jinoči so v kinodvorani Excelsior odprli Podražitev cen osnovnih živil povzroča težave tudi v Novi Gorici Študentsko življenje v španskem Cadizu, kjer se lahko decembra sprehajaš i v kratkih rokavih / 22 Trst: občinska urbanistična komisija na obisku pri sinhrotronu v Bazovici Primorski PETEK, 18. JANUARJA 2008 Št. 15 (19.105) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Ukinitev rajonov škoda tudi za Slovence Danjel Radetič V racionalizacijo javne uprave, ki naj bi skupaj z drugimi ukrepi zagotovila znižanje stroškov italijanskega političnega sistema, sodi tudi ukinitev rajonskih svetov, ki ponekod slovijo zaradi ne ravno nizkih proračunov. Baje se rajonski predsedniki na Siciliji vozijo s službenimi avtomobili in prejemajo več tisoč evrov plače, seveda pa se med in mleko ne cedita po vsej Italiji. To še posebej velja za Gorico, kjer predsedniki rajonskih svetov s honorarjem ne krijejo niti stroškov, ki jih pri opravljanju svoje funkcije imajo za telefon. Podobno velja tudi za rajonske svetnike, katerih sejnina komajda presega deset evrov. Ne glede na to pa se je ob lanskih občinskih volitvah več sto Goričanov potegovalo za izvolitevvskupščine, ki imajo večinoma le posvetovalno funkcijo. Kandidati so v volilno kampanjo vložili veliko napora in prostega časa, izvoljeni pa s podobnim zanosom opravljajo svetniško funkcijo. Kje je treba torej iskati tolikšno navezanost na goriške rajonske svete? Predvsem v močni demokratični zavesti in čutu pripadnosti neki skupnosti, za dobrobit katere si velja prizadevati, obenem pa tudi v nekdanji občinski samostojnosti Ločnika, Štandreža, Podgore in Pevme, katere nasledniki so prav rajonski sveti. Pri tem je treba poudariti tudi pomembno vlogo, ki jo odigravajo slovenski predsedniki in svetniki nasploh; v vseh rajonih s pretežno slovenskim prebivalstvom kot tudi v mestnem središču so namreč odločni zagovorniki zahtev in pravic slovenske narodne skupnosti. Če bodo rajonske svete ukinili, kdo bo občinske upravitelje opozarjal na vsakdanje potrebe in težave slovenskih vasi ter Slovencev, ki živijo v mestu in predmestjih? ITALIJA - Po dokončnem odstopu voditelja UDEUR Mastelle Prodi začasno prevzel pravosodno ministrstvo Mastella bo vlado podpiral»od zunaj«- Di Pietro rešitev sprejel z rezervo šolstvo - Ob letošnjem januarskem vpisovanju Šole informirajo V tem tednu informativna srečanja na slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem TRST - Ob letošnjem januarskem vpisovanju v prvi letnik otroških vrtcev in šol vseh stopenj, ki se bo zaključilo 30. januarja, po- tekajo v tem obdobju številna informativna srečanja. Tako so oz. bo do v tem ted nu po te ka la sre ča -nja na slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem, kjer poteka zlasti okrepljeno sodelovanje s šolami v Sloveniji. Na 7. strani RIM - Voditelj UDEUR Clemente Mastella je včeraj potrdil svoj odstop z mesta pravosodnega ministra, vladi pa je zagotovil zunanjo podporo svoje stranke. Pravosodno ministrstvo je začasno prevzel predsednik vlade Romano Prodi. Predsednik republike Giorgio Napolitano je zadevni odlok podpisal opoldne, takoj zatem pa je Prodi sporočil svojo odločitev parlamentu. V vladni večini so rešitev podprli predstavniki vseh strank, le voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro z njo ni povsem soglašal, češ da bi Prodi moral imenovati novega ministra. Opozicija pa je menila, da bi moral Prodi odstopiti. Na 6. strani Predsednik NSKS za internacionalizacijo vprašanja dvojezičnih napisov Na 5. strani Stoletnico tržiške ladjedelnice bodo obeležila tudi slovenska društva Na 14. strani V Gorici povečali podporo za učence s posebnimi potrebami Na 15. strani Slovenski avtobus zgorel pri Fernetičih. Nihče ni poškodovan Na 9. strani erc - Izjava D' Aleme pred neformalnim srečanjem sredozemskih članic EU na Cipru »Hrvaška bi morala zamrzniti ERC« Sanader ponovil, da se v Zagrebu zavedajo, da gre za resen problem in da se bodo o ERC pogovorili s Slovenijo in Italijo NIKOZIJA, ZAGREB - Hrvaška bi morala zamrzniti odločitev o uveljavitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu tudi za članice EU ter sodelovati z Evropsko komisijo za rešitev tega vprašanja v evropskem duhu, ne enostransko, je včeraj poudaril vodja italijanske diplomacije Massimo DAlema ob prihodu na neformalno srečanje sredozemskih članic EU na Cipru. "To je naše stališče in stališče Evropske komisije, ki jo podpiram," je v izjavi za slovenske medije na Cipru povedal DAlema. "Hrvaška se mora pogovarjati z Evropsko komisijo, saj ne gre za slovensko ali italijansko stališče, temveč za evropsko stališče," je poudaril. "Italija je za politiko odprtih vrat," je še poudaril DAlema. "Smo sosedi Hrvaške in naklonjeni njenemu evropskemu procesu," je zatrdil. Italijanski minister tudi verjame, "da se bo hrvaška vlada z vsako težavno situacijo sposobna soočiti v evropskem duhu, brez kakršnih koli konfrontacij". Problem ERC obstaja in Hrvaška ga ne zanika, tako kot ni moč zanikati njene pravice, da uveljavi ERC na podlagi konvencije ZN o pravu morja iz leta 1982, pa je včeraj v Zagrebu dejal hrvaški premier Ivo Sanader. "Želim poslati sporočilo našim sosedom, da si Hrvaška želi nadaljevanje dobrih odnosov z Italijo in Slo- venijo," je dejal. "Hrvaška ne živi sama in prizadevali si bomo skozi pogovore z našimi prijatelji ugotoviti razloge, zaradi katerih omenjeni državi nasprotujeta hrvaški ekološko-ribolovni coni v Jadranu," je do dal. Prav tako včeraj pa je novi italijanski veleposlanik na Hrvaškem Alessandro Pignatti v pogovoru za zagrebški Radio 101 dejal, da Italija pozdravlja napovedi nove hrvaške vlade o nadaljevanju pogovorov o ERC. "V prejšnjih mesecih, ko je bil ERC na naslovnicah vseh hrvaških časopisov in v razpravah na hrvaški vladi, nismo imeli medsebojnih pogovorov," je dejal italijanski veleposlanik. "Naša zah- teva je, da znova začnemo pogovore, ker je nedvomno jasno, da je v Jadranu skupna odgovornost glede ribarjenja in glede ekologije. Upamo, da bo hrvaška vlada kmalu začela pogovore," je dodal. "Vedno obstaja občutek, da v Jadranu ni pravil, da italijanski ribiči prihajajo krast ribe, kar pa ni res," je poudaril Pignatti. Kot je dodal, v Jadranu in Sredozemlju obstajajo pravila, ki jih je postavil Bruselj. O ERC j e bil govor včeraj tudi v Sloveniji. Slovenska nacionalna stranka je namreč vložila pobudo za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v EU, premier Janša pa je pobudo ocenil kot brezpredmetno. (STA) 2 Petek, 18. januarja 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Laična ali laicistična misel? Peter Cernic V prejšnjih dneh se je italijansko časopisje na dolgo in na široko razpisalo o načrtovani in nato preklicani lectio ma-gistralis, ki naj bi jo papež Benedikt XVI. prebral na rimski univerzi La Sapienza. Ideološko obarvano protestno pismo 67 profesorjev, ki seje zoperstavilo papeževemu obisku univerze in odpor skupine študentov sta v italijanskem prostoru tako močno odjeknila, da je uradni Vatikan sklenil preklicati papežev obisk. Dogodek je za italijanski prostor dokaj nenavaden, saj Italija slovi kot zelo katoliška dežela. Prav zaradi tega so mediji in ves kulturni svet še toliko bolj poglobili tematiko, ki jo je leta 1998 papež Janez Pavel II. v svoji encikliki Fides et ratio imenoval drama ločitve vere in razuma v modernem svetu. Res, ena izmed temeljnih značilnosti modernega sveta je avtonomna znanost, ki se je v 16. stoletju »osvobodila« vpliva vere in se podredila izključno zakonu razuma in njemu lastni znanstveni metodi. To je sprožilo sistematično fragmentacijo znanja, kar je sicer pospešilo napredek, a je obenem človeka zbegalo, saj nam danes znanost ne posreduje več vizije celote, še manj pa nekega smisla. Znanost analizira in razlikuje, a žal, tega kar analizira, ne zna več združiti v smiselno celoto. Kot je pravil Maritain, vse več vemo, vse manj pa razumemo. V modernem svetuje torej tehnika ločena od eksistence, umetnost od smisla, politika od človeka itd., zato ni nič čudnega, da je tudi razum ločen od ve- / re. Zanimivo pa je dejstvo, da znanost in tehnika vedno bolj iščeta dialog z eksistenco, da ljudje od politike dnevno zahtevamo, da bi se končno srečala s človekom, da se umetnost včasih tudi upravičeno sprašuje o smislu, le dialog med vero in razumom kot tudi dialog med vero in družbo postaja vedno bolj tabu tema. To, kar se je ta teden zgodilo na rimski univerzi La Sapienza, je samo še en dokaz te bedne kulturne klime. Podobnih primerov je v Evropi ničkoliko. Pomislimo le na zavračanje dialoga med državo in religijo v Franciji, ko je vlada v imenu principa laičnosti države prepovedala razkazovanje vseh religioznih osebnih simbolov v državnih šolah, kar pomeni, da mlado dekle, ki sledi modnim trendom lahko nosi ruto na glavi, mlada muslimanka pa ne. Očitno razumna laična družba in razumni evropski človek v imenu laičnosti zanikata dialog z religijo, miselno kategorijo, ki naj ne bi spadala v napredni moderni svet. Pojem laičnosti oz. pojem laičnega človeka se je torej radikaliziral, postal je vse bolj absolutna avtoreferenčna vrednota. Spremenil se je v neke vrste dogmo, ki se bistveno razlikuje od razsvetljenskega ideala človeka, ki ga Lessing odlično opiše, ko pravi, da, če bi se znašel pred Bogom in bi mu ta z desnico ponudil absolutno resnico, z levico pa iskanje resnice, bi nedvomno izbral iskanje resnice, pa čeprav bi to pomenilo zaha-janje v napake in grajenje na napakah. Is- kanje resnice pomeni namreč prav preraščanje napak, nenehno osmišljanje znanja, preseganje protislovij človeške narave. Stališča profesorjev univerze La Sapienza, ki so žal vse bolj razširjena, pa se prav temu izneverijo: izneverijo se osnovnemu laičnemu principu, ki ga je Kant kondenziral v formuli sapere aude - imej pogum uporabljati svoj lastni razum, mimo vsake dogme, tudi laične. Ne bodi torej zadovoljen z resnico, kije nisi sposoben stalno kritično preverjati. Laik, ki ni pripravljen na dialog, se očitno svoji laičnosti izneveri in postaja neke vrste moderni dogmatik, ki a priori in brez izkušnje načelno trdi npr., da vera ne mora znanosti ničesar povedati, ali pa da organizirana verska skupnost (ki v luči laičnih kategorij ne bi smela biti nič drugega kot organizirana civilna družba) nima pravice do besede v moderni državi, saj, če se oglasi, krši dogma-tični princip laičnosti države. Zdi se mi, da tak pristop še zdaleč ne odraža tiste laične kulture, ki premišljeno, samostojno in odgovorno sodi, potem ko preveri vse možne informacije, spozna vse poglede na svet, predvsem pa brez prirojenih predsodkov avtonomno oblikuje svoja stališča, ki jih nato stalno kritično preverja. Ko se laična misel zabubi v samo vase in postaja čista ideologija, se mi zdi, da bi bilo bolje, da bi pojem laičnosti zamenjali s pojmom laiciz-ma, ki pa kot mnogi -izmi ne prinaša nič dobrega. KULINARIČNI KOTIČEK Tuna po kornatsko Smo sicer sredi zime, včasih pa se nam le preblisne, kako je poleti, ko sonce pripeka in se človek smodi na neki plaži. Prav o tem je tekel pogovor pred dnevi, ko smo se sestali s prijatelji iz severne Italije, ki so nas prišli obiskat in s katerimi smo obujali spomine na križarjenje po Kornatih. Bilo je v začetku junija, dnevi so bili dolgi, vročina pa ni bila neznosna, razen tega, da na barki vedno pihlja in se človek ne zave, da se bo opekel. Tistega dne smo se ustavili v Zadru in odšli na tržnico v starem delu mesta, našli smo nekaj sveže zelenjave, ribe pa nam v ribarnici niso bile všeč, mimo tega, da so bile cene nekoliko navite. Še kar nejevoljni smo odšli do barke, ki smo jo privezali ob rivo, prav v času, ko je prišla policija in nas nagnala. Odpluli smo spet h Kornatom in nekje pri Dugem otoku naleteli na ribiški čoln, ki se je vračal najbrž v svoje pristanišče v mestecu Sali na tem otoku. Približali smo se mu in vprašali, če imajo kaj ribe naprodaj. Da ne, samo nekaj malega in osem-kilsko tuno, ki pa je niso hoteli prodati. Po daljšem pogajanju so le pristali, da nam jo prodajo, vendar po ceni, po kateri bi lahko kupili 10 kg jastogov. Kakorkoli že, ribo smo imeli in veselo nadaljevali plovbo med golimi kornat-skimi otoki. Zvečer smo se usidrali v zalivu pri otoku Levrnaki in tisti večer, ker se nam ni ljubilo kuhati, bilo je namreč že kar pozno, odšli na večerjo v eno od obeh »ošterij«, ki sta edini zgradbi na otoku. Snedli smo odlično jagnjetino izpod peke, vse pa nas je pekla vest, ker smo na barki imeli tuno in je nismo skuhali. Prišla je na vrsto drugi dan. Ustavili smo se pri otoku in se kopali v južnem zalivu Levrnake. Vse jutro smo se kregali, kako naj pripravimo tuno. Ko mi je bilo dovolj kreganja, sem se odpravil na barko, naredil kratko inventuro v hladilniku in sklenil, da bom pripravil »tuno po kornatsko«. Če bi bili pri Rovinju, bi jo najbrž imenoval »po istrsko«, ker pa smo bili sredi Kornatov, je postala »po kornatsko«. Vzemite toliko rezin tune, kolikor je gostov. Na hitro jo prepecite na oljčem olju in denite na krožnik. Na-režite dve glavi čebule, dva korena, dve stebli zelene, dva stroka česna in lovorov list in vse skupaj dušite 15 minut na zmernem ognju. Ko se zelenjava zmehča, a ne preveč, prilijte kozarec belega vina in pustite, da izpa-ri. Potem dodajte še škatlo pelatov, 15 razkoščičenih in narezanih črnih oljk, pol kozarca kaper, pustite, da vse skupaj spet zavre, dodajte zrezke tune in pustite, da se duši, vedno na nizkem ognju, še deset minut. Preden ugasnete ogenj, dodajte pest peteršilja, pustite, da se jed nekoliko ohladi in nazadnje na hitro vmešajte rumenjak, da se omaka nekoliko zgosti. Ponudite z na sopari kuhanim krompirjem. Morda je bila lakota, a od tune po kor-natsko ni ostala niti drobtinica. Dober tek! Ivan Fischer slovenija - Literarne nagrade Fabula letos vsebinsko in geografsko razširjena Med kandidati za nagrado fabula je tudi Veit Heinichen LJUBLJANA - V ponedeljek, 21. januarja, se bo pričel festival zgodbe Fabula, ki ga pripravlja Študentska založba. Kot je povedala programska voditeljica Sanja Grobovšek, so festival v primerjavi z lansko izdajo vsebinsko in geografsko nadgradili. Do 16. februarja bo Fabula potekala v 10 mestih s programom, ki bo dosegel vrh s podelitvijo nagrade. Rdeča nit letošnjega festivala, ki se je vsebinsko oddaljil od strogo literarnega dogodka, so prostori zgodbe. Na okroglih mizah, razstaviščih in v ki-nodvoranah bodo govorili o tistem nevidnem prostoru, ki je v domeni domišljije, torej tudi zgodbe. Pomembna novost je tudi študentski filmski festival, ki bo ponudil najboljše filme iz vse Evrope, svoje pa bodo lahko povedali tudi gostujoči režiserji. V postojnskem Jamskem dvorcu bodo podelili nagrado za najboljši film, poimenovano proteus, o kateri bo odločalo občinstvo. Fabula, katere partnerje časopisna hiša Dnevnik, bo tudi tokrat gostila številne domače in tuje pisatelje. Med slednjimi velja omeniti Madžara Petra Nadasa, Škota Jamesa Kelmana, Poljaka Andrzeja Stasiuka, Hrvata Nemški pisatelj Veit Heinichen, ki se tudi poteguje za nagrado fabula, si je za svoj dom izbral Križ kroma Vladimirja Arsenijevica in Veita Hei-nichena, ki "se je rodil v Nemčiji med Francijo in Švico, zdaj pa živi v Križu". V fokusu bo makedonska književnost, ki jo bodo v Sloveniji predstavljali Alek-sandar Prokopiev, Ermis Lafazanovski in Venko Andonovski. Kljub prihodu znanih gostov je na Fabuli velika pozornost namenjena kratkoproznim domačim finalistom za nagrado fabula. Kot je povedala Grobovškova, so v boju za nagrado ostali še štirje, "odpadel" je Aleš Šteger z zbirko Berlin. Strokovna žirija v sestavi Alojzija Zupan Sosič (predsednica), Ignacija J. Fridl, Marko Stabej, Tina Kozin in Gregor Butala bo tako izbirala še med deli Izkušnje z daljavo Milana Dekleve, Trkaj, trkaj na nebeška vrata Franja Frančiča, Vsi moji božiči Maruše Krese in Vrsta za kosilo Urške Strle. Nagrado v vrednosti 4000 evrov bruto bodo ob zaključku festivala zgodbe Fabula podelili 16. februarja v prenovljenem Klubu Cankarjevega doma. Še preden se bodo spremljevalci Fabule preselili na lokacijo Sadje in zelenjava, bodo lahko spremljali gledališko predstavo Hrepenenje. V duhu Kurta Weila in Bertolta Brechta bo nastopila Vita Mavrič. (STA) mojstrana - Temeljni kamen že stoji, gradnja se še ni začela Za Slovenski planinski muzej bodo spet skušali dobiti evropska sredstva MOJSTRANA - Čeprav mineva že skoraj pol leta od postavitve temeljnega kamna, se v Mojstrani gradnja Slovenskega planinskega muzeja še vedno ni začela. Zapletlo se je pri pridobivanju potrebnih sredstev za 3,3 milijona evrov vredno investicijo. Da bi projekt vendarle lahko izpeljali, so idejne vodje ureditve muzeja ta mesec ustanovili fundacijo Avgusta Delavca. Kot je za STA pojasnil predsednik Planinskega društva Dovje-Mojstrana Miro Eržen, ki je vodja projekta Slovenskega planinskega muzeja, je bilo že avgusta lani, ko je predsednik vlade Janez Janša pomagal položiti temeljni kamen muzeja, jasno, da je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko zavrnila financiranje. V projektni dokumentaciji je bilo namreč več pomanjkljivosti. Takrat se je Eržen nadejal, da bodo projekt kljub temu lahko kmalu uresničili, saj naj bi ga popravljenega prijavili na naslednji razpis za podelitev evropskih sredstev za regionalne spodbude. Vendar pa je projektant po 120-dnevni zamudi septembra dostavil novo dokumentacijo, po kateri se je vrednost prve faze projekta Slovenski planinski muzej z 2,4 milijona evrov povečala kar na 3,3 milijona evrov. Zaradi tega se je podrla finančna konstrukcija in s projektom ni bilo mogoče kandidirati na septembrski ponovitvi razpisa. Sedaj je nov investicijski program pripravljen in 30. januarja naj bi ga potrdil svet občine Kranjska Gora, ki bo sicer morala po novi finančni konstrukciji prispevati več denarja, skoraj 700.000 evrov. Občina mora namreč pokriti potrebno kvoto, da se bo s projektom sploh mogoče boriti za 1,6 milijona evrov nepovratnih sredstev. Projekt naj bi nato prijavili na ponovni razpis, ki bo predvidoma objavljen še ta mesec. Odločitev ministrstva glede izbire projektov pa naj bi bila hitra, tako da bo ob pozitivnem odgovoru lahko kmalu stekel razpis za izbiro izvajalca. "Če se vse izteče, kot upamo, bi lahko maja začeli z gradnjo. Končana pa bi morala biti do konca leta 2009, medtem ko bo bili notranja oprema in vsebina urejeni do spomladi 2010," je dejal Eržen in pojasnil, da v tem primeru velikega odstopanja od prvotnega plana ne bo, saj bi se začetek gradnje zamaknil le za nekaj mesecev. "Kot vodja projekta sem optimističen in trmast ter trdno verjamem, da bomo dobili muzej. Kakšni zapleti so sicer vedno mogoči, ampak prepričan sem, da se približujemo točki, kjer ni več povrat-ka," je zadovoljen Eržen. Pojasnil je, da so v minulem tednu s podpisom pogodbe med Planinsko zvezo Slovenije, Slovenskim gorniškim klubom Skala in Planinskim društvom Dovje-Mojstrana formalno ustanovili tudi Ustanovo Avgust Delavec, ki mora preko do-natorjev k investiciji prispevati 520.000 evrov. V fundaciji, ki se imenuje po prvemu vizionarju planinskega muzeja v Mojstrani, se bodo obrnili zlasti na slovenska podjetja, dobrodošli pa so tudi prispevki posameznikov. Te bo fundacija namenila izključno ureditvi muzeja, tako njegovi izgradnji, kot kasneje tudi vsebini. V muzeju želijo na 1600 kvadratnih metrih, kolikor bo stavba obsegala po koncu prve faze, predstaviti zgodovinske okvirje slovenskega planinstva. Tega bi spremljale tematske razstave na različnih področjih planinstva, od pohodništva in gorništva do naravovarstva. Dodali pa naj bi tudi dogajanja, kot so delavnice in vzgoje akcije, predavanja alpinistov in retrospektive filmov. Zlasti pa bo pomembno vpenjanje muzeja v turistično ponudbi Kranjske Gore in širše destinacije. "Ne bi namreč radi, da bi bila to stavba, ki bi bila sama sebi namen in v strošek," je poudaril Eržen. V Triglavski muzejski zbirki v Mojstrani je trenutno razstavljenih preko 1800 eksponatov, ogromno gradiva pa je shranjenega še v depojih in tudi drugod po Sloveniji, saj bi v muzej radi zajeli vsa območja države od Brežic do Rateč in od Kopra do Murske Sobote. "Ko bo čas za zapolnitev prostora, bomo začeli akcijo zbiranja, saj so ljudje gradiva pripravljeni odstopiti," je povedal Eržen. "Slovenci smo po številu majhen narod, po dosežkih v planinstvu pa se lahko štejemo med velike. Vendar smo še vedno edini alpski narod, ki nima planinskega muzeja," je opozoril Eržen in pojasnil, da za ta nacionalni projekt nikdar ni bilo posluha. "Upam, da bomo s tem projektom vendarle uspeli poenotiti politiko, gospodarstvo in planinsko srenjo ter muzej uresničiti," je še dodal. (STA) Premier Janša je avgusta lani postavil temeljni kamen, gradnja pa se še ni začela / ALPE-JADRAN Petek, 18. januarja 2008 3 kobarid - Jutri srečanje v Kulturnem domu Slovenci videmske pokrajine in Posočja letos še posebej praznično KOBARID - Tako kot vsako leto bo jutri Kobarid gostil tradicionalno novoletno srečanje Slovencev videmske pokrajine in Posočja (Na fotografiji Kroma posnetek z enega minulih srečanj). To bo po vrsti že 38. srečanje, ki se je od skromnih začetkov z leti razvilo v pravo manifestacijo. Spočetka so bila srečanja omejena na maloštevilne predstavnike, ki so zasedli omizje v gostilni Pri Franku v Starem Selu pri Kobaridu. Potem je bilo udeležencev vse več in so se srečanja preselila v dvorano hotela Hvala v samem Kobaridu. Toda tudi ta prostor je s časom postal pretesen, zato se srečanja vršijo v kobariškem kulturnem domu. Prav naraščanje števila udeležen cev sre čanj so naj zgo vor nej ši znak, kako so se časi za Slovence na Videmskem spreminjali. Državna meja je od časov skoraj popolne zaprtosti začela popuščati, obiski Kobariš-kega so za Benečane postajali normalna stvar in ne več skoraj subverzivno dejanje kot v petdesetih, šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Lahko si je predstavljati, da bo letošnje srečanje po dokončnem padcu meje še posebej doživeto. Srečanje prirejajo bovška, koba-riška in tolminska občina skupaj z Upravno enoto Tolmin, slavnostni govornik pa bo letos podpredsednik Državnega zbora Slovenije Vasja Klavo-ra. V imenu Slovencev videmske pokrajine bo govoril ravnatelj zveze Slovenci po svetu Renzo Mattelig. dunaj - Predsednika parlamentov Prammerjeva in Cukjati tudi o slovenski manjšini Predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer (desno) je včeraj gostila slovenskega kolega Franceta Cukjatija (spodaj desno) DUNAJ - Predsednik slovenskega državnega zbora France Cukjati je bil včeraj na delovnem obisku na Dunaju, kjer se je z avstrijsko kolegico Barbaro Prammer pogovarjal o slovenskem predsedovanju Evropski uniji, pripravah na spomladansko srečanje predsednikov parlamentov članic EU v Lizboni in vprašanju slovenske manjšine v Avstriji. Cukjati in Prammerjeva sta govorila tudi o vlogi nacionalnih parlamentov, ki jim jo daje Lizbonska pogodba. Cukjati je ob tem napovedal, da bo maja na konferenci predsednikov parlamentov držav članic EU v Lizboni predlagal, da bi na srečanju razpravljali tudi o tem, kako okrepiti sodelovanje nacionalnih parlamentov, so sporočili iz slovenske delegacije. Glede položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem je Cukjati poudaril, da je bilo lani vzdušje za reševanje tega vprašanja zelo optimistično, zdaj pa se zdi, daje zastalo. Predsednica avstrijskega parlamenta je priznala, da je proces res zastal, da pa se mora Avstrija držati določb Avstrijske državne pogodbe, k čemur jo poziva tudi ustavno sodišče, so še sporočili iz slovenske delegacije. Cukjati se je udeležil tudi prireditve ob slovenskem predsedovanju EU, ki so jo v sodelovanju s Centrom za čezmejno sodelovanje Alpe-Jadran in Avstrijskim znanstvenim inštitutom Ljubljana pripravili v prostorih avstrijskega parlamenta, kjer je predaval na temo "Evropska dimenzija slovensko-avstrijskega sosedstva". Cukjati je obiskal tudi Slovenski znanstveni inštitut in se na pogovorih sešel s člani parlamentarne skupine prijateljstva Avstrija - Slovenija. (STA) DO 8. MARCA 2008 OZVEZDJE POPUSTOV pot do ugodnosti Fion Dl C O LAZI ONE L* Ati f»+tAnMtfi L M Ekstra deviško ol t r jčno ol 1PPF > Sveže testenine Gioiaverde j RANA \ 250 g, 7,92 €/kg ^^OD € 3,30 A POPUST40 •DE DAGERO 3,12 €/ liter OD « 3,90 popust40% 2,34 VESOLJSKI POPUSTI Popusti od 20% do 50% na stotinah izdelkov izven proizvodnje označeni v prodajnem mestu. TV - DVD PREDVAJALNIKI - MOBILNI TELEFONI IN DODATKI - VIDEOKAMERE - FOTOAPARATI -MP3 PREDVAJALNIKI - NAVIGACIJSKI SISTEMI - CAR STEREO - VIDEOIGRICE - KARTU0E ZA TISKALNIKE EF^ G ityfatrsft Lvl \tS ■ Qf'ffc/ft Trtt^ffitti, MULINO BIANCO Macine, Galletti, sufBtom» 3« ■ liVl 1,92 jopust40% 3,54 Prašek za pralni / POPUST40% GENERAL 45 pranj, 4275 g 3,99 Mortadela garisenda ALCISA s pistacijami, za kg CE0 Kafetiera BIALETTI new moka za 3 skodelice PREKO 300 PONUDB DO -40% Ponudbe veljajo do 30. januarja 2008 - Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) - Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 - ponedeljek 14.30 - 20.30, od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 € € 11. € € 4 Četrtek, 17. januarja 2008 GOSPODARSTVO / bruselj - Ugotovitve avtorjev raziskave Skupščine regij Evrope Krepko premajhna vloga regij v kohezijski politiki EU Predsednik AER Riccardo Illy zahteva več pooblastil za aktivnejšo vlogo regij BRUSELJ - Potencialni prispevek regij k razvoju resnične politike socialne in gospodarske kohezije v okviru Evropske unije do danes sploh ni bil izkoriščen, je včeraj na predstavitvi študije Skupščine regij Evrope (AER) o regionalni politiki po letu 2014 ocenil predsednik tega organizma Riccardo Illy. V raziskavo, ki se nanaša na obdobje po izteku sedanjega programskega obdobja EU od leta 2007 do 2013, je bilo vključeno 60 regij v 22 evropskih državah (tudi nečlanicah EU), med njimi tudi italijanske dežele Lombardija, Veneto in Furlanija-Julijska krajina. Kot so povedali generalni sekretar AER Klaus Klipp in avtorici raziskave Diane Tiefenbacher in Agnes Ciccarone, iz dosjeja 2014+ izhajajo številne pomanjkljivosti v razvoju in nadgrajevanju evropskih kohezijskih politik, katerih cilj je zmanjšati razlike med regijami in zamude manj razvitih regij. Analiza, ki je bila izvedena na osnovi dosedanjih izkušenj regij, je pokazala, da so te povsem izključene iz ko-hezijskega procesa in ne sodelujejo pri razdeljevanju sredstev (več kot tretjina v študiji obravnavanih regij ne sodeluje pri upravljanju evropskih skladov), po drugi strani pa se počutijo »potlačene« pod ogromnim administrativnim bremenom in zaradi pogosto zmedenih smernic, ki jih izdajajo v Bruslju. Tudi glede na dejstvo, da so ravno regije najbolj ustrezna institucionalna raven za nadgrajevanje regionalnih politik, kot Illy vztrajno opozarja, je v študiji nakazana potreba po bolj integriranem in sodelovalnem razvoju kohezijske politike po letu 2013, po bolj tristranskem - EU, država, regija -, v okviru katerega bodo lahko regije resnično igrale ključno vlogo skupaj z nacionalnim in evropskim centrom odločanja. Po Illyjevih besedah regije prav zato zahtevajo povečanje ozemeljskega sodelovanja, več sinergije med regionalnimi in ostalimi evropskimi politikami (še posebej socialnega sklada in sklada za podeželski razvoj), kot tudi vzpostavitev observatorija (ki bi ga vodila AER) za širjenje najboljših praks regij na področju upravljanja politik in razširjanja odličnosti. Illy, kije kopiji dosjeja že predal predsedniku Evropske komisije Jose Manuelu Barrosu in komisarki za regionalne politike Danuti Hubner, je prepričan, da je za družbeni in gospodarski razvoj EU in še posebej za njene najnovejše članice ključnega pomena priznanje temeljne vloge regij pri izvajanju kohezijskih politik. Zato morajo dobiti regije več pooblastil, ta pa morajo biti enakomerno razširjena na vse evropske regije, je poudaril Illy. Avtorica Diane Tiefenbacher, predsednik in generalni sekretar Skupščine regij Evrope Riccardo Illy in Klaus Klipp na predstavitvi raziskave 2014+ v Bruslju eu - Prvi sestanek Stoiblerjeve skupine Omejiti težo birokracije za državljane in podjetja BRUSELJ - V Bruslju se je včeraj prvič sestala delovna skupina za zmanjšanje administrativnih bremen, ki jo vodi nekdanji ministrski predsednik Bavarske Edmund Stoiber. Skupino sestavlja 15 strokovnjakov, med katerimi je kot edini italijanski predstavnik tudi predsednik Dežele FJK Riccardo Illy, ima triletni mandat, o svojem delu pa poroča podpredsedniku Evropske komisije Gunterju Verheugnu. Člani skupine so se na prvem sestanku osredotočili predvsem na to, kako pomagati Evropski komisiji pri izvajanju akcijskega programa za zmanjšanje administrativnih bremen. Najprej so obravnavali poročilo komisije o trenutnem stanju in izvajanju prvega svežnja desetih akcij, ki naj bi podjetjem prihranil skupno 1,3 milijarde ev-rov administrativnih stroškov letno. Do danes je bilo uradno potrjenih pet od omenjenih desetih akcij prvega paketa, ostale naj bi bile potrjene v prihodnjih me se cih. Kot je po sestanku povedal Riccardo Illy, je to prvo srečanje služilo predvsem za razjasnitev metodologije dela in vloge delovne skupine. Program za zmanjšanje administrativnih bremen, ki ga je Evropska unija sprejela na lanskem marčnem vrhu, predvideva, da se bodo do leta 2012 administrativna bremena na evropski ravni zmanjšala za 25 odstotkov. Takšno zmanjšanje administrativnih ovir naj bi do leta 2025 v EU ustvarilo približno 150 milijard evrov dobička. Illy je potrdil, da bo prihodnji sestanek skupine 26. februarja, ko bo na dnevnem redu drugi sveženj ukrepov, ki so bili že določeni in jih bodo v Bruslju objavili v prihodnjih dneh. Na tem področju se je angažirala tudi Italija, je povedal Illy, in to s kar pomenljivimi rezultati. Zal pa so cilji, ki si jih je zastavil Rim, nižji od evropskih, saj naj bi v Italiji administrativne roke do leta 2012 zmanjšali za 10 odstotkov in ne za 25 odstotkov, kot v EU. Obeti za letalsko zvezo Ronke-Linate RONKE - Predsednik letališke družbe v Ronkah Giorgio Brando-lin, ki se je v Rimu sestal s podsekretarjem pri predsedstvu vlade En-ricom Letto, se je iz prestolnice vrnil z zagotovilom, da je vlada naklonjena ponovni vzpostavitvi letalske proge med Ronkami in Milanom Linate. Za to povezavo se uprava letališča FJK zavzema zaradi možnega zmanjšanja vloge letališča v Malpensi, pa tudi zaradi večje bližine letališča Linate s središčem Milana. »Potrebujemo hitro zvezo z gospodarsko prestolnico Italije z območja, kot je naše, ki je obrobno. To razmišljanje so v Rimu razumeli in zdaj pričakujemo, da bo tudi uresničeno,« je povedal Bran-dolin. Ernesto Illy eden treh modrih Confindustrie TRST - Tako kot pred izvolitvijo sedanjega predsednika Montezemo-la, bo Ernesto Illy spet član skupine treh modrih, ki bodo pomagali pri izbiri njegovega naslednika. Za posvetovanja z bazo organizacije italijanskih industrijcev so bili s tajnim glasovanjem, na katerem so zbrali kar 90-odstotno podporo, znova izbrani Ernesto Illy, Luigi At-tanasio in Antonio Bulgheroni. Na kandidatni listi za novega predsednika, ki jo bodo modri sestavili, bo zagotovo tudi Emma Marcegaglia, sedanja podpredsednica Confin-dustrie, ki je že prejela podporo por-denonskih industrijcev. V Pragi nastal Generali PPF Holding MILAN - Na osnovi sporazuma iz lanskega julija sta tržaška zavarovalna družba Generali in češka finančna družba PPF Group te dni ustanovili mešano družbo Generali PPF Holding s sedežem v Pragi. Tržaška zavarovalnica ima 51-od-stotni, PPF pa 49-odsotni lastniški delež holdinga, v katerem bodo zbrane vse dejavnosti obeh skupin v srednji in vzhodni Evropi. zimski turizem - Promotur vztrajno širi smučarsko ponudbo v deželi Z novo sedežnico Varmost 3 do najvišje smučarske proge v Furlaniji-Julijski krajini Nova moderna štirisedežnica Varmost 3 je v letošnji sezoni zamenjala zastarelo dvosedežnico, ki je predstavljala pravo ozko grlo na Varmostu FORNIDISOPRA - Po Zoncolanu in Trbižu bodo novosti zadnjih dveh smučarskih sezon predstavili še v Forni di So-pra. Danes popoldne se bo slovesne predaje namenu zadnjih dveh smučarskih naprav, ki jih je Promotur realiziral za povečanje smučarskih površin na Varmos-tu v Karniji, udeležil tudi predsednik Dežele FJK Riccardo Illy. Gre za dve najsodobnejši štirisedežnici, poimenovani Varmost 2 in Varmost 3; prva i e začela obratovati že v lanski sezoni, druga pa je novost letošnje sezone. Ta sedežnica pripelje smučarje do višine 2070 metrov, na vrh gore Crusicalas, od koder se spušča obnovljena in razširjena smučarska proga Varmost 3, najvišje ležeča v vsej deželi, ki je skupaj z ostalima dvema odsekoma na Varmostu do doline dolga več kot šest kilometrov. Sedežnica se vzpenja za 401 meter višine, dolga je 1387 metrov in lahko prepelje 1200 ljudi na uro. Podrobnejše informacije o petih smučarskih centrih dežele Furlanije-Julij-ske krajine so na voljo na spletnem naslovu www.promotur.org. Evropska centralna banka 17. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 17.01 16.01 ameriški dolar 1,4691 1,4792 japonski jen 157,07 157,29 kitajski juan 10,6488 10,6982 ruski rubel 35,935 36,0410 danska krona 7,4514 7,4461 britanski funt 0,74615 0,75400 švedska krona 9,4097 9,4194 norveška krona 7,9540 7,9420 češka krona 26,128 26,051 švicarski frank 1,6144 1,6142 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 255,28 255,18 poljski zlot 3,6001 3,6021 kanadski dolar 1,5007 1,5122 avstralski dolar 1,6642 1,6806 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,6860 3,7155 slovaška krona 33,680 33,465 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6985 0,6979 islandska krona 95,57 96,15 turška lira 1,7387 1,7356 hrvaška kuna 7,3380 7,3424 Zadružna Kraška banka 17. januarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4911 1,4605 britanski funt 0,7543 0,7369 švicarski frank 1,6406 1,6006 japonski jen 161,7450 153,8550 švedska krona 9,6456 9,1843 avstralski dolar 1,6998 1,6281 kanadski dolar 1,5338 1,4755 danska krona 7,5981 7,3118 norveška krona 8,1405 7,7434 madžarski florint 261,5595 248,8005 češka krona 26,7022 25,3997 slovaška krona 34,3016 32,6283 hrvaška kuna 7,5259 7,1588 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 17. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja 0,7689 7,5948 ,5428 160,70 ,6481 8,0955 9,6053 ,7146 7,49 0,7387 7,2970 1,4822 154,39 1,5834 7,7780 9,2286 1,6474 7,20 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 17. januarja 2008 Indeks MIB 30:-1,05 delnica cena € var. % A2A 2,845 -0,52 ALLEANZA 8,635 +0,05 ATLANTIA 24,08 -0,37 BANCA ITALEASE 6,82 -1,69 BANCO POPOLARE 13,23 -3,49 BPMS 3,37 +0,54 BPM 8,635 -2,76 EDISON 1,913 -1,80 ENEL 7,9 -1,97 ENI 23,32 -2,43 FIAT 16,62 -1,38 FINMECCANICA 19,72 +1,67 FONDIARIA-SAI 26,66 +0,68 GENERALI 30,45 -1,93 IFIL 5,56 -0,47 INTESA 5,025 -1,10 LOTTOMATICA 23,77 +0,21 LUXOTTICA 17,06 -1,15 MEDIASET 6,325 -0,38 MEDIBANCA 12,99 -0,95 PARMALAT 2,3425 -0,95 PIRELLI 0,676 -0,09 SAIPEM 24,5 +1,16 SNAM 4,6525 +1,58 STMICROELEC 8,435 +2,84 TELECOM ITA 2,08 +0,82 TENARIS 12,94 -0,23 TERNA 2,845 +2,23 UBI BANCA 17,00 -1,49 UNICREDITO 5,525 -0,63 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN Sobota, 19. januarja 2008 5 KOROŠKA - Nerešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov Za predsednika NSKS internacionalizacija nujna Matevž Grilc je to stališče izrekel v pogovoru za avstrijski dnevnik Kleine Zeitung CELOVEC - Šest let po razsodbi ustavnega sodišča o dvojezični topografiji na Koroškem še vedno ni rešitve, zvezni kancler Alfred Gusenbauer pa se ni odzval tudi ne na zadnje pisno opozorilo Narodnega sveta koroških Slovencev (-NSKS) glede pristojnosti v tem vprašanju. To je v pogovoru za avstrijski časnik »Kleine Zeitung« vče raj spo ro čil pred sed nik Na rod ne ga sve ta ko roš kih Slo -vencev Matevž Grilc. Ob tem je pristavil, da je zanj internacionalizacija vprašanja dvojezične topografije na Koroškem »ne ob hod na«. Na rod ni svet ko roš kih Slo ven cev je v ta na men vlo žil tu di že dve pri tož bi pri Ev rop skem so diš -ču za človekove pravice v Strasbourgu, je še poudaril Grilc v pogovoru s časnikom. Po beseda predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Grilca NSKS nadalje pripravlja novinarsko konferenco za mednarodno javnost med evropskim nogometnim prvenstvom Euro 2008 junija letos v Celovcu in ob tem razmišlja tudi o demonstracijah za manjšinske pravice na Koroškem. Matevž Grilc je nadalje napovedal večjo prisotnost v Bruslju oziroma več intervencij pri posameznih političnih strankah v Evropskem parlamentu. Glede vzdušja na Koroškem samem pa je Grilc mnenja, da je »molčeča večina v deželi« za rešitev topografskega vprašanja, kar potrjuje tudi močno naraščajoče število prijav k dvojezičnemu pouku na osnovnih in srednjih šolah na Koroškem. Ivan Lukan celovec - 50-letnica Slovenske gimnazije finančni zakon - Davki od pokojnin deželi Simpozij o ustanovitelju gimnazije Jošku Tischlerju Vlada podpira amandmaje parlamentarcev DS iz FJK CELOVEC - Kot višek praznovanj ob 50. obletnici Slovenske gimnazije v Celovcu, osrednje slovenske izobraževalne ustanove na Koroškem, prireja več manjšinskih ustanov danes in jutri simpozij o Jošku Tischlerju, osebnosti, ki je močno zaznamovala življenje koroških Slovencev v 20. stoletju. Tischler (1902-1979) se j e na skoraj vseh področjih boril za pravice in enakopravnost koroških Slovencev. Bil je dolgoletni predsednik in častni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), pred drugo svetovno vojno in po njej pa predsednik Slovenske prosvetne zveze ter ustanovitelj in prvi ravnatelj leta 1957 ustanovljene Slovenske gimnazije v Celovcu. Po koncu druge svetovne vojne je bil tudi član prve koroške deželne vlade. NSKS in Krščanska kulturna zveza se že desetletja Tischlerja spominjata s podelitvijo Tischlerjeve nagrade. zaslužnim osebnostim javnega življenja v Avstriji in tudi v Sloveniji. Joško Tischler Na dvodnevnem simpoziju, ki se danes dopoldne prične na Slovenski gimnaziji in se nadaljuje v Domu prosvete v Tinjah, bodo o njemu in njegovemu izročilu predavali ugledni šolniki, kulturniki, manjšinski politiki (med njimi tudi predsednik SSO Drago Štoka), duhovniki in zgodovinarji. Pobudo za simpozij je dal direktor Inštituta za narodnostna vprašanja ter Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar, lanskoletni dobitnik Tischlerjeve nagrade. (I.L.) TRST - Rimska vlada bo potrdila amandmaje k tako imenovanemu mak si de kre tu, s ka te rim bo do po -pravljena nekatera določila finančnega zakona in ki zadevajo prenos dohodkov od davkov upokojencev iz FJK na Deželo Furlanijo Julijsko krajino. Vest je spo ro čil pod taj nik v no tra njem ministrstvu Ettore Rosato, ko je odgovarjal na vprašanja italijanske tiskovne agencije v zvezi s parlamentarno potjo amandmajev, ki so jih v zvezi s tem vpra ša njem vlo ži li par la men -tarci Demokratske stranke iz FJK Iva no Striz zo lo, Gi an ni Cu per lo, Fla -vio Per tol di, Ales san dro Ma ran in Kha led Fou ad Al lam. »V teku so še zadnja tehnična preverjanja, ki bodo služila za zagotovitev finančnega kritja. Vlada se strinja, da gre za upravičene amandmaje, ki bodo tudi zaustavili upravni spor, ki se je odpiral med vlado in Furlanijo Julijsko krajino,« je pojasnil Rosato. Amandmaji so si po dob ni po vse bi ni, ven dar pa zadevajo dve različni poglavji maksi de- Ettore Rosato kreta. Z amandmaji se bo delno spremenilo besedilo 5. odstavka 2. člena finančnega zakona tako, da bodo črtali zadnji stavek, ki dodelitev dodatnih finančnih virov iz davka na pokojnine pogojuje z novimi omejitvami. Proti takšni formulaciji besedila je deželni odbor Furlanije Julijske krajine pred nedavnim vložil pritožbo na ustavno sodišče in zahteval razveljavitev besedila. Kot je znano, pa tudi predsednik FJK Riccardo Illy s tem pogojuje svojo ponovno kandidaturo za predsednika dežele na letošnjih deželnih volitvah. Čelada za smučanje Ace ne izpolnjuje zdravstvenih in varnostnih zahtev LJUBLJANA - Gospodarska družba Top stil je sporočila, da čelade za alpske smučarje model Ace EN 1077:1996 proizvajalca Acerbis iz Italije ne izpolnjujejo osnovnih zdravstvenih in varnostnih zahtev. Proizvod zato umika iz prometa. Čelada za alpsko smučanje, model Ace, je označena s podatki CE, EN 1077, CSI, ACERBIS. Proizvod, kupljen v času od januarja 2005 do januarja 2007, lahko kupci proti vračilu kupnine vrnejo v prodajalno. Hrvaška policija zasegla 65 kilogramov heroina ZAGREB - Hrvaška policija je v mestu Darda na vzhodu države zasegla več kot 65 kilogramov heroina, ki je na ilegalnem trgu narkotikov vreden okoli dva milijona evrov, so v sredo sporočili v hrvaški policijski upravi. Kot so še navedli, so letos zasegli že 77 kilogramov heroina, kar je več kot v celotnem lanskem letu. Direktor hrvaške policije Marijan Benko je izjavil, da so policijsko akcijo, poimenovano Vzhod, izvajali nekaj mesecev in brez pomoči tujih policij. Policija je aretirala štiri osebe, heroin pa je bil v tovornjaku hladilniku z zagrebškimi registrskimi tablicami, ki je iz Turčije prevažal sadje. Pomaranče naj bi skrile vonj heroina in preslepile policijske pse, domnevajo v policiji. Tovornjak, ki je v lasti enega izmed zagrebških podjetij, je vstopil na Hrvaško čez mejni prehod Bajakovo s Srbijo prejšnji ponedeljek. Cariniki in policisti so ga namenoma spustili do Darde. V tem mestu so hladilnik znova ustavili ter v notranjosti vozniškega kabine našli 120 zavojev s 65 kilogrami in 295 grami heroina. Vsi aretirani so hrvaški državljani, eden izmed njih pa ima prijavljeno bivališče v Srbiji. Policija je prijela tudi lastnika podjetja, pri katerem je registriran tovornjak. Preko spletnega bančništva nezakonito do 35.000 evrov KOPER - Policisti so aretirali 28-let-nega moškega in 45-letno žensko iz okolice Kopra, ki sta osumljena, da sta v sodelovanju z neznanimi osebami, domnevno iz Rusije, kradla denar preko spletnega bančništva in s tem več ljudi oškodovala za okrog 35.000 evrov. Policisti so se za identifikacijo sosto-rilcev povezali z Interpolom iz Rusije. Storilci so najprej vdrli v informacijski sistem, s pridobitvijo varnostnih certifikatov spletnega bančništva pa prenesli denarna sredstva na tran-sakcijske račune obeh sostorilcev iz okolice Kopra, so sporočili iz Policijske uprave Koper. (STA) KRANJ - Uspešno končana policijska akcija Odkrili tatove bronastih kipov iz spominskih parkov na Gorenjskem KRANJ - Kranjski kriminalisti so odkrili storilce, ki so v minulih dneh iz spo min skih par kov na zgor njem Go -renjskem ukradli več bronastih kipov. Pod obtožbo velike tatvine bodo kazensko ovadili tri Jeseničane in dva Ljubljančana, katerima so kipe prodali. Ze razrezane kipe so policisti včeraj odkrili v Ljubljani. Kot je na vče rajš nji no vi nar ski konferenci povedal vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Kranj Simon Vejički, so 26, 23 jn 29-letni Jeseničan osumljeni, da so v noči na ponedeljek poskušali ukrasti bronasto skulpturo spomenika Osvo-bo dil ne fron te pad lim bor cem dne 27. junija 1942 na Belem polju izven naselja Hrušica v občini Jesenice. Z žago za že le zo so že pre ža ga li tri če tr ti ne sid -ra nosilca ene od bronastih skulptur na spomeniku, ko so jih zalotili jeseniški policisti, ki so opravljali obhod. Policisti so Jeseničane pridržali, medtem pa nadaljevali z zbiranjem obvestil in ugotovili, da so izvršili še dru- ge kraje kipov na območju občin Radovljica, Žirovnica in Jesenice. 26- in 23-letnik sta osumljena, da sta v noči na nedeljo v Mostah s spominskega obeležja Spomenika talcev in s kamnitega podstavka odstranila z vijaki pritrjen večji, votel bronasti 180 centimetrov visok kip ustreljenega talca. Nato sta se po ugotovitvah policistov odpeljala v Zabreznico, kjer sta v spominskem parku Aleja slavnih rojakov pri osnovni šoli s podstavka odstranila z vijaki pritrjena bronasta doprsna kipa Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna. Osumljenca sta s krajami nadaljevala na grobišču talcev naroodno-o svo bo dil ne voj ne in žr tev fa šis tič ne -ga terorja v Dragi pri Begunjah na Gorenj skem, kjer sta iz spo min ske ga par ka od stra ni la 2,2 me tra vi sok bro -nasti kip talca. Ta je delo akademskega kiparja Borisa Kalina in ima za Slovenijo poseben zgodovinski, kulturni in umetniški pomen. Osumljenci so po besedah Velič-kega opravili tudi tatvine v spominskem parku na Tavčarjevi cesti na Jesenicah, kjer so z betonskih podstavkov vzeli šest dopr snih ki pov. Gre za ki pe zna nih Je -seničanov in narodnih herojev Perka Venclja, Toneta Čufarja, Jožeta Gregorčiča - Gorenjca, Matija Verdnika - Tomaža, Antona Dežmana - Tončka in Andreja Zvana - Borisa. Jeseničani so po ugotovitvah policistov vse predmete, torej oba kipa talcev i n doprsne kipe znanih oseb, prodali 32-letnemu državljanu BiH, ki začasno stanuje v Ljubljani, kamor je kipe odpeljal in jih razrezal. Razrezane dele kovine je prodal 34-letnemu Ljubljančanu, pri katerem so kriminalisti včeraj opravili hišno preiskavo in na deponiji na obrobju Ljubljane našli večino predmetov ter jih zasegli. Policisti bodo poleg treh Jeseničanov, ki so za vse tri kipe od naročnika dobili 1500 evrov, ovadili tudi oba Ljubljančana. Za tatvino premetov posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena jim grozi kazen od enega do osmih let za po ra. ( STA) SPLIT - Najbrž gre za navijače Hajduka Neonacistične grožnje Judom, Srbom in Mesicu SPLIT - Policija v Splitu skuša izslediti avtorja neonacističnega sporočila, ki grozi Srbom, Judom in hrvaškem predsedniku Stipetu Mesicu, je za STA potrdila tiskovna predstavnica splitske policijske uprave Marina Kra-ljevic-Gudelj. O primeru so obvestili tudi občinsko državno tožilstvo, ki se bo odločilo, ali bo sprožilo preiskavo. O sporočilu, v katerem avtor poveličuje ustaštvo in fašizem ter grozi, da bo pokončal vse Srbe in pregnal vse Jude, je policijo obvestil duhovnik srbske pravoslavne cerkve v Splitu. Duhovnik ni želel, da bi se vsebina sporočila objavila v javnosti ali da bi policija sprožila postopek, ker je domneval, da j e avtor mlajša oseba, a j e bilo sporočilo nato objavljeno na spletni strani dalmatinske eparhije v Šibeniku in so ga povzeli tudi hrvaški mediji. Domnevni člani skrajne skupine navijačev splitskega nogometnega kluba Hajduk so novembra lani pošiljali grožnje po elektronski pošti znanemu Stipe Mesič hrvaškem zgodovinarju mlajše generacije Tvrtku Jakovini, kije nekatere Haj-dukove navijače obtožil poveličevanja nacizma. Sekretar kluba navijačev Torcida Stipe Lekic se je namreč po Splitu sprehajal v črni majici z napisom Hajduk Jugend in grbom, ki je različica simbola Hitlerjevega nacizma. Hrvaški kazenski zakonik za širjenje rasnega sovraštva in spodbujanje rasne diskriminacije predvideva tu di za por no ka zen od treh me -secev do treh let. (STA) 6 Petek, 18. januarja 2008 ITALIJA / politika - Potem ko je Mastella včeraj potrdil svoj odstop in zagotovil vladi zunanjo podporo Predsednik vlade Prodi začasno prevzel funkcijo pravosodnega ministra Vladna večina podprla odločitev, pa čeprav s pomisleki Di Pietra - Po mnenju opozicije bi Prodi moral odstopiti RIM - Voditelj UDEUR Clemente Mastella je včeraj dopoldne potrdil svoj odstop z mesta pravosodnega ministra, to funkcijo pa je začasno prevzel predsednik vlade Romano Prodi. Predsednik republike Giorgio Napolitano je zadevni odlok podpisal opoldne, takoj zatem pa je Prodi sporočil svojo odločitev parlamentu. »Mesto pravosodnega ministra zapuščam, da bi ohranil svoje dostojanstvo in čast,« je dejal Mastella na tiskovni konferenci, ki jo je priredil v Be-neventu. »Nočem, da bi ljudje v meni videli enega izmed pripadnikov "kaste". Predvsem pa bom na tak način lažj e branil sebe, svojo ženo in svojo stranko,« je pristavil. Kot znano, se je Mastella odločil za odstop, potem ko so mu sodniki iz kraja Santa Maria Capua a Vetere poslali sodno obvestilo s sedmimi obtožbami, za njegovo ženo odredili hišni pripor ter podobne ukrepe sprejeli še za kakih dvajset voditeljev njegove stranke v Kampaniji, vse to zaradi domnevne zlorabe oblasti in korupcije. Mastella je včeraj izrazil prepričanje, da gre za ne os no va ne ukre pe in da bo to na -posled ugotovila sama sodna oblast, v katero je potrdil svoje zaupanje. Kar zadeva politiko, pa je poudaril, da bo UDEUR še naprej podpirala Prodije vo vla do, to da » od zu naj«. Prodi je v svojih nastopih v poslanski zbornici in potem v senatu potrdil solidarnost z Ma-stello in dejal, da še naprej računa na podporo njegove stranke. Ministrski predsednik je pohvalil tudi delo, ki ga je Mastella opravil kot minister, in poudaril, da funkcijo pravosodnega ministra prevzema začasno v upanju, da bi se na to mesto lahko vrnil sam Mastella, potem ko se bo razčistil njegov položaj pred sodno oblastjo. Kot je prišlo do izraza v parlamentarni razpravi, so Prodijevo odločitev sprejele vse stranke vladne večine, pa čeprav so predstavniki nekaterih izrazili rezerve. To velja predvsem za Italijo vrednot prevoznega ministra Antonia Di Pietra, po oceni katere bi bilo bolje, ko bi Prodi imenoval novega pravosodnega ministra. Di Pietrovi pristaši so včeraj spet ožigosali vse tiste z Mastello vred, ki so preiskavo proti voditelju UDEUR vnaprej označili za napad na politiko. Predstavniki opozicijskih strank pa so ostro kritizirali Prodijevo odločitev. Po oceni FI, NZ, UDC in SL bo njegova vlada še naprej vegetirala, medtem ko se bodo problemi države kopičili. Po njihovi oceni bi bilo najbolje, da bi Prodi odstopil čim prej ali kvečjemu takoj potem, ko bi omogočil odobritev novega volilnega zakona. Predsednik vlade Romano Prodi govori v poslanski zbornici ansa kovinarji Spor za novo pogodbo se zaostruje RIM - Spor med kovinarji in delodajalci za obnovo delovne pogodbe se zaostruje. Če so se v Rimu včeraj nadaljevala ločena pogajanja med ministrom za delo Dami-anom, sindikalnimi predstavništvi in Federmeccanico, so se kovinarji spontano vrnili na ceste in priredili številne, ponekod odmevne proteste. Manifestirali so v domala vseh italijanskih deželah, od Piemonta in Ligurije do FJK, Lacija, Umbrije in Apulije. V Rimu so postavili cestne blokade, preprečili so železniško povezavo med Rimom in Ancono in celo zasedli železniško postajo v Terniju. Kovinarji zdaj poleg manifestacij za obnovo delovne pogodbe odločno demonstrirajo proti zadnji odločitvi Federmeccanice. V primeru, da ne bo do obnove pogodbe prišlo ta teden, bodo namreč delodajalci enostransko uvedli nove pogoje (in plačo), ki jih je predlagala Federmeccanica. volilna reforma - Voditelj FI še pripravljen na dogovor z DS Berlusconi: Raje referendum kot zadnji Biancov osnutek RIM - »Volilni sistem, ki ga predlaga zadnji Biancov osnutek, je bolj proporcionalen od nemškega. To ne gre. V tem primeru je boljši referendum.« Tako je povedal voditelj FI Silvio Berlusconi na leteči tiskovni konferenci, ki jo je priredil ob robu včerajšnjega zasedanja poslanske zbornice. Berlusconi bi bil moral nastopiti v razpravi po sporočilu ministrskega predsednika Romana Prodija, daje po Mastellovem odstopu začasno prevzel pravosodno ministrstvo, a je na sejo prišel z zamudo. Berlusconi je izrazil prepričanje, da sodstvo neosno-vano preganja Mastello, sicer pa je potrdil svojo negativno oceno o Prodijevi vladi. »Zunanja podpora UDEUR ne bo zadostna za obstoj vlade. Najbolje bi bilo, da bi odstopila,« je dejal. Sicer pa je Berlusconi govoril predvsem o volilni reformi, nad katero visi Damoklejev meč referenduma, potem ko je ustavno sodišče v sredo odobrilo vsa tri referendumska vprašanja. Voditelj FI je potrdil, da je še vedno pripravljen nad dogovarjanje z DS, vendar ne na osnovi zadnjega Biancovega osnutka, ampak na osnovi prvega, ki je osvajal t. i. model »vas-sallum«. »Prepričan sem, da zadnji osnutek ni po godu niti DS, zato pozivam Veltronija, naj se vrne k prvemu,« je zaključil. Berlusconijeve izjave so vznemirile voditelja UDC Pier-ferdinanda Casinija, ki je botroval oblikovanju drugega Biancovega osnutka, razveselile pa so voditelja NZ Gianfranca Fi-nija, ki je že večkrat izrazil prepričanje, da bi bila v nastali situaciji še najboljša rešitev volilni referendum. Silvio Berlusconi Vsaka sedma družina ne pride do konca meseca RIM - Iz raziskave zavoda Istat o dohodkih in življenjskih razmerah v Italiji za leto 2006 izhaja, da vsaka druga italijanska družina živi s komaj 1872 evri na mesec. Nekoliko višji je povprečni mesečni dohodek, ki znaša 2311 evrov, vendar se večina družin nahaja pod tem povprečjem. 14,6% družin ali ena na sedem izjavlja, da ima velike težave priti do konca meseca, vsaka deseta družina pa težko pokrije najnujnejše stroške, kot so razni računi, ogrevanje in zdravstveni izdatki. Vsaj 4,2% družin v lanskem letu vsaj enkrat ni moglo napolniti hladilnika, posebno globoka pa je kriza na jugu države. Inšpektorji FMI na letni misiji v Italiji RIM - Pokojnine, proračunska poraba, finančni zakon in Alitalia so glavne gospodarske teme, o katerih se bodo inšpektorji Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pogovarjali s tukajšnjimi gospodarskimi in monetarnimi oblastmi med letošnjo letno misijo. V Italiji, kamor bodo prispeli 24. januarja, se bodo mudili deset dni, misijo pa bodo sklenili z guvernerjem Banke Italije Draghijem in s finančnim ministrom Padoa Schioppo, katerima bodo izročili zaključno poročilo o položaju države. rim - Napeto svečano odprtje akademskega leta na univerzi La Sapienza V posegih obsodba preprečitve papeževe udeležbe Senatorj FI »rešili« Bassolina Videmska univerza vabi Benedikta XVI. v svojo sredo RIM - Po polemikah zaradi odpovedi udeležbe papeža Benedikta XVI. je včeraj na rimski univerzi La Sapienza v napetem ozračju in ob strogih varnostnih ukrepih potekalo svečano odprtje akademskega leta. Predavanje, ki bi ga bil moral držati papež, je prebral prorektor univerze Pi-ero Marietti, medtem ko je rektor Renato Guarini, ki namerava papeža ponovno povabiti, v svojem posegu izrazil grenkobo in obsodil »nesprejemljive ideološke vete«, rekoč, daje treba ločevati med legitimnim ne-strinjanjem in izrazi nestrpnosti. Za rimskega župana Walterja Veltronija se laičnost zaradi teh dogodkov ni okrepila in se ne sme zgoditi, da se komu prepreči govoriti, še najmanj papežu, ki je za milijone ljudi moralna, duhovna in kulturna referenčna točka. Po mnenju ministra za univerzo Fabia Mussija pa dejstvo, da lahko papež govori na univerzi, ni napad na načelo laičnosti. Spregovoril je tudi predstavnik študentov Gianluca Senatore, ki je odgovornost za nastalo polemiko pripisal tudi nekaterim »maloštevilnim, a vplivnim tiskanim medijem, ki so vodili kampanjo, da bi danes papeža ne bilo tukaj«. Nekateri prisotni študentje - zlasti člani gibanja Co-munione e liberazione - so svoj protest izrazili s simbolično zamašitvijo ust. Podobno so storili tudi študentje, ki so pred univerzo demonstrirali za pravico do kritiziranja papeževega obiska, policija pa jim je preprečila vstop v poslopje vseučilišča (noter so lahko prišli le tisti, ki so imeli univerzitetno izkaznico oz. knjižico. Manifestacijo proti ministru Mussiju in rektorju Guariniju so priredili tudi pripadniki desničarske organizacije Univerzitetna akcija. Predsednik republike Giorgio Napolitano se je včeraj ponovno vrnil k polemiki zaradi odpovedi papeževega obiska in posvaril pred nevarnostjo vrnitve v preteklost oz. v čas antiklerikalizma ter sporov med državo in cerkvijo. Predsinočnjim pa je v javnost prišla vest, da bo papeža Benedikta XVI. v svojo sredo povabila Univerza v Vidmu. Pobuda je po besedah rektorja Furia Honsella prišla s strani predstavnikov študentov v akademskem senatu univerze, v prihodnjih dneh pa bodo napisali pismo s povabilom. Med študenti so si tako zagovorniki kot nasprotniki papeža zamašili usta ansa RIM - V senatu ni bil sprejet predlog s prvim podpisom ligaša Roberta Cal-derolija, da bi vlada razpustila deželni svet Kampanije in odstavila predsednika deželnega odbora Antonia Bassolina zaradi odgovornosti, ki jo ima za škandal z odpadki in za sanitarno krizo v Neaplju. Bassolina je »pomilosti-la« odsotnost 12 senatorjev FI, ki bi lahko s svojim glasom omogočili sprejetje resolucije, še posebno, ker je zanjo glasoval tudi eden od treh Dinijevih senatorjev, Mastelovih pa ni bilo. Calde-rolijev dokument je bil zavrnjen s 144 glasovi, 141 jih je bilo za, pet senatorjev pa se je vzdržalo. Zadeva je povzročila jezo med ligaši, nekateri pa so celo natolcevali, da Berlusconi ni želel spraviti v nevarnost Prodijeve vlade, ker da je v ozadju sporazum z Veltro-nijem. Avellino: 33,5 milijona evrov na Superenalottu AVELLINO - V pokrajini Avellino je nekdo sinoči zadel šestico na Supere-nalottu in si tako zagotovil pravljično vsoto 33 milijonov 588.491 evrov. Petek, 18. januarja 2008 "J IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it w ktf I W W II II VI I IIUII V I IU I V- ^.U I IJ l^i liu III III I V_ I ' J ' ' 1 -» I W I I Prihaja do krepitve stikov s šolami v Sloveniji Več skupnih pobud in prireditev - Projekt preprečevanja šolskega osipa Od 30. januarja, datuma, ko se bo zaključil rok vpisovanja v prvi letnik otroških vrtcev in šol vseh stopenj, nas ločujeta slaba dva tedna, skoraj pa ne mine dan brez kakega večjega ali manjšega informativnega srečanja. Takih srečanj je tudi v tem tednu več, med drugim so jih oz. jih bodo priredile tudi nižje srednje šole. V ponedeljek je bilo srečanje na pro-seškem oddelku, v sredo pa na openskem sedežu Nižje srednje šole Srečka Kosovela, vedno v sredo sta informativni srečanji potekali tudi na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini in na svetoivanskem sedežu NSŠ Sv. Cirila in Metoda. Včeraj so staršem informacije posredovali na kati-narskem oddelku NSŠ Sv. Cirila in Metoda ter na NSŠ Iga Grudna v Nabreži-ni, danes pa bo srečanje tudi na NSŠ Ivana Cankarja pri Svetem Jakobu. Če je glede predmetnika sorazmerno malo novosti, pa je kar se tiče drugih dejavnosti stvar precej drugačna. To velja predvsem za NSŠ Kosovel, kjer so spričo padanja meje med Slovenijo in Italijo okrepili sodelovanje s šolami v Sloveniji. Tako openska šola skupaj z Osnovno šolo Ko-šana izvaja projekt naravoslovnega značaja, proseška šola pa pripravlja večerni pohod na Sveti Lenart v sodelovanju z NSŠ Iga Grudna in Osnovno šolo Antona Ši-belje-Stjenke iz Komna, ki je napovedan za 28. marec. Prav tako poteka sodelovanje tudi z italijansko nižjo srednjo šolo na področju poznavanja tukajšnje zgodovine: tako so lani poglobili obdobje prve svetovne vojne, letos pa so se lotili skupne raziskave na vasi. Naj še omenimo, da na šoli Kosovel poteka pouk od ponedeljka do petka, saj so sobote že nekaj let proste. Na NSŠ Gruden v Nabrežini sodelovanje z OŠ A. Šibelje-Stjenke iz Komna poteka že deset let, letos pa so si zamislili tri skupne pobude. Prva bo na sporedu zadnjo nedeljo februarja, ko bo potekala skupna proslava Dneva slovenske kulture, druga bo že omenjeni pohod na Sveti Lenart konec marca z naslovom Pozdrav pomladi, tretja pa bo potekala 9. maja ob Evropskem dnevu, ko bosta šoli priredili Tek svetovne harmonije v sodelovanju z italijansko srednjo šolo in devinskim Zavodom združenega sveta. Novost ponudbe šentjakobske srednje šole Cankar je kratki teden, saj so se tudi na tej šoli odločili - na podlagi ankete med starši - za pouk od ponedeljka do petka s prosto soboto in kaže, da so starši z odločitvijo zadovoljni. Na tej šoli so tudi dejavni s pobudami za preprečevanje šolskega osipa v obliki podpornega pouka za učence, ki imajo težave, pogovorov s strokovnjakinjo in sodelovanja s službo za usmerjanje Dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Na pokrajinski ravni je NSŠ Cankar pristopila k mreži šol, ki obravnavajo to vprašanje. Drugače tako za šentjakobsko kot tudi za dolinsko šolo, ki si delita istega ravnatelja (v enaki situaciji sta tudi šoli Kosovel in Gruden), veljajo ostale redne dejavnosti, kot npr. sodelovanje pri pobudi Bralne značke, urejanje šolskega časopisa, razne prireditve in šolski izleti oz. ekskurzije ter šolsko usmerjanje za tretješolce. Posebnost NSŠ Sv. Cirila in Metoda je, kot znano, glasbena smer, ki deluje na svetoivanskem sedežu, glasbeni pouk pa je možno izbrati tudi na katinar-skem oddelku. Tudi na tej šoli polagajo veliko važnost stikom s Slovenijo: tako poteka projekt Spoznaj Slovenijo, ki obsega obisk krajev v matični domovini, pri čemer prihaja tudi do obiska krajevnih šol in srečanja z vrstniki. Letos bo prišlo do izmenjave učencev z Osnovno šolo Ivana Groharja iz Škofje Loke, drugače pa šola nadaljuje s stiki z Osnovno šolo Škofije. Tudi letos bo prišlo do tradicionalne glasbene revije, drugače na šoli deluje tudi približno 20-članski pevski zbor, ki vadi v popoldanskih urah. (iž) Informativni srečanji sta med drugim potekali tudi na nižjih srednjih šolah na Opčinah (slika zgoraj) in Katinari (slika desno) kroma APrimorski ~ dnevnik Trije karabinjerji oproščeni Tržaško prizivno sodišče je včeraj potrdilo oprostitve za tri karabinjerje, ki so bili obtoženi sodelovanja pri nenamernem umoru njihovega sodelavca, maršala Pierluigija Albaneseja. 28-let-nik iz kraja San Dona di Piave je umrl 14. aprila 2000 med vajo v goriški vojašnici Cascino, ko ga je ubila krogla, ki so jo po pomoti postavili med slepe naboje za vadbo. Sodni kolegij pod predsedstvom Filippa Gulotte je potrdil prvostopenjsko razsodbo in oprostil Rema Casavecchio, Roberta Calora in Giorgia Tabacchija. V skuterju skrival sto gramov kokaina Agenti tržaškega mobilnega oddelka policije so aretirali Tržačana, domnevnega razpečevalca droge. Po nekajdnevnem zasledovanju so včeraj zjutraj ustavili Roberta Babi-cija in ga preiskali: pod sedežem svojega skuterja je skrival približno sto gramov kokaina. Policija sumi, da je mamilo kupil v Sloveniji. Babici, ki je prebil noč v koronejskem zaporu, se bo danes pogovoril z javnim tožilcem Mauriziom De Marcom. Srna se je ujela v ograjo Openski gasilci so se včeraj zvečer odpravili v Brišče, kjer so morali rešiti... srno. Ta se je namreč z glavo ujela v ograjo nekega vrta, gasilci pa so morali ograjo požagati. Na kraj dogodka jih je poklical prostovoljec ustanove za zaščito živali ENPA. Predstavitev knjige v centru Veritas Center Veritas (Ul. Monte Cengio 2/1) vabi na predstavitev knjige »Possiamo addomesticare l'altro? La condizione globale«, ki bo v petek, 25. januarja ob 18.30. Prisoten bo avtor Pier Aldo Ro-vatti, predstavitvi bo sledila debata. Informacije so na voljo po telefonu na št. 040-569205. Tržaški Junior Chamber z novim vodstvom Klub Junior Chamber, ki spodbuja izobrazbo, socialno odgovornost in bratstvo ter pozitivne spremembe v družbi, je pred kratkim zamenjal vodstvo tržaškega sedeža, ki je ravnokar praznoval svojo 40-letnico. Predsednika Stellia Tomizzo je nasledila Michela Angelini, ki je spomnila na lanske pobude, ki so šle od pomoči organizaciji UNICEF do prireditev ob Baviseli. ulica pisoni - Sodelovanje med tržaško Pokrajino in Deželo FJK V Mednarodnem domu žensk bodo pestre dejavnosti ženskih združenj Po rimskem zgledu bo tudi v Trstu, najbrž že spomladi, »zagledal luč« Mednarodni dom žensk. Njegovo odprtje je novinarjem včeraj z veseljem in hkrati ponosom napovedala predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Slednja si je namreč od vsega začetka pogajanj pa do decembrskega podpisa sporazuma z Deželo FJK, pravzaprav z njenim odbor-ništvom za enake možnosti, prizadevala, »da bi se ženskam le priznala primerna in pravična vloga oziroma pomen.« Bassa Poropatova je opozorila na dejstvo, daje Mednarodni dom žensk prvi konkretni odgovor na številne zahteve krajevnih ženskih združenj po enotnem prostoru, v katerem bi se razvila pestra ženska dejavnost. V dvonadstropnem stanovanju na Ulici Pisoni 3, ki obsega kakih 400 kvadratnih metrov in je pokrajinska last, bo torej nameščen Mednarodni dom žensk, se pravi center, v katerem bodo našla svoje mesto različna tržaška ženska združenja. »Tu bo nastal prostor za študij, tu bo na primer hranjeno gradivo o zgodovini ženske organiziranosti, spet tu se bodo rojevali in razvijali najrazličnejši projekti za ženske, kjer bodo našle pomoč priseljenke in pa podjetnice. Dom žensk bo kot rečeno mednarodni, se pravi, da se ga bo posluževala širša skupnost žensk, tudi tistih iz bližnjih Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije,« je izpostavila Bassa Poropatova. Srečanja se je udeležila tudi deželna odbornica enakih možnosti Michela Del Piero, ki je idejo o domu žensk izredno pozitivno ocenila. Opozorila je, da bo Trst odigral izredno pomembno vlogo, »predvsem sedaj, ko ni več mej, in ko snujemo evroregijo, pri čemer se pojavljajo novi procesi integracije, suverenosti in evropskega državljanstva.« V stavbi na Ulici Pisoni so sedaj na vrsti manjša vzdrževalna dela: potrebno je namreč urediti sistem ogrevanja in pa vhod ter strukture za osebe na invalidskih vozičkih. Po predvidevanjih se bodo omenjena dela zaključila do maja, ko bo dom končno lahko odprl svoja vrata. Dežela je projektu namenila 25 tisoč, Pokrajina Trst pa 50 tisoč evrov, ki bodo pomagali oziroma spodbudili začetne korake ženskega udejstvovanja in organiziranosti v domu. V prihodnje bo pokrajinska uprava razpisala natečaj za ženska združenja, ki bi želela samostojno upravljati objekt. (sas) Predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in deželna odbornica Michela Del Piero kroma 8 Petek, 18. januarja 2008 TRST / SIHNHROTRON - Obisk občinske urbanistične komisije Milijoninka milijardinke sekunde, novi blisk v Bazovici Gradnja nove super tehnološke naprave, vredne 140 miliojonov evrov Odobritev odloka o spremembi namembnosti nekaterih območij znanstvenega parka pri Bazovici in kroženje elektronov v tamkajšnjem sinhrotron-skem kolaču imata nekaj skupnega: hitrost. Elektroni »pretečejo« 260 metrov dolgo progo v krožnem pospeševalniku milijonkrat v sekundi, kar je za fizikalne pojme skorajda mejna hitrost; tržaški občinski svet je na sredini seji odobril odlok v pičli poldrugi minuti, kar je za (italijanske) politične pojme tudi pravi rekord. Tržaški občinski svet in bazovski sinhrotron sta stopila v dveh dneh dvakrat vštric. Odobritev odloka o spremembi namembnosti dela območja pri sinhrotronu bo prižgala zeleno luč za nekatere posege. En del zemljišč bo postal zazidljiv in bo namenjen znanstvenim dejavnostim, urejeno bo parkirišče, zgrajena cesta s kolesarsko stezo, ki bo peljala od sinhrotrona do pokrajinske ceste Bazovica-Padriče. Enotna podpora odloku je nakazala, da vse v tržaškem občinskem svetu zastopane politične sile soglašajo s tako vizijo razvoja znan-stveno-tehnoloških struktur pri Bazovi- Člani občinske komisije na obisku v sinhrotronu pri Bazovici, v ozadju gradnja nove strukture kroma O tem razvoju so se člani občinske urbanistične komisije na lastne oči prepričali med včerajšnjim obiskom v znanstvenem parku pri sinhrotronu. Podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste Giovanni Comelli jih je peljal na gradbišče, kjer raste novo tehnološko čudo: za mednarodno kratico FEL se »skriva« »svobodni elektronski laser«. Gre za strukturo, ki bo kakovostno nadgradila dosedanji, že 2 desetletji stari sinhrotron. Izkoristila bo sedanji linijski pospeševal-nik elektronov (ki je bil »izklopljen« iz sinhrotronskega kolača, ker v njem poganja elektrone nova, tehnološko bolj razvita naprava), kateremu bodo na obeh straneh dodali dva kraka za novo, 360 metrov dolgo linijsko progo. Bazovski FEL je tehnološka novost. Doslej še ne deluje nobena tovrstna struktura: eno gradijo v Evropi, drugo v Združenih državah. Trst si je zagotovil gradnjo na mednarodni »dražbi«: izbrali so ga, ker je ponujal najboljše pogoje za krepko investicijo: 140 milijonov evrov. Del sredstev je financiralo ministrstvo za raziskovanje, del je »posodila« evropska banka, posojilo pa jamči italijansko finančno ministrstvo. Gradnja traja že dve leti. V kraški kamen so izkopali več metrov globok bazen. Kraški kamen bo spodaj in od strani vsrkal in nevtraliziral učinke sevanja, ki ga povzročajo elektroni. Zgoraj bo to vlogo opravila dva metra široka cementna plošča. V novi napravi (imenovani Fer-mi&Elettra) bodo »bliski« elektronov mnogo bolj intenzivni kot v sinhrotronu, a bodo tudi mnogo krajši: trajali bodo vsega le milijoninko milijardinke sekunde (!). Naprava bo botrovala k nastajanju novega znanja o materiji, posledično novih tehnologij in - posredno - k novim praktičnim aplikacijam. Medtem ko je bilo treba »stari« sinhrotron napajati z elektroni enkrat ali dvakrat dnevno (ker so snopi elektronov med norim kroženjem izgubili svojo moč), bo novi laserski tir posredoval trem ali štirim uporabnim linijam konstantno sevanje, z visoko intenzivnimi svetlobnimi bliski. Na ta način bo mogoče še globlje pogledati v skrivnosti materije, da bi nato novo pridobljeno znanje izkoristili na najrazličnejših področjih. V prvi vrsti medicine, farmacevtike, nanotehnologije. Člani občinske urbanistične komisije, ki jo je vodil predsednik Roberto Sasco, sije ogledala tudi »stari« sinhrotron: nekaj linij, na katerih delujejo raziskovalci, režijsko kabino, in tudi s širokimi cementnimi ploščami zabranjen kolač, v katerem »teče« cev z elektroni. Ogled osrčja je bil mogoč, ker naprava nekaj dni počiva. Če bi delovala, bi bil vhod strogo zabranjen. Zaradi prisotnega sevanja, seveda. M.K. OBČINA TRST - Odlok o povišku tarif za gradbena dela Prekinitev seje Desna sredina zapustila dvorano, tako je odpadla razprava o obisku svetnikov iz Kopra Sredina seja tržaškega občinskega sveta se je po kulturno-omikani avdiciji rektorja tržaške univerze Francesca Pe-ronija nadaljevala v glasnejših tonih z obravnavo odloka o povišanju dajatev za gradbene storitve ter se zaključila z protestnim odhodom svetnikov desnosre-dinske večine iz dvorane. Zaradi nesklepčnosti jo je moral predsednik Sergio Pacor prisilno prekiniti. Vzdušje v dvorani se je segrelo med razpravo o odloku, s katerim je večina predlagala podražitev storitev za urbani-zacijska dela. To je za gradbena dovoljenja in podobne dokumente. Tarife so bile nespremenjene že od leta 1998. Finančni zakon, ki gaje konec decembra odobril parlament, med svojimi določili med drugim predvideva tudi uskladitev tarif za gradbena in druga podobna dovoljenja s stopnjo inflacije. Tržaški občinski odbor je na vrat na nos izkoristil priložnost in vključil podražitev v osnutek proračuna za letošnje leto. Ob tem je odobril tudi ustrezni odlok o podražitvah, ki bi ga moral tržaški občinski svet potrditi na sredini seji. Pa se je že na začetku razprave zataknilo. Svetnik Občanov Roberto Decarli je k odloku predložil amandma, s katerim je zahteval, naj občinska uprava uporabi višji prihodek iz dajatev za gradbena dovoljenja izključno za okrepitev občinskega urada za načrtovanje. Ta urad bi s tem bolje deloval, izdaja gradbenih dovoljenj bi bila hitrejša, s čemer bi se okoristili tudi občani (ki morajo sedaj dolge mesece čakati na izdajo dokumenta...). Občinski tehnični uradi so sicer izdali negativno mnenje o amandmaju, le-vosredinska opozicija pa je kljub temu zahtevala, naj se skupščina o njem izreče na glasovanju. Predsednik občinskega sveta Pacor je podprl glasovanje, proti pa sta se izrekla načelnik svetniške skupine Forza Italia Piero Camber in svetnik Nacionalnega zavezništva Claudio Giacomelli. Po njunem mnenju bi morali amandma zavrniti že samo zaradi negativnega mnenja tehničnih uradov. Zato sta zahtevala, naj se o umestnosti glasovanja izreče tudi namestnik generalnega tajnika Fabio Lorenzut. Ko je ta potegnil s predsednikom Pacorjem, so svetniki desnosredinske večine iz protesta zapustili dvorano občinskega sveta in s tem preprečili glasovanje o spornem amandmaju. Po petih minutah ni Pacorju preostalo drugega, kot dokončna prekinitev seje zaradi nesklepčnosti. Po seji je Decarli »ponudil« sledečo oceno dogodka: »Desna sredina je zapustila dvorano ne le zato, da bi preprečila glasovanje o mojem amandmaju, temveč predvsem zato, da bi preprečila razpravo o resoluciji opozicije o obisku svetnikov mestne občine Koper v tržaškem občinskem svetu.« Ta je bila na dnevnem redu sredine seje, a je bila preložena. M.K. Paulin J. Houtondji in Giovanni Leghissa v Mieli Jutri bo gledališče Miela gostilo nov dogodek v okviru osme sezone Raz/seljenih. Ob 20.30 bosta o afriški filozofiji razpravljala filozof iz Benina Paulin J. Houtondji in docent Univerze v Vidmu Giovanni Leghissa. Houtondji je priznan mislec, ki je bil v preteklosti tudi aktivno udeležen v političnem življenju v domovini. Afriška filozofija se je rodila kot reakcija do močnih vplivov Zahoda na Črno celino in kot poskus ponujanja pozitivne podobe Afrike. Pobudi Svevovega muzeja Vzporedno s tržaškim filmskim festivalom ponuja Svevov muzej dve zanimivi pobudi. V veliki dvorani muzeja Revoltella bodo danes ob 15. uri odprli razstavo »Personag-gi in cerca d'autore«, ki obravnava Svevova dela v svetu gledališča in filma. Razstava bo na ogled do 24. januarja, vsak dan med 9. in 18. uro ter ob nedeljah med 10. in 18. uro. Od danes do torka pa bo na sporedu (prav tako ob 15. uri) prireditev »Italo in Hortis«: predvajali bodo Svevove večere, ki sta jih priredili na Trgu Hortis Svevov muzej in gledališče La Contrada. Večer za svobodni Kurdistan V Društveni gostilni na Kontovelu bo drevi večer v podporo svobodnemu Kurdistanu in voditelju turških Kurdov Očalanu. Od 18. ure do polnoči bodo na voljo jedi, glasba in posnetki v zvezi s kurdskim narodom. Razstava Fulvia Dota V umetnostni galeriji Rettori Trib-bio 2 (na Starem trgu št. 6) bodo jutri odprli razstavo tržiškega slikarja Fulvia Dota z naslovom »Verita apparenti« (Navidezne resnice). Razstava bo na ogled do 1. februarja: ob delavnikih med 10. uro in 12.30 ter med 17. uro in 19.30; ob nedeljah in praznikih med 11. uro in 12.30. Ob ponedeljkih bo razstava zaprta. Spoznaj samega sebe Red vrtnice in križa (A.M.O.R.C.) vabi v sredo ob 18.30 v knjigarno Minerva, kjer bo potekala konferenca na temo Spoznaj samega sebe. Med srečanjem bodo opisani cilji šole vrtnice in križa, ki se ukvarja s kulturnim in duhovnim napredkom posameznika. Omenjeni red je svetovno filozofsko gibanje, katerega predhodniki so bile nekatere šole antičnega Egipta, ki so raziskovale skrivnosti vesolja, narave in človeka. tržaška občina - Zahteva svetnika SSk Švab: Tudi Urad za Slovence na splet Spletna stran tržaške občine (-www.retecivica.trieste.it) posreduje celo vrsto informacij o ustroju občine, njenem delovanju in njenih uradih. Splet informacij pa je nepopoln. Ko bi hotel občan izvedeti za delovanje Urada za odnose s slovensko manjšino in za usluge, ki jih ponuja, bi bilo njegovo iskanje po občinski spletni strani zaman. To je pred dnevi preveril tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. Po neuspešnem iskanju na spletni strani se je odločil, da opozori mestno upravo o pomanjkljivosti. Na pris toj ne ga od bor ni ka za gospodarski razvoj in decentralizacijo Paola Rovisaje naslovil vprašanje, v ka te rem je uvo do ma spo mnil, da je tr žaš ka ob či na lan ske ga de -cembra z izdajanjem dvojezičnih osebnih izkaznic zadostila določilom zaščitnega zakona. Zatem pa je Igor Švab vprašal, ali bo občinska uprava objavila na svoji spletni strani tudi vse informacije, ki zadevajo delovanje Urada za odnose s slovensko manjšino v Ul. Giotto. Nadalje: ali bo objavila vse pristojnosti in servise, ki jih ponuja Urad. Nazadnje je odbornika še vprašal, ali bodo vse informacije tudi prevedene v slovenščino, da bi tako občani slovenskega jezika imeli možnost prejeti tudi po spletu vse zaželene informacije v materinem jeziku. ZDRAVSTVO - Center za študije o jetrih Lani izrazit porast delovanja Kar 5.700 različnih storitev in skoraj podvojitev števila pacientov iz drugih italijanskih dežel je obračun delovanja Centra za študije o obolenju jeter v letu 2007. Center, ki so ga odprli leta 2004, beleži torej silovit razvoj. Njegovo delovanje tako na raziskovalnem kot na zdravstvenem področju bo zdaj še okrepila Italijanska fundacija za jetra, ki jo nameravajo v kratkem ustanoviti bolnišniško-univerzitetno podjetje (AS), Dežela FJK, raziskovalni center na Padričah AREA, Center za biomoleku-larno medicino (Cbm), Fundacija CRTri-este in drugi dejavniki. Obračun lanskega delovanja in perspektive za prihodnost je predstavil včeraj generalni direktor AS Franco Zigrino ob udeležbi dekana medicinske fakultete na tržaški univerzi Seconda Guaschina, deželnega odbornika Roberta Cosolinija in občinskega odbornika Carla Grillija. To je prvi primer v Italiji, ko se zdravstvena struktura ukvarja tako z raziskovanjem kot z zdravljenjem bolnikov, je poudaril Zigri-no. Center je namreč po eni strani v prostorih AREA aktiven na področju čistega raziskovanja procesov obolenja jeter, osredotočenega na molekularni fiziologiji in patologiji jeter. Po drugi se v bolnišnici na Ka-tinari ukvarja s klinično uporabnim raziskovanjem oz. z zdravljenjem bolnikov. To je torej nedvomno pomembna struktura, še posebno glede na podatek, da obolenje jeter prizadene več kot 15 odstotkov ljudi. Razvojne perspektive temeljijo še zlasti na dosedanjih dosežkih, je dodal Zigrino. Število storitev se je lani povečalo za skupno 17 odstotkov: zabeležili so 602 pregleda (+2 odstotka), 2.954 kontrol (+7 odstotkov) in 1.798 prejemov vzorcev (+31%). Izrazit porast (+150%) so zabeležile druge storitve, kot so prejemi krvi, infuzije in paracenteze. Glede na dejstvo, daje bilo leta 2004 le 1.850 pacientov, je center doživel neverjetno rast, je naglasil njegov direktor Claudio Tiribelli. To gre pripisati še zlasti visokemu številu bolnikov iz drugih italijanskih dežel, ki jih je bilo lani 86 oz. 43 odstotkov več. Pomenljiv je tudi porast pacientov zunaj tržaške pokrajine. Teh je bilo lani 845, se pravi 13 odstotkov več. / TRST Četrtek, 17. januarja 2008 9 1 KINODVORANA EXCELSIOR - 19. izvedba Alpe Adria Trst Film Festivala Ljubitelji filma množično izkazali navezanost na dogodek Do prihodnjega četrtka se bo na platnih zvrstilo 140 filmov - Na programu tudi več slovenskih Po tržaških ulicah je bilo v preteklih dneh videti precej plakatov, ki so mimoidoče opozarjali, da bo Trst spet gostil pomemben mednarodni filmski dogodek, 19. izvedbo Alpe Adria Trst Film Festivala. Sodeč po množici, ki se je včeraj zvečer zbrala v kinodvorani Excelsior na svečanem odprtju festivala, so vabljivi plakati povsem zadovoljili pričakovanja. Na otvoritveni festivalski noči, kot so jo poimenovali prireditelji, je publiko pozdravila direktorica festivala Annamaria Percavassi. Obudila je spomine na prve izvedbe festivala in na njegovo večno poslanstvo: približevati publiki svetove, ki so bili še pred nedavnim oddaljeni, »danes pa, ko meje ni več, so vrata spoznavanja na stežaj odprta«. Ob njej je bila v dvorani prisotna tudi »zgodovinska« dvojica Francesco Conversano in Nene Grignaffini, se pravi režiserja krajšega filma Il mare in una stanza, ki so ga premierno predvajali takoj po uvodnih pozdravih. Film je povzet po knjigi Maura Cova-cicha Trieste sottosopra, ki prikazuje naše mesto v njegovem sodobnem vsakdanu: pisatelj je svoj pogled uprl predvsem v mittelevropsko atmosfero, ki tu veje, na pomen meje in morja, proti kateremu se odpira. Film sije ogledal tudi Co-vacich, ki živi drugače že vrsto let v Rimu. Veliko pričakovanje je včeraj vladalo tudi za film češkega režiserja, oskarjevega nagrajenca Jirija Menzela Služboval sem pri angleškem kralju. Tudi v tem primeru gre za filmsko postavitev knjižne uspešnice češkega pisatelja Bohu-mila Hrabala, ki prikazuje dogodivščine nesrečnega natakarja v začetku preteklega stoletja. Festival se bo nadaljeval vse do četrtka, 24. januarja, ko bo najboljši filmski izdelek slovesno nagrajen. Za končno nagrado se bo letos potegovalo dvanajst filmov iz enajstih držav, prireditelji pa so poskrbeli tudi za pester spremljevalni program, ki bo obsegal 140 filmov porazdeljenih v tri sklope (kratkometražni, dokumentarni in dolgometražni film), ki jih bodo predvajali v kinodvoranah Excelsior, Ariston in Miela. Posebno mesto so si zagotovili tudi slovenski filmi. Prvi celovečerec bo na vrsti že v soboto, 19. januarja, ko bodo ob 20. uri v kinodvorani Excelsior predvajali film Estrellita Metoda Pevca, pred tem pa bo ob 15.30 v dvorani Azzurra zaživel dokumentarec Mirana Zupaniča Otroci s Petrička. V naslednjih dneh si bo publika lahko ogledala še kratkometražec Janeza Burgerja Na sončni strani Alp, celovečerec Inštalacija ljubezni Maje Weiss, diplomski film Marka Santi-ča Rupa in dokumentarec Mala apokalipsa Al-vara Petriciga. Tako popoldanski kot večerni program prihodnjih dni sta izredno bogata, tako da bo izbira včasih res težavna. Za podroben pregled dogodkov pa je na razpolago spletna stran www.triestefilmfestival. it, ki bo ustregla vsem ljubiteljem filma. (sas) Posnetek s sinočnjega odprtja festivala kroma OBALNA CESTA Povožen tekač hudo ranjen Na Obalni cesti je prišlo včeraj do hujše prometne nesreče, v kateri je bil huje ranjen mlad moški, ki je po navedbah karabinjerjev tekal po slikoviti cesti nad zalivom. Okrog 15.30 se je nahajal v bližini znanega skalnatega predora, ko je iz smeri Sesljana privozil skozi predor avtomobil in ga iz še nepojas-nje nih vzrokov zadel. Vre me je bi -lo vsekakor deževno: vidljivost ni bila dobra in cesta je bila spolzka. Tekača je vrglo s ceste, pri čemer je utrpel več poškodb, najhuje pa se je baje udaril v glavo. 28-letni voznik je takoj poklical službo 118, ki je ranjenca z rešilcem odpeljala v katinarsko bolnišnico; prognoza je pridržana. Na kraj so prišli tudi ka-rabinjerji, ki so poizvedovali, kako je do nesreče prišlo ter iskali elemente, ki bi jim pomagali določiti istovetnost ponesrečenca. Med športno dejavnostjo namreč ni imel pri sebi osebnih dokumentov. POKRAJINA - Na včerajšnji seji občinskega sveta Podpora načrtu Pristaniške oblasti o zalednem terminalu pri Fernetičih Pokrajinska uprava podpira načrt o zalednem logističnem terminalu, ki ga namerava Pristaniška oblast ustanoviti na tovornem postajališču pri Fernetičih (na fotografiji Kroma) in bo storila vse, kar je v njeni pristojnosti. Podporo novi namembnosti postajališča ter spodbujanje njegove krepitve je potrdila pristojna pokrajinska odbornica Ondina Barduzzi med sejo pokrajinskega sveta, ki je bila včeraj popoldne v palači Galatti. Bar-duzzijeva je odgovorila na resolucijo pokrajinske svetnice Marjetice (Ds) Marie Monte-leone. Slednja je predlagala pokrajinski upravi, naj se aktivira za podporo Pristaniški oblasti glede tega vprašanja. Odbornica je v imenu pokrajinskega odbora resolucijo osvojila ter poudarila, da z zahtevo povsem soglaša in da sploh deluje dalj časa v tem smislu. Sicer je bilo na dnevnem redu več točk, na katere so odgovorile pristojne odbornice Mariella De Francesco, Marina Guglielmi in sama Barduzzijeva. Pokrajina je uvodoma vzela na znanje spremembo statuta družbe za sejemsko ustanovo Fiera di Trieste, v upravnem odboru katere bo na osnovi lanskega t.i. Bersanijeva odloka manj predstavnikov javnih uprav. De Francescova je nato odgovorila na zahtevo svetnika Doma svoboščin Fa-bia Scoccimarra, ki jo je podpisalo še 8 svetnikov opozicije. Bivši pokrajinski predsednik (takrat je bil veljak Nacionalnega zavezništva) je zahteval, da pokrajinska uprava spet zaposli 54 uslužbencev, ki jih je bila njegova uprava zaposlila na podlagi terminskih pogodb. Toda zaposleni so bili brez javnega natečaja, je spomnila De Francescova, zadnji finančni zakon pa v tem primeru ne predvideva stalne zaposlitve. Pokrajina bo zaposlila le ljudi, ki izpolnjujejo pogoje, je dodala. To so tisti, ki so dobili službo prek natečaja - tako finančni zakon - in ki so bili v zadnjih 5 letih vsaj 3 leta zaposleni v javni upravi. De Francescova je odgovorila tudi na resolucijo glede pokojnin zavoda Inps za istrske begunce, ki so jo predstavili svetniki opozicije Grizon (FI), Vascot-to (NZ) in De Gavardo (Lista Dipiazza Scoc-cimarro). To vprašanje je bilo dokaj zastarelo, ker so ga pač predstavili pred odobritvijo finančnega zakona. V njem pa ni nobenega normativa, ki bi predvideval te pokojnine. A.G. FERNETIČI - Včeraj popoldne požar na slovenskem avtobusu Plameni uničili avtobus tik pred mejo Maloštevilni potniki, voznikova prisebnost in hiter poseg gasilcev preprečili tragedijo - Vnelo se je v motorju, poškodoval se ni nihče Skoraj prazen ljubljanski avtobus je včeraj popoldne v deževnem vremenu zapuščal Trst. Ob 15. uri je zavozil z avtoceste v izvoz proti Fernetičem in se bližal bivši državni meji, ko je v avtobusu nenadoma zasmrdelo po dimu in sežgani plastiki. Dvesto metrov pred mejo, na zadnjem delu izvoza iz avtoceste in pri hitrosti 60 do 70 kilometrov na uro je v motorju nekaj počilo, izpod zaprtega pokrova pa se je začel širiti dim. Šofer je ustavil avtobus na stranskem pasu in stopil na asfalt. Ko je odprl pokrov motorja je stik z zrakom sprožil požar, ki je v nekaj minutah zajel ves avtobus in ga popolnoma uničil. Voznik je pred tem pomagal petim potnikom iz vozila, skupini je uspelo tudi rešiti prtljago. Takoj zatem je šesterica nemočno opazovala, kako so se nad avtobusom dvigali petmetrski zublji in mogočen oblak dima, ki ga je bilo videti tudi iz velike razdalje. Nekaj minut pozneje so bili na kraju openski in tržaški gasilci ter prometna policija, ki je ustavila promet. Osem gasilcev je z dvema tovornjakoma pogasilo požar približno v četrt ure, nakar se je začela faza ohlajevanja. Gasilci so povedali, da se je ogenj širil tako po sedežih vozila, kot tudi po ogrodju iz fiber-glasa. Posebne skrbi je po požaru povzročalo plinsko olje, kije bilo še vedno v rezervoarju vozila. Šofer je kmalu po nesreči poklical pomožni avtobus, kije potnike (šlo je za delavce, ki so se vračali v Slovenijo) odpeljal. Še sreča, daje bil avtobus skoraj prazen: ko bi bilo vseh 52 sedežev zasedenih, bi lahko prišlo do prave tragedije. Cestni izvoz za Fernetiče se je v hipu napolnil z vozili in tovornjaki: goreči avtobus je bil zelo blizu izvoza za ferne-tiški terminal, zaradi česar je prometna policija sprva zaprla oba odseka. Po krajšem odprtju so izvoz popolnoma zaprli ob 17. uri, z namenom, da bi pogoreli avtobus odpeljali v deponijo. Delo je bilo zapleteno ravno zaradi goriva, ki se je nahajalo v vozilu; ob 19.30 pa je promet redno stekel. (af) Od ljubljanskega avtobusa je po požaru ostalo samo ogrodje kroma 1 Q Petek, 18. januarja 2008 TRST / V NEDELJO V VERDIJU Izreden gost, veliki ruski pianist Grigorij Sokolov Veliki ruski pianist Grigorij Sokolov bo v nedeljo, 20. januarja ob 20.30 v Verdijevem gledališču odprl zimski koncertni ciklus, v preteklosti zelo cenjeno glasbeno manifestacijo, ki je bila za nekaj let opuščena, a jo je tržaška Lirična fundacija znova obudila k življenju. O Grigoriju Sokolovu veljajo soglasne ocene, da je to danes eden največjih pianistov svetovne glasbene scene. Rojen v Leningradu, se je glasbe začel učiti pri petih letih. Pri šestnajstih je še kot študent postal svetovno znan, ko je prejel prvo nagrado na prestižnem natečaju Čaj-kovskij v Moskvi. V svoji štiridesetletni karieri je Sokolov nastopal v najpomembnejših koncertnih dvoranah sveta, sodeloval je s preko dvesto dirigenti, igral pa je tudi z najslavnejšimi simfoničnimi orkestri v Londonu, New Yorku, Munchnu, Moskvi in Sankt Peterburgu. Na nedeljskem koncertu bo ruski pianist igral skladbe Mozarta in Chopina. Včeraj danes U Kino Danes, PETEK, 18. januarja 2008 SUZANA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.50 - Dolžina dneva 9.10 - Luna vzide ob 12.17 in zatone ob 3.45. Jutri, SOBOTA, 19. januarja 2008 MARIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,5 stopinje C, zračni tlak 1012,8 mb ustaljen, veter 17 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno z dežjem, vlaga 80-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. d] Lekarne Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (040 308982), Ul. Pic-cardi (040 633050), Milje - lungomare Venezia 3(040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Piccardi, Ul. Roma 15, Milje - lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ALCIONE - 18.00, 21.00 »Lussuria -Seduzione e tradimento«. AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Io sono leggenda«. ARISTON - 19. IzvedbA Trieste film festival: 16.00 »L'ampio paese«; 18.00 »Girotondo berlinese«; 20.00 »Bottecchia , l'ultima pedalata«; 22.00 »Le parole di mio padre«. CINECITY - 16.00, 17.15, 18.00, 19.20, 20.00, 21.15, 22.00 »Io sono leggen-da«; 16.05 »La bussola d'oro«; 22.00 »Il mistero delle pagine perdute«; 16.10 »Bee movie«; 16.15, 20.10, 22.05 »Bianco e nero«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'allenatore nel pallo-ne 2«; 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »American Gangster«; 16.15, 18.10, 20.05 »Alvin superstar«. EXCELSIOR - 19. izvedba Trieste film festival 15.00 »Paesaggio morto«; 17.00 »Con un po' di pazienza«; 17.45 »Marcella«; 20.00 »Lo sten-dardo dei giovani«; 20.45 »Tempo di morire«; 22.00 »Obiezione V«; 22.45 »Fuori dalla corte«. EXCELSIOR AZZURRA - 10.30 »Amoretto«; 15.30 »Ceuta e Gibil-terra«; 16.30 »Rio de onor«; 18.00 »Ecco fatto!«; 18.30 »la morte del volo umano«; 19.30 »Il primo giorno«; 20.30 »Etude«; 21.15 »Anni verdi«; 22.30 »Diario filmato, avevo dodici anni nel '56«; 23.30 »Storie arb reshe«. FELLINI - 16.30, 22.15 »Signora Effe«; 18.00, 20.05 »L'amore ai tempi del colera«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 18.30, 20.15, 22.30 »Bianco e nero«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.30, 20.00, 22.00 »American gangster«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10 Divji safari 3D«; 19.00, 21.20, 23.40 »Jaz, legenda«; 19.20, 21.40, 0.00 »Mafijske noči«; 18.30, 21.00, 23.30 »Petelijnji zajtrk«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Alvin superstar«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'allenatore nel pallone 2«; Dvorana 3: 16.30 »Bee movie«; 17.50, 19.15, 20.40, 22.15 »Leoni per agnelli«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »L'incubo di Joanna Mills«; 18.15, 20.30 »Caramel«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.45, 21.45 »American gangster«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Io sono leggenda«; Dvorana 3: 17.40, 18.40, 20.15 »Alvin superstar«; 22.00 »Leoni per agnelli«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.10 »Bianco e nero«; Dvorana 5: 17.50, 20.10, 22.15 »L'al-lenatore nel pallone 2«. 0 Prireditve KD FRAN VENTURINI od Domja, v sodelovanju z župnijo Dolina in pod pokroviteljstvom občine Dolina, vabi na koncert božičnih in sakralnih pesmi v izvedbi MePZ Fran Venturini pod vodstvom Cinzie Sancin, danes, 18. januarja 2008, ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice v Kro-gljah. PD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA IN ZA-BREŽCA vabita v soboto, 19. januarja 2008 ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na ponovitev kulturnega programa ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Antona. Sodelovali bodo: MePZ Slovenec-Slavec, dirigent Danijel Grbec, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro v domačem narečju »Je še zmjerej kej nauga...«, tekst Jasna Petaros, režija Aleksander Corbatto. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI PRI SKD TABOR vabi v torek, 22. januarja 2008, ob 20.30 v malo dvorano Prosvetnega doma na predstavitev knjig »Novega ni pri nas nič: Slovenci in Slovenke v italijanskem koncentracijskem taborišču Moni-go« (avtorica Devana Lavrenčič -Cannata) in »V ženskem peklu: Sa-vina zgodba« (avtor Boris Kobal). Na večeru sodelujejo: avtorja, zgodovinar Sandi Volk in urednica pri ZTT-ju Martina Kafol. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v soboto, 26. januarja 2008 na baklado za spomin, mir in sožitje; zbirališče ob 17. uri - stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v Rižarni s kratkim nastopom TPPZ Pinko Tomažič. J m ■ E do 23. januarja 2008 RABOJEZ (TS) - S. P. di Farnei 40/b TRST (TS) - Ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - Ulica Terza Armata Pri nas si v družinskem krogu. / TRST Sobota, 19. januarja 2008 1 1 OBČINA DOLINA , Jy l ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju sKDF. VENTURINI od Domja in župnijo Dolina vabi na KONCERT BOŽIČNIH IN SAKRALNIH PESMI v izvedbi MePZ Fran Venturini - Domjo dir. Cinzia Sancin CERKEV SV. TROJICE V KROGLJAH PETEK, 18. JANUARJA 2008 OB 20. URI www.teaterssg.it Slovensko stalno gledališče - mala scena Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKU ODPOVEDUJEMO najavljene ponovitve predstave zaradi poškodbe. Nove termine bomo naknadno objavili. brezplačna tel. Številka 800 214302 ali+39 040 362542 Z ObrlZUfll NVQU-'^J C LI SLI H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo danes, 18. januarja 2008 od 18. do 20. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bo dan odprtih vrat danes, 18. januarja 2008 v vrtcu OV Nabrežina, od 10.00 do 11.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR (ul. Fausin 12) sporoča, da bo danes, 18. januarja 2008, ob 17.30, informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred srednje šol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve letnike otroških vrtcev na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekali v posameznih vrtcih po sledečem razporedu: danes, 18.januarja 2008 v OV A. Fakin - Repen od 10. do 11. ure in v OV J. Košuta - Križ od 11. do 12. ure; OV A. Čok - Opčine v ponedeljek, 21. januarja od 10. do 11. ure. OBMOČNA ENOTA AGENCIJE ŠOLA ZA FJK vabi ravnatelje, učitelje referente oz. vse zainteresirane šolnike, na informativni seminar o novem evropskem programu »Vseživljen-jsko učenje (Lifelong Learning Programme 2007-2013)«, ki bo potekal od 14. do 18. ure v Trstu, 22. januar- Loterija 17. januarja 2008 Bari 73 61 47 77 82 Cagliari 33 19 S7 88 42 Firence 59 88 55 67 17 Genova 2 3 79 11 10 Milan 1S 8 90 34 27 Neapelj 21 76 S 37 46 Palermo 4 42 36 47 S7 Rim 3S 43 6 11 19 Turin 90 67 37 S3 19 Benetke 70 11 86 83 9 Nazionale 76 16 68 39 63 Super Enalotto št. 8 4 15 21 35 59 73 jolly70 Nagradni sklad 3.072.490,40 € 1 dobitnik s 6 točkami Jackpot 33.588.491,07€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 68.277,57 € 1.750 dobitnikov s 4 točkami 351,14€ 55.042 dobitnikov s 3 točkami 11,16€ Superstar 76 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 3i114,00€ 205 dobitnikov s 3 točkami 1.116,00 € 2.581 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.048 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.536 dobitnikov z 0 točkami S,00€ ja 2008, na Zavodu Max Fabiani, ul. Monte S. Gabriele 48; v Vidmu 23. januarja 2008, na Zavodu Malignani, drevored Leonardo da Vinci 10. Udeleženci bodo prejeli potrdilo o prisotnosti. Dodatne informacije na tel. št. 040-3592900. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da je tajništvo v času vpisov v šolo in vrtec odprto tudi ob sobotah od 8. do 13. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje do 30. januarja 2008; v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Na-brežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. M Izleti SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj For-ni di Sopra po zelo ugodni ceni 25,00 evrov, ki vključuje prevoz in smučarsko karto po sledečih datumih: 20. in 27. januarja 2008; 10., 17., in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Na-brežini; ob 7.uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 348-1334086 (Erika). SPDT organizira v nedeljo, 20. januarja, izlet po Tržaški okolici - Sv. Lenart. Zbirališče v Samatorci, pri spomeniku ob 8.30. Predvidene so tri ure in pol hoje.Vabljeni! ¿I Čestitke Bodi srečna danes, ko praznuješ 20. rojstni dan, enako tudi jutri in vsa nadaljnja leta. Naj vedno nate sonce sije, naj tvoja srečna zvezda vedno žari. Vse najboljše draga MARINA - vsi domači. Res hitro dnevi hitijo, a prišel je dan, naš MORENO praznuje 18. rojstni dan. Najlepše voščilo je iz srca dano, zdravja, ljubezni mu želi mama Daniela, oče Mauro, brat Andrea in nona Livia. 13 Obvestila JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo v soboto, 19. januarja 2008 letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pri pokopališču na Colu. V primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se nadaljuje redni tečaj vadbe pilatesa vsak četrtek s sledečim urnikom 1819, 19-20, 20-21. Za vpis in pojasnila na tel. št. 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma). OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselju Sv. Mavra 124, Sesljan, in sicer ob torkih po sledečih datumih: 22. januarja, 19. februarja in 18. marca 2008 od 14.ure do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel. 040-299145. PRI SKD IVAN GRBEC je v teku vpisovanje za tečaj joge. Informacije na tel. št. 328-1839881. OBČINSKO ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi vse redne in podporne člane na redni občni zbor, ki bo danes, 18. januarja 2008 ob 19.30 v Kastelcu pri Vlado-tu. Prosim, da potrdite prisotnost na št. 335-1819315 (Ivo) ali 335-1819316 (Goran). ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira v soboto, 19. januarja 2008 ob 20. uri pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 v Trstu, predavanje na temo »Ritmična masaža«. Srečanja s praktičnimi demonstracijami sodi v sklop ciklusa o spoznavanju antropozofske medicine. Predaval bo Roberto Fer-netti, predsednik italijanskega združenja terapevtov za ritmično masažo. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na otvoritev razstave »Življenje v treh dimenzijah«. Razstavljata Stojan Ražem in Dorotea Brundula; predstavlja slikar Marjan Miklavec; glasbena kulisa Tamara Ražem (klavir), Damjan Locatelli (bariton). Otvoritev bo v soboto, 19. januarja, ob 20. uri. TPK SIRENA vabi člane na otvoritev bara v soboto, 19. januarja 2008 od 18. ure dalje. AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira v nedeljo, 20. januarja 2008 zamejsko smučarsko prvenstvo za 27. pokal ZSŠDI. Tekmovanje bo v Forni di Sopra s pričet-kom ob 9.30. Za informacije pokličite na društveno št. 347-5292058 ali odbornike na št. 340-1653533 (Valentina) in 348-4702070 (Mirjam). Vljudno vabljeni k polnoštevilni udeležbi. DRUŠTVO TAO organizira praktični tečaj »Učim se braniti«. Tečaj je brezplačen. Odvijal se bo v nedeljo, 20. januarja 2008 od 10. do 13. ure, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije na tel. št. 335-8414149 ali spletni strani www.associazionetao.it. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 20. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2007. Prošnje s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do srede, 31. januarja 2008. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v občinski knjižnici v Na-brežini št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12.ure in od 15. do 17. ure; ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12.ure; potrebne informacije in pojasnila pa dobite v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.040-2017370. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV se pridružuje vseslovenskemu praznovanju Trubarjeve petstoletnice. V ponedeljek, 21. januarja 2008, ulica Donizetti, 3 ob 20.30, bo v Peterlinovi dvorani nastopil muzikolog prof. Ivan Florjanc, ki bo govoril na temo »Trubar in glasba«. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v ponedeljek, 21. januarja 2008 ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Pravljica bo na sporedu v torek, 22. januarja 2008, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. Pravljico »Janko in Metka« bo animirala lutkovna skupina Tipi-tapi s Pedagoškega liceja A. M. Slomšek. ONAV - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina priredi v torek, 22. januarja, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje o vinih z območja Bo-denskega jezera (Nemčija) s po-kušnjo. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 22. januarja 2008 ob 20.45 na sedežu v Padričah redna pevska vaja. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degu-stacije, ki daje možnost pridobitve di- plome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19. do 20. ure. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: lucandek@ti-scali.it. ZSKD obvešča umetnike, ki so razstavljali decembra meseca na razstavi »Hommage Spacalu« v Štandrežu, da lahko dvignejo dela na tržaškem sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah do 18. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja 2008 sklican deželni svet s pričetkom ob 20. uri. Zasedanje bo potekalo v dvorani pevskih zborov v De-vinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij: tel. 0481536455; fax 0481536324; e.pošta: gorica@ssorg.eu. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča kulturna, športna in rekreacijska društva, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2008 v četrtek, 31. januarja 2008 ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it. V MARJANIŠČU bo potekal tečaj za zaročence za pripravo na poroko. Prvo srečanje bo v sredo, 6. februarja ob 20.30. Tečaj bo trajal do 12. marca 2008. Srečanja bodo enkrat tedensko večinoma ob sredah, zaradi predavateljev pa bosta tudi dve predavanji na drugi dan. Točen razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju 6. februarja. Vpis na telefonsko tajnico št. 040-211113 ali na tel. št. 3358186940. S Poslovni oglasi DRVA hrastova mešana bukev, metrsko rezana, prodajam. Tel. 00386-51-246111 Benčič. NUJNO IŠČEMO prodajalce/ke za trgovino z navtično opremo ter izkušenega skladiščnika in vajenca/skladiščnika. Pogoj: znanje hrvaškega in/ali slovenskega jezika. Interesenti naj pridejo - s svojim življenjepisom in fotografijo - v ponedeljek, 21. januarja 2008 k Motomarine srl, ulica Boveto 10, Trst od 8.30 do 12.30. SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Poslati curriculum na fax 040-232444. V ŠTEVERJANU PRODAJAM hišo potrebno popravila. Tel. 3385782239 - 3384261764 STANOVANJE veliko 85 kv. m. dajemo v najem v Križu. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 334-2895307 ali 040-220729 V CENTRU BOLJUNCA dajemo v najem manjše stanovanje, primerno za ambulanto. Tel. št. 348-4718441 od 9. do 12. ure. VW GOLF 1.6 letnik 2001, prevoženih 63.000 km, gorivo bencin, 3-vrata, si-vokovinske barve, EUR 4, prodam po ugodni ceni. Pokličite na tel. št. 335-6328351 ali v večernih urah na št. 040-2158391. S Mali oglasi M Osmice 23-LETNA ŠTUDENTKA, resna in zanesljiva, išče delo kot otroška varuška. Tel. 347-2513877. AGRITURIZEM BAJTA pri Saležu št. 108 je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 10. do 24. ure. Tel. št. 040-2296090 ali 040-2296942. Vljudno vabljeni! AGRITURIZEM PRI KUKUKOVIH v Doberdobu je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 0481-78140. AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 3394193779. GOSPA nudi nego obraza in pediku-ro na domu. Tel. 347-0641636. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, za oskrbo starejše osebe ali varstvo otrok. Klicati na tel. št. 331-9078762. PRODAM kamnit kraški portal. Klicati na tel. št. 334-6475337. PRODAM kombi Renault Master s klimo. Pokličite na št. 335-6322701. PRODAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Gabrovce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 338-5313529. PRODAM Volvo V40 T4 full optional, letnik 1999, prevoženih 172.000 km, v zelo dobrem stanju in z novimi zimskimi gumami. Tel. +39-3383910086. PRODAM zelo svetlo stanovanje s pogledom na morje v ulici Montebello; dnevna soba, spalnici, kuhinja, kopalnica, shramba in veranda za 170.000,00 evrov. Telefonirati v večernih urah na številko 348 3518496. PRODAM HIŠO v Briščikih (Girandola). Tel. št. 040-327296. PRODAM avtodom WV LT 28, letnik 89. Tel. 333-6727601. PROSTORE »OPEN SPACE« DAJEMO V NAJEM v centru Boljunca. Tel. 348-4718441 od 9. do 12. ure. SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, v izmeri 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah: 040-828861. STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Za informacije pokličite v večernih urah na tel. št. 328-9699156. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgo-nik 71. OSMICO v Škednju je odprla kmetija Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V BORŠTU je odprl osmico Jordan Žerjal. Tel. št. 040-228262. Prispevki V spomin na Antona Ražem darujeta Anica in Pavel Marc 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na moža Hermana in hčer Bredo Klanjšček daruje Marija Legiša vd. Klanjšček 50,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na mamo Marijo Budin daruje Nives 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Sv. Križa. V spomin na brata Pepija - Virgilija daruje sestra Viktorija z družino 100,00 evrov za VZS Mitja Čuk. V spomin na Boženo Grilanc darujeta Mario in Albina Pertot 50,00 evrov za otroke misijonarke Lucije Catalano. V spomin na Zofko Šmolčevo daruje Slava Pettirosso 20,00 evrov za cerkev na Jezeru. V spomin na pokojnega Silvestra Križmančiča-Frlina daruje Nada Marc z družino 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. Za bratom Vittoriom žaluje ter izreka sožalje ženi Karli in otrokoma Nadji in Franku Franc z družino Ob prerani izgubi dragega očeta izreka občuteno sožalje kolegici Nad-ji Frandoli tajniško osebje slovenskih šol na Tržaškem 12 1 2 Četrtek, 17. januarja 2008 KULTURA / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Pogovor z avtorjem monodrame Maraton v New Yorku Starša sta me naučila, da je svoboda pomembnejša od denarja Edoardo Erba, dramatik in avtor številnih televizijskih oddaj, sproščeno o svojem delu Tržaško premiero Maratona v New Yorku je ob neobičajni lokaciji (odvijala se je v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma) zaznamovala tudi prisotnost njenega avtorja. Italijanski dramatik, avtor radijskih in televizijskih oddaj Edoardo Erba je namreč sprejel vabilo Slovenskega stalnega gledališča in se v petek zvečer usedel med tržaško občinstvo. Ob koncu enournega »maratona« je bil nad videnim navdušen: »Čeprav nisem seveda razumel nič, sem bil nad postavitvijo zelo zadovoljen. Upam, da je tako kot meni tudi ostalim gledalcem posredovala nekaj emocij.« Prijazni in ironični Erba se je istega dne udeležil tudi srečanja z novinarji ter se sproščeno razgovoril o svojem življenju in delu. Pogovor je uvedel umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča Marko Sosič, ki je dramatika iz Pavie uvrstil med najbolj pozorne opazovalce italijanske družbe. »Ko sem bil star dvajset let, sem italijanski družbi bolj zaupal: danes sem nekoliko razočaran, tudi zato, ker se mi zdi, da je izgubila del svoje identitete. Italijanski človek živi v čudovitih mestih, a vidi le malo lepote ... V družbi in politiki je v ospredju korupcija, pravi manifest srednje in južne Italije. Še nekaj generacij se bo moralo zamenjati, preden se bo spremenila tudi italijanska mentaliteta.« Kaj pa sodobno italijansko gledališče? »Zdi se mi, da je na evropskem nivoju italijanska dramaturgija kompeti-tivna. Kljub temu pa v Italiji ni prave kulturne politike, posvečene avtorjem, medtem ko so na primer francoski dramaturgi neke vrste javni uslužbenci: za nas je to znanstvenafantastika. Morda pa prinaša naša situacija tudi nekaj prednosti: italijanski pisci ne moremo brezskrbno uživati v pisanju ... « Edoardo Erba kroma Kaj vam pomeni gledališko ustvarjanje? V mladosti nisem obiskoval gledališč, svetovne dramaturge sem poznal iz knjig, ker sem rad bral njihove tekste. Raje sem se posvečal prozi. Ko sem prebral razpis milanskega gledališča Piccolo teatro, sem se udeležil selekcij za tečaj dramaturgije: mislil sem, da bom tako izboljšal dialoge svojih proznih del. Pisanje za gledališče pa me je prevzelo, čeprav mislim, da ni lahko: gre za zmes pisanja in arhitekture, za abstraktno in nevidno ravnovesje vlog. Ena od značilnosti sodobnega italijanskega gledališča je ta, da skuša skozi smeh spregovoriti o resnih zadevah. Všeč so mi komične predstave, pri katerih so gledalci bolj aktivno soudeleženi. Ko se smejejo, vsaj veš, da so še živi, medtem ko so dramatične predstave pravo mrtvilo. Vsekakor: ko je tekst dober, ustvari pred gledalci poseben svet, v katerem imajo tudi trenutki tišine svojo vlogo. Prav ti trenut- ZALOŽBA NOVI MATAJUR - Knjižna zbirka Galeb Tia je mala deklica Dogodivščine deklice Tie je napisala Majda Koren, knjigo pa je ilustriral Bojan Jurc Tia je mala deklica, ki so jo doma zaradi nerodnosti veliko karali. Nekega dne se je deklica odločila, da ima dovolj tega, da jo kar naprej karajo, in sklenila, da gre po svetu. Babica tej odločitvi ni oporekala, še več, vnukinji je celo pripravila malico za sabo. Tia je vzela košarico in jo mahnila v daljni svet, družbo pa j i j e delal kuža Rudi. Pot j u j e vo di la med ze le ni mi grič ki, vi no gra di, ko ruz ni mi polji in pokošenimi travniki. Vsak večer sta se s prijateljem na različnih krajih ustavila in za kratek čas zaspala. Nekega jutra sta zagledala čudovito hišico na drevesu, v kateri je živel deček, ki mu je bilo ime Peter. Peter je obiskovalca najprej pozdravil zelo osorno, a kaj kmalu je spoznal, da sta Tia in Rudi prijazna obiskovalca, ki mu ne želita nič ža-lega. Gosta je povabil v svojo poletno hiško, kjer sta Tia in Rudi tudi prespala, že naslednjega jutra pa sta šla dalje, po svetu, kar tako za nosom (In smrčkom). Med pohajkovanjem sta se ustavila še pri velikem grmu, polnem dišečih robid. Potem ko sta se dodobra najedla sta prenočila v zavetju tega grma, ki ju je varoval pred nočnimi nepridipravi. Na poti sta srečala še dedka v zidarski opravi, ki je obnavljal stopnišče v veliki graščini. Dobri mož ji ma je po nu dil pre no či šče, že na sled nje ga dne pa sta se Tia in Rudi odpravila naprej. Ustavila sta se tudi v majhni hišici, katere lastnica je spominjala na čarovnico, pa v podzemni jami, pri pastirju, ob koncu pa sta prispela v mesto, kjer so kraljevali avtomobili, hrup in razkošne trgovine. V mestu je Tia zagledala tudi hišico, kjer so prodajali časopise, na enem od njih pa se je nahajala Tiina slika. Babica je namreč svojo vnukinjo iskala na vseh koncih sveta. Kakor se je babici tožilo po Tii, se je tudi Tii to ži lo po ba bi ci. In kako se je končala zgodbica o dogodivščinah de kli ce Tie? Ma li otro ci lah ko ljub ko pri po -ved spoznajo v novi knjigi, ki je izšla pri Reviji Galeb in Zadrugi Novi Matajur. Avtorica knjige je Majda Koren, knjigo pa je ilustriral Bojan Jurc. Zgodbica je namenjena predvsem otrokom v zgodnjem obdobju bralnega opismenjevanja, saj mladi bralci ali poslušalci skozi vsebino lahko spoznajo igriv, neprisiljen, otroški ter sporočilno in didaktično bogat svet. Osrednji lik ostaja deklica, ki je med svojim pohajkovanjem po svetu spoznala vrsto dobrih oseb, ki so ji rade volje priskočile na pomoč. Marsikateri bralec se bo lahko poistovetil z deklico in v njej iskal podobnosti z lastnim svetom, kar pa je za mladega bralca posebnega pomena, saj je to tisto, kar ga pritegne k branju in mu vzbuja radovednost. (sč) ki so mi najbolj všeč, morda zato, ker lahko sledijo le dobremu dialogu ... Kako se vam je porodila zamisel o Maratonu v New Yorku, o predstavi, ki jo morata igralca »preteči«? Leta 1991 sem s prijateljem Clau-diom Bisiom preživljal počitnice na otoku Pantelleria. Iz dolgočasja sva začela tekati: Bisio je bil veliko bolj treniran in me je trpinčil ...od tu nekoliko sadistični odnos med protagonistoma mojega teksta. Predstava zahteva od igralcev velik fizičen napor ... Ko sem pisal, se s tem nisem preveč ukvarjal (smeh). Sicer pa sem tudi sam nekajkrat nastopil v obeh vlogah in lahko rečem, da nista nemogoči; nekaj težav povzroča le tek na mestu, ki je za kolena tekačev škodljiv. Ali ste kdaj tekli pravi maraton? (smeh) Ne, samo polmaraton Rim-Ostia. No, kljub temu pa ima tudi vaša najnovejša predstava v ospredju fizični napor. Marca bo v Parmi premiera igre Parete nord. Gre za dialog med očetom in sinom v alpinistični navezi. Všeč mi je, da lahko šport in akcijo pripeljem na gledališki oder: zdi se mi, da gre za popolno izkušnjo, ki združuje duh in telo. Protagonista Maratona v New Yor-ku, ki ste ga napisali pred petnajstimi leti, sta tridesetletnika. Ali se razlikujeta od današnjih »bamboccionov«, kot jim pravi minister Padoa Schioppa? Take definicije jim jaz ne bi dal, je pa res, da se današnja mladina boji zapustiti domače ognjišče. Mislim, da jih je predvsem strah neizogibnih trenutkov revščine, katerim bi šli naproti. Blaginja, v kateri živimo, jih vklepa in utesnjuje. V mojih časih je bilo drugače: ko sem dobil prvo su-plenco, sem se v pol uri odločil, da grem z doma. Najbrž je bila to tudi zasluga mojih staršev, ki sta me naučila, da je svoboda pomembnejša od denarja. Danes veliko pišete tudi za televizijo, predvsem tekste tako imenovanih »sitcom«. V preteklosti ste bili na primer med avtorji otroške oddaje Bim Bum Bam in kabareta Pippi Chennedy Show. Najbrž dela to dramatik le zaradi denarja ... (smeh) Ojoj, kje ste izbrskali ta Bim Bum Bam?!? Kakorkoli: tisto obdobje je bilo finančno gledano najbolj uspešno. Zaslužil sem toliko, da sem lahko v Milanu kupil stanovanje. Danes bi se najbrž preživljal tudi samo z gledališčem, a mi je pisanje televizijskih tekstov prešlo nekako v kri. In me po pravici povedano zelo zabava... Poljanka Dolhar GLEDALIŠČE Zbornik o prezrtem dramatiku Ivanu Mraku ILJUBLJANA - Slovenski gledališki muzej je kot 83. števil ko Do ku men tov iz dal zbor -nik o slo ven skem dra ma ti ku Ivanu Mraku (1906-1986). V njem so objavljeni prispevki s predlanskega simpozija o tem svo je vrst nem in prez rtem av -torju ter še nekateri drugi teksti o nje go vem de lu, med dru -gim tudi Mrakova razmišljanja o tragediji. Prispevki s simpozija, ki ga je Slo ven ski gle da liš ki mu -zej pripravil septembra 2006 v sodelovanju z oddelkom za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter centrom za teatrologijo in filmologijo Akademije za gledališče, režijo, film in televizijo, so objavljeni v prvem delu zbornika. O Mra ku in nje go vih him -ničnih tragedijah so razmišljali Denis Poniž, Janez Vrečko, Mojca Kreft, Ivo Svetina, Katja Mi hur ko Po niž, Pe ter Ko va -čič Peršin, Tatjana Rojc, Tanja Tolar, Vladimir Gajšek, Janko Kos in Ka rel Briš nik. Drugi del knjige med drugim govori o Mrakovem občudovanju Heinricha von Kleista, pri na ša pa tu di dva po na ti sa Mrakovega razmišljanja o tragediji, pogovor z dolgoletnim Mrakovim sopotnikom Krištofom Zupetom in diplomsko nalogo režiserja Diega de Bree o Mrakovi igri Obločnica, ki se rojeva. Veliko dokumentarnega gradiva, objavljenega v knjigi, sta po so di la Zu pet in igra -lec Ka rel Briš nik. Sim po zij je, kot je na vče -rajšnji predstavitvi knjige dejal direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina, pokazal, da je Mrak tudi dvajset let po smrti avtor, ki ni utonil v po za bo, kljub te mu, da se nje -go vih del v gle da li šču ne igra. Na simpoziju se je po njegovih besedah izkazalo tudi, daje ta samohodec in "obstranec" slovenske dramatike ostal več kot samo zvest svoji predstavi o svetu. O tem pričajo tudi njegove igre, ki se tičejo časa okupacije in narodnoosvoodilnega boja, kar je "še posebej drago-ce no da nes, ko ne na do ma ne ve mo več, kdo smo bi li in na kateri strani smo bili", je dejal Sve ti na. Pri spev ki v zbor ni ku po njegovi oceni kažejo, da je Mrak še ved no živ in pro vo ka -tiven avtor, ki vzbuja vrsto vpra šanj in raz mis le kov, ter da bi bilo upravičeno, da bi na gleda liš kih des kah ven dar le uzr li kak šno nje go vo de lo. Po mne -nju akademika Janka Kosa pa se bo do vra ta za Mra ka od pr -la, ko se bo slo ven sko gle da li -šče iz vi lo iz "me ščan sko-li be -ral ne fa ze". Z razpravami, eseji, razmišljanji in memoarnim gradivom o Mra ko vi dra ma ti ki je vzi dan še en ka men ček v ne do -končan mozaik predstavitve nje go ve ga ce lot ne ga opu sa, je pre pri ča na Moj ca Kreft, ki je zbornik uredila skupaj s Svetino. Čeprav ga še vedno imenujemo obstranca, samohodca, obstaja velika verjetnost, da se bo, ko bo do nje go va de la po pi -sana in znanstveno ovrednotena, iz ka za lo, da je bil vpet v umetnost in kulturo življenja celotnega 20. stoletja, je dejala. (STA) / SVET Petek, 18. januarja 2008 13 kenija - Odinga še vedno trdi, da ga je Kibaki na predsedniških volitvah oropal zmage Opozicijski protesti včeraj zahtevali dve žrtvi Tudi za Commonwealthove opazovalce je veljavnost volilnih rezultatov vprašljiva NAIROBI - Med množičnimi opozicijskimi protesti v Keniji sta bila včeraj v Nairobiju ubita dva človeka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot so povedale priče, je policija skušala zaustaviti množico, ki se je želela udeležiti množičnih protestov v središču Nairobija. Pri tem je prišlo do streljanja s strani policije, pri čemer sta umrla dva človeka. Policija je najprej množico skušala ustaviti s solzivcem, nato pa je nanjo streljala, je povedala ena izmed prič. Kot še poroča AFP, so bili protestniki v eni izmed revnih četrti Nairobija oboroženi s kamenjem in mačetami. Prav tako je policija s solzivcem razgnala mlade protestnike v mestu Kisumu na zahodu države, ki so na glavnih mestnih avenijah postavljali cestne barikade. Protestniki so bili enotni, da se bodo maščevali za uboj dveh ljudi, ki sta umrla v sredo, prvi dan tridnevnih množičnih protestov, ki jih je opozicija organizirala zaradi ponovne izvolitve Mwai-ja Kibakija na položaj predsednika. Opozicijski voditelj Raila Odinga še vedno trdi, da ga je Kibaki "oropal" zmage, in obtožuje varnostne sile, da z brutalnim nasiljem obračunavajo s protestniki. Opozicija trdi, da je v povolilnih nemirih umrlo že tisoč ljudi. Samo v minulih dveh dneh je nasilje terjalo 17 življenj, je novinarjem v Nairobiju povedal Odinga. Ravnanje varnostnih sil s protestniki je primerjal z metodami gestapa in govoril o doslej še nevidenih razsežnosti nasilja. Po njegovem mnenju bi morali sporni predsednik Kibaki ter notranji minister in minister za varnost, pa tudi ostali politično odgovorni akterji za svoja dejanja odgovarjati. "Svet govori o posredovanju, medtem ko policija strelja na nedolžne," je še dejal Odinga. Ne glede na smrtne žrtve bo opozicija proteste nadaljevala, je napovedal Odinga. Na dogajanje v Keniji se je včeraj odzval tudi generalni sekretar britanske skupnosti narodov Commonwealth Don McKinnon. Dejal je, da so Commonwe-althovi opazovalci volitev v Keniji v svojem poročilu zapisali, da je veljavnost rezultatov volitev v Keniji vprašljiva, saj tamkajšnja državna volilna komisija ni uspela zagotoviti pravičnosti pri preštevanju glasov. "Prišli smo do zaključka, da proces po zaprtju volišč ni ustrezal mednarodnim standardom," je še dejal McKinnon. Ob tem je še pozval oba glavna akterja, Kibakija in Odingo, naj začneta pogovore in tako ustavita nasilje v državi. (STA) Policisti med aretacijo protestnika v Nairobiju ansa velika britanija - Tik pred vzletom premiera Browna Letalo na Heathrowu skoraj zgrešilo pristajalno stezo LONDON - Letalo družbe British Airways je včeraj zasilno pristalo na londonskem Heathrowu in pri tem skoraj zgrešilo pristajalno stezo. Pristanek letala je na Heathrowu sprožil nujno operacijo reševanja in med drugim povzročil krajšo zamudo letala britanskega premiera Gordona Browna, ki je bil namenjen na uradni obisk na Kitajsko. Trije ljudje so bili lažje poškodovani. Incident se je zgodil tik pred načrtovanim vzletom letala premiera Browna, s katerim so na Kitajsko poleg najvišjih članov britanske vlade potovali tudi kopica vodilnih britanskih gospodarstvenikov in drugih znanih osebnosti, med drugim lastnik podjetja Virgin, milijarder Richard Branson, in atletinja Kelly Holmes. Potniki v letalu so si lahko incident le od daleč ogledali in niso bili v nobenem trenutku v nevarnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Do zasilnega pristanka boeinga 777 na poti iz Pekinga v London je prišlo ob 13.42 po srednjeevropskem času. Pri pristanku je letalo deloma zapeljalo s pristajalne steze na travo in se ustavilo tik pred koncem steze. Nemudoma so ga obkrožila gasilna vozila, spustile so se drče za nujno evakuacijo in vse potnike so evakuirali. Tri od njih so potem zdravniško pregledali zaradi manjših poškodb. Letala so kmalu potem znova vzletala s severne pristajalne steze Heathrowa, južna pa je bila dalj časa zaprta. (STA) Putin: Kosovo bo predstavljalo presedan MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj dejal, da bo rešitev vprašanja prihodnjega statusa Kosova predstavljala mednarodni prese-dan. "Naše stališče je popolnoma jasno. Rešitev kosovskega vprašanja mora biti podprta na obeh straneh, tako v Prištini kot v Beogradu. Prav tako je tudi jasno, da bo rešitev, kakršna koli že bo, pomenila presedan v mednarodni praksi," je dejal Putin. Stališče Rusije o tem, da bo rešitev kosovskega vprašanja pomenila prese-dan tudi za druge primere po svetu, analitiki razlagajo, da bi v primeru enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova tudi Rusija podprla neodvisnost proruskih regij Južna Osetija in Abhazija v Gruziji, ki prav tako želita neodvisnost. Prvi stik med Abasom in Hamasom GAZA - Palestinski predsednik Mahmud Abas se je v sredo prvič po juniju lani, ko je nadzor nad območjem Gaze prevzelo gibanje Hamas, po telefonu pogovarjal s predstavnikom tega gibanja. "Predsednik Abas je poklical Mahmuda Zaharja, ki mu je izrazil sožalje ob smrti sina Hosama," je sporočil tiskovni predstavnik Ha-masa Taher Nanu. Hosam Zahar je bil ubit v torek med vdorom izraelske vojske, med katerim je umrlo še 18 Palestincev, Mahmud Zahar pa velja za enega najvplivnejših voditeljev Hamasa v Gazi. "Mahmud Zahar in Mahmud Abas sta prav tako izpostavila nujnost palestinske narodne enotnosti kljub razlikam med Hamasom in palestinskimi oblastmi," je nadaljeval tiskovni predstavnik. Le Figaro: Slovensko predsedstvo zbada Francijo PARIZ - Slovenski premier Janez Janša je v sredo v nastopu v Evropskem parlamentu prikrito kritiziral Francijo, ko je dejal, da njegova država ne stremi za velikopoteznostjo, ampak za vsebino, poroča francoski časnik Le Figaro v svoji spletni izdaji. "Ne bomo tekmovali za prostor pod žarometi. To za nas namreč ni pomembno," je Janševe besede povzel časnik. Kot piše Le Figaro, je Janša tudi postavil pod vprašaj projekt Sredozemske unije, ki jo namerava francoski predsednik Sarkozy konkretizirati v maju in razviti med francoskim predsedovanjem EU v drugi polovici leta. Ljubljana se boji nastanka mini evropske povezave, ki bi jo sestavljale države ob obalah Sredozemskega morja. "Ne potrebujemo podvajanja ali institucijam EU konkurenčnih institucij," je dejal Janša, kot še navaja časnik. (STA) raziskava - Svetovni gospodarski forum Pesimizem glede obetov za gospodarstvo in varnost DAVOS - Ljudje so vse bolj pesimistični glede prihodnosti svetovnega gospodarstva in varnosti, je pokazala včeraj objavljena javnomnenj-ska raziskava Svetovnega gospodarskega foruma. 36 odstotkov vprašanih pričakuje, da bodo imele naslednje generacije slabši življenjski standard, kot ga imamo danes, 33 odstotkov pa jih meni, da se bo standard izboljšal. Na vprašanje, ali bodo generacije za nami živele v varnejšem svetu, je 48 odstotkov vprašanih odgovorilo "ne" in 25 odstotkov "da". Leta 2006 jih je na enako vprašanje pritrdilno odgovorilo 26 odstotkov, negativno pa prav tako 48 odstotkov. Bolj pesimistični so sicer ljudje v Evropi in ZDA, kjer jih kar 69 oziroma 61 odstotkov meni, da se bo varnostna situacija poslabšala, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi glede gospodarske prihodnosti so prebivalci zahodnih držav bolj pesimistični. V zahodni Evropi je tako kar 54 odstotkov vprašanih menilo, da bo prihodnost manj uspešna; v ZDA je bilo takih 43 odstotkov. Najbolj optimistični so Afričani, saj jih kar 71 odstotkov pozitivno ocenjuje prihodnost svetovnega gospodarstva. Anketa je razkrila tudi zelo negativno podo- bo političnih voditeljev, saj jih je kar 60 odstotkov vprašanih - 17 odstotkov več kot leta 2006 - ocenilo kot nevredne zaupanja. Vodilne gospodarstvenike je tako ocenilo 43 odstotkov vprašanih. Da so politiki nesposobni, jih je menilo 41 odstotkov, da so nesposobni gospodarstveniki, pa 23 odstotkov. Samo osem odstotkov jih zaupa politikom, medtem ko verskim voditeljem zaupa 27 odstotkov, novinarjem pa 16 odstotkov vprašanih. Glede globalnih prioritet je največ, 14 odstotkov vprašanih, odgovorilo, da bi morali politični voditelji na prvo mesto postaviti boj proti revščini, za gospodarsko rast in končanje konfliktov se jih je izreklo po 13 odstotkov, za vojno proti terorizmu 12 odstotkov, za varovanje okolja pa 11 odstotkov. Javnomnenjsko raziskavo z naslovom "Glas ljudi" je za Svetovni gospodarski forum (WEF) opravil inštitut Gallup. Zajela je 61.600 ljudi v 60 državah, izvedli pa so jo med oktobrom in decembrom lani. Njeni izsledki so bili objavljeni pred zasedanjem WEF naslednji teden, ki se ga bo udeležilo 2500 delegatov, med njimi številni šefi držav in vlad, vodilni gospodarstveniki, akademiki in novinarji, še piše AFP. (STA) ciper - Sporni načrt o Sredozemski uniji Italija za več pobude unije v Sredozemlju, ne za alternativo EU NIKOZIJA - Cilj sredozemskih držav je spodbuditi Evropsko unijo k več pobude v Sredozemskem morju, ne pa imeti nekaj drugega kot EU, je menil vodja italijanske diplomacije Massimo DA-lema o predlogu za ustanovitev Sredozemske unije ob včerajšnjem prihodu na neformalno srečanje sredozemskih članic EU v kraju blizu Pafosa na Cipru. "Sem za sredozemsko sodelovanje," je poudaril D Alema v odgovoru na vprašanje, katere države naj bi bile vključene v Sredozemsko unijo, ki jo predlaga francoski predsednik Nicolas Sarkozy. "Vse države Sredozemlja - sever, jug," je pojasnil v izjavi za slovenske medije na Cipru. "Z velikim zanimanjem preučujemo Sarkoz-yjevo pobudo, ki cilja na ponoven zagon pobude EU v Sredozemskem morju," je dejal. "Pomembno je vklju či ti EU v to po bu do, ne pa ime ti ne kaj dru -gega kot EU," je poudaril pred srečanjem, ki se ga udeležuje tudi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, predsedujoči zunanjim ministrom EU. Namen Sredozemske unije naj bi bil po besedah pobudnic - Francije, Italije in Španije - združiti Evropo in Afriko, vzpostaviti enakovredno partnerstvo med državami severno in južno od morja ter prispevati k boju proti širjenju terorizma v Se- verni Afriki in preprečevanju nezakonitih migracij. Vendar Sarkozyju pogosto očitajo, da želi s pobudo predvsem preprečiti članstvo v Turčije v EU, češ da naj bo Turčija članica takšne unije, ne pa EU. Dvodnevno neformalno srečanje zunanjih ministrov sredozemskih članic EU se je začelo sinoči s sprejemom, ki ga prireja predsednik Cipra Ta-sos Papadopulos, sledila pa je delovna večerja, ki jo je gostila ciprska ministrica za zunanje zadeve Erato Kozaku-Markulis. Ciprski predsednik je ob prihodu na srečanje poudaril, da je ta dogodek zelo pomemben za vlogo, ki jo lahko Ciper igra v EU. Srečanja sredozemskih članic EU, imenovanih "oljčna skupina", potekajo dvakrat na leto - ob začetku predsedovanja posamezne države, tokrat Slovenije. Srečanje se bo nadaljevalo danes s plenarnim zasedanjem ministrov za zunanje zadeve sredozemskih držav članic EU ter z delovnim kosilom, ki ga bo gostila ministrica za zunanje zadeve. Neformalnega srečanja sredozemskih držav članic EU se udeležuje devet držav: poleg Slovenije še Bolgarija, Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska, Romunija in Španija. Vse države, razen Francije in Bolgarije, na srečanju zastopajo zunanji ministri. (STA) 1 4 Petek, 18. januarja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.it TRŽIČ - Stoletnica Pobude slovenskih društev Tržiška ladjedelnica, ki bo letos slavila 100-letnico delovanja, je v prejšnjem stoletju odločilno vplivala tudi na slovensko prisotnost v Laškem. Pomembna gospodarska dejavnost je namreč že od časa pred prvo svetovno vojno ustvarila pogoje, ki so nudili vir dohodka in so omogočili preživljanje mnogih družin iz slovenskih vasi v Brdih in na Krasu. Visok jubilej ladjedelnice bodo zato letos ov red no ti la tu di tri slo ven ska društva iz Laškega, Jadro, Tržič in Združenje staršev iz Romjana, ki se bodo v prihodnjih mesecih zavzela za vrsto zanimivih in kakovostnih pobud. »S pobudami ob 100-letnici tržiške ladjedelnice nameravamo začeti marca. Priredili bomo razstavo del slikarke Brune De Fa-bris, predstavili pa bomo tudi zbirko poezij Liliane Visintin. Eno izmed njenih pesmi je uglas-bila Silvia Pierotti, ki vodi zbor Malih romjanskih muzikantov. Otroci bodo ob priložnosti predstavitve to pesem tudi zapeli,« je povedal predsednik društva Jadro Karlo Mucci. Povedal je, da bo drugi del praznovanj potekal septembra. »Ob tej priložnosti bi radi razstavili Spacalove in Černigo-jeve tapiserije. Slovenska umetnika sta jih izdelala za okrasitev notranjosti ladij, ki so jih gradili v Tržiču in Trstu. Če nam bo uspelo, bomo razstavo obogatili tudi z načrti notranjih prostorov ladij, ki so jih izdelovali slovenski izvedenci,« je napovedal Mucci in pristavil: »Septembra bomo organizirali tudi okroglo mizo. Udeleženci bodo spregovorili o slovenski prisotnosti v tržiški ladjedelnici.« (Ale) »Namen praznovanja stoletnice ladjedelnice ni le ovrednotenje gospodarske dejavnosti, ki je med največjimi na svetu, marveč tudi počastitev mesta in njegovih občanov. Tržiška ladjedelnica ima obenem velik kulturni pomen, saj je bila kraj srečevanja in izmenjave idej. Delavci, ki jim ob tej priložnosti izražam svojo solidarnost, so se ob bitkah za pravice vedno zavzemali tudi za kulturne izmenjave.« Tako je povedal deželni odbornik Roberto Antonaz, ki se je udeležil predstavitve programa praznovanj ob stoletnici delovanja tržiške ladjedelnice. Ob visokem jubileju, ki ga bodo proslavili z razstavami, prireditvami in delavnicami, naj bi obiskal Tržič tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Program pobud se je že začel z delavnicami po šolah in posveti, aprila pa bodo v obratu podjetja Fincantieri priredili obsežno razstavo o zgodovini ladjedelnice, ki bo na ogled do konca junija. Kulturni konzorcij bo priredil potujoče razstave fotografij in predmetov, s katerim želijo oživiti zgodovinski spomin o delu v ladjedelnici. Pričakovanje ustvarja razstava slik Vita Timmelja, ki so nekoč krasile gledališče v Panzanu. Slike, ki bodo na ogled med 3. aprilom in 15. junijem, so obnovili s prispevkom dežele FJK in Fundacije Goriške hranilnice. Posebni razstavi bodo namenili tudi lesorezcu Tranquillu Ma-rangoniju in bratoma Cosulich, ki sta leta 1908 ustanovila ladjedelnico. Omeniti gre, da se je včerajšnje predstavitve projekta »Vive- TRŽIČ - Predstavili program prireditev »Vivere di cantieri. Monfalcone 1908-2008« Stoletnica ladjedelnice praznik mesta in njegovih prebivalcev Spomladi napovedujejo obisk predsednika Napolitana - Razstave in spremne pobude čez vse leto Povozila 14-letnico V tržiški ladjedelnici je v zaključni fazi gradnja Venture, ene izmed največjih potniških ladij na svetu; angleškemu ladjarju P&O Cruises jo bodo oddali spomladi altran re di cantieri. Monfalcone 1908-2008« udeležila tudi Callistova vnukinja Nora Cosulich Rossetti. V programu pobud ne manjka posvetov na temo ladjedelništva in problematike dela, z veliko vnemo pa se nadaljujejo tudi delavnice po šolah. Še pod vprašajem pa zaenkrat ostaja pobuda tržiške uprave, ki je nameravala na trgu Republike razstaviti dvanajst metrov visok premec ladje Carnival Dream. »Ne glede na to, kako se bo o pobudi izrekel občinski svet, moram podčrtati, da je razstava sprednjega dela ladje le ena izmed številnih pobud, ki bodo potekale skozi celo leto. Leto 2008 bo priložnost, da razmislimo o napredku, po zaslugi katerega je ob podjet'u zraslo tudi mesto,« je povedal tržiški občinski odbornik Gianluca Trivigno. Včeraj zjutraj je v Gradišču prišlo do nesreče, v kateri je avtomobil povozil 14-letno domačinko. E.T. je ob 7.45 prečkala drevored Trieste, v istem trenutku pa je mimo pri-vozil avtomobil znamke fiat uno. Za volanom je sedela 76-letna M.M. iz Zagraja, ki se je vozila po državni cesti 351 v smeri iz Zagraja proti Gradišču. Čeprav je dekle prečkalo cesto na prehodu za pešce, jo je voznica opazila prepozno in jo zbila. Na kraju so takoj posredovali služba 118 in goriška prometna policija. Ponesrečenko so zaradi poškodb nemudoma odpeljali v goriško bol- Koncert za kočo v Žabnicah V cerkvi sv. Ivana v Gorici bo jutri ob 20. uri dobrodelni koncert za obnovo koče sv. Jožefa v Žabnicah. Koncert prirejajo du-hovnija sv. Ivana, Fundacija Gorica in goriški mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Pevskemu pozdravu goriškega zbora bo sledil nastop dekliškega zbora Aurora iz Ljublja- APT odpira razstavo V dvorani pokrajinskega podjetja APT na trgu Martiri della Liberta v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo o 150-letnici javnih prevozov v goriški pokrajini. V Romansu o nekropoli V avditoriju v Romansu bodo danes ob 20.30 predstavili zgoščenko »I guerrieri di San Giorgio. La necropoli di Romans d'Isonzo«. Prisoten bo deželni odbornik Roberto An-tonaz. Predavanje o Južni železnici Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bosta danes ob 18. uri Franco Gio-seffi in Roberto Carollo predavala o 150-let-nici Južne železnice. Ferone pred tržnico Deželni svetnik Upokojencev Luigi Ferone bo danes ob 9. uri pred tržnico v Gorici začel informativno kampanjo, med katero bo ljudi opozarjal, kako naj se izognejo goljufijam. Mestni svet podprl Brulca Novogoriški mestni svet je včeraj podprl dejavnosti župana Mirka Brulca v sporu z družbo SGP Gorica in zahteval, da se za zaščito javnega interesa uporabijo vsa zakonita pravna sredstva. Podjetje in občina se že več kot dve leti ne moreta dogovoriti o zamenjavi oz. odkupu parkirišč, zelenic in drugih površin v javni uporabi, za katera v SGP Gorica trdijo, da so v njihovi lasti. Mestna občina je na okrožnem sodišču že vložila štiri tožbe zaradi priznanja lastninske pravice. TRŽIČ - Kovinarji stavkali peti dan zapored Ohromili mesto Dolgo kolone avtomobilov so se vile do Ronk na eni strani in do Devina na drugi Včeraj so kovinarji zahtevali podpis kolektivne pogodbe pod gostim dežjem altran Kovinarji iz tržiških tovarn so včeraj stavkali peti dan zapored in popolnoma ohromili mesto. Delavci so se odločili za povsem spontan triurni protest, ne da bi se o njem dogovorili s svojimi sindikalnimi predstavniki. Približno tisoč se jih je ob 9. uri odpravilo iz ladjedelnice Fincantieri in iz drugih tovarn proti središču Tržiča. Protestniki so postali pred vsem glavnimi križišči, s tem pa blokirali vse avtomobile, ki so bili odpravljeni z ene strani mesta na drugo. Protest je trajal od 9.30 do 11. ure, v tem času pa se je pred Trži-čem ustvarila dolga kolona vozil. Avtomobili so čakali v vrsti do Ronk na eni strani, do Devina pa na drugi. »Prejemamo približno tisoč evrov plače, ki nikakor ne zadostujejo do konca meseca. Vsi imamo družine, poravnati pa moramo posojila na bankah ali pa plačevati najemnine. Cene se višajo, naše plače pa ostajajo vedno enake,« so delavci med drugim zapisali na letak, ki so ga delili avtomobilistom. Če se pogajanja med vlado in sindikati, ki so se ponovno začela včeraj, ne bodo pozitivno zaključila, se bo protest nadaljeval. GORICA - Nesreča v Škabrijelovi ulici Zgolj škoda Avtomobilist trčil v vozilo, parkirano ob robu cestišča foto m.k. V Škabrijelovi ulici v Gorici se je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča, ki se je k sreči zaključila zgolj z gmotno škodo. Voznik je izgubil nadzor nad svojim avtomobilom in trčil v vozilo, ki je bilo parkirano ob robu cestišča, ravno pred hišo svojega lastnika. Stanovalci Škabrijelove ulice so prepričani, da je včerajšnja nesreča logična posledica povečanega prometa, ki je sledil odprtju mejnega prehoda. Po njihovem mnenju ulica ni primerna za tako gost promet, zato pa bi bilo treba omogočiti prehod vozil tudi po območju trga pred novogoriško železniško postajo. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. januarja 2008 15 gorica - Fundacija Goriške hranilnice je dvaindvajsetim šolam namenila 60.000 evrov Večja podpora za učence s posebnimi potrebami Prispevek sta prejeli tudi nižja srednja šola Trinko in Večstopenjska šola Doberdob Z včerajšnje predstavitve projekta Šole goriške pokrajine bodo učencem s posebnimi potrebami tudi letos lahko nudile dodatno pomoč. Povišanje števila ur pouka za otroke z duševnimi in drugimi težavami bo omogočil hvalevreden projekt Pokrajinske koordinacije združenj prizadetih oseb, ki ga bo že drugo leto zapored financirala Fundacija Goriške hranilnice. Letos bo šolam vseh stopenj, ki so v prejšnjih mesecih vložile prošnje, skupno dodeljenih 60.754 evrov. Posebna komisija, ki jo sestavljajo osebje goriškega zdravstvenega podjetja, Koordinacija združenj prizadetih oseb in ravnatelj zavoda IPIA iz Tržiča, je med drugimi sprejela tudi prošnji slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko in ravnatelj- stva Večstopenjske šole Doberdob. Prva je lani prejela prispevek v višini 2.000 evrov, letos pa bo le-ta znašal 2.090 evrov. Večstopenjska šola Doberdob pa bo v tem šolskem letu prvič razpolagala s prispevkom Fundacije, ki ji je namenila 2.787 evrov. S tem denarjem bosta slovenski ravnateljstvi nudili učencem s posebnimi potrebami približno 60 ur več podpornega pouka. »Projekt pokrajinske koordinacije združenj prizadetih oseb smo prvič podprli v šolskem letu 2006/2007 s 40.000 ev-ri, letos pa smo pobudo ponovili in namenili povišanju ur pouka za učence s posebnimi potrebami preko 60.000 evrov. S tem hočemo pripomoči k dopolnjevanju po- membne storitve, saj državna ponudba ne zadošča,« je povedal predsednik Fundacije Goriške hranilnice Franco Obizzi, predsednik Pokrajinske koordinacije združenj prizadetih oseb Mario Brancati pa je poudaril, da gre za prvi projekt v Italiji, pri katerem je prišlo do tako zglednega sodelovanja med šolo in zasebnimi ustanovami teritorija. »Po zaslugi Fundacije Goriške hranilnice, kije projektu dodelila še več denarja kot lani, smo letos lahko pomagali tudi vrtcem in višjim srednjim šolam. Na vse potrebe šol žal še nismo mogli odgovoriti, ugodili pa smo nekaj manj kot 50 odstotkom prošenj,« je razložil Brancati. Pomen pobude je podčrtal tudi direktor goriškega šolskega urada Pietro Bi- bumbaca asiol in predstavil nekaj podatkov. »V goriški pokrajini danes ni nobene šole, ki je ne bi obiskovali tudi učenci s posebnimi potrebami. Njihovo število je v šolskem letu 2007/2008 naraslo, saj smo jih lani imeli 330, letos pa 355. Vzporedno se j e povišalo tudi število vzgojiteljev, ki jim sledijo, ur podpornega pouka pa je še vedno premalo,« je povedal Bisiol in dodal: »Projekt Pokrajinske koordinacije združenj prizadetih oseb je lani zagotovil dodatne ure pouka šestdesetim otrokom s posebnimi potrebami, letos pa osemdesetim. Čeprav je bilo prošenj za 130.000 evrov in mnogim ni bilo mogoče ugoditi, smo letos naredili pomemben korak naprej.« (Ale) zdravstvo - Župani Zahtevajo jamstva za Gorico Konferenca županov goriške pokrajine nasprotuje reformi deželnega zdravstva, ki predvideva združitev goriškega zdravstvenega podjetja s tržaškim. Reforma namreč ne jamči enakopravnosti goriške pokrajine in kakovostne oskrbe za njene občane. Svoje stališče je odbor županov izrazil v doku men tu, ki ga je odob ril v sre do in v katerem postavlja deželi FJK vrsto zahtev. V besedilu piše, da morata goriška in tržiška bolnišnica ohraniti status deželnih bolnišnic ter zadostno število ležišč in zaposlenih. Potencirati gre oddelke s specializiranim osebjem in asistenco na teritoriju, tržiška bolnišnica pa mora postati deželno središče za zdravljenje patologij, ki so povezane z azbestom. Župani zahtevajo, da pride ob spojitvi goriškega in tržaškega zdravstvenega podjetja tudi do združitve podjetij za upravo bolnišnic, poudarjajo pa tudi potrebo po jamstvih za čezmejno vlogo goriškega zdravstva in nujnost, da pride do izvajanja reforme zdravstva šele po dveletnem poskusnem obdobju. Le-te in druge zahteve nameravata goriški župan Ettore Romoli in tržiš-ki župan Gianfranco Pizzolitto zagovarjati pred tretjo komisijo v deželnem svetu. Avdicijo na temo racionalizacije zdravstva je sicer vodja komisije Nevio Alzetta že sklical za prihodnji torek, vabilo za srečanje pa so prejeli predstavniki pokrajin, občin in zdravstvenih podjetij s cele dežele. Romoli, Pizzolitto in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta pa zahtevajo, da se skliče »ad hoc« avdicijo o goriškem zdravstvu, saj je le-to najbolj ogroženo za ra di re for me. To zah te vo je Ro mo li včeraj izpostavil tudi v pismu, ki ga je naslovil na deželnega svetnika Nevia Alzetto. (Ale) gabrje - V polnem teku gradnja pustnega voza S polno paro Člani društva Skala se pripravljajo na nastop na sovodenjski pustni povorki Dan pustne povorke društva Karnival, ki bo v Sovodnjah na sporedu v nedeljo, 3. januarja, se hitro bliža, zato pa po kulturnih društvih s polno paro gradijo pustne vozove in šivajo pustna oblačila. Priprave so v polnem teku tudi v Gabrjah, kjer so člani kulturnega društva Skala ob svojem sedežu postavili na noge pravo halo, prekrito s plastično folijo, pod katero gradijo svoj voz. Po besedah gabrskih kulturnih delavcev je gradnja letošnjega vozu še posebno zahtevna; najprej so zgradili ogrodje iz jeklenih žic, zatem pa so ga prekrili s časopisnimi listi in lepilom. Zadnja faza gradnje bo barvanje, s katerim bodo začeli v prihodnjih dneh. Ob tem so pojasnili, da so navdih za le- Gabrski voz še brez dokončne podobe bumbaca tošnji voz našli med poletnimi počitnicami, ki so jih preživeli na morju. Kaj več niso hoteli razkriti, sicer pa so pozvali vse pustne navdušence, naj si pridejo ogledat sovodenjsko pustno povorko, na kateri bo ob gabrskem vozu plesalo sedemdeset pustarjev vseh starosti. Poleg pustnega sprevoda po Sovodnjah se bodo Gabrci udeležili še povorke po Gorici, ki bo na sporedu v nedeljo, 27. januarja. V soboto, 2. februarja, bodo kot skupina sodelovali na pustnem sprevodu v Ronkah. Po koledovanju po Gabrjah, ki bo v ponedeljek, 4. februarja, se bodo pustarji društva Skala poslovili od pustnih norčij v torek, 5. februarja, z nastopom na tržiškem pustnem sprevodu. doberdob - KD Jezero odprlo Puddujevo razstavo Neracionalna Peresa Akrili in grafike tržiškega umetnika bodo na ogled do 27. januarja »Značilnosti razstavljenih barvnih implozij in eksplozij ni nasilno in napadalno izražanje, pač pa očitno nepoznavanje naravnih oblik in neracionalna ges-tikulacija nečesa, ki ga ni mogoče obvladati in še manj razbrati. Obenem nam niti ne dovoljuje, da odmaknemo pogled, in nas med osuplostjo in čudenjem, vznemirjenostjo in pričakovanjem sili k iskanju nekega bistva resnice.« Tako je o delih Salvatoreja Puddu-ja povedala umetnostna kritičarka Franca Marri, ki je tržiškega slikarja v soboto predstavila v galeriji Modras v Doberdobu. Društvo Jezero je namreč odprlo razstavo z naslovom Peresa-Piume, ki jo sestavlja dvajset Puddujevih akrilov in grafik. Dobro obiskano odprtje se je začelo z latinsko-ameriškimi ritmi kitarista Sergia Giangasparija. Salvatore Puddu v Modra's galeriji bumbaca Nato je pozdravil predsednik društva Jezero Viljem Gergolet, za njim pa je umetnika predstavila Mar-rijeva. »V svojih zadnjih delih išče Puddu svoje korenine v tem, kar je v prejšnjih letih ustvarjal, snoval in teoriziral. Dojemanje človekovega doživljanja, zavzetost za sodobna dogajanja in vprašanja ter potreba po osvestitvi, ki jo narekuje presoja naravne stvarnosti in njenih spreminjanj zaradi človekovega poseganja vanjo, nudijo trdno osnovo za celotno umetnikovo iskanje in njegovo ikonografijo, ki jo je pred nekaj leti sam strnil v triado človek-zavest-stvar-nost,« ocenjuje Marrijeva. O svoji umetnosti je spregovoril tudi Puddu. Razstava bo na ogled do 27. januarja, od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro ter ob nedeljah med 10. in 12. uro. 16 1 6 Četrtek, 17. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Narašča povpraševanje po denarni pomoči in paketih s hrano Podražitve osnovnih živil poglobile stisko številnih ljudi Polovica vseh upokojencev se preživlja z manj kot 450 evri pokojnine V Sloveniji so se v zadnjih mesecih povišale cene nekaterih osnovnih živil in nekaterih storitev. Zadnjim podražitvam so bili slovenski državljani priča v začetku januarja, pred tem pa sta žepe kupcev pretresli še dve podražitvi v zadnjih mesecih lanskega leta. Podražili so se predvsem mleko, mlečni izdelki, kruh, moka, meso, testenine in elektrika. Slovenski upokojenci že bi-jejo plat zvona, saj opozarjajo, da ima skoraj polovica vseh upokojencev pokojnino do 450 evrov. Zato se nameravajo 6. februarja pridružiti splošni stavki zasebnega in javnega sektorja. Dogajanje na državni ravni se seveda enako odraža tudi na Goriškem. Pri novogoriškem Centru za socialno delo ugotavljajo, da se je po zadnjih podražitvah povečalo število stisk med ljudmi, več povpraševanja po paketih z osnovnimi živili beležijo tudi na novogoriškem rdečem križu, na območnem odboru sindikata upokojencev Posočje pa resno opozarjajo na položaj upokojencev z nizkimi pokojninami. Na novogoriškem Centru za socialno delo pojasnjujejo, da so v zadnjem mesecu, torej v času, ko je prišlo do podražitev hrane, izredno denarno pomoč, ki znaša največ 200 evrov, odobrili 50 prosilcem, kar ni veliko več kot lani ob istem času, vendar direktorica Ivanka Drnovšček opozarja, da so se v zadnjem letu zelo poostrili predpisi za pridobitev tovrstne pomoči. Na podlagi tega je moč sklepati, da je stisk vendarle več kot lani. Ministrstvo zaostrilo pogoje »Ljudje, ki se oglasijo pri nas, so v hudih stiskah,« potrjuje Drnovščkova. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je torej lani zaostrilo pogoje za pridobitev izredne denarne pomoči: denar lahko prosilci porabijo samo za najnujnejše življenjske potrebščine, se pravi hrano in obleko, v štirinajstih dneh po prejemu pomoči pa mora prosilec na Center za socialno delo prinesti dokazila, da je finančno pomoč porabil samo v namen, ki ga je navedel v prošnji za njeno pridobitev. »Državni predpisi so v tem primeru zelo ozki, preozki. Marsikdo bi denar potreboval za, denimo, plačilo zapadle položnice za električno energijo, zdravstveno zavarovanje, vendar naše pomoči ne sme uporabiti v takšen namen. Če pa ne prinese ustreznih dokazil, za izredno pomoč ne sme zaprositi v nadaljnjih 18 mesecih. Zato se na Centru dnevno srečujemo z jezo ljudi, ker je država sprejela tako stroge ukrepe,« pojasnjuje Drnovščkova. Tudi zaposlenim na Centru za socialno delo ni lahko, ko morajo v ljudi vrtati, zakaj bi potrebovali denar in koliko ubogi so, da jim pomoč res Janša v Ajdovščini Prihodnji teden bo na rednem delovnem obisku na Goriškem slovenska vlada. Ministrska ekipa, ki ji bo načeloval predsednik vlade Janez Janša, se bo podala v različne kraje severne Primorske, nekaj pomembnih sestankov pa bodo opravili tudi v Ajdovščini. Prav Ajdovščina bo prizorišče nogometne tekme med ekipo, sestavljeno iz predstavnikov vlade, ter ekipo domačih politikov in gospodarstvenikov. Tekma, ki bo v sredo, 23. januarja, ob 20.30 v veliki dvorani športnega centra Police, bo imela humanitarni značaj, saj bodo zbirali prostovoljne prispevke za ureditev športnih površin osnovne šole Šturje. (km) Hiram v Mostovni Kulturni center Mostovna prireja drevi ob 21. uri DJ večer, jutri ob 22. uri pa na koncert skupine Hiram. »Obeta se nam glasba v živo. Gostili bomo skupino Hiram, ki je bila ustanovljena v Kopru leta 2005. Do julija 2006 se je zasedba stabilizirala in skupina je lahko s polno paro zagnala ustvarjalne motorje. Rezultat vneme je glasba, v kateri se mešajo melodramatični thrash in glam stili,« sporočajo z Mostovne. (km) pripada. »Žal smo zaradi omenjenih predpisov postavljeni v vlogo birokratov, tudi za nas je zelo mučno, ko moramo ljudi toliko 'gnjaviti', preden jim odobrimo pomoč,« priznava Drnovščkova. Za zimski čas je tudi brez podražitev hrane značilno, da imajo ljudje več stroškov kot poleti. »Ljudje potrebujejo denar za ogrevanje, zimska oblačila, septembra začne novo šolsko leto, ki je tudi povezano s porastom družinskih stroškov,« pojasnjuje direktorica Ivanka Drnovšček. »V največji zagati je vse več upokojencev. Ti s pokojninami največkrat presegajo cenzuse za socialno po- foto k. m. moč, ki so zelo nizki, pokojnine, ki jih prejemajo, pa ne zadoščajo za preživetje,« dodaja Drnovščkova. Center za socialno delo lahko poleg že omenjene izredne denarne pomoči odobri tudi redno denarno pomoč. Cenzus zanjo je 212 evrov na osebo, za drugo osebo v gospodinjstvu znaša 70 odstotkov, za otroka pa 30 odstotkov od teh 212 evrov. »Tudi ta cenzus je zelo nizek. Vzemimo dva upokojenca, zanju velja cenzus, ki je nižji od 400 evrov!« opozarja Drnovščkova. Potemtakem ga dosežejo le tisti, ki imajo izjemno nizke pokojnine in živijo dobesedno v revščini. Upokojenci najbolj obubožani »Skoraj polovica vseh upokojencev v Sloveniji prejema pokojnino do 450 evrov, s tem pa se ne da preživeti,« opozarja tudi Nada Uršič, predsednica območnega odbora sindikata upokojencev Posočje. Podatki se nanašajo na lanski oktober, številke pa razkrijejo še, da je v Sloveniji več kot 60.000 upokojencev, ki prejema pokojnino do 250 evrov! Po besedah sogovornice se je tudi na lokalnem nivoju prav v zadnjih dveh mesecih, ko so nastopile tudi podražitve hrane, povečalo število prošenj za socialno pomoč, ki jo daje sindikat upokojencev. Višina pomoči znaša do 100 evrov, prosilci so do nje upravičeni enkrat letno. Kot pravi Uršičeva, iz fonda, ki ga ima sindikat na voljo za izplačevanje socialne pomoči svojim članom, trenutno še uspejo vsakomur zagotoviti pomoč, če pa bo potreba tako rasla, kot v zadnjem času, pa to ne bo več dolgo mogoče. »Situacija pri upokojencih je zelo kritična, pritisk na socialne pomoči je velik, ker pa gre za enkratno obliko pomoči, lahko z njo ublažimo le trenutno situacijo,« pojasnjuje Uršičeva, ki dodaja še podatek, da se je razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo v Sloveniji zelo znižalo. Leta 1999 je razmerje med njima znašalo 77,2 odstotka, lanskega novembra pa le še 65,9 odstotka. Po besedah Uršičeve bo, če se bo takšen trend nadaljeval, med upokojensko populacijo nastala velika kriza, še posebej pri tistih, ki živijo sami in prejemajo nizko pokojnino. »Obu-božanje upokojencev je nesprejemljivo, če se imamo po drugi strani za bogato in socialno državo!« zaključuje Nada Uršič iz Po-soškega sindikata upokojencev. Nekateri nimajo za mleko Stisko ljudi, ki si zaradi nizkih dohodkov ne morejo privoščiti niti osnovnih življenjskih potrebščin pa skušajo blažiti tudi pri Karitasu in na Rdečemu križu. Aleš Markočič, sekretar na novogoriškem območnem združenju Rdečega križa pojasnjuje, da letos pričakujejo več prosilcev za prejem paketov s hrano. Lani ob istem času se na njihova vabila ni odzvalo toliko prosilcev kot letos, ko so se odzvali praktično vsi. »Ljudje z zadovoljstvom sprejmejo našo pomoč, videti je, da jim vsaka stvar pride prav. Lani smo družinam razdelili 10.000 litrov mleka in 708 prehranskih paketov z osnovnimi živili, iz intervencijskih zalog Evropske unije pa še osem ton osnovnih živil! Marsikateri prejemnik je povedal, da mleka sploh ni kupoval, ker je tako drago,« poudarja Markočič in dodaja, da so lani podelili še za 12.000 evrov finančne pomoči, letos pa že beležijo porast prošenj zanjo. Katja Munih gorica - Prejšnjo soboto so se začeli Zimski popoldnevi Lutke so se vrnile Jutri v kulturnem centru Lojze Bratuž na sporedu druga predstava iz letošnjega niza V goriškem gledališču Verdi se je prejšnjo soboto v priredbi goriškega centra za animirano gledališče CTA in pod pokroviteljstvom goriške občine, dežele FJK, deželne gledališke ustanove ERT in italijanskega ministrstva za kulturo pričela deveta sezona lutkovnega abonmaja za otroke Zimski popoldnevi. »Upamo, da se bo umetnost lutk ukoreninila v našem mestu in med našimi otroci,« je uvodoma povedal umetniški vodja CTA Roberto Piaggio in nato prepustil oder lutkovnemu ansamblu Teatro Gioco Vita iz Piacenze, ki je prisotnim otrokom in njihovim odraslim spremljevalcem uprizoril igro z naslovom »La notte illuminata«. Enodejanka, ki sta jo napisala, zrežirala ter obenem tudi igrala mlada gledališčnika Marco Ferro in Valeria Sacco postavlja v ospredje oddaljenost med otroško domišljijo, ki se konkretno udejanja v temeljni otroški dejavnosti - igri - in v nemoči odraslih, da bi se prepustili domišljiji in vživeli v igro. Scene, igrane v klasičnim gledališkem izražanju, predstavljene kot dialog med mamo in otrokom, se prepletajo s fantastičnimi prizori lutkovnega gledališča, ki se izraža z igro senc. V enourni odrski uprizoritvi poteka dogajanje znotraj hišnih zidov. Velikega nereda, ki ga v igri otrok v prepričanju, da je volk za seboj pušča po hiši, mama ne more več prenašati. Obupana nad otrokovim početem pa se vseeno zamisli v njegovo počele in naposled razume, da pravzaprav v svetu domišljije stanovanje lahko postane gozd, po katerem se sprehajajo skrivnostne živali. Naslednja predstava z naslovom »Mignolina e lo spirito del fio-re« bo jutri, 19. januarja, ob 16.30 v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. (VaS) Pred začetkom predstave nova gorica Prvi primeri gripe Na Goriškem so v tem tednu potrdili pojav primera gripe, in sicer v Ajdovščini. V splošni bol-niš ni ci Dr. Fran ca Der gan ca v Šempetru pri Gorici so zato omejili obiske, tudi v novogoriškem zdravstvenem domu beležijo večji naval pacientov, kar pripisujejo pojavu gripe in porastu drugih podobnih virusnih obolenj. Obolelim priporočajo počitek in uživanje toplih napitkov, za otroke do 12. le ta pa zni že va nje te les ne temperature z aspirinom ni priporočljivo. V šempetrski bolnišnici zaradi potrjenega primera gripe v goriški regiji naprošajo vse obiskovalce, naj obiske pri bolnikih omejijo le na najnujnejše, v primeru epidemije pa bodo obiski prepovedani. Omejitev je začela veljati v sredo, 16. januarja in bo veljala do preklica. Tudi v novogoriškem zdravstvenem domu smo preverili, ali že beležijo porast pacientov, obolelih z gripo. Damjana Pavlin, zdravnica v splošni ambulanti pojasnjuje: »V zadnjih dneh res beležimo večji naval pacientov, ki ga pripisujemo pojavu gripe pa tu di dru gim vi rus nim obo le -njem.« Pavlinova še pojasnjuje, kateri so tipični bolezenski znaki, ki spremljajo okužbo z virusom gripe: bolniki imajo povišano telesno temperaturo med 38 in 39 stopinj Celzija, ta traja približno štiri dni. Značilno je, da po zau-žitju zdravil za zbijanje telesne tem pe ra tu re le-ta bi stve no ne upade. Bolnik toži nad bolečinami v mišicah, suho kašlja, v grlu čuti pekočo bolečino. Zdravnica priporoča ležanje doma. »O obolenju naj bolniki obvestijo svojega zdravnika, na pregled pa naj pridejo potem, ko vročina pade,« priporoča Pavlinova. Sicer pa so napotke in opis bolezni pripravili tudi na spletni strani novogoriškega zdravstvenega doma, kjer navajajo, da okuženi s kihanjem, kašljanjem in govorom okuženi virus gripe izločajo že dan pred pojavom bolezenskih znakov. »Odrasli ga izločajo 3-5 dni, otroci pa kar do tri tedne. Okužba je mogoča tudi s souporabo robčkov, kozarcev in jedilnega pribora, saj v posušeni sluzi virus preživi tudi več ur,« je moč prebrati na omenjeni spletni strani, kjer dodajajo še, da so zaradi okužbe z virusom gripe ogrožene zlasti starejše osebe, kronični bolniki, dojenčki in nosečnice. Če se telesna temperatura ne normalizira v nekaj dneh, ali če začne leta po nekaj dneh ponovno naraščati, obstaja možnost zapleta gripe. Bolnikom z gripo na splošno priporočajo mirovanje, uživanje veliko toplih napitkov in lahke hrane, bogate z vitaminom C. »Povišano telesno temperaturo lahko znižujemo z antipiretiki (pa ra ce ta mol, as pi rin...). Otro -kom do 12 let aspirina ne dajemo za ra di mož ne okva re je ter in možganov. Antibiotiki pri zdravljenju gripe ne pomagajo. Učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje, ki ga moramo opraviti pred sezono te bolezni. Cepljenje je var no in se po njem le red ko po -javijo stranski učinki. Cepljenje priporočamo vsem, še zlasti pa osebam z oslabljenim imunskim odzivom, starejšim od 60 let, otrokom in bolnikom s kroničnimi obolenji pljuč, srca in ožilja, ledvic in presnove,« še navajajo na spletni strani novogoriškega zdravstvenega doma. (km) bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. januarja 2008 17 GORICA - Šole Župančič, Erjavec in Štrukelj Posebna nagrada čezmejnim jaslicam Miroljubno sporočilo slovenskih otrok prepričalo žirijo Otroci pred jaslicami v veži goriškega županstva bumbaca Čezmejne glinaste jaslice osnovnih šol Oton Župančič iz Gorice, Fran Erjavec iz Štandreža in Milojka Štrukelj iz Nove Gorice so na natečaju šolskih jaslic iz dežele FJK prejele posebno nagrado »Jaslice nas združujejo«. Pobude se je letos udeležilo 38 osnovnih šol iz vse Furlanije-Julijske krajine, medtem ko je pri prvi izvedbi sodelovalo 24 šol. Učenci šol Župančič in Erjavec so se s svojimi glinastimi umetni na mi že la ni do bro uvrs ti li, le tos pa so povabi li k sode lo vanju še no vo go -riške vrstnike in si prislužili posebno priznanje. Nagrado bodo skupaj z dobitniki natečaja, in sicer šolami iz Pa-luzze, San Pierja, Milj in Spilimberga, dvignili v torek v avditoriju novega sede ža de že le v Vid mu. Glinaste figurice in obeske z miroljubnimi napisi v slovenščini, italijanščini, nemščini, furlanščini, hrvaščini in francoščini je približno 80 učencev začelo pripravljati oktobra. Učenci so jaslice izdelali v teku delavnic, ki jih je priredila osnovna šola Župančič v sodelovanju z odborom staršev osnovnih šol goriškega didaktičnega ravnateljstva. Pregnetili so in oblikovali 120 kilogramov gline: sad njihovega truda je približno 200 izdelkov, ki so jih v božičnem času delno razstavili v veži novo go riš ke ob čin ske pala če, ostale pa v ve ži go riš ke ga žu pan stva. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ze Bratuž v Gorici na niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«: 20. januarja, ob 17. uri Županova Micka (Gledališče Toneta Čufarja - Jesenice); 29. januarja, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje (Gledališka skupina Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske); 31. januarja ob 20.30 Primorske zdrahe (Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež). Q Kino Gledališče DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ vabi na premierno komedijo Primorske zdrahe (26. januarja ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 19. januarja gledališka predstava »Il laureato«, nastopa Giuliana De Sio«; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Ed-warda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; informacije na tel. 0481547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi v kulturni center Loj- GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Io sono leggenda«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 - 20.15 - 22.00 »Alvin Superstar«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Bian-co e nero«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 21.30 »American Gangster«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Caramel«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »L'allenatore nel pallone. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.45 -21.45 »American Gangster«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Io sono leggenda«. Dvorana 3: 17.00 - 18.40 - 20.15 »Al-vin Superstar«. Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Bian-co e nero«. Dvorana 5: 17.50 - 20.10 - 22.15 »L'al-lenatore nel pallone 2«. NOVA GORICA: 19.00 »Noč čarovnic«; 21.00 »Beowulf«. fl Razstave ob 18. uri odprtje mednarodne razstave z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki, ki so jo pripravili v sodelovanju z Galerijo Rika Deben-jaka iz Kanala ob Soči. Umetnike in razstavljena dela bosta predstavila Monika Ivančič Fajfar in Jurij Paljk. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na trgu Edvarda Kardelja 5 bo danes, 18. januarja, ob 19. uri odprtje kiparske razstave Anje Kranjc z naslovom Kiparstvo (p)osebnega sveta. Razstava bo na ogled do 7. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. m Koncerti S Izleti MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet na sneg na Piancavallo v nedeljo, 20. januarja; informacije in vpisovanje na tel. 328-2580940 (Maja). Ü3 Obvestila ol Deželni statut FJK in večjezičnost Alessandro MARAN in Ace MERMOLJA vodi Rudi Pavšič Predavalnica v KBcentru Danes, 18.1.2008, ob 18. uri MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRA- TUŽ iz Gorice in dekliški zbor Aurora iz Ljubljane bosta nastopila na dobrodelnem božičnem koncertu v soboto, 19. januarja, ob 20. uri v cerkvi Sv. Ivana v Gorici. Zbrani prispevki bodo namenjeni obnovi koče Sv. Jožefa v Žabnicah. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 25. januarja, ob 20.30 poseben glasbeni večer z naslovom Skupno nazdravimo letu 2008; nastopila bo godba na pihala združenja krvodajalcev iz Vileša pod taktirko Alessandra Spessota. Večer prirejajo goriška sekcija krvodajalcev, pokrajinska zveza krvodajalcev in Kulturni dom; vstop prost. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: danes, 18. januarja, ob 20.45 v teatru Verdi v Gorici Trio Matisse; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticket-pointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 04322014191). H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. januarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred nižje srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole dobijo starši na nižji srednji šoli Ivana Trinka. OBMOČNA ENOTA AGENCIJE ŠOLA ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO vabi ravnatelje, učitelje referente in vse zainteresirane šolnike na informativni seminar o novem evropskem programu Vseživljenjsko učenje (Lifelong Learning Programme 2007-2013), ki bo 22. januarja od 14. do 18. ure v Trstu na zavodu Max Fabiani, ul. Monte S. Gabriele 48 in 23. januarja z istim urnikom v Vidmu na zavodu Malignani, drevored Leonardo da Vinci 10. Udeleženci bodo prejeli potrdilo o prisotnosti; informacije na tel. 040-3592900. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo danes, 18. januarja, DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in sku- pine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na ZSKD (tel. 0481-531495, fax 0481550004). Program: petek, 1. februarja, rock koncert skupin Blek Panters in Kraški ovčarji; sobota, 2. februarja, ples s supino Kingston; nedelja, 3. ferbuarja, povorka in ples s skupino The Maff Show. DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjen otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. FEIGLOVA KNJIŽNICA obvešča, da bo prva Pravljična urica v letu 2008 v ponedeljek, 21. januarja, ob 18. uri, ko bo pravljičarka Katerina Citter pripovedovala skrivnostno pravljico. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse, ki se želijo s štandreškim vozom udeležiti pustne povorke v nedeljo, 3. februarja, v Sovodnjah, da se prijavijo do 23. januarja na tel. 340-3447695 (Tamara), 335-7177632 (Tomaž) in 3402898257 (Gregor) po 18. uri. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor, ki bo na sedežu šole v petek, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija); informacije na sedežu društva (tel.- faks 0039-0481-884037) ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481884909 ali 0039-339-5720418, e-mail andrejkah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160 ali 0039-338-7812271) in Filipu Hledetu (tel. 0039-329-0744269). SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da za novoletni sprejem, ki ga danes, 18. januarja, prireja stranka na Pesku (občina Dolina), je z Goriške predviden avtobusni prevoz. Zaradi omejenega števila mest prosijo, da se zainteresirani čimprej prijavijo na tel. 335-8011948; cena bo prilagojena številu potnikov (približno 10 ali 12 evrov). Odhod bo ob 18. uri izpred Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s postankom ob 18.10 v So-vodnjah (pred župnijsko cerkvo); odhod s Peska približno ob 23. uri. V primeru nezadostnega števila prijav bo vožnja z avtobusom odpadla. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja, sklican deželni svet s pričet-kom ob 20. uri. Zasedanje bo v dvorani pevskih zborov v Devinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega pred-stavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij (tel. 0481536455, faks 0481-536324, e.pošta: gorica@ssorg.eu.). Kulturni center Lojze Bratuž Vljudno vabljeni na odprtje mednarodne razstave, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka - Kanal ob Soči Umetnike in razstavljena dela bosta predstavila Monika Ivančič Fajfar in Jurij Paljk KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ DANES, 18. JANUARJA, OB 18.URI ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 24. januarja, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. H Prireditve ŽUPNIJA SV. HILARIJA IN TACIJANA organizira predavanje za družine v so-boto,19. januarja, ob 16. uri v avditoriju Fogar, na korzu Verdi 4 v Gorici, z naslovom »L'affettivita in crisi: quale affettivita e perché«. Predaval bo psihoterapevt Ezio Aceti. BIBLIOBUS novogoriške knjižnice Franceta Bevka bo danes, 18. januarja, ob 8. uri obiskal večstopenjsko šolo v Doberdobu. NA MIRENSKEM GRADU pri Gorici bo med 27. januarjem in 1. februarjem potekal katehetski simpozij pod naslovom Kateheza oblikuje podobo Boga; informacije nudi Andrej Sedej (tel.0038641-769863, naslov elektronske pošte andrej.sedej@rkc.si). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v torek, 29. januarja, ob 20. uri v okviru niza komedij Iskrivi smeh na ustih vseh nagrajevanje natečaja Mladi oder. Sledila bo predstava gledališke skupine Društva gluhih in naglušnih severne Primorske. 0 Mali oglasi PRODAM avto fiat 600 activ, letnik 2005, 53.000 prevoženih km, 4.500 evrov; tel. 335-5387249. Id Osmice SALOMON TOMŠIČ je v Rupi odprl osmico; tel. 0481-882230. Pogrebi DANES V MOŠU: 11.00, Eda Pagnacco por. Pizzul (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Olga Specogna vd. Livon v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 13.30, Sonia Zuc-chi por. Bortoluccio (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.30, Rosa Bertoli vd. Presot (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Trst za upepeli-tev. 1 8 Č etrtek, 17. januarja 2008 TRST, GORICA - Filmi, razprave, knjige Film in psihoanaliza Letos z naslovom Pogled na par: ogenj, skrivnost, želja in sence Ali ni morda vprašanje naše osebnosti to, kar najbolj vznemirja našo dušo? Dokler govorimo o drugih, dokler razpravljamo o vremenu, dokler se pogovarjamo o aktualni politiki, je vse enostavno in linearno. Ko pa se moramo pogovarjati o sebi, postaja zadeva bolj kompleksna. Kako nastaja naša identiteta, kako se razvija, katere so možne ovire, ki zatirajo njen razvoj, predvsem pa, katere so tiste silnice, ki so prisotne v naši identiteti in ki jih moramo odkriti in razviti? Še posebej pa, katere so te silnice v ženski duši, ki je tako skrivnostna? O teh in podobnih tematikah bo govor na četrti filmski reviji »Film in psihoanaliza«, ki letos nosi pomenljiv podnaslov »Pogled na par: ogenj, skrivnost, želja in sence«. Namen organizatorjev je približati psihoanalizo in kinomatografijo človeku, saj prevladuje mnenje, da lahko filmska umetnost zelo prepričljivo in učinkovito predstavi mnoga psihoanalitična vprašanja. Film nam s podobami pripoveduje zgodbe o našem čustvenem življenju; te podobe nam omo go čajo, da prek pro cesa iden ti -fikacije in diferenciacije raziskujemo lastno notranjost. Cilj teh projekcij pa je predvsem v tem, da bi v gledalcih vzbudile razmislek o nekaterih temeljnih vprašanjih človekove psihe. Film ska revija se bo le tos pr -vič odvijala tudi v Trstu poleg Gorice, ki je gos ti la revijo v prejš njih letih. Letos so si organizatorji, med katerimi gre ome ni ti psi ho tera -pevtki Fran co Ami o ne in Cris ti no Bertogna ter psihoanalitičarko Am-bro Cusin, zamis li li še do dat no ponudbo ob ogledu filmov, in sicer predstavitev knjige »Šah očetu, podobe in igre oblasti« (Scacco al padre, immagini e giochi di potere) izpod peresa Lui se Accati, ki s pomočjo analize prikazuje našo pogo- jenost in izzive vzgoje ter ženskost v naši kulturi in v paru. Predstavitev knjige bo danes ob 17. uri v prostorih knjigarne Minerva v Trstu. V naslednjih tednih se bodo nato na platnu zavrteli štirje filmi, in sicer 8. februarja ob 18. uri v Kinu Ariston v Trstu bo na sporedu originalna obnovljena verzija Othella, večna tragedija ljubosumnosti in nezvestobe. V petek, 22. februarja, pa se bo revija premaknila v Kinemax v Gorico, kjer bodo ob 18. uri predvajali film Prizori iz zakonskega življenja: film analizira odnos v paru med Marianno in Johannom v časovnem razponu desetih let; ko sta protagonista ob koncu že ločena in ponovno poročena, se spet sre čata, bolj zre la in odrasla, ter odkrijeta, da se še ljubita, a tokrat na dru gačen na čin. Tretji film (Ta mračni predmet poželenja) bo v petek 29. februarja ob 18. uri vedno v Kinemaxu v Gorici, kjer bodo predvajali tudi zadnji in verjetno najbolj poznani film Fanny in Alexander pred kratkim preminulega velikega režiserja Ingmarja Bergmana. Po vsaki projekciji bo sledil kratek komentar strokovnjakov in izvedencev na področju, organizatorji pa želijo predvsem nuditi možnost publiki, da sama razmisli o vprašanjih, ki jih film postavlja, tako da je predvsem veliko časa namenjenega diskusiji. V komentarju in diskusiji bodo sodelovali v glavnem psihoanalitiki iz Padove, Milana, Trevisa, Benetk, Gorice in Trsta, med temi lah -ko zasledimo tudi ime tržaškega Slovenca dr. Paola Fonde. Vstop je brezplačen, pobudo pa so omogočili Pokrajina Gorica, Društvo za filmsko kulturo »Sergio Amidei«, Univerza v Vidmu - Dams ter Odborništvo za enake možnosti Pokrajine Trst, pri katerem je pobudo podprla in pri njeni izvedbi tudi pomagala Eloisa Cignatta. (cer) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Edoardo Erba: »Maraton v New Yor- ku« / ponovitve ODPOVEDANE zaradi poškodbe. Gledališče Rossetti Frederick Knott: »Delitto perfetto« / nastopajo: Geppy Gleijeses,Stefano Santospago, Marianella Bargilli in Raf-faele Pisu; režija: Geppy Gleijeses. Urnik: danes, 18. in jutri, 19. januarja, ob 20.30; v nedeljo, 20. januarja, ob 16.00. Teatro Paolo Poli: »Sei brillanti -Giornaliste del Novecento« / režija Paolo Poli, igrajo: Paolo Poli, Alberto Gamberini, Alfonso De Filippis in Giovanni Siniscalco. V torek, 22. januarja, ob 20.30, v sredo, 23. januarja, ob 16.00, od četrtka, 24., do sobote, 26. januarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 27. januarja, ob 16.00. La contrada Noël Coward: »Il divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30. Gledališče Miela V petek, 25. januarja, ob 21. uri bosta nsatopila Alessandro Fullin in Clelia Sedda s komično predstavo »Gengis Kahn«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 19. januarja, ob 16.30 bo v okviru niza Zimski popoldnevi na sporedu predstava »Mignolina in duh rože« v izvedbi Drammatico vegetale/Ravenna teatro. V nedeljo, 20. januarja, ob 17.00 / Iskrivi smeh na ustih vseh - gostovanje Gledališča Toneta Čufarja iz Jesenic z Linhartovo igro »Županova Micka«. V torek, 22. januarja, ob 9.30 in ob 10.45 / gledališka predstava »Miška v operni hiši« v izvedbi GOML Ljubljana in režiji Vinka Moderndorferja. Predstava v abonmaju Mali polžek. VIDEM Teatro Palamostre Jutri, 19. januarja, ob 21.00 / Gloria-babbi Teatro: »Il riscatto«. Režija: Giampiero Rappa; igrajo: Eva Cambiale, Andréa Di Casa, Filippo Dini, Sergio Grossini, Emanuela Guaiana in Mauro Pescio. V soboto, 26. januarja, ob 21.00 / Teatro Sotterraneo: »Post-it«. Igrajo: Sara Bonaventura, Iacopo Braca, Matteo Ceccarelli, Caudio Cirri. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru William Shakespeare: »Kralj Lear« / do jutri, 19. januarja, ob 20.00 ter v torek, 22. januarja, ob 16.00. V torek, 22., in v sredo, 23. januarja, ob 20.00 / nastopa Špas teater iz Mengša z igro »5žensk.com«. V nedeljo, 27. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti. MAREZIGE Kulturni dom V četrtek, 24. januarja, ob 20.00 / gostujeta SNG Drama Nova Gorica in Kosovelov dom Sežana z igro »Kako smo ljubili tovariša Tita«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V sredo, 23. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti. POSTOJNA Kulturni dom V nedeljo, 20. januarja, ob 17.30 in 20.00 / predstava Agathe Christie »Mišolovka« v izvedbi Špas teatra iz Mengša. LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 25. januarja, ob 20.00 / Linhartova dvorana: Eugene Ionesco: »Nosorogi«. Gostovanje Drame SNG Maribor z uspešnico letošnje sezone. PRIREDITVE SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 18. januarja, ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«. Jutri, 19. januarja, ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Jutri, 18. januarja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V soboto, 19. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 21., sredo, 23., v četrtek, 24., in v soboto, 26. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V torek, 22. januarja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V sredo, 23. januarja, ob 19.30 / Patrick Marber: »Howard Katz«. Gostuje SLG Celje. Od 24. do 26. januarja ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V nedeljo, 27. januarja, ob 19.30 / gostuje Gimnazija Bežigrad s predstavo »Trip za tri«. Mala scena Danes, 18. januarja, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Jutri, 19. januarja, ob 20.00 / Sergi Bei-bel: »Mobilec«. V ponedeljek, 21. januarja, ob 20.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. V sredo, 23. januarja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 25., in v soboto, 26. januarja, ob 20.00 Jose Sanchis Sinisterra: »Ay, Carmela!«. Šentjakobsko gledališče Danes, 18., ponedeljek, 21., in v torek, 22. januarja, ob 19.30 / V. B. Tartuffe: »Kralj na Fiziki«. V soboto, 26. januarja, ob 19.30 / C. Goldoni: »Prebrisana vdova« (komedija), režija: Luka Martin Škof. V ponedeljek, 28., in v torek, 29. januarja, ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«. Režija: Jure Karas. V četrtek, 31. januarja, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«. Režija Gojmir Lešnjak - Gojc. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giachino Rossini: »Il Turco in Italia« / danes, 18. januarja, ob 20.30. V nedeljo, 20. januarja, ob 20.30 / recital Grigorija Sokolova z naslovom: »Čar klavirja«. Gledališče Rossetti Koncertno društvo - sezona 2007/2008 V ponedeljek, 21. januarja, ob 20.30 / Quartetto Casals. GORICA Avditorij Danes, 18. januarja, ob 20.45 / nastopa Trio Matisse - Emanuela Piemonti (klavir), Paolo Ghidoni (violina) in Pietro Bosna (violončelo). TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 23. januarja, ob 20.45 / koncert sodobne glasbe v izvedbi orkestra Klangforum Wien pod vodstvom Emilia Pomarica. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V nedeljo, 20. januarja, ob 20.45 / SWR Sinfonieorchester Baden-Baden Freiburg, dirigent: Sylvain Cambreling. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 27. januajra, ob 17.00 14. Revija kraških pihalnih godb. POSTOJNA Jamski dvorec (pri vhodu v Poston-jsko jamo) V četrtek, 24. januarja, ob 20.30 / v okviru Postojna blues festivala nastopa Sonny Rhodes (ZDA). LJUBLJANA Cankarjev dom La La La Human Steps: »Amjad« / Linhartova dvorana - nova predstava ene najboljših skupin sodobnega plesa na svetu. Koreograf: Eduard Lock. Danes, 18. januarja, ob 20. uri. Godalni kvartet Guarneri / Dvorana Slovenske filharmonije - v četrtek, 24. januarja, ob 19.30. Big Band RTV Slovenija / predstavitev novega albuma »Etno« - ljudske pesmi v jazzovski preobleki. V nedeljo, 27. januarja, ob 19.30 v Linhartovi dvorani. Glasbe sveta 2008: Sheikh Ahmad Al-Tuni (Egipt) / Linhartova dvorana, v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.15. SNG Opera in balet Ljubljana Gerge Bizet: »Carmen« / premiera v četrtek, 24. januarja, ob 19. uri; ponovitve: v petek, 25., v soboto, 26., in v torek, 29. januarja, ob 19. uri. Šentjakobsko gledališče J. Jacobs, W. Casey: »Briljantina« (musical) / režija in koreografija Mojca Horvat. V petek, 25. januarja, ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST IV. pomol: do 27. januarja je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; ob petkih in sobotah do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinska umetnostna dvorana / do 3. februarja bo na ogled razstava Cira Galla z naslovom: »Atto unico«. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V galeriji Knulp bo na ogled do 12. februarja fotografska razstava »Mustangs«. V Trgovinski zbornici bo na ogled do 31. januarja razstava »Rilke e il suo mondo«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BARKOVLJE V dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6, bo jutri, 19. januarja, ob 20. uri odprtje slikarske razstave Stojana Ražma in Do-rotee Brundula z naslovom: »Življenje v treh dimenzijah«. Razstava bo odprta do sobote, 26. januarja, z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, v soboto in nedeljo, od 10. do 13. ure. OPČINE Bambičeva galerija / do 5. februarja bo na ogled fotografska razstava Primoža Hien-ga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. GORICA V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža bo danes, 18. januarja, ob 18. uri odprtje mednarodne razstave v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 2. marca z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, od 1. februarja do 2. marca 2008 ob prireditvah in po dogovoru. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »L'eredita di Cirillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. -/ ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova galerija, (Prešernova 3): še danes, 18. januarja, so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Urnik: od 10. do 17. ure. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji Nova Gorica na trgu Edvarda Kardelja 5 bo danes, 18. januarja, ob 19. uri odprtje kiparske razstave Anje Kranjc z naslovom »Kiparstvo (p)osebnega sveta«. Razstava bo na ogled do 7. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Mali galeriji bo do 13. februarja na ogled fotografska razstava Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. w Petek, 18. januarja 2008 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it atletika - Davi nenaveden začetek sezone z bogatim maratonom v Dubaiu Za zabavo šejkov in za milijon dolarjev Gebraselassie je bil včasih morda sposoben teči pod 2 urama, svetovni rekord pa je še v njegovem dometu Mednarodna atletska sezona se bo dokaj hitro začela danes navsezgodaj po našem času, predvidoma kar s svetovnim rekordom! V Dubaiu so si petrolejski šejki zamislili maratonski tek in idejo podkrepili z vsotami, ki bi k vnemi vzpodbudile tudi najbolj lene: nagradni sklad znaša milijon dolarjev, v primeru najboljše svetovne znamke pa bo rekorder sam prejel dodaten milijon. Vrednost zelencev sicer pada, milijon pa je le milijon. In tekač bo lahko neposredno spremljal kopičenje dolarjev, kajti proga poteka (z majhno izjemo na startu in v končnici) po nabrežju, pred katerim drug za drugim skozi slovito Hor-muško ožino plujejo tankerji, ki prevažajo črno zlato. Kdo bi moral biti rekorder? Nihče drugi kot Etijopec Haile Gebreselassie, ki je že lani za sedaj veljavno najboljšo znamko 2 ur 4:26 pokasiral 100 tisoč dolarjev, ki niso v primerjavi s tistim kar ponujajo šejki, nič več kot miloščina. S septembrskim tekom v Berlinu se je Gebreselassie tako oddaljil od konkurence, da je sedaj nemogoče misliti na alternativno ime v vlogi rekorderja. Etijopski tekač je po nepregledni seriji uspehov na te-kališčih in tekmovalnem premoru začel z maratonom brez posebnega uspeha pred dvema letoma. Do lanskega teka v Berlinu pa je pridobil tisto duševno trdnost, ki je potrebna za teke preko dveh ur. Bencina je imel sicer vedno dovolj, manjkala pa mu je neposredna izkušnja, ki ni odvisna samo od tehnike, temveč tudi od taktike. Kaže, da ima sedaj vsega dovolj in neuspeha v Dubaiu in kasneje na OI v Pekingu bi bili veliki presenečenji. Če se mu obe potezi posrečita bo treba na novo preurediti pojem najboljšega atleta vseh časov. So to Jesse Haile Gebreselassie je olimpijski prvak iz Atlante 1996 in in Sydneyja 2000, štirikrat pa je bil tudi svetovni prvak Owens, Carl Lewis, Valerij Brumelj ali Hišam el Gerudž? Zelo močno kandidaturo bo postavil Gebreselassie in si simboličen naslov tudi zaslužil. Sicer si pri sedanjih 35 letih 164 cm visoki in 50 kg lahki tekač nekoliko grize nohte, ker je bil v svojih najboljših letih (1996-1998), verjetno blizu sanjskega časa pod dvema urama, ki bi bil pomenil skok za pol stoletja naprej. Iz tistega ni bilo nič, ker je Gebre vse investiral na tekališčih. Kakšen je maraton v Dubaiu? Vse kaže zelo enoličen in glamour mu dajejo ek-sotičnost imena, slovita stolpnica v obliki jadra in možnost safarijev po bližnji puščavi. Časovno je v preteklih letih zabeležil čase s katerimi se lahko kosa tržaški. Začne se v enemu mestnih parkov in se tam tudi konča. Kar 32 od 42 kilometrov je speljanih v ravni črti po nabrežju in tekači na progi nimajo vzpetin. Organizacija naj bi bila letos vrhunska, v preteklosti pa je bila obupna. Vreme je v tem obdobju primerno za dolge napore. Srednja minimalna temperatura znaša 13,7 stopinj, srednja najvišja pa 24 stopinj. Vlaga, ki je velik nasprotnik dolgih naporov, je navadno okoli 40 odstotkov. Sicer je možen tudi kak naliv, ki bi lahko spremenil pogoje, start pa bodo izvedli že ob polosmih zjutraj, da bi do presenečenj ne prišlo. Na voljo bo primerno število »zajcev«, ki bodo v dveh 15-kilometr-skih ravninah pridno vlekli Etijopijca. (dk) rokomet - EP Slovenija pričela z zmago STAVANGER - Slovenska rokometna reprezentanca je na rokometnem EP na Norveškem bržkone že v svojem uvodnem nastopu dosegla osnovni cilj. Z zmago proti Češki s 34:32 si je najbrž že zagotovila vsaj 3. mesto v skupini in nastop v drugem delu zaključnega turnirja, v nadaljevanju pa jo čakajo silno zahtevni tekmeci. Ze danes svetovni podprvaki Poljaki (20.15), v nedeljo pa še olimpijski prvaki Hrvati (17.15).Požunovi igralci so si odločilno prednost priigrali v začetku drugega polčasa, ko jim je uspelo s protinapadi doseči visoko prednost 20:14. Čehi so nato reagirali, vendar zmage Slovenije niso nikoli več ogrozili. Junaka srečanja sta bila oba vratarja, Lapajne in Škot, ter Vid Kavtičnik, ki je zadel vse sedemmet-rovke, teh pa je imela na voljo deset. SLOVENIJA: Lapajne, Škof, Kavtičnik 12 (10), Mlakar 1, Natek 4, Pungartnik 1, Špiler, Praznik 1 (1), Pajovič 7, Gajič, Zvižej 5, Zorman 3. Sedemmetrovke: Slovenija 11 (11), Češka 10 (5).Izključitve: Slovenija 16, Češka 16 minut. Ostali izid: Hrvaška - Poljska 32:27 (14:14). APrimorski ~ dnevnik Kako R. Slovenija deli denar za šport LJUBLJANA - Slovenska vlada bo iz državnega proračuna za leto 2008 za programe športa zagotovila 29.382.449 evrov, in sicer 19.279.868 evrov za investicije v športno infrastrukturo in 10.102.601 evrov za dejavnosti. Športu otrok in mladine ter športni rekreaciji bodo namenili 4.247.000 evrov, programu vrhunskega športa 3.939.000 evrov ter strokovnim in razvojnim nalogom 1.488.000 evrov. V primerjavi z letom 2007 bo vlada športu namenila slabih šest milijonov evrov več. Moški super-G po TV, če bo vreme pravo ... KITZBUHEL, CORTINA - Organizatorji tekem svetovnega smučarskega pokala se ubadajo z vremenskimi težavami. Danes bi moral biti na slovitem Streifu v Kitzbuhlu moški superveleslal-mo (TV raidue ob 11.25), vendar je včeraj tam deževalo in ni bilo zadnjega treninga smuka. V Cor-tini dAmpezzo pa so zaradi sneženja in slabe vidljivosti že drugi dan zapored odpovedali trening pred jutrišnjim ženskim smukom. Rusija, Srbija, Poljska in Nemčija HALLE - Na evropskem kvalifikacijskem turnirju v ženski odbojki za nastop na olimpijskih igrah so znani polfinalstke. To so reprezentance Poljske in Nemčije iz skupine A ter Rusije in Srbije iz skupine B. Zadnji krog prve faze bo določil polfinalna para. Izločene so Turčija, Nizozemska, Romunija in Hrvaška. Italija si je nastop na OI zagotovila že lani z zmago v svetovnem pokalu. nogomet - Pokal Inter naprej, Napoli Edija Reje izločen MILAN - V nogometnem državnem pokalu so znani vsi četrt-finalisti. Zadnja sta Inter in Lazio. Vodilni v A-ligi je brez težav odpravil Reggino. 2:0 so Mancinijevi igralci vodili že v prvem polčasu, ko sta zadela Crespo v 34. in Cascio-ne (avtogol) v 45. minuti, končni 3:0 pa je v 91. min. postavil Cesar. Zelo napet je bil dvoboj Napoli - Lazio. Rimljani so na prvi tekmi zmagali z 2:1, trener Napolija Reja pa je pred tekmo izjavil, daje italijanski pokal Napolijeva Liga prvakov. Račun se mu ni izšel. Tekma se je namreč končala z 1:1. Za Lazio je v 55. min. zadel tare, 11 minut pred koncem pa je izenačil Domizzi, Četrtfinalni spored (23. in 30. januarja): Roma - Sampdoria, Udi-nese - Catania, Lazio - Fiorentina in Juventus - Inter. "JBOL ^ fff^^^fff^m ul. 9. junija 84 1MTL30J0% MaxMara CODE MaxMara tenis - Avstralija Srba usodna za Italijana, Srebotnik OK MELBOURNE - Italija ima na Australian Opnu le še enega pred stav ni ka, to je Fran ces ca Schiavone, ki pa jo danes čaka dvoboj s prvo favoritinjo Justine Henin. Simone Bolelli(1:6, 2:6, 2:6) in Tathiana Garbin (0:6, 3:6) sta bila proti 3. nosilcema, Srboma Novakom Djokovicem in Ano Ivanovic, povsem brez moči. V tretji krog je po zmagi nad Anastazijo Rodionovo s 6:4,6:1 napredovala tudi Slovenka Katarina Srebotnik. Prvi nosilec turnirja se je v treh nizih znesel nad nasprotnikom iz Francije, Fabrice Santo-ro je igrišče sklonjene glave zapustil po izidu 6:1, 6:2 in 6:0. Drugopostavljena Rusinja Svetlana Kuznjecova je Bolgarko Cvetano Pironkovo ugnala s 7:6 (0) in 6:2. košarka Ljubljančani zdaj brez možnosti Tau Ceramica - Union Olimpija 89:74 (25:21, 52:32, 73:59) TAU CERAMICA: Prigioni 6, Rakočevic 11 (1:1), Vidal 6 (4:4), Pla-ninic 10 (4:7), Teletovic 18 (4:5), Ja-saitis 9 (2:2), Splitter 15 (5:8), Mou-neke 7 (2:2), McDonald 7 (5:8). UNION OLIMPIJA: Booker 4 (4:4), Gorenc 13 (3:4), Rizvic 4, Mi-lič 23 (0:1), Hukic 12, Begic 3 (1:2), Zupan 6, Taylor 9 (1:2). Prosti meti: Tau 27:37, Olimpija 9:15. Za dve točki: Tau 19:35, Olimpija 27:43. Za tri točke: Tau 8:20, Olimpija 3:14 (Hukic 2, Milič). Union Olimpija nadaljuje serijo porazov. V evroligi je zabeležila petega v nizu, oziroma osmega v devetih tekmah, v letu 2008 pa še ni okusila slasti zmage (trije porazi v evroligi, dva v ligi NLB), tako kot ne novi trener Aleksandar Džikic, za katerega je to tretji zaporedni poraz na ljubljanski klopi. S tem je Union Olimpija tudi teoretično zapravila vse možnosti za preboj v drugi del evrolige, tako da bo že četrto sezono zapored zaključila tekmovanje po rednem delu. Poraz s 15 točkami razlike je šele peti najvišji v sezoni po Olympiacosu (- 33), Sieni (- 28), Zal-girisu (- 19) in CSKA Moskvi (- 17). Italijanski derbi v Bologni je po pričakovanjih osvojila Siena. Domači Virtus je premagala s 64:77 (12:30, 34:43, 53:57). Vrstni red skupine A: Cska Moskva 20, Tau in Siena 16, Olympiacos in Zalgiris 14, Union Olimpija in Prokom Trefl 6, Virtus Bologna 4. PRECENJENI TENIS? Lepša prepusti zmago manj lepi Dimitrij KriZman Včasih se res sprašujem, od kod nekaterim športom (in tudi njihovim salonarskim privržencem) taka avreola velike uglajenosti, lahko bi dejal kar gentle-manstva. Marija Šarapova je na teniškem odprtem prvenstvu Avstralije do tal dotolkla Lindsay Davenport, gledalci so s stoječimi ovacijami nagradili poraženko (nič slabega) in izžvižgali zmagovalko. Zakaj? Američanka Davenport se je ravno vrnila na igrišča po porodu in po mnenju 15 tisoč glave množice naj bi to bil zadosten razlog, da bi se je Šarapo-va usmilila. Kako? Očitno bi ji morala prepustiti nekaj iger več, en set, morda celo zmago?!?! Bog si ga vedi. Kje je tu športna etika naj zmaga najboljši? Ni je. Morda bi naslednjič Šarapova morala izgubiti proti Kuznecovi - lepša prepusti zmago manj lepi. Ker sem sam tenisu kolikor toliko sledil, dokler je igral Ivan Lendl, se dobro spominjam, od kod se je začel njegov zaton. Od poraza proti Michaelu Changu v Parizu. Tedaj je Lendl proti kitajskemu Američanu udobno krmaril zmagi naproti, pa se je Chang začel pretvarjati, da ima krče, da je de-hidriran, še malo pa bi ga ob igrišču čakal mrtvaški avto. Seveda je bilo to samo hlinjenje, ki je pa povsem iztirilo Lendla, ki je na koncu dvoboj klavrno izgubil. In pozor, če bi tako nesramno poškodbe hlinil nogometaš, bi ga gledalci zasuli z žvižgi (in še čim), mediji pa bi ga raztrgali. V tenisu, športu belih igralnih kompletov, pa je bila zvezda rojena. Chang, veliki glumač, novi heroj, Lendl pa za staro šaro. Morda moški tenis malo manj, ženski pa v veliki meri, gre za šport, ki je v mnogih svojih dejavnikih zelo precenjen. Pomislite, da sta za lani, in to se ni zgodilo prvič, najboljša športnika Evrope, kolikor pač ti »naslovi« sploh štejejo, bila Roger Federer in Justine Henin. Saj ne rečem, oba povsem prevladujeta, ampak proti komu? Federer ima za glavnega tekmeca Rafaela Nadala: če bi vzpostavil primerjavo s kakim nogometašem, bi Špancu ustrezal kak pošten, delaven, marljiv garač sredine igrišča, v najboljšem primeru Gat-tuso, čeprav mi zaradi brutalne moči in malo drugega prihaja na misel zlasti Parola (!). Justine He-nin se poigrava z dežurnimi najstnicami ali malo več, ki jih bolestno ambiciozni starši od 3. leta naprej silijo, da udrihajo po žogici, in se praviloma pred petindvajsetim letom ali obrabijo ali zaljubijo ali zgubijo v svetu jet-seta. (dimkrizman@yahoo.it) 20 2 0 Četrtek, 17. januarja 2008 ŠPORT / SMUČANJE - V nedeljo 27. Zamejsko smučarsko prvenstvo za Pokal ZSŠDI Snega, sonca in glasbe ne bo manjkalo Predsednik SK Brdina Šuber poziva k točnosti - Prvi spust ob 9.30, sledi paralelni slalom Sonca in snega v nedeljo na 27. Zamejskem smučarskem prvenstvu ne bo primanjkovalo. Tako napovedujejo vremenoslovci in tudi organizatorji. V kraju Forni di Sopra je v prejšnjih dneh zapadlo 40 cm snega, konec tedna pa napovedujejo zjasnitev in otoplitev. Tekmovanje na progi »Cimacuta« se bo v nedeljo začelo ob 9.30. Od 8.15 do 9.15 si bodo tekmovalci lahko ogledali postavitev proge: »Tekmovalce vabim, naj bodo točni, da bomo lahko izpeljali celotno tekmovanje brez zastojev in zamud,« je pouda ril predsed nik SK Brdina Rado Šuber. Po tradicionalnem prvem spustu v veleslalomu (veljaven za lestvico po kategorijah in društvene lestvice) se bodo najboljši tekmovalci v članski in mladinski kategoriji pomerili v paralelnem slalomu. Pravico do nastopa bodo imeli tekmovalci, ki bodo v prvem spustu zasedli prvih šestnajst mest na absolutni moški lestvici oziroma prvih osem na absolutni ženski lestvici v članski in mladinskih kategorijah. Najhitrejša bosta okronana z lovoriko zamejskega absolutnega in mladinskega prvaka. Lani so smučarji kriške Mladine odnesli tri na- ZLATA KNJIGA POKALA ZSŠDI Rado Šuber kroma slove: Ivan Kerpan je naslov absolutnega prvaka osvojil drugič zapored, v mladinskih kategorijah pa sta naslov odnesla Lara in Minej Purič. Ženski absolutni naslov pa je osvojila članica SPDG-ja Mateja Nanut. Smučarski praznik naših slovenskih društev bo popestrila tudi kulinarična ponudba in glasba s harmonika-šem Radom Andolškom. SK Brdina bo vse tekmovalce pogostila po prvem spus tu. Smučarji bodo tekmovali v petih mladinskih kategorijah (najmlajši super baby sprint 2001) in devet članskih. Pisne prijave sprejema SK Brdina do danes ob 16. uri. Absolutni prvaki 5 - Matej Crismancich 3 - Robert Renčelj, Aleksander Zezlina 2 - Alessio Sibilla, Igor Vo-dopivec, Ivan Kerpan 1 - Alexander Corbatto, Sto-jan Kuret, Igor Piščanc, Alex Prašelj, Aljoša Škabar, Aleš Šte-fančič, Giulio Taučer, David Tavčer, Christian Volpi Mladinski prvaki 4 - Alessio Sibilla 3 - Matej Crismancich 2 - Aljoša Škabar, Aleš Šte-fančic, Erik Vodopivec, Ivan Ker-pan 1 - Mauro Franza, Fabio Germani, Andrej Kosmač, Gregor Na-nut, Denis Petrovčič, Erik Piccini, Samo Sancin, Giulio Taučer, Igor Vo-dopivec, Albert Kerpan, Minej Purič Absolutne prvakinje 7 - Valentina Suber 5 - Francesca Rapotec 3 - Eva Del Fabbro 2 - Giorgia Zandomeni, Meri Perti 1 - Silvana Boneta, Martina Gantar, Valentina Pangos, Elena Paulina, Vilma Purič, Veronica Tence, Mateja Nanut Mladinske prvakinje 3 - Meri Perti 2 - Fjona Mezgec, Elena Paulina, Jana Plesničar, Vilma Purič, Veronica Tence 1 - Katja Bavcon, Martina Bogatez, Sara Bensi, Elisabeth Miklus, Valentina Pangos, Gabrijela Pieri, Tanja Pitacco, Franceca Rapotec, Sarah Sossi, Katja Škerk, Žaneta Švara, Lara Purič KOŠARKA - Dobra vest za Kontovel Sokol pred nadaljevanjem D-lige Vrača se Marko Švab Trenira pa tudi Marko Hmeljak - Jutri proti Perteolam - Breg mora proti Foglianu prekiniti serijo treh porazov Že drevi se bo s tekmo Isontina - Don Bosco začel povratni del četrtoligaškega prvenstva, medtem ko bodo jutri na sporedu vse ostale tekme. Nasprotnika slovenskih D-ligašev sta tokrat z nasprotnih koncev lestvice: Kontovel Sokol bo namreč gostil Perteole, ki so prvi del zaključile na tretjem mestu, Breg pa bo šel na gostovanje v Fogliano proti zadnjeuvrščeni ekipi AIBI. Vsi sodniki bodo tokrat prišli iz okolice Pordenona: pri Briščikih bosta to Poles in Fedrigo, v Foglianu pa Riz-zetto in Toldo. Šušteršičevi varovanci bodo po tednu počitka igrali prvo tekmo pred domačim občinstvom proti zelo solidnim Perteolam. V minulih desetih dneh so Šušteršičevi varovanci trenirali v nepopolni zasedbi. Navijači združene četrtoligaške vrste se bodo lahko končno veselili povratka na igrišče Marka Švaba, enega izmed nosilcev igre, ki je dalj časa miroval zaradi poškodbe. Švab je v torek opravil prvi trening, poleg njega pa je okreval tudi Marko Emili, ki ni še v celoti nared. Emil Bu-kavec pa bo predvidoma še vedno med odsotnimi zaradi poškodb. Andrej Šušteršič je bil ta teden odsoten zaradi delovnih obveznosti, zato najbrž tokrat ne bo nastopal. Občasno se treningov udeležuje tudi Marko Hme- ljak, ki bi lahko v bodočnosti priskočil na pomoč soigralcem. Perteole so na papirju zelo solidna ekipa, ki je po hudem porazu proti Goriziani (104:54) zmagala ostala dva medsebojna spopada z Bregom in Trži-čem. Kljub temu pa bi lahko Šušteršičevi varovanci presenetili, če bi primerno zaustavili centra Aviana. Do-glia je že lani s Sokolom dokazal, da se lahko z njim enakovredno bori. V zunanjih pozicijah pa bi lahko bili igralci združene ekipe v popolni postavi celo boljši. Breg mora po treh zaporednih porazih nujno zmagati, da obdrži stik z višjeuvrščenimi ekipami. Med temi bo Nab tokrat igral proti Poggiju, ki trenutno deli šesto mesto z Brežani. Nasprotnik je tokrat nedvomno slabši od Pregarčevih varovancev, ki bodo predvidoma stopili na igrišče v popolni postavi. AIBI je letos zmagal le eno tekmo proti močno okrnjenemu Dragu in je torej glavni kandidat za izpad. Res je, da so igralci Fogliana minulo soboto skoraj presenetili drugou-vrščeni San Vito. Tržačani pa že nekaj tekem slabo igrajo, medtem ko so Brežani v Gorici igrali zelo solidno in bili v glavnem enakovredni (skoraj) nepremagljivi Goriziani. Zato pa so Križman in soigralci tokrat favoriti. (Mitja Oblak) Po daljši poškodbi bo Kontovel Sokol lahko spet računal na enega od nosilcev igre Marka Švaba kroma VATERPOLO V V • Trzačani zaustavili Ljubljančane TRST - V mednarodni vaterpolski ligi Alpe Adria sta tržaški Pal-lanuoto Trieste in ljubljanski Slovan Olimpija igrala neodločeno 10:10 (3:1, 2:5, 1:2, 4:2). Enega od zadetkov za Tr-žačane je v bazenu Bruno Bianchi dosegel tudi naš Peter Planinšek, najboljši strelec pa je bil s 5 zadetki Aaron Gi-orgi. Tržačani so še enkrat več pokazali zobe, čeprav so njihove možnosti za zaključni turnir minimalne. Če ne drugega, so jo že zagodli Braniku in zdaj še slovenskim prvakom. Vrstni red: Opatija 21, UTE15, Koper 15, S. Olimpija 13, Triglav, Branik in ASV Dunaj 12, Pallanuoto Trieste 7, WBC Tirol 0. Skoki za Peking TRST Od danes do nedeljo bo v bazenu Bianchi zadnja državna selekcija v skokih v vodo za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Nastopili bodo vsi najboljši v Italiji. Dedič v Piacenzo PIACENZA - Drugoligaš Fro-sinone je 23-letnega primorskega nogometaša Zlatka Dediča Piacenzi posodil do konca junija, nato pa bo ekipa iz pokrajine Emilio Romagna lahko odkupila njegovo pogodbo. Kraški zidar s centrom SEŽANA - Sežanksi košarkarski Kraški zidar Jadran, ki mu v 1. slovenski ligi grozi izpad, je podpisal pogodbo z 210 cm visokim in 22 let starim makedonskim centrom Kirilom Pavlovskim, ki je nazadnje igral za švedski Oresundskraft. Razstava Mustangsov TRST - Na KNULP-u v Ul. Madonna del Mare v Trstu je do 12. februarja na ogled razstava o moštvu ameriškega nogometa Mustangs iz Milj. Avtor je milanska fotografinja Daniela Lo Pinzino. Disciplinski ukrepi V zvezi z nedeljskimi tekmami v amaterskih nogometnih prvenstvih so bili med drugim s prepovedjo igranja za en krog kaznovani tudi Daniele Degrassi in Cristian Devetak (Ju-ventina), Emiliano Leone in Ferruccio Degrassi (Vesna), Diego Radovini (Kras), Sebastiano Ferro. Matteo Pipan in Davide Ravalico (Primorje), Marco Sestan (Breg) in Fabio Schiraldi (Zarja Gaja). KOŠARKA - Boj za vrh v državnem prvenstvu under 19 Padli na izpitu Videmski Snaidero se je Jadranu ZKB krepko oddolžil za poraz v prvem dleu pri Briščikih Snaidero - Jadran Zadružna kraška banka 103:62 (37:18, 63:37, 83:47) JADRAN: Gantar (-, 0:2, -), Starc 2 (-, 1:1, -), Ukmar 9 (-, 3:5, 1:7), Fer-foglia 4 (2:5, 1:8, 0:1), Lisjak 5 (1:1, 2:6, -), Vitez 21 (1:2, 7:12, 2:8), Zaccaria 6 (0:2, 3:4, -), Formigli nv, Hrovatin nv, Malalan 12 (0:2, 6:12, -), Genardi 3 (1:2, 1:1, -), Ban. TRENER: Popovič. PON: Gantar in Zaccaria. Jadranova četa je klecnila na zrelostnem izpitu v Vidmu proti Snaide-ru, ki je tokrat Popovičeve fante v pomembnem srečanju za vrh lestvice povsem nadigral. Oranžni so se najbrž želeli oddolžiti za pekoč poraz pri Briščikih in so se v sredo na deskah dvorane Carnera izkazali v vsem svojem sijaju, gostje pa so tokrat povsem zatajili. Na koncu tekme so v Jadra-novem taboru ugotavljali, da je bila huda kazen z razliko kar 40 točk glede na prikazano popolnoma zaslužena. Ze v prvi četrtini so odlično pripravljeni Videmčani razbili Jadranov odpor z učinkovito igro v napadu. Tu- Alex Vitez (21 točk) edini zadovoljil di obramba naših je bila mogoče pre-mehka, fantje so delovali plaho, medtem ko so gostitelji uspešno zaprli vsako vrzel pod lastnim košem. Treba je pač priznati, da je Snaidero prava armada, selekcija odličnih košarkarjev: tokrat sta v njegovih vrstah izstopala čvrsti Truccolo, ki je bil pri Briščikih odsoten zaradi obveznosti s člansko vrsto, in režiser Lovatti, veliki dolžnik s prve tekme. Mimogrede, oba sta že okusila parket v A1 ligi. Domači so tudi v nadaljevanju vztrajno večali prednost, jadranovci pa so bili večji del srečanja le bleda senca moštva, ki je doslej navduševalo v državni ligi. Dobro je igral le Alex Vitez, ki je 21 točkam dodal sedem asistenc in značajno igro, delno pa se je rešil tudi Saša Malalan s šestimi pridobljenimi žogami. Ostali izidi 16. kroga: Cormons - AcegasAps 61:42, Fagagna - Porde-none 67:63, NPG - CBU 55:74, Cor-dovado - Falconstar 51:71, Romans prost. Vrstni red: Falconstar in Snai-dero 24, Jadran ZKB, Cormons in Por-denone 20, CBU 18, AcegasAps in Fa-gagna 14, Romans 4, Cordovado 2, NPG 0. Koš Koper z jadranovci do zmage v Ljubljani Trije jadranovci, Luca Dellisanti, Luca Sacher in Tadjan Škerl, so v nedeljo popoldne na košarkarskem turnirju Alpe Adrija za letnike 1993 v Ljubljani, odigrali tekmo v vrstah Košarkarskega kluba Koš Koper proti ljubljanskemu Slovanu. Koper je zmagal z rezultatom 83:56. Naši fantje so k zmagi prispevali z zelo dobro igro v obrambi ter se z lepimi potezami v napadu vpisali v seznam strelcev, Luca Sacher in Luca Dellisanti vsak z 10 točkami, Tadjan Škerl pa z 11 točkami. Na sliki, ekipa Koš Koper (Dellisanti št.7, Škerl št. 13, Sacher št.14) / ŠPORT Četrtek, 17. januarja 2008 21 NAŠ POGOVOR - Fizioterapevtka, trenerka in bivša športnica Deborah Vitez »Raztezne vaje so na žalost za športnike le trenutek počitka« Pri amaterskih društvih je preventiva malo razširjeno - Srednja pot: specializacija in razvijanje vseh psihomotoričnih sposobnosti Fizioterapevt: figura, ki postaja v športu stalnica. V polprofesionalnih in profesionalnih klubih so že nenadomestljivi del ekip, pri amaterskih pa je tega še vedno premalo. Tako meni tudi mlada fizoterapevt-ka Deborah Vitez, sicer bivša športnica, ki je lani dokončala študij, že leto dni pa počasi, a uspešno spoznava svet ob igriščih. Fizioterapevti imajo dandanes čedalje pomembnejšo vlogo znotraj ekip. Je sedaj več poškodb kot nekoč? Poškodbe so sestavni del športa in tako bo še naprej. Priporočljivo pa je delo na preventivi, ki pa je predvsem v amaterskih društvih malo razširjeno. To deluje le na profesionalni ravni. V nekaterih ekipah celo ne delajo razteznih vaj in to se kaže potem pri številu poškodb. Kateri so najpogostejši primeri preventive? Na primer prav dobro izvedene raztezne vaje in preventivne vaje, specifično za koleno in gleženj. V športnih panogah, kjer je veliko teka in skokov, sta oba sklepa najbolj pod udarom. To so vaje, katerim bi morali nameniti na treningih vsaj dvajset minut dvakrat tedensko. Večno vprašanje se glasi, kdaj pridejo na vrsto raztezne vaje: pred treningom ali po njem? Učinki so različni, če delaš prej ali potem. Zato jaz priporočam oboje. Lažje raztezanje pred ogrevanjem in bolj intenzivno po treningu, ko je mišica segreta in bolj elastična. Ali raztezne vaje pred ogrevanjem, ko si še mrzel, ne povzročijo poškodb? Ne. Če so raztezne vaje dobro izpeljane, ne morejo škoditi. Pri razteznih vajah moraš čutiti, da mišica »vleče«, nikakor pa bolečine. Katere pa so najpogostejše napake pri teh vajah? Mislim, da je podcenjevanje s strani igralcev amaterskih lig najbolj pogosta napaka. Večina igralcev jemlje raztezne vaje kot trenutek počitka in je zato pri izpeljavi ne-koncentrirana. Napake so pogoste prav takrat, saj lahko na primer raztezaš pri določeni vaji tudi tiste mišice, ki jih sicer nisi hotel raztegniti. Katere pa so specifične in najbolj pogoste poškodbe v različnih športnih panogah? Nogometaši imajo veliko poškodb mišičevja zaradi udarcev po kontaktu z drugim igralcem ali zaradi napačnega giba ali pristanka. Več je prvih, torej neposrednih udarcev, obenem tudi veliko nategov mišic; pogoste so poškodbe kolen in gležnjev. Vratarji pa imajo težave tudi z rameni in boki. Pri odbojkaricah so pod udarom predvsem V svoji diplomski nalogi je Deborah Vitez dokazala, da so vaje pred operacijo kolena pomembne za hitrejšo rehabilitacijo. »Važne so vaje že na dan operacije,« priporočila mlada fizioterapevtka, ki pri ŠD Kontovel vodi tudi ritmično telovadbo. kroma kolena, gležnji, prsti in ramena. Poškodbe hrbta se pojavijo pri zrelejših letih. Pri košarkarjih pa je največ poškodb gležnjev in kolen. Katere od teh poškodb bi lahko preprečili s preventivo na treningu? Udarcev seveda ne moreš preprečiti, nekaj poškodb, seveda ne vse, pa bi s preventivnimi vajami preprečili. Preventiva je toliko bolj pomembna pri tistih, ki imajo slabo držo. Zaradi službenih obveznosti si v stalnem stiku s športniki. Zakaj pride pri športnikih do poškodb? Prvič zato, ker je telo preobremenjeno. Če športnik ponavlja gib večkrat, bo tisti del telesa seveda bolj obremenjen in torej bolj podvržen poškodbam. Nevarnost poškodbe bo tudi takrat, ko gib ne bo precizno izveden in ne bo nikakršne preventive za tisti del telesa. Vsak šport ima namreč šibko točko, kateri bi moral trener nameniti več pozornosti in več preventivnih vaj. Slabo ogrevanje je tudi eden izmed vzrokov za poškodbe. S tem je potem povezana tudi intenzivnost treningov. Trener mora načrtovati sezonske in tedenske trenin- ge tako, da intenzivnost ne bo vedno enaka. Res pa je, da niso vsi športni gibi iz fi-zioterapevtskega vidika neoporečni. Tehnični gib, ki ga šport zahteva, je lahko tudi škodljiv za telo. Na primer skoki so škodljivi predvsem za hrustanec kolenskega sklepa. Ali vpliva na poškodbe tudi atletska priprava? Študije, ki so jih opravili na igralcih amaterskih in profesionalnih lig, kažejo, da je največ poškodb na začetku sezone v času priprav, ker je telo dalj časa počivalo, in na koncu, ko so nogometaši že utrujeni. Sicer pa je atletska priprava prava osnova za nadaljnje treniranje, tudi kot preventiva. V diplomski nalogi si se opredelila za poškodbo kolena. Zagovarjala si dejstvo, da fizioterapija pred operacijo omogoča hitrejšo rehabilitacijo ... To je tudi samoumevno, čeprav vsi ne delajo na tem. Osebno to priporočam iz več razlogov. Če se na operacijo predstaviš z ojačeno mišico, s popolno gibljivostjo sklepa, in propriocepcijo, torej dobro razvitim občutkom gibanja sklepa, bo potem reha- bilitacija hitrejša. To sem s svojo diplomsko nalogo tudi dokazala. Stik s fizioterapevtom pred operacijo je tudi pomemben, saj ti lahko slednji da nekaj koristnih nasvetov, kako ravnati takoj po operaciji. Važne so vaje že na dan operacije. Z Alenko Bajc sodeluješ tudi pri športni šoli Polet Kontovel, kjer pregledujete otroke. Zakaj je nastala ta ideja? Sodelovanje se je začelo prejšnjo sezono na pobudo športne šole. Idejo podpiram, saj omogoča splošen pregled otrok ter hitrejše ugotavljanje določenih problematik otroka. Naše delo se je začelo s splošnim preverjanjem psihomotoričnih sposobnosti otrok, nato sva trenerjem priporočili vaje za celotno skupino, ki bi odpravile določene težave, ki smo jih ugotovile pri večini otrok. Tako je na primer srednja skupina urila koordinacijo, starejši pa gibljivost, ker je bila večina v teh sposobnostih pomanjkljiva. Opazile smo še ploske noge, manjše težave s hrbtenico in nestabilnost v kolenih. Ob koncu sezone smo otroke spet testirale in opazile napredek. V podobni obliki vodimo preverjanje tudi letos. Ste mogoče opazili več razlik v pri- merjavi z nekdanjimi otroci ali mogoče več težav? Iz osebne izkušnje opažam, da se otroci gibljejo manj. Računalnik in televizija sta zamenjala divjanje s kolesom po vasi. Otrok, ki se manj giblje, ima manj razvite psihomotorične sposobnosti. Debelost je tudi velik problem ... Tu so ključne razlike, ki sicer niso še znanstveno dokazane, ampak jih podpirajo zdravniki in ostali fiziotera-pevti. Neuro-mišični sistem se razvija počasneje, drža je drugačna, ker otrok dalj časa sedi. Zato so razlike vidne. Trenerji imajo zato tudi več dela. Težave pa so sorazmerne s starostjo. S konstanto vadbo je seveda več možnosti, da vse sposobnosti bolje osvojiš. Med našimi društvi se širi trend minimotorik in motorik, ki jih prej nismo imeli. Je to edini način, da otroku lahko ponudimo to, kar smo prej imeli neposredno že doma? Če se otrok doma ne giblje, je to edini način. Navadno tisti otroci, ki veliko sedijo, kljub vsemu še naprej sedijo, kdor pa se giblje, se bo z odraščanjem še več gibal. Samo dvakrat tedenska vadba pa je premalo. Pri domačem društvu vodiš ritmično telovadbo. Obnovili ste jo pred enim letom. Zakaj si podprla to idejo? Menim, da bo otrok z razvitimi psihomotoričnimi sposobnostmi imel pri specializaciji v določeni športni panogi manj težav. Tudi iz lastne izkušnje sem to idejo podprla, saj lahko tako ponudimo popolno vadbo že v zgodnjem otroštvu. Si torej zagovornica tiste struje, ki je proti zgodnji specializaciji? Osebno mislim, da je iz agonistične-ga vidika prav, da otroka specializiraš zgodaj. To opažam pri velikih društvih, kjer igra tudi moja sestra Sandra, da začnejo uvajanje v športno panogo že na osnovni šoli. To sili tudi druga društva, da počnejo tako, ker bi sicer zaostajala in ne bi imela rezervoarja igralk. Otrok, ki vedno zgublja, ker se je specializiral kasneje, se bo prej naveličal kot tisti, ki vedno zmaguje. Po drugi strani pa je urjenje le nekaterih gibov za otroka preo-mejeno. Priporočljiva bi bila srednja pot: pol treninga nameniš specifičnim gibom, pol pa ostalim sposobnostim. Zakaj je ponavljanje enakih gibov za otroke nepriporočljivo? Ker mišice in telo delajo vedno enako. Otrok bi moral biti čim bolj vsestranski, šele nato pa je priporočljivo, da se usmeri v določeno športno panogo. Z omejenim urjenjem gibov se prej razvijajo tudi določene asimetrije. Veronika Sossa NAMIZNI TENIS - Deželna moška prvenstva V Trstu pekoč poraz Krasa v C2-ligi, četrtoligaši pa so poskrbeli za podvig v Miljah MOŠKA C2 LIGA Trieste- Sistiana »A« - Kras 5:4 Ceppi - Vittorio Lubrano 0:3 (5,6,9); Bombace - Tom Fabiani 3:0 (6,12,3); Fle-go - Stefano Rotella 1:3 (8,9,-9,1l); Bombace - Vittorio Lubrano 1:3 (7,7,-6,7); Ceppi - Stefano Rotella 0:3 (4,6,8); Flego - Tom Fabiani 3:2 (-10,9,-11,8,7); Bombace - Stefano Roella 3:0 (8,4,8); Flego - Vittorio Lubrano 3:2 (10,-5,-8,4,9); Pilotto -Tom Fabiani 3:0 (13,7,5). Žal je Kras v nedeljo potegnil krajši konec in se vrnil iz Trsta s porazom. Krašovci so sicer izgubili z minimalno razliko, vendar če bi vsi zaigrali kot znajo, bi zagotovo v novem letu pospravili prvi važni par točk. Začeli so zelo dobro, saj so skupinsko vodili že 4:1. Stalno so bili v napadu in niso puščali nasprotnikom iniciative pri izbiranju žoge. Potem se je začelo kar zatikati. Mogoče so mislili, da je že zmaga na dlani, zgrešili so v odločilnih trenutkih nekaj važnih potez in tako se je začela roka tresti dobesedno vsem trem. Iz 4:1 se je stanje izenačilo na 4:4. V zadnjem srečanju so Tržačani zamenjali svojega moža in proti Tomu Fabiani je zaigral izkušenejši Pi-lotto, ki obenem zelo dobro obvlada igro proti obrambi. Tom nič ni mogel proti razigranemu nasprotnemu igralcu. Proti koncu je grešil tudi enostavnejše žoge in kazalec na tehtnici se je obrnil v korist Tržačana. (M.M.) MOŠKA D1 LIGA Punto D'Incontro - Ašk Kras 3:5 Mian - Simone Giorgi 3:0 (5,5,13); Fa-fak - Milič Robert 2:3 (6,4,-10,-7,6); Orlando - Gianni Rotella 1:3 (9,3,-13,7); Fa-fak - Simone Giorgi 3:2 (9,-9,-10,6,6); Mian - Gianni Rotella 3:0 (9,7,11); Orlando - Milič Robert 0:3 (5,8,7); Fafak - Gianni Rotella 2:3 (9,9,-13,-9,8); Orlando - Simone Giorgi 2:3 (3,-3,9,-9,9). V prvi povratni tekmi je Kraševcem uspel lep podvig, kajti zmaga proti miljski ekipi je bila dokaj nepričakovana (predstavili so se v popolni postavi z nevarnim Mianom na čelu). Miljčani so se nahajali po začetnem rednem delu prvenstva na prvem mestu lestvice. Zgoniška ekipa je bila dobro pripravljena, saj so med prazniki red- no trenirali in kljub krajšim odmorom, resno delali na treningih. To se jim je obrestovalo. Robert Milič je igral namesto bolnega Sandra Ridolfi in je svojo nalogo odlično opravil z zmago nad dvema nevarnima napadalcema. Nasprotnike je spravil v težavo predvsem s serviranjem. Simone Giorgi je v tekmi D1 -lige dosegel pomembno zmago kroma Tudi mladi Simone Giorgi se je izjemno boril v sleherni tekmi. Pomembna pa je bila njegova zmaga nad Orlandom, ki je na deželnih lestvicah krepko v prednosti. Dokazal je sproščenost in koncentracijo, znal je predvideti nasprotne akcije. S tem je osvojil res zanj težko srečanje. (M.M.) □ Obvestila AŠD Mladina - smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili 27. Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo v nedeljo 20. januarja v kraju For-ni di Sopra, da se javijo odbornikom društva ali na telefonski številki 040213518 ali 348 7730389 (Ennio). Prijave so možne še danes, 18. januarja do 14. ure. SK DEVIN vabi vse člane, tekmovalce in prijatelje ter simpatizerje društva, ki si se radi udeležili 27. Zamejskega smučarskega prvenstva v nedeljo 20. januarja 2008 v kraju For-ni di Sopra, da se prijavijo na info@skdevin.it ali na tel. 335 8180449 do petka 18/01 do 15.ure. Možen avtobusni prevoz z odhodom ob 6.oo iz Nabrežine. SO SPDT organizira 25., 26. in 27. januarja 2008 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI (tel. 040-635627). Petek, 18. januarja 2008 Št. 2 (55) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Andrej, Erik, Ivan, Jana, Martina, Maruška, Mateja, Tereza, Tomaž in Veronika. e-mail: klop@primorski.it studentsko življenje v tujini December v kratkih rokavih v Ce potujemo zato, da bi odkrili kaj lepega, ali nosimo to že v sebi, ali pa ne bo mo nikoli do tega prišli. R.W.Emerson Marsikdo izmed naših bralcev se gotovo spominja lanskih člankov o zamejskih študentih, ki so se odločili za krajše študijsko obdobje v tujini. Vsem dobro znanega projekta Erasmus se vsako leto udeleži ogromno mladih, med njimi pa je tudi kar nekaj zamejcev! Klop je izvedel za še eno pogumno študentko, ki se je odločila za tovrsten "skok v neznano". Tanja se trenutno nahaja v Cadizu, mestecu v južni Španiji, na obalah Atlantskega oceana. Prijazno je privolila na pogovor z nami in nam orisala njeno življenje v zadnjih nekaj mesecih, odkar je odpotovala. Njeno pripovedovanje je naravnost navdušujoče in gotovo bo marsikoga izmed vas pičila želja po podobni izkušnji! Povej nam kaj o sebi, kaj študiraš, kateri so tvoji konjički! Sem Tanja Zorzut, iz Gorice, imam 21 let. Študiram leposlovje (let-tere moderne) v Vidmu. Igram klavir, vodim pri skavtih, kdaj pa kdaj se ukvarjam s športom. Na Erasmus sem odpotovala konec septembra, za po-vratek pa še ne vem točno. Nekje do polovice februarja imam izpite, o tem, kako bom zaključila potovanje pa še razmišljam... Rešitve kviza o Harryju Potterju Katero je drugo Harryjevo ime? James. V kateri knjigi in kdo je po pomoti povečal Hermioni sprednje zobe? Draco. Koliko je stara profesorica McGonagall? 70. Kaj je kupila Hermione Harryju za božič v prvi knjigi? Škatlo čokoladnih žab. Kdo je rad slikal Harryja, ko je bil drugo leto na Bradavičarki? Colin Canon. Koliko let je imel Harry, ko je prvič dobil pismo, da je bil sprejet na Bradavičarko? 10 Katere barve las je imela Tonks, ko je prvič srečala Harryja? Roza. Katera je Umbridgeina najljubša žival? Mačka. Koliko čarobnih palic uporabi Harry v sedmi knjigi? 6. Kdo je prvi popravil Harryju očala v sedmi knjigi? Hermio- Kdaj si se odločila za Erasmus? O Erasmusu sanjam že zelo dolgo. Sploh ne vem, kdaj se mi je porodila zamisel. Mislim da sem si pravzaprav vedno želela odpotovati kam v tujino... Za ta projekt sem mogoče slišala enkrat v tretji ali četrti višji. In že takrat sem vedela, da bom to naredila tudi jaz. In to v Španiji. Kako si se odločila za kraj? Nikoli nisem imela dvomov o državi. Vedno me je iz nekega neznanega razloga privlačevala Španija... Njena živahnost, temperament, ritmi... Za mesto pa sem nekako izbirala med tistimi, ki nam jih je univerza dala na razpolago. Na prvo mesto sem postavila Barcelono, ker sem si želela izkušnje v metropoli, na drugo pa južno obmorsko mestece Cadiz, ki se mi je zdelo vseeno bolj vabljivo od mrzlega in deževnega severa. S kakšnimi pričakovanji si odpotovala? Ali so se tudi izpolnila? Kaj sem pričakovala? Mnogo. Vse. To izkušnjo samo na sebi. Vedela sem, da mi bo nekako dala vse tisto, kar potrebujem, za čimer hrepenim. V Vidmu je vse skupaj postajalo že nekoliko dolgočasno; tista vsakdanja rutinska vožnja z vlakom tja in nazaj me je po dveh letih že malo naveličala. Zelela sem si svežine, želela sem se osamosvojiti, hotela sem čutiti vonj novega mesta, vživeti se v nov svet, v njegove ritme... Zelela sem si nečesa novega. Izklopiti popolnoma. Si se pred potovanjem kaj pripravila na to izkušnjo? Na primer, poglobila študij jezika, ali podobno. Španščine sem se učila že nekje v drugi višji. Med vsemi jeziki je bil to vedno tisti, ki me je najbolj očaral. Ze sama misel, da bom ves dan poslušala španščino in jo sama govorila, se mi je zdela fantastična. Poleg tega je dovolj podobna italijanščini, da jo po kakih treh tednih že obvladaš. Moram pa priznati, da je španščina v Cadizu bistveno različna od španščine, ki jo govorijo drugod po državi... Gaditanci, prebivalci Cadiza, so namreč povsod znani po tem, da je njihov naglas nerazumljiv. To sem občutila že takoj, saj sem se vselila v stanovanje s tremi An-daluzijkami in je komunikacija med nami na začetku bila kar precej težavna. Potem pa ni bilo kaj kot z malo truda premostiti jezikovno težavico. Kakšno mesto je Cadiz? Oooh, mesto je očarljivo. To je idealen kraj, kamor se bom nekoč spet preselila. Njegova toplina, živahnost, glasnost, so me popolnoma prevzeli. Še vedno se po štirih mesecih nisem naveličala sprehajati se po teh ozkih kamnitih uličicah, vedno prepolnih glasnih Špancev, njegovih velikih trgov in katedral, sredozemskega vrveža, južne barvitosti ... In toplote! To da se lahko decembra sprehajaš v kratkih rokavih! Kaj pa o prvih težavah, ko si prispela v tuje mesto? Prvih težav je bilo kar nekaj. Morda je boljše, da naštejem samo glavne, sicer bom predolga. Ze sam odhod je bil prava tragedija. Sploh nisem vedela, kje bom našla pogum, da se bom vkrcala na letalo... Vse poslovitve in darilca, ki spadajo zraven ter solze, ki temu sledijo... Občutek, da zapuščam vse, kar je mojega, kar mi pripada. Da se bo svet mirno vrtel naprej brez me- ne... vse skupaj je bilo zelo obarvano z velikim patosom. Potem prihod. Iskanje stanovanja, ki ga nisem in nisem mogla najti; lekcije na univerzi so se že začele, jaz pa sem še vedno bila brez strehe nad glavo. Ko pa sem končno našla stanovanje, sem se morala spopasti z vsemi tehničnimi in gospodin-skimi težavami, s pralnim strojem, čiščenjem in kuhanjem. In tisti občutek, da v razdalji vsaj tritisočih kilometrov ni niti ene same osebe, ki bi ji bilo kaj mar zame... Zečetek je bil kar težaven. Ko pa sedaj pomislim na to prvo obdobje, mi vse skupaj zveni zelo zabavno in mislim, da je bil to bi- Za bolj kulturne večere je po nizkih cenah študentom na razpolago gledališče, drugače pa je mesto bogato z barčki za vse okuse: nekateri so prav taki za študente Erasmusa in vsaj enkrat na teden se tam odvija kakšna fiesta, kjer vlada vedno primerno vzdušje za klepet in spoznavanje. Najlepši spomin. Najlepših spominov imam kar nekaj... Pravzaprav se mi vse skupaj zdi najlepše... Ze sam način življenja, izkušnja... Drugače pa so najlepši spomini morda povezani z mojim "goriškim življenjem", ko so me pred nato Italijani, potem pa vse ostale države. Občutek imam, da je tujih študentov celo več kot španskih. Po hodnikih univerze lahko slišiš vse najrazličnejše naglase španščine in lahko ugibaš, odkod prihajajo. Po čem se ti najbolj toži? Na začetku sem pogrešala vse. Od prve do zadnje stvari. Celo tisto, česar doma nisem marala. Pogrešala sem vse osebe, ki so mi bile in so mi blizu, mamine kuharske spretnosti, večere s prijatelji, občutek varnosti in to, da te nekdo res pozna... Skratka vse. In seveda jih še vedno pogrešam, stven izziv, zaradi katerega je pridobila moja izkušnja večji smisel. Kako je urejena španska univerza? Univerza je zelo v redu. Sistem je popolnoma različen od italijanskega in mi mogoče osebno bolj ustreza. Razredi so majhni; na predavanjih nas ni več kot petnajst. Stik med profesorjem in študenti je veliko bolj oseben, lekcije so bolj interaktivne. Zaključili bomo s pisnim izpitom, v teku semestra pa smo stalno imeli različne naloge, od raziskav, do člankov, obveznih čtiv, dela v skupini... Kakšno pa zgleda študentsko življenje? Cadiz je študentsko mesto; študenti imamo nešteto možnosti in ugodnosti, zato da si popestrimo življenje. Predavanja imamo načeloma, razen izjem, v jutranjih urah, tako da so popoldnevi prosti za študij in za najrazličnejše dejavnosti. Univerza nudi široko izbiro športov in tečajev po ugodnih cenah, urad za mednarone odnose pa organizira za študente Era-smusa ekskurzije, npr. po Cadizu, ostalih bližnjih mestecih, Madridu... Tudi nočno življenje je zelo živahno. odhodom prijatelji prišli pozdravit na letališče, ne da bi jaz to pričakovala, ali priprave na novoletni obisk mojih staršev in prijateljev.... Najlepši pa je tudi ritem tega španskega življenja. Občutek, da si sam odgovoren za vse, kar se ti dogaja. Da je vse odvisno le od tebe, od tvojih odločitev. Premagane ovire. Uresničene sanje. ... In najgrši. Ne vem, če bi lahko govorila o najgršem spominu. Težav je bilo veliko. Vendar je vse to del igre. Brez ovir bi sama izkušnja izgubila svoj smisel, barvo, pomen. Cilj Erasmusa je prav ta, da se vržeš v svet, da okusiš njegove odtenke, da premaguješ ovire in lastne slabosti. Soočaš se namreč s težavami, s katerimi se morda v navadnih okoliščinah ne bi, zato je tudi ta plat sestavni del izkušnje. Če dobro pomislim, je bil mogoče najtežji prvi večer v Ca-dizu... Tak večer poln tesnobe in do-motožja. Koliko vas je študentov projekta Erasmus? Cadiz je sprejel kar veliko število Erasmusovih študentov. Vse skupaj nas je približno 600. Največ, približno 250, je Francozov, sledijo jim Nemci, čeprav na drugačen način kot na začetku. Kaj pa boš najbolj pogrešala, ko se boš vrnila? Mislim, da marsikaj. Prav gotovo se bo težko spet vživeti, vendar se bom s tem ubadala pozneje... Upam le, da bom lahko čimveč tega duha in vzdušja uspela prinesti s sabo domov. Ali si vesela nad to izbiro? Popolnoma. Brez vsakega dvoma ali premisleka. Tako glede kraja kot vsega ostalega, kar spada zraven. Edi-nole to, da je mogoče obdobje šestih mesecev prekratko. Na začetku me je sicer tolažila prav misel na to, da bo trajalo samo šest mesecev in da bo to tako ali tako kmalu minilo... Sedaj pa z vsemi tistimi, ki se bomo marca vrnili domov, odkrivamo, da nas mika ideja podaljšati naš španski študij... Kaj svetuješ onim, ki razmišljajo o Erasmusu in, nasplošno, zakaj bi ga svetovala? Odpotujte!!! Pa čeprav boste morali v to vložiti delček poguma. Sanje pač zahtevajo svojo ceno. Vendar se splača. Zato, če si tega želite, le ko-rajžno! / RADIO IN TV SPORED Petek, 18. januarja 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 7. video natečaj 2007 - Sergio ZocH - Vožlišče pri Katinari 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi Caterina Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Parlament - Dnevnik - vremenska napoved 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.35 Kviz: Affari tuoi - Speciale per due 23.05 Dnevnik 23.10 Aktualno: Tv 7 0.10 Aktualno: Appuntamento V^ Rai Due 6.20 Dok.: La Ruota Maia 6.40 Dnevnik - Potovanja 7.00 Variete: Random 9.15 Aktualno: TGR: Montagne 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 11.25 Kitzbühel: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (M), prenos 13.00 Dnevnik; običaji in družba; potovanja 14.00 Variete: L'Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: Streghe 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan: Piloti 19.10 Nan.: Sentinel 20.00 Kviz: Pyramid 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. - Medici in prima linea - Processo 22.40 Nan.: Medical Investigation - Finalmente a casa 23.25 Dnevnik 23.35 Aktualno: Punto di vista 23.45 Aktualno: Confronti ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf-fe di Corradino Mineo; Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 9.55 Cortina DAmpezzo: SP v alpskem smučanju, supervelesllom (Ž), prenos 11.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Dnevnik - Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.15 Nan.: Stargate Sg-1 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Dnevnik - Leonardo - Neapolis - Flash L.I.S. -15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Dnevnik - deželne vesti 23.25 Aktualno: Primo piano 23.45 Variete: Tintoria Show 0.35 Nočni dnevnik 6.25 Nan.: Quincy - Ricordi di allison 7.30 Nan.: Magnum P.I. - Dopio misto 8.30 Nan.: Nash Bridges - Il predatore 9.30 Nad.: Hunter - La quinta vittima 10.30 Nad.: Saint Tropez - Una coppia particolare 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.00 Nad.: Sentieri 16.15 Film: La valle dell'Eden (dram., ZDA '55, r. E. Kazan, i. J. Dean) 17.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Anna and teh King (kom., ZDA, '99, r. A. Tenant, i. Jodie Foster) 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 0.15 Film: Two sisters (groz., Juž Afrika, '03, r. kim Jee-Woon) 5 Canale 5 7.55 Promet, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik, Insieme 9.00 Variete: Maurizio Costanzo show (p.) 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) 16.15 Realistični show: Amici 16.55 Dnevnik in vremenska napoved 17.05 Film: Insieme per forza (kom., Nem, '05, r. J. Ruzicka, i. H. Deut-schman) 17.35 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi gerri Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Variete: Zelig (vodi C. Bisio, V. In-contrada) 23.30 Aktualno: Matrix (vodi E. Mentana) O Italia 1 6.35 9.15 10.20 10.50 11.20 11.45 12.15 12.25 13.40 15.00 15.55 16.50 17.15 18.30 19.10 19.40 20.30 21.10 22.05 23.00 Risanke Nan.: Happy Days Nan.: Dharma & Greg Nan.: Hope & Faith Nan.: Prima o poi divorzio! Nan.: Still standing aktualno: Secondo voi Dnevnik in športne vesti Risanke Nan.: The O. C. Nan.: Malcolm Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza Risanke Dnevnik in vremenska napoved Nan.: The War at Home Risanke Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) Film: Infiltrato speciale (akc., ZDA, '02, r. D. Michael Paul, i. S. Seagal, M. Chestnut) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: The Punisher (akc., Nem. / ZDA, '04, i. J. Travolta) ^ Tele 4 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.50 A tu per tu: Lettere a Don Mazzi 9.00 Dokumentarec o naravi 9.30 Talk show: Formato famiglia 10.35 Nad.: Don Matteo 5 11.05 Klasična glasba 2008 12.30 Inform. oddaja: La Provincia ti informa 13.30 Inform. oddaja: Pari opportunity in Provincia 14.00 Okrogla miza: La tv delle liberta 15.45 Dokumentarec o naravi 16.15 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športna oddaja 20.05 Šport: Košarka - Snaidero passio- ne basket 20.30 Deželne vesti 21.15 Film: Viaggio della morte a Osaka (groz., '83) 23.50 Nan.: Garibaldi, eroe dei due mon-di LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.50 18.00 19.00 20.00 20.30 23.45 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno - Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo - Manhunt Nan.: Cuore e batticuore - La camera blindata Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: I miserabili (dram., Fr., '57, r. Jean-Paul Le Chanois) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Star Trek Enterpise Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Film: I cannoni di Navarone (vojaški, ZDA, '61, r, Jack Lee Thompson) Variete: Markette - Doppio brodo 7.00, (8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02, 1.32) Dnevnik 8.00, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008- Svetnik dneva, horoskop, pregovor (t Slovenija 1 7.00 (8.00, 9.00, 15.00) Poročila 7.10 (8.10) Dobro jutro 9.05 Risana nanizanka: Fliper in Lopa-ka 9.30 Lutkovna nanizanka: V znamenju dvojčkov 9.45 Risanke 9.55 Dok. film: Prismuknjeni (p.) 10.10 Enajsta šola (p.) 10.45 kontaktna odd. za mlade: Jasno in glasno (p.) 11.30 Osmi dan (p.) 12.00 Dok. oddaja: Iskanje izgubljene ljubezni 13.00 Poročila, vremenska napoved 13.25 Duhovni utrip (p.) 13.40 Nad.: Doktor Martin 14.30 Slovenski utrip 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nanizanka: Babar 16.10 Iz popotne torbe 16.30 Nan.: V dotiku z vodo 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.30 Vse o vesolju 17.40 Nan.: Bela meja 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Začnimo znova 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub (T Slovenija 2 Zabavni infokanal Infokanal Odd.: Glasnik Odd.: Podoba podobe Magazin v alpskem smučanju Cortina D'Ampezzo: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž), prenos Kizbuehel: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (M), prenos odd.: Evropski magazin (p.) črno beli časi (p.) Antholz: SP v biatlonu, sprint 10 km (M), prenos Primorski mozaik Študentska Zdaj! oddaja za razgibano življenje Jesnice: hokej na ledu, tekma lige EBEL: Arconi Jesenice - Salzburg Poročila Stavanger: EP v rokometu (M), slovenija - Poljska, prenos Hum. nad.: Statisti Film: Ropar brez imena Film: Kažipot 6.30, 7.00, 8.30, 8.55, 9.25, 9.55 11.25 12.25 13.15 14.10 16.05 16.35 16.55 17.25 18.00 20.00 21.50 22.20 23.55 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Četrtkova športna oddaja 15.30 Rokomet: EP Slovenija - Češka 17.00 Mladinska odd.: Fanzine 17.30 Dokumentarna oddaja 18.00 Študentska (v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Mladinska odd.: Ciak Junior 20.30 Potopisi 21.00 Športna oddaja 22.30 Vsedanes - TV dnevnik 22.45 Rokomet (M): EP Slovenija - Poljska 0.05 Košarka NLB Magazin 0.30 Vsedanes - TV dnevnik 0.45 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved (p.) 11.00 Videostrani 17.00 Primorski poslanci 17.55 Epp 18.00 Miš Maš 18.40 Video spot meseca (p.) 18.45 Kultura (p.) 19.15 Rally magazin (p.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Na Primorskem (p.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Po sledeh kulture 22.00 Utrinki iz Evropskega parlamenta 22.30 Dnevnik in vremenska napoved (p.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Drago Jančar: Severni sij (23. nad.); 10.40 World glasba; 11.00 Studio D; Na-povednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kdo je lopov; 14.40 Jezikovne reže; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol (vodi Ljuba Sušanj); 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Mnenjska odd.: Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kinosporedi; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 20.00 Rončel na obali; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Ca-podistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 EPP: Delo; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13.ih;14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.10 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.00 Vreme ob koncu tedna; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Li-lični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Medigra; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 18. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla vremenska slika C Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. P Proti nam bo v prizemlju s šibkimi tokovi še pritekal vlažen zrak. Od jutri bo z anticiklonom v višinah pritekal za ta čas zelo topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.4 in zatone ob 16.50 Dolžina dneva 9.10. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.17 in zatone ob 3.45. A Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo je obsežno ci-klonsko območje z več frontami. Ena se bo pomikala prek srednje Evrope. Od severozahoda bo dotekal nad naše kraje razmeroma topel in nekoliko bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo danes zjutraj postopno oslabela, čez dan vreme večini ljudi ne bo povzročalo težav. Moteno bo spanje občutljivih ljudi v noči na soboto. MORJE Morje mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.57 najvišje 42 cm, ob 13.33 najnižje -51 cm, ob 20.29 najvišje 19 cm. Jutri: ob 1.03 najnižje -3 cm, ob 6.67 najvišje 45 cm, ob 14.17 najnižje -61 cm, ob 21.10 najvišje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 4 2000 m . 1000 m............7 2500 m 1500 m............2 2864 m . . -1 .-3 . -5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan Št sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC M. SOBOTA O 2/8 ^NAPOVED ZA DANES V gorah bo zmerno oblačno do spremenljivo, več oblačnosti bo ob morju in v nižinah, kjer bo ponoči zamegljeno ali bo nastala megla. Možne bodo občasne rahle padavine. Padavine bodo zjutraj povsod ponehale, čez dan se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem 7, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem do 11 stopinj C. O GRADEC 1/9 MARIBOR o 3/7 O 4/9 S. GRADEC PTUJ c— O CELJE 3/9 s * M. SOBOTA O 4/7 ZAGREB 3/8 O ZDA - Hči ameriškega predsednika Georgea Jenna Bush se bo 10. maja poročila na skromni slovesnosti v družinskem ranču WASHINGTON - Hči ameriškega predsednika Georgea Busha Jenna načrtuje, da se bo 10. maja poročila s svojim zaročencem Henryjem Hagerjem, slovesnost pa bo potekala na družinskem ranču v Crawfordu v Teksasu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 26-letna Jenna po besedah neimenovanega vira načrtuje skromno poroko. Po besedah prve dame ZDA Laure Bush naj bi se njena hčerka poročila šele 10. avgusta, vendar pa so priprave na poroko ves čas potekale v strogi tajnosti. Neimenovan vir je še pojasnil, da bo to majhna poroka. 29-letni Hager prihaja iz Virginije in je v zadnjem letniku študija na univerzi v Virginiji. Jenna je tri leta mlajša, doslej pa je delala kot učiteljica in sodelavka Sklada ZN za pomoč otrokom (Unicef) v Panami. Je tudi avtorica knjige z naslovom Anina zgodba: Potovanje upanja. To je napisala po svojih izkušnjah, ki jih je dobila, ko je delala za Unicef v Latinski Ameriki. Jenna ima tudi sestro dvojčico Barbaro, ki ni poročena. (STA) NEMČIJA - Okoljevarstveniki Zaustavili vlak s tovorom urana BERLIN - Nasprotniki jedrske energije so v pokrajini Münsterland na severu nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija za skoraj šest ur zaustavili vlak, kije iz bližnjega obrata za bogatenje urana v mestu Gronau prevažal radioaktivni material. 26-letna okoljevarstvena aktivistka se je v sredo zvečer pri mestu Steinfurt med dvema drevesoma po vrvi spustila nad progo in deloma na glavo visela na višini približno sedmih metrov. Posebna enota nemške policije je včeraj okoli 1. ure prerezala vrv in žensko spustila na tla. Po navedbah policije bodo proti 26-let-nici zaradi izsiljevanja in poskusa nevarnega posega v železniški promet sprožili preiskavo. Aktivistko na vrvi je najprej opazil policijski helikopter, 410 metrov dolg vlak pa se je uspel pravočasno ustaviti. Žensko, ki jo je spremljalo nekaj demonstrantov na tleh in se po zagotovilih policije med akcijo ni poškodovala, so začasno aretirali. (STA) Jenno Bush (desno) so 13. t. m. slikali na letališču v Cuzcu (Peru) ansa UNIVERZA V ATLANTI - Raziskava Sifilis v Evropo prinesel Kolumb FRANCIJA - V lekarnah Samopostrežna prodaja zdravil PARIZ - Francoske lekarne bodo lahko zdravila kmalu ponudile v samopostrežni prodaji in ne več zgolj prek pulta kot doslej. Tako naj bi omogočili konkurenco, ki naj bi privedla do znižanja cen zdravil, je povedala francoska ministrica za zdravje. Ministrica Roselyne Bachelot je v pogovoru za časnik Le Parisien napovedala, da bodo v drugi polovici leta lekarne številna zdravila lahko zložile na police, kjer bodo dosegljiva kupcem. "Po teh zdravilih bodo lahko kupci v lekarnah segali sami, vendar jim bodo farmacevti še vedno na voljo z nasveti," je dejala. Spremembo, ki je dokaj radikalna za francoske lekarne, kjer so doslej lekarnarji delili tudi zdravila brez recepta, so delno posledica podražitev zdravil, ki jih niti pogodbe s francoskim zavodom za zdravstveno zavarovanje niso uspele zajeziti. "Ko je izdelek na voljo pred pultom, je primerjava cene veliko lažja," je povedala Bachelotova. (STA) PARIZ - Sifilis naj bi v Evropo prinesel Krištof Kolumb. Iz Novega sveta naj bi namreč prinesel bakterijo, kije mutira-la v prenašalko te bolezni, kaže analiza, objavljena v ameriškem spletnem časopisu PLoS. Ekipa pod vodstvom Kristin Harper z univerze v Atlanti je proučila 26 zemljepisno razpršenih vrst bakterij, podobnih sifilisu, in za iskanje izvora sifilisa prvič uporabila tudi molekularno genetiko. Skupina je ugotovila, da so bakteriji sifilisa (treponemi pallidum), ki se je v Evropi prvič pojavila leta 1495, najbližje stare vrste bakterij, ki so jih našli v Južni Ameriki in povzročajo spolno bolezen frambezijo. Ta bolezen, ki še vedno razsaja po najrevnejših območjih Afrike, Azije in Južne Amerike, je v tropskih predelih Starega sveta obstajala že takrat. Kolumb in njegova posadka naj bi bili zboleli za frambezijo. Ob prenosu v Evropo je bakterija, navajena na vlažno južnoameriško okolje, mutirala, da se je prilagodila evropskemu podnebju, in tako je nastal sifilis, še pojasnjujejo znanstveniki.