Leto XXI., St. 305 Ljubljana, torek 31. decembra 1940 upiavuisivu Ljubljana, turni I jeva 8 — feletoo Me* 3122, 3123, 312«, S125 412« insei atni oaueleK: Ljubljana, Šelenburgova tU. — Iei 34«2 in 3392. Pouj u zrn ca Maribor: Grajski trg §t- i — TeietoD 2456. Podružnica Celje Kocenova ulica 2- Telefon St 190 Računi pn pošt ček. zavodih: Ljubliana St 17 74« Cena t Din Izhaja vwk dan rasen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 30 din Za inozemstvo 50 dtn U red oi«t »o: Ljubljana Knatljeva ulica a. teietoo 1122. 3123. 3124 3125. SIM. Maribor, Grajski tre St t. telefon *» /455 Celje. Stf.ssniaveneva -niea Stev I telefon St 65 Rokopisi * o* »rrn^aK> Položaj Irske Irska postaja čim dalje bolj predmet obče mednarodne pozornosti, ki zlasti v zadnjih dneh hitro narašča. Temelji kritične pozicije Irske so mnogovrstni. Pred vsem je ta britanski dominion. ki pa je dosegel že znatno preko domini-onske pozicije segajočo samostojnost, še vedno del britanske skupnosti, dasi v zelo problematični meri. Ta čas, ko je ves britanski »commonwealth« kot celota v vojnem stanju, je Irska še ve-ižno nevtralna, in sicer zares popolnoma nevtralna dežela. Irska nevtralnost po sebi Angležem ne dela preglavic in bi jih ne delala, ako bi ležala nekje v kotu. sploh drugje, nego dejansko leži Toda prav lega Irske je tisti činitelj, ki daje problemu irske nevtralnosti kritično težo in silovito komplicira položaj. Ob irsko nevtralnost se je od uradnih predstaviteljev Velike Britanije prvi na zelo viden način obregnil sam predsednik Churchill, ko je v enem svojih parlamentarnih govorov pred nekaj tedni naglasil, kako je Angliji otežena obramba prometa čez Atlantski ocean, odkar ne obvladuje irskih oceanski luk. Nekateri so takrat sklepali, da ie Churchillova pripomba napoved aktivne intervencije, ki naj odpre britanski ladjam dos-op in uporabo irski luk Toda nič takega se ni zgodilo, samo polemika se je zanesla v liste ter preskočila tudi v Ameriko. Sam de Va-lera je smatral za umestno, da z dokaj ostro izjavo podčrta namero Irske, da za nobeno ceno ne pristane na predlog, da bi nudila Angliji oporišča v irskih pristanišči Nekateri glasovi so pripominjali da bi bil de Valera vendar le za kompromis toda za ceno, da bi se tudi Ulster priključil Tiski. Irci trdijo, da je niih edini še neizpolnjeni problem zadnja točka nacionalnega programa — zdraži+ev celotnega irskega otcka. Nekateri viri so zato trdili, da bi bili končno v Dublinu pripravljeni ugoditi Aneliii za ceno priključitve Ul-stra. Ali vlada za kulisami zares tako razpoloženje, o tem ni bilo čuti avtori-ziranih objav in jih najbrže ne bo. Podoba je. da zadnji čas nezadovoljstvo s sedanjim stanjem raste, zlasti seveda na angleški strani. Vojaški strokovnja-k; naglašajo, kako bi bila olajšana obramba zoper nemško pomorsko vojno. ako bi se Angleži mogli pri tem op; ati na pristanišča irske obale. V zadnji dobi se Irska znova imenuje v zvezi z dvema i ako aktualnima pro-!: 'Krnoma sedanje vojne. Ozračje je zopet polno napovedi o bližajočem se velikem nemškem napadu na Anglijo. Trdovratno se ponavljajo verzije, da bo v tej zvezi posebno važno vlogo imelo ozemlje Irske. In zopet se gostijo napovedi. da bo Anglija sama posegla v razvoj dogodkov ter si sama vzela kritične točke na otoku. Toda vedno znova se take alarmantne vesti izkažejo kot neosnovane. Z angleške strani se navaja, da bi v načelnem pogledu sicer ne bilo težko prevzeti nase odgovornost za zasedbo irskih oporišč, da pa prevladuje v Londonu ozir na ameriško javnost. v kateri Irci jako mnoge pomenijo. Celo predsednik Roosevelt sam je smatral za umestno, da je naslovil na zadržanje Irske nekaj zelo določnih pripomb. Najnovejša komplikacija glede Irske nastaja ob ameriškem premotrivanju, kako zagotoviti nemoten prevoz ameriškega blaga in orožja v Anglijo. Pojavil se je načrt, naj bi se Irska izvzela iz voinega področja, pa naj bi se s posebnim zakonom izdalo dovoljenje ameriškim ladjam, da prevažajo same orožje na Irsko, odkoder bi ga Angleži vozili dalje. Kako veliko pozornost pripisujejo v Berlinu in Rimu tem pobudam se razvidi po izredno hudi reakciji, ki jo je izzval ameriški načrt v časopisju 'osi. V teh izjavah se napoveduje, da bi se v takem primeru brezobzirna pomorska vojna takoj obrnila zoper ameriške ladje, ki bi doživljale usodo vseh onih nevtralnih ladij, ki še plovejo v vodah okrog velikobritanskega otočja. V tem pogledu so stališča povsem določno izražena in načelni položaj razčiščen. Manj določno se je postavilo stališče do Irske same. Po pisanju italijanskih in nemških listov v Berlinu z možnostjo. da bi se Irska po svoji volji podala v naznačene kombinacije, sploh ne računajo V ostalem pa se more čitati med vrstami, da bi se z uvedbo neposrednega ameriškega uvoza preko Irske morala tudi irska pristanišča smatrati za sovražna in da bi se izpostavila nevarnostim bombardiranja, ali z druTmi besedami: vojna bi se razširila na ozemlje Irske. S treh vidikov se je torej Irska približala vojni nevarnosti: radi britanske obrambe zoper pomorsko vojno, zaradi možnosti nemške invazije preko Irske in spričo ameriških načrtov glede spremembe nevtralnostnega zakona glede trgovskega prevoza v nevtralne in vojuioče se države. V vseh treh smislih postaia nevarnost čim dalie večja in ni izkliučero da s° bo v bl'?nii bo- j do*nosti še s+onnievala. Zavedajoč se 1 rastoče nevarnosti, se je Irska iela oboroževati. toda niena pičla sredstva ; pač komaj prihaiajo v poStev za resno i odporno pripravo. i Rooseveltov veliki govor Roosevelt je v svojem včerajšnjem govoru pojasnil stališče Zedinjenih držav do borba med demokracijo in diktaturami v Evropi - - - • ^ _ - j..- ^ ^ • u - Amerika bo z vsem svojim naporom potešila pomoč Veliki Britaniji TVashington, 30. decembra. AA. (Reuter) Predsednik Roosevelt je imel ponoči po radiu svoj napovedani govor. V začetku je rekel, da to njegovo kramljanje izgovorjen ob domačem ognjišču, ni kramljanje o vojni, temveč o narodni varnosti. Potrebno je, da se postavimo in potrudimo vsi za borbo in za ohranitev naše svobode in neodvisnosti. Današnja kriza preli varnosti našega naroda Nikoii popreje od davnih časov do danes amertšl.a civiliza-cjia ni bila v tolikšni meri ogrožena kakor je sedaj. Omenjajoč govor, ki je bil izgovorjen 27. septembra v Berlinu in je bilo v njem poudarjeno, da sta se dve evropski državi m en azijski narod združili za primer če bi Zedinjene države posegle v vojno, je Roosevelt izjavil, da so se imenovane tri države združile v akcijo proti Zedinjenim državam. Oni ki so imeli takšne govore, hočejo spraviti celo Evropo in tudi ves svet pod svojo oblast. Nekatere sile so se združile proti svobodi. vendar pa so za enkrat še odstranjene od ameriške obale Nekateri Ame-rikanci menijo, da se nas vojne v Evropi, Aziji in Afriki nič ne tičejo. Toda za nas je iajvečjega življenjskega pomena, da oni, ki vodijo vojno v Evropi in Aziji, ne dobe nadzorstva, s katerim bi nadzorovali tiste oceane, po katerih vodijo poti do naše polkrogle. Ako M bila Anglija • • • Med Zedinjemmi državami in Veliko Britanijo obstoji občutek, ki ga imajo sosedi, tako, da se vsi nesporazumi lahko rešujejo na miren način. Mislim, da ni človeka, ki bi mislil na to, da bi mogli biti mi napadeni, dokler bo pač Velika Britanija kot naš sosed popolnoma svobodna. Gre za tisto Veliko Britanijo, ki je ena najmočnejših pomorskih držav na Atlantskem oceanu. Ako bo Velika Britanija poražena, bodo države osi nadzirale Evropo, Azijo, Afriko, Avstralijo in vsa velika morja. Zato ni pretirano, če rečemo, da bi tedaj mi vsi Amerikanci živeli pod naperjenim samokresom, ki bi bil napolnjen tako z vojaškimi kakor tudi z gospodarskimi eksplozivnimi naboji. Prav tako ni pretirano reči, da vstopamo v strahovit čas, v katerem bodo grožnje teh držav vodile ves svet in s tem seveda tudi našo polkroglo. Oa bi pa morebiti takšen red preživeli, je potrebno, da se mi sami na stalen način preobražamo v militaristično državo na temelju vojnega gospodarstva. Tistim, ki še mislijo, da pomenijo oceani varen prostor, lahko odgovorim, da oceani niso več tako veliki in prostrani, kakor pa so bili v čus>h jadrnic. Danes imamo letaia, ki lahko iete od Velike Britanije pa do nove Anglije .n nazaj, pa jim pri tem ni treba znova jemati pogonskih sredstev. Nevarnost pred durmi Zadnje tedne so mnogoštevilni ljudje izrazili ono, kar bi hoteii, da bi jaz povedal. Prav gotovo so vse te osebe pogumno izrazile svojo željo, da slišijo pravo čisto resnico, kar se tiče resnosti položaja, med tem ko je bilo nasprotno samo v eni brzojavki izraženo mnenje majhne manjšine, ki ni hotela slišati za nobeno zlo, čeprav v dnu srca ve. da to zlo obstoji. Vsebina te brzojavke je bila približno tale: »Gospod predsednik, nikar nas ne spravljajte v strah m nam ne govorite dejstev!« K temu pripominjam: Lahko vam najiskreneje in prav zanesljivo povem, da se nahaja nevarnost pred našimi vrati. Dobro si zapomnimo to nevarnost, katere se ne bomo izognili, če se bomo skrivali v posteljah ali pa glave vtikali pod odeje. Globoko sem prepričan, da je velika večina ameriškega ljudstva prepričana, da ima pot, ki jo kažem, najmanj nevarnosti in največje upanje za svetovni mir v bodočnosti. Nekateri mislijo, da države osi nikoli niso izrazile želje, da bi napadle zapadno poloblo. Prepričan sem, da je to ono nevarno stališče, ki mu je mati želja, ki je že uničila odporno silo mnogih premaganih držav. Narodi držav osi mislijo, da so vsa ostala plemena manjvredna od njih in da morajo zato biti pod njihovo oblastjo. Poglavitno pa je dejstvo, da je veliko bogastvo naše poloble za vse njihove načrte najbolj vabljivo. Ne zapirajmo si oči pred nedvoumnim dejstvom, da so te države' ne samo zlega značaja, temveč da so te zle sile tudi že pred našimi vrati. Emisarji teh držav, seveda tajni, so v naši državi zelo delavni, kakor so delavni tudi v sosednih državah. Povzročevalci neredov imajo samo en namen, da bi naše ljudstvo razdelili na sovražne tabore, da bi podrli naše edinstvo in postopno ubijali našo voljo po obrambi. Kdo bo zmagal Zedinjene države ne bodo odnehale od sklepa, da podpirajo Veliko Britanijo. Noben diktator, niti nobena diktatorska kombinacija ne bo z nikakršnimi grožnjami omajala te naše odločenosti, katere samo tolmač sem jaz. Jaz verujem, da državi osi te vojne ne bosta dobili. To . svoje prepričanje opiram na najnovejša i tn najboljša poročila. I Hitra psmeč Amerike giav&a stvar Tuji agenti in nekateri Amerikanci govore aa bi morali postati prijatelji in zavezniki držav osi in podpirati njihove diktatorske metode Izkustva diktature bodo pokazala, da nihče uikiaiure motiti ne oiore ftidce ne more privzgojiti tigra, če ga boža in če ga poskuša narediti tako kroikega kakor y mačka Amerikanci, ki »o j-ristaši pomiritve, ptavtjo. da bo os v /sakem i.riiutru zmagala m da naj «uo ZcUiUjene države zastavijo svoj vpiiv v io suier tn sicer na stran diktiranega miru tei s tem dosežejo Kar največjo mero od tega, ttai on, imenujejo mirovna pogajanja. Kakšna oe-danja; Ali »o to mirovna pogajanja. Kadar tolpa obkoli vašo zajeanico in vas poa grožnjo iztrebljenja ptisuijo, da plačate daveK, Oa bi :caiii svojo kozo.'; tur; mir bi Oii aejaiiaku premirje, ki ui vodilu v strahovito tekmo v oboroževanju in najbolj OKrutno trgovinsko vojno v svetovni zgoaovini. Upoštevajoč sedanjost in bodočnost, izjavljam neposredno ameriškemu narodu, da je mnogo manj iz&ieuov, ua Oouu ste Zedinjene ameriške države v to vojno, ako stor,mo vse, kar je v naših močeh, in to že zdaj, da pomagamo narodom, tci se branijo pred na^aai osi. Ce pomagamo k njinovemu porazu, bi st reklo, da se uslužno podredimo zmagi o.si in bi potem čaiiaii, da pride vr^.a na nas, da bomo v poznejši vojni napadeni. Ce bomo popolnoma pošteni do samJa atoe, si rnoi\xuio biti na jasnem v tem, da večina našega naroda točno ve. dd predstavlja pot, ki sem si jo izbral, za zdaj najmanjšo nevarnost, istočasno pj največje upanje za boaoči mir na svetu Evropski narodi, M se bore, da bi se ohranili, ne zahteva. 3 od nas, da bi se zanje boiili, pač pa prosijo ia sredstva za vojno, prosijo za letaia, tanke in topove, kakor tudi za tovorne lauje, ker jim bo vse to mogočno boj za svobouo in varnost. Moramo jim pobiati omenjeno orožje v zadostnih količinah in sicer zelo hi-iro, da bi bili agonija in vojno trpljenje, ki je zadelo ostale, prikrajšano nam in našim otrokom. Naj nam deletisti ne govore, da je to prepozno. Nikdar ne bo to prezgouaj, toda že jutri lahko postane bolj pozno, kakor pa bi smelo biti danes. V vojaškem oz.ru predstavljala Veiika Britanija in njeno cesarstvo danes svetovno obrambno postojanko pied zavoje vanj em. Velika Bnumija in njeno cesarstvo se borita na tak način, da bo to za vedno zapisano v zgodovini človeške hrabrosti. Ni noben.h prošenj, da bi se poslal kak ekspedicijski zoor. Pri nobenem čianu amer.ske vlade prav tako ne oo-btoji namera, da bi se kak ek-speaicij^ki zbor res tudi poslal. Naša nacionalna politika ni usmerjena k vojni, pač pa ima za cilj, da vojno od naše države odstrani. Boj demokracije proti svetovnemu zavo-jevanju uživa že zadostno podporo, potrebno pa je, da se še oolj podpre z oborožitvijo. Zedinjene aintr.ske uržave bodo poslale vsako tono miinicije in življenjskih potrebščin, ki se je bodo lahko odrekle, da bi na ia način podprle bojevnike na fronti. Mi zato ue bomo manj nevtralni, če bomo tako delali, kakor pa so Švedska, Rusija in ostale države okoli Nemčije, ki Nemčiji vsak dan pošiljajo jeklo, rude, petrolej in ostali vojni material. Pomoč Veliki Britaniji ni vprašanje čustev, pač pa realistične vojne politike, ki temelji na podiagi miru. strokovnjaki znala na nafboljli način vse to izkoristiti v namene obrambe ameriškega naroda in naše poloble. Kar s* tiče količin, ki bodo od tega materiala podane v inozemstvo, bomo postopali po lestvici naših vojnih splošnih potreb Postati moramo veliki arzena! demokracije To je za nas prav tako izjemnega oomena kakor je vojna sama po sebi Potem na? nr r^? navd^iatl prav ista odločenost, domoljubi? 'n požrtvovalnost, kakor da bi bib v vojni Veliki Pri»ani.f> smo dali vel'ko materialno podporo in ji jo bomo dali v bodoče Se več Ponavljam da nohen d;kta-:or in nohena diktatorska kombinacija ne bo oslabila z grožnjami te naše odločitve, in Jr.z sem — kakor sem dejal — prepričan na podlagi najverodostojnejšib obvestil, da državi osi ne bosta zmagali. Globoko sem prepričan, da bo ameršik narod zdaj storil več kot kdajkoli. da poveča proizvodnjo našega obrambnega materiala da bo kos grožnjam naši demokrae-jL Kot predsednik Zedinjenih amerišk;h držav zahtevam od ameriškega naroda ta napor. To zahtevam v imenu tistega naroda. ki ga ljubimo, spoštujemo in mu izkazujemo čast, z zavestjo, da smo ponosni. ker mu lahko s!u?:mo. Ameriškemu narodu pravim s trdnfm in ponol~;rn zaupanjem. da bo naša sknona stvar nagrajena in kronana z uspehom. Prvi odmevi „Eden najvežjih podvigov v Bcoseveltcvi karier?4 industriji Predsednik Roosevelt je nato govoril o ameriških notranjih vprašanjih ter je dejal, da bo ameriška vlada tudi v bodoče ščitila gospodarsko imetje svojih državljanov, da pa ameriški narod pričakuje, da bo industrija za obrambo države nadaljevala delo brez zastoja in brez stavk. Ameriški narod pričakuje, da bodo delavci in delodajalci poravnali svoje spore z dobro voljo, da bi &e nadaljevala proizvodnja vsega, kar potrebuje ameriški narod. Izrekam v^e priznanje sijajnemu sodelovanju med vlao industrijo m delavstvom. Fabrikanti ur, avtomobilov, lokomotiv in šivalnih strojev izdelujejo zdaj rakete in zavoje, granate, samokrese, tanke ,toda vsi sedanji ti napori še vedno niso zadostni. Treba je. da zgradimo še več ladij, topov in letal. Prizadevanja za narodno obrambo ne smeio biti parahzi-rana od tistih, ki se ooje bodočih posledic presežka v industriji. Bodoče posledice neuspehov naš h obrambnih naporov so zdaj mnogo m^nj izpostavljene strahu. Nobena pesimistična politika glede bodočnosti Evrope ne bo zaustavila bitnih prizadevanj naše obrambne industrije Horem jasno povedati, da je naloga ameriškega naroda, da z vso možno naglico dobavlja vse vrste strojev v vseh arzena-lih in v vseh tovarnah po potrebah materiala za obrambo. Razpolagamo z boga- , sstvom. predvsem pa z voljo. Naslavljam i poziv na lastnike industrijskih podjetij, j na ravnatelje tovarn in na delavce, naj store vse, kar morejo in kar je njihova ; dolžnost, da bi se brez zamv.de čim hitreje izdelala potrebna municija. Cim več letal, ladij in topov bo zgrajenih, tem bolj bo vaša vlada ob sodelovanja s vojaškimi New York, JO dec j (Reuter) V ameriški javnosti tolmačijo včera);nji govor predsednika Roosevelta boli kot nače'no pt/litično izjavo s katco je R'x/seve!t označi! bodoče nal«ge ameriške zunanje politike kakcT pa p načrt o purncči Angl'j' Roosevelt pri-j hran'1 za svojo predsedniško poslanico, ki jo bo prečital ob otvoritvi kongresa 3 januar ia Nekateri ameriški listi objavljajo o eovoru svoje prve komentarje ter odobravajo njegov poziv k povečanim naporom vsega ameriškega naroda s katerim si bedo Zedinjene države edino lahko ohranile svoj dana nji močni položaj v okviru nar'»dov. Nekateri listi obžalujejo, da se Roosevelt ni podrobneje dotaknil načina kako bodo Zedinjene države te svoje napore praktično dvignile visoko preko sedanje mere. Nekateri listi pogrešajo v Roo-seveltovih izvajanjih tudi podrobnih podatkov o izdatnosti ameriške materialne pomoči, ki jo je Roosevelt / vsem poudarkom ob'jubil Velik Britin ii. .Vew York 30 dec s (Reuter). »New York Herald Trbunea komentira dana nji govor predsednika Roosevelt« ter pravi, da ! je bil ta govor eden največjih podvigov v Rooseveltovi karieri Rooseveltov govor, pravi list. je bil vzvišen do svoji neposred-nc«ti. realizmu, pogumu in jasnosti namena Bil je to velik poziv k dejanju. Če bo znal Roosevelt svoje voditf Ijske besede j spremeniti v dejanja bo šel ves ameriški narod na vsakem koraku zedinjen za njim. Vojaški strokovnjak »New York Herald Tribune« pravi da bo R<»oseve't podrobnosti k:iko m zamiš ir nonrV Aneli.ii. spo* ročil gotovo šele v svojem govoru pred kongresom v petek »New York T rne*-« pravi da je Roosevelt v svojem govoru povedal Nemčiji. Italiji in Japonski, da jih smatra kot morebitne sovražnike Zed;njenib držav, če ne že kot aktivne sovražnike. | Vdib zadovoljstvo v Angliji London. 30 dcc j (AF1) V londonskih službenih kakor tud' v diplomatskih krogih nag'a ajc. da je Rooseve'to\ govor napravil nanje izredno ugi.den vtis Njegove besede se mora"-' smatrati kot n >v dokaz za realistično gledanje Amerike na nevarnosti, ki grrze demokraciji ri~ samo v starem, j marveč tudi v novem svetu. Hkrati smatrajo njegov govoi kot dc«'ei naj lasne je in najodločneje izrečene Hsodl.o diktatur in njihoveh ciljev. Rooseveltove besede so dokončno razpršile vsakr-ne nade, da bi bilo ;e mogoče kake pomir enje med »ilami. ki so si stopile nasproti k usodnemu obračunu. S posebnim zadovoljstvom je Anglija sprejela na znanje Roiseveltovo dcfinicijo, da morajo Zedinjene države igrati vlogo orožarne demokracije Globok vtisk ie nadalje napravilo njegovo zaupanje v vztraj-rost Anglije. Prav v tej veri bodo angleški voditelji, kakor tudi ves angleški na- ^ rod. v bodoče črpeli novega poguma za svojo borbo Nadalje so v Londonu z radostjo čuli R »oseveltovo zagotovilo o na-la'inji še večji >n še hitrej i mater a ni namoči Angliji, ki pomeni v tem trenutku naravnost življensko važno podpore Veliki Britaniji. V Nemčiji prsučczfejD gnvzr Basel. 30. dec. s. (Reuter). »Basiler Nach-racbten« poročajo, da nem ki listi ustavili za trenutek kampanjo preti Zedinjenim državam ameriškim. Smatrajo da pomeni ta molk. da bodo nem ki uradni krogi sedai najprej proučili današnji Rooseveltov govor Berlin. 30 dec. br (CBS) Nemški zunanji minister von Ribbentrop je sklenil, da bo osebno proučil Rooseveltov govor. Spričo tega danes še ni bilo mogoče dobiti ni-kakega službenega ali polslužbenega komentarja iz nemških vladnih krogov o Rooseveltovih izjavah. V Nemčiji vsekakor ugotavljajo, da pomeni Rooseveltov govor hud izpad proti državam osi, kar pa je končno lahko tudi izključno le političnega značaja in brez realnega ozadja. Da bodo Američani povečali svojo pomoč Veliki Britaniji, so si bili v Berlinu že od vsega pečetka na jasnem. Kakšen bo učinek te pomoči, pa je drugo vprašanje, in predvsem še ni izrečena zadnja beseda o tem, ali bo ta pomoč za Angleže dovolj zgodnja, da se bodo lahko rešili propasti. Prvi vtis v o-ii-lf- jI Rim. 30. decembra. AA. (DNB) Glede Rooseveltovega govora v tukajšnjih političnih krogih pravijo, da se je zaradi slabih vremenskih razmer govor v Rimu zelo slabo s' šal. Prvega dela Rooseveltovega govora sploh ni bilo mogeče sprejeti. Z ozirem na to za zdaj ni mogeče dati nobene uradne ali avtorizirane izjave o tem govoru. Kar pa se tiče onega dela Rooseveltovega govora, ki je bil objavljen v Italiji, se lahko ugotovi, da Roosevelt ni navedel nobenih novih argumentov. Prav tako se lahko trdi, da se ni zgodilo slučajno, da je Roosevelt vzel v poštev one struje ameriškega javnega mnenia. ki jasno kažejo, da ne žele, da bi Zedinjene ameriške države šle v sedanjo vojno, zlasti pa Roosevelt ni slučajno smatral za potrebno odločno zanikati, da se morebiti pošlje ekspedicijski zbor v Evropo. Janosec. Pri napadu na velik konvoi 200 km se-vernovzhodno od Londonderrva ie bla neka tnvvna ladia tako hudo zadeta da se ie ustavila in nagnila na stran ter se pričela rKvf-a-^aH Mornariško topništvo j a obstr ljcv lo neko sovra*"o v>ino ladjo Ir se i*5 * me^li sin-šal a približati obali Kanala Po nekaj učinkovitih salvah sovražne ladje ni bilo ve? ona 7.1 ti. V oos^nji noči so večje skupine vojnih letal soet bombardirale London Nekai sovražmh letal ie v pf-sl^dni5 noč' odvrglo svoje bombe na nemikem in za- sedenem področju izključno le na odprto polje in v morje Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve sovražni letali. železniška nesreča v Nemčiji . Berlin. 30. dec.. AA. (DNB). Davi ob treh ie na orogj Berlin- Hanover m^d železniškima oostaiama Denkhausen in Katenau trčil tovorni vlak z brzovlakom in sta se Pri tej Priliki iztirila dva zadnja vagona brzovlaka Pet potnikov, ki so te vozili z brzovlakom. le našlo smrt sed -m ie hudo ranjenih, nekaj pa lažje Ranjene DOtnike so pripeljali v bolnišnico v Katenau oni. ki so dobili le nz^atne poškodbe. so nadalievali oot Komisar oromet-nera ministrstva ie uvedel preiskavo Berlin, 30. dec. br. (SDA) V pretekli noči ie r>e->adno izbThn:l jo"ar v od 'el-ku za odoravo poštnih zavoiev na An-haltski železniški no^t^ji. Po?ar 'e naglo rn^ril še n a^ekai dru«n'h p-^tnrov. vendar 9° kmalu l^kaMriroli V^-okov no?srq TamiV^t n* hUn moToč" doffna-ti. Preiskava ki je bila takoi uvedena, so še nadaljuje. Neslišni motorji? New York 30. dec. i. (Un. Press) Iz Berlina poročajo: Pooblaščeni zastopnik nemške vojne rile ie včerai iziavil da ie n°m5kim kon-strukteriem uspel izum prvega oovsem ne^Všno teVrvferra le+alskega motori3 za bombnike ter za nagle motorne čolne Na-f^asil ie da b~dn fi moto-rii nemški vojaški sili omogočali š3 to z!mo izvršiti splošen napad na A^Mio. Deia1 ie nadalie da bodo "a nek5 dan v t°; i-ma-ada velikansike eskadrilie nemških nes'išn;h bombn kov z »armado« ne Tšnih m "tonih čolnov prešli v na^d preko -okavsk^a pretiva a1! p*-pVo S^^e^ mor- ja Ta akriia bo 7r>ax;la prvo fazo v raz-voiu sr/lošne ofenzive. Kneginja Olga Sso ©tvorila teden zimske pomoči Z grško-italijanskih front Grlu skušajo prerezati cestne zveze iz Valone proti jugu in iz Berata proti Tepeleniju Rim, 30. dec. br. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske beleži v svojem današnjem 206. službenem vojnem poročilu o borbah na aibansko-grški fronti: Na grški fronti je skušal sovražnik nadaljevati svoje operacije lokalnega značaja, a je bil odbit z velikimi izgubami. Skupine naših bombnikov ln lovcev, kl pripadajo dvema eskadrama, so ponovno bombardirale pristaniške in vojaške obrambne naprave ter sovražne čete na pohodu. Na sovražnem pomorskem oporišču v Prevesi so nastali spričo učinkovite akcije naših bombnikov požari in velika gmotna škoda na pristaniških napravah ln na neki ladji v luki. V Valoni je protiletalske topništvo vojne mornarice sestrelilo en sovražni bombnik. Naša lovska letala so napadla neko sovražno bombniško skupino in sestrelila še nadaljnji dve sovražni le-talL Naše vojne ladje so dolgo nemoteno obstreljevale sovražne vojaške naprave ob grški in albanski obali ter dosegle pri tem vidne, zadovoljive rezultate. V noči od 29. na 30 december so sovražna letala v dveh valovih zaporedoma preletela Neapelj in odvrgla nanj letale ter nekaj bomb. Zadetih je bilo nekaj stanovanjskih posopij. Bilo je 7 mrtvih in nekaj ranjenih. Neka naša podmornica, ki je operirala na Atlantskem oceanu, je sestrelila en angleški bombnik. Grška poročila Atene, 30. dec. j. (A. R.) Po zadnjih informacijah z albanske fronte so Grki izvršili včeraj več uspešnih napadov na frontnem odseku severno od Himare. kjer se jim je v naskoku na nož posrečilo osvojiti nekaj strategično važnih postojank na poti proti Valoni, odnosno proti cesti, ki vodi iz Valone na Tepeleni. Verjetno je, da bodo Grki skušali prav s tega frontnega sektorja onemogočiti Italijanom trenutno najbolj važno cestno zvezo Valona - Tepeleni, ki pomeni za Italijane glavno oskrbovalno pot, tako za čete na srednjem frontnem sektorju, ka- j kor tudi za pozicije okrog same Valone. i Italijanska obramba je bila silno trdovratna in so italijanske čete z več protinapadi skušale zadržati grško prodiranje v severno smer. Pri teb protinapadih je na italijanski strani v veliki meri sodelovalo letalstvo, ki je skoraj ves dan obstreljevalo prodirajoče grške oddelke in z bombami pustošilo zaledje. Pri Tepeleniju in Klisuri se je včeraj nadaljeval topniški dvoboj, ki je bil od časa do časa prekinjen z napadi grške in protinapadi italijanske pehote. Tudi tu so grške čete nekoliko pridobile na terenu, dasi je italijanski odpor slej ko prej skrajno trdovraten. Na severnem frontnem odseku je videti, da so Italijani dobili nova močna ojačenja bersaljerskih čet, ki branijo utrjene postojanke ob vhodu v dolini reke Skum-be in reke DevolL Vojaške operacije so se morale tu zaradi goste megle zelo omejiti. Vojaški poročevalci pripovedujejo, da je megla mestoma tako gosta, da nasprotna tabora sicer razločno čujeta nasprotnika v njegovih postojankah, da je pa vsak napad in tudi vsako smotrno obstreljevanje brezpredmetno, ker se ne vidijo cilji niti nekaj deset metrov daleč. Italijanske čete so danes izvršile s teh svojih postojank nekaj protinapadov, katerih rezultat pa še ni jasen. Letalstvo se je moralo na severnem frontnem odseku vzdržati sleherne delavnosti. Kakor je s položaja na vseh frontnih odsekih mogoče presoditi, je težišče položaja trenutno na centralnem frontnem sektorju pri Tepeleniju in Klisuri, kjer bo mogoče prišlo v kratkem do odločilnih akcij. London, 30. dec. s. (Reuter) V angleških uradnih krogih dajejo naslednje podatke o položaju na bojišču v Albaniji: Grki sb uspešno odbili italijanski protinapad na sektorju pri Podgradcu. V do- lini Osuma so Grki zasedli mestece Do-bruše, ki leži samo še 15 ali 16 milj južno od Berata. Tudi zapadno od Tepeleni j a so Grki nekoliko napredovali na cesti proti Valoni. V angleških vojaških krogih smatrajo, da obstoji grški strateški načrt sedaj v tem, da bi prerezali cestne zveze iz Valone proti jugu in iz Berata proti Tepeleniju, tako da bi ostal Tepeleni zvezan samo še po eni cesti z Valono. Valona že 22 krat bombardirana Atene, 30. dec. s. iKeuter.j Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja, da so včeraj izvedli angleški bombniki nov močan napad na Valono, 22 po številu. Bombe so zadele transportna vozila in vozaške oddelke na cesti ob pomolu v luki. Neka zgradba je bila zadeta ln nastal je velik požar. Letala so tudi s strojnicami obstreljevala ladje v pristanišču, in sicer dve tovorni ladji, neko trgovinsko ladjo in neko križarko. Italijanska lovska letala, enosedežni in dvosedežni aparati tipa »Fiat«, so intervenirala ter se je razvila četrturna letal-slta bitka. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno, vendar sta se oba člana posadke spustila s padalom. Nekaj časa pozneje so angleški bombniki napad na Valono ponovili, tokrat v zelo slabem vremenu. Bombe so pri drugem napadu zadele na cesto ob severnem delu pristanišča, po kateri se je ravno pomikal (sovražni motorizirani transport. Na pov-ratku s tega poleta so angleški bombniki srečali skupino italijanskih bombnikov m so jo obstreljevali. Italijanska letala so se umaknila v oblake. Nobeno angleško letalo pri tem drugem napadu ni bilo izgubljeno. Nov napad na Neapelj London, 30. dec. j. (Ass. Press.) Kakor je bilo mogoče zvedeti z merodajnega mesta, je angleško letalstvo v minuli noči izvršilo hud letalski napad na Neapelj. V napadu so sodelovale večje skupine angleškega letalstva s sredozemskih letalskih oporišč, ki so metale bombe na važne vojaške objekte. Letalci so opazovali hude eksplozije in več velikih požarov. Italijanska protiletalska obramba ni nudila znatnega odpora. Civilne žrtve letalskih napadov Atene, 30. dec. s. (Reuter) Po grških uradnih podatkih je bilo v drugem mescu vojne pri letalskih napadih v Grčiji ubitih skupno 88 civilistov. Z naše meje Debar, 30. dec. p. Kljub silnemu mrazu, ki vlada že 14 dni in ki je v pr3t?kli noči s 30 stopinjami pod ničlo dosegla vrhunec. se vodijo na od-eku ori Podgorici borbe noč in dan. Italiiani so sedai da-končno izpraznili Lin. ki ga obstre\iujejo s topn;štvom. Grške čete so že vkorakale v mesto ter zasedle tudi oko'iške viš:ne. En oddelek grških čet se ie utrdil v Bi-skupati. Med neprestanim topni/k m dvobojem in reglianjem strojnic se nadaljujejo iurišni napadi grških čet na italijanske postojanke. Na obeh straneh posega v borbo tudi letalstvo. Beograd. 30. decembra. AA. Nj. Vis. kneginja Olga bo otvorila jutri ob 9.30 s svojim govorom po radiu »Teden zimske pomoči«. Ta govor visoke predsednice delovnega odbora za zimsko pomoč bodo prenašale vse radijske postaje v državi. Svečan začetek »Tedna zimske pomoči« najlepše dokazuje, kako je to človekoljubno delo vezano na neutrud-ljivo delo Nj. Vis. kneginje Olge. Na nieno pobudo je bil letos ustanovljen delovni odbor za zimsko pomoč. či«ar delovno polje obsega vso Jugoslavijo. Prej so obstajali krajevni odbori, ustanovljeni tudi na pobudo kneginie Olge, ki je bila istočasno tudi predsednica odbora za mesto Beograd. Kot predsednica delovnega odbora za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije je Nj. Vis. kneginia Olga dala pobudo za povečanje plemenitega dela pri oodoira-mt siromakov V zvezi z razmerami na s»-etu. ostro zimo in oomanikaniem so prišli težki časi za revne ljudi, brezpo- selne in vse tiste, ki nimajo dovolj dohodkov, da bi se mogli vzdrževati. Njim je potrebna nujna pomoč. Nj. Vis. kneginja Olga se je zavzela skupno s svojimi navdušenimi sodelavci, da bi bila ta pomoč čim večja in čim hitrejša. Kakor je že znano, so pristopila k sodelovanju vsa kulturna, človekoljubna in viteška društva, ustanovljeni so bili odbori po vseh večjih krajih in je bila povsod organizirana nabiralna akcija. Ljudje so razumeli svojo dolžnost do družbe in je njihov odziv vreden pohvale. Besede, ki jih bo jutri spregovorila Nj. Vis. kneginja Olga po radiu, bodo segle v vse kraje naše države in bodo poudarile ljubezen do bližnjega, zlasti do tistih, ki so v bedi in pomanikaniu. Teden zimske pomoči, v katerem bodo razne umetniške in druCTe prireditve in se bodo zbirali prispevki, bo trajal od 31. decembra do 5. januarja. Položaj pred Eardio Nadaljevanje akcije topništva ter manjši krajevni napadi angleškega vojaštva Rim 30 dec. br. (Štefani). V svoiem današnjem 206. službenem vomem o ročiiu Dravi vrhovno poveljstvo itaTionske voiske o borbah v Afriki: Na obmejnem ozem ju Cirena;ke se nadaljuje akcija topništva okroe Bardie. Odbitih je bilo nekai manjših m t >rizira-nih oddelkov sovražnika, ki so se o skušali približati našim utrdbam. V nadal e-vaniu svoie ofenzivne akciie so i'alijanski bombniki s strojnicami ob?tr-vljavali in razpršili več sovražnih motoriziranih oddelkov. Poškodovanih in uničanih je bilo več avtomobilov Na oodročiu Pri Dž->ra-bubu so bli odbiti vsi sovraži1 i.apadi Ansrležl so bombard'ra': neko n^še pomorsko oporišče, ne da bi povzročili kal;o škedo. V vzhodni Afriki ni bilo nikakih posebnih dogodkov Angleška poročila Kairo. 30. dec. i. (AFI) 1'alijanska obramba v Bardiu je še zmer m /elo mo-čr.a Ni pričakovati. da bi se trd rirva morda mora'a predati zaradi noma-jkama vode ali živeža. Videti ie. da razpoka ita!iian~ka posadka tudi še z zad-s^nirni množinami munieije. Italijansko trdn;a^-sko topništvo včerai siceT ni b-'lo tako delavno kakor oreišnie dni ve^da*- ie nns'e-ške motorizirane obrede ki so *zvršili par napadov na oosamezne italiian ke ut-ie-ne točke resno ovi-alo v n;ih ak~'iah. Vsekakor bo tn(ra'a biti Barda «-bk^"j?na s teko trdnm voi^škm ob-fve-n do bo podala nemoT-^ča tud' na'ma-iiša d^tvi od zunaj ItalMa^sko letalstvo n^mr*" ša zm^om dovaža oo^a''!*' v trdn;avi nače-nie v U"deh in materialu Prav tako ito-liiansko letalstvo n-o-estann s:1,vvit- ra-r>*>da angleško p-hata in m"to-' ir"ne 'XI-delke t«r binba d:ra tudi prometne zveze v zpl^dju. An^eška nebo4-" ie včerai s o^-^-^o moto^Vra^ih od 'eM-ov izv-Ta n°kn1 manjših patruljnih akcij, ki značijo samo pripravljalne operacije k bodočemu nadaljevanju ofenzive. London. 30. dec. s. (Reuter) K polo a ju pred Baidio izjavljajo v angl^š :ih vojaških krosih. da angleška voiska sicer morda še ni Bardie popolnoma ob ccl la, da pa ni verjetno, da bi se posrečilo podreti skozi obkoljevaini cbroč večjemu l italijanskemu oddelku brez borbe. Aneie-• ška vojska nadaljuje z operacijami o':oli : Bardie. Včerai je angleško topništvo v:s 1 dan obstreljevalo Bardio. London. 30 dec. br. (Revter). Angleške motorizirane čete. ki nenah-ma čistijo teren za-adno in južno od Bardis, so včerai popoldne v bliskovitem napadu zavzele nrkaj manjših postojank itali an-ske voiske iužno za-oadno od mesta. V borbi so Angleži -aole-riH 4 tooove Več ItalManov ie pač > v boju. N-kai jih je bilo ujct'h. Trdi ia angleški strani je b -lo nekai izgub Ital:;ani so sa srK>č^Ua umaknili na močno utrjeno puščavska pa-stoianko S di el As's. ki so io P3 moroli sorčo naraš*aiočesa ang'eV'ego p~U s" a kmalu izprazniti in se umakniti da je proti zapadu. Akcije an^lefkih letal v AfriSd Kafro. 30. dec. s (Reute-) Pavel' t-o angleškega letalstva na bl žnem vzh u iaviia v svoiem današnjem k^m niVi i: Včeiai so angleški b-ombr>:k: na dli sovražna letalska vzletišča v Miniju De -ni in Gazali v Libij5 V Miniiu sa bili povzročeni p-ž~ri in bomba s^ za le'^ m 1 raztresena le^a na tleh T čno^a o1 "•erTa škede ni bi'o mogoče ugoto-r'ti. V Da-ri in riazali so bombe zadele m^d d ločena cilje. A^gle^ka lovs'*a 1^+a'a ""o na^ li ~-a'a z ofenzivnimi p^troln!mi o" lati fa ~ - k:er naletel na sovražna 'eta^a. V vhodni Afrik: angl šk; l:o~vnrd napadali popravilalnlco moteroih vo"'l pri Dessieri. Zanimanje Asigllf za položaf v Vsa angleška javnost spremlja s simpatijami odpor maršala Petaina proti nemških zahtevam Iz železniške službe Beograd, 30. dec. p. Z odlokom prometnega ministra je premeščen administrativni uradnik ljubljanske železniške direkcije Edmund Ingerle k računovodstvu sarajevske železniške direkcije. Za pomožnega telegrafista pri železniški direkciji v Ljubljani je postavljen Filip Troha, narednik-vodnik 3. razr. London, 30. dec. j. (AFI.) V Londonu z največjo pozornostjo spremljajo razvoj položaja v Franciji ter ugotavljajo, da je sedanje zadržanje maršala Petaina, kl vztraja na svojem stališču proti zahtevam Nemčije, vredno največjega upoštevanja. Splošno mnenje v Londonu je, da bo tudi nadaljnje vztrajanje Petaina v sedanji črti le koristilo stvari Francije ter tudi Velike Britanije, ker bo Petainova vztrajnost dosegla najmanj to, aa bo morala Nemčija izpremenlti svoje načrte, s čimer bo pridobljeno mnogo dragocenega časa. Tudi današnji londonski »Times« se v uvodniku bavi s položajem Francije ter ugotavlja, da se po zadnjih informacijah lahko trdi, da se nemški pritisk na Francijo od dneva do dneva veča. Pritisk doslej maršala Petaina ni mogel premotiti. Danes se lahko z gotovostjo trdi, da je Petain v svojih zadnjih ukrepih v vladi in drugod delal po lastni iniciativi ln z lastno avtoriteto. Z lastne močjo se je osvobodil zunanjega ministra Lavala. Pogum za to samostojno delavnost je nedvomno Petain v dokajšnji meri črpal tudi iz italijanskega vojaškega neuspeha v Grčiji ln Afriki. »Timee« pravi, da je Nemčija pri sklepanju premirja zamudila neizmerno dragoceno priliko, da bi se polastila francoske vojne mornarice, kakor tudi francoskih iuk v Sredozemlju ter na zapadni afriški obali. Nemčija je tedaj mislila, da je Italija dovolj močna, da si bo lahko sama osvojila te važne luke. Danes je pre-kasno tzprevidela dejanski stan. Zaradi tega si Nemčija zdaj z vsemi silami prizadeva nadoknaditi tisto, kar je ob premirju zanemarila. Vztrajanje maršala Petaina proti tem nemškim zahtevam vzbuja v Angliji samo spoštovanje do njegove osebe tn vsa angleška javnost spremlja danes s simpatijami ln razumevanjem, čeprav Se brez pretiranega optimizma današnjo pogumno politično Igro bivše svoje francoske zaveznice. Meja proti Nemčiji ln ItaUJi zaprta Vlchjr, 80. dec. j. (A. R.) Tu je bilo včeraj brez slehernega pojasnila sporočeno, da bo ck» nadaljnjega meja nezasede- ne Francije proti Nemčiji in Italiji zaprta za sleherni promet. Kakor je bilo mogoče dodatno zvedeti, so nemška oblastva vzela obmejne propustnice vsem, ki so imeli zanje dovoljenje zaenkrat samo do 1. januarja. Sodeč po tem ostane nernško-francoska meja zaprta morda samo do tega datuma. Francosko-itaiijanska meja je bila zaprta za nedoločen čas. Razhod kraljevih gestov Beograd, 30. dec. p. Mladi gostje kraljevega doma so danes zaključili svoj obisk v prestolnici. Danes so si ogledali še nekatere zanimivosti, med drugim vojni muzej na Kalemegdanu. Posebno dolgo so se zadržali v oddelku, kjer so razstavljeni razni predmeti v zvezi s tragično smrtjo kralja Aleksandra I. Zedinite-lja. Obiskali so tudi redakcije beograjskih listov ter se zahvalili za pozornost, ki jim jo je posvečal beograjski tisk ves čas njihovega bivanja v Beogradu. Z neizbrisnimi spomini in polni hvaležnosti do visokega gostitelja so se popoldne razšli ter se vrnili na svoje domove, odnašajoč iz prestolnice najlepše vtise. Konferenca o prehrani prebivalstva v Zagrebu Zagreb, 30. dec. o. V Zagrebu je bila v soboto konferenca o prehrani prebivalstva. Trajala je ves Han. Udeležili so se je tudi pomočnik trgovinskega minstra dr. Obra-dovič, zastopniki banske oblasti, Pogoda in Prizada. Na konferenci so razpravljali o enotnem sistemu aprovizacije po vsej državi. Zlasti so se posvetovali o enotni razdelitvi življenjskih potrebščin. Konferenca se bo nadaljevala v Beogradu. Prijava škode na Sušaku Sušak, 30- dec. o. Komisija mestne občine, ki spreiema prijave za odškodninske zahteve Sušačanov, ld so bili kakorkoli oškodovani cb priliki zadnjega bombnega napada, je prejela doslej okrog 150 prijav. Prijave sedaj kontrolirajo, da ugotove. kolikšna je dejanska škoda. Sedijo, da jo bodo ocenili skupno na okrog 3 milijone din. Tudi v škofjeloškem srezn primanjkuje moke Za redno preskrbo z živili so potrebni odločni ukrepi Škof i a Loka. 29 decembra. Nemirni čas nam ie navrgel col22 du-gih težav in nadloe Domanikaaie raz i h za življenje potrebnih stvari, ki iih od časa do časa ni dobiti. Predvsem se zelo neprijetno občuti Domn ;':an e krušne moka. Se pred nekai dnevi so b'le vse škofjelo-ške trgovine bi~ez krušne moke in to tik pred pravniki, ko si vsak človek poželi vsai drobec skromnega nribolj "ka. Medtem ie nekai krušne moke prispelo, toda goto vo se ne motimo, ako zapišemo, da io bo ponovno zmanikalo Se danes imamo v mertu trgovine kier nimajo niti p šiča krušne moke. Pa niso temu nezadovoljivemu staniu krivi trgovci Moka je bila naročena pred šestimi tedni in v nanrej plačana, toda dobav ldiub temu ni Kot znano dobavitelji ne smejo odpošiljati moko brez oblastvenih dovolieni. a traov-ci takih dovolieni ne dobe. Moka ie eno naiva^neiših življenjskih p-: rob "čin in se zato pomanjkanje moke obč"ti dovoli nevšečno Ko ie zaee'o primanjkovati krušne m^ke. so si liuiie ne-k-,;ko pomagali tudi z belo moko štev 0 — toda cena! Občutna stiska zajema zlasti one družine, kier zaslužek m tak, da bd mogli misliti na večji nakup. Malih ^udi pa ie največ! Ljudje ki žive iz rok v usta, gledaio s sskrbio v bodočnost sai nimaio p:av nikakeea zagotovila da bi si mogli kupiti moko vsakokrat tedai. ko jim ie izplačan njih zaslužek. Z na Plimi in odločnimi ukrepi nai bi se odoomoglo sedanjemu stanju. Potrebujemo trdne osnove, ne krpan'a! Oblastvena dovoljenja nai bi se izdajala Drožno. dovoz moke nai bi bil reden in tolik, da bi si lahko nakupovali krušno moko sproti in ra vsakdanie potrebe! Ne zagovarjamo kopičenja živil in zalog, toda z druge strani ie razumliiv-3 skrb liudi. ki se žele ako jim ie količkai mogoče, izogniti oomani-kanju. Škofjeloški okra i. s svojim dokaj hribovitim svetom ie navezan na dovoz moke od zunai. Le nekai pridelka ie doma. teda ta izdaleka ne odtehta potreb od že've do žetve. Pravi eruntarji so v veliki manjšini in velik ie presežek onih ki so navezani na nakup moke Dri trgovcih. Kruh ie v naši prehrani najvažnejši, zato vzbuja sedanje pomanjkanie moke razumljivo nejevoljo in nič manjšo skrb. VIom v draguljarno na Bledu pojasnjen Aretacija vlomilca Franceta Osojnika je rešila uganko zagonetnega podviga Ljubljana, 30. decembra kakor smo že poročali, je bil v noči med 29 in 30. avgustom izvršen velik vlom na Bledu v juvelirsko trgovino A. Boži-čeve. Vlomilci so vdrli v trgovino sredi močne nevihte, pod katero so našli potrebnega zavetja in kritja, da so odnesli za okrog 100.000 din zlatih ur. zapestnic, dragih kamnov in drugih dragocenosti. Blejski orožniki so uvedli strogo preiskavo, ki pa je ostala brezuspešna. Pred nekaj dnevi pa se je stvar čisto po naključju nenadoma pojasnila. V bližini Šmitove vile, na cesti proti Radovljici, je pred dnevi opazila vojaška straža mlajšega neznanca, kako je »kril v živo mejo velik kovčeg, sam pa se je skušal oprezno približati vili. Vojaku se je neznančevo vedenje zazdelo sumljivo pa ga je ustavil in odvedel na stražnico. Tam so moža legitimirali, nato pa so ga izročili orožnikom. Ti so v aretirancu spoznali Franca Osoj- nika iz Rogoznice pri Ptuju k; so ga »Masti že delj časa iskale zaradi vlomov in tatvin. Osojnik je prav za prav vlomilec večjega formata, saj se je pri natančnejšem zasliševanju dognalo, da je sodeloval ali sam izvršil celo vrsto vlomov v razne vile na Bledu in da je bil tudi eden sokrivcev pri velikem vlomu v trgovino Božičeve. Kakor sam izpoveduje, je izvrši:! ta vlom v družbi z dvema tovarišema, z nekim Francetom Novakom iz Gradca in Karlom Ma-jerjem. S tema dvema se je sestal v Gradcu v neki kavarni na Annenstrasse, kjer so sestavili podrobne načrte Vsi trije so se ob koncu avgusta odpeljali preko meje do Bleda, izvršili vlom in se nato s plenom vrnili čez meje preko Celovca v Gradec. V Gradcu je Osojnik v nekem skrivališču počakal, da sita pa'daša prodala nakradeni plen nekemu židovskemu trgovcu. Potlej so si izkupiček razdelki Tovariša sta bila gentlemanska m sta prepustila Osoj-niku prav velikodušen del 1500 mark. Kakšni so bili nadaljnji podvigj vlomilske trojice do Osojnikove aretacije, bo še razkrila preiskava Naše oblasti so takoj stopile v stik z nemškimi oblastmi, ki so medtem že sporočile, da je bil Novak aretiran in sedi v graških zaporih, dočim Karla Majerja še zasledujejo. Operni tenorist g. Franc! Jean, član pevskega društva -»Slavecbo na Silvestrovem večeru v veliki dvorani Kazine zapel nekaj priljubljenih oj>ernih arij. Sodelujejo tudi koncertna pevka gospa Tinka Tomšič-Dolenčeva. koncertna pevka gdč. Milena Virškova, operni tenorist g. Furlan Peter, član opere g. Sancin Modest, operni kapel-nik Simoniti in vojaška godba 40. p. p. Pester program bo nudil cenj. občinstvu obilo umetniškega užitka in veselega razpeti oženj a. Ker so sodelujoči vezani na gotove ure, prosimo cenj občinstvo, da čimprej zasede dvorano. Začetek ob 20, konec ob 4. Vstopnina 10 din K obilni udeležbi vabi Pevsko društvo »Slaveče. Soustanovitelj mariborskega Sokola je umrl Maribor. 30. decembra Davi ob četrt na eno ie prenehalo utripati zlato domoljubno in slovansko srce vzgledneea Sokola, vzornega narodnjaka in Slovana br. Emanuela Ilirha. Kdo ni popial tega sicer skromnega, toda v značaju močno oblikovanega moža. ki je prispel že pred vojno v Maribor in se že tedaj neustrašeno udeistvoval v nacionalnih in sokolskih vrstah? Z nepozabnim ear-zanskim junakom dr. L. Pivkom in drugimi zvestimi brati in prijatelji je bil br. Ilich med ustanovitelji mariborskega Sokola.. ki ie doživel v pozneiših letih in zlasti po prevratu tako sijajen razmah in napredek. Br. E. Ilich oa ie bil tisti, ki je vso svojo skrb neumorno posvečal te1esni vzgoji sai ie bil pred voino prvi načelnik mariborskega Sokola in sai is zavzemal to mesto vso oredvoino dobo in nekaj let tudi po prevratu. Bil ie v vsem vzoren sokolski in nacionalni borec, ki bo o?ial mlajši generaciji svetal vzgled solrolske zvestobe, požrtvovalnosti in vztrajnosti. Pokojni br. E. Ilich je bil rojen 26 decembra 1883 v Ptišeku na Češkem. V mladih letih se je izvežbal v slaščičarski stroki, v kateri ie bil nedcsegliiv mois*er V tej svoji stroki se ie ob prihodu v Maribor krepko zasidral, četudi je del prebivalstva razglasil proti njemu boikot Njegovo današnje podjetie ie viden krasen sad njegove vneme, podjetnosti in železne vztrajnosti na poti k napredku. Živahno se ie udejstvoval pok. Ilich tudi v stanovsko strokovni organizaciji slaščičarjev, ki ji je dolgo vrsto let usoešno in zasl"žno predsedoval. Vzporedno je šlo tudi njegovo SARGOV Navadi ga pravočasno na KALOOONT proti zobnemu kamnu _ nesebično prizadevanie v obrtniškem gibanju v Mariboru. Seveda ie bil pok. Ilich tudi zaveden, vzgieden član mariborske Jugoslov češkoslovaške lige in Češkega kluba Vse plemenite nacionalne pobude so našle v njem velikodušnega prijatelja in podoira-teiia. Vsi. ki so sa poznali in cenili, ga bodo pospremili na Novega le'a dan ob treh poooldan na njegovi ooslednii poti na oo-breškem pokopališču. Vzornemu Sokolu in vnetemu Slovanu svetal soonr.n. žalujočim svoicem naše globoko sožalje! Ante Beg 70 letnik Življenje našega novinarskega starosta Antona Bega. ki praznuje danes 70-letnico rojstva je odprta kn:iga. katere vsebina je precei dobro znana našim starejšim poko-lenjem. mani pa mlademu rodu Obširneie smo ea predstavili slovenski javnosti ored tremi leti. ko ie imel za seboi 40 let nepretrganega poklicnega novinarskega do'a kar ie med Slovenci doslei edinstven primer. na Koroškem Z novim letom 1909 je "nastopil naporno novo službo Prepotoval in spoznal ie vso takratno Sloveniio do vseh nienih takrat naiboli skelečih ran Svoieea novinarskega poklica s tem seveda ni d**-kinil. Napisal je celo vrsto razprav brošur in kniie ki ostaneio venomer važni dokumenti našega narodnostnega stania ored svetovno vojno. Z novim letom 1916 ie bil mobiliziran. Kljub »politični sumljivosti, niso p"-"-več oreeaniali in tako ie la! ko svoi prosti £a*- v pisarni v Jud°nb'ire • izkoristi! !a ie napisal Slovenom svoio oo-vn-.->no kniieo -Naše gobe« ki oa ie izš!~ v*'« eta 1923 kot Drva te stroke v Jueo^sviii Svoie znanie ie še stalno izo^o^lnleval Po vojni je prevzel uredništvo 1 i'-h'iraške »Domovine« kmahi pa ca ie ministrs+v-imcnovalo za gen^ra^e^a sekvestra in nadzornika »Soh"lveraina« in »Siidmar-ke» Z novim letom 1920 ie orevzel uredništvo »Kmetijskega lista« ootem ie prestopil v uredništvo »Jugos^viie« siadniič oa ie soet postal član uredništva »SI-venskega naroda« Naposled mu ie dr Žerjav poveril mri konzorciju »Domovine« refe-ai za propagando statistiko 'n organizacijo dopisnikov To službo ie Ante Bee vrš'l do upokojitve ieseni 1938 Naslednjo iesen ie na povabilo uprave Ljubiiansk«a vele-seima organiziral razstavo orvo na slovanskem iugu Razstava ie vtbuiala zasluženo pozornost. Pri isti priliki se ">e snet zvrstilo več njegovih str~-kpvn'h razprav. predaval ie tudi v radiu Čeprav upokoienec se Ante Beg še vedno oglaša v našem časopisju. Za 40-letnico poklica mu ie minister dr Kramer poklonil dragoceno zlato nalivno pero z želio da bi ga sukal najmanj še 20 let Beg pravi, da mu ie bilo to najvišje odlikovanje in da bi g. ministra prav rad ubogal toda po ma1em ga grabijo krči v desnici. Revija »Misel in delo« ie lani priobčila dališo niegovo razpravo o nemški propagandi na Kočevskem pred vojno »Kronika slovenskih mest« ^a ie letos obiavila niegovo razpravo o bivši viški občini Koledarji CMD imajo njegove prispevke nepretrgano vseh zadniih 30 let V zasebnem živi i en i u ie Ante Beg na starost osamlien vdovec Skrbno mu go-soodinii sestra Ančka Zeno Ivano je izgubil že pred 15 leti. bila ie učite'ji oa na šentjakobski me~tni dekliški šoIl Njen o*e 1e bil najzaslužnejši slovenski vzgojitelj Andrei Praprotr.ik Tudi vsi triie Begovi otroci so si sami izbrali učiteljski poklic-Prvorojenec Tonče ie uoraviteli šole Trbovlje I., kier ie tudi snaha Pavla učiteljica Mlajši sin Dušan ie profesor na državni trgovski šoli v Celiu. hči Milena pa ie učiteljica v Birčni vasi p-d Goran-ci poročena s šo'skim upraviteljem Ivanom •Turčccem Vsi triie zakoni so vzorni, di se starosta Ante lahko res prisrčno raduie svojih otrok vnukinj in vnukov Samo to željo še goji. da bi kateregakoli izm~d otrok s premestitvijo v Liubliano lahko sprejel v svoi prijazni dom v Rožni dolin.5. Tovariš in oriiateli Ante. ob vstoou v novo M« in v novo desetletje Ti vsi o^Tono želimo še mnogo zdravja in tihe sreče. Ponovna sodba Emanuela Jallnki Na prizivni razpravi mu je sodišče odmerilo za uboj delavca Vilka Gačnika 14 mescev zapora Ante Beg se ie redil na Silvestrovo 1870 v Stojnem selu blizu Rogaške Slat.ne. Ze pri rojstvu prva smola! Bil je namreč takoj naslednje iutro že eno leto star. zaradi česar je bil pozneje eno leto prezgodaj potrjen k vojakom, kar mu ie prekinilo izbrani poklic in je moral tri leta služiti vojake. Kot učitelj je služboval v Jurklo-štru in v Ribnici na Pohorju. Potem je postal oficirski aspirant Dri orožništvu in je poizkusil službo pri železnici, toda urad niška kariera se mu je pristudila zaradi takratnega zatiralnega duha. Zato se ie z veseljem odzval povabilu pokojnega D a-gotina Hribarja v Celju in je prevzel uredništvo »Domačine«. Bilo ie to v marcu 1897. Znašel se ie v svojem pravem elementu Dramil ie štajerske rojake in na-sul mnogo popra odpadnikom. Trikrat ie moral zaradi tiskovne tožbe ored porotnike in ker so bili med njimi večina odpadniki. je bil trikrat obsojen. Jeseni 1901 ga je dr. Tavčar povabil k »Slovenskemu Narodu«. Ko oa ie leta 1908 na prizadevanje dr. Gregorja Žerjava ustanovila CMD po češkem zgledu službo potovalnega služi-telja. organizatorja in gospodarskega nadzornika. ie bil Ante Bes prvi poklican, saj se ie že izkazal sposobnega z neštetimi članki posebno oa z dvema knjigama o slovensko-nemški meji na Štajerskem in Celje. 30. decembra Diivi oh 8. ie bila pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča ki mu je predsedovati sos Cepuder. ponovna razprava proti Emanuelu Zcfbnki. prokuristu kemične tovarne v Hrastniku, ki je. kakor smo takrat poročali. 15. aprila pred pisarno tovarne z revolverjem ustrelil 39-letnega odpuščenega delavca Vilka Gačnika. Dne 4. junija se je Emenaeul ZeHnka nato zagovarjal pred okrožnim sodiščem obtožen po § 178-11. k. z., in je bil obsojen na 2 leti zapora, na dveletno izgubo časitnih pravic in na plačilo povprečninc v znesku 2.000 din. Njegov zagovornik odvetnik dr. Miflan Korun iz Liubljane. je na sodbo- prijavil revizijo ir priziv, nakar je vrhovno sodišče v Ljubljani odredilo ponovno razpravo. Kakor pred mcsci. je Emanuel Zelinka tudi danes opravičeval svoje dejanje s silo-branom. Zaslišanih je bilo okrog 14 prič ki pa v bistvu niso izpovedale nič novega Zagovornik je predlagal, naj se zaslišijo še nekatere nove priče m naj se izvrši rekonstrukcija dejanja na mestu v Hrastni- ku. a sodišče jc njegove predloge zavrnilo. Po govorih tožilca in zagovornika ie predsednik senata ob 15. objavil sodbo, po ka-reri se Emanuel Zelinka po § 177-1. k. z. obsoja na 1 leto in 2 mesca zapora in na plačilo povprečnine v znesku 1.000 din. Dr. Korun je v imenu svojega klijenta prijavil revizijo in priziv. FOTOAPARAT™"^ je še vedno najlepše darilo. — Isti z optiko 1.6,3 s katerim lahko fotografirate v najslabšem vremenu Vas stane še vedno DIN 330.— pri Foto-Touristu Lojzu šmucu LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8 In v podr u t. PREŠERNOVA 9. Kjer dobite tudi sveže filme za fotografiranje v snegu m b tiskovno luč. KINO MATICA, tel. 22-41 — Predstave ob 16., 19. in 21. ari POMLADNA PESEM Slavni' GIUSEPPE LUGO poje prekrasne arije iz oper »Rigoletto« in »Tosca«. Šaljivo resna zgodba o lekarnarjevi ženi, ki se zaljubi v slavnega pevca... ta pa noče ločitve zakona in jo zato namenoma razočara, da se potem vrne k možu... BOGAT HUMOR! SCENE IZ OPER VERDI — PUCCINIJEVA GLASBA. V gl. vi.: Oluseppe Lugo, Laura Nucci, Ruby Dalma. — Režiser: Guido Brignone. Knitssrni pregled Rihard Jakopič Ob mirnem večeru svojega umetnosti posvečenega življenja, ko padajo na življenjsko pot že temne sence, ne srečuje Rihard Jakopič samo fantomov preteklosti, marveč tudi številne mlade in starejše ljudi, ki pozdravljajo v njem eno izmed višinskih osebnosti slovenske kulture. Že celo razdobje uživa sloves reprezentanta naše upodabljajoče umetnosti. Njegov častitljivi lik z glavo, ki nas spominja veličastnih starcev renesančnih mojstrov, obdaja vedno več časti. Izvolitev v ljubljansko Akademijo znanosti in umetnosti je bila skoraj že samoumevna glede na Jakopičevo središčno mesto v slovenski likovni kulturi. Visoko odlikovanje, ki ga je bil prejel te dni iz tistega Beograda, v katerem je pred dobrimi 36 leti s svojo mlado, takrat skoraj še prevratno umetnostjo manifestiral za bodočo združitev slovanskega juga — to odlikovanje je znova potrdilo Jakopičevo izjemno mesto med slovenskimi umetniki. Večer, ki mu ga je v soboto priredil najvišji reprezentant slovenske banovine v banskih dvorih, sovpada z izročitvijo edi:kovanja in z izidom prve knjige Pcdbevškove. razko?no ilustrirane mo-nografi;e o Jakopiču, če je že njegova šestdesetlotnica izpodbudila izdajo tako krasne publikacije, kakor je »Jakopičev zbom'k« (Tiskovna za ruga), je nova knjiga o Jak-piču dobrih deset let pozneje krepko zrcekala pota k celotnemu obravnavanju Jakopiča kot umetnika in kot osebnosti. Dolžni smo vpisati v kulturno kroniko izraze spoštovanja, hvaležnosti in enoduš-nega priznanja, ki obdajajo častitljivo osebnost tega umetnika. Vemo, da je pri nas, ki smo po mentaliteti majhnega alpskega naroda nagnjeni k temu, da mučimo svoje najboljše ljudi z zavistjo, nestrpnostjo in včasi kar smešnimi spletkami, malo pravičnega in iskrenega osebnega kulta. Celo malo priznanja in človeške toplote, če gre za žive ljudi. In kakor koli je največja umetnost nastajala v borbi, v premagovanju bolesti, usode in človeške krivičnosti, ne bi bil noben umetnik to. kar je, če si ne bi želel tudi dokazov, da desetletja njegovega ustvarjanja niso bila samo zadoščevanje potrebam njegovega jaza ali k večjemu neke tanke plasti v narodu Zeli videti, da je njegovo delo sprejel ves narod, ga spoznal za svojega in uvrstil med svoje reprezentativne vrednote. To čast in priznanje doživlja sedaj Rihard Jakopič v večji meri, kakor kdor koli iz njegovih vrst. Doživlja jo za vse ostale. Na odličnem večeru v banskem dvoru, med slikami ki predstavljajo naše krajine. slovensko narodno življenje in zlasti še pred veliko podobo svojega »Slepca«, je bil častitljivi mojster najbližji svoji pravi podobi takrat, ko se je zahvaljeval banu dr. Natlačenu ne zase, marveč za vse naše likovne umetnike, ki so bili z njim odlikovani. Takrat, ko mu je uhajal v široko brado na pol togoten, na po! blag smehljaj, ker je Podbevšek uporabil v svojem, sicer lepem ln vsebinsko polnem govoru nekoliko premočne besede v Jakopičevo hvalo. In posebej še takrat, ko je poslušal z očitnim bleskom v očeh melodije glasbenega dela, ki mu je najljubše — Bachove Toccate. Bil je pozoren nasproti vsem; ni se pozabil zahvaliti tudi dr. VVindischerju, ki je ustvaril iz Narodne galerije »pravo zavetišče slovenskih umetnikov in slovenske umetnosti«. V razgovoru z nami, ki smo ga obdajali, je hvalil ln bodril mlade umetnike, češ. da so lahko šli dalje, kakor je mogel on. Navihano si je obračal brado, da bi izpod nje bolj zableščalo odlikovanje, ki ga je sprejel z resno hvaležnostjo, pa tudi z vedrim humorjem izkušenega moža, ki ve, da je na svetu vse relativno, da pa sme biti človek srečen, če lahko vloži v skupnost svojega naroda vsaj nekaj trajnejših vrednot. Rihard Jakopič še ni končal svojega dela čeprav morda že teža let in breme izkušenj, pa tudi teža časov, ki v njem živimo, obremenjujejo za hipe njegove stvarjalne kretnje. Delo, ki ga je izvršil, mu je že za življenja — kakor je prav — prineslo največje zadoščenje: postalo je nesporna, za ves narod značilna dragocenost slovenske likovne umetnosti. In o njem si lahko v melanholičnih trenutkih, ko se zgrinjajo okrog njega sence starosti, zašepeče besede, ki jih je modri Ali Rašid v Aškerčevi »Caši nesmrtnosti« povedal kalifu Abdu-ramanu: Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje, s pitjem njenim bode se napajal — v delih svojih živel sam boš večno! Prva umetnostna razstava v BaVmi palači V monumentalni palači tvrdSke Bat*a pridemo nad trgovskimi prostori po Širokem stopnišču v lično dvoranico, ki je kakor ustvarjena za priredtitve umetnostnih razstav manjšega obsega. Tu so pred Božičem spretno razpostavili — ne obesili — zbirko svojih slik trije odlični člani umetnostnega kluba »Neodvisnih«: Niko Omer-»a, Marij Pregelj in Evgen Sajovic. Vse razpostavljene slike so novejšega datuma in ponovno pričajo o veliki produktivnosti njih avtorjev. Ob veliki razstavi »Neodvisnih« sem imel že priložnost karakterizirati dela teh treh umetnikov in takrat povedanemu nimam ničesar bistvenega pristaviti. Vendar je podoba, da so vsi trije med svojimi deli izbrali taka, ki ne kažejo zakulisnega nastajanja umetnin, temveč so razumljiva in se približujejo okusu umetnost ljubečega občinstva. Celo Pregeli ki je doslej rad pokazal svojo »borbenost«, je postal krotkejši in razstavlja svojo pošteno naslikano lastno podobo, pravo nasprotje bratovemu portretu, ki srno ga pred tremi meseci videli v Jakopičevem paviljonu. V »Ljubljanici«, zelo lepem, v mračnem nastrojenju naslikanem pogledu s trnovskega obrežja proti ljubljanskemu gradu, je voda s čolnički podana v učinkoviti perspektivi. Slika »Krakovo« kaže prijetno umerjenost v risbi ln barvi, pri cvetnih motivih pa se umetnik igra z razkošjem barv, Id jim zna najti vedno novega slikarskega izraza. O m e r s a še vedno išče samega sebe, kar sklepam iz raznolikosti v tehnični izvršitvi njegovih del. V svojem novem avtoportretu je dokazal, da je Ml oni. ki smo ga videli v Jakopičevem paviljonu, le stranskok in da slikar mojstrski obvladuje risbo in barvo. Zelo odkritosrčno so naslikane tudi njegove »Križanteme«. Najboljša Omerstna slika je morda »Kmetica«, ki je podana v dobri kretnji in mehkih barvnih prehodih V nekaterih slikah se v tehniki začudo približuje Ferdu Vesehi (les extreme« ae toucbent!) — prim. nje- govo »Hišo —, v drugih, n. pr. v »Motiv« iz Kranja«, je strogo stvaren. Najprikupnejši v tej trojici je zopet Sajovic. Komu ne bi ugajalo njegovo prelepo »Predmestje«, ki v kompoziciji in v resničnosti barv izdaja slikarja izbranega okusa in velikega znanja. »Jutro v Trnovem« je zares jutro, o tem te prepričuje premišljeno barvno stopnjevanje v umerjenih, a resničnih barvnih odtenkih. »Mestni log« je tudi barvno izredno fino izvršen, medtem ko je »Tihožitje z ribami« krepkejše naslikano- Kljub vsem razlikam napravi ta razstava na gledalca enoten vtis in je vredna, da si jo ljubljansko občinstvo ogleda v velikem številu. Marljivi umetniki, ki so pripravili z njo Ljubljani za praznike lep umetniški užitek, bi zaslužili, da najdejo za svoja dela, ki bi lahko bila okras vsakemu salonu, čim več kupcev. Da bi se to zgodilo, jim za novo leto iz srca želi Ncv zvezek »Lfubtjanshega Zvana" S pravkar izišlo 11. /12. številko je »Ljufo-vije smo obširneje pisali v božični številki -oj doreja^rf aifsuoAOis aurjpoA 3} ntrauiod O TTPriai nasapjsa^ npnfppjz »UOAZ rsfstrefj »Jutra«, opozarjajoč zlasti na njeno častno šestdesetletno preteklost. Kljub težavnim razmeram, ki so posebno nenaklonjene revialnemu tisku, je »Ljubljanski zvon« ▼ pravkar zaključenem 60. letn'ku v redakciji svojega odličnega urednika, pisatelja Jufia Kozaka, dostojno zastopal svoj tradicionalni sloves in svoja mladostna stremljenja. Vsebina šestdesetega letnika kaie, da je v niem sodelovalo: deset pesnikov, enajst pripovednikov in dramatikov, več ko dvajset esejistov, dalje mnogi itts- DomaČe vesti * Kralj boter aevcteiuu siiiu. v v^-Džulučan v Bosni je kralj po svojem zastopniku polkovniku Baneševeiču kumovai krstu devetega sina kmeta Milana čulu-ma. Kraljevega odposlanca je sprejela velika množica kmetov z državno zastavo. Novorojenček je dobil ime Aleksander. Po krstnem obredu je kraljev zastopnik poklonil novorojenčku zlat križ z verižico, velik zlatnik in 2000 din. • Odlikovanje, z ukazom kraljevih namestnikov je bil imenovan za poverjenik? poštne direkcije dunavske banovine g Euo Pičman, svetnik iste direkcije v Novem Sadu. Obenem je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone. Za smučarj e lil ui icio potituna, Ker so ziasti mladini tuja knjige o letalstvu večinoma nedostopne. Letalstvo je nedvomno panoga, ki igra v današnjem življenju eno najvažnejših vlog, in zaradi tega je pač potrebno, da to poglavje nikomur ne ostane španska vas. V drugih državah se letalstvu z vseh strani posveča kar največja pozornost, in le pozdraviti moramo, da so se zdaj tudi pri nas našli ljudje, ki si prizadevajo kraljestvo zraka našim ljudem prikazati v vsej njegovi pestrosti in veličini na preprost, vsakomur lahko umljiv način. Po seznamu poglavij, ki jih vsebuje rokopis, lahko trdimo, da bo predstavljala izčrpno delo, ki bo v popolni meri lahko nadomestilo neštete tuje knjige o letalstvu, na katere so bili interesenti doslej izključno navezani. Zaradi tega želimo, da bi knjiga našla potrebno število predplačnikov ln tako lahko čim prej prišla med ljudi. Smučarski dresi, hlače po najnovejšem kroj u, bluze iz balonske svile ali volne: po meri v prvovrstni izdelavi Modni salon S 0 U V A N -_C 0 Mestni trg 24 • Promoviran je bil 20. t. m. na dunajski univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. dr. Karel Praunseis, sin postajenačelnika V Laškem. Čestitamo! 11-6 Najzabavnej&i ia najveselejši silves trski in novoletni filmski program Vam nudi Metrofilm: DANES NA SILVESTROVO CIRKUS BRATOV M ARX Obilo cirkuških aktrakclj, muzikalnih Slagerjev in komičnih prizorov z nenadkri- ljiviml komiki brati GROUCHO, CHACO in HARPO MARX. PREDSTAVE danes ob 16., 19. in 21. uri — jutri ob 15., 17., 19. in 21. url. Nabavite vstopnice že v predprodajL pri predstavi ob 21. url — sodeluje Se: Veseli kvartet PAVLIHA • svojim zbranim ln komičnim programom! KINO SLOGA — Tel. 27-30. Vsafia očala pomeri* loto dobrosedečo it iasen pogled * Novi grobovi. Dotrpel Je g. Stanko Smrekar. Pogreb bo danes ob 16. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Umrla je ga. Terezija Kosova. Pogreb bo danes ob pol 16. Lz kapele sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu. — Po dolgi bolezni je preminila soproga zvaničnika ga. Ivanka cferraolova roj. Zupančič. Pogreb bo jutri ob 14. iz hiše žalosti, Stari trg 2, k Sv. Križu. — Umrla je vdova po sprevodniku drž. železnic ga. Helena Stojkovičeva, roj. Velepič. Pogreb bo jutri ob 14.30 iz kapelice sv. Andreja na 2alah k Sv. Križu. — V visoki starosti 82 let je v Volčah pil Tolminu umrl g. Franc P odreka, posestnik, trgovec in gostilničar. Pogreb bo danes iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Danijelu. — Pokojnim blag spomin, sorodnikom pa naše iskreno sožalje! * Prva slovenska knjiga o letalstvu. Prof. Leopold Andree je pripravil obširen rokopis za knjigo o letalstvu, ki bi obsegala nad 10 tiskanih pol besedila in približno 243 slik. Predstavljala bi zbirko predavanj, ki Jih je imel prof. Andree v zadnjih 4 letih za člane podmladka Aerokluba na I. diž. moški realni gimnaziji v Ljubljani. Izdaja take knjige je seveda zvezana z velikimi stroški. Banovinaka zaloga šolskih knjig bi knjigo izdaia pod pogojem, da se javi vsaj 500 naročnikov. Mnenja so, da je taka knjiga v slovenšči- R&j OTROKE 8*6* LUf\It ibST. \ 01 N 6r SŽfi5, rl3ub ljana maribor -DROGERIOA AN C • Po 12 letih trpljenja je umrl v Zagrebu župnik Sv Blaža g. Vladimir Kerdid, brat znanega kiparja in profesorja zagrebške umetnostne akademije. Star je bil 65 let. Pred 12 leti je zbolel zaradi preobilnega dela v župniji, ki šteje 78.000 duš. Med Zagrebčani je bil na glasu zglednega duhovnika. župnikoval je polnih 25 let in Je bdi splošno priljubljen. Včeraj so ga pokopali na Mirogoju, pogreb je vodil pomožni škof dr. Jcsip Lach • Beograjska policija nadzira peko kruha. Poročali smo že. da je Dri bsograjsklh pekih večkrat zmanjkalo kruha Zato je med prestolniškim prebivalstvom zavladal precejšen poplah. Kljub temu. da le uprava mesta pekom dodeljevala redno vsak dan tolike količine moke. kolikor ie biLo potrebno za dotični okoliš, je do lekarnah večkrat zmanjkalo kruha. Zato beograjska policija izvršila strogo preiskavo in ugotovila, da so mnogi peld porabili le del moke. ki jim ie bila dodeljena za peko kruha, ostalo oa so shranjevali in io pa-odajali celo do 2 din dražje kakor so jo dobili od občine. Polic;ja je zaradi tega podvzela še ostrejše ukrene in v nedeljo zjutraj so se ored pekarnami pojavili stražniki, da ugctove koliko kruha je bilo spečenega. Prijeli so tudi predsednika beograjskih pokov in več njegovih tovarišev, ki je bilo zanje ugotovljeno. da so hoteli špekulirati z moka • Debele plešče ledu na Savi so se začele kopičiti zlasti v bližini Sremske Mitro-vice. Zaradi tega je tek Save zadržan in reka naglo narašča. Med Sremsko Mitrovico in Bosutom se je začel led posebno kopičiti, nakar je Sava pri Sremski Mitrovici v enem samem dnevu zrasla za več kakor pol metra. Pontonski most med Sremsko in Podrinjsko Mitrovico je bilo treba demontirati, da narasla reka ne bi očnesla pontenov- Tudi promet s čolni je zaradi velike nevarnosti do nadaljnjega ukinjen. V skrajni sili bo treba pričeti ra^streljevati kopice ledu na Savi. Iz Južne Srbije še nadalje poročajo o hudi zimi, ki pa tudi drugod v Jugoslaviji le po malem popušča. • Vsem velikodušnim darovalcem prispevkov za božičnico na posameznih oddelkih zavoda se najiskreneje v imenu bclni-kov zahvaljuje uprava obče državne bolnišnice v Ljubljani • Pr°ti kašlju priporočamo R a v e prsne karamele. Originalni canoti po 5 din v lekarnah. Zahtevajte izrečno prsne karamele domače tvornice Rave. (—) * Naročite takoj najstarejšo slovensko revijo »Ljubljanski Zvon«. Ljubljanski Zvon je po svoji vsebini tista slovenska revija, brez katere si našega sodobnega kulturnega in umetniškega življenja ni mogoče predstavljati. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica S ln stane celoletna naročnina 120 din. (—) * Odmev ljubljanske senzacije v Valjevu. Poročali smo o aretaciji Miodraga Iciča, ki Je prodajal dela Dostojevskega za 45 din. Tudi med Valjevčanl je bilo nekaj naročnikov, ki so čltali vabilo na naročbo v beograjskih listih. Miodrag Ičič je v Valjevu tako rekoč neznan. Menijo, da je slepar navedel napačno ime. V alje-vu je pred leti sicer študiral gimnazijo mladenič podobnega imena, vendar po vsej verjetnosti ne bo identjčen s sleparjem. * Morilca 701etnlh starčkov so izsledili. Pretekli teden smo poročali, aa sta bila v Bački Topoli umorjena 70Ietna starca Franjo Namestovaki in njegova žena Jeil-saveta. Policija je takoj začela preiskavo. Ugotovila je, da je nekaj dni pred zločinom sekal drva pri umorjenih starčkih delavec Dragutin Telgeši. Orožniki so ugotovili, da je bila sekira, s katero »ta bila starčka ubita, njegova Takoj so ga zaslišali nakar je zločin priznal. Umor je izvršil z namenom, da bi prišel do večje vsote denarja. Njegov plen pa Je bil le 15 din. ki Jih je našel v obleki pokojne Jelisavete. ček precej slabe volje, ki jo ie zakrivila uprava železnice. Le preveč so upravičene pritožbe, ki smo jih že večkrat braii v dnevnem časopisju. češ da železniška uprava do mačehovsko skrbi za Donike na „ej progi. Ze vozna garnitura, stari iz-ranžirani vozovi je namerna To nedeljo so pritisnili od zadaj lokomotivo, da bi segreli zadnie vagone. Stroj pa se je samo potil in se zagrinjal v oblike pare, vozovi oa so ostali mrzli, šioe prekrite z debelo plastjo ledu na notranji in zunanji strani Vse do Grosupelj! Zakaj smo mo-.rali v Grosunliem ori čakati še tudi posebni smučarski vlak. nam ie nerazuml jivo. Nazaj grede je ra šlo še mnoao boli zabavno. Vlak do Grosupelj je bil za nilo zakurjen Amnak potem v Gro~r.pljah. . Stroiček je od?iiazil na novomeško oroco. mi na smo ostali sami. pri Detr.ajstih stopinjah mraza, v nezakurienih vozovih sredi orof?e reci in piši več ko celo uro... Čakali smo pač na Karlovčma .. V Ljubljano smo pri?T>eli v zaledenelih va onih ob desetih zvečer, namesto takoi oo osmi! . V .' . —Potnik n— Po»eb*>n smučarski vlak bo vozU v sredo 1. januarja na progi Ljubljana—Novo mesto z odhodom lz Ljubljane ob 8. uri in s prihodom v Novo mesto ob 10.20. V obratni smeri bo vozil posebni smučarski vlak z odhodom iz Novega mesta ob 15.56 in s prihodom v Ljubliano ob 18.02. Za ta dva vlaka veljajo nedeljske karte. Novoletna voščila sprejemamo Se do IZ. nujne oglase In male oglase pa do 16« Iz LJubljane Dostava poste 1. januarja. Ta dan bo dostavljala poŠta LJubljana 1 samo pisemske pošiljke in časopise. Pokojnine pa bo dostavljala 2. januarja. v Sokol m priredi Bežigrad Silvestrovanje V TOREK -SL t m. v svojem domu na Tyr8evi cesti. Začetek ob 20. BOGAT SPORED PLES o— Tramvaj na Silvestrovo bo vozil do 2.30 popolnoči, ko bodo odpeljali vozovi vseh prog z Ajdovščine na končne postaje v Moste, St. Vid. na Rakovnik, Vič in k Sv. Križu. u— Od potnikov na Dolenjsko smo prejeli: Dolenjsko imenujemo tudi Vel Lašče. Ribnico in celo Kočevje a ne samo Polževo in Novo mesto z okolica Zrdnio nedeljo v letošnjem letu se nas ie nekai napotilo tudi v Vel. Lašče, ki imajo v svoji okolici premnogo holmov. dolinic in tokav kjer smo dodobra uživali beio oDojnost. Prišli Da smo v ta idiličen koti- D / \ E S OB 20.30 URI SBILVKSTIRO VANJE SOKOLA I NA TABORU FLES GODBA PROGRAM rami, glasbeni in likovno umetnostni kritiki in esejisti. Med sotrudniki Zvona srečujemo poleg urednika Juša Kozaka imena: Oton Župančič, Anton Novačan, Igo Gruden. Miran Jarc, Bratko Kreft, Mile Klopčič, Ivo Brnčič, Anton Ingolič. Tone šifrer, Dragotin Cvetko, Anton Ocvirk, Jože Pahor, Andrej Budal, Karel Dobida, Oton Berkopec, Ferdo Godina, Marjan Lipovšek, P. šivic, B. Borko itd. Sklepni zvezek šestdesetega letnika prinaša na uvodnem mestu originalno zasnovano in izredno mikavno spisano aktualno prozo »Nekdo šepeče« (I. dr—n), ki razglablja problematiko današnje vojne in z njo združenega položaja malih narodov, vprašanja kulture in civilizacije in mnogo drugega, kar se dotika najbolj občutljivih živcev današnjega časa. Prispevek je vreden. da prebere vsak naš izobraženec. Igo Gruden je zastopan z močno pesmijo »Ob meji«, ki ponavlja žalobni refren naših dni: Vojaki v vrstah venomer korakajo v zapadno smer ves božji dan in vsak večer. Tone šifrer zaključuje daljšo povest s>Moža iz legije«, ki ni zanimiva simo po snovi (življenje slovenskih ljudi v Bosanski Krajini), marveč tudi po fabuli in po obdelavi, ki kaže zrelega pripovednika in vzbuja najlepše obete nadaljnj-gi razvoja. Jem Ledina je zsstcpan z dvema pesmima: »V somraku časov« in »Dogovor v poletni neči«. Ivo Brnčič objavlja daljši odlomek iz povesti »čarobni krog«, ki sega z zajemi ji vimi posedi v psihologijo dozoreva jočega dečka. Vladimir Pavšič je prispeval pesmi »Balada o gramofonu« in »Mrtve ure«, Ferdo Godina zakhučuje daljšo povest »šandor pripoveduje«, ki seznanja čitatelja z marsikatero novo življenjsko ali psihološko značilnostjo našega prekmurskega človeka, ki ga je v to-;kl meri obdelal Miško Kranjec, avtor, kateremu se med prekmurskimi književniki po kvaliteti najbolj približuje mladi Ferdo Godina. Zaključujejo se Juša Kozaka »Blodnje za Lepoto«, že pri dosedanjih nadaljevanjih smo opozarjali čitatelje na značilnost te globoko zajemajoče izpovedne proze, ki nam odpira mnoge poglede ne le na duhovno in umetniško oblikovanje pisatelja »Mask«, marveč tudi na probleme njegove generacije in sploh današnjega pisateljskega rodu. Sedaj, ko je ta spis zaključen (morda so ob prriki še vrnemo k njemu s podrobnim prikazom), lahko samo sumarično zapišemo, da so »Blodnje za Lepoto« za izobraženca najzanimivejši prispevek letošnjega, vsebinsko v splošnem zelo bogatega letnika Zvona. France B e z 1 a j je prispeval študijo o znamenitem ruskem literarnem k. itiku in soc5al-nem ideologu Nikolaju G. černyšewskem, Marjan Lipovšek se v daljšem članku kritično zaustavlja pri posameznih pojavih slovenskega glasbenega življenja. Dr. Dragotin Cvetko je pisec načelno zelo zanimivega in izpodbudnega eseja »Problemi umetnostne kritike«. Z njim je vsakomur, kdor se zanima ne le za probleme umetnostne kritike, marveč sploh za umetnost, odprl v globino segajoče poglede k nje poglavitnim načelnim in metodičnim vprašanjem. Nadaljuje se Vlada Kersnika »Poglavje iz filozofije«. Boris Tuše k razglablja v daljšem članku pravni odnos slovenskega kmeta do zemlje. Fr. Ser-š e n je prevedel iz ruščine članek V. L U. o Levu Tostoju. B. Borko objavlja lz spisov znamenitega češkega kritika F. X. šalde nov prevod, in sicer odlomek iz njegovega cikla »Nekaj vtiskov in refleksij iz Italije«, v katerem označuje šalda z živahnimi in toplimi besedami svoja doživetja grške plastike v rimskih galerijah in muzejih, pri čemer se tudi na splošno dotika vprašanj grSke umetnosti. V. Kraigher nadaljuje s svojimi prevodi iz spisov Luisa Adamiča in objavlja to pot njegovo pripovedno prozo »Stari priseljenec ob kuhinjskem oknu«. B. Borke je v članku »Iz češkega slovstva« posvetil nekoliko pozornosti antologiji slovenske poezije, ki sta jo izdala v češčini Joeef Hora ln Oton Berkopec, ter prvi knjigi zbranih spisov lani umrlega češkega kritika in esejista prof. Arrta Novaka V rubriki Med knjigami in dogodki ocenjuje A. Budal z velikim znanjem in vzgledno natančnostjo Lebnov »Problem Danteje Beatrice« in Župančičev prevod »Romea in Julije«. K. Dobida ocenjuje Steletovo »Umetnost v Primorju« tn piše o ameriškem slovenskem slikarju H- G. Perušku, V. Kraigher poroča o ameriški reviji »Commcn Ground«. M. Lipovšek pa se spominja skladatelja Pavčiča ob njegovi 701etnici. Iz vabila na naročbo, ki je objavljeno na platnicah, posnemamo, da se uredništvo »L ubljanskega zvona«, ki bo ostalo še nadalje v veščih in izkuSenih rokah pisatelja Juša Kozaka, vsemu času navkljub krepko pripravlja za enainšestdeseti letnik. Izvedeli smo, da bo naročnina ostala nepovi-šana, uprava pa je določila da bo tisti, ki pridobi »LjubT;anskemu zvonu« pet novih naročnikov, dobival revijo zastonj. »Ljubljanski zvon« stane na leto 120 din (za dijake 90 din) in se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana Šelenburgova ulica. Ob 25letnici umetniškega delovanja Ml-Ienka D. GjuHča je bila pred božičem otvorjena velika kolektivna razstava njegovih del ▼ Novem Sadu. Slavnostna otvoritev, ki Ji Je prisostvovala mncdUca najuglednejših novosadskih osebnosti in pri kateri je ban dr. Kljurina očrta! Gjuriče-vo umetniško delo ter njegove uspehe v tu in inozemstvu, je pokazala veliko popularnost tega nikdar mirujočega (srbskega umetnika. Razstava obsega 50 del. med temi 25 olj in 13 akvarelov; ostalo so risbe, grafike exlibrisL ter izkonostas za IX. žensko realno gimnazijo v Beogradu. V katalogu je natiskan seznam 45 razstav, ki se jih je udeležil Gjurič od leta 1910 do danes. Na SUvCgtfOva in na novega leta dan bodo v šentjakobskem gledališču uprizorili zabavno m duhovito Nušičevo veseloigro »Gospa ministrica« z go. Metko Bučarjevo v naslovni vlogi ln v režiji Mirana Pe-trovčiča. Vedra vsebina, zdrav humor, besedna in situacijska komika nudijo gledalcem mnogo veselega smeha in zabave Pri predstavi, ki je skrbno pripravljena, sodelujejo: Dimičeva, Dragarjeva, Hanžičeva, Eypper, Hanžič, Lavrič, Lom bar. Plevel j. Mesto obolele gdč. Grgurevičeve bo igrala teto Savko gdč. čučkova, mesto obolelega g. Moserja pa strica Jakoba g. Battellino. Ker je za predstavi ogromno zanimanje, kupite vstopnice že v predprodajL Naročajte Ing. Prezljev NEGNIL proti gnilobi krompirja, repe, cvetnih čebulic, gomoljev itd. % kg zadostuje za 1500 kg m velja s poštnino vred (po IX) vzet ju) Din 25.—. Ing. PREZELJ — Ljubljana, Wolfova 3, tel. 34-73. u— Mlad umetnik za trpečega t°varlSa-študenta. Samo danes je v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti še odprta razstava del akad. slikarjev Ivana in Bruna Vavpotiča, ki po pravici zasluži zanimanje vsega kulturnega občinstva in za to vabimo vse ljubitelje umetnosti, da se z obiskom podvizajo. Jutri ob 10. pa bo otvorjena razstava mladega umetnika, akad. slikarja Dušana Petriča, ki Je študiral na umetnostni akademiji v Pragi in je z brati Čehi od blizu d-cživel tudi usodne čneve razpada republike. Na razstavi, ki bo odprta do 15. januarja, bo prikazal 50 svojih del, med temi dobro polovico portretov, v katerih je mladi slikar resničen mojster, ciklus izbranih tohožitij in pa večje števi- lo pokrajinskih motivov iz Dalmacije (Pe-lješac, Lokrum, Lapad, Gruž itd.) in iz okolice Ljubljane, še posebne pozornosti je razstava vredna spričo dejstva, da se je mladi umetnik odločil ves čisti donos obiska nakloniti siromašnemu meaicincu, čigar prošnjo je nedavno objavilo ponedelj-sko »Jutro«. S tem je hotel manifestirati svoje simpatije in solidarnost z mlado intelektualno generacijo, ki se mnogokrat z velikimi težavami prebija skozi življenje, kakor je on sam v študentovskih letih pretrpel mnogo bridkih, težkih ur. V ta namen bo ogled razstave zvezan s skromnim števnim prispevkom 1 din, ki ga bo marsikateri ljubitelj umetnosti in podpornik mladine po svojih močeh najbr zaokrožil navzgor, da s tem izkaže svoje razumevanje za plemenito misel razstavljalca in podpre siromašnega, bolnega študenta. u— Izletniško blagajno je ustanovilo Slovensko planinsko društvo Osrednje društvo v Ljubljani. Izletniška blagajna usmerja izlete v planine Slovenije. Ugodnost je v tem, da plačuje član SPD določeno voz-nino v mesečnih obrokih, stroške za prenočišče in prehrano pa plača vsak sam po lastni izbirL Za leto 1941 so določeni sledeči izleti: 4- maja na Jermanova vrata, 7. in 8. junija na Konrno ln k Triglavskim jezerom, od 3. do 6. Julija čez Kamniške planine, od 31.7. do 3. avgusta čez Tri- glavsko pogorje, 6. in 7. septembra na Vršič in v Tamar, 5. oktobra na Krvavec. Prijave za izletniško blagajno SPD sprejema društvena pisarna SPD v Ljubljani Aleksandrova cesta 4-1. ves mesec januar, prosi pa, da se naj interesentje čim preje prijavijo. SILVESTROVANJE Sokola Vič DREVI OB 20. URI. Pester spored. — Hiky jazz. — Ples. u— Jug bo zmagal? čeprav počasi, se hud mraz vztrajno umika. Ledene rože to bile po ljubljanskih oknih v ponedeljek zjutraj še malo tanjše kakor v nedeljo. Minimalna temperatura v vremenski hišici v Zvezdi je znašala včeraj zjutraj —13.2, precejšnja razlika od prejšnjih dni. Noč od nedelje na ponedeljek je bila izredno jasna, vendar ni mogel mraz tako pritisniti kakor oni dan. Pred pošto je stalo dopoldne živo srebro na —5. Nekateri znaki kažejo na nenaden vremenski preobrat, na močno odjugo. Vreme je na najboljši poti do zboljšanja. Potrti so seveda smučarji, ki nikakor ne morejo priti na svoj račun. Na Gorenjskem prav za prav sploh ni snega. Kakor pripovedujejo, je nekaj za smuko razmeroma dobrih terenov edinole na Dolenjskem. Popoldne se je dvignilo živo srebro v mestu že na -f-1. Upajmo, da nas bo s starim letom zapustila tudi sibirska zima. SILVESTROVANJE v Delavski zbsraici Miklošičeva 22. Od 20. dalje Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala oa torka od 8. ure zvečer uo četrtka do 8. ure zjutraj mestna zdravn.ca dr. Zitko Jožica, telefon štev. 47-64, Ple-teršnikova ulica štev. 13. u— Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani speroča vsem članom, da je za Silvestrovo podaljšana policijska ura v vseh gostilniških obratih razen v okrepčevalnicah (bufejih) do 2, v kavarnah pa do 3. zjutraj. Šaljivi £?sdmefi v veliki izberi v drogeriji KA.VC, Ljubljana, Židovska L Opozarjamo na družabni večer, ki ga v nedeljo priredrita šentpetrski podružnici CMD. Začetek bo ob 20. uri v Kazini. Spored je skrbno pripravljen. Igra! bo iazz Odeon. čisti dobiček je namenjen narodni šoli na meji. S3LVESTROVANJSW,~1™n* Sokola II. v Tra oven Pester spored — godba — ples. iiiiHitu*tHiiKitiKUiiSiiftintiitiiif)inM}ittfH)nriiiTuitif!7Uiuirrti[tin!Ht:!iiTtj »-iHiiiiiit.fUH-Upokojeno učitelj* Ko bo imelo običajni svoj mesečni sestanek pri. Novem svetu v Ljubljani v četrtek 9. namesto 2. januarja ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a*-' SOKOL ŠTEPANJA VAS vabi na Silvestrov večer s plesom. Pričetek ob 20. uri. u— Strojepisni tečaji — novi (dnevni in večerni) prično 3. januarja. Vpisovanje dnevno. Prospekt na razpolago. Največja strojepisnica 60 pisalnih strojev! Informacije daje: Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c- 15. (telefon 43-82), (—) Na Silvestrovo vsi k »šestič!« GODBA VSTOP PROST! Film »Cirkus bratov Mary« je odličen muzi kalni šlager Metro produkcije, ki je obenem najveselejši in ca j zabavnejši silvestrski ln novoletni filmski program, ki ga nudi svojemu občinstvu kino Sloga. Je to veličanstven prikaz cirkuškega življenja ped šotorom v racostl in veselju ter številnih dnevnih senzacij mnogobrojnih umetnikov, artistov, komikov in statistov. Ne manjka pa tudi odlično dresiranih živali in divjih zveri. Atrakcija tega cirkusa so nerazdružljivi komiki bratje Grouchc, Chaco in Harpo Mara« ki zbujajo pri občinstvu s svojimi komičnimi nastopi naj-veselejše razpoloženje. V vrtincu tega hrupnega življenja pa se razvija ljubezenski roman mlade dvcjice, ki pozabljata vse težave svojega poklica v prelepih sanjah mladih zaljubljencev. Dlvni so prizori muzikalnih prireditev, ki po svoji lepoti in izvirnih delodijah prekašajo vse slične vpri-zoritve. Bratje Marx so širom sveta pezna-ni komiki in njihova cirkuška komedija je najveselejša in najsmešnejša filmska vpri-zoritev, pri kateri se bo občinstvo prav od srca zabavalo. Opozarjamo občinstvo, da bo pri predstavi na Silvestrovo ob 21. uri sodeloval »Veseli kvartet Pavliha« s svojim izbranim in komičnim sporedom. Priporočamo, da si nabavite vstopnice že v predprodajL 4.L 1941 4* L 1-941 V vseh prostorih Kazine« IV. tradicionalni veliki športni ples »S. K. LJUBLJANE« Pod pokroviteljstvom stareilnskega odbora. Priznani bar — odlična postrežba — solidne cene — prvovrstni jazz-Odeon. Glede na naredbo kr. banske uprave smčetek točno ob 20. Vstop brez posebnih vaUL PRIREDITVENI ODBOR Iz Celja e— Opozorilo lastnikom vozil. Predstoj-mštvo mestne policije v Celju razglaša: Prijave motornih vozil, biciklov in fijakar-skih voz za L 1941. morajo biti izvršene v mescu januarju. Da se pa prepreči prevelik naval strank zradi prijav biciklov v zadnjih dneh mesca januarja, se bodo sprejemale prijave po sledečem redu: Lastniki koles z začetnico A do vključno J od 1. do 10. januarja, od K do vključno R od 11. do 17. januarja, od S do Ž od 18. do 24. ia-nuarja. Med 24. in 31. januarjem naj prijavijo lastniki, ki v prej navedenem času ne bodo mogli urediti prijav. Pripominjamo, da bo po 31. januarjem proti vsakemu zamudniku uvedeno postopanje po zakoni:. Prijave se sprejemajo v sobi štev. 43. Za odsotne naj uredijo prijave njihovi svoici. e— Zimska socialna akcija v Laškem. Žensko dobrodelno in šdlskopodporno društvo »Blago srce« v Laškem je priredilo 22. decembra lepo uspele božično obdaritev revne šolske dece. Ob tej priliki je razdelilo 34 parov čevljev, 32 zavitkov z zimskimi plašči, 31 otrokom oblekce, 15 zimsko perilo in druge potrebščine Obdarovanih je bilo 62 dečkov in 63 deklic. Vsi darovi so bili vredni najmanj 15 000 din Da je doseglo obdarovanje tako vdlik moralen in materia'en uspeh je predvsem zasluga dobrosrčnih in radodarnih Laščanov. S posebnimi doneski so zimsko pomožno akcijo za našo siromašno mlad no še podprli: krajevni šolski odbor, občina Laško, kr. banska uprava in TPD Priznanje vsem! Snuje se tudi šolska kuhinja Tekstilna industrija, družba z. o. z v La:kem je priredila v ta namen — sporazumno s svojim delavstvom in uradništvom — separatno nab;ralno akcijo za revne deco laške šole. Za mesec december ie namevčenstvo nabralo 622 din, podjetje same pa je prispevalo 1000 dm, kar je posnemanja vredno. Obenem in v enak namen je trgovec R. Dergan daroval 500 din. Pa tudi občina Laško napoveduje v to svrh.j prispevek nekaj tisočakov, kar iz srca pozdravljamo. e— S°kolsko silvestrovanje. Sokolsko društvo Celje-matica priredi drevi v gornjih prostorih Narodnega doma tradicionalno silvestrovanje z obsežnim zabavnim sporedom. Pridite! (—) e— Silvestrovanje v Oficirskem domu. Aktivni in rezervni oficirji celjske garni-zije priredijo drevi ob 21. v prostorih Oficirskega doma družabni večer in pričakovanje novega leta. Vabimo vse dame in gospode, ki so bili doslej vabijeni na te družabne večere ali so obiskovali Oficirski dom. da blagovolijo prisostvovati temu družabnemu večeru. Obleka poljubna. — Uprava Oficirskega doma. e— Septet bratov Živkov iz Maribora priredi v četrtek 9 januarja v maili dvorani Celjskega doma koncert umetnih in narodnih pesmi. e— Dijaški kuhinji v Celju je daroval 1.000 din generalni konzul v p. dr. Ant m Novačan pod geslom: »Celjskim študentom za novo leto 1941«. e— Zahvala. Nameščenci in nameščenke tvrdke Jos. Benko v Celju izrekajo javno zahvalo svojemu šefu g. Jos. Benku, indu-srrljcu v Murski Soboti, za veliko socialno razumevanje, ki ga je pokazal s tem, da jim je naklonil draginjsko mesečno do-k.ado in za božič še trinajsto plačo. e— 15 stotov železa je izginilo. Neki celjski trgovec je kupil v železarni v Štorah 100 stotov betonskega železa in naročil nekemu posestniku na Teharju. da pripelje to železo na stavbišče v Celje. Posesmrk pa je pripeljal v Celje samo 85 stotov železa. Ugotovili so. da je voznik zapeljal ostalih 15 stotov železa nekam drugam 'n da ga je nekdo k temu pregovoril. Uvede-dena je preiskava. Iz Maribora a— Januarski popisa davčnih zavezan-cev. v smislu razglasa mestnega poglavarstva v Mariboru se pozivajo lastniki oziroma upravitelji hiš na ozemlju mariborske mestne občine, da točno popišejo na podlagi posebnih pol, ki jih prejmejo od mestnega poglavarstva, imenoma vse v svojih hišah* nahajajoče se osebe, kakor tudi njih poklic, stan in rojstno leto po stanju 1. jan. 1941. Popisne pole morajo izpolniti v treh dneh. TRADICIONALNO SILVESTROVANJE v Hotel- kavarni in restavraciji »OREL« Naročajte Silvester-menu! — Rezervirajte mize! — Po 24. uri odojček — kisla juha. a— Za zimsko p°moč! župan dr. Juvan je izekal na mariborsko prebivalstvo proglas, v katerem pravi: Centralni odbor za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije v Beogradu, kateremu predseduje Nj. Vis. kneginja Olga, je določil čas od 31. decembra 1940 do zaključno 5. januarja 1941 za zbiranje prispevkov za zimsko pomoč si- romašnim in ubogim. V vsej državi se bodo v teh dneh pobirali darovi in prispevki za ublažitev bede in brezposelnosti. Tudi Maribor se bo pridružil tej akciji, saj je ravno naše mesto zaradi naraščajoče draginje in gospodarske krize hudo prizadeto. V smislu navodil se bo pebranje darov izvedlo s pomočjo humanih in domoljubnih društev Sokola, fantovskih odsekov ln skavtov, in sicer na Silvestrovo, dne 31. decembra po vseh gostinskih lokalih, med tednom po stanovanjih in odprtih lokalih, v nedeljo dne 5. januarja pa za zaključek po mestnih ulicah. Sličnim prošnjam so se Mariborčani vedno odzvali z razumevanjem in odprtim srcem, zato naj ne bo tudi tokrat med nami nikogar, ki bi z dobro voljo ne prispeval tudi najmanjši znesek za zimsko pomoč ln s tem pokazal razumevanje za socialne potrebe današmega časa. župan. a— >iarib°rskemu s°kolstvu. Umrl je soustanovitelj in prvi načelnik mariborskega Sokola br. Emanuel Ilich. Sokolstvo ga bo pospremilo na njegovi zaonji poti v krojih in s prapori. Pogreb na novega leta dan ob 15. na pobreškem pokopališču. a— Prisrčna božičnica v bolnišnici. Tudi letos je bila v tukajšnji splošni bolnišnici izdatna in prisrčna božična obdaritev. 25 božičnih drevesc je zažarelo po bolniških sobah, vsi botaiki so bili pogoščeni in obdarovani s priboljškem- 127 revnih bolnih otrek in 23 drugih siromašnih bolnikov je bilo obdarovanih s toplimi oblačili, pleteninami ter drugimi potrebščinami. a_ zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem bo imel v neodložljivih primerih in v odsotnesti pristojnega rajonskega zdravnika jutri dr. Lojze Toplak. Po-brežje, Aleksandrova cesta 6. a— Tri sDveeti«ke nagrade v gledališču. Tudi nocoj pride v Narodno gledališče Silvester po slovo od starega leta. Za srečne obiskovalce prinese s seboj tri primerne nagrade. Topot se predstavi Silvester v melodijozni Straussovi opereti »Cigan ba-ran«. Začetek predstave ob 21- uri. Jutri popoldne »Na cesaričen ukaz«, zvečer >Hu-bakuk«. a— Silvestrovanje Sokola L bo letos v Narodnem domu. Začetek ob 20. uri Sodeluje godiba Drave. (—) a— Danes vsi na Silvestrovanje v D°m Sokola Maribor-matlce! (—) a— Silvfestrska otvoritev Grajske kleti! Več glej v oglasnem delu lista. a— iz magdalenskega »kraja. Ali že veste, da bo letošnje silvestrovanje Sokola I. v vseh prostorih Naroc'nega doma. Pred-prodaja vstopnic pri Frankotu. (—1 a— Tudi zunanjost stolnice bo prenovljena v smislu sklepa cerkveno konkurenčnega odbora in po načrtih inž. Mušiča, ki je napravil tudi načrt za notranjo preureditev, ki je malodane že končana. Zunanja preureditev, s katero bodo pričeli spomladi, je zamišljena po obliki iz 1. 1859. Obenem bo preurejen tudi Slomškov trg- a— Kuratorij stanice za so<»"alno skrb rekovalescentnih delavcev v Mariboru, se zahvaljuje vsem podjetiem in njihovim uslužbencem za prispevke, ki so rh darovali v letošnjem letu v prid najbadnej-ših in želi vsem zdravo in srečno ter uspehov polno novo leta a— 10.000 dinarjev nagrade izroči tukajšnja tvrdka Meinl in Herold tistemu, ki izsledi, oziroma ki pomaga Izslediti vlomilca, ki je ednesel 60.000 dinarjev iz tvrdki-ne' blagajne. a— 400 din šk°de — 500 din nagrade. Posestniku A. fepragerju je izginila iz predsobe stanovanja na Zrimjskega trgu denarnica, v kateri je bilo 400 din. G fiprager da nagrado 500 din tistemu, ki storilca izsledi. Osumljen je neki mlajši moški. a— Namesto venca na grob pok. dr. A. Korošcu je daroval mestni župan dr. A. Juvan 1000 din za pomožno akcijo, zimsko pomoč v prid siromašnim slojem mesta Maribor. a— Pri gašenju lastne domačije je dobil nevarne opekline posestnik Mihael štraner iz Sv. Jerneja nad Muto. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Njegovo stanje vzbuja resno skrb. Ogenj Je nastal zaradi žerjavice, ki jo je domači sinček v igri raztrosil po domačiji. a— Se eno krvavo god »vanje. V Železni gori pri Strigovi so godevali Štefeki ob pitju, petju, plesu in smehu. Ti.di pri Kermanovem Stefeku ie bilo polno m a-dih fantov, ki pa so imeli še ooorei neko obračune. Ko jih ie vino razvnelo, so mladi Medjimurci zgrabili za kozarce, nože. stole in kole in se temeljito udarili. Iva .a Kovač ča so odpeljali s prerezanimi žilami v bolnišnico v Mursko Soboto. Br"zo-večkl Jakob ima prebito lobanjo, več drugih pa tudi krvave spomine, sai ie bilo bojišče na petdeset korakov vse krvavo Žalostno znamenje časa ko teče kri na bojnih poljanah in na godovanjih! Gospodarstvo Nova naredba o kontroli izvoza lesa 1 že v nedeljski številki smo poročali, da ' je trgovinski minister izdal novo naredbo o kontroli izvoza lesa in gozdnih proizvodov, ki je sedaj objavljena v »Službenih novinah« od 28. decembra. Ta nova naredba stopi v veljavo s 1. januarjem, ko preneha veljati dosedanja naredba od IS. novembra t. 1. z obema dodatnima nare ribama od 21. novembra in 2. decembra t. 1. Nova naredba določa: Pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino se stavlja izvoz naslednjih vrst leoa in gozdnih proizvodov: drva za kurja\o vseh vrst skupaj z lesom za izdelovanje celuloze ter okrajniki in žagarskimi odpadki (tar. št. 91 uvozne car. tarife); lesno oglje v komadih in prahu, biikcti iz lesnega oglja (tar. št. 92); neobdelan les, samo sekan in prežagan, okrogli l^s vs«sli vrst (iz tar. št. 93); železniški pragovi, kretniške in mostne konstrukcije 'iz tar. št. 93); les za strojenje, skorja, plodovi in semena ter rastline in rastlinski deli za strojenje kož (tar. št. 97); žir, svež in oluščen ali osušen, divji kostanj in ostali gozdni plodovi in gozdno semenje ftar. št. 98); priredni gumi in smole, trde in mehke (tar. št. 100); lesni katran ^tar št. 101); ekstrakti in material za strojenje kož (tar. št. 230). Gornji proizvodi se smejo izvažati samo na osnovi izvoznega potrdila, ki ga v smislu te naredbe izda direkcija za zma-njo trgovino odnosno od nje pooblaščeni organ (ekspozitura v Ljubljani ali banska oblast v Zagrebu). Brez teja potrdila carinarnice ne smejo izvršiti izvoznega carinjenja. Izvozna potrdila =e bode izdajala v okviru splošnega načrta za izmenjavo z inozemstvom. Ta potrdila so javne listi- ne na ime, ki se ne morejo odtujiti ali prenesti na drugo osebo. Ziorabe se dostavijo sodnim oblastvom zaradi kazenskega postopanja, kar pa ne izključuje kazni po tej naredbi. Prošnje za Izvozno potrdilo predlagajo izvozniki direkciji ali od direkcije pooblaščenim organom. Dobljeno izvozno odobrenje direkcije se lahko zamenja pri za to pooblaščenih organih z večjim številom potrdil, ki se glasijo na manjše količine. Izvozna potrdila se izdajajo z veljavnostjo 3 mesccev. Z izvozom prej označenih proizvodov se lahko bavijo samo ona podjetja (proizvajalci ali trgovci s temi proizvodi), ki so vpisani v register izvoznikov gozdnih proizvodov pri direkcijL V register se lahko vpišejo samo ona podjetja, ki se prijavijo za izvoz proizvodov, ki so stavljeni pod kontrolo direkcije. Registracija velja za vse izvozne države. TI predpisi glede registracije se ne bodo izvajali, dokler se ne izda naredba o pogojih za vpis v register izvoznikov gozdnih proizvodov. če se izkaže potreba za razdelitev kontingentov za izvoz gozdnih proizvodov v posamezne države, se to izvrši po sklepu sveta za zunanjo trgovino ta na osnovi predloga zajednice izvoznikov gozdnih proizvodov. Odločba o razdelitvi kontingentov se sporoči interesentom, ki imajo v 15 dneh od dneva sporočila pravico pritožbe na trgovinskega ministra, če minister ugotovi, da je-pritožba upravičena, potem se pogreška popravi pri prihodnji razdelitvi. Dokler se ne ustanovi zajednica izvoznikov gozdnih proizvodov, vrši njene funkcije stalna delegacija lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije. Konferenca o reformi indeksa cen Ze v oktobru smo poročali, da je študijski oddelek Narodne banke, ki sestavlja indekse cen, prišel do spoznanja, da je treba način računanja teh indeksov reformirati, (Ja bi bila slika, ki jo nudijo indeksi čim popolnejša in čim bolj zaneaijiva. Naš indeks cen v trgovini na debelo mora biti na eni strani izraz skupine moči denarja, na drugi strani pa mora tudi pokazati, kje so vzroki posameznih sprememb, kateri sektor proizvodnje povzroča v glavnem te spremembe odnosno kje se spremembe v največjem obsegu izražajo. Obširna anketa, ki jo je priredil študijski oddelek Narodne banke je pokazala, da sedanji način računanja indeksa ni primeren. Predvsem je treba vse delne indekse, kakor tudi splošni indeks cen računati po metodi merjenja (tehtanja), tako da bo vsak posamezni predmet upoštevan v onem obsegu, ki ustreza važnosti čotičnega predmeta na domačem trgu (dosedanji indeksi so raču-i nani na osnovi geometrične sredine). | študijski oddelek Narodne banke je, ka-' ker znano, že sestavil načrt za računanje takega indeksa. Razvrstil je posamezne I predmete v skupine in podskupine obenem pa je sestavil tudi predloge za določitev odstotka važnosti dotičnega predmeta. Poizkusili račun je pokazal, da je obseg podražitvi po novem tehtanem indeksu nekoliko manjši, kakor po indeksu, izračunanem na podlagi starega sistema. Kakor je znano, je študijski oddelek Narodne banke že pričel sestavljati tudi nov Indeks cen živ-Ijenskih stroškov prav tako po metodi merjenja Ker je potrebno, da velja enkrat določen način za računanje indeksa za dolgo ' vrsto let, je študijski oddelek Narodne banke smatral za potrebno, predložiti to vpra- šanje tudi posebnemu odboru gospodarskih statistikov. Ta odbor Je Imel 27. in 28. t. m. v prostorih Narodne banke konferenco, na kateri je podrobno proučil predloge študijskega oddelka Narodne banke. Konferenco je otvoril viceguverner Narodne banke dr. Mi kič, ki je navedel razloge za revizijo načina ugotavljanja indeksa cen, razpravo samo pa je vodil dr. Aleksander Bl!i-movič univ. prof. iz Ljubljane. V odboru so sodelovali dr. Milan Ivšič, profesor ekonomsko komercialne visoke šole v Zagrebu, dr. Milan žujovlč, prof. pravne fakultete v Beogradu, dr. Laza Kostič, prof. ekonomske komercialne visoke šole v Beogradu, Filip Uratnik, bivši generalni tajnik Delavske zbornice v Ljubljani in šef banovinskega urada za kontrolo cen. dr. Borivoje Paljevac, šef odseka splošne državne statistike v Beogradu, dr. Vladeta Vuksanovič, šef študijskega oddelka Narodne banke in Anton Renčič, referent tega oddelka. Odbor je bil soglasno mnenja, da mora biti naš indeks cen na debelo izdelan po metodi merjenja in da mora upoštevati vse naše gospodarstvo. Razdelitev posameznih predmetov na skupine mora biti izvedena tako, da iz indeksa ne bo razvidna samo sprememba kupne moči denarja in da bodo po možnosti razvidni tudi vzroki, zaradi katerih so nastale spremembe. Odbor bo na osnovi rrazprave v kratkem objavil obsežno študijo, v katerih bodo navedeni vsi podatki o prometu posameznih vrst blaga in o obsegu, v katerem se bo dotično blago upoštevalo pri sestavi indeksa. Ob zaključku konference je odbor na predlog prof. dr. Ivšiča Izrekel soglasno priznanje študijskemu oddelku Narodne banke za njegovo dosedanje delo na tem področju. v nasproti 198.339 v lanskem oktobru. 160.000 v oktobru 1938 in 131.000 v oktobru 1937. V oktobru je naša železniška statistika prvikrat zabeležila, da je število natovorjenih vagonov prekoračilo 200 000 v enem mesecu. Pri tem pa ni upoštevano, da se je poleg tega še v izredni meri povečal tudi blagovni tranzitni promet. = Izredno povečanje zagrebškega proračuna. Načrt novega proračuna za leto 1941. ki ga je sestavil finančni odbor zagrebškega mestnega sveta, je vzbudil v zagrebških gospodarskih krogih veliko vznemirjenje zaradi izrednega povišanja bremen, ki ga prinaša ta predlog proračuna. Predvsem. je predvideno izredno povišanje občinskih trošarin in uvoznin, k1 naj prinese povečanje dohodkov od 49.5 milijona din (kolikor je bilo predvideno za leto 1940) na 80.8 milijona din. Nadalje je v proračunu predvideno znatno povečanje dohodkov od taks in davkov, in sicer od 27.2 na 42.6 milijena, docim naj bi se donos občinske doklade povečal od 35.0 na 39.4 milijona din Upravni proračun je predviden v višini 212.4 milijona din nasproti 156.4 milijona din, kolikor je znašal v letu 1940; proračun mestnih podjetij pa je. povišan od 139.1 na 173.4 milijona din Povišanje znaša pri upravnem proračunu skoro 56 milijonov din, pri proračunu mestnih podjetij pa preko 34 milijonov, v celoti torej 90 milijonov din. Pri proračunu upravnih izdatkov je najobčutnejše povišan ie osebnih izdatkov (od 58 na 62.6 milijona din) in povišanje izdatkov predsedništva občine (od 6.1 na 12.1 milijona din). Tudi ostale postavke proračuna so občutno povečane. Proti temu načrtu proračuna so ostro nastopile zagrebške gospodarske korporacije ta organizacije, ki so se obrnile za intervencijo tudi na bansko oblast. = Trgovine z modnim in galanterijskim blagom v Ljubljani bodo imele od 1. januarja 1941 v smislu svoječasnega sklepa svoje obratovalnice odprte od 8. do 12. in od 14. do 18. ure Kupujoče občinstvo se naproša, da to upošteva Člani omenjenih sekcij dobe v pisarni Združenja trgovcev primerne opozorilne tablice glede novega odpiranja obratovalnic. Združenje trgovcev. = Iz trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Grajsko-kolovška lesna industrija Feliks Stare, družba z o. z., Radomlje pri Kamniku (družba je prevzela v likvidaciji se nahajajočo javno trgovsko družbo istega imena z vsemi zemljišči, podjetji in tvorničnimi napravami ter premičninami in vodnimi tvornicami; vplačana glavnica 1.45 milijona din; poslovodje: inž. Alojzij žumer, Nazarje pri Mozirju, dr. Ciril Pavlin, zasebni uradnik v Ljubljani; inž. Jernej Zupane, tadustrijec na Lancovem pri Radovljici); Jelene Adolf & Tomažin, Ljubljana, trgovina z gospodarskimi, obrtnimi in industrijskimi stroji ter potrebščinami; Dovžan Stanko, trgovina z lesom, Tržič. — Pri tvrdki Avtomontaža d. d. v Ljubljani je izbrisan član upravnega sveta Tihomil Jenko. — Pri tvrdki Centro-papir, družbi ž o. z. v Ljubljani so izbrisani poslovodja inž. Hans Franki ter pro-kuristi Mirko Bojan in Danica Dalleore. — Pri Družbi za upravo »Tabora«, družbi z o. z., je vpisana osnovna glavnica 200.000 din; izbrisani so poslovodje Josip Turk (zaradi smrti), Engelbert Gangl, Franjo Medič in Evgen LovSta, vpisani pa so kot poslovodje inž. Ladislav Bevc, starosta Sokoiske župe Ljubljana In Sokola I. v Ljubljani, dr. Pavel Pestotnik, prof. v pokoju v Ljubljani, ter Ivan Lozej, zasebni uradnik v Ljubljani. — Pri tvrdki »Lesna«, družbi za industrijo in eksport lesa z o. z. v LJubljani je vpisana sprememba besedila firme v »Lesna«, družba za eksport lesa z o. z.; izbrisana sta radi smrti poslovodji Franc Dolenc star. in Vinko Resman. — Pri tvrdki Julio Meinl d. d. so vpisani člani upravnega sveta Josip Luckman iz Ljubljane, Franc Pfannl z Dunaja, Julijo Meinl ml., dr. Stjepan Srkulj, Gustav Kafka in Dimitrije Magaraševič, vsi iz Zagreba. — Pri tvrdki Franc Dolenc, lesna Industrija, Sko-fja Loka je odslej obratni predmet trgovina z lesom ta žaga na električno silo; zaradi smrti je izbrisan lastnik Franc Dolenc star., vpisan pa novi lastnik Franc Dolenc ml., lesni tadustrijec v Stari LokL = Pohit je pričel poslovati, iz Zagreba poročajo, da je novo ustanovljena privilegirana družba za odkup gospodarskih podjetij >Pohit« pričela poslovati v najetih prostorih v Srbski banki. Ravnatelj nove družbe dr. Vladimir Košak proučuje sedaj s svo j'mi sodelavci vprašanje odkupa 8 in-dustrijsko-trgovskih podtjetij na področju banovine Hrvatske, ki jih namerava Pohit prevzeti. Pri študiju tega vprašanja so angažirani potrebni strokovnjaki. = Iz Turčije bomo dobili še 8000 ton bombaža. Po informacijah iz Beograda bomo po zagotovilu turških pristojnih ustanov lahko dobili iz Turčije še 8000 ton surovega bombaža letošnjega pridelka, ki nam ga bo Turčija lahko dobavila od 1. aprila prihodnjega leta naprej. Cena pa bo za 25°/o višja od cene, po kateri smo dobili prvo partijo bombaža iz Turčije. =V nOrmalnih — posebno pa v sedanjih izrednih č^ih je vsakemu poslovnemu človeku neobhodno potrebno strokovno-gospo-darsko glasilo »Trgovski list«. Naročite se nemudoma nanj. Nas'ov. Trgovski list. Ljubljana, Trgovski dom. (—) Borze 30. decembra Na beograjski borzi so se danes trgovali grški boni po nespremenjenem tečaju 42. Tudi tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni Na zagreb kem efektnem tržišču je bila tendenca prijazna. Vojna škoda se je nudila po 465 (v Beogradu je bil pri čvrsti teifdenci promet po 467 — 468). Tudi v ostalih državnih vrednotah n; bilo prometa ter so bili zabeleženi samo denarni tečaji. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57 — 177.77, New York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 103864. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 219.10, New York 5480 — 5520, Curih 1271.10 — 1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. Curih. Beograd 10, Pariz 8.95, London 16.10, New York 431, Bruselj 69.25, M'lan 21.7350. Madud 40, A.msterdam 229.50, Berlin 172.50, Stockholm 102.75, Oslo 98.50, Kobenhavn 83.50, Sofija 4.3750, Lizbona 17.24, Budimpešta 85, Atene 3.00 fJFEKTl Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda 465 bi., 4°/o agrarne 57.00 den., 4°/o severne agrarne 54 den., 6%> begluške 83 den., 6% dalm agrarne 86 den . 6% šumske 87 den., 7°/« stabiliz. 96 den., 7% invest. 100 den., 7% Seligman 104 den. 7% Blair 96 den., 8% Blair 106 dtn. delnice. Narodna ban-ka 6800 den., PAB 196 den.. Trboveljska 378 _ 380, Dubrovačka 800 den., Danica 310 — 312.50. Beograd. Vojna škoda 467 — 469 (467 — 468), 4% agrarne 55 — 55.75 (56), 4°/o severne agrarne 55 — 55.75 (56), 6% begluške 86 — 86.50 (S5.50 — 86), 6% dalm. agrarne 83.50 — 84 (84 — 83 25), 7% inv-ot. 101 den., 7% Blair 99 den., 8% B air 107 — 110, Narodna banka 7000 — 7100 (7050), PAB 208 den. (208). Blagovna tržišča + Novosadska blagovna borza (30. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves; baški, sremski 325 — 327 55. Ječmen: baški in sremski 380 — 385. Moka: franko mlin v dunavski ban: enotna moka 382.25. Oli°bl: franko mlin brez skupnega bavka in vreč 200 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 495 — 500 ŽIVINA + Mariborski sejmi. Na svinjski sejem 27. decembra so prignali 13 prešiUev, prodanih pa je hilo 9. Cene so bile naslednje: 8 do 10 mescev stari prasci 700 0 iskali v pijači trenutnega pozabljenja. Nemški listi pišejo v zvezi s tem o silnem nazadovanju angleške zunanje trgovine, ki da jo prizadeva nemška blokada Po uradnih številkah je uvoz v Anghio v zadnjem mescu nazadova' za 12 milijonov funtov šterlingov, Anglija, pravijo isrti viri, se vprašuje s čedalje večjo sikrbjo, kako dolgo bo lahko njena gospodarska industrial-na odpornost vzdržala ta pritisk. Leto 1941 bo v tem pogledu zanje leto največje nevarnosti. Vodja angleške nakupovalne komisije v Ameriki, sir Walter Laython je v neki svo- stvo znaša skupno 93 milijonov, to je 4.3 odstotka vsega prebivalstva na zemlji. Na zemlji je okrog 700 mest ki štejejo več nego 100.000 prebivalcev, skupaj pa predstavljajo okrog 250 milijonov duš Naj več jih je v Evropi in sicer 77. v Nemčiji (vštevši Češko in Poljsko) 6\ v evropski Rusiji. 57 v Vel-ki Britaniji in Irski. 24 v Italiji, 17 v Franciji in 11 v Španiji Zedinjene države imaio 92 mesi ? več nego 100 tisoč, prebivalci. Kitajska jih ima 50. Japonska 38, Indija isto toliko, Brazilija pa 19. ji izjavi dejal, da je vse od tega odvisno, dalli bo Anglija . 1941 prebua Če se bo to zgodilo, tedaj br lahko sigurna, da bo z ameriške podporo, k' se b' začela tedaj prav uveljavljati, vzdržala Ameriška pomoč pa se bo začela uveljavljati praktično šele v zgodnjem poletju 1941 ter bo dosegla svoj višek spomladi 1942. Prezident Roosevelt je imel v noči od nedelje na ponedeljek važen govor, v katerem je opisal mednarodni položaj in ameriško pomoč Angliji Dopisnik nekega nem"kega lista v Atenah poroča, da je v grški prestolnici tuljenje svarilnih siren v zadn 'em eavj po stali sicer zelo redko, tern težje pa prizadeva mesto preskrba z ž'\ili. Iz okoliških vasi ne dovajajo več klav- Danes. ko je v ospredju splošne pozornosti možnost nemškega letalskega desan-ta v Angliji, je vsekakor zanimivo dejstvo, da je sovjetska vojska prva pomišljara na izkrcanje napadainh čet z letali na vodi m je take poskuse tudi z uspehom izvršila. V primeru desanta na vodi gre za popolnoma nov način letalskih akcij proti do-morskim lukam in oporiščem ki so arad mmskih polj ali pa zaradi utriene oba'e sicer nepristopna Kakor so že poskušali v sedanji vojni pripeljati z letali vojake nad sovražnikovo zaledje ter iih tam spustit' na tla s padali, tako je na dlani mi- ne živine v prestolnico ker je zmanjka'o krme, predvsem pa zato ker »f> bU: poljedelci pozvani prid orožje lz si^-sednih dežel dovoz živeža zavoljo slahih prrmetnih sredstev ni mogoč izostal je tudi dovoz iz Turčije. Ob'asti si prizadevam urediti to preskrbo, kolikoT je mogoče roda če imajo ljudje kdaj po dv? ni kruha. n'majo mleka in mesa ali pa narobe Ribolov je skoraj prenehal in to v prestolnici, kjer so bile ribe glavna ljudska hrana *e!o težko občutijo. Cene so silno naras.e navzlic temu poku-pujejc ljudje vse ka* morejo Tako dela tudi angleško vojaštvo, k ga je videti v Atenah. Hišnim lastnikom so zapovedani gradnjo zak'onišč, ker hiše pi iužn navadi nimajo podzemeljsk h kleti Atenski stadion so prepleskal' 7 zaščitnimi barvami pred letalskimi napadi bele ce-kvce na okoliških hribih pa sc pogrnili Edino Akropola je ostala tak"na, kakor ie bila. Bomba, ki sigrnao zadene cilj Radiocorporaticn v New Yorku si je pridobila patent za izdelavo bom. ki na največjo daljavo s popolno sigurni jo zadenejo določen cilj Podrobnost o tem paten tu čuvajo Američani seveda v najstrožji tajnosti. Vemo !e toliko, da so te bombe opremljene z neko vrsto diapeziriva preko katerega se bomba namen na objekt, ki naj ga zadene sel, da se kaj takega lahko izvrši tudi na vodi. Pristanek izvrše prevozni hidropla-ni. Najprej seskočijo iz letal s padali posebno za take akcije izvežbane čete. ki so opremljene enako kakor kopni padalci, le da ima vsak vojak še poseben gumijast čoln. ki ga po padcu na vodno g'ad>no ponese v bližino obalnih utrdb. Padalci se približajo obali neopazno, ker se tak' poskusi vršijo navadno ponoči ali pa v gosti megl* podnevi. Padalci napadejo utrdbe in jih zavzamejo, nakar prilete prevozni hi-droplani ter izkrcajo takisto na vodi. nove čete, ki zasedejo osvojene točke in nato prodirajo dalje v notranjost. Kakor rečeno, so se slični poskusi v sovjetski vojsk' često vadili in so se večinoma odlično obnesli. Ta uspeh je zbudil veliko zanimanje vojaških strokovnjakov, ki proučujejo nadaljnje možnosti uresničenja teh načrtov v večjem obsegu S tem se bosta važnost pada'ce\ in pomen letalskih desantov še bolj podčrtala. — Br. Zlato, mangan in železo v Rusji Kakor poroča Tass, so v vzhodni Sibiriji odkrili več najdišč zlata in mangana. Odkritja so uspeh seolo ke odprave, ki jo je poslala v te kraje moskovska vlada. V Nižnjem Ilimsku pri Irkutsku je ekspe-dicija odknla nahajališča že'ezne rude, ki jo cenijo na 350 milijonov ton. V b'iž;ni S'irdjanka, takisto v področju Irkut:-ka. so dognali, da se nahajajo tudi tam veliki skladi železne rude. Ti dve novi najdi:či železne rude bosta obenen z rudniki v Ba'gajinskem in na ctoku 0'ih^nu pri Baj-ka'skem jezeru lahko nre^krhovali z železno rudo tvornice v Petrovsku na področju Čite. Hud mraz v Iz Madrida poročajo, da ie vse Španijo zajel hud val mraza. V Scgoviji je padlo živo srebro te dni na 20 stopinj pod ničlo. ANEKDOTA Neka mlada dama je potožila gledalskemu ravnatelju, da b' šla rada k g!e-da'išču, oče pa jo sili, naj stopi rajši v zakon Ravnatelj je ob tej priliki ime' srečen domi-slek, pa je dejal »Tako je pra\, le omožite se! Verjenrte mi, da boste v zakonu lahko najboljše razvili svoje igralske sposobnosti'« VSAK DAN ENA s>Nu, pa naj bo, jaz sprejemam ta boj.« («New Yorker ) čiščenje londonskih ulic Angleški pionirji nakladajo in odvažajo razvaline porušenih hiš v Londonu »Prav nič ne sumi,« je zašepetala Diana, ko sta krenila po stopnicah navzgor. Na temnem ovinku stoonic je Luke obstal, jo potegnil k sebi in jo poljubil. »Vsaj ta kratki trenutek imava,« je zašepetal Gledala ga je, oči so se ji mehko les. etal in ni se branila. »Oh, Luke, straši me. Kaj naju neki čaka?* »To je vse eno,« je prepričano odvrn 1. »Če bova složna, se že pretolčeva.« Diana je potrkala na vrata in stop la v dn:vno sobo, kjer je stalo obledelo, obrabljeno pohišt.o Luke se je kar ustrašil, ko je zagledal gospo Mo:-venovo. Žena je ležala na zofu zavita v sam kimono. Rdečkasto pobarvani las.^e so ji štrleli r.a vse strani. Jokala je in solze so bile razdejale Dlast ličila in pudra na njenem obrazu. Ko je gospa Morvenova zagledala hčerinega spremljevalca, je zavpila. »Diana! Mislili sem da prideš sama. Zakai mi nisi povedala?« Zategnila si je kimono in poizkusila vstati. »Takšna se vendar ne morem pokazati!« »Kar mirno l^j « jp h^dni od govori1 a D^ana »Gospod Imbrie bo že izpregledal tvojo vnanjost.« Gospa Morvenova je omahnila nazaj na zofo »Oh, gospod Imbrie, da me mnrate videt' v takšnem prostoru!« je zatarnala. »Vso j? tu tako navadno! In v javnosti sa naju os amot 1 in obrez-častili! Oh, ti strašni časniki! Ti ne-ramni oo~"e-valci! Le zakai sem prišla v Ameriko? Tuk i človeku ni živet1'! Tožila iih bom te l^udi zar^d: obrekovanja. Kaj si bodo mislili moji prijatelji, ko bodo čitali te podle, lažnive članke? Mno^o prijateljev imam v diplomatskem zbo.u...« »Mama!« je zaprosila Diana. A žena se ni dala pripraviti, da bi utihnila. »Kdo je pa kriv, da sva zašli v tak neznosen položaj?« je togotno vprašala. »Maja naoaka to g >-tovo ni! Zmerom sem si prizadeva'a da bi obvarovalo Di^n^ n°~rii^tnostj in nizkot. Kje je radža'' Saj ni mogoče, da bi se bil kar nenadoma raztopil v zrak! On vam je vendar naročil, da se br gajte za naju. Kje ste pa bili snoči?« »Zvezanega in z zamaš?nimi usti so me bili zaklenili v neko sobo v hotelu Conradi-Windermere.« Gospa Morvenova je nejeverno zastrmela vanj. »Kdo je to storil?« »Sam bi rad vedsl. Najbrže isti zločinci, ki so minulo noč--- »Umorili?« je vsa iz sebe vzkliknila gospa Morvenova. »Ne! Ne! To ni mogoče!« »Drugačne razlage ni.« »Oh, moj Bog! Takoj morava zapustiti Washing- ton!« »Te ga ne moreta. Vsi izhodi so zastraženi.« Gospa Morvenova je znova plrnila v solze, se vrgla na drugo stran zofe in jela z nogami tegotno butati v naslanjalo. Lu^e jo je ogorčeno pogledal. »Vso h'šo borte sprav'li po konci « Ženska se je nekoliko zbrala. »Povejte mi vsaj. zakaj preganjajo Časniki baš naju dve?« je Diana p!ašno vprašala. »Razne stvari se zde navadnim ljudem zelo sum- ljive. Kaj vama je bilo treba zapuščati paradni voz, preden so se drugi. zoudiii?« Gospa Morvenova je maaoma nehala jokati in se vzravnala. »To je bilo dogovorjeno z njegovo visokostjo,« je rezko odvrnila. »Želel je, naj zapustiva postajo, preden se pojavijo časnikarji.« »Zakaj sta se peljali najprej v hotel .Pilgrim in tam odslovili svoj taksi? Mar je bil tudi to radža določil?« »Ne,« je priznala gospa Morvenova. »A ko sva odhajali s postaje, se je tam okoli že po ikalo nekaj časnikarjev in bali sva se, da na u n? bi sledili semkaj. Zato sva se premislili in vzeli drug voz, da jih odvrneva s svoje sledi.« »Zakaj sta toliko časa čakali v hotelu .Pil-grim'?« »Hoteli sva se prepričati, da naju nihče ne opazuje.« »V očeh policije vaju najbolj obremenjuje to, da je Diana davi zastavila prstan, ki so ga kasneje spoznali za radževo last.« »Kaj pa hočete?« je vprašala gospa Morvenova. »Radža ga je bil Diani podaril.« »Kakopak, jaz nisem o tem nikoli dvomil. Toda —« »Meddv naiu je obdajal z vsem m^go^im koši^m.« je rekla D:ana. »a d-^nana seveda n sva mogli sx»r*»iemati od niega. Tn k^r sva MM ^esem brez sredstev, sem marala zadaviti pr^t^n.« »Ničesar vam ne očitam.« ie Luk« k~a+ko odvr-nil. »Nesreča ie le, da pogrešajo vse dragulje njegove visokosti in mislijo —« Orjaška bomba, s kakršnimi nemški letalci vsako noč napadajo London Prebivalstvo velemest Nad štiri odstotke človeštva živi v mestih Bardia kljubuje Fort na 2oo m visokem skalnem pomolu Fort Bardia leži na kakšnih dve sito metrov visokem, strmo iz morja dvigajočem se skalnem pomolu ter obvladuje obalo, k' ima v tem ozemlju mnogo zalivov ka-koT tudi plosko notranjost marmanške puščave. Ta puščava je med najbolj brez-•pnimi na svetu Na s'vorumenih kameni-tih in peščenih tleh rasejc le redki otočki sivih in svetlo modrih suhih steblik. ki jih odklanjajo celo najskromnejši velblo di Bardia ni s tega zaledja skrita niti pred neprijateljskinu pogledi niti pred pekočim afri kim soncem in strupemm di-hcmgiblija, ki vali ta čas cele plazove ža-rečega, rdečega peska iz puščave preko odprte dežele V tem okv;ru se branijo čete generala Bergonzolija znanega bojevnika iz španske državljanske vojne, ki ga njegovi vojaki imenujejo »Barba elettn-ca« »električno brado«. Doslej so mogle zadržati napredovanje britske vojske ki zbira tu mogočna napadalna sredstva vseh vrst preden jih požene v odločilni spopad Zadnja poročila velijo. da so Angleži z najtežjim topništvom s kopnega, 1 neštetim letal' iz zraka in z vojnimi ladjami na morju sistematično uničevati položaje k' branijo Bardio in da je to uvod za končm napad njihovih motoriziranih čet in pehote ? Atenah Pcmaripjaa^e živil, skrčen ifovoz in narasle cene IZGINULI RADŽA Kriminalni roman Na to vprašanje ni vedel odgovora. »Kje pa stanujeta zdaj?« je vprašal. »V mirni, majhni penziji. Nekoliko dalj ob cesti leži, ,White Door' ji pravijo.« »Kdo vam jo je priporočil?« »Snoči sva našli ime v hotelskem seznamu, ki je ležal v vlaku. Posebej je bilo poudarjeno da je penzija primerna za osamljene dame, in Meddy je menil, da bo to najprikladnejše stanovanje za naju. Njegova želja je bila, da ne bi časnikarji nič zvedeli o naju, dokler ne bi bilo konec javnih sprejemov. Penzija je preprosta, neznatna na pogled. Tam naju ne bo nihče iskal.« »Rajši vas ne spremim tja. Utegnili bi me spoznati.« »Oh, dajte, govorite z materjo,« je zaprosila. »Jaz ne vem z njo več kod ne kam. Na zofi leži in joka. Hiša je zelo mirna. Nikogar nisem srečala, ko sem šla dol Dvigala nimamo in tudi ne posebne pisarne ob izhodu. Samo po stopnicah nama ie treba kreniti, najini sobi sta prccej cb rrv na ovinku.« Zavila sta no*er. Ženska, ki ii ie p zn^la zadrega, je sedela v veži za pisalno mizo. Bila ie malone ponižna, kajti D^ana in njena mati sta bili najeli najlepše sobe v hiši. Ljubljanski mestni svet Ljubljana, 30. decembra Na nocojšnji seji mestnega sveta, zadnji V sedanjem letu, je župan dr. Adllešič po otvoritvi najprej počastil spomin umrlega dr. Toneta Jamarja, univ. prof dr Janeza Plečnika, dr. Pavla Krajca, magistratne-ga direktorja dr. Miljutina Zarnika in drugih umrlih meščanov Nato je pudal pregled dela sedanje občinske uprave v petih letih njenega poslovanja. O tem je izdalo mestno poglavarstvo tudi tiskano knjigo. V svojem poročilu je župan med drugim napovedal, da bodo združena vsa mestna podjetja pod enim samim skupnim vodstvom. ker se bo na ra način zmanjšala režija Župan se ie zahvailil za podporo članom kluba JRZ in tudi osra^m članom mestnega sveta. Omenjal je zasluge pokojnega dr Korošca za Ljubljano ter se zahvalil za podporo tudi banu, podbanu, min. Kreku in prof. Plečniku Konč. je poudaril vestno in marljivo delo mestnih uslužbencev od najvišjih do najnižph. Finančni odbor je predložil računske zaključke za leto 1939-40 Proračun mestnega zaklada za to leto ie predvideval 123.6 milijona din izdatkov, po računskem zaključku pa ie bilo izdatkov 126.1 milijona. Dosežen je bil prebitek 9.568 000 din. Ta prebitek se je deloma leto«, že porabil, predvsem za uravnovešenje proračuna za leto 1940-41 (3.8 milj.), za g*-adn'o tržnic (3 milj.), za nakup sveta, za regulacijo Šu-bičeve Ulice itd Blagainišk. saldo je 1. aprila 1939 znaša' 4 7 .nilijona dm. dne 31. marca 1940 pa 834 «34 din Mestni svet je odobril računske zakdjuč-ke mestnega zaklada, mestnih podjetij in vseh ostalih ustanov za lete 1939 40 razen računskega zaključka meste plinarne ki se bo predložili mestnemu svetu posebej v potrdilo. Ker je davčna uprava zahtevala od mestne občine, da mora plačat' mestni plinarni izdatke za cesrtno razsvetljavo je bilo sklenjeno, da se plača plinarn- za leto 1939-40 500.0D0 din za cestno razsvetljavo obenem pa su predpiše plinarni za iste leto taksa za uporabo mestnih cest v znesku 500.000 dinarjev. 77 rentnikom mestne delavske zavarovalnice se je dovoflilo takojšnjo izp'ačilo izredne podpore po 400 dm v skupni vsoti 30.800 din M s dr Bohinjec je pri tem omenil, da je starostna preskrba mestnih delavcev prav za prav nebogljene dete in da je precej problematična Najvišja pokojnina znaša nekai nad 700 din, dočim povprečna ne dosega niti 300 dm. Kiljub temu ie primanjkljaj mestne delavske zava-m\Ta'n'ce velik in zna"a okoli 10 miM ionov din. Množe se upokojenci, vedno mani na ie zavarovancev, ki p'ačujejo prispevke Zato bo- treba to vprašanje načeti pri korenu. bodisi na ta nač;n. da ustanovi mestna občina samostojen ookoinmsk' sklad ali na nrenese vse starostno zavarovanje v okvir Okrožnega urada za zavarovanje delavcev Naibotje bi bilo. ako bi mestna občina za mestne delavce, ki jih je okrog 700. organizirala dopolnilno zavaro%anje v okviru OT T7D. M. s. dr Meršol je kot član nadzornega odbora mes Podružnica SVI) ŠiSka bo imela redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v petek 3. januarja ob 19. uri v deški ljudski šoli v Sp. Šiški. Uvod bo strokovno predavanje. Vabimo vse člane za točno udeležbo. ' . Silv«strovan je pevskega društva »L« j u n-1 j a n s k i Zvon« bo gotovo najprijetnej-ša prireditev ob zaključku starega leta. Na spore :u so godba in ples, pevski in komični aastopi. Nikomur ne bo žal kdor bo v naši družbi pričakal novega leta. Prireditev bo v dvorani hotela M i k 11 č. Začetek ob 20. uri (—) V počastitev sp°mina g. Ivana Logarja, nameščenca Delniške tiskarne v Ljubljani v pokoju, poklanja K L. Polajnar, kavarna »Prešeren«, Ljubljana, Društvu s1 epih 200 din, za kar se Društvo sle-pi*i iskreno zahvaljuje Najdeno ogrodje dvokolesa. Na orožniški postaji v Hrušici pri Ljubljani hranijo najdeno ogrodje ki je črno p'eskano znamke Dirigent. tovarn'5ke Številke 777 083. sedlo pa je znamke Elite. Evidenčne tablice nima, krmilo je obrnjeno navzger in ima lesene ročaje. Gonilno kolo je oblike zvezde. Lastnik dobi ogrodje na navedeni orožnlški postaji. (—) IZ POLJČA.*. Noooj, pojdi z menoj v sokolsko dvorano, na veselo pirovanje, na gasilsko sli vest :ovan--'e . . Iz Litije 1_ Zima je huda, je dovolj. Letos imamo dovolj ledenega daru. Ledenice začno navadno basati okrog novega leta. Letos pa je zima pritisnila že po 10. decembru in so prvi gospodarji že takrat začeli skrbeti za voznike in delavce, še vse te dni pridno dovažajo led iz bližnjih bajarjev. Pri 20 stopinjih ali celo še nižji temperaturi je res treba obilega poguma, ko leoarji lomijo in nakla.ajo led in ga nato z vozovi dovažajo v ledenice- Vse to je treba pretrpeti. da nas bo pivo v toplih mescih hladilo. i— Danes zvečer bomo veselo silvestro-vali v Sok. domu. Ne zamujajte, ker se prične spored točno ob 20! ( —) lz Trbovelj t— Namesto božičnih in novoletnih čestitk je podaril inž. g. Kolka Alojz ravnatelj TPD 200 din trboveljskemu Kolu ju-goslovenskih sester. Iskrena hvala! *— Silvestrovanje s pie^°m priredi Sokolsko društvo Trbovlje v ve.ikl dvorani svojega doma na Silvestrov večer. Prijatelji Sokola, uoeležite se s svojimi rodbinami polnoštevilno elitne sokolske prireditve! R Torek, Si. decembra Ljubljana, 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče) — 12: Češki plesni napevi (plošče). — 12 30" Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 1730: Zvonjenje. — 17.35: Salonski kvartet. — 18.10: Naše gospodarstvo leta 1940 (g D. Potočnik). — 18 30: Prenos lz franč. cerkve. — 18.40: Propad Kiievske kneževine (g Pr Te^seglav). — 19: Na-ocvedi, poročila, objave. — 1925: Nac. ura. — 19.40: Plošče. — 20: Silvestrova- ju. Pokojnik se je rodil 9. oktobra 1853 v Ptuju ter se je v svoji mladosti izučil so-darstva. Kmalu se je osamosvojil. S svojo marljivostjo je dvignil svojo obrtno delavnico tako visoko, da je zaslovela po vsej nekdanji štajerski. Ni pa se udejstvoval samo v svojem podjetju, marveč je posvetil vse svoje moči tudd napredku ptujskega mesta še zelo mlad je sodeloval pri ustanovitvi ptujskega gasilskega društva, ki mu je bil poveljnik od leta 1889 pa vse do leta 1930. Več let je bil tudi član mestnega sveta, podpredsednik Mestne hranilnice soustanovitelj Zadružne elektrarne in njen podpredsednik. Dolga leta je vzorno vodil tudi vinarsko društvo. Za voje zasluge je bil izvoljen za častnega meščana ptujske občine ter odlikovan z redom sv Save V. stopnje ter z raznimi visokimi gasilskimi odlikovanji- Zadnjič se je pojavil v javnosti v poletju, ko je slavila gasilska četa 70ietnico svojega obstoja ter ga je pri tej priliki izvolila za svoiega častnega člana. Pogreb pokojnika bo na novega leta dan ob 15. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Naj v miru počiva! Športniki na ledu za zimsko pmioc Velika drsalna prireditev, kr" ^re dohodek je namenjen najrevnejšim V četrtek 2. I. 1941. zvečer ob 18.30 bodo Ilirijanl priredili na svojem drsališču pod Cekinovim gradom ekshibicijo svojih najboljših tekmovalcev, kl so vsi v največjem treningu, sai traja sezona že ves december. Gotovo nam bodo pokazaii vse svoje sposobnosti, ki jih pridobivajo s pridnim delom ir pripravami za državno prvenstvo, ki bo Kma'u. Oba državna prvaka Silva Palmetova in Emanuel Thuma bosta z ostalimi mlajšimi močmi izpopolnjevala pester spored. Pa tudi hokejisti nam bodo prikazali vso lepoto hokejske igre, saj bodo hoteli v medsebojnem srečanju doseči čim lepši uspeh. Nihče naj ne zamudi te zanimive večerne prireditve, posebno še, ker je ves izku-j plček namenjen »Zimski pomoči«, torej našim najrevnejšim ... Pripisi k pretekli nedelji Table-teniško zborovanje v Zagrebu — Še nekaj dogodkov na terena Med športnimi dogodki pretekle nedelje, ki jih v splošnem ni bilo mnogo, moramo naknadno zabeležiti še uspelo konferenco predstavnikov tableteniških zvez v Zagrebu. Ta konferenca je bila sklicana po sklepu občnega zbora prejšnje nedelje z namenom, da bi na njej delegati posameznih narodnih zvez proučili in po možnosti spravili s sveta razna sporna vprašanja, zaradi katerih dozdaj med narodnimi zvezami samimi kakor tudi z vrhovno zvezo ni bilo pravega sodelovanja. Na to konferenco srbska narodna zveza kljub vabilu ni poslala nobenega zastopnika, toda delegati so v smislu prejšnjega sklepa, da bodo to pot odločali tudi brez Srbov, rešili vse naloge v dobrem soglasju, tako da se lahko pričakuje, da bo ustanovni občni zbor vrhovne zveze, ki so ga določili za 2. februarja 1941, lahko samo odobril zdaj doseženi sporazum, kolikor se ne bodo upirali Srbi, Slovensko tableteniško zvezo je na tej konferenci zastopal g. Dušan Kre-čič. Med raznimi sklepi je vredno omeniti naslednje: V finalu državnega prvenstva bodo sodelovali klubi narodnih zvez po posebnem ključu, in sicer do štuih klubov po eden, do osmih klubov po dva, do 12 klubov po tri itd. Državno prvenstvo bodo organizirale narodne zveze, in sicer tako, da bo leta 1941 prevzela prvenstvo posameznikov slovenska, prvenstvo moštev pa hrvatska zveza, leta 1942 prvenstvo posameznikov hrvatska, prvenstvo moštev pa srbska zveza itd. V nadaljnjem so bili razdeljeni tudi mandati posameznih narodnih zvez za občni zbor, in sicer tako, da bodo imeli Hrvati 6, Slovenci 4. Srbi pa 3 predstavnike brez klubov iz Bačke, Baranje in Ba-nata. ki se bodo šele odločili za pristop k eni izmed narodnih zvez in tej dali tudi svow sejo v^Msarni tvrdke Bregar & Krek. HALI UGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din S.— davka za vsa* ogias in enkratno pn Btojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo om, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis ta ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak ogias ta enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanj t naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka Sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Naimanlši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Kam pa,kam ?HSluibe išče Vsaka beseda 2 tfln: davek 3 din; za dajanje naslova 5 din: naj man) SI znesek 20 din Vsaka beseda 50 par. da ?ek 3 din za Slfro tn dajanje naslova 5 din najmanjši znesek ti din Silvestrovanje tfo 3 gostilna Lovšin Oene običajne! Rezervi raj te proetore! Za postranski zaslužek „„„„ .„ . iščem kakršnokoli za-34357 18 stopstvo ali slično Sem -I v centra industrije — Silvestrovanje I Naslov v vseh posl Ju domača zabava, sodba — v gostilni Mahnlč. Gllnce Tržaška c. 71 tra. 34339 2 Gospodična 34350 18 | z višjo trgovsko šolsko -I izobrazbo, z znanje-n Gostilna Martine. strojepisja ln stenogra „ fije išče primerne za- Zg. Šiška poslltv«. Gre tudi za Danes nate tradlconal- blagajnlčarko. Ponudbe na novoletna loterija! na ogl. odd. Jutra oofl Krasni dobitki! Srečke | »Začetnica« brezplačno! 34359 2 Vesela zabava! Brez vstopnine! _3J361-18 Na Silvestrovo vsi v gostilno SUbar. Si Mlad mesarski pomočnik | vešč mesarskega ln pre kalevalskeea dela. Išče Ska. Jeroejeva 24 Do-" sluSbo. Naslov Skerget mača zabava, dobra vi- SJTiZWrj na m Jedila. Na veselo | Križevcl prt LJutomer^^ svidenje! 34375-18 Brivski pomočnik Pri »Tičku na prirkn« I hiter ln dober delavec J na gncKU« i ogen V8eh damskill Vas bodo na Silvestrovo del z znaniem nemšči postregli s prvovrstnimi ne ,sče sKlžv,e za tfl^oj Prodam orazne zaboje od speče rije. Naslov v vseh nosi. Jutra. 34304 6 Oblačila Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali da lan le naslov 5 din Nalmanjši znesek 20 din Prodam dobro ohranjen zimski moški suknjič za malo oostavo. Naslov v vseh posl. Jutra 34364 13 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Naimanlši znesek 20 dtn Posojilo aajemo našim Manom ln varčevalcem Ugodni po goji. Vloge obrestujemo do 5 odstotkov Vst var čevalei brezplačno zava-ovanl. Zadruga »Moi Tom«. Ljubi jna Dvor ^.akova 8 Iščemo po ver enike. 199-16 1—i boljše ose De sprejmem na dobro domačo hrano. — Naslov: Etavnikar, Rutarjeva št. 4-11. 34376-23 Novo opremljeno sobo z balkonom ln soupo rabo kopalnice, oddam Naslov v vseh posl. Jutra 34388 23 Kupim VSAKOVRSTNO IlflTO SREBRO - PLATINO BRILJPNTE , SMRRR6DE SBF1R3I RUIIHE »ISERE l.T.D. STRRINJKE HRKITE TER UMETNINE PO NPJVIŠJIH CENAH STRRO TVRDK« 3-EBERLE LJUBLJANA.TVRŽEVA 2 Šampanjca 2 steklenici, — pristen francoski — prodam. Naslov v vseh poel. Jutra. 34360 37 MODROCE patentne posteljne mreže nudi solidno ta po nizki ceni R. RAOOVAN tapetnih Mestni trg LS. Continental Beseda 1 din. daven 3 din, za šifro ali dajanje uaslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Franjo domačimi kolinami Na svidenje. Telefon 32 63. I n'°rirV 34379-18 sba 33. Silvestrovanje ter na novo leto bo največ zabave pn Putrihu. Vsi vabljeni v K'7r1n vas. 34382-18 Lechner. Stu Maribor. Sokol 34392 Seseda J din. davek din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Naimanlši znesek 20 din Izvežbano perico m.'ai5o moč, za večjo I družino, kt bi pomagala I po din lo in 14. cenano tudi v kuhinji, sprej- I perje din 25. 35 55. gosje Za novoletno darilo :upite gugaine Kunjc ielade ln konjičke t-a Kolescih najugodneje pri tvrakt »Jugoplastika Trnovski pristan 4. 33575-6 Posteljno perje perje od a!n 80. 100 140. »Puha 250. 300. 350 dobi te pri Luks A. Osljek Desatičina 31. — Vzorci brezplačno 33029-6 meni takoj Ponudbe na opl odd. Jutra pod »Gorenjsko«. 34331-1 Natakarico prikupno, mlado, bolj-1 Ugodno prodam šo, takoj sprejmem kot j kompletno žeiezno 50 1 samostojno moč v buf- | posooo znamke »Eter- na«. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34358-6 fet Plača zelo dobra. Ze vajene, s kavcijo, imajo prednost, a ni pogoj. — Takojšnje ponudbe s sliko pjd »Boljše mesto 1941« na ogl. ood. Jutra. 34302-1 Strojnega tehnika Rezervoar 2000 litrov, okrogel. Hladilnike, peresa za avto, kroglična ležišča, dyna-me, žaganj ače, klinski generator Ford typa U motor, Blitz diferencial, krojaški šivalni stroj — sprejme podjetfe kovinske stroke v LJubljani. Ponudbe na ogl oddel. j pro.iam. Kristan Franc, Jutra poq šifro o Stroj- Tyrševa c. 54. ni tehnik«. 34384 1 34387-6 polnilno pero — Vas vedno razveseli! Boljše Smje in dalje trafa •.. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ljubljana, VVolfova ČERNE — juvelir, ulica _8-34 Vsakovrstno zlato, briljante >n srebro Kupuje po .iaj-vtsjih cenab A iOžIC Ljubljana. Frančiškan sa ul 3. 95-34 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje I naslov din Najmanjši znesek 20 din TELEFON 22-75 Tehnična pisarna tn posvetovamic^ v Ljubljani, ne. OTAH \L Jos'n. Frančiškanska ul 10 pooblaščeni sradbeni mženjer se priporoča za vse v rradbonn stroko spadajoče posle. Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianje naslov 5 din Najmanlši znesek 20 din OGLAS Jugoslovenski čelik a. d. potrebuje za svoje podjetje ŽELEZARNO v Zcn"ci na ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana, Prešernova ulica 44. Maribor, Vetrtajska 30 Brezplačno Vložne knjižice Prekmurske Danke a < v Murski Soboti kupi mo Bančni komanditni zavoa Maribor Aieksan drova 40 33542-16 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanie naslov dfn Najmanlši znesek 20 din zavojček [ Dostalovega toaletnega bisera na posku^njo Uspeh po prvi uporabi Koža obraza in telesa j ostane čista, zdrava ln I mlada. Mozoljci. ogrci, nečistosti obraza izginejo. Pošljite za stroške 13 din v znamkah. Kemikalija. Novi Sad 144 V lekarnah, drogerijah ! originalni karton 40 di narjev 50 Od Vas je visno. da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica t Dotrpela je po dolgi neizprosni bolezni, pre videna s sv. zakramenti moja ljuba žena. moja zlata mamica ta naša sestra, gospa Ivanka Jermol ro]. Zupančič soproga kane. zvaničnika Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 1. januarja 1941 ob 2 uri popoldne. Iz hiše žalosti, Stari trg 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. decembra 1940. ž a 1 a J o « 1 s Peter, soprog; Adolf, sta; Marija, Frančiška, Terezija, sestre; Anton, Franjo, brata; Branka, nečakinja — in vse ostalo sorodstvo. a t p e h o % >©8©©0©e )©©©©©©£ Zadružna elektrarna v Ptuju sporoča, da Je umrl danes njen soustanovitelj ta podpreosednik, gospod Ivan Steudte Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od po! 7. do 8 ln od t>oi 8 do 9 ure zvečer ta 7»*etnike in tzvežbance Tečaji od 1 do 4 mesec* Pouk tudi po diktatu Novf tečaji se pričnn 2 derembra _ Šolnina najnižja Največja «ro jeoisnica s 50 pisalnimi stroji rzznth sistemov Vpisovanje dnevno Chrlstofov učni zavod Domobranska c. 15 tel 43 82 34202-4 OTVORITEV GRAJSKE KLETI v Mariboru! Popolnoma na novo — izvirno in moderno preurejena restavracija GRAJSKA KLET SE OTVORI DREVI na SILVESTROVO. Za obilen obisk se priporoča in želi NOVO LETO JOŠKO PETAN lastnik kavarne »Astorija« in restavracije »Grajska klet« posestnik itd. v Ptuju Pogreb bo 1. januarja 1941 ob 15. na mestno pokopališče. Pokojnika bomo ohranili v častnem spominu! Ptuj, 30. decembra 1940. Upravni odbor Zadružne elektrarne Beseda 1 dtn. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmaniš' znesek 20 din t Hišico Ljubljani kupim za 60—70.000 din S hipoteko tudi za več. Ponudbe pod »Plačam takoj« na ogl. odd. Jutra 34345 20 j Zahtevajte novsnd hritvico A L C O S O Mec Skok In Skakec Poskoki dveh navihancev v treb poglavjih. DRUGO POGLAVJE 28. Pomoči ni! V tolmuna zdaj globine na.jprvo Čoln, za njim Krčon izgine. Obupno vpit je čni je naš žandar, pomoč človeku je njegova stvar! Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslov '■> din Najmanjši znesek 20 din Svinjske kože [kupuje po najvlšjm dnev j nth cenab J Lavrič Ljubljana. Cankarjevo nabr 1, Rudnik 24. in usnjarna v Sent Vidu pri Stični. 33636 7 a Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Stanovanje solnčno, dvosobno z verando, kopalnico in vsemi pritiklinami ter pli nom oadam s 1. febru arjem. Naslov v vseh po6l. Jutra. 34267-21 Umrla nam je naša zlata mamica, ljubljena tašča, babica in prababica, gospa Helena Stojkovič rojena Velepič vdova po sprevodniku državnih železnic dne 30. decembra 1940 v 77. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 1. januarja 1941 ob 14.30 z žal, kapelice sv. Andreja, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana-Moste, dne 30. decembra 1940. Žalujoče rodbine STOJKOVIČEVE, MAJER in ŠOLAR ter ostalo sorodstvo. nrnL rum Beseda 1 din. davek 3 j din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Umrla nam je naša ljubljena mama, gospa Kos Terezija 29. t. m. Pokopali jo bomo z žal, kapele sv. Jakoba v torek, dne 31. decembra 1940, ob pol 4. uri popoldne k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. decembra 1940. žalujejo: HINKO z rodbino, MINKA in ANICA Opremljeno sobo strogo fceparirano, za eno alt dve 06ebl, takoj oddam. Nebotičnik, V. na&str. 34338-23 Sobo oddam eni alt dvema osebama. Kokalj, Tyr-ševa 47. 34372-23 \ "..v ... " Sostanovalca sprejmem v vso oskrbo v hiši po ugodni ceni. Naslov v vseh posl. Jutra. 34354-23 Opremljeno sobo v mestu takoj oddam gospodu. Naslov v ogl odd Jutra. 34366 23 Prazen kabinet blizu banovine se odaa. Naslov v vseh posl. Jutra. 34363-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom in uporabo kopalnico od aam gospodu. Vrtača št 5-m. lavo. 34381-23 f Dotrpel je najin ljubljeni brat Stanko Smrekar Pogreb bo dne 31. t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 30. decembra 1940. Marija, Milka, sestri in ostalo sorodstvo. Utrujena duša našega soproga, papana, strica in svaka je odšla tja, od koder ni vrnitve. Užaloščeni sporočamo, da je danes preminil gospod llich Emanuel gfnfrfifar Poslovili se bomo od njega v sredo ob treh popoldne na Pobrežju. Maribor, 30. decembra 1940. Žalujoča rodbina ILICHOVA in oetalo sorodstvo v&i Urejuje Davorin Ravljea. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno & d. kot rja Fran Jeran. — Za inseratni del ja odgovoren Aioji Novak. — Vri f Ljubljani.