok, 10. ime igralca 1
11. dvom, nezaupanje, 13. oblikovna ^ filma, 14. predstojnik samostana, 15-
poslopja, 18. ime francoskega filmske® . žiserja- Clairja, 24. kopitar iz rodu k0^ značilnimi temnimi progami, 25. ‘I . jj. naziv za jed, hrano, 26. kit ubijalec, san J .r) ca, 29. novozelandski domačin (iz istl j|, _ kot Amor), 30. račun v knjigovodstvu.^ P ^ brezbarven plin z močnim vonjem, 32- J '■ M. |( sklenjena skupina gor, 34. združba veGJJ22 . djetij, interesna skupnost, 36. kmečki^
sev,
Ife
V
»alr
Pod
dar, 37. »spremljevalec strele«, 38- j® 39, "'inji; dijske ministrske predsednice Gandn1' ..g sj-del kolodvora, 40. kraj, kjer voda ze^.fy
odira, 41. pustna šema v kožuhu, 43 kejše žensko ime, 45. ptica ujeda, 47. P° jina v Grčiji, Elida, 48. velika količina, j |,Clti( žina 53 nrtranvnha 5<1 Vnnina, 55. -V
Ih
;'fts
?čn
žina, 53. organ voha, 54. konica, 55-Poreču, 57. Tršar Drago, 59. kemijsk1 za tantal.
1	2	3	4	5	6	7				8	9	10	11
12								13	14				
16			X	17			18			X	19		
20		X	X	X	X	21				X	22		
23		24	X	25	26					X	X	X	27
	28		29						X	30	31	32	
		33						X	34				
		35				X	X	36					
37	38				X	39	40						41
42		X	X	X	43						X	44	
46		47	48	X	49				X	X	X	X	50
51				X	52				53	54	X	55	
56				57				58			59		
	60							61					
ifn
h,:..'
Msij
Te

»Na
»do,

[»iČt
.‘■s.
N,
hibt
*no<
5°n
kov
'»h k
‘lOd
"»ja i '»izv.
:;hoV "levi Nov la c
'Vitv
'Iti J
Serg
fSe
"»Isl
ltak(