f.kaj* vuk dan *** iS pnnikor. fcned d»Uy Satartaja, Sundsy» and Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Vrhniški In opravntlkl prosVcri: 8667 S. Lswndsl« Avt. Offio« of IHiblkatlon: >667 South Uwnd*lt Av«. TaUphon«, Ročk w« II 4904 iw»u U. 1MI. »t «ba •f Hu* I. »m. CMCAOO, IU«. PETEK. SI. NOVEMBRA (NOV. 29). 1935. Subsertotlos 964» Tsartj. ŠTEV.—NUMRER 233 Acc«pta»c« for mailinf at ap«ci*l r*U of posta«« prvvttet far 1» Metlo« UOi, Act of Oct. I. 1017, autkoriasd on Jxino l4, l»16. jezna na Ameriko zaradi oljnih sankcij luifolinijev poslanik v Washingtonu vložil pro-test pri državnem tajniku. Angleški vladni krogi pravijo, da niso revidirali tvojega stališča v kampanji proti Italiji. Liga narodov pred novo krizo. Italijanske čete tepene na južni fronti Rim, 28. nov.—Mussolini je j pozval nazaj v službo 100,000 vojakov, katere je nd nekaj dnevi poslal domov vat polja* Mussolini je ponovno zagrozil z vojno lagliji, če bo olje ustavljeno Italiji. Addis Ababa, 28. nov.—Abe-teka vlada poroča, da so nje-fete reokupirale Makale na tfemi fronti in pognale Itali- * 60 milj nazaj proti Adi-fitu. Waahington, D. C., 27. nov.— iofusto Rosso, italijanski po-dinik v Washingtonu, je vče-ij izročil Mussolinijevo noto driavnemu tajniku Hullu, vse-ijočo prikrito svarilo pred po-bdicami, če bo Rooseveltova tfministracija ustavila izvoz o-l starega železa in drugega laga v Italijo pod pretvezo, da hote biti nevtralna v sedanjem hlijansko-abesinskem konflik- L--f-—-—------ ■ i v o Mussolinijevi diplomatič-imagi, ki je vsaj začasno one-sofočila uveljavljenje progra-taLige narodov, da se med pro-ikte, katerih izvoz je v Italijo |jWdM» uključi tudi oljv jt italijanski poslanik ogla-v uradu državnega tajnika, Itjer se je mudil dvajset minut, konferenci je poslanik izja-da se je s Hullom razgovar-o vprašanjih, ki jih je pri-na površje politika Roo-»eltove administracije. Oržav-®i tajnik Hull ni podal nobene ojave. Ta konferenca je bila značil-**t dneva z ozirom na situacijo, katero je povzročila Liga »vodov g svojimi poskusi, da tonuje Italijo kot napadalko v rfniki vojni. Rooseveltova administracija je oči vidno prišla Jagato, ker je naznanila, da * skušala ustaviti izvoz blaga. *vojni zapletenima državama. Francija in Anglija od-►dili embargo za izvoz olja T Italijo, je ostala Amerika na pole* tega pa si je na-■P»la jezo Italije. Union. 27. nov. — Uradni jofi no včeraj namignili, da *e nadalje podpirali načrt, * * ustavi izvoz olja in pre- v Italijo. Anglija še ni re-mojega stališča v Um *n», šiljanjem drugega fašistični državi. Stavka pristani-ščarjev se razširja Justični department odredil ^preiskavo New York. — (FP) — Organizirali pristaniščni delavci odbijajo napade delodajalcev na več frontah. Kakor hitro je bilo naznanjeno, da je federalni justični department odredil preiskavo mili-tantnih aktivnosti Mednarodne zveze pristaniščnih delavcev na zapadni obali, je zastavkalo 700 delavcev v newyorškem pristanišču. Odklonili so razkladanje sadja s parnikov United Fruit Co. Stavkarji piketirajo pomole, kjer so zasidrani štirje pamiki omenjene družbe, in pri tem jim pomagajo tudi člani unije voznikov. Odkar je izbruhnila stavka, je v unijo pristopilo nad petsto delavcev, bivših članov kompa-nijske unije. Druga stavka pristaniščnih delavcev je izbruhnila v San Pe-dru, CaJ. Delavci so odklonili nakladanje tovora na parnik Ore-gon, ki ga je imel odpeljati v I-talijo. Tej stavki pripisujejo veliko važnost, ker je prvi znak odpora proti pošiljanju blaga v Italijo, ki je zapletena v vojno z Abesinijo. Gotovo je, da bodo temu zgledu sledili delavci v drugih pristaniščih na zapadni obali. _ Naciji zaplenili katoliške pamflete Berlin, 27. nov. — Nacijska policija je včeraj zaplenila dva katoliška pamfleta, katerih avtorja sta jezuit Muckermann in katoliški vodja Priballa. Dr. Ba-naseh, član katoliške škofijske pisarne v Berlinu, ki je bil aretiran pred štirimi dnevi med policijskim navalom v škofijsko pisarno, je bil včeraj premeščen v zapore Moabit. Katoliški škof Peter Legge iz Meusena, ki je bil obtožen kršenja deviznih zakonov in čigar krivdo je prevzel neki drugi duhoven, je bil kljub temu obsojen v plačilo 100,000 mark. Zmaga trgovskih klerkov Oakland, Cal.—Trgovski kler-ki so po tedenski stavki proti ve-riini kompaniji Hagstrom Food Stores izvojevali priznanje unije, višje mezde in krajši delovnik. se Domače vesti Novice z zapada Butte, Mont. — Mike Avman je ponesrečil pri delu v rudniku. Prišel je med dva vlaka vozičkov, ki sta vozila vsak v drugo smer. Vozički so mu štrli roko in dobil je tudi notranje poškodbe. — Teiko je bolan John Petric. Dalje sta v bolniški po? stelji Kate Ilentč in Angela Ko-pornik. Vsi imenovani to člani društva 207 8MPJ. Nov grob v Mlchiganu • Hesperia, Mich. — Na farmah je umrl za srčno hibo Matt Hren, star 56 let in doma iz Smartna pri Gornjem gradu na Štajerskem. Tu zapušča Ženo in enajst otrok in v Ulinoisu enega brata. Pred več leti je bil član SN-PJ in naročnik Prosvete. Na svoji tukajšnji farmi je živel 21 let in v Ameriki je bil 36 let. Bil je svobodnomiselnega prepričanja. Nov grob v starem kraju » Willard, Wis. — Louis Zor-man je prejel žalostno vest, da je 8. oktobra 1.1. v Vopovelu pri Cerkljah na Gorenjskem umrl njegov svak (sestrin mož) Franc Erzar, po domaČe Fikovtov France. Pokopala ga je srčna hiba. Zapušča ženo in sedem nedoraslih otrok v starosti od 13 mesecev do 14 let. Brazilska armada zatira revolto Lojalne čete ubile rebelev 60 Arijrit Ui •ifotj *rik| i k(,r; ' Ital. > pr. *tUr trn aMi <. nov. — Doba. ko so ,r»iki bančnih not 600 Jr vrniti te bankovce w, raj minila. Ti ban-"» *ih lirah. Poluradns finančna agentura je včeraj naznanila, da bo Italija kupovala le toliko blaga v zunanjih državah, kolikor ga bodo te kupil* od nje. Addbt Ababa. 27. nov. — Abe-sinska vlada je včeraj naznanila, da so se Italijani umaknili iz Gorahaija in Gergolubija in »•daj so v teku priprave, da a-besinske čete ponovno zasedejo ti mesti. Obe se nahajata v provinci Ogaden na južni fronti. Ko so jih Italijani nedavno o-kupirali, so to smatrali za veli ko zmago. "Pod pritiskom abesinakih čet. ki so obkolile Italijan*, so a* morali slednji umakniti," glasi uradno poročilo. "Italijani so za seboj pustili veliko mrtvih in pet tovornih avtov. Rs s De»ta. poveljnik abesinakih čet. 'je vodil ofenzivo." Rio de Jantlro. 28. nov—V glavnem mestu Brazilije sta včeraj Izbruhnili dv« komunistični vstaji, to#S bili sta sadu-fteni. V štirih dneh revolte je bilo 138 oseb ubitih Rio de Janeirtv 2T. nov, — Poročila se glase, da je vladi lojalno vojaštvo zatrlo revolto v eni severni brazilski državi in odkorakalo v Natal, v kapital druge drtave, kjer še vihra rebel-na rdeča zastava. > Vladne čata §6 porazile in razpršile vstaše v Pernambucu in v nekaterih drugih krajih. Avtoritete pravijo, da bodo kmalu dobile kontrolo nad driavo Rio Grande do Norte, ki ja središče revolte.. Zaeno so naznanile, da ]• bilo vačje število zarotnikov aretiranih v mestu Bahia, južno od bojne črta. Rebeli so se morali umakniti iz Soccore in nekaterih drugih važnih mest, ki so bila pod njih kontrolo od zadnje nedelje, proti severozapadu. v Recife. Mesto Soocoro so vladne čete zasedle po 22 ur trajajoči bitki z rebeli. Uradna vest ss glasi, da je v bitki padlo okrog 40 vstašev. ■ ' »1 ■— Delavska zmaga v Novi Zelandiji Delavska stranka osvojila vlado Wellington. Novs Zelandija, 28. nov—-Pri volitvah poslancev u novo zbornico f Novi Zelandiji je dslsvsks stranka prvič v zgodovini tega domlnljona dobila večino mandatov. Mlchaei J. Savage. vodja delavska stranke, bo zdaj organizlrsl prvo de-Isvsko vlado v Novi Zelandiji. Italijani se zaletavajo z glavo ob zid Abesinije ne bodo premagali, , pravi misijonar (lilcago. — Ameriški misijonar Donald Davies, ki je bil pel let v Abesiniji in kateri se j* zdaj vrnil domov, je rekel U dni reporterjem, da Italijani ne bodo nikdar premagali Abesinije. Italijani imajo že danes ogromne izgube, ki pa so zamolčane. "Zunanji svet jako malo it* ve o resničnem |>oložaju v Alie-siniji," Je rekel Davies. "Italijani umirajo v Alssiitiiji kakor muhe, ne toliko za abesinskimi •kroglami kakor za malarijo in drugimi afriškimi epidemijami, toda italijansko (»oveljstvo odvaža bolnik«' na grške otoke, ne I JEKLARSKA KORPORACUA V OFENZIVI Smeina obramba kom-panijske unije DELAVSKI ODBOR ZASLIŠUJE 1500 delavcev WPA zastavkalo Zahtevajo redne plačilne dneve Chicago. — Tisoč petsto de-avcov, ki delajo na projektu WPA v Riis parku, Fullerton in Narragansett ave., je zadnji torek zastavkalo. Delavci so se pritožili, da delajo tamkaj že od 1. novembra in do danes še niso prejeli nobene plače. Delavci so Jili prej na relif u, ko pa so sprejeli delo relifnega projekta, je njihova podpora prenehala. Njihove družine so v veliki stiski, kajti denarja nimajo. Pričakovali so, da prejmejo prvo plačo okrog 15. v mesecu, zdaj pa je mesec že pri koncu in plače ni od nikoder. Delavci zahtevajo redne plačilne dneve vsak teden; dalje zahtevajo pravico, dii si smejo med delom kuriti ogenj, kadar je mraz, in stranišča v bližini. Kalph H. Burke, pomožni administrator WPA za Illinois, je rekel, da plačilni čeki tsidb razdeljeni v dveh dneh. V sredo so stavkarji sprejeli sklep, da se vrnejo na delo, ko jim je bilo zagotovljeno, da domov, da ne bi domačini izve- " ' ' deli reKnir*. Ko H«'m s«« vračal domov, sem videl v pristanišču tri velike parnik*, ki so bili polni italijanskih bolnikov in ranjencev. Beli ljudje ne morejo prenesti afriških troplčnlh bolezni. Italija ne lx> dosegla ničesar s svojimi letalskimi napadi. Komi** Iz zraka padajo na ilovnate koče in ubijajo ljudi tu in tam, ampak to na pomeni nič za Mussolinijevo armado, letala morejo prevažati vojaških č«t in težkih topov, dobrih te dni poravnana, ko je United Im n| |n nt tleh so bolezni*" Fruit Co. podpisala dogovor, da umu h*p—m»im .......... s« bo brezpogojno podvrgla pro- krajinski dir*ktor federalnega vizijam Wairner^'onn*ryJev*ga delavskega odbora, rw bo prva zakona Cindnnstl, O. — Predstavniki kompanijske unije \Vheellng Steel korporacijrao se osmešili pri zasliševanju pred federalnim delavskim odborom, ko ao skušali prikazati to unijo kot pravo in neodvisno delavsko organizacijo. Delavski odbor je odredil zaslišanje v zvezi s peticijo A-malgamated Assn. of Steel Workers, v Ameriški delavski fecferaciji včlanjene unije, naj odbor določil volitve, pri katerih bodo delavci izvolili svoje repro-zentunte za kolektivna |H>gajs-nja. Med drugimi, ki ao zastopa* li jeklarsko korporacijo, je bil tudi J. T. Lynn, odbornik kompanijske unije. Ta je trdil, da kompanijska unija lahko vodi kolektivna pogajanja in okliče stavko, če bi se korporacija upirala zahtevam članov. "Kje bi vaša organizacija dobila denar za financiranje stavke?" je vprašal Lynna ('bariton Ogburn, odvetnik jeklarske nije. Lynn je odgovoril, da je korporacija pred petimi menoci poklonila kompanijski uniji $2&00 in da je del te vsote še vedno v blagajni. Dalje je rekel, da bi volitve glede delavske repreien-tacije povzročile spor med Jeklarskimi ddavolf ker so tf popolnoma zadovoljni s kompanlj xko unijo. iloward Porter, člsn Zveze jeklarskih delavcav, je pred de lavsklm odborom ispovedal, da je korporacija ustavila obrat svoji jeklarnl v Portamouthu preteklem letu, ko se Je pričelo gibanje, da se organizira delav ce v pravi uniji. Jeklarno Je od prla šele potem, ko so delavci podpisali peticijo, "da nočejo zunanje delavske organizacije." Vsi drugi, ki so bili aktivni > unljskem gibanju, so bili vrže nI na cesto. Predstavniki delav ske unije so m* potem obrnili na federalni delavski odbor z a|>* lom, naj podvzame potrebne korake proti korporaejll, ki Je kr šila provizije Wagnerjevega de lavskega zakona. Te provizij* poudarjajo, da s* delodajalci ne smejo vmešavati v delavske ak Hvnosti pri izbiri r*pr«z«*ntan tov za kolektivna pogajanja. prejmejo prj^Mplačo v četrtek. Delavski odbor iz-vojeval prvo zmago Parobrodna družba podpisala dogovor Ntw Vork. — Prva uporna zadeva med federalnim delavikim odborom, in delodajalcem je bila Ta kompanija, ki operira veliko število parnikov med severno in Južno Ameriko, je bila obdol-iens financiranja kompanijske unije In odslovltve velikega števila članov Mednarodne zveze pristaniščnih delavcev zaradi u-nijskih aktivnosti. Na podlagi pakta, ki »ta ga rmdpisaJa podpredsednik omenjene druži* in K. M llrrrlck, po- finančno In drugače |*>dplrala kompanijske unije, niti ovirala pravic delavcev, ki »e hočejo organizirati v svoji uniji, da v njih imenu v«»di kolektivna pogajanja. "I/ružbe", se glasi dogovor, "dovoljuje dvojim delavesm pravico svobodnega organiziranja na l*idlagi Wagnerjevega zakona in a* rte bo tmeiavala v njih izbiro repfezentsntoV za kolektivna i o-gajanja." , Italija §e je opro• stila glede napada na dva Američana Kini, 27. nov. — Fašistični oblastniki v 1'aduvi so sporočili ameriškemu po«laništvu, da ob žalujejo napad fašističnih štu dentov na avto dveh ameriških zdravnikov, ki sta m« pripeljala zadnji teden v družbi svojih že na v 1'aduvo iz Avstrl|e. Itall-jannka mladina Je obkolila avto, iztrgala ameriške zaiitavice i avtu in opsovala potnike. Ob-lartniki |*>jaftuJujejo, da so napadalci mislili, da bu iz zrska Klerikalna drhal Je (Mistila »vojo žrtev In bitro \*>-i Is gnila Laval pledira v prilog Mussoliniju Francija naj vzdrži prijateljske odnošaje z Italijo -' i Pariz, 27. nov. — Premier Laval je v svoji včerajšnji poslanici francoskemu ljudstvu pl«»-dlral, naj podpre njegovo politiko, katere cilj je vsdržanje prijateljskih odiu»šajev z Italijo kljub ženevski obsodbi te države. Rekel je, da nihče ne vidi sankcijah edinega sredstva, ki naj bi ustavilo afriško vojno. Ta apel je bil del obrambe rekorda Lavalove vlade v zadnjih šestih mesecih. Objavljen je bil na predvečer zasedanja parlamenta. V tem zasedanju bodo levičar j t v spodnji zbornici napeli vse sile, da strmoglavijo l*avalovo vlado. 2e zadnji teden j* izgledalo, da je l^avalov kabinet v nevarnosti padca, mslaj pa prevladuje mnenje, da se je situacija spremenila l s svojimi četami branil severno mejo o-groženih provinc, Jainmski mi-lifaristi so zadnje tedne napeli vse sile, ds pridobe lian Kii-čuja as*. Tlentsln, 21. nov. Tukajšnji jaiHinaki vojaški oblastniki izražajo skrb zaradi odhaja nja številnih kitajskih vojaških čet v provinco llonan. Japonska letala krožijo neprestano nad Tientsinom in japonski de-1 Isvčl so včeraj začeli z gradi- J tvljo letalske po«taJe zunaj me-1 sta. Mussolini ima "samo-morilski" ikadron Iti m, 2 noV lzvem Je čudno to, ker ga ui noben reporter vprašal, ali ima sploh vzrok za pritožbe. Preiskava, ki Jo Jo vodil kongresni odsek, je dokazala, da Morgan ni prispeval niti centa federalni vladi V najtežjih letih dupfeslje, Kekordl, katere Je objavil odsek, so ponovno potrdili dejstvo, da so Morganove finančne špakulaclje igrale veliko vlogo v zadnji svetovni voj. ni. Mladim ljudem so pred vstopom v vojno govorili, naj žrtvujejo svoja življenja za oču-vanje demokracije, toda povedali jim niso, da so žrtve potrebne za zaščito posojil, katera je Morganova finančna hiša dala /avezniškint državam. Ko Is) kongresni odsek ponovno oivoril zasliševanje v januarju, bo moral Morgan sjad nastopiti kot priča. On Je že dosti storil, da blokira ali vsaj omeji preiskavo, Morda mu 1*» s|**t Anglija, drugI njegov dom in finančna domena, prl*kb priliki |»ogrebriih svečanosti *a štirimi člani nacionalne stranke, ki ao padli v bitki s polktjo, Je nad 12,udeležencev svečano priseglo, ds ImsIo nspell vse sile, ds strmoglavijo ameriško nadvlado hi s< ' tsko maščevali za PROSVETA THE ENLICHTKNMENT claftilo in lastnina »loven««« nabodnb ■robrornb jkdnotr a« t*4 h, tb» bbriM NaUmmI ImM Na#Waiaai m lAr^Uur 4rt>«« tti>« Cki—gm) ta *m aa Mb. si m m p»l kc II »4 m l«m Wta, m Ckt«w« ta Ctaar« »T M aa mU lata. M '» M taU s M ImmMtc ■■taiil»Hn« raU* i for Um Uatlad 8taUa (nempt Chlaa««) u< C«m4i MM »*> r«' Chi.-M« u4 Claaro |7M par y—r, (•Nifi «raiiUM par yaar. Cm tglMOT po 4u«u«uru RukopM liplni' la aaaarad—ft tlaahav aa m iritajo Eufc«p>aJ htararna n«klM (irtlaa. pa-4raa». |M«i lU ) aa >r»a>a p«*UJaUlju te t alutaja, «a it prtteAil pa* t al a«. <7 A4«artUir>f ratm mi aeraronml Maaaaartpta al cmumI-nUvm aad unauliciud a/tirim »Hi Mt ba raturaai. OUaf ■Maaarripta. »urk m »tvrim. pl»r». f m—. ate., will ka raUirnad »fcaa aaeua^aaiad br »df iMrni aad »ta m pari Marte* aa *ra. kar imm rlBi ■ PKOHVETA MIT-M «a. Urtetk Av.„ cm^|>, IIMaate MKMMCft Or THK KEDBAATKO FftSSS »>138 D« Kun l»*n* M »Mala« v ut lmf>*iu, na primer Matov« pomeni da vam Paiurvlu h pravica«ao. lOct. SI. J« • taa* da M vam Mf»j. poUm vatc*» datumom poteki« a*. Uat M ualavl. Demokracija in klerikalci Slovenski klerikalci v Ameriki, katerih politični glasili sta Ameriška Domovina in Ameri-* kanski Slovenec, no zelo mizerna prikazen v ameriškem političnem življenju kolikor ho aktivni v tem življenju. Običajno ho prilepljeni na lokalne mašine demokratske ntranke in ob nantopu Roosevelta »o temu možu peli HlavoH[)eve kakor kakšnemu "božjemu odposlancu", ki ga je "božja previdnost" ponlala, da reši Ameriko iz krempljev krike. Nekako pred dvema letoma »e je pojavil v Michiganu znani histerik Coughlln, katoliški župnik od fare Male cvetke, ki je v radiu grme1 za Boonevelta in proti bankirjem, za svobodo »rebra in proti komunistom v Mehiki in Rusiji. Nafti klerikalci ho ae naravno prilepili tudi na Coughlina in papižili za njim njegove votle Hocialne fraze in metuljasta genla. Tako ho he slovenski klerikalci v Ameriki pripopali na Coughlina, da ne ga Ae dane* drže kakor gobe, čeprav je histerični Coughlin napovedal vojno "božjemu poslancu" (pittsburški "father" Cox ga je celo nazval "Krista v Beli hišil") Rooseveltu. CoughHn nastopa danes očitno kot fašist zagovarjajoč Mussolinija in njegovo roparsko vojno v Afriki. Kje so danes naši klerikalci? Niti sami ne vedo . . . Ker samostojnosti ne poznajo in se vedno drže za suknjo kakšnega "velikega moža", so dane« v resnici mizerna prikazen. Z eno roko se Ae drže Roosevelta, Čeprav jih Roo-sevelt jezi, ker je na zahtevo katoliških Kolumbovih vitezov odklonil intervencijo v Mehiki, z drugo roko se pa krčevito drže histerika Coughlina, ki jih tudi jezi (vnaj delajo ne tako) zaradi »vojih preočitnih simpatij do Mus-solinija! Ali niso klerikalci žalostna prikazen? Najmizernejša prikazen pa ho; kadar Mebe-čejo o demokraciji in paradirajo kot prijatelji demokracije. Klerikalci |»a demokracija! Klerikalci, kjerkoli na svetu, pa demokracija! Res so hudi na Hitlerja, a ne zaradi tega, ker Je Hitler zatrl mlado demokracijo v Nemčiji. Brigala jih je tista demokracija! Hitler se nekaj kapricira proti katoliški duhovščini, proti klerlkalizmu, in to jih jezi. Oe bi Hitler delil diktaturo m katoliško cerkvijo, bi bilo dani** v Nemčiji vse v najlepšem redu! Kakor Je na primer v Avstriji! V Avstriji je tudi fašistična diktatura, ki je s krvavo silo uničila socialistično upravo večine na Dunaju. Ampak ta diktatura je katoliška, ima papežev blagoslov, zato je za nuše klerikalce v Avstriji vse v redu. čeprav je klerofašistična diktatura v Avstriji prav tako okrutna kakor Hitlerjeva v Nemčiji. Naši klerikalci so hudi tudi na boljševiško diktaturo v Rusiji, in sicer iz istega razloga kakor na Hitlerjevo — ker ni katoliška. *red njega veka, ki Ae straši ob bel »-ni dnevu in ki je pretop in toliko oko. •tenel, <1h ne občuti iMn ne sramote1 PR 08 VIfA Glasovi iz naselbin Ali ho naši gi odborniki stara garda? (leveland, O. — Pa saj vam ni treba povedati, da ima Ameriške Domovine uredniški članek izpod peresa ali pisalnega stroja James Dtbevca, ki je glavni u-rednlk tega lista, nekam tak na-s!gy. Fn to z dne 19. novembra 1995. Zopet vam bi lahko naznanili, čemu se ti "človeki" okoli tega lista tako zanimajo za našo organizacijo, in odkod oni vsa to zvedo, kaj je bilo, in kako je klenkalo stari gardi na zadnjem zborovanju angleško poslujočfh društev. Ampak ako niste u-ustvarjeni iz drv, gotovo nimate žaganja v glavi in lahko mislite, kako it to dogaja. Evo ti ga spaka, kaj je zapisano: "Ne verjamemo, da je tej mladini za kruhek pri SNPJ, pač pa hoče ta mladina strmoglaviti žavoženo politiko stare garde pri SNPJ. Mladina hoče, da bo SNPJ slovenska podporna organizacija, ne pa propaganda za komunizem In socializem." Glejte ga no, vraga, vi člani SNPJ! Mi smo ga zavozili z našo politiko, saj naše člane silimo, da morajo voliti za komuniste ali pa socialiste! Saj vidim sedaj, kam sem gledal prej. 32. warda v Cleve-Iandu ima okoli 1,800 članov SNPJ, vseh glasov sem dobil kot socialist pa le 355. Ostali so bili dani councilmanu Vehovcu, ker je demokrat in ni član te organizacije. Tako znajo prt Ameriški Domovini soliti članke svojim Čltateljem. Nadalje pravi James Debevc, da mladina ne pristopa radi politike v SNPJ, ampak radi podpore. Ta cepec misli, da ima vsa mladina ameriško - slovanskih staršev enake misli. Saj on-ne zna niti soditi svojega naroda v svoji lastni metropoli. Ali smo vsi Slovenci v Clevelandu, ki smo došli iz stare domovine, demokrat je? In če smo, zakaj ni bil Miller izvoljen? Smo li vsi republikanci, ali pa socialisti? Smo M vsi zabijali cerkvena vrata svetega Vida? Ali sta bila le dva "razbojnika", ki sta zabijala žeblje? . Nadaljnja zabela: "In Če ne boste hoteli tako pisati kot vam bo narekovala mladina, va* bo brez posebnih ceremonij vrgla od lepih službic!" Mister Debevc, ali nam morete povedati, katero mladino mislite? Ali je Donald Lotrich proti takemu pisanju, ki koristi delavstvu? Ali so Oscar Godina, John Rak. Raymond Travnik, Andrew Grum, Jane Fradell, Otto Tekavc in še nešteto drugih? Ali se vam dopade Becek Jože iz Ambridga? Kres in še par drugih Pennsylvanča-nov, ko j I se dajo hipnotizirati z demokratizmom in katoliško vero? Mi |H)znamo našo mladino in tudi vemo njeno učenost, čeprav sami ninmo tako "frdamano" študirani kot je mladina In ured-nfki "Ameriške Domovine." Saj nam je znano, kako nas je študent Jože Becek učil. naj mento, da smo zahtevali pokojnino za stare In onemogle, delavstvo hrani denar za stara leta in mu ne bo potreba pokojnine. Da. tako je pričel pisati j>o Pronveti, kojo hoče mladina od nekod o-svojiti. In veste, gospod Jame.« Debevc, kako ho nekateri naši rojaki hranili denar in ga nosili v neko banko? In veste, da je tista banka zmrznila? AH ste Že sliAali, ali pa je morebiti vaš Hst kaj |>oročal o tem? belini vas vprašati, ako ste li \i |,i|j tam direktor, pri kakAni takAni banki? In zakaj niste ra|Ai izvo-lili mladih direktorjev? Kaj Ih> storila mladina, pravi Debevc. in kako hraniti. Je pi*al Becek preti štirimi leti. On le ve kako hraniti. Mi pa vemo kako ohraniti l"STAVO in NACR-I.A SNPJ. In upamo. «'»< muh Je Ae precej, ki bomo lojalni Pro-sveti in branili, da lietje! Igra se bo pričela ob 2.30 stih. No, Debevc, pa nam po- ,dne ob 8, zvečcr pa ae bo "I'6* J® bila to tista madina, kj koncert H 8odelo_ ki hodi k službi božji, katera je ' , . ,fixr Manrei Zvon In dostojno razbila umivalnik v Narodnem domu na St. Clair ave., potem pa še na Waterloo rd. v SDD! Debevc nam lahko dosti pove o lepem vedenju katoliških fantov; le pogleda naj nazaj, odkoder je prišel, pa bo videl, kako katoliški fantje gredo dopoldhe k maši, popoldne je pa kateri vanjem zborov Naprej, ZvqH In Sloboda, potem pa bo prosta zabava in ples. Vstopnice v pred prodaji stanejo 30c, pri vratih 35c. Popoldanske vstopnice ve ljajo tudi za zvečer. Igrala bo izvr«tna godba, uvajal se bo lep kcncert in uprizorjena bo zanimiva igra, ki se imenuje "Kaprica rak i soprog. . . "Kapricarski soprog" je tri- razrezan in mogoče par dni po- dejanHka žaloiKra, v kaleri so tem ga neso k pogrebu. In pa o napredku KSKJ nain pripoveduje. Ali ima res že desetkrat več članov kot SNPJ, a-li jih je manj? Pravi tudj, da principi katoliške vere in K&K.J govore: ljubi svojega bližnjega. Torej zakaj pa. niste ljubili .Toneta Grdine, ko je bil predsednik iste organizacije,. ki uči ljubiti svojega bližnjega? Ali ste se držali svojega katolištva? In še to prav dobro pogodene človeške zmote in moške kaprice, pa tudi ženskih kapric ne bo manjkalo. V tej igri nastopi deset oseb. Pri Petelinovih je pet oseb, zunanjih pa pet. Petelin se je v mladosti oženil z bogato nevesto, pa tudi sam ni bil brez gro-ša. On, poln kapric, kraljuje v svoji hiši, poleg svoje žene, z "zlomljeno voljo". Imata dve za tvl • t j * .. možitev godni hčeri, višješolki. je Debevc zapisal, da naši pfin- Petelin se ie strašno kaoriciral cipi uče, "pljuni na farja!" J strašno Kapriciral u^e, "pljuni na farja!" In kako se je usekal in ugriznil v jezik! Ker Toneta niso ljubili, ampak so Čisto po njih principih sami — pljunili nanj. Če pa niste tega storili, zaka j pa ni več predsednik, on vaš bližnji? No pa nam povejte kako.ste nazivali duhoWi|tae takrat, ko se je žalosti! nad vami sam sveti Vid 1 Gospod Hribar vam je morebiti odpustil, ker se ližete o- pri delu, ki spada ženi in poslom. Za vsako stvarco hoče vedeti, tudi če kdo muho ubije. Povsod vtakne svoj nos. Skratka: on je gospodinja, žena in otroci pa njegovi hlapci in dekle. Vsi se mu hlinijo, lažejo, ga varajo. Na videz mu je vse uda-no. Tudi hčere j^s hotel omožiti h kapricarskimi možmi, a starejša hči si sama izbere svoje- m,' ga izvoljenca, tako tudi mlajša koli njega. Ni pa pozabil tistih t - JT* ' Uo D hudobnežev, ki so mu zabili v temnico svetega Vida. In ali se tudi to gnusi mladini? No povej, povej,-James Debevc! 'Pa še povej, kdo je bil "Odd Fellovv" in je potem zapustil, ker je bilo protikatoliško biti v tisti organizaciji. In ali so Odd Fellows socialisti? Ali niso tudi oni proti katoličanom, saj nevidno? Mar mu je znano, zakaj je bil posajen poročnik policije v New Yorku na električni stol? Ali ni bil on prostozidar* pa je zapustil organizacijo in se poročil s katoličanko ter kršil pravila. In katoliška vera ga ni, rešila smrti. — Premisli, James! Frank Barbič, 5*3. - Prireditev zbora Planinnka roža Milwaukee, WIm. — Gibanje našega kulturnega življenja se suče po sedanjih razmerah, kar pomeni, da le životari. Večji del se prirejaj o le domače zabave in veselice. Na 17. nov. se je vršilo slavje 25-Jetnice zbora Naprej s koncertom in igro, drugi slič-ni koncert pa se bo vršil v nedeljo 1, dec. v dvorani SST, katerega bo priredil pevski zbor Planinska roža. Naši • pevski" klubi so torej Ae edini, ki vršijo kulturno delo in nudijo občinstvu lepo pesem, da z njo razvedrijo otožno delavsko življenje. Rojaki, ki se zanimute za le-|h> petje, zavedajte se, da z vašim -številnim posetom boste prilili novo porcijo navdušenja našim agilnim pevkam, ki so vselej in bodo i v bodoče upošte vale vašo naklonjenost. Vabijo se vsa podporna in kulturna društva iz t* okolice ter vsi Vse to se razvija s takim zani manjem pred vami in na tako komičen način, da se boste lahko pošteno vsi nasmejali. Nikakor ne smem povedati vseh podrobnosti te saloigre. Pridite gotovo na nedeljsko prireditev in se sami prepričajte, kako se bo vse to izteklo. Torej na svidenje v nedeljo 1. dec. v dvorani SST ob 2. popoldne! Za Planinsko rožo, L. Stariha. - Koncert z igro Mihvaukee, Wis. — V nedeljo, dne 1. dec., se bo vršila velika koncertna prireditev pevskega zbora Planinska roža v dvorani SST. Popoldne bo uprizorjena komedija "Kapricarski soprog", zvečer pa se bo vršil pevski koncert, na katerem bosta sodelovala zbora Naprej in Zvon. Žene, ki imajo dobre možičke, naj si gotovo pridejo ogledat omenjeno igro, da bodo videle ka-pricarskega moža. V nedeljo 17. nov. je dramski odsek kluba št. 1 JSZ iz Chi-caga uprizoril znano dramo "Rdeče rože", ki je prav dobro uspela. Sedaj pa boste videli komedijo, ob kateri se boste dodobra nasmejali. Pridite, da malo pozabimo vsi skupaj na slabe čase. Vloge imajo igralci, ki jih vsi radi vidimo na odru. Pa tudi naša dekleta od Planinske rože bodo pokazala, da želijo nadaljevati z započetim delom. Priporočamo se vsem lokalnim društvom in klubom ter |H>sameznikom za obilen poset, ob priliki vašo prireditve pa bomo tudi mu vas upoštevala. Katie Deliček. Otvoritvene zabave W*afcegan, 111 — Naš Slovenski naredni dom je zavetišče in središče našega delovnega ljudstva. V poletnem časti se zbiramo okrog njega in se zabavamo, pozimi pa prirejamo razne veselice v razvedrilo občinstva. Radi se zbiramo v spodnjih prostorih v točilnici. Domov odbor je u vi del, da so ti prQ«tori premajhni, zato je na delničarski seji v oktobri bilo sklenjeno, da Se toČitniški prostori premestijo v dvorano št. 2. Torej pivni-Ski prostor je urejen. Ker se pa navadno praznuje otvoritev vsake nove stvari, bomo slavili to otvoritev v soboto 30. nov. zvečer. Odbor vabi vse rojake in rojakinje k obili udeležbi, Zabave bo obilo, igrala bo godba za ples in pripravljen bo okusen prigrizek ter dobra pijača. Prigrizek se bo serviral brezplačno. Vabijo se še posebno "ke-nigrufarji', da se gotovo udeležijo. Prostor za igranje kart je sedaj dovolj velik in lepo u-rejen. Na svidenje 30. nov. zvečer v SND! John Mahnich. sta mladina, ki ni člta te. je skakala preko pl dtla ■tavkokailt. In pa Ae je naselil Jame« ureilnik, kako n dina. to J* «»na mlsdir k službi boJtji x mnlel dostojnosti in tudi pu Vabilo na letno sejo Bridgeport, O. — Društvo št. 13 SNPJ poziva vse svoje Člane in članice, da se gotovo udeležijo glavne seje, ki se bo obdr-žavala v nedeljo dne 1. dtec. in še bo pričela ob 1. popoldne. Na drtevnem redu bodo volitve odr bora za prihodnje leto, pa. tudi druge važne zadeve. Na novembrski seji bilo sklenjeno, da kdor se te seje ne bo udeležil, bo plačal 50c v društveno blagajno. Zato vsi na letno sejo! John Kocjančič tajnik. ^ r Veselica SND Springfield, III. — Vsi delničarji in prijatelji SND se vabijo, da se udeležijo domove veselice dne 30. nov. ob 8. zvečer v domovih prostorih. Vstopni-1 na je samo 20c za moške in 10c za ženske. Zabave bo dovolj za vse. Dvignjena bo tudi številka In dobitek je pet dolarjev v gotovini. Ves dobiček je namenjen v korist SND. Frank Krmelj Izraz sožalja N oko min, III. — Iz Pittsburga, Kans., smo prejeli žalostno vest, da je dne 19. nov. ubilo Karla Murna. On je bil stric moje žene. Ker se pogreba vsled slabih razmer nismo mogli udeležiti, izražamo na&e sožalje prizadeti družini na tem mestu. Pokojni je bil doma Iz Sergejnega sela, fara Vavtavas, kjer zapušča dve sestri in več sorodnikov. Najino iskreno sožalje prizadetim! Frank in Cecilija Zugmelater. Vinska trgatev Braddock. Pa. — Tukajšnji hrvatski podporni klub priredi svojo jesensko zabavo z vinsko trgatvijo na 30. nov. v Hrvatskem domu. Uljudno se vabijo vsi Hrvati irL^Slovenci, Člani društva 300 &N«PJ in ostali prijatelji, da nas posetijo v velikem številu, a mi bomo vrnili "milo za drago." J. Sankovich. ZSEJLNovembra Katastrofe v vesoljstviT Vladna odredba izzvala protest Washington, D. C. — Odredba federalne komisije za kontrolo produkcije mehkega premoga, da morajo tovarnarji, železnice, kontraktorji in vsi drugi, ki i-majo pogodbe z vlado, kupovati premog le pri družbah, katere se drže provizij Guffeyjevega zakona, je že izzvala protest. V i-menu Zveze ravnateljev ameriških, železnic jer poslal protest R. V. Fletcher. Kljub temu, da imajo skoro^ se železnice pogodbe s federalno vlado glede prevažanja pošte, Fletcher zahteva, da se vse izključi is odredbe. Slika ka)r vagon, h katerega *o < rudarske stav kar je v neki prrmogomi napadu je bilo denet rudarjev ranjenih. Olson je kandidat za zveznega »enatorja Wa*Wngton. I). C. — Minne-sotski governer B. Olson. ki je bil že tretjič izvoljen na listi farmer-lahorltske stranke, je tu naznanil, da bo kandidiral za sve-znega senatorja proti sedanjemu ! republikanskemu senatorju Tbo-| masn D. Schallu pri prihodnjih volitvah. Zaeno ji« izjavil, da bo I Ae nadalje vodil kampanjo za da-lekosoine ekonomske »premem-i be in proti dominaciji Wall stree-'ta. * « š| Pred nekoliko meseci je odkril neki , astronom ljubitelj zvezdo, ki bolj, nego bi se morala po razr ij TL je vpisana v zvezdne kataloge d0 tisW h" so opazovali na tem mestu neinatno w ' dno zvezdico, nekako v l£Sh dneh T* * njena svetloba tako povečala da i ' prvotno f 400,OOOkrS?! SLfjfJg tloba »pet pojemala, dokler ni stala rl Z ll Prvotna, skoraj nevidna zvezdica. Kaj se je bilo zgodilo? Astronomu niso takšni nebesni pojavi a novega. Omenjajo jih pod zaglavjem t k, , nih novih zvezd. Opis takšne zvezde iz I 157 nam je ostavil slavni zvezdoslovec Tvcho i Brah*, ki pravi, da se je njegova "fiova" višku tako svetila, da jo je bilo opaziti celo J nevi s prostim očesom. Dane« je to zvezde k ZV6? 1Lreda opwiti le 2 ^ močnimi d nogled,. Od navedenega leta do začetka našel stotetja so zabeležili 18 takšnih novih zve. od tedaj do danes pa zopet nekaj večje števil Takšni pojavi torej niso posebno pogosti « čemer pa moramo upoštevati seveda to' ( opazimo z zemlje le majhen del zvezd ki ta nenadno povečajo svojo svetlobnost. Pomisli moramo, da se v daljinah -svetovnega prosto dogaja marsikaj, česar ne dojemamo niti najmočnejšimi daljnogledi. Kaj se dogaja prav za prav z "novimi" zv zdami? Na to vprašanje so nekoč odgovarji tako, da gre za trčenje med dvema že ugaslin zvezdama. To naziranje pa se iz različnih ra logov ni moglo obdržati in pr^v tako ne c la vrsta drugih domnev. Sele danes vemo i gotovo, in to pred vsem po zaslugi prof. Har manna z zvezdarne v La Plati, da gre p novih zvezdah za silovite, katastrofalne spr membe v notranjosti zvezd. V tej notranjo* nastanejo iz še nepojasnjenih vzrokov ve kanske napetosti, ki zvezdo tako rekoč napihn jo, da se na zadnje razleti. V tem trenuti doseže zvezda svojo največjo svetlobnost, prične potem naglo pojemati. Prof. Hartmar je izračunal na podlagi raznih činiteljev ve kost neke takšne zvezde v njenih različnih st dijih. To je bila neka zvezdica 13. reda. V jam ar ju 1925. je imela še premer 1,400,000 km. H je postala "nova" in je torej eksplodirala, naglo dosegla premer 236 milijonov kilometro 11 dni pozneje pa celo 550 milijonov kilometro Z drugimi besedami: zvezda je imela v prvo nem stanju nekako dvakratni premer- naAej sonca, ko so jo opazili kot novo, je bil nje pr mer tolikšen, da bi moralo naše sonce sega preko Venerinega tira, na višku katastrofe r bi sonce segalo celo daleč preko Martovega t ra! #1 Se pred nekoliko leti bi smatrali takšne z\( zdne razsežnosti skoraj za nemogoče. Odkar j so 1. 1920. z natančnimi meritvami ugotovi da ima Betagevza v Orionu 300-kratni prens sonca, nas Hartmannovi računi ne morejo v< presenetiti. Zanimivo je pri novih zvezdah tu< to, da je mogoče na podlagi njih svetlobno« in preračunanih veliltostnih razmerij izračuni ti njih oddaljenost, Za zvezdo iz 1. 1925. Hartmann izračunal oddaljenost 4500 svetlo nih let. To se pravi, da se je katastrofa, ki jo opazili na južni polovici zemeljske oble pre desetlihi leti, v resnici dogodila pred 4500 let v pradavnih časih graditeljev piramid. Tn< stalni izhod na prosto kar |M" sonce kot celota ne m<»r< napihnit In spremeniti v "novo". Po novejšem nju je sonce še davno prebolelo ti ' no "mladostno" dobo zvezd v kater, spremenijo v nove zvezde. Čaka ria-časnejši, a zato tem sigurnejši kon« hladltvi sonca. Po razpravi dr. W. Sk**«* RAZMlSlJANJK — Enako detuje na pošten lopova. — Da. toda lopov ima če# dežnik. NOVEMBRA Vesti iz Jugoslavije (Isvlrn* poročila zveneč" in velika Ljublja-Te dni je katoliški "Slove-^zdaj vladno glasilo, napi-jčlanek o razvoju velike Ljubic ter našteva objekte in par-jTki ovirajo razvoj mesta, los« spotakne ob mestno vrt--ijo ki imajo svoje nasade in K|jtke na robu Tivolija, ne se ob velesejem, ob o-B»o igrišče v Tivoliju in tudi tfkolsko telovadišče v Tivo-l, Spotikanje • utemeljuje s « da so te stvari na poti raz-,jU mesta in predlaga, da se i te gtvari prenesejo bolj na iferijo. V svoji vnemi in bo-itosti se je s tem zaletel predaleč, ker ima sam v svoji ini še večje ovjralce mestne-fl^voja, .kakor mu "Jutro" pravilno našteva. Sredi Hi je frančiškanski samo-tai in zid, pusti zid samostan-fep vrta tvori eno stran pre-j prometne Frančiškanske u-t Hkrati se tamkaj v bližini i smejo graditi tako visoke hi-da bi se videlo na samostanih vrt. Nune imajo prav tako»v «di mesta svoj samostan in niik vrt, katerega zid kazi Nun-^o ulico, ki je najbolj zanemar-«u ulica v centru mesta prav vidi tega nunskega vrta. Tudi t ti vrt kriv, da ni mogoče u-editi cele tiste okolice od Zvez-i do muzeja. In takih ovir je »-precej. Na te je "Slovenec" jjpak pozabil. Če bi mu šlo res arizvoj mesta, bi mu bilo tu-i u razvoj centra mesta, kjer 110 ravno razne cerkvene in-ftucije glavna ovira, da ni mo-goče ulic in trgov v centru me-«ta urediti, kakor se spodobi. Klerikalna metoda. — Kadar * klerikalci na vladi, so slepi navdušenja, zavest oblasti ik opijani, ob vsaki priliki in naki malenkosti hočejo, da se »kaže nanje, češ: to so naši ftcpodarji! Kdor ni ves z nji-ii. gorje njemu! Prejšnji re-fim je n. pr. vsakogar, kdor ni Mil z njimi, proglasil za proti-riavnega elementa. Kdor ni bil ušen za vlado, je bil proti-ttiven, kdor ni šel v vladno »nko, je bil protidržaven. Maj so na oblasti klerikalci. Ti m oprijeli še boljše metode. Vsakogar, kdor ni ves z njimi, Mašijo in ga ovajajo za bolj-Wkt. Če ne hodiš k maši, si ijievik, če delavcem > znižajo tfe in delavci štrajkajo, jih ■kličejo za boljševike, če imaš w>j nazor o tem ali onem, si djfevik . . . skratka, če ne o-ud črne suknje, si moskovski *&nec, agent sovjetov, si sin !»e*a satana in krščanska kul-je v nevarnosti. Komu je Nv*em tako razglašanje nagnjeno. si lahko vsak misli. to. Cankar ne bo podanik?— »očali *mo, da je bil za Jugo-^anskejra poslanika v Buenos imenovan univ. prof. dr. ndor Cankar. Zdaj pa se govo-lx> imenovanje preklica-^aje je proti temu imenova-proU-stiral visoki slovenski •heni zbor, to pač zato, ker ' dr ^ikar (ki je bil duhov-. > Pr«I nekaj leti odložil ma-suknjo, in »e nato oženil "f*rk«» veleindustrijca Drago-»MVibarja. Ril je nato izob-cerk\ e. Pravijo pa tudi, da I proti temu imenovanju nasto-■» tudi hrvatski krogi, češ, da ** Arjreiitini največ hrvaških Pi*nc«-v in da bi moral na to l'riti I>ač Hrvat. Zanimi-^'Mh "Slovenec", glasilo vla-JjU^imenovala dr. Cankar- iju tina kr, * ; t k , * lanika, sploh ni priob ,lf« o tem imenovanju, 'I imenovan najbrže po 1' ministra dr. Koroš- <>m n>r K, u- M *"»> uMrelili orožniki.— mo. da so pri Veliki r"*niki zasačili dolgo v* vlomilca in mpar-•» Franceta. Njegovo "a nekem kozolcu je ' 'kom njegov pajdaš. • obkolili kozolec, O-/aie| proti njim stre-•o «treljall tudi orot-mu je prest relil ro-1 -i je Omerza nasta-'r "»m na senca in si "flo v rlavo, da je o-lako so govorila " ila. Zdaj po enem te« is Jugoslavije.) dnu pa poročajo, da se je pri obdukciji trupla ugotovilo, da se Omerza ni ustrelil sam. Smrtonosna krogla mu je Obstala v glavi in po njej so ugotovili, da je Omerzo usmrtila krogla iz o-rožniške puške. Onverzovega pajdaša orožništvo išče. Je to neki bivši delavec iz okolice Hrastnika, star okrog 30 let. Proces proti ntarnejskim a-tentatorjem se bo baje pričel 19. novembra v Aix en Provence. Pred sodiščem se bodo morali zagovarjati soudeleženci atentata, ki so jih francoske oblasti prijele v raznih krajih Francije, dva pa sta obtožena v odsotnosti. Sodno poslopje bo ves čas razprave strogo zastraženo, fotografom je vstop v sodno dvorano prepovedan. Proces je bil najavljen že večkrat, a vselej doslej je bil iz neznanih vzrokov spet preložen. Smrt pod plazom Posestnik Pušenjak v Ljutomeru je za svojo hišo kopal hrib in odvažal zemljo, da bi imel več prostora okrog hiše. Zemljo so kupovali razni posestniki ter jo odvažali na svoje vrtove in njive. Tako je tudi trgovka Zupe-tova kupila več voz zemlje in najela dva delavca, da sta zemljo kopala in odvažala. Bila sta to delavca Vinkovič in Kari Hof-man. Ko sta kopala, se je nenadoma nad Hofmanom utrgal velik pl{iz zemlje, Hofman je zakričal in naslednji hip ga je zasulo. Vinkovič je hitro poklical na pomoč posestnika Pušenjaka in oba sta naglo odkopavala plaz, več kubičnih metrov zemlje. Ker nista natanko vedela, kje je delal Hofman, sta ga odkopala šele po desetih minutah, a že na-vzočni zdravnik je ujfotovil smrt. Plaz je pritisnil Hofmana k vozu, ki je stal tik pod strmino in mu stri prsni koš. Hofman je bil ruski Nemec, ki je z ostanki Wrangelove armade prišel v Slovenijo, se ustalil v Ljutomeru, kjer se je tudi oženil in zapušča družino brez vseh sredstev. Mati pesnika Zupančiča umrla. — V LJubljani je pri svojem drugem sinU Otokarju umrla 84-letna Ana Zupančič, mati našega pesnika Otona Zupančiča. Pred nekaj leti ji je umrl mož, zdaj mu je sledila tudi ona. Po rodu je bila Belokrajinka, rojena Maličeva, vsa zadnja leta pa je preživela v Ljubljani pri sinu Otokarju oz. svoji vnukinji, z vnemo spremljala delo svojega sina pesnika in se veselila v krogu svojih vnukov in vnukinj. Pokopali jo bodo 10. novembra na ljubljanskem pokopališču. Huda tramvajska nesreča. — V Gradišču v Ljubljani je tramvaj podrl 70-letno revo Terezijo Dacarjevo iz Gradišča v Smartnem pri Tuhinju. Sla je čez tramvajsko progo in gluha ni slišala tramvajskih signalov. Voz jo je podrl na pločnik, zadela je z glavo ob kamenita tla ter si prebila lobanjo. Prepelja-li so jo v bolnišnico, a bo najbrže podlegla hudim poškodbam. Istega dne zjutraj je drugI tramvajski voz podrl pred kolodvorom 53-letnega mestnega delavca Antona Janežiča. Janežič je po nesreči čutil hude boleči ne v desni roki in nogi. a je odšel sam domov, misleč, da ne 1*> treba zdravnika. Toda zdravnik je prišel in ugotovil zlom desne roke in nalom dedne noge.. Se veda so ga prepeljali v bolnišni co. Iz ljube/enake užaljenonti skoraj vso vas zažgal. — V Ku mar vasi na Kočevskem se je neki Henrik W. zagledal v noše dovo Reziko, ki je baje najlep *e dekle v vasi. Toda dekMov starši niso marali, da bi se hči sestajala s Henrikom. k«*r j ta ubofcen, in nazadnje /e tudi dekle samo odbilo Ifenrika. T h pa se je zaradi tega tako razburil, da je grozil, da *o«fdu zažgal hišo! In re* Je pr.-d nekaj dnevi zagorel sosedov nenik in ogenj se razširil na štiri skednje, ki *o pogoreli z vso zalogo krm«- in letine do tal. tU j«* *k»>-de za okrog |<>0 tisočakov Orožniki so tako) prijeli fanta, ki »«• je ravno pripravljal, da »« obu pan in maščevan obesi. Odvedli »o ga v »aporc. Morilec »proAčen. — Ravnatelj žage "Sipad" v Drvaru v Bosni je bil slovenski inženir Josip Mihevc. Julija 1933 ga je u-bil delavec Paško JakovljeviČ, ki ga je ravnatelj Mihevc odpustil iz službe. JakovljeviČ je bil obsojen na 15 let, njegov zagovornik pa je vložil pritožbo. Na novi razpravi je bil JakovljeviČ o-proščen, ker je zdravniška komisija izdala spričevalo, da je JakovljeviČ neuračunljiv. Zato je bil obtoženec oproščen, a na zahtevo državnega tožilca izročen umobolnici. Iz strahu se je obesil. — V Cači vasi pri Rogaški Slatini se je obesil komaj 11 let stari pastir Viktor C. Pasel je kravico, pa mu Je ušla v sosedovo ozimi-no. Kravo je začelo napenjati, fant pa se je bal matere In ni maral domov. Blizu doma se je iz strahu obesil na češpljo. Prostovoljni zapor Čudaka. — V Stražgonjcih pri Cirkovcih se je nekoliko slaboumni preužit-kar Anton Grajf zaprl v svojo sobo, iz katere se ne gane že nfkaj tednov. Sredi sobe ima sod s 300 litri vina. Razen vina uživa samo še kruh, ki mu ga podaja sin skozi okno. Niti za hip ne zapusti sobe. Klicali so že orožnike, da bi s silo vdrli v sobo, toda orožniki nimajo za to povoda ne vzroka. Smrtna nesreča. — Posestnik Rupnik iz Loč pri Poljčanah je peljal drva iz gozda domov. Na nekem ovinku se je voz nagnil in pritisnil Rupnika ob drevo, da je obležal posestnik mrtev. Podkupljeni ministri Španija v splošnem ni dežela* kjer bi se dogajali finančni škandali v velikem obsegu, kakršnih je bilo v povojni dobi v ostalih državah dosti. Toda tokrat je doživela nekaj pbdobne-ga, ministrski stolci se majejo, visoki državni uradniki so morali ostaviti svoje položaje, drugi jim bodo sledili. Spanec je znan kot ponosen človek, ki mu beseda čast ni samo na jeziku, zato nas ne more presenečati, da je nova škandalna afera razburila vse kroge, , da zahteva javnost v ogorčenem tonu popolnega razčiščenja zadeve in brezobzirnega kaznovanja krivcev, naj zavzemajo le tako visoke položaje in ne more nas osupniti, da ustrezajo oblasti v polni, meri tej splošni zahtevi. Junak" škandalne afere je neki Daniel Strauss, ki je stopil v javnost prvič lansko leto kot manažer boksača Schmelln-ga, ko se je ta pripravljal na svoj spopad s Paolinom. O njem trdijo, da ima igralnico v Sang-haju, dirkališče v Aleksandrlji in da je v tesnih stikih z bivšim tajnikom p rosi u lega Al Capo-neja, a tajnik živi v enem najlepših kopališč Stredozemskega morja v bližini Barcelone. Daniel Straus je izumil "stra-pelo*\ neko vrsto izpopolnjene rulete, in se je več nego leto dni trudil, da bi dobil koncesijo za igralnico h to Igro na španskem. Hazardne igre so v Španiji prepovedane In je umljivo, da je poskusil svojo srečo z "mazanjem". Lanskega maja se je oglasil pri veMndustrialcu Pich y Ponu, tedanjemu državnemu tajniku v mornarskem ministrstvu, današnjem generalnem guvernerju Katalonije. PRO SVITA -#»drri»tv,l Ptohinm. W. L. Mellon, brat bivšega federalnega zakladnika. Mfftl 4 !*!<*• Nina Isajeva, ki ima k» mlu/htt f #»)et*kl rdtčl irmadi. Predvajal mu je svojo igro, Pich y Pon je bil od nje navdušen in je obljubil, da mu bo preskrbe! koncesijo — če bi bil Strauss pripravljen plačati tedanjemu notranjemu ministru Alonsil in državnemu tajniku v tem Ministrstvu Benzu 40,000 oziroma 60,000 pezet. Strauss je plačal, a da bi se stvar pospešila, je moral navezati &e druge stoke z drugimi vplivnimi osebnosti, ki so sprejefnale zla te ure, večje vsote, obljube, da bodo udeležene pri dobičku I. t. d, Sfevilo interesentov je raslo v nedogled in so bila med njimi kaj zveneča imena, kakor Au^-relio Lerroux, nečak bivšega ministrskega? predsednika, da našnji prosvetni minister Rocha in njegov brat, Lerrouxov najintimnejši prijatelj, častnik Galante, Hlasco Ibanez, posla nec in sin slovitega pisatelja, bivši policijski ravnatelj Valdi-via in trop drugih, a Strauss je tedaj iskal "prijateljev", dajal jim je darove in plačeval, končno so mu dejali da lahko otvori dve igralnici: v San Sebastianu in v zdravilišču Formentor na Balearlh. Toda v San Sebastianu se je pojavila policija tri ure po otvori t v igralnice in jo zaprla, v For-mentoru se je zgodilo to po treh dneh. Vojaške oblasti niso imele nobenega smisla za patenti rano ruletno iznajdbo gospoda Straussa in so preprečile igra nje. Med tem je postal Lerroux tudi vojni minister in njegov nečak je pozval Htraussa, na da na razpolago nove zneske da bi se zlomil odpor tudi v vojaških krogih. Strauss Je tako storil in igra m* je v Formento-ru lahko znova začela. Nac .MKM) gostov je prišlo tiste dn na Mallorco, ki nI še nikol videla toliko tujcev skupaj — toda iK> osmih dneh je bilo sla ve njeno igralnice spet konec policija jO je zaprla. Tedaj se Je Straussu stvar zazdela malo pr«neumna in sije zaupho pritožil pri državnem predsedniku, ki je vse doku mente prepustil ministrskemu predsedniku Chapaprieti, da b odredit preiskavo. Opeharjen izumitelj strapela je zahteva odškodnino in vsa javnost, ki Je za stvar zvedela, Je zahteva la temeljito razčiščenje stvari In tako gre ta čas čez vrhove španske družbe kakor poplava In vihar, vrhovi s« majejo in v Javnosti in v parlamentu s» vrAlJo burne debate, med kaU rim postavljajo |M*simistl fipa nljo v vrsto koruptnlh(in osra močenih držav. Stvar pa, kakor W povišano nI tako huda. O oAtovanjem časti. Avtobusne drutbe povečale promet Ne* Vork) l'o |s»ročllu, ki ga je objavil« gls«llo avtobusnih družb "Rus Trsnaportatlon", o imeli dru/be v prtih de\etih m »Tih ti-K* I »» $116.000,OOP dohodkov od i" kov. Potniški ti < ah je v Istem i 000,000. Napredek mehiške rudarske unije V kratki dobi je število članov naraslo na 54,000 Menico Oity. — (FP) — Uni-a rudarjev In kovinarjev, ki je bila ustanovljena v aprilu preteklega leta, ima le 54,000 članov n predstavlja #0 odstotkov de-avcev, ki so uposleni v rudarski in kovinarski industriji Mehiki. Manj ko 10,000 rudarjev e organitiranlh v drugih unl .ah In sedaj so v teku pogajanja z neko neodvisno unijo, ki ma 5000 članov, za tdruiitev. V kratki dobi svojega obstanka Je vodila dve vaini stavki In več manjših. Na svoji prvi konvenciji Je ustanovila stavkovni Tond, v katerega vsak član plačuje sedem centov na teden. Nji gre zasluga da so bile mehiškim rudarjem svišane mezde in itvo-jevala je tudi zapfto delavnico v skoro vseh rudnikih. Hiter napredek rudarske unije je mak velikega preobrata v delavskem gibanju. Ta unija je ndustrijaka in vsled tega ji ne delajo preglavice jurisdikcijskl spori. Železniški delavci so prvi spocnali, da jim nudi industrijska unija večjo moč in so na Slovenska Narodni U*U»«vUmm t. aprila 1*04 Podporna Jadnota Ink.rp 17. juaUa IM7 t d rt* vi UUm4* U57-M Lavndalr AChlcaao. IIL TtL Kuckw.ll 4M4 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI ODSKK: VINCKNT CA IN K. A K. predudnlk... .2SM B. LawndaU An., Chicaffo, IIL rRKU A. VIDKR, fl. tajnik.........Si0&7 S. LavtidaU A v«., Chlcafo, I1U LAWRKNCt« GRAD1SHKK, taJ.bol.odd.KA6 7 8. Lawndalo A v«., Chlca«©, lil JOllN VOUR1CH, «1. blagajnik.......M67 S. Uw»daU Avr, Chlcago, tli. riLir UOD1NA, upravitelj glasila... .mi 8. UwndaU A v«., Ohlcago, IU. JOHN MOI.EK, uradnik glasila......M7 8. LavndaU Avr, Chlcago, IU. ODBORNIKI: CRANK SOMRAK, prvi podpradsodnik.... 906 K. 74th 8t., ClaToland, O. JOHN C. LOKAH JR., drugi podpradatdnlk.UM B. 170th 8t„ CUvoland, O. : (iOSrODAKHKI 01)8ML: MATU PETROVICH, pradiednik............&M B. UOth rtt., Clavalasd, a ANTUONY CVBTKOV1CH..............I»S8 Smoc« Avo., Brouklya, N. Y. iOUN OUP....................141) 8. Proipoet Ato., Clarundon UUU. UL POROTNI 008KBi IOIIN GOllSEK, pradatdnlk..............414 W. Hay Bt, SprtngfUld, IIL ANTON ftULAR...................................Bo> 87, Arma, Bsas. JOHN TRCRU...................................Bos M, StrabSM, Pa. rRANK PODBOJ..................................Box 61, PsrUOU, Pa. FRANK BAKB1CU........... ........1»M1 Muakoka A v t., Clavtland, a NAD/ORNI OD8BBi fHANK ZA1TZ, pradsadnik...........*....,SttSU W. »flth 8U« Chlcago, IIL PRED MAUJA1..............................M Contrsl Park, Pora, W. IACOB AM&ROZ1CU............... ......418 Ploreo 8t., Evoloth, Mlnu. rosoai liniiiimi • alavalal adtormSil, U Maj* v at a«a4a, m »HI itkdii VIA PUUCA. IU m aaaatote aa M« «< »nMaftt, aai m »mU*« m »iluiilUn VOS OSNAMNI mIIU«!«« la ki M «i HN'Mn iOSi ta Hiw*e v«M% M «r tajattl*«. svoji Četrti konvenciji v januarju I. 19.13 npremenlll formo organizacije iz konfederacije «tro-kovnih unij v industrijsko unijo. Od tistega Časa stalno pomagajo pri organiziranju delavcev v industrijskih unijah. Ta razvoj v mehiškem delav Mkem gibanju je* značilen, ker prihaja od zdolaj. Mnogo industrijskih unij je bilo ustanovljenih kljub opoziciji nekaterih po litikov, ki so kontrolirali mnogo strokovnih unij. V zadnjih dveh letih je mehiško delavstvo agre-»ivno In se Je borilo v mnogih stavkah. Prav ta |x>rast militantnoati je bila povod, da je general Calles, bivši predsednik Mehike, izdul prod nekaj meseci Izjavo, v kato. ri je obsodil stavke in nekatere delavske organizacije. Izjava je Izzvala števllrt* proteste In po-sledlra je bila, da je Calles Izgubil kontrolo nad delelo. Rudarska unija Je sedaj poslala apel Johnu )odvzameta koraku za u-stanovltev bratskih odnošajev med ameriškimi In mehiškimi rudarji. V apelu pravi, da Je mnogo problemov, ki Jih Je tre- mfevj, tikal««« m ktklUi »rim«. m oalMIal* M tel. kbilte ▼m ulit! V t«Ml • klMa|alikl»l »Mil. aai m aalMJaJ« aa Uatalalllva. VSi raiTOAaa |M« »Mto«aa|« v «l m>mm« «4te« Mi M Mtlliai* rtaak tete VSI raiKIVI M at »MHal iM w aai r*4UJfti* aa laka OMlka. val boriSI I" imt aote. aaaaaalla, HltS, mMhIm la «M m ter h f mri MOTI i 0»rr—- vllk »te Uma« o»fl*» »teaM te liiiaii« M Mmi fwiilwlim hi ite hiwm vimMmi ateaH te Minail la kia. Ali laflftMaaoaa aa4 ka®in«B® caaaavalaa lada^A vaaikavv ikaa a^k •teaid te aStiMMd k Mtvstevf^ iIiim. MtlUn «f «i«k tenafli »teaM te UImn« i« Ite mlHiil tmntort. Plaaa«4al m«m«n aatev Ite iirMMUa Um tnumri «ffl«« ateaM te ■ ite «Mk «1 ite m«mIIt« teaN ateaM te tštmmi to »Mak Cterf««. «w#leiBle ««4 mh*I> «teaM te iUrmM to J«ka OtiM, atelnMa. IdMri DiiaiwHii. Železnice izkazujejo porast dohodkov Velike aktivnosti na newyoriki borzi New York, — Na podlagi poročila. ki ga je objavil "Wall Stroet Jtiurual", Je šest večjih ameriških ieleznic povečalo dohodki 42 (KUtotkov v oktobru v primeri z Istim mesecem preteklega leta. I/eonard P. Ayres, znan ekonom, pito, da tudi drug«« ameriške industrije zaznamujejo prvo normalno porast aktivnosti v zadnjih Šestih letih, odkar Je de. telo udarila Represija. Aktivnosti na newyor!ki borzi so se povečale In vrednost delnic Je poskočila več sto milijonov dolarjev. Na konferenci go- . r.i. - — - .....— bs reševati skupno v interesu mehiških In ameriških rudarjev. vernerjev Juinlh drtav, ki se je vršila v Atlantl, Ga., je celo go-verner Rugene Tslmadge, oster kritik Koosuveltove politike, priznal, da Je deftela na poti gospodarskega okrevanja, tmla pristavil je, da je do tegu prišlo kljub "liew dealu'\ Odjemalci plačujejo propagando trušta elektrike Jlarrlsburg, 1*m. — Drtavha 1'ubllc Hervi»< komisija Je (sl> krilu, da so morali odjemalci e-lektrike plačati $2ft2,za zakulisne aktivnosti K. C, Hopao-iiovo Associated (jas A Klectric Co„ ki Jih Je ta vodila proti WheHer-ltayhurnovemu zakonu federalne regulacije javnih naprav, v višjih cenah za |>oral>* Ijeno električno silo. Ali it« naročeni ni dnevnik "Pro«v*to"? PodpIrBjtl svoj list! Le redno kedaj taka ponudba! FEDELCO VACUUM CLEANER cvalaiiju |K»tril roftiH ns M»u znašal $217 •1-TAKOJ e Kerlelco čistilci si> Izn-dno trpeini, obra tavanje Ishko riegledr koliko površine J tratiš pomesti. Močne krtače Izrabljajo pruh In smeti, ds Jlb j«- lahko |Mim«?«tl. Vprašajte Ae dants v naAih električnih trgovinah, da vuui jih ratkatejo. I.ahki (Mi, ki Jih i AtU uji U S I nom za elektriko. I>« •«. mtn+*t |« 4tm,l I m ii' •>ttth >•«• m Mtf« (»lavne KMTKTRtrNR l'IIO UAJALNK >*1 v»t* s fki* |wMM ub (»inAtli l'w\tulfiN'* KI.KKTK I' N K PKOIMJALNK it 11:M «v«#«r ul« Dolina meseca ROMAN •pisal JACJL LONDON—PmI^mA TUUr Levstik Dnevi in ledni m> minevali in Saxone «e je ob kipečem naraščanju njenih neder polaičalo gveatno čuv#tvo ponosnega materiniitva. Mine!, da bo kmalu mati, je polnila njeno globoko tennko naravo h ntrantno nrečo in zadoščenjem. Ren da je ča*ih tiidi njo obhajala tea-noba, a ti napadi ko bili tako trenutni in brezpomembni, da ko jo delali kvečjemu še ttreč-nejio, če je bilo to Kploh mogoče. Plašilo jo je Kamo nekaj in to je bil zamotani in nevarni Moža j delavatva, ki ga nI menda nihče razumel, najmanj pa ona. x "Zmerom govorijo o tem, koliko več opraviš k ntroji nego po starem načinu," je rekla svojemu bratu Tomu. "Zakaj ae potem zaalužek ne veča, ko imamo zdaj toliko strojev?" "Vidiš, zdaj »i na pravi poti," je odgovoril. "Pri tebi ne bi dolgo trajalo, da bi razumela Kocijalizem." A Saxoni je bila na umu Kamo neposredna potreba. . ^ "Tom, kako dolgo Ki te Kocijalist?" "Osem let." "Ali ni s tem že kaj dosegel?" "Ne, a doKegli bomo . . . sčasoma." "Ce pojde tako dalje, boš prej umrl," je rekla izzivalno. Tom je vzdihnil. "Bojim tu*, da bom. Stvari se tako počasi razvijajo." 8pet je vzdihnil. Opazila je potrpežljivi, trudni izraz njegovega lica, upognjena ramena, od dela grča ve roke, in vse to se ji zazdelo kakor prispodoba jalovosti njegove socijalne vere. DEVETO POGLAVJE Pričelo se je mirno, kakor se tolikrat prično usodni in nepričakovani dohodki. Otroci vsakršnih let in velikosti so se igrali na ulici in Haxon jih je opazovala »kozi odprto okno na sprednji strani hiše ter pri belem dnevu sanjala o otroku, ki ga bo kmalu imela. Solnčna pripeka je pokojno odnehavala in lahna sapa iz zaliva je hladila zrak in mu dajala slan okus. Tedaj je eden izmed otrok pokazal po Pine Street proti Sedmi. Vsi otroci so se nehali igrati, strmeli so in kazali z rokami. Strnili so se v gruče, večji dečki od desetih do dvanajstih let posebej, med tem ko so starejše deklice vse v skrbeh prijemale manjše otroke za ročice ali jih pobirale v naročje. Saxon ni videla vzroka temu vznemirjenju, a lahko ga je uganila, ko so večji dečki planili k cestnemu jarku ter jeli pobirati kamenje in smukati v prehode med hišami. Manjši dečki so jih itkušaii posnemati. Deklice, ki so vlekle malčke za roke, so glasno zapirale vrtna vratca in se cepetaje vzpenjale po vhodnih stopnicah malih hiš. Vrata ko loputala za njimi in Cfsta Ke je mahoma Izpraznila, čeprav se je tu pa tam odgrnila zaveKa, izza katere je pogledal na ulico preplašen ženski obraz. Saxon je slišala vlak, ki je puhaje drdral iz CentrestreetKke postaje. Nato se je oglasilo s Sedme ceste hripavo rjovenje moških grl. Videla ni še vedno ničesar in nehote se je spomnila besed gospe Higginsove: "Psom ko podobni, kadar se pulijo za kost." Rjovenje Ke je približalo, in ko Ke je Saxon naslonila skozi okno, je zagledala tucat stavko-kazov, ki jih je enako število posebnih redarjev in detektivov Kpremljalo po pločniku na njeni Ntrani ulice. Prihajali ko strnjeni, kakor četa, med tem ko jih je zadaj v neredu zasledovalo kakih pet in sedemdeset ali sto stavkajočih delavcev, ki so vsi vprek tulili in zdaj pa zdaj ustavljali in pobirali kamenje. Saxon je začutila, da od strahu trepeče, a se je obrzdala, vedoč, da ji to škodi. Vedenje Mercede Higginsove ji je pritem pomagalo. Starka je bila prišla skozi sprednja vrata iz hiše, si zavlekla stol na plo&adko vrhu stopnic in mirno sedla nanj. Posebni redarji so imeli kije v rokah. Detektivi niso nosili vkfnega orožja. Stavkajoči, ki so pritiskali od zadaj, bo bili videti zadovoljni, da so si mogli dati duška s tuljenjem in grožnjami; šele otroci so dali povod za spopad. Cez ulico izmed Olsenove in Ishatnove hiše. se je usula toča kamenja. Večina lučajev je bila prekratkih, a eden je vendarle zadel nekega stavkokaza v glavo. Mož je bil v tistem trenutku največ dvanajst čevljev od Saxone. Opotekel se je proti njeni hišni ograji in izdrl samokres. Z eno roko si je obrisal kri, ki mu je zalivala oči, z drugo je sprožil samokres proti Ishamovl hiši. Neki detektiv ga je zgrabil za roko, da bi preprečit drugi strel, in ga potegnil s seboj. Tisti mah se je vzdignilo iz gruče stavkajočih še bolj divje rjovenje in iz prehoda med Saxonino hišo in hišo Mafgie Dona h ue je ve se je tnula nova, še'hujša t6ča kamenja. Stavkokasi in njihovi varuhi so se UKtavili in izdrli samokrese. Njih trdi, odločni obrazi — saj boj je bil tem ljudem poklic—' -niso obetali Saxoni nič drugega kakor krvo* litje in smrt PoKtaren človek, oči vidno ne-' kakšen vodja, je vzel svoj mehki klobuk z glave in si obrisal potno plešo. Bil je velik, zelo obilen mož in na oko bi se bilo zdelo, da ai ne ve pomoči. Smotko je kadil in njegova siva brada je bila vsa progasta in marogaata od tobakovega soka. Ramena je imel upognjena in Saxon je opazila pršaj na ovratniku njegovega suknjiča. Eden izmed mož je pokazal po cesti in več njegovih tovarišev se je zasmejalo. Povod smeli u je bil Olsenov mali, komaj štiriletni deček, ki se je bil kdo ve kako izmuznil materi in je zdaj racal proti svojim gospodarskim sovražnikom. V desnici je nesel kamen, tako težak, da ga je komaj držal. S tem kamnom jim je onemoglo grozil. Njegov rožnati obrazek je bil spačen od besnosti In bnefc prestanka je vre-ščap "'kleti stavkokazi! 'kleti stavkokazi!" Smeh, s katerim so ga pozdravili, je le še pod-kurtt njegovo togoto. Pricapljal je še bliže in z mogočnim naporom zaluČil kameli. Padel je pičlih šest čevljev od nJega. Toliko je Saxon videla; videla je tudi gospo Olsenovo, kako je planila na cesfcp po svojega otroka. A v tem je zdajci začuia s strani stavkajočih tresket revolverskih strelov, ki je obrnil njeno pozornost na može pod oknom. Eden izmed njih je srdito prekllnjAje ogledoval lakt-no mišico svoje levice, ki je ohlapno visela ob njem nizdol. Videla je kri, kako mu je začela curljati po roki. Vedela je, da ne sme več stati in gledati, a spomin na bojevite prednike se je zdramil v njej in bala se ni nič bolj, nego bi Ke bil bal vsak navaden človek — rajši manj. Se na svoje dete je pozabila spričo boja, ki je izbruhnil v njeni ulici. Na stavkajoče in vsi mirno veat. — Godci, priti-' obesite na najvišjo hruško. Sa- vi največje Škornje, kar jih i opo-; rup: prej 4 bil na vse ostalo je pozabila, tolikanj je osupnila nad tem, kar se je bilo zgodilo s trebušastim vodjo, ki je kadil smotko. Na čuden način, sama ni vedela kako, se mu je bila glava zagozdila med zgornja konca dveh latev v hišnem plotu. Telo mu je viselo navzven in kolena se niKo čisto dotikala tal. Klobuk mu je bil padel * z glave in solnce se je za čudo bleščeče odbijalo na njegovi pleši. Tudi smotka je bila izginila. CDatJs DrthodnJtt.) ' Gorjanski diplomat Venela zgodba iz gorenjnke pretek km« t. — |»o ljudskem it-ročilu napisal Time Cufar (Nadaljevanje.) (i rajski sel je pri jahal pred občinsko hišo na Jesenicah Začudil se je. da ni nikjer žive du-še, in zatrobil. (Vz čas je za««li. šal nekoga, ki je drsel |hi učilnicah. Nazadnje je pričakal na-duAljivega občinskega slugo • "župana ni pri hiši", mu je |N)jasnil prišlec. "Kaj mi mar, kje ga ni! Kie je. bi rad zvedel. Vi ste njegov sluga, zato mi lahko poveste, kam se je zataknil"/ "H pečmko se masti". ,MPrav^ saj je *ato župan '! Ta tudi drugI obračajo o«, v rtejta pujska, samo name so |xi-zabili. Ve«te. najmanj mi gre I* pri vsem tem v glavo, da je danes nas pisar. torej moje-vr ste človek, pri pujnku pni med prvimi". "H udi rja! Zakaj pa?!" "Samo zato, ker in|»an Akili za njegovo ženo. Kajžarjevo l!r*ko it Gori j." "Oe samo škili, ji ne !m» m«i. dil sile". "Nič s* vam ne zlaiem. ko za. upam, da je vsem njenim zadnjim otrokom pomagal na nvet " "To Je $upan?" "Nič ne rečem, naj j«- kakoi najlepši petelin na dvoru. Grdo je pa le od njega, da pozabi svojega najbolj zvestega človeka. Oni se miiste, jaz pa sline poži- ram". "Kje pa so vsi skupaj? Takoj moram dobiti župana!" "Pri Gašperlinčku" streljajo z očmi |K) deklinah, pisarjeva 1'rAka pa |m> županu. Presneto je nabrita. V mladih letih je doma Petelinovega Janeza vlekla za nos, zdaj |>a možička. Nerad bi bil v pisarjev! koži." "Ali mu je kaj hudega?!" "To pa ne. ko je tako zelo za luno. — Pojdiva k njim." Odšla sta. Pred gostilno je sel močno zatrobil in imenadil vse goste. Godba je utihnila, ljudje ho p« vzklikali: "Grajski! Grajski!'Nad Tur-k«» isijdemo!" Župan je |>omiril ljudi, med tem Je že sel vstopil in se nemalo začudil: "Jeseničani se imate zelo imenitno" "Tudi odposlanca naših vivi-Aenih gospodarjev (»skrbimo s dobro voljo in drugimi dobrota-»»". ga je pozdravil župan. "M«v čno smo radovedni, kaj nam pri-naAa." "Pravda!" je udarilo iz ljudi. "Kako J«.?! Ali smo dobili?!" žujrnn je odprl pismo in pojasnil: "NaAa čeatita gospemka pravi, naj prisega odloči naš spor" Pr»*«'ga?!H ao začudeno zazijali Jeseničani. "C* bomo upali priseči", je tolmačil župan, "da je današnja občinska meja med našo in gor-Jansko občino krivična, potem jo premaknemo, drugače pa nrf." "Zakaj pa ne bi upali priseči?" je zaro|>otal Jurjevec. "Ali naj i-majo Gorjanci kar pol GAfenj-ake? Po Pokljuki in Možaklji so te razlezli, na Bled tišče, na našo stran povsod do Save; še naa naj stisnejo pod klobuk, potem imajo pa vse, kar je kaj vrednega pod Triglavom/' . "Ne kazi nam židane volje I" je spet siknila ženska. "Zaradi piškavega veselja naj gre naša meja za Kurjo vasjo po vodi?!" je trdo zardbantil Jurjevec. "Tako neumno zmore samo babja pamet!" Tedaj se je trepetaje dvignil pisar: "I>ragi rojaki dovolite mi skromno pripombo. Pravda ni majhna reč. Prisega tudi ne! Zato ne maram biti kriv nesreče. Zapečatimo to naše veselje se pripravimo na prisego. Zame je za danes te dovolj časti. It dna srca sem vam hvaležen lanjo." "Pametno!" ae je razveselil Jurjevec. "Kar na delo!" "Jat bi še enkrat pregledal vse spise." je ponudil pisar. Zupanu je bilo kar všeč. "Dobro* Dobro! Mi pa pogostimo grajskega odposlanca in še malo aarajamo!" je zaukatal. kar je vnem ugajalo. "Prepričan sem. da snite! S pisarjevo Urško zapleševa odposlancu na £ast1" Godci so zaigrali, 4upan in Urška pa zarajala. "Kako ste ljubeznivi, gospod župan . . ." je zašepetala in se počutila vso srečno Veselili so se pozno v noč. • * e V Gorjah so pa sedeli za mizo* župan, županja in Petelinov Janez. "Janez, če si kakšno besedo narobe prebral, ti bo še trda predla," je rotil župan Petel novega Janeza in obračal sodni, ske papirje. "Če meni ne zaupate, pa po; dite po drugega Saj se ne vs ljujem." "No, no, ne skočita si v lase, je mirila županja. "Tale prisega je tako čudna reč," je modroval župan. "Kdo pa naj upa priseči, kje je pra va meja?! Ni Gorjanca, ki t korajžo stopil pred sodnijo." 'To se pravi, da smo zgubili" je hladno ugotavljal Janez. "Po mojem že ..." "Pa ne smemo!" se je gumjla županja. ""Ce ste pre, slabo preud»rilir pa zdaj dobro izvozite." .r j |«. • 0 nVAJU naj tebe,upreže«K}jr jo j« zasmehljivo vprašipj pjc£( "Svojo trojansko pameti, Z* taj pa ste gnali vso zadevo tako dalač? Skuhali ste imenitno kačo, sramota pa pade fe^na nas n na naše otroke "Kaj sramota, to še ni naj hujše. Škoda bo velika, če propademo." "Janez, vi nam pomagajte iz te smole." "Ko pa nisem občinski mož," se je izreoal naprošenec. "Nič za to, dragi Janez ga je prijemal župan. "Saj me nekateri naši veljak nimajo niti za poštenega Gorjanca." < "Tega si pa le ne domišljajte", mu je ona »egla v i>caedo. "E, poznam jezike . "Nekaj je rea na 4em," mu je pritrdil župan. "No, če se iz-kažeš, ti vaei pozabimo." "Ali ste mar tako na koncu? Saj nisem samo jas za nasvete." i-i "Meni primernega ne trešči v glavo, drugim bo pa še manj. Razsodba je. preklemansko zavito potuhtana. "Gosposka« sna. r Pri desetini nas navija, na - tlaki , priganja, kadar gre pa za pravice, ai vsa« me, kar jI jervšeč, nerodne reči pa naloži na naša pleča. Tolt radi meje bi sama lahko odločila." , "Ali vam ni všeč, da bi sa ru-vali z Jeseničani?" ga je podražila županja. "Prav njim bi rad pošteno za godel!" "Zavoljo Urške, ne?" "Da, njenemu možiclju sem jih dolžan! To pisarniško ščene m* mur " — Mr«. Suuiina Pavlu« Nikaiit delati poirkutoT a kakim drugim odvajalnim ■rrdatvom Jemljite Trinrr* iew> grrako vtho. ki ježkom «adn|ili 44 let dokaralo. da je najltolj tane«l|i. vo tdravilo proti laprtju. plinom, »la-bemu teku. flavobolu. nemtmrmu •panju in podobnim t«>vavaut Pri vtrli lekarnar jih trinerjev eliksir grenkega vina NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P« akUpa IS. nAm ko»vemd)a aa lakk> aarrfl aa Uat Prhata la Pj itej« eden. dra. trt. Mri aU pat IIaaor It ene dmiine k eal aa realni. U Proareta atane aa tm enaka, aa flaaa aH mBum |S.M aa ene leti* nlnn. Ker pa liani U plačaj« pri mmmmmmtm $1.20 aa tednik, ae ]!■ ta P itej« k naročnini. Taraj aedaj al raraka, reči. da j« list pr#draf ta » 8. N. P. J. List Praarata j« vaša Uatalna In ffoUrva j« v ea«kl dniiial arti ki M rad lital list vsak dan. Cena Hata Prasveta j«: Za ZdraL driae« la laaade |4 N £a Cleero la Chleaga |a 1 tednik la. i,.. ...........4 Ji 1 tednik la.. t tednika la.... eeeae«eoee« 1 tedalke la. t tednike Inl... ...........Mi • tednike la. 4 tednika In.... ...........ui; 4 tednike la. • tadaikav la . •eeeaeeeeee BN 1 tednikov la Za Krrapa j«...... ...... It.OO denarja aU lapolalta spadajl kapa«, prilaiH« patrebas rtoU denar)« Ort«f e piama la ai aaratfte ProereU. Ust, ki Je va*s Isstnlsa. hitro kateri tsh llanor prsaaha biti Um In bo tahteeal aan. arej liat t^«^ Po J aaaila i—Ve«!« j kakor ali le aa preseli prol od drniine ... w --------------------.n#f— moral tisti llaa It dotlln« drailaa, ki j« Uko aknpno naročena na o^ Proarsto, to takoj nainavltl opramlltru li«U. In obenem deplafati ° _ eaeto liatu Pro.v.ta Ako Uga ae aUrs. UdsJ «s»ra uprsen^eo datum ta to vsoto naročnika. v PHOSVETA, iN P J, t*57 Se. Lsvrndale Aes~ Cfcleage. III Piilslsaa psilljaa naročnino aa Hat Praseets essU S ........ I) toa........................................CL draitva • Nsslae ......................................................... (Jatavlte tednik la ga pripišite k aMp aarWsisl od elad^.h flsaef ..................................ČL dra*». ...............O. draštva ..............................ČL dm*»e It draftiae: t) Triner Compenp. Cbksgo . Drikars Um