Stev. 27.
Po zaplembi druga izdaja. "38B
V Ljubljani, 8. julija 1910.
L. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. jc pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10'— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja t>d petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Pisarna odseka za reformo ljudske šole.
Prosimo, da dotični tovariši in tovari-šice, ki nameravajo še izpolniti vprašalne pole, izpolnijo in jih vpošljejo zadnji čas do 20. t. m., ker dalje nečemo in ne smemo odlašati s splošnim delom. Strojna (Koroško). Banjaloka, Polzela pri Celju, Hrastnik, Lehen pri Bibnici, Metlika, Mozirje, š. v. na Gorici (Mozirje), Zagorje pri Št. Petru — zaželene pole in pojasnila smo poslali. Nekaj dopisov se je s pošto križalo. Ce ni v redu, prosimo obvestila! Ne pozabite izpolniti glave pri polah, ker iskanje šole in imen po zapisniku je nepotrebno in ne preveč prijetno delo, ki pomeni izgubo časa.
C. kr. vlada in inkvizicija na Kranjskem.
„V znamenju krščanske pravičnost: iz službenih ozirov."
Kri mučenikov, nedolžna kri preganjanih, žrtve šele so dvignile in utrdile idejo krščanstva. Ni bilo sile, ki bi tako močno vplivala na razvoj boja za katerokoli stvar, nego so to bile žrtve, ki so padle za idejo in ki je nanje z občudovanjem zrla množica sobojevnikov, da je iz njihove po nedolžnem prelite krvi črpala moč za svoj nadaljni boj . . .
In vsakdo je bil pripravljen žrtvovati se za celoto, in vsi so bili pripravljeni iti v boj za enega! S ponosom zre Francija na žrtve, ki so padle v boju za svobodo; v dobrem spominu so ohranjene žrtve marčeve revolucije, in tudi mi Slovenci imamo žalostne spomenike v zgodovini svojega narodnega boja . . .
In kakor je nekoč dvigala krščansko zavest kri mučeništva, tako, dviga, izpodbuja in krepi sedaj našo zavest sočuvstvo do nedolžno preganjanih tovarišev. Tembolj krepi to našo zavest, ker so tirani, ker so zatiralci, ker so krvniki sedanjih persekucij ravno oni, ki v znamenju Krista oznanujejo krščansko ljubezen, a na drugi strani v znamenju moči in nasilja izrekajo najkrutejše obsodbe.
O, tudi za vas pride sodni dan, in tedaj dvigne zgodovina slike nedolžnih, ki ste jih nasilno in krivično zatirali, postavi jih za sodnika in molče vas bodo sodili, A sodba bo kruta, ker bo najpravičnejša, zakaj izrekate si jo sami — s svojimi dejanji!
Zaplenjeno!
Zaplenjeno!
Ce mineva vas usmiljenje, bo minulo nas potrpljenje! Aut-aut! Ni ga pravičnika na svetu, ki bi odobraval to vladno-klerikalno gonjo nad učiteljstvom, a najdejo se kreature, ki to odobravajo, ne sicer javno in direktno, ker jih je vendar toliko sram lastnih dejanj, da o njih ne pišejo in ne črhnejo, a jih molče odobravajo. Niti zagovarjati se ne upajo, ker se ne morejo. Oni pa, ki z njimi molče, niso naši prijatelji, ker jih s tem in-direktno podpirajo!
Našla se bodo sredstva, da učiteljstvo privede našo slavno vlado zopet na pot pravičnosti, ker slabeje ne more ničesar vplivati na šolstvo nego sedanje razmere nad učiteljstvom — zato smo lahko popolnoma brezobzirni. Najdejo se pota, najdejo se paragrafi, najdejo se sredstva, s katerimi bo učiteljstvo lahko brez lastne škode oponiralo vladno-šol-skim organom, da se vsaj to preganjanje prisluži ! In če bi nas vedli oziri do sedanjega reševanja našega višješolskega vprašanja, smo pripravljeni osvetliti tudi naše klerikalne „poštenjake" v pravi luči, da se bodo sramovali sebe pred vso trezno mislečo avstrijsko javnostjo. Da, še dalje, tudi izven Avstrije imamo prijateljev, ki so pripravljeni nas ščititi pred nasiljem in voljni osvetliti pravičnost! —
Zadnje premeščenje tov. Grmka — „iz službenih ozirov" — je nepošteno, je neusmiljeno, je nemoralno, je oderuško, je krivično, je vnebovpijoče! Niste imeli drugega sredstva nego „službene ozire", nikake opravičene sporne točke in s tem ste si balifikovali svoje poštenje, pravičnost in moralni čut. Samega ste premestili, brez soproge! In vi „katoliški" možje, postopate tako protikatoliško ? Svet vam je sv. zakon, vi hinavci! Ločili ste ga od žene, da mu s tem zvečate moralno gorje, da ga s tem mučite, vi inkvizitorji brez usmiljenja — brez srca! Ločili ste ga od žene, da mu s tem zvišate stroške, tu stroški zanjo, tam stroški zanj, brez potrebe podvojeno — vi oderuhi! Le sitite svoje duše z odiranjem in krvjo izstradanih! Vaša krivičnost je ožita, je vnebovpijoča!
In kaj je bil glavni vzrok temu preme-ščenju? Glavni vzrok je bilo to, da ima tov. Grmek preveč ugleda, vpliva in spoštovanja pri ljudstvu v Komendi, da to ni po volji dr. Janezu Evangelistu Kreku, In on, dr. Krek, je izposlovai premeščenje; o čemer bomo še govorili!
Dr. Krek je namreč duhovnik, profesor teologije in--demokrat!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga x omejenim jamstvom.
Promet do konca junija K 155.703'89.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Strah barona Schwarza.
Kako je baron Schwarz kapituliral pred dr. Šušteršičem in o protestu občinskega sveta ljubljanskega smo že poročali. Na dotični protest in rezolucijo se je pa baron Schwarz prav strahopetno odzval. V seji občinskega sveta ljubljanskega dne 4. tm. smo čuli, da je vlada (t. j. naš baron) zavrnila resolucijo občinskega sveta, ki protestuje proti nepravičnemu postopanju dež. šol. sv. Pravijo, da je resolucija nedopustljiva.
Nedopustljivo je poročati o dejstvih, a dopustljiva so nemoralna dejanja, ki jih pripušča počenjati naša vlada in ki jih direktno podpira — baron Schwarz. Počemu ta strah? Če ima baron Schwarz čisto vest glede svojega postopanja, če ga ni sram, da ga je njegov referent osvetljil v pravi luči s tem, da je glasoval drugače nego on, potem naj pripusti nedolžno resolucijo, saj se bo znal braniti in opravičiti svoja dejanja tudi pri centralni vladi. Se mari oglaša baronu Schwarzu vest in se li boji naučnega ministrstva? Da, vse ima lahko še večje posledice!
Zaplenjeno!
Da, še več, črno na belem se hoče potom časopisja po sili nahujskati ljudstvo na dejanski napad na učitelja, kakor to čitamo v „Domoljubu" (št, 26., str. 414), kjer član-kar končuje svojo hujskarsko notico iz Komende z besedami: „G. Grmek, še kaj poskusite, pa boste še — tepe n i."
Ali je državno pravdništvo postalo pod vlado baiona Schwarza zaščitništvo — pobijal-cev ? Baron Schwarz je nezmožen svojega posla, on je zrel za penzijo, pa se mu jo naj izpo-sluje tako ali tako.
Upamo, da bo slavni občinski svet ljubljanski vztrajal trdno na svojem stališču, to tembolj, ker pri tem slučaju ne gre le za kršenje avtonomnih pravic občine,
Zaplenjeno!
Naj le bo gospod deželni predsednik baron Schwarz trdno prepričan: če se on ne zaveda svojih dolžnosti in pravic, se jih tembolj zaveda napredno učiteljstvo in če on noče izpolnjevati svojih dolžnosti napram učiteljstvu, bo napredno slovensko učiteljstvo sedaj storilo to, kar je njega dolžnost. Točno bo izpolnila svojo nalogo „Zaveza avstr. jugosl. uč. društev" in tudi „Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji" ne bo držala križem rok. Še se bodo našla mesta, na katerih bo moral dajati baron Schwarz odgovor za pokroviteljstvo, ki ga goji pri nas vlada. In če meni baron Schwarz, da so nam odprti le predali slovenskih naprednih
listov, se temeljito moti in naj bo prepričan, da so nam odprti tudi listi, iz katerih bo baron Schwarz neprostovojno dobro čutil smrad, ki ga tu proizvajajo taka dejanja. Ni še vsa Avstrija tako osmradena kakor Kranjska dežela. In če meni, da nam je državna zbornica odprta samo s slovenske strani, se tudi moti !
Še preslabo si nas uklenil in še premalo krvi si nam odvzel, baron, da bi se ne mogli več gibati!
Ljubljanski učiteljski abiturienti.
so priredili ob priliki razstanka sestanek, na katerega so povabili vse profesorje, ljubljanske napredne učitelje in tiste učitelje, ki so udeleženi pri risarskem tečaju na obrtni šoli. V imenu svojih tovarišev, se je oglasil tovariš V o š n j a k , ki je v svojem govoru najprej pozdravil vse navzoče, izrekel profesorjem zahvalo za njih vestno skrb in vzgojo, ki so jim jo dali tekom štirih let, se pa nato obrnil do svojih kolegov ter jim začrtal v glavnih potezah prave smeri značajnega življenja: „D a ganebomed nami, ki bi sečez dve leti, ko se zopet snidemo, ne upal pogledati svojemu kole g u v obraz.
G. dr. Orel kot razrednik IV. 1. se je odzval na besede predgovornika, je pozdravljal mlade tovariše in poudarjal posebno to: „če bomo v šoli izpolnjevali svoje dolžnosti, je ni sile, ki bi nas mogla premagati I" Tov. Jelene je pozdravil mlade kolege v imenu „Slov. dež. učiteljskega društva", jih vzpodbujal za prosvetno delo in delo v učiteljskih društvih in v glavnem poudarjal : „Bodimo sami čisti, in padalo bo blato, s katerim nas obmetujejo naši nasprotniki — nanje nazaj!" Tov. Crnagoj je pozdravil tovariše v imenu C. M. D„ ki je bila oficialno vabljena: „Boj za C. M. D. je boj za narod, zatov boj za njo — za zmago naroda!" Končno besedo je povzel g. dr. 11 e š i č , ki se je v svojem govoru spomnil obletnice in slavlja SJtanka Vraza, da po njegovem zgledu delajmo: „Ko so vladali po domovini najburnejši časi, ko je bila inteligenca domovine vdana resignaciji pri demonski čaši alkohola, tedaj je bil on junak, ki se je otresel vseh privlačnosti, bil je osamljen in je — delal. Delal pozno v noč, neumorno in neustrašeno delal, ne pričakujoč opore od kjerkoli; delalje sam nase se z a n a -šujoč, ne želeč pohvale ali časti, le znamenj uspeha dela!"
Mi pa kličemo mladim tovarišem: Č e korakate po poti svojih vrlih profesorjev — niste izgrešili prave poti!
* * *
Apeliramo pa hkrati na vse naše tovariše, da sprejmejo mlade tovariše, če nastopijo službo v njihovem okraju, prijateljsko, z ljubeznijo in zavestjo tovarištva!
Jubilej Češke Šolske Matice.
„Nar. Listy" poročajo: V letu 1910 je slavil češki narod tridesetletnico obrambnega in kulturnega delovanja Češke Šolske Matice, ustanovljene 1. 1880. Pred vsem omikanim svetom more češki narod s ponosom pokazati na delo te največje slovanske korporacije, ustanovljene na pomembnem načelu I. A. Komen-skega: češki otrok spada v češko šolo! Zaradi samopomočnega delovanja Češke Šolske Matice je bilo ustanovljenih tekom 80 let nad 100 ljudskih matičnih šol, več nego 80 otroških vrtcev in 10 srednjih šol (te s pomočjo lokalnih šolskih društev vse na Morav-skem in v Šleziji) in 1 trgovska akademija iz Neffovih fondov. V narodno ogroženih in mešanih krajih je dala Matica 57 ljudskim šolam podporo. Od 100 ljudskih šol, ki jih je Matiea ustanovila, je dobilo pravico javnosti 44, torej niti polovica. Od 80 otroških vrtcev so jih prevzele občine ali društva komaj 10 v oskrbo; 8 šole in 2 vrtca sta prenehala.
V šolskem letu 1909 je bilo na češkem 50, na Moravskem 11 in v Šleziji 7 matičnih ljudskih šol; primeroma v Šleziji največ. Šolskih vrtcev je vzdrževala Matica na češkem 36, na Moravi 17, v Šleziji 4.Vsega skupaj je vzdrževala Matica 125 zavodov; srednje šole je večinoma prevzela država ali pa dežele. Tekom 28 let je daroval češki narod Matici 13,513.581 kron, a Šolska Matica je izdala 13.187.656 K. Razen-tega je prihranjenega poldrugi milijon kron z različnih daril in fondov. Vsega skupaj je lani službovalo pri Matici 450 oseb, a njene zavode je obiskovalo 13 tisoč otrok.
Tekom 30 letnega svojega delovanja je ohranila Češka Šolska Matica svojemu narodu okrog četrt milijona otrok. Eazen svojih lastnih zavodov pa podpira in vzdržuje Osrednja Matica celo vrsto lokalnih šolskih društev, od katerih je najbolj znano šolsko društvo Komen-sky na Dunaju.
Dohodki Osrednje Šolske Matice v letu 1909. so dosegli s pomočjo milijonove zbirke 1,402.219 K, a tudi potrebe so jako vzrastle; ako bi mogla matica ustanoviti vse potrebne manjšinske šole, bi rabila okrog 8 milijonov kron. Poslopja, posestva in zasiguranje bi pa stalo okrog 20 milijonov kron. Iz tega sledi, da se more le malo število najnujnejših želj in potreb zadovoljiti. Prvi milijon je bil zbran tekom 5 mesecev, do konca februarja 1910, za drugi milijon pa se je dosedaj nabralo komaj 80 tisoč, dočim zbira nemški Schulverein že tretji milijon.
Lastna poslopja in stavbe ima Matica v 45 krajih, najete prostore v 41 krajih. Z osrednjim odborom v Pragi, ki šteje 45 članov, deluje 665 podružnic s krajevnimi zaupniki iz vseh strank in organizacij. Pridne delavce ima Matica med Čehi v tujini, osobito na Ruskem in v Ameriki. Po tridesetih letih obrambenega dela je danes Osrednja Šolska Matica komaj na začetku svojega delovanja. Nad 100 tisoč čeških otrok se ponemčuje leto za letom v nemških šolah. Znamenite so besede, ki jih je govoril načelnik Osrednje Šolske Matice, ravnatelj Kneidl, v zgodovinski dvorani staromest-nega rotovža ob 25. glavni skupščini: Rojaki, Čehi, Moravani in Šlezijci, ki bivate doma ali ste raztreseni daleč za mejami svoje domovine, vzdržujte še tudi nadalje trdne naše vrste, krepite jih, pomnožujte jih, da se zbere ves narod v silno enoto in nastopi svojo zmagovalno pot. V nas je naša bodočnost, ako le hočemo! Obupuje samo oni, kdor je izgubil zaupanje v samega sebe! Povzdignimo svoja srca: v njih in v delu naših rok je njegov blagoslov in naša rešitev; vtem znamenju se izpolni želja in hrepenenje velikega Amosa: Živi naš narod, Bogu posvečen, in ne umiraj! Naš narod bo živ in ne zamre na veke!
Nemška olika in mi.
Pred tednom smo čitali v „Grazer Tag-blattu" članek, tičoč se nastavljanja nadučiteljev na utrakvističnih šolah Spodnje Štajerske. Člankar prav robato ter perlidno govori o slovenskomislečih učiteljih ter jim daje priimke kakor Vollblutslowene, Erzslowene, waschechter Slowene in še več enakih cvetk nemške kulture. Na vse pretege hvali pa dotični člankar utra-kvistične šole, koder so nastavljeni nemški nad-učitelji, češ, da le take šole morejo z uspehom delati za nemškonarodni (völkisch) blagor, poleg
pa z nekako ostudno škodoželjnost omenja opravičene slovenske tožbe zavoljo raznarodovanja in odtujevanja naše drage dece. Veseli dotičnega člankarja-učitelja, da se mu je posrečilo „vzgojiti" že nekaj slovenskih otrok v nemškomisleče renegate! To je lep „vzgojitelj", prav po modernem nemškem okusu!
Premišljujmo malo o tej za nas tako važni zadevi, kakor je šola in vzgoja! Kaj ima vzgoja zasledovati? Povemo, kar je itak vsakemu učitelju znano: vzgoja ima pospeševati telesne in duševne moči gojenčeve, navajati ga ima pa poleg tega osobito k družabnim krepostim, kakor poštenosti, resnicoljubju, domoljubju, pravičnosti i. dr. Ker ima pa dandanes šola skoraj da glavni' del vzgoje izvršiti, izvira iz tega, da morajo biti na šoli tudi taki učitelji nameščeni, ki bodo radi in odkritosrčno zbujali v svojih učencih navedene kreposti. Vprašajmo sedaj, more li zagrizen nemško-nacionalen učitelj vzgajati slovensko deco v označenem smislu? Nikoli ne!
Zagrizenec ne bo pravil otrokom resnice, da živi na svetu veliko raznih narodov in da ima vsak narod naravno pravico do svojega materinega jezika. On ne bo zbujal v otrokih iskrenega rodoljubja, ki so ga kot krasno krepost že od nekdaj opevali izvoljenci Muz — pesniki; glavnih kreposti — resnicoljubja in domoljubja — iz katerih izvirajo potem druge, nemško-nacionalen učitelj ne bo cepil slovenski mladini v nedolžna in dovzetna srca. Zaraditega tak učitelj tudi nikdar in nikjer ne sme vplivati na našo slovensko mladež. On jo vzgaja k izdajstvu, on jo odtujuje svojemu narodu, še več,,^ on jo pretvarja v sovražnike lastnega ljudstva, v Efialte, ki so jih in jih vedno bodo povsod in vselej zaničevali in preklinjali. Torej povsod proč z nemškimi učitelji zagrizenci, in sicer zgolj z vzgojnega stališča!
Nismo tako naivni, da bi mislili, da nemškonarodni učitelji ne bi poznali vzgojnih načel ter da bi ne vedeli, kje se neha meja pravičnosti! Nikakor ne! Učitelji-Nemci to vse dobro vedo in vendar ne delajo po tem spoznanju. Zakaj? Iz dveh vzrokov. Prvič se Nemcem cede sline po boljšem kruhu med Slovenci, in drugič se zibljejo Nemci v ponosnem prepričanju, da izkažejo slovenski mladini neprecenljivo dobroto, če ji na svoj lastni način vtepejo v'glavo nemščino ter nemškega duha! Oh, kakšna blaženost, če znajo slovenskih staršev otroci nemški jezik! Kako se jim bo dobro godilo, ko pojdejo s trebuhom za kruhom po širnem svetu, našo prelepo zemljo pa bodo zasedli strastno prežeči Nemci, ki bodo našli tečen in dober kruh tam, kjer ga Slovenec ne zna poiskati! To je smoter nemške politike v šoli in v javnem življenju, in veliko Slovencev tega ne vidi. Tožna nam majka!
Pred par tedni smo čitali v „U. T." dopis, katerega pisatelj je prav trdil in grajal našo navado, da tako po nepotrebnem hrepenimo po znanju nemščine, ko se je vendar drugi narodi ne uče, ampak se rajši uče svojega lastnega ter kvečjemu še francoskega jezika. Zakaj častimo mi tak narod, ki nas obrekuje, zmerja, zaničuje, tepe, tlači, preganja in uničuje, s tem, da se marljivo učimo njegove govorice ? To je zagonetka! Da nemška kultura nadkriljuje našo embrionalno prosveto, o tem ne dvomimo, a zaradi tega vendar ni treba, da zavržemo, kar je našega, ter se damo brez pomisleka raznarodovati. Saj se nahaja na svetu še več narodov, n. pr. Albanci, ki imajo še pičlejšo kulturo kot mi Slovenci, in vendar se dotična ljudstva ne dado raznaroditi, ampak hočejo energično ustvariti samemu sebi prilagodno kulturo. In zakaj tudi ne? Vsako ljudstvo se naj po svojem izobrazuje, napreduje ter pispeva svoj delež k splošni civilizaciji, ki naj bo vsakemu razumniku, osobito učitelju, zvezda vodnica!
Kdor tako misli, je z nami, on misli pravično, pošteno, človeško, on misli tako, kakor je dandanes dostojno misliti vsakemu razumniku !
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. Delegate za letošnjo glavno skupščino so dalje prijavila sledeča Za-vezina društva:
VII Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo:
28.	Pavel Flere, nadučitelj pri Svetem Štefanu;
29.	Marija Kregar, učiteljica na Ponikvi ;
30.	Leon Dobnik, učitelj v Slivnici.
NamesEnik:
1.	A. Trafenik, učitelj pri: Sv. Plorijanu pri Rogatcu.
VIII.	Družtvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice:
31.	Marija Antončič, učiteljica i Borovnici ;
32.	Ivo Trošt, nadučitelj v Tomisiiju;
83. Mihajl Kos, učitelj v Pirničah ;
34.	Ivan Petrič, učitelj v Rudniku.
IX.	Ljubljansko učiteljsko društvo!
35.	Jakob Furlan, učitelj;
36.	Vendelin Sadar, učitelj:
37.	Ivan Dimnik, učitelj;
38.	Jakob Dimnik, nadučitelj, vsi iz Ljubljane.
X.	Pedagoško društvo v Krškem:
39.	Ivan Malnarič, nadučitelj pri Svetem Križu;
40,. Karel Trost, nadučitelj v Št. Jerneju ;
41.	Karel Humek, strokovni učitelj v Krškem.
Namestniki:
2.	Florijan Rozman, učitelj v Krškem;
3.	Pavla Zirer, učiteljica v Krškem;
4.	Lia Tavčar, učiteljica v Št. Jerneju.
XI.	Sevniško-brežiško učit. društvo:
42.	Helena Arko, učiteljica v Sevnici;
43.	Simon Gajšek, nadučitelj v Dobovi;
44.	Melhijor Rismal, učitelj v Rajhen-burgu;
45.	Vinko Okorn, učitelj na Bizeljskem;
46.	Fran Vadnal, učitelj v Dobovi.
XII.	Savinjsko učiteljsko društvo:J
47.	Ivan Jakše, učitelj na Vranskem;
48.	Bebica Jakše, učiteljica na Vranskem.
Namestnika:
2. Fran Košir, učitelj v Št. Juriju ob Taboru;
6.	Srečko Pečar, učitelj v Št. Pavlu v Savinjski dolini.
XIII.	Tolminsko učiteljsko društvo:
49.	Ivanka Mozetič, učiteljica v Cerknem ;
50.	Fran Ločniškar, učitelj-voditelj v Logje-Robidišču;
51.	Matko Mikuž, učitelj-voditelj v Grahovem.
XIV.	Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani:
52.	Janko Likar, učitelj;
53.	Marija Mehle, učiteljica ;
54.	Fran Skulj, učitelj, vsi v Ljubljani.
XV.	Kozjansko učiteljsko društvo:
55.	Miloš Germovšek, nadučitelj na Pil-štajnu;
,56. Aleks Nežima, učitelj na Pilštajnu.
Namestnika:
7.	Franc Bračič, nadučitelj v Št. Vidu;
8.	Ljudevit Ulčar, učitelj v Kozjem.
Prosimo, da nam prijavijo čimprej še
druga Zavezina društva izvoljene delegate.
Legitimacijo dobi vsak delegat in dele-gatinja o pravem času.
Vodstvo Zaveze:
L. Jelene
predsednik.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za šolski okraj
Eranj je zborovajo dne 2. junija t. 1. v šolskem poslopju v Šmartnem pri Kranju. Zborovanja se je udeležilo 23 članov in članic.
Načelnik društva tov. Fr. Luznar otvori zborovanje, pvzdravi navzoče, omenja društvene dvajsetletnice in se s sočutnimi besedami spominja g. Alfonza Pirca, c. kr. deželnovladnega svetnika in okraj, glavarja v Kranju, ki je umrl lansko leto.
S prelepimi besedami se poslavlja od tov. A. Kmeta, nadučitelja v Cerkljah, ki je deloval uspešno v društveni prospeh kot dolgoleten odbornik njegov. Po dolgotrajnem, premarljivem stanovskem in društvenem poslovanju stopa tov. Kmet v zasluženi pokoj, ki ga naj uživa čil in krepak do skrajne meje življenja. Tov. V. Rus predlaga, naj društvo imenuje tov. A. Kmeta v priznanje zaslug za častnega člana. Soglasno sprejeto.
Tov. R. Zore kot tajnik natančno in podrobno poroča o društvenem delovanju v preteklem letu. Društvo šteja 46 rednih članov in članic. Tov. Janja Miklavčiceva kot blagaj-ničarka poroča, da je imelo društvo 835-35 K dohodkov in 81T60 K stroškov, tako da ostane v blagajnici 23-75 K preostanka. Za pregledovalce računov volijo navzoči tov. A. Petrovčičevo in tov. Fr. Ivanca.
Predsednik naznanja, da je za knjigo „Opis c. kr. okraj, glavarstva Kranj" zbran skoraj že ves material; koncem letošnjega leta pojde knjiga v tisk. C. kr. okrajni šolski svet v Kranju je izplačal prvi obrok svojega prispevka za imenovano knjigo v znesku 500 K. Knjigo bo krasilo nad 70 slik; pridejan ji bo tudi zemljevid c. kr. okrajnega glavarstva Kranj.
Za delegate k skupščiai Zaveze avstr. jugoslovanskih učit. društev, ki se vrši dne 6. in 7. avgusta t. 1., se izvolita tov. Angela Miklavčičeva, in Ana Petrovčičeva ter tov. Josip Lapajne, Anton Mahkota in Franc Ro-jina. Nato se voli novi odbor, ki se tako-le sestavi: Franc Luznar, nadučitelj na Pri m-skovem, načelnik; Janja Miklavčičeva, učiteljica v Kranju, namestnica načelnikova; Vilko Rus, učitelj v Kranju, blagajnik; Ida Mally, učiteljica v Kranju in Josip Lapajne, učitelj v Cerkljah, Anton Mahkota, nadučitelj v Nalklem, odborniki.
Po zborovanju je p/ežaval prof. Makso Pirfcat iz Kranja, in sicer: „Ljudska šola in umetnost". Na podlagi znamenitega izreka velikega angleškega kritika Johna Ruskina: „Mi ne živimo zaradi znanja, ampak da opazujemo, uživamo, delujemo in obožujemo", je pokazal predavatelj na praktičnih zgledih, kako naj se pri mladini prilično goji in pospešuje naravni, prirojeni čut za lepoto in umetnost, ki se nam razodeva v kiparstvu, slikarstvu; poeziji, petju in telovadbi.
Ker stopi tov. A. Kmet v pokoj, je bil pri društvenem zborovanju tov. Vilko Rus enoglasno postavljen za kandidata kot zastopnik učiteljstva v okraj. šol. svet. Volitev se bo vršila seveda dne 9. julija pri okrajni učiteljski konferenci.
Po predavanju so sa udeleženci zbrali na prijaznem vrtu g. T. Benedka v Stražišču k prijateljskemu sestanku.
Štajersko^
Učiteljsko društvo za ptujski okraj
zboroje v četrtek, 14. julija t;. L, ob 19; dopoldne v okoliški šoli.
Vzpored:
1.	Zapisnik.
2.	Predavanje zdravnika g. dr. B*le Stuhca o tuberkulozi in skrofulozs-
3.	Volitev delegatov za Zavezin»občni zbor.-
4.	Slučajnosti.
K obilni in točni udeležbi vabi
t. č. predsednik O g o r e I e er
Srednješolski vestnik.
„Zvonček" objavlja v 7. letošnji štev. to-Ie vsebino: — 1. Na boj! J o s. V a n d o-1. Pesem. 2. Lažnivi ogenj. Ivan Stukelj. Povest. 3. Gad in veverica, Ivan Stukelj. Basen s podobo. 4. Škratova nezgoda. Jo s. Vandot. Pesem. 5. Kratka molitev. Iv. Trošt, Povest s podobo. 6. Daj mi. P. Kolednik. Pesem. 7. Sirota. F r. Kolednik. Pesem 8. Kako se je Jurček izpreobrnil. Bogomil Gorenjko. Povest s podobo. 9. Otrokova nebesa A. R a p e. Pesem. 10. Fantje od fare. E. Gagi. Črtice s podobo. 11. Pouk in zabava. — Zastavica v podobah. — Rešitev zastavice v podobah v šesti številki. — Uglasbena pesem. — Kotiček gospoda Doropolj-skega.
Knapičevo „Roditeljsko gismo", ki
smo ga že omenili, toplo priporočamo v najsplošnejše razširjanje med starše. Iz njega se starši pouče o najvažnejših določbah dokončnega šolskega in učnega reda za ljudske šole ter tozadevnega izvršilnega predpisa, kar bo tesnejši zvezi med domom in šolo samo v veliko korist. Cena (1 izvod 10 vin., 100 izvodov 8 K) je tako nizka, da si to Knapičevo izborno delo lahko vsakdo omisli.
Koledar „Slovenskega Planinskega društva" za 1. 1910. Izdal in uredil Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu in načelnik Savinjske podružnice S. P. D. I. letnik. — Zaslužni planinec tov. Kocbek je izdal ta praktično sestavljeni koledar, ki ga bodo tovarši gotovo sprejeli z veseljem. Koledarjeva sestava in njegova mnogovrstna vsebina dokazujeta, da se je dela lotil in ga strokovnjaško izvršil izkušen turist.
Politiški pregled.
* Državni zbor — odgoden. Zaradi
posebnih težkoč, ki so se stavile rešitvi predloge o italijanski pravni fakulteti z oviranjem delovanja proračunskega odseka in ker ni sedaj pogojev, da bi se te ovire parlamentarič-nega delovanja odstranile, je bil s cesarskim odlokom z dne 5. t. m. državni zbor odgoden.
** Gimnazija v Gorici je zaključila, svoje šolsko leto. Odličnjakov je 68, za vstop v višji razred sposobnih 383; sploh sposobnih za vstop v višji razred 51, k preizkušnji je pri-puščenih 16, nesposobnih 93, zaradi bolezni k poizkušnji dopuščenih 12. Skupaj 623.1 Slovencev je bilo 302, Lahov in Furlanov -263, Nemcev 50.
** Gimnazijski ravnatelj Fr. Si m-zig v Gorici se je poslovil od zavoda, ki ga je vodil par let prav srečno in dobro. — Cfela gimnazija: profesorji in dijaki so se zbrali v telovadnici. V svojem govoru je Simzig pripovedoval, kako se je šolal doma in na tujem, omenil vmes tudi, da mu je bil oče Slovenee, mati Furlanka, dostavil, da je on prvi ravnatelj, ki je tudi študiral na tukajšnji gimnaziji. V imenu profesorskega zbora se je poslovil od njega profesor Fran Žnideršič, v imenui dijaštva šestošoleo Lenard V e I i k o n j a. Profesorji so mu dali v spomin srebrno vaz©. Začasni vodja zavoda je sedaj prof. Žnideršič.. — Ravnatelj Simzig se je ginjen zahvalil in poslovil od profesorjev in dijakov, ki jim ostane kot dober in previden ravnatelj v dobrem spominu. Da bi le dobil sebi vrednega naslednika!
** Povišan je katehet na celjski višji gimnaziji Josip K a r d i n a r v 8. plač. razred.
Književnost in umetnost
*	Zakon o volilni dolžnosti na Kranjskem — potrjen. Cesar je potrdil zakon, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor, da se mora vsak volilee udeležiti volitev v državni in deželni zbor. Izjema je le kurija veleposestnikov pri volitvah v dež. zbor.
*	V Gorici so pri nadomestni državno-zborski volitvi slovenski klerikalci volili laško-liberalnega kandidata Usaja. V komisijah je na vseh treh krajih sedel poleg laških liberalcev po eden slovenski klerikalec.
*	Za nezakonske otroke. Važno razsodbo za oskrbo mladine je izreklo nedavno najvišje sodišče. Priznalo je vodstvom najde-niščnic pravico v imenu svojih varovancev tožiti na priznanje očetovstva in plačevanje alimentacij.	_
Jubilej ski dar.
Uditeljstvo — sebi! Učiteljiščniki III. letnika v Ljubljani 22 56 K, g. Jos. Celo-figa, postsjenačelnik v Dobrepoljah 5 K, namesto venca na grob učitelju Mateju Peter-linu, tov. Angela Troštova in tov. Julij S 1 a p š a k iz Vodic, 4 K; tov. dr. Tomo E o m i h in tov. M. Hočevar iz Krškega, 4 K; tov. B a j c, M o d i c, M a z i, M a r -t i n č i č in M o d i c, vsi iz Igavasi pri Ložu, 10 K ; tov. Anton G e r m e k iz Komende, 8 K; Jakobinca iz Ljubljane, 2 K; skupaj 55'56 K; zadnjič izkazanih 683 K; doslej darovanih 738*56 K. Bog plati 1
Obrambni vestnik.
Bogate npravne dijete, nadučiteljske službe in druge velike postranske zaslužke očita urednik Terseglav v „Slovencu" učiteljem, ki vodijo učiteljsko tiskarno. Na te očitke odgovarjamo „Slovenčevemu" uredniku, da sodelujejo pri vodstvu Učiteljske tiskarne štirje nadučitelji in nihče nima upravnih dijet, ampak vsi štirje delujejo brezplačno. Neresničen je tudi očitek „o velikih postranskih zaslužkih", ker imajo vsi štirje nadučitelji s šolo več ko dovelj posla in jim je vsled tega nemogoče pehati se postranskimi zaslužki. Nadučiteljske službe pa tudi pri nas ne neso toliko, da bi bilo vredno omenjati te dohodke. Zapomnite si g. Terseglav to-le: učitelj-stvo iz naprednega tabora je toliko stanovsko zavedno, da se ne da podkupiti ali kupiti, kakor to delajo vaši uskoki, ki prodajajo svoje prepričanje in izdajajo svoj stan na rovaš svojih stanovskih tovarišev.
Laž! „Slovenec" piše: Nova podružnica „Slomškove zveze". V nedeljo se je v Kamniku osnovala 6. podružnica „Slomškove zveze". Dasi ni bilo skoraj nobene agitacije, vendar se n a s je zbralo nad 30 učiteljic in učiteljev ter nekaj duhovnikov." — V resnici je bilo na shodu: 10 učiteljev, 12 učiteljic (nekaj takih, ki niso iz kamniškega okraja), 7 duhovnikov in 4 neučitelji. Torej 33 udeležencev! „Slovenec" piše: nad 30 učiteljstva! Ali lažete na „katoliški" podlagi? Je li to „za vero!" kar poularjate? Kje je praktično brezverstvo? To je vedno taktika „katoliških" mož, da se z lažjo bore za vero in izkušajo z lažjo zmagati! Kako bo neki poročal katehetski list „Slovenski Učitelj"!?
Štajerskemu učiteljstvu, ki bi še dvomilo o nepristranosti, verodostojnosti, poštenosti in značajnosti člankarja v „Straži" pod naslovom vesela znamenja", naj bere „Stražo" št. 72., v kateri ščuvajo klerikalni hujskači ljudstvo zoper izboljšanje gmotnega stanja uči-teljstvu. Hinavci! Ali niste priznavali bede in potrebe izboljšanja gmotnega stanja učiteljstvu v onem svetohlinskem članku? Pač lahko ste napisali članek pod naslovom „Prodane duše", ker najbrže ste si vzeli za tip onega „krščanskega" učitelja, ki naj bi vam napisal že omenjeni članek!
Kranjske vesti.
—r— Ljudsko šolstvo. Stalno so na-stavljeui; Jerica Zebre v Skaručini, Vera Tancig v Izlakah, Ljudmila Abram v Križu pri Turnu, Leopoldina Kogej na Vojskem, Katarina Kobal-Valenčič v Grahovem, Valentin Clemente v Nevljah, Ljudevit Mikulič v Črnomlju, Janko Polak za nadučitelja in Marija Polak za učiteljico v Št. Vidu pri Zatičini, Viljem Tschinkel, Jan. Stalzer in V. Porubsky v Kočevju, Vin-cenc Brus v Matenji vasi, Jan. Gabrovšek za nadučitelja v Spodnjo Idrijo. Učno mesto na Koroški Beli se še enkrat razpiše za moške učne osebe. Upokojena sta nadučitelj Simon Punčuh v Šmarju pri Ljubljani in Florjan Eozman v Krškem. Četrta mestna deška ljudska šola v Ljubljani se ustanovi ob Dunajski cesti, Anton Germek se prestavi iz Komende v Krašnjo. — Denarne nagrade iz imetja bivšega vrtnarskega društva dobe Jož. Perz, Maks Baje in Jož. Gorišek, iz ustanove Fr. Metelka Andr. Škulj, Jan, Kocjančič, Leopold Punčuh, Jož. Ažman, Mart. Matko in Fr. Štular. — Dalje sta imenovani: Ana Bautan za Belo cerkev, Marija Tome za Ribnico, Jožef Perz za Lienfeld, pl. Foedransperg v Dol. — V Palčah
se zgradi nova šola, na Dobrovi četrti provi-zorični razred. — Začasno je upokojen nadučitelj Jan. Poznik.
—r— Umrl je v Dobrepoljah 29. pret. m. definitivni učitelj Matej Peterlin. Bil je v Dobrepoljah od jeseui. Prej je služboval na Studencu okraj Krško, kjer se ga je lotila navadna učiteljska bolezen — jetika ter se je prosil v Dobrepolje, da bi si tu službo olajšal, Dasi jako slab, vendar ni hotel do 14 dni pred smrtjo opustiti službe. Lahna mu zemlja!
—r— In suo nomine. Kdor ni nalašč zamižal in vtaknil dveh prstov v uhlji, ta je moral večino videti in slišati. G. poročeva-vec štev. II., domislite se rok in glasov: „Vsi smo za to, vsi smo za to!" —Le ne zavijati. Sicer Vam pa lahko vrnem milo za drago. Kdo pa je najel Vas, diktirati, kaj se sme in kaj se ne sme? Kaj menite, da sem jaz eden izmed onih, ki se boji nasilja in bom prej ponižno vprašal: „G. poročevavec štev. II., prosim, ali smem reči to in to?" Ne! Tako daleč pa še nismo in tudi ne bomo nikdar. Svobodo in prostost na vsako stran tudi v dejanju in ne samo v besedah. Ce je g. c. kr. okraj. šol. nadzornik Ljudevit Stiasny Vam trn v peti, menite li, da mora biti potem tudi drugim ? Ne! Ne bodite smešni in ne učite me premi-šljenosti. Dobro vem tudi jaz, kdaj mine uradni del okraj. učit. konferenc. Kar pa se govori potem, je že vseedno, ali se govori v sobi, kjer smo zborovali, ali pa ob polni mizi. Prostor v tem oziru je — nič. Domišljate me tudi izreka: „Eden za vse, vsi za enega!" — Opozorite o priliki na drugi del tega izreka tudi „Okraj, učit. društvo za lit. okraj." Morda pa menite, da društvo nima drugih obveznosti, nego pobirati članarino? Vem tudi, kam pes taco moli, ko namigovate tako farizejski: „Ker je mož v resnici ves naš ..." To Vam ni prišlo od srca! zakaj Vi ste utaknili vezir v nožnico. Kako se je Vam to posrečilo — ne vem. Vem pa, da sem Vam namignil, da bi ga deli doli, oziroma da bi ga dvignili, da Vam vidim v obraz. Tega niste hoteli in zaraditega Vam tudi podrobneje ne odgovarjam. Sicer pa, čemu bi se pre-kljala? — Vi ne bodete izpreobrnili mene, jaz pa Vas ne; in zaraditega od moje strani enkrat za vselej — basta! V Doleh pri Litiji, 3. dan meseca julija 1910. Janko Polak, nadučitelj. (Upamo, da bo sedaj te pravde konec, j Gospod Stiasny ima zaupnico, vse drugo je postranska reč! Na neko nami-gavanje, da je naš poročevalec (imenovan št. II.) v Litiji ali Smartnem. Naj torej nihče ne išče grešnika tam, kjer ga ni! — Op. uredn.)
—r— Priznanici mestnemu Ijublj. učiteljstvu. V svoji zadnji redni seji dne 25. junija t. 1. je c. kr. mestni šolski svet ljubljanski izrekel priznanico mestnemu nadučitelju Jakobu Dimniku za spretno vodstvo I. mestne deške ljudske šole in pa s. K aj e t a n i Grajzarjevi, učiteljici v vnanji dekliški uršulinski šoli za prav dobre učne uspehe v tekočem šolskem letu.
—r— Rojstvo pod šolskim katedrom. Pretečeni četrtek je bilo v šoli v Banjaloki smeha kakor menda še nikoli: Bila je običajna kanonična vizitacija. Šol. postrežnica se je potrudila, da osnaži in očisti vse, vkolikor se da starina odrgniti. Vzlic temu je bilo zjutraj opaziti v razredu sledove krvi, kakor bi se bili ponočni prhutarji stepli. V prvem hipu so se ti znaki odstranili, ne vedoč, kaka zagonetka tiči za temi prizori. Med izpraševanjem pa zapazi gospod dekan pod katedrom ne prav simpatične živalce, ležeče na hrbtičkih in gibajoče z nežnimi nožicami kakor bi prosile pomoči v tujem gnezdecu, kamor jih je zanesla nesrečna usoda. Kdo naj spozna te stvarce, to nepričakovano rojstvo? Vse vprek je šel glas po šoli o tem srečnem dogodku, in nehote smo se izpraševali, odkod ta dar in kdo ga nam je poklonil. Slednjič smo prišli vendar na čisto. Sola je namreč polna prijaznih ponočnih živalc, in nadučitelj je pred nekaj dnevi naprosil ježa, naj prevzame lov na kršitelje nočnega miru. A ta jež ni bil jež, bila je ježevka, ki je v noči od 3. na 4. julija osrečila šolo z novim zarodom šestih ježkov. Ta novica se je raznesla hitro po vasi in provzročila dokaj dovtipov. Gotovo je pa šola lahko ponosna na ta važen napredek, saj se bo s pomnoženim rodom toliko uspešneje borila proti krutemu sovražniku sivo-dlakega plemena, šolska kronika bo pa vedela s tem dnevom zapisati zopet važen dogodek v zgodovini klasičnih razmer!
Štajerske vesti.
—š— Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo izpolnuje prijetno dolžnost, da se na tem mestu prav presrčno zahvalja vsem onim p. t. rodoljubom, korporacijam ter društvom, ki so omogočili, da se je Stanko Vrazova šolska slavnost dne 29. junija t. 1. v Središču tako sijajno obnesla. — Posebna zahvala gre slavnemu „Zgodovinskemu društvu" v Mariboru za posojeno St. Vrazovo krasno sliko, šolskim sestram v Mariboru, ki so nam drage volje posodile primerne kostume, g. Val. Cajnku, veroučitelju mestne dekl. šole v Varaždinu, za blagohotno sodelovanje pri sestavljanju gled. igre (pomagal je s hrvaškim besedilom), slavnemu predsedništvu „Slov. Matice" v Ljubljani za iskren pozdrav in za obljubo, da vpo-šlje dečkom in deklicam, ki so si pridobili po-
sebnih zaslug za slavnost vsakemu po 1 knjigo. Zahvaljujemo se nadalje prav iskreno slav. županstvu našega trga za blagohotno posojene zastave, slav. ognjegasnemu društvu, ki je blagovoljno prevzelo skrb za varnostno-policijske naredbe, zahvaljuje se gospe Jelisavi Zadrav-čevi za hrvaški kostum in za ljubeznivost, da nam je preskrbela hrvaške zastave, zahvaljujemo se nač. kraj. šolsk. sveta, gosp. Koče-varju, za izdatni gmotni prispevek, zahvaljujemo se ključalničarskemu mojstru, g. J. Kreu-tzu za krasno karbitno razsvetljavo (lastne konstrukcije!), zahvaljujemo se onim staršem, ki so pri živi sliki sodelujočim otrokom sami priskrbeli primerne, lepe kostume, zahvaljujemo se nadalje gg. trgovcema M. Eobiču in N. Friedrichu, ki sta za slavnost podarila marsikako stvar, ki bi se sicer morala kupiti, zahvaljujemo se vsem milim gostom iz Ptuja in Sv. Bolfenka, ki so spomin slavnega pesnika St. Vraza počastili s svojo prisotnostjo. Končno se naj zahvaljujemo še tudi tukajšnjemu učitelju g. I. Najžarju, v katerem se je porodila ideja igrokaza, učiteljicama gdč. L. Koc-mut in gdč. E. Unger za izdatno pomoč pri oskrbi vencev ter gg. Fr. Lukačiču in L. Mu-zeku za trud, ki sta ga imela pri blagajnici in s sprejemanjem gostov. — Vsem skupaj in vsakemu posebe prav iskrena zahvala! Kakor je zrl Stanko Vraz, ko je romal iz svojega Cerovca v Krapino in Zagreb, toli in tolikokrat Središče, tako smo gledali sedaj tudi mi, čestilci velikega pesnika, ob čarobni razsvetljavi in ob navdušenem petju St. Vrazu na čast zloženega slavospeva sliko njegovo. — Šolsko vodstvo v Središču, dne 5. j u n i j a 1910.
—-š— Okrajna'nčiteljska konferenca za brežiški, kozjanski in sevniški šolski okraj se je vršila dne 22. junija v Vidmu*) Predsedoval ji je okr. šolski nadzornik in ravnatelj gosp. Gustav Vodušek. Potek konference je bil sledeči. Predsednik opozarja v slovenskem jeziku na 80. cesarjev rostni dan, slavi v lepih besedah vladarjeve zasluge posebno za šolstvo, pozove navzoče k izjavi vdanosti in spoštovanja do cesarja ter provzroči, da se odpošlje ta izjava brzojavnim potom pred Najvišji prestol; predlaga tudi brzojavni pozdrav gospodu c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku Petru Končniku. Na to se spominja umrlih učiteljskih oseb: Andreja Šketa, Pavla Lorbe-ka in Marije Dernjačeve. Konstatiranje navzočnosti se je vršilo nemški. To menda je dalo pogum trem učiteljicam in enemu učitelju iz brežiškega ter eni učiteljici iz kozjanskega okraja, da so „hierali". Ce se ne poboljšajo. piMejo prihodnjič imenoma v poročilo. — Na to je podal gosp. predsednik svoje nadzor-niško poročilo (bilo je nemško). Takrat se je oziral večinoma na metodo pri posameznih učnih predmetih. Kdor čita ta poročila v zapisnikih okrajnih učiteljskih konferenc, ta kmalu uvidi, da niso to fraze, ki imajo namen slepiti, ampak da so plod treznega razmišljanja na podlagi najnovejših pridobitev v didaktiki in metodiki. In taka poročila človek z užitkom posluša. — O vprašanju „Kako se doseže in ohrani složno delovanje učiteljstva večrazrednih šol?" je med splošnim odobravanjem poročal tov. S. Gajšek-Dobova. Tov. Blaž Tominc je razlagal vprašanje „Kako se naj obravnava prirodoznanstvo, da bo koristilo tuokrajnemu kmetijstvu ?" v občo zadovoljstvo. Glavni poročevalec o izpremembi normalnih učnih načrtov tov. Ivan Knapič nam je pre-čital iz svojega jako obširnega referata učni načrt za šestrazrednico. Njegovo trudapolno delo so navzoči istotako pohvalili. Tuintam šaljivo ter osoljeno je bilo tov. Ivana Krajnika poročilo k podrobnim učnim načrtom iz usta-voznanstva v ljudski šoli; tudi njegovo delo je našlo priznanje. — Po poročilih knjižničarjev in po volitvah stalnih odborov so se obravnavali samostalni predlogi. Važen je bil oni, ki ga je stavil in utemeljeval tov. Josip Mešiček, namreč da bodi poslovni jezik uradnih učiteljskih konferenc slovenski in da se slovenski pišejo tudi tozadevni zapisniki. Ta predlog je bil sprejet z velikim navdušenjem; proti je glasovala le Pavla Schitnikova iz Brežic. Naj bi šolske oblasti poskrbele, da bi se ji ne bilo treba več jeziti med Slovenci. Končno zahvaljuje gospod predsednik vse, ki so sodelovali pri konferenci, in predsednik namestnik tov. Mešiček pa zahvali gosp. predsedniku za njegovo spretnost in prijaznost. — Kakšen pa je bil celoten vtisk tega zborovanja? Eeči se mora, da jako ugoden. Le dve točki je obravnaval gospod predsednik nemški, drugo vse je bilo slovensko. In to je ravno, kar je zbudilo našo zaupljivost, kar je zvezalo naša srca z osebo nadzornikovo še tesneje, kakor je bilo to dosedaj. Zakaj se nekateri tega tako boje? Saj je vendar znano, da se le s prijaznostjo in odkritosrčnim približevanjem pridobi zvestoba in zaupanje, ki utrjuje in navdušuje ne le posameznika, ampak stori trdne cele sloje, je podpora vsi človeški organizaciji. Torej naprej po tej poti!
—š— Iz Gotovelj poročajo: Tukaj je utonil učenec prvega razreda Karel Jordan. Zvečer je nesel koso koscem na travnik. Na brvi pri tvornici se mu je najbrž kosa zapletla v drevesne veje ter ga je potegnila vznak v vodo. Škoda dečka, bil je priden otrok in dober učenec.
*) Zadnjič smo priobčili kratko, danes objavljamo daljše poročilo.
Uredn.
—š— Šolski obisk na Sp. Štajerskem.
Po letnem glavnem poročilu o stanju šolstva na Štajerskem ni obiskovalo 1908. 1. 3055 šoloobveznih in za pouk sposobnih otrok nobene šole in so bili brez vsakega pouka. Najvišji odstotek takih otrok je bil baš v slovenskih okrajih, in sicer izkazuje Sevnica 20"6 %, Gornji grad 14%, Konjice 7S%, Kozje 7%, Brežice 7-4 %, Sloveujgradec 6"3 %, Laško 51%, Marnberg 4-3%, Celje 3%. Šolske oblasti so sedaj uvedle obširno preiskavo po vzrokih. Ti so pač največkrat v zaslepljenosti ljudstva in sovraštvu do šole in učiteljstva, ki ga goji duhovščina na vse kriplje.
—š— Iz Zidanega mosta. Dne 15.
pret. m. se je vršila na Zidanem mostu uradna okrajna učiteljska konferenca. V začetku konference je nazdravil g. c. kr. šol. nadzornik in ravnatelj G. Vodušek presvetlemu cesarju ob njegovi 80-letnici v slovenskem jeziku. Uradni značaj konference je bil vobče še precej nemški, vendar je kazalo vse, da plo-vemo v novi struji—novim smotrom nasproti! Tovariši referentje Gnus — o pazljivosti in duševni utrjenosti — Adolf Pacher — o potrebi učenja na pamet — in seveda naš priznani humorist Blaž Jurko o obiteljskih večerih, so v duhovitih besedah ob polnem priznanju navzočih rešili svoje naloge. V čast slovenskemu učiteljstvu se mora priznati, da so bili vsi referati sestavljeni v materinščini
—	v slovenščini. In ko je popoldan stavil tov. Gnus predlog, da bodi odslej uradni jezik uradnih konferenc, domačih in nadzorstvenih, slovenski, je nastal plosk in krik, ki je živo pričal o narodni zavednosti učiteljstva. Gospod nadzornik nam je vzradoščen obljubil te naše narodne in seveda po sedanjih razmerah tudi opravičene želje pri c. kr. deželnem šolskem svetu priporočati! Toletna uradna konferenca je gotovo bila sigurno zadoščenje vsemu laškemu učiteljstvu, da se bodo tudi njemu vremena zjasnila 1 Da se s stavljenim predlogom niso ujemale 4 učiteljice, ki so prišle iz znanih nemških ljubljanskih klošterskih zavodov, se pač ni čuditi! Kaj bi se tudi več nadejali !
—	Pri obedu nas je združila znana narodna Juvančičeva gostilta skoro polnoštevilno, za kar ji gotovo gre tudi prisluženo priznanje. Bili smo ene misli, enih idej, vsi vneti za resnični napredek našega naroda. Vsi gojimo najlepše upe, da bodo v prihodnjič naše konference že popolnoma slovenske. Živeli!
—š— Slovesnost Vrazove stoletnice se bo obhajala — kakor je zdaj sklenjeno — nepreklicno dne 21. avgusta t. 1. v Cerovcu.
—š— Iz deželnega šolskega sveta. Imenovana sta za nadučitelja pri Sv. Lenartu nad Laškim trgom nadučitelj pri Sv. Duhu v Halozah Fran Šegula in v Šmartnem na Poh, def. učitelj v Eajhenburgu Peter Jankovič; defenitivno sta nameščena v Sp. Poljskavi učiteljica v Prihovi Marija Goričan in Škalah suplent istotam Ferd. Pokeržnik. Za okr. pomožnega učitelja v Grobmingu je imenovan šolski vodja v Eazboru Avgust Cajnko. Za učiteljico ročnih del v Slov. Bistrici (mesto) je imenovana šolska vrtnarica Marija Straub.
—š— Odlikovanje. Upokojeni ljudsko-šolski ravnatelj I. Ferš v Mai bor J je bil odlikovan z zlatim križcem za zas.uge, ki si jih je pridobil kot učitelj.
Tržaške vesti.
—t— Kolegi in koleginje. Prejeli smo: Mislila sem, da nikdar več ne primem za pisateljsko pero, saj sem bila tudi jaz med onimi nesrečnicami, ki se jim od daleč pozna, da ga niso vajene sukati. No, človek obrača, Bog pa obrne. Ker se ni nobena oglasila, moram jaz seči po peresu, da branim svoje kolege. Moram izjaviti v svojem in v imenu svojih tovarišic, da nibče ne govori v našem imenu, kdor očita našim kolegom nekakšno nekolegialnost. Kdor tako govori, govori samo v svojem lastnem imenu. Ees je tudi, da prošnja za zenačenje plač, kvinkvenij itd. leži že drugo leto na magistratu in čaka rešitve, oziroma odgovora. Sliši se tudi, da odgovor dobimo morda v kratkem. Naši kolegi na Tržaškem so bili vsekdar na naši strani in nam v pomoč, ako smo kaj zahtevale. Sedaj pa par besed na adreso onih tovarišev, ki so poslali dopis o tej stvari v predzadnji in zadnji list „Tovariša". Kako naj si tolmačimo oni stavek v predzadnjem „Tovarišu", da „učitelj poučuje morda krajši čas, a nikakor ne — manj"? Glede onih „treh ur več", od katerih je ostala po računu naših kolegov le ena, dostavljam, da je to sedaj res tako, dokler bo namreč plača učiteljic nižja kot učiteljev, in sicer zaraditega, ker v nižje deške razrede nastavljajo iz ekonomskih ozirov rajši učiteljice, in naši kolegi so računali povprečno. Kakor hitro se pa nam izenačijo plače, nastavijo v deške razrede učitelje in dokler se ne uvedejo posebne učiteljice ročnih del, bo pa le res, da učiteljica v II. dekliškem razredu ima eno uro več pouka, nego učitelj v II. deškem razredu, v III. lazredu tri ure več, v IV. razredu dve uri več in v V. razredu eno uro več, kakor je tudi sedaj, ako vzamemo za merilo edino le učitelja in učiteljico, ki poučujeta v istem razredu, na isti stopnjiinpo enako-razrednih šolah.	I. S.
Goriške vesti,
—g— Iz Eazelj poročajo: — Pevski zbor društva „Dneva žar" izreka najsrčnejšo zahvalo g. A. Baši, učitelju in pevovodji, za njegovo požrtvovalno in neumorno delo v prid društva in za neprecenljiv dar pev. zboru. G. učitelj je tako dober, da podučuje brezplačno učenje petja. Odkar je g. učitelj pri nas, že skoraj štiri leta ni pri našem društvu nikakega razpora, ampak lepo složno deluje. Društvo je tudi pod vodstvom njega napravilo par veselic, ki so se prav z lepim uspehom izkazale. Društvo je tudi napravilo letos lep izlet v Postojnsko jamo na binkoštni pondeljek, pri katerem ni manjkalo lepe zabave z ubranim petjem. Toraj kličemo : le tako naprej društvu v napredek! G. Baši želimo, da bi bil še dolgo časa pri nas. (Ta zahvala nam kaže, kako ceni naše ljudstvo delo učitelja, ako ni nahujskano od sovražnikov šole. — Op. uredn.)
—g— Laški otroški vrtec otvorijo s prihodnjim šolskim letom v Stračicah, kamor bodo lovili slovensko deco tvorniških delavcev. CM podružnica naj ukrene, če možno, kar treba, da se v tem ogroženem kraju paralizira delovanje laške potujčevalnice.
—g— Iz Komna nam pišejo: Pri nas v sežanskem polifiškem in šolskem okraju smo 28. junija 1.1. zaključili šolsko leto 1909/10. — Po sv. maši zahvalnici, pri kateri je šolska mladina pela nabožne pesmi, končno pa cesarsko pesem. Nato je učiteljstvo razdelilo po razredih šolska naznanila in šolski voditelji so s primernim govorom oddali odpustnice in odhod-nice. — Prihodnje šolsko leto 1910/11 se prične 1. septembra. Ker je pa 1. septembra četrtek in ima mladina in učiteljstvo pravico do prostega četrtka, se baje prične šolsko leto v petek, 2. septembra, ako ne bo temu nasprotoval c. kr. okrajni šolski svet. — Tudi c. kr. gimnazija v Gorici je zaključila 28. junija svoje šolsko leto. Ta zavod je obiskovalo skupaj 628 dijakov, in sicer 302 Slovencev, 263 Italijanov in 50 Nemcev. Odličnjakov je 68, za vstop v višji razred je sposobnih 383, sploh sposobnih za vstop v višji razred 51, k preizkušnji je pripuščenih 16, nesposobnih 93, zaradi bolezni k preizkušnji dopuščenih 12. — Iz našega okraja pohajajo dijaki v gimnaziji v Gorici in v Trstu. Med zgoraj omenjenimi odličnjaki jih je iz komenskega sodnega okraja štiri. Ti so: Rudolf Adamič iz N a-brežine, Ivan Okretič iz Kostanjevice, Alojzij Turk iz Komna in Mihael Zavadlav iz Velikega dola. Poročila o gimnaziji v Trstu še nimamo. Letos se bo glasom odloka z dne 14. aprila 1910, št. 15.946, ministrstva za bogočastje in pouk vršil kurz za kmetijski nadaljevalni tečaj za učitelje ljudskih šol na slovenski kmetijski šoli v Gorici. Ta tečaj bo trajal od 25. julija do vključno 28. avgusta 1.1. v svrho, da učitelji pridobe tem potom sposobnost, učiti in voditi kmetijske nadaljevalne tečaje v zvezi z ljudskimi šolami, ki se nameravajo osnovati po raznih okrajih. — V slovenski tečaj se sprejme 17 učiteljev iz Goriške in 3 iz Istre. Oziralo se bo na mlajše, marljivejše in vnete učitelje, ki imajo veselje do kmetijstva in od katerih je pričakovati, da bodo vršili svojo dolžnost na vbodoče osnovanem kmetijskem tečaju dotične šole. Ministrstvo zagotavlja učiteljem, ki se udeleže tega tečaja, primerno potnino (voznino po železnici) od službenega kraja v Gorico in nazaj, dalje brezplačno stanovanje v internatu kmetijske šole, popolno prehranitev in postrežbo, kakor tudi štipendij od 50 kron. — To je tedaj kaj lepo in šarmantno. — Pozvani učitelji v ta tečaj se bodo morali zavezati, da ga bodo redno obiskovali, odnosno da povrnejo njim naklonjeno podporo v primeru, da ne bi dovršili tečaja iz kakršnegasibodi razloga. Do-tični reverzi se bodo hranili na uradu c. kr. na-mestništva. Iz našega sežanskega okraja se odpošlje štiri učitelje v omenjeni tečaj. Šolska vodstva so vabljena, da javijo c. kr. okrajnemu šolskemu svetu one učitelje, ki se oglase za udeležitev omenjenega tečaja in okrajni šolski svet bo v bodoči seji sklepal o tem. — Imena dotičnih učiteljev poročam prilično. — Prav umestno je, da vlada namerava ustanoviti v nas take kmetijske nadaljevalne tečaje, zakaj večkrat se dogaja, da se 14 letni dečki po zakonitem izšolanju ne posvetijo rokodelstvu, ampak ostanejo doma kot kmetje, poljedelci, bodoči posestniki. Tako dospejo v svoji starosti do vojaške dobe. Ako se za vojaka usposobijo, * ostanejo tam 3 leta. Vrnivši se domov, se oddaljujejo svojemu kmetiškemu poklicu. Ako niso v vojake potrjeni, pa ostanejo čedalje kmetovalci, dninarji ali pa pomagajo doma. De-čaki te dobe od 14. do 20. ali 21. leta navadno malo ali celo nič ne čitajo, ako ni v dotični vasi primerne knjižnice, iz katere zajema mladina nadaljno naobraževanje. Tuintam čitajo kakšne malovredne časopise in malo jih je, ki čitajo dobrih knjig. Taka mladina živi tjaven-dau in sčasoma pozablja, kar se je v šoli učila. — Umestno je tedaj, da se ustanovijo za tako mladino kmetijski nadaljevalni tečaji. Seveda se ne morejo take šole ustanoviti v vsaki vasi ali občini. Ustanovijo se naj pa tam, kjer so razmere ugodne za tako šolo. Za ustanovitev kmetijskega nadaljevalnega tečaja mora biti občina vneta, zakaj šele potem je vredna, da jo šolske oblastnije glede tega podpirajo. Z ozirom na to je potrebno, da imamo za ta tečaj
sposobne učitelje. Takih imamo že več v nas, a skrbeti moramo za naraščaj in zbog tega so nameravani tečaji za učitelje na kmetijski šoli v Gorici velevažnosti. — Ako se taki tečaji uveljavijo in uvedejo, se mora skrbeti, da postanejo obligatorični in krajevnim razmeram primerni. Ako nima ta šola take podlage, je mrtvo rojeno dete. — Proti zamudnikom te šole se bo moralo baš tako strogo postopati kakor se vsak dan — do 14. leta — s šolo obiskujočo mladino. Glede tega je Koroška že izdelala temu pouku primeren zakon, in kmetijska društva in deželni kulturni sveti so se s tem že bavili. Baš tako kakor se vlada sedaj pobriga za snovanje kmetijskih nadaljevalnih tečajev, baš tako dela na to, da se snujejo obrtno-nadaljevalni tečaji ali obrtne šole. — Da se pridobi sposobnih učiteljev v ta namen, se vrši letos v Ljubljani strokovni tečaj za izobrazbo lakih učiteljev. Tečaj se je pričel na c. kr. umetno-obrtni šoli v Ljubljani 15. aprila in bo trajal do 15. avgusta t. 1. Iz našega okraja so v tem tečaju Rustja, učitelj v Komnu; Macarol, učitelj v Nabrežini; Pah,>r, učitelj v Sežani in Medič, nadučitelj v Gabrovici. Ta tečaj za izobrazbo učiteljev v risanju na omenjeni obrtni šoli se vrši po jialogu c. kr. ministrstva za javna dela. Učitelji, ki so se posvetili pouku na tej šoli, so dobili trimesečni dopust ter dobivajo poleg svoje plače 60 K mesečne podpore. Obrtne-nadaljevalne šole dajejo nadaljno naobrazbo že izšolanim dečkom, ki so se posvetili rokodelstvu. Take šole so že ustanovljene v vseh naprednih državah, n . pr. v Nemčiji, na Badenskem, Saksonskem, Pruskem itd. Tudi v Avstriji je že nebroj takih šol. Glede tega omenja že šolski zakon z dne 14. maja 1869 v § 10. sledeče: „Mit besonderer Rücksicht auf die Bedürfnisse des Ortes können mit einzelnen Schulen Fachkurse, welche spezielle landwirtschaftliche oder gewerbliche Ausbildung gewähren, verbunden werden." — Umestno je tedaj, da se kmetijske in obrtnonadaljevalne šole kolikormožno v Slovencih ustanavljajo in širijo, ker te šole polagajo obširno izobrazbo narodu. Pedagog doktor A. G. Lindner piše: „Es sei zu wünschen, daß möglichst viele Fachschulen entstehen und daß die Lehrerschaft sich an solchen Bestrebungen kräftig beteilige." V to kličem z Gregorčičem: „Bog daj! Bog daj!"	A. L.
—g— Zrelostni izpiti na c. kr. žensk, učiteljišču v Gorici so končali v soboto, dne 2. t. m., s sledečim uspehom: z odliko so napravile: Ambrožič, Dugar, Krebelj, Lutman, Marušič, Mlekuž (s slovenskim in nemškim učnim jezikom). Dalje Požar, Soban, Stegu, Škarpa (s slovenskim, hrvaškim in nemškim učnim jezikom), Strauss, Trdan, Večaj, vse tri s slovenskim in nemškim učnim jezikom). — Z dobrim uspehom so napravile: Birsa, Cej, Cigoj, Delkot, Hrast, Ivaučič, Jerman, Kaueler, Kratki, Lah, Lavrenčič, Lenarčič, Malič, Mi-serit, Molar, Pagou (s slovenskim in nemškim učnim jezikom), Pahor, Pečar, Petrič, Rukli, Štih, Turko.
—g— Poročil se je dne 4. julija 1.1.
v	Avčah tov. Rihard Gorjup, učitelj-voditelj, z gospico Gabrijelo Gabrijelčičevo od tam. Novo-poročencema vse najboljše!
—g— Zlobna sirovost. Kolega iz ajdovskega sodnega okraja na Goriškem je oštel 17. junija t. 1. sedemnajstletnega mladeniča iz društva Orlov, ker je šel demonstrativno mimo njega, ne da bi ga bil pozdravil ter se mu je vrhu vsega še celo nesramno rogal. — O tem dogodku je nato kolega v prijateljskem pogovoru pripovedoval domačemu župniku in ka-tehetu na šolskem hodniku v neposredni bližini odprte šolske sobe, kjer so se zabavali učenci, ki jim je bil dovoljen navaden kratek odmor. — V dotičnem kraju je šola v privatni hiši, kjer se nahajata tudi gostilnica in mizarska delavnica; istotam stanujejo tudi druge stranke. — Šolski hodnik je odprt ter stoji uprav nad javno cesto. — Slabo jo je izkupil ubogi kolega za svojo povest, zakaj prečastni se je krepko in jako značilno za krščanskega duhovnika potegnil za nadebudnega Orla, ljubljenca njegovega. Vpil je v „sveti" jezi ter ni iz prevelike vnetosti „za dobro" niti opazil, da se učenci radovedno ozirajo proti hodniku in stikajo glave ter da se je neka ženska, nahajajoča se v bližini, plašno skrila v hišo, ker se je zbala kakega pričevanja : „In na take stvari se ozirate in zaradi-tega jezite ?! Jaz na to nič ne dam. Kako se
vi	drznete pritoževeti se zaradi takih odnoša-jev, ki se sami nahajate v družbi onih ljudi, ki hodijo s ... pred moj farovž!" — In vpil je prečastni tako in tako dalje po hodniku, po stopnicah ter odhajaje junaško še celo po cesti; zlasti je kričal o brezverstvu, frama-zonstvu in o liberalnih časopisih, češ, vse to goji in pospešuje kolega pri ljudstvu, ki pa se zaveda slabih učiteljevih namenov ter pozna vie njegove grde lastnosti. Tudi je trdil, da je deželni šolski svet v neki aferi, ki jo je župnik kot katehet zakrivil lansko leto, razsodil njemu v prilog, ne pa kolegu, ki ni storil nič drugega nego svojo dolžnost. — Seveda je bovedal gospod s tem eno izmed debelih, zakaj kolega ima dotično razsodbo deželnega šolskega sveta v rokah. — Nekoč se je ta gospod izrazil proti dvema kmetoma, da je kolega — makako! — Ali res ni oblasti, ki bi energično preprečila take sirovosti pri politi-
' kujoči duhovščini?! Zakaj je potemtakem Or-
dinariat tukaj? — Malo pred 17. junijem je kolega zakril neko drugo aferico župnikovo s plaščem kolegialnosti. To ima sedaj za plačilo !
—	Ako je kdo radoveden na ime dotičnega služabnika cerkve, mu lahko ustrežemo.
—g— Javna zahvala. Tolminsko učiteljsko društvo je pretečeno leto naročilo pri g. Bitežniku, kamnoseku — kiparju v Gorici, spominsko plošča pok. tov. Andreju Volariču.
—	To delo je g. Bitežnik izvršil brezplačno.
—	Podpisani odbor se mu za ta velikodušni dar najiskrenejše zahvaljuje ter ga obenem vsemu učiteljstvu toplo priporoča. — Svoji k svojim! — Odbor Tolminskega učiteljskega društva.
—g— Grahovo ob Bači. K vsoti 200 kron, ki jo je sklenilo plačati „Tolminsko učiteljsko društvo" družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za obrambni sklad, so poleg že objavljenih prispevali sledeči: Andrej Bensa 2 K, Albert Dominco 5 K, Berta Pagon 2 K, Ferdo Jelinčič 2 K. Imamo torej zbranih 175 K 70 h. Kdor še ni prispeval, naj dopošlje preden mogoče.
Istrske vesti.
—i— D. C. M. za Istro je zborovala dne 5. jun. na otoku . Cresu. Iz poročila tajni-kovega je bilo posneti, da šteje dr. okolo 70 podružnic in vzdržuje 28 šol, ki so po večini enorazrednice, in 51 učnih oseb. Otroci pohajajo povsod te šole z velikim veseljem, ljudstvo se jih oklepa, postaja bolj zavedno in se probuja. Blagajnikovo poročilo izkazuje okolo 130.000 K dohodkov; k tej svoti so doprinesle užigalice 25.000 kron in 7000 K so poslali hrvaški izseljenci iz Amerike. Stroški so narasli v preteklem letu na 120.000 K. — Družba sv 0. in M. za Istro ima le 3 otročje vrtce, zato pa skrbi za šoli odrasle deklice z nadaljevalnimi tečaji, kar je pa sicer še v raz-vitku. V nadaljnem se je skupščina izrekla enoglasno proti laški univerzi v Trstu, manifestirala za reciprociteto zagrebške univerze z avstrijskimi in zahtevala ustanovitev slov.-hrv. univerze v Ljubljani, kar je bilo živahno in mogočno odobravano.
—i— Siidmarka v Pulju. Sudmarka deluje tudi v primorskih deželah kar le more pridno. V Pulju obstoji močna podružnica gospa in deklet, ki prireja tudi veselice. V soboto so imeli tako pomladansko veselico, seveda dobro obiskano. — Izkazujejo izdatne prispevke.
Splošni vestnik.
Zavezina skupščina v Rudolfovem. Vse cenjene tovariše in tovarišice, ki se udeleže Zavezine skupščine dne 6. in 7. avgusta v Gudolfovem in žele prenočišča, naj javijo to do 15. julija tov. Viljem Gebauerju, nadučitelju v Šmihelu pri Rudolfovem. Kdor se ne zglasi, se mu bo ustreglo le po možnosti. Tudi za banket naj se zglasi vsakdo pri imenovanem tovarišu ter pošlje 4 K do I, avgusta t. I. Kdor se zglasi in ne pošlje tudi denarja se ne bo oziralo nanj.
Pripravljalni odbor.
Odlikovanje. Načelnik slovanskih gasilnih društev, Karel V a z a b , nadučitelj v Brnu, je imenovan za cesarskega svetnika. — Odličnemu češkemu tovarišu na tem odlikovanju čestitamo!
Učiteljskemu konviktu je daroval prijatelj učiteljstva, ki neče biti imenovan, 10 K, veseleč se možatosti in odločnosti, ki z njo pobija „Učiteljski Tovariš" klerikalno-vladna nasilja.
Priznanica. G r e m i j ljubljanskih trgovcev je na predlog šolskega odbora izrekel vodstvu in učiteljstvu trgovske gremialne nadaljevalne šole za uzorno vodstvo in izvrstne učne uspehe najtoplejšo zahvalo in priznanje. — Na trgovski gremialni šoli poučujejo pod vodstvom nadučitelja Jakoba Dimnika ti-le učitelj: Ivan Dimnik, trgovski zemljepis; Fran Gärtner, drugi deželni jezik; Anton Lenarčič, trgovsko računstvo; Janez Leveč, lepopis in drugi deželni jezik; Ivan Vole, korespondenco in knjigovodstvo; Avgust Waschte, trgovsko računstvo; dr. Gregor Žerjav, trgovsko in menično znanstvo.
Državna slovenska ljudska šola v Trstu. Iz dobro poučenih krogov poročajo, da misli vlada dva slabo obiskana razreda nemške državne ljudske šole v Trstu opustiti in tako pripraviti prostor za pripravljeno novo državno šolo s slovenskim učnim jezikom.
Oporoka na korist neinškemn Schul-vereinu. Iz Lundenburga poročajo, da je ondi umrli okrajni sodnik Buchwald zapustil nemškemu Schulvereinu 50.000 K.
Skrb mestne občine ljubljanske za dekliško izobrazbo. Ko se je mestna občina odločila ustanoviti višjo dekliško šolo, t. j. šolski zavod za višjo žensko izobrazbo, je obč. zastop pokazal, kaj razume pod napredkom in kulturo. Zdaj imamo že tudi dekliški licej in društvo „Mladika", ki skrbi za naraščaj. Ob podaljšani Šubičevi ulici se poslopje liceja s prizidkom razširja, a blizu tega je dospela tudi stavba „Mladike" že do pritličja. Kak prijeten vtisk napravi to na razumne starše, ki vidijo, da bodo svoja dekleta po ljudski šoli ali pa že
koncem zadnjih let poslali lahko v modernp urejeno višjo šolo! Obe stavbi bosta letos pod streho in bosta obe kmalu prenapolnjeni! Saj pa tudi ni čuda, če je gneča, ko pošiljajo slovenski starši iz štirih kronovin svoja dekleta v ta slovenska zavoda !
Klerikalni obrekovalci. Hrvaško klerikalno društvo „Domogoj" v Zagrebu je izdalo brošuro „Fiat lux", v kateri so napredne dijake proglasili za nemoralne in jim očitali, da so naprednega mišlenja postali zaradi obiskovanja javnih hiš in da v tem duhu vzgo-jujejo tudi srednješolce, ki jih zato vlačijo v hiše javnega pohujšanja. Z ozirom na te podlosti je pet naprednih dijakov v „Pokretu" imenovalo vse člane klerikalnega društva „Domogoj" navadne in nesramne klevetnike. Klerikalci so se čutili žaljene in so vložili proti petorici — Caldareviču, Novaku, Pecikoziču, Saračeviču, in Wolfu tožbo zaradi razžaljenja časti. Obravnava na to tožbo je bila preteklo soboto. Klerikalci so nastopili dokaz resnice, ki se jim pa je popolnoma ponesrečil. Sodnija je napredne obtožence oprostila, češ da s tem, ker so imenovali člane „Domogoja" navadne in nesramne klevetnike, niso zrgrešili prestopka razžaljenja časti. Sodnija je izrekla, da se je klerikalni dokaz resnice, da so naprednjaki nemoralni, ponesrečil, dočim je obtožencem popolnoma uspel protidokaz, da napredno naziranje ni nemoralno. Hrvaškim klerikalnim dijakom je to res sodnija sama pritisnila na čelo pečat „navadnih in nesramnih klevetnikov"..
Kmetijski pouk pri naših vojakih.
C. kr. poljedelsko ministrstvo se je vendar odločilo, v nekaterih štacijah deželnih brambov-cev uvesti kmetijski strokovni pouk. Druge vojaške branše zasedaj tega pouka še ne bodo deležne, ne še pa tudi vsi deželni brambovci. Učni načrt je že izdelan. Iz njega posnemamo, da se bo vršil pouk na teden po enkrat do dvakrat, vsekdar najdalje do eno in pol ure, in da se bo poljudno predavalo o kakovosti in o obdelovanju zemlje, o kmetijskem orodju in strojih, o raznih gnojilih in gnojenju, o vrstah, negovanju in spravljanju kulturnih rastlin, o rastlinskih in živalskih škodljivcih in njih zatiranju, o rastlinskih in živalskih boleznih, o živinoreji, o mlekarstvu, o planšarstvu, o kmetijskem knjigovodstvu, o rajfajznovkah, o kmetijskem stavstvu itd. Vsakemu predavanju ima slediti neprisiljen razgovor, ki pa ne sme imati značaja strogega izpraševanja. Modele in slike, ki jih je treba za predavanja, imajo dajati bližnje kmetijske šole. Hodilo se bo tudi skupno ogledovati vzorne kmetije in kmetijske naprave. Predavali bodo strokovni učitelji bližnjih kmetijskih šol, potovalni učitelji in dobri kmetijski praktiki. Troške nosi c. kr. poljedelsko ministrstvo. Štacij, kjer se v Cislitvaniji s takim poukom začne, je 10, med njimi tudi Maribor, na Štajerskem edina. Pouk za vojake ni obvezen: nobenega se torej ne more siliti, pač pa se bo vsakemu priporočalo, da se ga udeleži. Povod k tej odredbi so dali neprestani opomini naših poslancev in pa uspehi takšnega pouka v Nemčiji, Italiji in Franciji.
Češka in slovanska nevarnost na Dunaju raste. Dunajski „Deutsches Volksblatt" pravi med drugim, da število čeških delavcev in učencev na Dunaju jako raste. V nekaterih obrtih se je število čeških in slovanskih učencev zvečalo za 800 odstotkov, kakor n. pr. v pekarski obrti. Prirastek čeških učencev se pojavlja tudi v izkazih nadaljevalnih šol. L. 1883. je bilo v pripravljalnih tečajih nadaljevalnih šol 3262 Čehov, 1. 1907. jih je bilo 6125, dočim se je število nemških učencev v teh tečajih znižalo od 3770 na 3218. To naraščanje čeških učencev pospešuje narodna organizacija mladine na Dunaju, ki jo vodi primarij dr. Drozda in posredovalnica, ki preskrbi mesečno vsaj ] 00 mladeničem in mladenkam češkim službo na Dunaju. Iz tega izvaja „D. Volksblatt", da se je treba temu češkemu navalu delavcev in obrtnih učencev zoperstaviti s tem, da začneta agilnajše delovati nemško-nacionalna organizacija učencev in posredovalnica. Že iz tega, da že nemški časopisi morajo priznati, da je dunajsko nemštvo v nevarnosti tudi že zaradi navala čeških obrtnih učencev, je razvidno, da Dunaj ni tako nemško mesto, kakor pravijo.
Prvi slovenski zasebni trgovski tečaj. Tovariš Fran Gärtner je lansko leto otvoril v Ljubljani slovenski trgovski tečaj. Tak zavod smo Slovenci že davno pogrešali, ker so morale naše hčre pohajati nemške trgovske tečaje. Izgovarjalo se je s tem, da nimamo takih slovenskih učnih zavodov. Sedaj ta izgovor pač več ne drži in upamo, da bodo starši podpirali domačina, ki je svoj zavod zares docela moderno in z velikimi žrtvami ustanovil To pa tem lažje store, ker je lastnik tečaja sam strokovno usposobljen in izprašan v vseh trgovskih predmetih ter že 16 let poučuje na trgovskih in obrtnih šolah z odličnim uspehom in je sedaj tudi učitelj na gremialni trgovski šoli v Ljubljani. Da je zavod res na višini, je dokaz, da je njegov lastnik sam zaprosil, naj se nadzoruje po strokovnih komisarjih, ki so določeni za Ljubljano in bo to edini zasebni zavod te vrste, ki bo imelo strokovno nadzorstvo. Priporočamo I. slovenski zasebni trgovskki tečaj tov. Fr. Gärtnerja.
Obrtno šolstvo.
Obrtno-nadaljevalna šola v Mirnu.
Sklep obrtno-nadaljevalne šole v Mirnu je bil dne 12. t. m. združen z razstavo šolskih izdelkov. Udeležili so se ga gospod c. kr. dvorni -svetnik in okr. glavar grof Attems, gospod •c. kr. okr. nadzornik Finžgar, mnogi sosedni učitelji, c. kr. strokovni črevljarski učitelj zavoda za pospeševanje male obrti v Gorici Hulka, domači občinski zastop, mnogi črevljarski mojstri, pomočniki in vajenci ter obilo drugega domačega občinstva. Gospod župan je pozdravil vse navzoče, prosil nadaljne podpore, pohvalil učiteljstvo in izpodbujal vajence k pridnosti. Šolski voditelj tov. Alojzij Urbančič je podal daljše poročilo. Šola je dvorazredna. Na njej poučujejo: voditelj Alojzij Urbančič: obrtne predpise, poslovne sestavke, knjigovodstvo in obrtno računstvo; učitelj Anton Ferlat iz Eupe: geometrijsko, projekcijsko, prostoročno in strokovno risanje; učitelj Praprotnik Edvard: zdravstvo, zakonoznanstvo, projekcijski nauk in nemščino. — Učencev je bilo 53, od teh po veliki večini črevljarji, tako da bi se lahko preuredila ta obrtna šola v strokovno črevljarsko. Solo vzdržujejo s svojimi prispevki država, dežela, c. kr. okrajni šolski svet, kupčijska zbornica in občina. Voditelj je poživljal mojstre, da naj skrbe za rednejši obisk, ker bo sicer vodstvo prisiljeno naznaniti zanikrue mojstre c. kr. okr. glavarstvu in jih priporočiti v kaznovanje. Lep korak za povzdigo črevljarske obrti v Mirnu se je napravilo z ustanovitvijo produktivne -črevljarske zadruge in s strokovno zadrugo -črevljarjev. Od obeh se pričakuje, da bodeta uspevali tudi v povzdigo šolskih uspehov. Gospod dvorni svetnik grof Attems se je laskavo izrazil o lepih izdelkih, pohvalil učiteljstvo in vajence ter izrazil nado, da se dvigne mirenska črevljarska obrt do največje popolnosti. — Udeleženci so občudovali lepe praktične risbe, črevljarske vzorce iz lepenke in praktične za našega obrtnika nujno potrebne opravilne sestavke. Vsi izdelki delajo čast učiteljstvu in učencem. Eazstava je bila jako okusna in kar največ velja, jako praktična. Eisalo in pisalo se je strogo samo to, kar bodo bodoči mirenski rokodelci v resnici potrebovali in kar je za njih praktičnega pomena. Odlikovanih je bilo 16 najpridnejših učencev. Eazstava je za občinstvo odprta ves teden in vredna, da si jo vsakdo ogleda, ki se zanima za razvoj našega obrtnega šolstva. Učiteljstvu in črevljarskim mojstrom v Mirnu pa kličemo: „Le naprej po začrtani poti strokovnega napredka, in črevljarska mirenska obrt se gotovo povzdigne, da bode slovela ne le na našem avstrijskem trgu, temveč tudi ven iz naše države!"
Iz slovanskih pokrajin.
O Slovanski Sokoli v Belemgradu.
Dne 7. julija pride v Beligrad okolo 600 slovanskih Sokolov iz češke, Poljske, Hrvaške, Slovenske, Dalmacije in Bosne, Srbska sokol-ska zveza Dušan Silni dela že priprave, da slovanske goste čim slovesneje sprejme. Slovanski gostje ostanejo v Belgradu dva dni. Na Ivanovo (po starem štilu) bo velik sokol-ski sestanek, ki se ga udeležijo vsi slovanski Sokoli. Dne 9. julija pojdejo vsi slovanski Sokoli skupno s člani sokolske zveze Dušan Silni v Sofijo, kje se vrši sokolski zlet.
O Koliko vode potroši Zagreb?
Glasom izvestja zagrebškega mestnega vodovoda se je v minolem letu porabilo v Zagrebu vode 6,449.397'4 kubičnih metrov, ali pa 64,493.974 hI. ali 6.449,397.400 litrov. Leta 1908. se je potrosilo 6,268.552-3 kubičnih metrov, torej se je lani porabilo 180 845 kubičnih metrov ali za 1,808.451 hI več nego predlani.
O Spomenik skladatelju hrvaške narodne himne. Odbor za postavljanje spomenika skladatelju „Liepe naše domovine" Antonu Mihanoviču v Klanjcu je odredil, da se spomenik, ki ga je izdelal umetnik Fran-geš, slovesno odkrije dne 7. avgusta t. 1. Tega dne bo v Klanjcu zastopana vsa Hrvaška, da počasti t-pomin avtorja veličastne narodne himne.
O Belgrad in Zagreb. Glasom ljudskega štetja iz 1. 1900. je imel Zagreb 61.000, Belgrad 69.000 prebivalcev. Od onega časa se je prebivalstvo v obeh mestih pomnožilo, ali v Zagrebu razmerno bolj nego v Belgradu, tako da imata Zagreb in Belgrad danes vsak okolo 78.000 prebivalcev. Ljudsko štetje, ki se bo vršilo letos, prinese povsem točne podatke.
O Poljsko Sokolstvo ima svoj zlet dne 16. in 17. julija v Krakovu. Poljsko Sokolstvo dela za ta zlet velike priprave. Saj se vrši v spomin 5001etnice bitke pri Grunwaldu, v kateri so Nemci doživeli hud poraz in je bila ustavljena nadaljna germanizacija severnih Slovanov.
O Prebivalstvo Rusije. Statistični centralni odbor je izdal letno poročilo, iz katerega je razvidno, da je imela Eusija koncem 1909 1. 106,095.000 prebivalcev. — Od leta 1897 se je prebivalstvo pomnožilo za — 33,190.000 ali za 26 2 odstot. Na kmetiško prebivalstvo odpade 86'5, na mestno pa 13'5 odstotkov.
gotovljen do jeseni leta 1911, tako da bo odkritje že o sv. Vaclavu prihodnjega leta.
O Vseslovanski sokolski zlet v Zofiji. Upiavni svet bolgarske sokolske zveze „Junak" je najel velikanski prostor, kjer se ima vršiti sokolski zlet. Okrog prostora za javno telovadbo bodo postavljene ogromne tribune, in sicer amfiteatralično. Na tribunah bo prostora za 200.000 ljudi.
O Svobodomisleci na Hrvaškem bodo z 12. prih. m. začeli izdajati svoje glasilo „Svobodna Misao",
O Izseljevanje na Hrvaškem namerava vlada tako urediti, da hrvaške in srbske kmetijske zadruge prevzemo zastopstvo preko-morskih parobrodnih družb. Upati je, da bodo te zadruge v nasprotstvu z agenti gledale pred vsem na dobrobit ljudstva in ne bodo izseljevanja umetno pospeševale zaradi lastnega zaslužka. Baznim agentom pa to seveda ne bo všeč.
Razgled po šolskem svetn.
—	Jugoslovanski dijaški shod v Belgradu bo meseca oktobra tega leta. Trajal bo tri dni. Prvi dan bodo na dnevnem redu srbski, hrvaški, slovenski in bolgarski referati o narodnem, prosvetnem in gospodarskem položaju jugoslovanskih narodov. Tem referatom bo sledila debata o narodni borbi in o germa-nizaciji. Drugi dan se bo debatiralo o jugoslovanskem programu in se sestavile temeljne točke tega programa. Tretji dan bo posvečen razpravi o narodnem edinstvu Hrvatov in Srbov. H kongresu bodo imeli pristop samo oni akademiki, ki stoje na stališču hrvaško - srbskega narodnega edinstva.
—	Češka Šolska Matica je leta 1909. vzdrževala 50 ljudskih šol na Češkem, 11 na Moravskem in 7 na Šlezkem. Otroških vrtcev pa na češkem 36, Moravskem 17 in na Slezkem 4. — Dohodkov je imelo društvo 1,402.219 kron.
—	Zagrebški dijaki za slovensko vseučilišče. V Zagrebu so imeli vseučilišč-niki shod, na katerem je bila sprejeta resolucija, v kaleri se zahteva za izpite, ki so napravljeni na zagrebški univerzi, priznanje veljavnosti tedi v Avstriji. Sprejeta je bila tudi po Slovencu Mahniču predlagana resolucija, v kateri se zahteva osnutje slovenskega vseučilišča. Sklenilo se je dalje poslancem dr. Šu-šteršiču, dr. Ploju, dr. Eybafu in dr. Laginji poslati brzojavke, v katerih se omenjene poslance naproša, naj razvijejo živo delovanje v smislu prve resolucije.
—	Novo vseučilišče na Bolgarskem ustanove v Varni. Ministrstvo za narodno pro-sveto je že dovolilo v to svrho 1,500.000 levov. Tako bo mala Bolgarija imela dve veliki šoli.
—	Za rektorja višje tehniške šole
na Dunaju je bil za leto 1910/11. izvoljen profesor baron Hans Jiipter pl. Jonstorff.
—	Za rektorja graškcga vseučilišča v šolskem letu 1910/11. je izvoljen enoglasno dr. Adolf Bauer, profesor zgodovine in predstojnik zgodovinskega seminarja.
— Profesor Julij Jung umrl. Umrl je profesor na nemški univerzi v Pragi, Julij Jung. Eojen je bil 1. septembra 1851 v Imstu ca Tirolskem. Jung je izdal mnogo zgodvinsko strokovnih spisov.
—	Slovensko vseučiliško vprašanje. Zagrebškemu „Obzoru" poroča njegov dunajski dopisnik, da bo vprašanje glede italijanske in slovenske pravne fakultete, oziroma vseučilišča rešeno na ta način, da bodo Jugoslovani s primernim dogovorom s Poljaki in Eusini zabranili ustanovitev italijanske pravne fakultete za sedaj in tako dosegli, da ostane sicer začasno to vprašanje nerešeno, ali ohranjen bo junktim med italijanskim in slovenskim vseučiliščem. Vsekakor pa prinese ta teden odločitev v tej zadevi.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1301.
Kranjsko.
1-1
Na štirirazredni ljudski šoli v Domžalah se razpisuje nanovo sistemizovano učno mesto z zakonitimi prejemki v stalno namešeenje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati
do 25. julija 1910.
Prosilci za stalno nameššenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
O. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 19. junija 1910.
Št. 320.
Štajersko.
1-1
Na trirazredni, v drugem krajnem razredu stoječi ljudski šoli v Cezanjevcih, šolski okraj Ljutomer, se z začetkom šolskega leta 1910/11., t. j. s 1. novembrom 1910, namesti začasno učiteljska služba (mesto učitelja ali učiteljice).
S tem mestom je zvezena tudi prosta soba v šoli v stanovanje.
Obeh deželnih jezikov popolnoma zmožni prosilci, oziroma prosilke za to službo naj vložijo z zrelostnim izpričevalom in dokazom avstrijanstva opremljene prošnje predpisanim potom do 10. avgusta 1910 na okrajni šolski svet v Cezanjevcih, pošta Ljutomer.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 4. julija 1910.
St. 1096.
Goriško.
1—1
Bazpisuje se novoustanovljeno mesto veroučitelja na ljudski šoli v Tolminu z dohodki II. čin. razreda za ljudskošolske učitelje na Goriškem. Redno opremljene prošnje se naj dopošlje c. kr. okr. šolskemu svetu v Tolminu potom predstojne službene (duhovne) oblasti najdalje do 25. julija 1910.
C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu.
3E
3E
3E
Našim rodbinam
priporočamo	52—8
Kolinsko cikorijo
IzžžžžlE

Varujte se
ponaredb,
ki nisol „FLORIAN" in zdravju ne koristijo!
Kdor vživa, Žabi težav; Danes vesel je,
Jutri bo zdrav!
52—24
I
J
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Josipina Herrisch
Ljubljana, Židovska ulica 7
priporoča svojo bogato zalogo čevljev, gamaš in galoš po najnižji ceni. 26—7 — Zunanja naročila se točno izvršujejo. —
Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez 12-10 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
® IS
Marija Tičar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26
priporoča slavnemu učiteljstvu in pisarniškim predstojništvom svojo na novo otvorjeno in bogato opremljeno trgovino s popirjeni in vsemi šolskimi potrebščinami.	12-6
Modni salon
Ozmec & Vičič
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7.
Hotel pri Maliču 12-6
priporoča svojo bogato zalogo damskih in otroških klobukov.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
11—5
Premeri & Jančar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, fir-::: nežev in steklarskega kleja. :::
Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obilna naročila se priporočava ::: PREMERL & JANČAR ::: trgovina oljnatih barv na drobno in debelo.

Ivan Soklič
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo 12—8
klobukov, slamnikov, čepic, peres iti
vse po najnižjih cenah.
ANTON BAJEC
umetno in trgovsko vrtnarstvo
v Ljubljani, Pod Trančo
se priporoča slav. občinstvu za obilno narocbo. Vedno sveže cvetje za šopke in vence, raznovrstne zelene cvetice v loncih itd. itd. Jako okusna izvršba.
Naročila se izvršujejo točno in solidno, na deželo z obratno pošto. — Cene nizke.
12—7
Anton Krušie,
krojaški mojster in trgovec
TT O-orlcI
Tržaška ulica. štev. le
= v lastni liiši. =
j a Moja delavnica se nahaja v L bližini slov. kmetiške šole.
e$	Opozarja se gg. odje-
malce, da je došla rav-
|pi\ nokar velika množina
|iiiP raznovrstnega blaga naj-
v§ različnejših kakovosti iz
avstrijskih in angležkih
m za vsak stan.
Posebno se priporočam fH cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.

Ä
Zagrebška tovarna tvrdke Henrik francka sinovi,
v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V VaŠ prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku I mlinčkom, Tovarniška znamka, iz zagrebške tovarne.
«1 zii};a V. Y11G5,1-2:9 II. V.
Kri! Moč! Zdravje!
dobe, ohranijo dotični, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, Puro, Somatose, Sanatogena, redilnih soli, mesnih izvlečkov, juhinih začimb, otroških mok itd. — pijejo Sladin. Pri tem si prihranijo mnogo denarja pri gospodinjstvu, kakor tudi na sladkorju in mleku. Ta vesela in gospodarsko velevažna vest oznanja še sledeče: Vsem, ki se čutijo slabe in bolehne in hočejo okrepiti svoje telo, doječim materam, dojkam in dojenčkom, ki se ne hranijo z materinim mlekom, priporočamo Sladin, to je dr. pl. Trnk<5czi-ja sladni čaj. En zavoj, '/4 kg vsebine, velja 50 v, se dobi povsod. Po pošti najmanj 5 zavojev iz
f glavne zaloge lekarnarja pl. Trnk6czy-ja v Ljubljani, Kranjsko. Sladin je najbolj prirodno redilno živilo. Prekaša na dobroti in ceni vsa druga tovarniško izdelana redilna živila. 12—7 Na tisoče zahvalnih pisem potrjajo to.
Naš denarni zavod.
(15) 12—7
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 1/,2.—1/,3. ure popoldne in vsako soboto od 5.—'/,7. ure zvečer ali pa vsak dan potom poštne nakaznice ali e. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.812). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog: po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B „	18 „	n	n n	17	n n	6	' »	—	»	18.	n	3	n	56	n
G „	24 „	n	n n	23	n n	4	a	50	n	24.	n	4	n	—	n
D „	38 „	n	n n	37	n n	3	M	—	rt	38.	n	—	n	66	n
E „	46 „	n	n n	45	n n	3	II	50	n	46.	n	1	n	81	n
F „	60 „	n	n n	59	n r	3	n	—	n	60.	n	—	n	70	n
O „	70 „	n	n n	69	n n	1	„	75	n	70.	n	1	n	42	»
H„	85 „	»	n n	84	n n	1	M	50	n	85.	n	1	n	26	n
Zadružni lokal je v Ljubljani, FrailčlSbanska :Xj!!\!'JIltme'na leT,)
3E

i a
i 5'ovenska Šolska Matica
ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu".
Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k I. zvezka„Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 12 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
4-3
il

Pomlad-poletje 1910! Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
izvozna hiša ustan. 1887. priporoča v izvrstni in priznani kakovosti	26—16
modno blago, sukno, cefir.
Spomladne in letne novosti 1910.
Opreme za neveste
Havličkove tkanine, damaste, žepne robce, brisalke, namizne in kavne garniture.
Vzorci franko. — Tu dobite najboljše.
1 kos Havličkove tkanine „Kre-tuše" 23 m za 16 kron.
1 kos Havličkove tkanine 15 m 10 kron 50 vin.
1 zavoj 40 m ostankov letnih in zimskih okusno
združenih od 2-8 m za 18 K. Od teh ne pošiljam vzorcev. Le pri nas vse dobro.
îfSâSInîîsï
Pliiii i i...... 1
00 fl
SH
(S >
o
-M
CÖ
>QQ
GB -M lil
GÖ fl
CÖ
•T!
>o
O) >
o? Zi

O
o<
CD
t* CD
o< c:
o
o<
CD P
M«
N
CL
CD
O <1
A.
Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—21
Kavarna „Prešeren"
ima vsak dan svež
= sladoled =
vseh vrst in	10-6
ledeno kavo.
S spoštovanjem
K. Polajnar.
Nizke cene eleg-antiia oblika, velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—10
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošlj em takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
Nepriležno blago rad zainenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	alrihnoio	iiiiiiimiiiiiiiiiiiihiiii
(■(■((••(•■••(■•■(•■(•Kili	O&I Uličic. imiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
mw \ v \ v \
Kvarilo!
Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena	24—8
Singer
prodajati rabljone stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši šivalni stroji ne oddajejo prekupovalcem, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu.
Le v prodajalnah, ki imajo takele izobeske» se dobe originalni Sin-gerjevi šivalni stroji.
Singer Co.
delniška družba šivalnih strojev»
Kočevje, Glavni trg.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev.
52-11
Najboljše
orget»-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendcl obeh sistemov ia vseh velikosti, z natančno orgeljsko. mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 E dalje.
Cenovniki gratis in franko.
aBSSSBSSS^SgSSSSBBSS^BB^^B^BS
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
66
Elektroradiograf „IDEAL
ZI Hotel pri Maliču. Frane Jožefa eesta Št. 1. Zraven glavne pošte. ZZ
Vsak četrtek in vsako soboto od 3. do 6. ure popoldne predstave za dijake s poučnim in zabavnim vzporedom, odobrenem po slavnem mestnem magistratu in slavni deželni — vladi. (Po sklepu slavnega deželnega šolskega sveta.)	—
Ob sobotah od 3. do 4. ure imajo vstop samo dijakinje s spremljajočimi starši»
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice. Za sprejem se je zglasiti pri načelniku (zdaj nadučitelj Fran K s. Trošt na Igu pod Ljubljano).
V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pristopnina se ravna po starostnih letih in sicer od 20 do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K, poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj in 1 K vpisnine. Letno se plača za rezervni fond 2 K, ki je znašal konec X. upravne dobe 6179 K 98 h.
Po društvenikovi smrti izplača nacelništvo takoj zakonitim dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov. Po smrti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti.
ima v zalogi naslednje knjige:
1.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I. Spevoigra za šolsko mladino. Cena 4 K. Prav primerna knjiga za šolarske, lokalne in okrajne učiteljske knjižnice.
2.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 10 v. Priročna knjiga za učence in učenke pri petju.
3.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 v.
4.	A. Rape: Mladini. I. zvezek. Cena vezani knjigi 1 K, s pošto 16 v več.
5.	J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I. zvezek. Cena vezani knjižici 1 K, s pošto 16 v več.
6.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I. zvezek. Pripovedni spisi. Cena vezani knjigi 1 K, s pošto 16 v več.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam
na Kranjskem s sedežem :: v Ljubljani ::

Ssfisš' Ä
Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev priporoča v mnogobrojno naročanje oz. kupovanje svoje liste in mladinske knjižice, ki jih izdaja, zalaga in ima v svoji zalogi, in sicer:
Učiteljskega Tovariša
šolsko-politiški list.
Vseletna naročnina 10 K, upravništvo na Marije Terezije cesti štev. 8.
Zvonček
mladinski list.
Vseletna naročnina 5 K, upravništvo Rimska cesta štev. 7.
Popotnik
1 i	pedagoški list.
Vseletna naročnina 6 K, upravništvo Primskovo pri Kranju.
Jan Legova knjižnica I. zvezek:
Dane.
(( Povest za mladino s štirimi slikami. Spisal Andrej Rape. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski.
Naročajte in širite naše liste in knjižice!
Vodstvo Zaveze.
Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta V Ljubljani
plačuje vdovam društvenikov letno po 200 K pokojnine do smrti, oziroma za dobo vdovstva, sirotam po očetu letnih 60 K, sirotam po očetu in materi pa letnih 200 K vzgoj-nine do izpolnjenega 18. leta.
U d n i n a znaša na leto za neoženjene po 10 K, za oženjene 12 K, pristopnina pa tolikokrat 2 K, kolikor let je star tisti, ki pristopa. Pristopnina §e lahko vplača v 4 polletnih obrokih.
Pravi ud postp;ne šeIe po preteku dveh let od vr>\^clja prvega roka pristopnine. Kdor umrje v dobi provizorija, se stroški povrnejo.
Prošnji za sprejem je treba pridejati rodovinski izpisek in zdravniško izpričevalo. Sprejet more biti le kranjski učitelj.
4-3

^Èk
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
m M —-r'-t——iiumr™wm
priznano najboljše prodaja
lili Enirai
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov In steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—19


Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, dokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—18
Mlnka Horvat
Sv. Jakoba trg. Baliovfceva hiša.


Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—25 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikaiične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
7F2
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—51
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
Odlikovana 40-13
Prva kranjska tvarniea klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št, 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene piauiue, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje, lajvečja tvornlea na jngu Avstrije. Jamstvo 6 let.	Eksport v vse dežele.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
J • J 3X
Ljubljana
Dunajska cesta
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu-gemu občinstvu svojo bogato zalog* •
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalneya orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.
26—14
52—14
=z=z ^.zxg:lesûs:© sfelsudlšče oToleik:
O. Bernatovic,
v Lj-u/bljani, na Mestnsm trg-u. št. 5
prodaja zaradi ogromne izbere konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence.
5-19
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
kamenarskem mojstru
= LJubljana = Kolodvorska = ulica =
ctf
G
>
O
w>
u.
cS C
u O GL
a c
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje:
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—24
P. MAGD1C, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za dainske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitiliearija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, I tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
p
C/5
T3 O
5T <
3
fD
o
CD
G
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—"50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—-60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—"25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—'14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4 —
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—*10
Štupar, O prvinah in spojinah ...	1'50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—"20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	1-20
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—20
Mladinski spisi:
A. Kapè: Mladini 1..................1"—
J. Slapšak : Spisi Mišjakovega Julčka I.	1 —
E. Gangl : Zbrani spisi za mladino I. .	1"—
A. Bapè: Dane....................1'—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Eazne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.