Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov.
_	■ i	'2
SLOVEnS
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
letnik XIV.
Celovec, petek, 14. avgust 1959
Štev. 33 (900)
Gospodarskemu zapostavljanju slovenskih kmetov mora slediti dodatna pomoč države
Minuli petek se je v Kuharjevem dvorcu v Celovcu sestal občni zbor koroške kmetij-zbornice. Na dnevnem redu zasedanja I6 bila zaprisega dr. Mirta Zwitterja kot komičnega svetnika, nadalje poročilo Predsednika zbornice o položaju koroške-9° kmetijstva, glavni povod zasedanja pa je bil referat novega zveznega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo ing. Hartmanna, ki i6 v teh dneh bival na Koroškem. Po njego-vem referatu se je razvila načelna diskusija 0 agrarnih problemih predvsem Koroške, čemer je med drugimi govoril tudi ^r' Mirt Zvvitter.
Predsednik kmetijske zbornice, drž. poslale Gruber je — govoreč o položaju koro-kega kmetijstva — povdaril, da naraščaji6 nesorazmerja med dohodki kmetijstva n njegovimi proizvodnimi stroški posebno ^ačno prizadene koroško kmetijstvo. To nesorazmerje, ki ga ne opažamo le v naši !"r*avi, temveč povsod v zapadnem svetu, °roško kmetijstvo posebej prizadene zara-a' *ega, ker se je doslej razvijalo v zelo rQzlikujočih se pogojih in ker obstoja v juž-jern predelu dežele ozemlje, ki je v svo-gospodarskem razvoju zaostalo. Zara-, lega koroško kmetijstvo brez načrtovali1'1 in brez dodatne pomoči ne bo v stanju ar!<>ti koraka z burnim razvojem, * ki smo ^ priča.
Novi minister za kmetijstvo in gozdarstvo lng- Hartmann je zelo stvarno obravnaval sedanjo agrarno problematiko v državi. Iz fga proizvajalcev pred 10 leti se je v Avstriji Ze Precl leti razvil trg kupcev. Cene za metijske pridelke in potrebščine, do kate-lh ie v tem razvoju prišlo, tudi v bodoče ne bo mogoče odpraviti temveč bodo tudi r'dprej v veliki meri vplivale na razvoj kmetstva. Navzlic vsem težkočam pa je treba Phznati, da je položaj kmetijstva danes rnr'°go boljši, kakor je bil v istem razdobju Prvi svetovni vojni.
^ interesu skupnosti ima agrarna politi-
ka slej ko prej dve poglavitni nalogi: čim popolnejšo oskrbo prebivalstva s hrano in zagotovitev ustreznega dohodka kmetijstva. Prva naloga je s strani kmetijstva izpolnjena, druga še čaka rešitve. To nalogo pa bo mogoče rešiti le v sporazumu z drugimi poklicnimi skupinami v državi. Kmetijstvo predstavlja le peti del avstrijskega prebivalstva In nasproti ostalim štirim petinam ne bo prodrlo z visokodonečmi zahtevami temveč le s stvarnimi pogajanji. Večina je življenjsko odvisna od kmetijstva, zato ji pravična rešitev agrarnega vprašanja ne more biti vseeno. Agrarno vprašanje in njegova rešitev sta zadeva celotnega prebivalstva države.
V svojih nadaljnjih izvajanjih se je novi minister bavil z zakonom o kmetijstvu, katerega sklenitev stoji na vidnem mestu vladne izjave. Pri tem je izrecno povdaril, da si naj nihče ne domišlja, da bo zakon hipno zboljšal položaj kmetijstva. Ne bo prinesel kmetjstvu, kakor je minister dejal, zlatih gora, kakor marsikdo pričakuje. Položaj kmetijstva je mogoče le postopoma in počasi zboljševafi, pri čemer bosta solidarnost kmetov in njihovo nenehno prizadevanje za racionalnejšo proizvodnjo, to je za
dosego visokih donosov in za znižanje proizvodnih stroškov igrali odločilno vlogo.
Dr. Mirt Zvvitter je kot zastopnik volilne skupnosti Kmečke gospodarske zveze v svojem govoru povdaril, da je tudi kmetijsko gledano dvojezično ozemlje gospodarsko najbolj zapostavljen predel Koroške. Kmetje tega ozemlja so morali desetletja skupnosti in državi dajati, niso pa dobili v enaki meri pomoči. Tako imajo tudi slovenski kmetje pri državni upravi v dobrem Izpolnitev njenih obveznosti do tega ozemlja v obliki posebne pomoči za gospodarski razvoj. Če se pohvali severni del dežele s posebnimi uspehi na področju vzgradnje zadružne samopomoči in vzornega kmetijskega šolstva moramo ugotovit’, da slovensko kmetijsko zadružništvo in slovenske kmetijske in gospodinjske šole doslej od države niso dobile niti trohice pomoči, kakor so je bile v bogatem obsegu deležne tovrstne nemške ustanove v deželi.
Dr. Mirt Zwlfter je pozval merodajne kroge, da končno popravijo to krivico in da z doslednjim priznanjem enakopravnosti ustvarijo most zaupanja do koroških Slovencev, ki je prepotreben in ki smo ga doslej pogrešali.
Priprave na veliko srečanje
Napovedana izmenjava obiskov med Eisenhowerjem in Hruščevom je sprožila živahno diplomatsko delovanje, hkrati pa tudi vsestransko komentiranje, katerega osnovna misel vsekakor kaže, da gre pri napovedanih obiskih za eno najvažnejših političnih akcij po drugi svetovni vojni. Svetovna javnost nedvomno pričakuje, da bo ravno dvojno srečanje voditeljev obeh največ-jih sil bistveno prispevalo k odstranitvi glavnih nesporazumov med Vzhodom in Zahodom odnosno vsaj pomagalo utreti pot do novih medsebojnih pogajanj.
diferenca neodvisnih afriških dežel izjavlja:
Vso podporo alžirskemu osvobodilnemu gibanju
, ^Qkor je bilo pričakovati, so na nedavni ,Dr>ferenci devetih neodvisnih afriških de-. dali največ poudarka alžirskemu vpra-°nfu. V posebni resoluciji so pozvale Fran-naj prizna Alžircem pravico do samo-iočbe in neodvisnosti ter izrazile prepri-ni6, da bo za to vprašanje s pogajanji . . d prizadetimi mogoče najti pravično, ^lro|jubno in demokratično rešitev. Vladam k®°dvisnih afriških dežel pa v resoluciji pri-^Jočajo, naj p0 svojih možnostih nudijo ^ Joč začasni alžirski vladi in s tem osvo-°dilnemu gibanju Alžircev.
0	Po|eg tega so na konferenci razpravljali v ^meravanih atomskih poskusih Francije ahari. Hkrati ko so to namero najostreje ^s°dili( so pozvali narode in vlade drugih Cj. Qv< naj protestirajo proti namenom Franci ’ Proti katerim bodo afriške države tu-(1gV Združenih narodih podvzele vse potreb-k°rake.
p .
bQ .Poro alžirskemu osvobodilnemu gi-p,0^|,u Pomeni tudi akcija skupine ameriških ZQ Qncev> ki so se s posebno spomenico ci 6| Za prekinitev vojne v Alžiru. Poslancev P0zariaio na dejstvo, da več tisoč Alžir-h0st Urn'ra vsak mesec v boju za neodvisen^’ za*° so v zvezi z bližnjim zasedanjem iti i,ne„ skupščine OZN sprožili novo akcijo V'QdaaŽaio uPanJe' da bo tudi ameriška srti0 razmislila o tem vprašanju. „Hoteli Pokazati afriškim narodom in neodvis-
nim deželam — so poudarili poslanci — kako mislijo nekateri člani kongresa o alžirskem vprašanju. Alžirskemu narodu kot tudi vsem drugim narodom priznavamo pravico do neodvisnosti. Zahtevamo tudi, da se naša dežela na zasedanju Glavne skupščine ne vzdrži glasovanja, ko bo prišlo na dnevni red vprašanje resolucije, ki zahteva nadaljevanje pogajanj o obnovitvi miru in ustanovitvi neodvisne Alžirije."
Kljub množečim se protestom pa Francija nadaljuje vojno v Alžiru, hkrati pa se nadaljuje tudi nečloveško ravnanje z ujetimi alžirskimi borci. Ravno v zadnjem času je svetovno javnost močno razburila sumljiva smrt zaprtega glavnega tajnika alžirskih sindikatov Aisita Idira, ki so ga dve leti in pol vlačili iz taborišča v taborišče in ga mučili po izrazito gestapovskih metodah, dokler ni podlegel posledicam tega nečloveškega ravnanja. Njegova smrt je sprožila nov val ogorčenih protestov iz vsega sveta, saj je nazorno pokazala, kakšnih zverinstev se francoske oblasti poslužujejo proti domačinom v Alžiru.
Hkrati se s popolnim neuspehom nadaljuje tudi široko zasnovana ofenziva francoske vojaščine na alžirskem osvobojenem ozemlju. Obupani klic vojaških poveljnikov po ojačenjih je najbolji dokaz, da niti desetkratna premoč ne more zatreti osvobodilnega gibanja med alžirskim ljudstvom.
Priprave za srečanje Eisenhowerja in Hruščeva so se začele takoj, čim je bil sklep o obisku uradno objavljen. Posebno na Zahodu je bilo v tej zvezi treba urediti še predhodno srečanje štirih zahodnih sil, kar je toliko bolj težavno, ker še vedno vladajo bistvena nasprotja med posameznimi nazi-ranji. Eisenhovver je sicer že takoj od vsega začetka povedal, da bo v ta namen prispel v Evropo, kjer bi se srečal na skupnem sestanku predstavnikov Anglije, Francije in Zahodne Nemčije, toda francoski predsednik De Gaulle o takem srečanju ni hotel nič slišati in je končno tudi uspel, da bo Eisenhower posebej obiskal vsako državo. V tej odločitvi vidijo politični opazovalci pomembno zmago De Gaulla, o katerem menijo, da se je proti skupnemu zahodnemu sestanku izrekel zato, ker se je bal, da bi Eisenhovver potem na srečanju s Hruščevom lahko nastopal kot govornik vsega Zahoda.
Ravno v tem pa se odraža značilna ljubosumnost, ki se med zahodnimi silami pojavlja že dalj časa in ki je gotovo tudi eden glavnih vzrokov za medsebojna nesoglasja. Enako reakcijo je sprožila tudi Eisen-hovverjeva odločitev, da bo ob svojem obisku v Evropi najprej obiskal nemškega kanclerja Adenauerja in se šele potem odpeljal v Pariz oziroma London. Posebno v Angliji so napoved Eisenhovverjevega obiska v Bonnu sprejeli z deljenimi čustvi in je neki londonski list zapisal, da se v tem kažejo ne samo nesoglasja zahodnih sil glede odnosov z Vzhodom, marveč tudi drobne ljubosumnosti, ki mejijo na razcepljenost. Zato pa so v Nemčiji toliko bolj zadovoljni in poudarjajo, da je s tem priznano Zahodni Nemčiji ustrezno mesto v zahodnem bloku.
Medtem pa se v Ameriki pripravljajo za obisk Hruščeva, ki bo v Washingfon prispel dne IS. septembra. Ameriški podpredsednik Nixon je ob povratku iz Sovjetske zveze in Poljske pozval ameriško ljudstvo, da priredi sovjetskemu državniku enako prisrčen sprejem, kot ga je bil deležen on v Sovjetski zvezi, vendar je zlasti v ameriških verskih krogih opaziti živčno dejavnost in so bila napovedana protestna zborovanja proti visokemu gostu.
Svarilni glas iz Hirošime:
Svet se je znašel na usodnem razpotju
S pete mednarodne konference za prepoved atomskega in vodikovega orožja so se delegati iz 27 držav obrnili na narode vsega sveta s posebno resolucijo, v kateri Ugotavljajo, da se je svet znašel na usodnem razpotju: ali naj krene po poti vedno večjih zalog jedrskega orožja, ki nujno vodi do uničevalne jedrske vojne, ali pa krene po poti razuma. Ta druga pot terja, da svet rešuje spore z mednarodnimi sporazumi in na podlagi mednarodnega prava, da se uvede kontrola nad jedrsk m orožjem in se odstrani nevarnost vojne, atomska energija in druga naravna bogastva pa se izkoristijo za to, da se odpravi lakota in revščina v svetu.
Udeleženci konference pozivajo narode in vlade vsega sveta, naj napravijo potrebne korake za odstranitev nevarnosti svetovne vojne. Izrekli so se za ukinitev vseh vojaških blokov, za ustanovitev brezatomskih con na raznih področjih sveta in za prepoved atomske oborožitve zlasti Nemčije in Japonske. V enem izmed priporočil, ki so jih sprejeli, udeleženci konference zahtevajo, da se mora uporaba jedrskega orožja prepovedati in postaviti izven zakona.
Poleg tega je mednarodna konferenca v Hirošimi sprejela tudi priporočilo, naj bi sklicali konferenco vodilnih državnikov velesil, ki bi razpravljali o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, kot so sporazum o trajni prepovedi atomskih poskusov, prepoved atomskega oboroževanja in drugo. Sporazumeli so se, da bo prihodnja konferenca za~ prepoved jedrskega orožja prihodnje leto prav tako v avgustu, in sicer spet na Japonskem.
Za Amerikanci zdaj še Angleži
Kakor smo poročali že v zadnji številki, je ugledni ameriški list „New York Times" pred kratkim obširno pisal o položaju na Južnem Tirolskem ter skušal problem Južne Tirolske primerjati s Ciprom. Zdaj pa se je v isti zadevi oglasil tudi angleški liberalni list »Manchester Guardian", ki prav tako ve povedati, da gotovi prenapeteži iz vrst Južnih Tirolcev pripravljajo neko akcijo in jih pri tem podpirajo ekstremisti v avstrijskem delu Tirolske. V tej zvezi se Manchester Guardian sprašuje, ali ne bo položaj na Južnem Tirolskem privedel do novega Cipra.
Kot glavni vzrok nezadovoljstva med Južnimi Tirolci angleški list navaja dejstvo, da je bila Južna Tirolska skupno s Tridentsko pokrajino povezana v avtonomno ozemlje, na katerem imajo večino Italijani, dočim so bili Južni Tirolci zavestno potisnjeni na položaj manjšine in zato Italiji očitajo, da ne izpolnjuje sporazuma med Gruberjem in De Gasperijem. V tem položaju svetuje angleški list, da bi morala Italija pokazati posebno mero politične modrosti in široko-grudnosfi.
*
Avstrijski tisk je ameriške in angleške glasove o Južni Tirolski obširno komentiral in dal poseben poudarek ravno tistim mestom, ki vsebujejo kritiko na račun Italije, češ da ni v polni meri izpolnila sporazuma o Južni Tirolski. Vsi ti komentarji pa so bistveno drugačni od tistih, ki jih isti tisk objavlja vedno takrat, kadar kateri izmed inozemskih listov poroča o razmerah na Koroškem. V takih primerih se namreč le prečesto zgodi, da objavi nacionalistični del tiska posebno na Koroškem ostre napade na račun tistih, ki se drznejo objektivno nakazati razliko med formalno-pravnim in pa dejanskim položajem manjšin v Avstriji in je bil ne le enkrat obdolžen podkupljivosti in hujska-štva vsak, ki je ugotovil, da Avstrija še ni izpolnila obveznosti, katere ji nalaga člen 7 državne pogodbe. Tudi iz tega je razv dno, da je v očeh šovinističnih hujskačev dobro in prav pač samo tisto, kar služi njihovim interesom.

Bajka in resnica o beguncih
Ni vse zlato, kar se sveti! Tako pravi star pregovor, ki morda za nobeno drugo stvar ni tako resničen kot za usodo beguncev. Kaj vse se jim obljublja, da bodo uživali, ko bodo prišli v .obljubljeno deželo’ na Zahodu, kjer jih čaka .zlata svoboda’, najširša demokracija in najlepše življenje. Toda kakšno je potem razočaranje ljudi, ki se pustijo zvabiti neodgovornim propagandistom, kakšno je potem resnično življenje tistih, ki jih je želja po pustolovščini gnala v tujino? V .obljubljeni deželi" najdejo namesto sreče in blagostanja le revščino in
Mnenje drugih: * V
New Y ork Times pripoveduje, da se je med „vročekrvno“ nemško mladino (na Južnem Tirolskem — op. ured.) stvorila tajna organizacija, sestoječa iz par stotin članov, ki so si postavili za cilj, da za vsako ceno preprečijo potujčenje Južne Tirolske. Če se do konca oktobra ne revsi zadovoljivo vprašanje manjšine, da bo začel govoriti dinamit, s-katerim nameravajo „pognati v zrak življenjsko važne električne centraleRazstrelivo je baje že pripravljeno v skrivnih zalogah po deželi.
Astrijska vlada pod pritiskom javnega mnenja namiguje, da bo, če treba, predložila zadevo Južnega Tirola Mednarodnemu sodišču ali Organizaciji združenih narodov. Ker so razni strokovnjaki mednarodnega prava mnenja, da vprašanje manjšine lahko pride pred Združene narode, samo ako ogroža mir, so člani organizacije baje sklenili, da morajo pač temu prilagoditi svoje delovanje: poskrbeti je treba, da bo na Južnem Tirolskem tekla kri. . .
Tako daleč je pripeljala Italijo De Gasperi-jeva „rodoljubna" politika v Južnem Tirolu, kjer si je domišljal, da bo z zvijačo najbolje zaščitil koristi svoje domovine. Toda spet se je izkazalo, da se nemorala tudi v politiki ne obnese, ker se prej ali slej maščuje nad tistim, ki se je je, četudi v najboljšem namenu, poslužil.
S tem pa nočemo trditi, da je kancler Raab z manjšinami pravičnejši od pokojnega De Gasperija. Nasprotno! Nasilstev, kakor so jih lansko leto uganjali državni in pokrajinski nameščenci nad slovenskimi starši na Koroškem, bi De Gasperi nikoli ne bil dovolil. To bi mu zabranjevalo že osebno dostojanstvo.
S tem, da so Raab in njegovi sotrudniki iz obeh vladajočih strank tolik protizakonit in nečloveški pritisk prizanesljivo trpeli, so zgubili sleherno moralno pooblastilo, da sploh govore o manjšinah in njihovih prirodnih pravicah in zato tudi ne o Južnem Tirolu. O svojih rojakih pod Italijo bi jim moralo biti dovoljeno razpravljati šele tedaj, ko bi dokazali, da so oni sami izpolnili vsai najosnovnejše dolžnosti do manjšin v lastni državi.
V smislu kakšne morale, se sprašujejo ljudje, morejo taki možje prepričevalno zahtevati na kakem mednarodnem zasedanju, naj Italija izpolnjuje pogodbo Gruber — De Gasperi, če sami teptajo v prah pogodbene obveznosti, ki so jih pred svetom vzeli nase do koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatovi . . .
Da se vseh teh nevšečnosti reši, ima Dunaj pred seboj eno edino pot: prekliče naj nedavno protislovensko šolsko zakonodajo ter v sporazumu s prizadeto manjšino in njeno matično državo pošteno izvede vsa ostala določila mirovne pogodbe, izdane v zaščito naših slovenskih in hrvatskih bratov.
„Novj list", 6. 8. 1959, Trst
Kot se je pred kratkim zvedelo iz Celovca, pripravlja učiteljska sekcija koroške sindikalne organizacije (OGB) predlog deželni šolski oblasti, naj odpravi posebne denarne doklade učiteljem, ki poučujejo na dvojezičnih šolah, oziroma, ki dvojezično poučujejo . . .
Po raznih, za avstrijsko manjšinsko politiko zelo neslavnih datumih (22. septembra 1958 \Vedenigov odlok, 19. marca 1959 sprejetje zveznih manjšinskih zakonov na Dunaju, 10. julija njihova potrditev v celovškem parlamentu), so dvojezične šole praktično prenehale obstajati, čeprav je uredba iz leta 1945 formalno še vedno v veljavi. Zaradi odjav slovenskih otrok od slovenskega pouka je nastala v šolah zmešnjava, ki so ii učitelji težko kos. Učitelji si morajo izmišljevati posebne pedagoške metode, da zadostc zakonu in predpisom, ne da bi pri tem trpel učni uspeh. Spričo dejstva, da v večini južnokoroških šol otroci sploh ne znajo nemški, učitelj pa z njimi po predpisih ne sme govoriti slovenski, je seveda očitno, da je novi šolski zakon naložil učiteljstvu še mnogo več dela in naporov, kot so jih imeli doslej.
Namesto, da bi glede na dodatno delo učiteljem vsaj nadalje izplačevali dosedanjo doklado, če jo že niso nameravali zvišati, so sestavili predlog, naj bi to doklado sploh odpravili. Značilno je. da v vodstvu učiteljske sekcije pri koroški OGB ne sedi niti en uči-
prezir, prepozno šele spoznajo, da je bil beg iz domovine najbolj neumen korak v njihovem življenju.
Žalostnih usod beguncev je nešteto, zato se tudi mnogi, ki jim je dana ta priložnost, kaj kmalu vrnejo nazaj v domovino, bogatejši za izkušnjo, ki jih bo v bodoče obvarovala pred vsakim prenagljenim korakom. .Primorski dnevnik" je objavil nekaj primerov, ki zgovorno pričajo o resničnem življenju beguncev. Tukaj navajamo le nekatere podrobnosti.
Najprej je pobegnilo moje dekle — pripoveduje M. B. — njen oče je pil in pretepal njo in mater. Pozneje sem šel tudi jaz za njo. Dolgo sva se iskala in se slučajno srečala v taborišču v Bariju, kjer je vladal pravi kaos. Dekleta so izsiljevali na najbolj sramoten način: upravitelji taborišča so jim obljubljali delo, nastop v modnih revijah, toda za ceno njihove poštenosti. Ker niso imela drugega izhoda, so mnoga popustila in postala ljubimke policajev in članov taboriščne uprave. Kmalu so se pojavili tudi zvodniki, ki so na račun teh naivnih deklet bajno služili. Proti večeru so prihajali z nenavadnimi klienti v avtomobilih ali na motociklih. Vsak večer je z njimi odhajalo kakih dvajset deklet. Tako je taborišče postalo javna hiša brez uradnega naslova. Sklenil sem, da se poročim, da bi tako vsaj do neke mere preprečil, da bi z mojim dekletom slabo ravnali. Človek si ne more niti zamisliti, kakšno revščino in kakšna ponižanja smo doživljali. Ljudje brez domovine so v begunskih taboriščih brez pravic.
L. K. je od leta 1956 do polovice letošnjega leta taval po Italiji, Nemčiji, Franciji, Belgiji in Španiji. Dvakrat je zbežal iz tujske legije. Odšel sem v legijo, pripoveduje, da bi se rešil lakote. Ko sem dospel, so mi odvzeli obleko in dali uniformo. Toda ko so pritiskali name, da podpišem neke izjave, sem to odklonil. Nato sem šest mesecev delal v rudniku; slabo so me plačali. Plača na papirju sicer ni bila tako slaba, toda dobival sem mnogo manj. Odbijali so, kar so hoteli: za odeje, za hrano, za rudarsko opremo — kdo bi mogel vse našteti. Nekateri so se hoteli vrniti, toda niso jim dovolili. Tedaj sem pobegnil v Nemčijo in prišel v taborišče V/alka. Zbežal sem iz države v državo pod lažnim imenom.
Eden od najmlajših, 16-letni S. M., je sanjal, da ga v tujini čaka romantična bodočnost. Tako pripoveduje: V taborišču sem dobil 158 lir. Kaj naj človek kupi s 158 lirami?! To ni niti za kosilo. Kdor pride iz Jugoslavije, ne more biti nikoli sam; povsod so mu za petami agenti in policija. Ko sem dobil od matere pismo, v katerem mi je pi-
Takorekoč v zadnji uri so se zastopniki delodajalcev in delojemalcev v gostinjstvu zadnjo soboto sporazumeli, da danes začnejo s pogajanji za uvedbo 45-urnega delovnega tedna tudi za delavce in nameščence gostinskih obratov. Ta sporazum pomeni dejansko rešitev v zadnji uri, kajti za ponedeljek je bila v vseh gostinskih obratih na Dunaju napovedana stavka, ki bi se po potrebi razširila tudi na ostale avstrijske dežele, ker podjetniki niso bili pripravljeni, da bi razpravljali o podrobnostih nove ureditve delovnega časa.
Kot rok za uvedbo 45-urnega delovnega tedna v gostinstvu je bil pred petimi meseci določen 1. oktober 1959, vendar s strani podjetnikov v teh mesecih ni bilo opaziti volje, da bi potom pogajanj s predstavniki
telj z. dvojezičnih šol, temveč sami ,,Gornje-korošci“.
Razumljivo je, da pomeni ta načrt ponoven korak proti ideji dvojezičnega šolstva, proti ideji dvojezičnosti. Finančni pritisk bi naj zmanjšal veselje učiteljev do dvojezičnega pouka, kolikor ga je še, povzročil bi naj, da učitelji vplivajo na starše, naj še ostale otroke odjavijo od slovenskega pouka, skratka, ta ,.stranski“ korak celovškega učiteljskega sindikata bi naj še pospešil devalvacijo slovenščine na koroških šolah. S tem bo odvzeta tudi vzpodbuda učiteljiščnikom, naj bi se pripravljali na dvojezični pouk, z drugimi besedami. korak bi naj povzročil tudi odpravo slovenščine na učiteljišču.
„Delo", 4. 3. 1959, Ljubljana
sala »Vrni se, sinko!", sem se hitro odločil za vrnitev.
R. F. je pobegnil na prigovarjanje svojega dekleta. Po zatvoru in preiskavi sta prišla v taborišče Cremoni, kjer sta se poročila. Toda ljubezen, zaradi katere je zapustil domovino, je v taborišču hitro splahnela. Žena mu je odšla z drugim. Pozneje je dobil sporočilo od prijatelja iz Francije, ki mu je sporočil, da njegovo ženo videvajo na Trgu Pigalle, kjer se ponuja mimoidočim moškim. Na vprašujoče poglede njegovega prijatelja je dejala: „Kaj oni tam doli vedo, kako se živi v svetu .. .’. In dalje pripoveduje R. F.:	Gledal sem svoje
znance, kako na ulicah grabežljivo zbirajo »asfaltne cigarete", t. j. cigaretne ogorke. Gledal sem jih, kako prosijo za miloščino, kako stegujejo roke, da bi jim nekdo vrgel košček mesa, kruha ali kakšne druge hrane.
Posebno pretresljiva je usoda L. V. Skupaj s fantom sta prišla v taborišče Walka. On se je takoj »znašel": postal je član zloglasne tolpe, ki je s samokresi napadala trgovine. Ta zloglasna tolpa je vsaki drugi mesec prekoračila mejo in ropala po Franciji. Kasneje je našel smrt v spopadu med dvema gangsterskima skupinama. L. pa je pozneje našla zaposlitev kot čistilka v neki mehanični delavnici, toda tudi tu ni ostala dolgo. Spoznala se je z nekim moškim, ki ji je predlagal, da zbežita v Francijo. Na meji jih je opazila patrola. Moškemu je uspelo pobegniti, L. pa so vrnili v taborišče. Bila je nosna. Neka prijateljica jo je nagovarjala, da naj odpravi in ji dala kinin in neko tekočino. L. je nekaj časa to zavračala, ker je želela imeti otroka, pozneje pa se je prepričala, da ga ne more roditi v bedi. Popila je tablete in tekočino. Tri dni je bila v nezavesti. Ko si je nekoliko opomogla, je od uprave taborišča zahtevala, da ji omogočijo vrnitev v domovino. Vsi so se ji smejali. Tedaj je sklenila pobegniti. Prodala je vso obleko. Po desetih dneh napornega potovanja je pr spela na jugoslovansko mejo. Bila je brez moči in pred porodom. Ko je dosegla mejo, je padla v nezavest; obmejni organi so jo odpeljali v bolnišnico.
In tako bi lahko naštevali primer za primerom, govorili bi lahko o usodi ljudi, ki so tavali od taborišča do taborišča, od Trsta do Semmeringa pri Dunaju, od Walke pri Nurnbergu do taborišč v Bariju, Aversi, Cremoni in Glasenbachu pri Salzburgu. Iz vseh pa bi govorila stvarnost begunskega življenja, v katero jih je pahnila sla po pustolovščini in jih izvabila zloč nska propaganda o zlagani svobodi in udobnem življenju.
delojemalcev uredili vsa tehnična vprašanja, posebno še vprašanje novih mezd in plač, kot je bilo to za druge poklice urejeno že pred 5 meseci. Zato je bil pristojni sindikat pris ljen, da se posluži ostrejših sredstev in je bila za začetek napovedana stavka na Dunaju. S strani podjetnikov so v tej zvezi po stari navadi spet zakričali o »nevarnosti za avstrijsko gospodarstvo", niso pa povedali, da so prav oni krivi, če se morajo delojemalci poslužiti borbenih sredstev, ker niso hoteli uresničiti obljub in sklepov, ki so bili sporazumno doseženi pred petimi meseci.
Napoved stavke pa je prišla ravno ob pravem času, to se pravi v glavni tujsko-prometni sezoni in bi imela usodne posledice za tujski promet, če bi se — kakor napovedano — razširila na vsa tujskopromet-na središča Avstrije. Zato so bili podjetniki prisiljeni, da se vsedejo za mizo z zastopniki delojemalcev. Pristali so na to, da se danes pričnejo tozadevna pogajanja v državnem merilu in zveza sindikatov je za enkrat odstopila od napovedane stavke.
Na drugi strani pa je bil s 1. avgustom t. I. v socialno-zavarovalnih zavodih Avstrije uveden 42-urni delovni teden, kot je za državne uslužbence v veljavi že od 1. januarja 1958. Na račun te ureditve je slišati precej ostre kritike, češ da so bili socialno-zavarovalni zavodi že doslej deficitna podjetja, vendar v pristojnih krogih zagotavljajo, da skrajšani delovni čas ne bo zahteval novih sredstev.
Borba za skrajšani delovni čas
po šiRnEm^j^
i

SVETU
V/ashington. — Laos in Portugalska sto zaprosila za sprejem v članstvo mednarodnega monetarnega sklada in mednarodne banke za obnovo in razvoj. Čeprav o prošnji še ni bilo glasovanja, j® povsem verjetno, da bosta obe državi brez vsakih težkoč sprejeti v obe finančni ustanovi.
Pariz. — Francoska kolonialna posest se vedno bolj krči. Zdaj se za dosego samostojnosti prizadeva tudi Senegalijai ki je trenutno še vključena v zahodno-atriško federacijo. Predsednik te federacije je namreč izjavil, da Senegalija z velikimi koraki stopa k popolni neodvisnosti in je francoske politike pozval, naj upoštevajo voljo prebivalcev Zahodne Afrike in pomagajo, da bi Senegalija dosegla popolno neodvisnost v sodelovanju in prijateljstvu s Francijo.
Bonn. — Zunanjepolitični odbor zahod-nonemškega parlamenta je pred nedavnim razpravljal o možnosti, da bi Zahodna Nemčija navezala diplomatske stike z vzhodnoevropskimi državami. Tudi zunanji minister Brentano se, kakor je izjavil, strinja s to pobudo in bo bonnska vlada vprašanje proučila, preden bo 0 njem razpravljal zunanjepolitični odbor parlamenta.
Ljubljana. — Pred enim tednom se je v Ljubljani začelo V. mednarodno študentsko srečanje, ki ga prireja univerzitetni odbor Zveze študentov Jugoslavije' Srečanja, ki bo zaključeno danes s spre' jemom pri ljubljanskem županu dr. Dermastji, so se udeležili študenti s štirih kon-1 tinentov, tako iz Anglije, Švedske, T-°' hodne Nemčije, Poljske, Avstrije, lta!ije' Tunisa, Jordanije, Združene arabske re' publike, Francije, Grčije, Alžirije, ParO' gvaja, Urugvaja in Belgije.
London. — Prometne nesreče v An<0* so od začetka tega stoletja ralileV°e skupno 8,250.000 žrtev, med temi 250.0®® mrtvih oseb. V zadnjem letu se je v Ang®!1 pripetilo 299.767 prometnih nesreč (n°v povojni rekordi), pri katerih je 5970 oseb ob življenje.
Nagasaki. — Pred 14. leti je amerišk0 letalo odvrglo nad japonskim mestom Na' gasaki drugo atomsko bombo, ki )e praktično pomenila konec druge svefov' ne vojne. Pri tem je bilo ubitih 10.000 lju' di. V spomin na ta strašni dan so v H®' gasakiju priredili številne spominske slaV' nosti in se zlasti spominjali velikega št®' vila žrtev.
Nikosia. — Med bivanjem ciprske d®' legacije v Sovjetski zvezi je predsednik sovjetske vlade Hruščev izjavil, da bi la Sovjetska zveza na tozadevno prošnj0 pripravljena nuditi ciprski republiki g°' rovo pomoč. Izrecno je Hruščev poudU' ril, da taka pomoč ne bi bila vezana nobene pogoje in je kot primer navede Irak, Egipt in Indijo, katerim Sovjefsk0 zveza nudi pomoč brez vsakih pogoje^1
Dunaj. — V soboto in nedeljo bo Prl' spelo na Dunaj 14 sindikalnih funkciona1" jev iz afriških držav, ki bodo šest tedn°v bivali v Avstriji in si ogledali razne socia ne in kulturne ustanove ter podjetja, zl® sti pa se spoznali s sindikalnim gibanje11] Avstriji. V delegaciji bodo zastopniki s'n dikatov iz Tanganjike, Njase, Kenije-Ugande, Severne Rodezije, Gane, Ga11} bije, Sierre Leone in Nigerije. Ob zakljej-ku svojega bivanja v Avstriji se bo« afriški gostje udeležili četrtega kongres*3 avstrijske sindikalne zveze, ki bo v času od 21. do 26. septembra na Dunaju.
Rim. — Prejšnjo soboto je v sfaros* 87 let umrl senator don Luigi Sturzo, ^ se je kot duhovnik posvetil najprej časn ^ karstvu, pozneje pa bil eden vodilnih P° litikov v predhodnici sedanje demokris , jcinske stranke Italije. Po prvi svet°v^ vojni je v rimskem parlamentu zavzel P zitivno stališče do vprašanja slovens ^ in hrvatske manjšine v Italiji, vendar P^ s svojimi zahtevami po popolni avto ^ miji in vseh narodnostnih pravicah ni lastnih vrstah ni uspel. Za posebne
sluge na socialnem in znanstvenem P° ročju je bil imenovan za dosmrtnega naforja in mu je bil prirejen državni P greb.
tO'
d'
se'
0'

Mladina danes
Odkar svet pomni, je menda med stari-01' in mladimi nekakšno trenje. Starejši po-9osto ne razumejo mladine in tožijo, da I6 zašla na stranpota. So vprašanja, ki so Za marsikoga v starejš h letih nepojmljiva. , e' je v stalnem in nenehnem razvoju ter Je reakcija starih proti mladim psihološke-9° značaja.
' Pred nedavnim je imel dr. Franc Huebmer v Lindau zanimivo predavanje o vprašanjih današnje mladine. Svoje misli je obširneje 'znesel v knjigi „Am Kreuzpunkt der Welt-9eschichte", ki je izšla v Inn-založbi v Inns-brucku. Iz predavanja posnemamo nekaj zalivih ugotovitev o mladinskem problemu.
Med mladince, fante in dekleta, se da-nes prištevajo oni, ki so se rodili še med v°jno in dožvljali vse njene grozote, pomanjkanje, strahotne noči bombnih napadov ter politično preganjanje staršev, ter °n'r ki so se rodili po vojni in zato vse te 9fczote poznajo le iz pripovedovanja sta-rejših.
V službena razmerja vstopajo kot učen-c' letos že mladinci letn ka 1945. Letniki po ^45 so doraščali v precej ugodni gospodarski konjunkturi, čeprav so bila prva leta P° vojni še trda in je marsikateremu otro-Ku podaril prvo čokolado zasedbeni vojak. Med tem časom pa se je s silno naglico izvijala in š rila tehnika, katero je mladica spremljala v razvojnem procesu ter spre-]6rr>a napredek kot nekaj samoumevnega, ,ar je starejšo generacijo v prejšnjih letih Cudilo. Vsestranski razvoj in napredek je °di vzrok za zaposlenost ter je tej mladini neznana stiska obupne brezposelnosti v tri-besetih letih. Danes trenutno te nevarnosti n ter je razumljivo, da je občutek šestnajst-osemnajstletnika, ki zasluži na mesec i 00 ali več šilingov, zelo samozavesten,
ko
ni več navezan edino-le na vzdrževanje
°d staršev. Brez dvoma je svet tudi danes b°ln negotovosti, toda tega mlad človek M dojame, dokler nevšečnosti ne občuti na ^'ni koži. Hitri poki eni uspeh mladine in f0i°Oslenost jo tudi odvrača od politične a®javnosti ter se stranke pritožujejo, da je današnja mladina za politiko desinteresira-na in sicer mnogo bolj, kakor je bila mla-d na pred letom 1938, ko si je od bistvene spremembe obetala boljše in lepše življenje, Dr. Huebmer meni, da primerno zado-v°ljive materialne razmere mladini ne da-Jei° povoda za politično dejavnost ter jo ra)e prepušča starejšim.
Današnja mladina se tudi duhovno in ra-*Urnsko neverjetno hitreje razvija, kakor ona brejšnjih generac:j. Svet ji je takorekoč na Sežaj odprt v plastiki, sliki in zvoku. Za ^ novni razvoj mladine sta po mnenju ' Huebmerja odločilna dva faktorja, nam-^ premostitev prostornine in demokratiza-družbe. Prostornina sveta je danes pre-^stena. Kar so si starejši nekdaj mogli le 6dlo predstavljati, je danes mladini od-
Festival jugoslovanskega filma zaključen
Dva tedna so na edinstvenem prizorišču v puljski areni predvajali najnovejše produkcije jugoslovanskih filmskih podjetij in VI. jugoslovanski filmski festival zaključili s podelitvijo nagrad. Pri predvajanjih so bili navzoči poleg jugoslovanskih igralcev in filmskih strokovnjakov tudi številni tuji predstavniki filmske umetnosti, ki so se pohvalno izrazili tako o organizaciji festivala kakor tudi o stopnji, ki jo je doslej dosegla filmska proizvodnja v Jugoslaviji.
V krogih strokovnjakov so s cer menili, da je bila raven letošnjih filmov, predvajanih na puljskem festivalu, nekol ko nižja od lanske, vendar so bili predvajani tudi filmi, ki se lahko posfavijo v isto vrsto z najboljšimi evropskimi produkcijami. Posebno dobro so se v Pulju uveljavJi slovenski filmski umetniki, katerih filmi so prejeli lepe nagrade.
Za najboljše filme so bili na festivalu proglašeni „Vlak brez voznega reda”, „Tri četrtine sonca” in „Pet minut raja". Nagrada v višini 500.000 dinarjev za najboljšo režijo je bila priznana Jožetu Babiču, ravnatelju in režiserju SNG Trst za film „Tri četrtine son<;a". Naslov najboljšega slovenskega filma je žirija podelila filmu „Pet minut raja”, ki ga je slovenski režiser Igor Pretnar s pretežno slovensko ekipo režiral za podjetje „Bosna-film” v Sarajevu.
Nagrado za najboljšo žensko vlogo je dobila Olga Spiridonovič za glavno vlogo v filmu „Miss Stone", za najbolišo moško vlogo pa je bil nagrajen Petre Prličko. Za najboljši scenarij so bili nagrajeni Veljko Bulajič, Ivo Brant in Stjepan Peračič za scenarij filma „Vlak brez voznega reda”. Za scenografijo je dobil nagrado Vojislav Popovič, in sicer za film „Miss Stone”, dočim
Ivan Meštrovič 76-letnik
Svetovno znani kipar jugoslovanskega rodu Ivan Meštrovič, ki živi v Ameriki in je trenutno na večtedenskem obisku v stari domov'ni, bo jutri dopolnil 76 let starosti.
Titova zbrana dela
V okviru proslave 40-letnice KP Jugoslavije bodo v teh dneh izšla pri zagrebški založbi „Naprijed" zbrana dela Josipa Broza-Tita. V dvanajstih knjigah bodo zajeti vsi Titovi govori in članki, ki so v zadnjih letih izhajali v različnih knjigah, zadnji knjigi pa je priložen še register nad 5000 izrazov, zbranh iz prejšnjih 11 knjig. Vsaka knjiga zbirke je tiskana v 30.000 izvodih, na pol in pol v latinici in cirilici, tako da znaša vsa naklada 360.000 izvodov.
Rojstni dan bo prebil v svojem rojstnem kraju Otavice pri Drnišu v Dalmatinski Zagori.
Med svojim bivanjem v Jugoslaviji je oziroma bo obiskal razne kraje širom države. Pred nedavnim ga je sprejel tudi predsed-n k republike maršal Tito. Zadnji teden je bil Meštrovič v Splitu, kjer je obiskal tudi likovno galerijo, ki nosi njegovo ime in v kateri so razstavljena izključno njegova dela. Vsa razstavljena dela skupno z vilo, v kateri je golenja, so darilo Meštroviča mestu Splitu. Meštrovič je mesto Split obiskal zdaj prvič po 17 letih in so mu ob prihodu mnogi javni in kulturni delavci prired li prisrčen sprejem.
Pred povratkom v Ameriko bo Meštrovič obiskal tudi Lovran, kjer bo ostal nekaj časa na oddihu.
prto področje. Mlad človek je danes z očesi in ušesi lahko v vseh kontinentih sveta ter sprejema dogodke in pojave, gleda pokrajine na vseh skrajnostih s pripomočki televizije, k:na in radia. Ves svet je današnji mlad'ni odprt tako rekoč v domači hiši, poleg tega pa mu slika odkriva in nudi vpogled v vsa čuda tehnike in narave. V sredo tega ogromnega razvoja je postavljena današnja mladina ter koraka vzporedno z njim. Vse to nujno vpliva na duhovno strukturo mladega človeka, da se hitreje umsko razv ja in dozoreva ter si ustvarja svoj miselni svet, kar pogosto povzroča nerazumevanje med mladimi in starimi.
V razvoju demokratizacije družbe so padle tudi družbene razlike. Za nami je čas, ko je socialno raven človeka določalo rojstvo ali stopnja izobrazbe. Za družbene oblike, v kakršnih so bili vzgojeni starejši, današnja mladina n'ma smisla. Po-
klicno življenje, enake dolžnosti, tudi šport in mnogo drugega zbližuje mladino kot enakovredne ljudi, ne pa kot pripadnike kakšnega razreda ali stanu. Brez dvoma pozna in upošteva današnja mladina tudi avtoriteto, biti pa mora resnična in sloneti na znanju in zmogljivosti. Gotovo je, da je danes težje biti učitelj ali predstojnik mladine, kakor nekdaj ter trd ovratnik in črn frak ne zadostujeta več. Kjer pa pri učiteljih in voditeljih mladine vladajo preudarnost in sposobnost, tudi mlad človek rad uboga in sledi navodilom. Danes mora vladati večja odkritost med otroci in starši, med učenci in učitelji, med mladinci ter zrelejšimi ljudmi kakor tudi med podrejenimi in nadrejenimi. Mlad človek, ki sliši od starejših samo grajo, bo postal zagrenjen, nasprotno pa je lahko v mladem človeku mnogo več idealizma in odločne življenjske volje, kakor je često površna sodba ljud'.
je bila nagrada za glasbo priznana Marijanu Lipovšku za film „Dobri stari pianino". Za epizodno vlogo sta prejela nagrado Milan Miloševič (Vlak brez voznega reda) in Dara Čalenič (Veter je ponehal ob zori), za debutantsko vlogo pa Radmila Djurič za nastop v filmu „Osma vrata”.
Kot najboljši koprodukcijski film je bil proglašen film »Nevihta” in je diplomo prejel italijanski režiser Lattuada. Poleg tega so bile podeljene še številne nagrade za kratkometražne filme, med katerimi sta bila za idejo in scenarij nagrajena Momčilo Jo-jič in Branko Aranitovič za film »Kamera 300”, za režiio pa Aleksander Petrovič za film »Pota", ki je posvečen slikarju Šuma-noviču. Nagrado za kratkometražni film je dobil tudi Bogdan Pogačn;k za »On in njegovi", za lutkovni film »Motoritis” pa sta bila nagrajena Saša Dobrila in Janez Mahnič.
Največje priznanje — zlato pero — pa je žiriia jugoslovanske kritike priznala Veljku Bulaj ču za film »Vlak brez voznega reda” ter Igorju Pretnarju za režijo filma »Pet minut raja”.
Avstrijski slikarji v Braziliji
Pred nekaj tedni je bila v Braziliji urejena razstava avstrijskih umetnikov, ki so skupno prispevali 50 del, s katerimi so se predstavili brazilski javnosti. V skupini avstrijskih umetnikov so Boeckl, Braun, Hof-lehner, Hundertvvasser, Kurz, Mervvart, Miki in Moser ter kot edina ženska Maria Bllger-Perz. V tej zvezi je vsekakor zanimivo, da je Maria Bilger-Perz, kot sama izjavlja, hčerka koroške Slovenke in Hrvata in je kot taka precej svoje mladosti preživela v Jugoslaviji. Zato o sebi pravi, da je »dozorela pod južn:m soncem" in je prvo vzpodbudo za umetniško ustvarjanje dobila pri svojem očetu-lončarju. Za razstavo v Braziliji je prispevala gobelin, ki ga je z naslovom »tehnika 1958” izdelala za industrijski obrat Bohler.
S popevkami se da dobro zaslužiti
Danes živimo v času popevk in so že mnogi avtorji in pevci šlagerjev postali milijonarji. N:	redko, da dobijo komponisti
šlagerjev ter njihovi interpreti za eno samo popevko deset- in stotisoče šilingov in v mnogih primerih uspešno tekmujejo s filmskimi igralci, katerih zaslužki niso ravno malenkostni. Tako je na primer italijanski komponist in pevec šlagerjev Domenico Mo-dugno samo lani zaslužil okoli 45 milijonov šilingov, ki so mu jih prinesle v prvi vrsti priljubljene popevke »Pione”, »Volare”, in »Ciao, bambina".
Torej se da s popevkami prav dobro zaslužiti, čeprav pogosto nimajo nobene umetniške vrednosti. Zato je tudi razumljivo, da se množijo kot gobe po dežju.
Pogled na norveško književnost
je^0rveška književnost srednjega veka je > povezana z islandsko književnostjo, Qj so bili Norvežani kolonizatorji gejzirske-otoka, vendar so se te zveze v stoletj h abi|e. Književnost te dobe delimo v glav-t na mite in sage, iz tega časa pa dati-tudi prvi norveški zakoniki. Druga sku-a sag norveško-islandske književnosti je b |ežno epika plenvškega značaja. Naj-1^1 je znana »saga kraljev", izmed pesnici Pa se je ohranilo predvsem ime Anorra ^udasona (1179—1241), avtorja vel kega ^a »Kringla Heimsins” (Krog sveta). Iz te ijvikinške dobe so tudi »skaldi", prvi Qvi ' Pesn'k'' Pomembno delo neznanega |0)°ria je »Konge speilet” (Kraljevo zrca-$in' ^ l'e pravzaprav dialog med očetom in li-0.111 o astronomiji, geografiji, svetu, živ-in smrti.
ški .razvojem nacionalne zavesti so norve-„K| 'n4elektualci v Kopenhagnu ustanovili O^o društvo”, katerega ugledna čla-(1y.*a bila zlasti Johan Herman Wessel d0 <	785) in Johan Nordahl Brun (1745
z6r| k ^rv' je bil elegantni satirik (Ljube-v - ez nogavic), drugi pa se je uveljavil "'e"i areni.
i	n0^.°D 'efa 1850 se je pojavil Ivar Ansen 'm norveškim jezikom »landmaal”, sin-
tezo iz več dialektov. Prvi veliki norveški pesnik je b i Henrik VVergeland (1808 do 1845), pesnik nacionalnega ponosa in revolucionarnih idej. Njegov sodobnik je bil VVelhaven (1807—1873). Prva ženska knji-ževnica na Norveškem je b la VVergelando-va sestra Camilla Collett (1813—1885). Borila se je za žensko enakopravnost, bila je močan I terarni talent in stvariteljica norveške novele.
Henrik Ibsen (1828—1906) in Bjornstjerne Bjornson (1832—1910) sta imeni, katerih dela ne pozna le ves svet, temveč so še danes aktualna in priljubljena. Bjornstjerne Bjornson je bil eden izmed borcev, katerim je Norveška hvaležna za svojo odcepitev od Švedske (1905), obenem pa je tudi prvi norveški dobitnik Nobelove nagrade za književnost.
Pisatelj Jonas Lie uporablja pretežno motive iz severne Norveške. V njegovih delih je mnogo treznega realizma, včasih pa so pretkana tudi z misticizmom. Satirik in pisec Alexander Kieiland iz Stavangera je avtor kratkih zgodb Delovni ljudje. Avaru Ansenu, stvaritelju novega jezika »lands-maala", ki je kmalu dobil pristaše, se je pridružil pesnik O. A. Vinje (1818—1870). Dramatik, novelist, pesek in esejist Arne Garborg (1851—1924) je bil deloma pod
Tolstojevim vplivom. Njegovo najboljše delo je roman Učitelj.
Mojster norveškega jezika je bil Knut Hamsun, dobitnik Nobelove nagrade. Tega melanholika, ki je s svojim Blagoslovom zemlje, Panom, Viktorijo, Potepuhi in z drugimi deli dosegel svetovno slavo, v njegovi domovini le zelo neradi omenjajo zaradi pisateljevega sodelovanja s fašisti, čeprav ga zdaj skušajo nekateri »oprati” z izgovorom na starostno oslabelost in neuračunlji-vost.
Ob koncu preteklega stoletja sta se pojavila Vilhelm Krag in Nils Collet Vogt. Na začetku našega stoletja sta lirika in nove-listika postali pretežno regionalni in psihološki, dramatika pa je ostala dokaj skromnejša. Književni junaki tega obdobja so ribiči in hribovci. Lirika prvih dvajsetih let je prešla na Norveškem celoten razvoj od francoskega dadaizma do nadrealizma. Med pisci se je pojavila tretja književnica, ki je hkrati tretji dobitn;k Nobelove nagrade za književnost na Norveškem. To je Sigrid Undsetova (1882—1949), ki v svojih delih obravnava zlasti žensko iz mesta — vendar z gledišča katoličanke. Olav Duun, po rodu iz Namdala, opisuje življenje svojega časa (od 1876—1939), njegovo najpomembnejše delo je »Juv.folket” v šestih knjigah in trilogija »Ragnhild". Eden izmed še živečih
pisateljev te generacije je Johan Falkber-get, ki v svojih delih v glavnem opisuje življenje rudarjev (Četrta izmena, Kruh noči). Pisateljeva značilnost je 'zredna razgibanost in vsestranska dejavnost. Letos je Falk-bergef med kandidati za Nobelovo nagrado.
Pomembnejša imena mlajše generacije so: Ronald Fangen, Sigurd Hoel, S'gurd Christiansen, Axel Sandemose, Tarjei Vesaas in Inge Krokaan. Ugledno pesniško ime je Herman Wi!denway. Znan' avtorji so še Olaf Bulla Arnulf Overland, Gunnar Reiss-Andersen, Rudolf Nielsen in Nordahl Grieg. Arnulf Overland je več let preživel v nemških koncentrac jskih taboriščih, a Noerdahl Grieg je bil kot letalec sestreljen v bojih z nacisti. Bolj ali manj znana so v literarnem svetu še imena: Tore Orjasaeter, Auslag Vaa, Johan Borgen, dramatik, kritik in esejist Stein Bugge in Helge Krogh. Najpomembnejši živeči predstavniki norveške lirike so Andre Bjerke, Emil Boyson, Per Arne-berg in Claes Gill, predstavniki prozaistov pa Trygve Andersen, Johan Bojer, Peter Egge in Gabriel Scott.
Najzanimivejši in posebno pomemben med norveškimi prozaiki pa je vsekakor Sigurd Evensmo, avtor romana »Beg v Anglijo", ki je izšel v 60.000 izvodih, doslej najvišji nakladi na Norveškem.
Jubilejna proslava Slovenskega prosvetnega društva „Edinost“ v Pliberku
Ne le redno grajati, včasih je treba tudi pohvaliti
Po veliki večini imajo ljudje navado, da so zelo radodarni z grajo, s pohvalo pa skoparijo tudi tam, kjer bi včasih bilo gotovo na mestu, če bi jo izrekli. Dobra beseda gotovo ne stane veliko, koristi pa lahko mnogo. S kakšno drobno pohvalo da delodajalec delojemalcu poguma, veselje do dela in ga vzpodbuja v njegovih pogosto napornih in odgovornih zaposlitvah.
Kmet je na tihem morda zelo zadovoljen s svojim sodelavcem, ga pred drugimi celo hvali in se ponaša z njim. Nasproti njemu pa se dela, kakor da bi mu nikoli in v ničemer ne storil prav, ga stalno popravlja ter mu nenehno ukazuje. Ali ne bi svojemu kmečkemu sodelavcu zelo ustregel, če bi mu kedaj privoščil svoje priznanje, da je to ali drugo dobro storil.
Vzemimo pod drobnogled namreč primer, ki nikakor ni osamljen, ravnatelja podjetja, ki ima sekretarko, katera mu že leta in leta zvesto ter pošteno dela. Toda ravnatelj je nepotrpežljiv, če poslovno pismo ni gotovo v nekaj minutah ali pa se kakšen zaprašen akt ne najde na mah. Takrat rad graja in znova in znova razlaga dolžnosti nameščen-ke do podjetja, kosi domišlja, da mora uradnica uganiti celo njegove misli in upoštevati njegove navade. Sekretarka je nenavadno živčna, kadar mora v šefov kabinet, ker nikdar ne ve, kaj je storila napačnega tudi to pot. Saj ona ne ve, da je šef pred svojimi sovrstniki že večkrat izjavil, da tako marljive in spodobne sekretarke še ni imel. Zakaj ji ob priložnosti tega ne pove ter jo nagradi brez povišanja plače s primerno pohvalo in priznanjem? Kaj bi že bilo, če bi ji izrekel majhno pohvalo ali morda naklonil skromno nagrado v obliki proste urice, na primer za včerajšnje naporno in dobro delo. Takšna pohvala krepi samozavest, ker stalna graja vzbuja v nameščenki nehote občutek, da je malovredna moč, kar ima za posledico tudi manjšo vestnost in zanimanje za delo. Priznanje ob primernem času pa stopnjuje veselje do dela in še boljše zmogljivosti, kar more biti samo v korist podjetja. Psihološki moment tega opuščanja pri podjetnikih je morda iskati v tem, da se čutijo vzvišene nad one, ki jim morajo vdinjati svoje delovne sposobnosti, hkrati pa v bojazni, da bi samozavestni delojemalci ne zahtevali povišanje plač, kar pa ni vedno primer, kajti dobra delovna moč se ne bo prevzela, če ji šef izjavi, da je to in ono dobro naredila.
Uradniki na najrazličnejših mestih so pogosto obremenjeni in morajo reševati mnoge zamotane zadeve. Veliko ljudi se krega in pravijo, da uradnike plačujejo s svojimi davki, njihovih zadev pa ne rešijo ali pa jih rešijo nepovoljno. Malokdaj pa se zgodi, da bi se stranke uradniku zahvalile, ko je kakšno stvar dobro, zadovoljivo in točno rešil, kar bi mu bilo v veliko zadoščenje ter bi dvignilo njegovo prizadevnost. Pogosto je tudi opaziti, da gostje zabavljajo čez natakarice, ki jim njihove „cehe" ne prinesejo že nasproti. Gost si vendar ne sme domišljati, da je sam v gostilni ali restavraciji, saj lahko sam vidi, da ima ser-virka polne roke dela, da mora biti pri stvari in si vse zapomniti, kljub vsemu pa kazati prijazen obraz vsakemu dan za dnem. Večkrat je tudi šef siten in tako se često tudi tej poklicni kategoriji po Nepotrebnem zagrenjuje življenje. Razumevanje in kratka beseda „hvala” ob postrežbi je kakor hladilen balzam in sončen žarek v nelahkem poklicnem prizadevanju.
Podobnih primerov bi lahko nanizali še celo vrsto. Ljudje, ki vedo, da ob svojem prizadevanju uživajo le kritiko, postanejo lahko nebrižni, brez veselja in celo zasovražijo sočloveka. Če bi govorili še o mladih umetnikih, bi bilo to poglavje zase. Če že normalni človek težko prenaša pogosto kritiko ter sam pri sebi neupravičeno grajo oceni kot krivično, je umetnik-začetnik tembolj občutljiv. Mlad nepoznani umetnik potrebuje spodbude ter poguma in če zapade brezobzirni kritiki, bo zapustil svojo glasbo, pripovedno ustvarjanje in upodabljajočo umetnost, pa če je še tako nadarjen.
Človek naj ne soglaša edinole s samim seboj, temveč tudi do soljudi, naj ne bo ravnodušen do svojih podrejenih in tistih v drugih socialnih položajih. Dobro medsebojno občevanje, pravična ocena, tudi dobrohotna graja, so ogromen stopnjevalni faktor za veselje do dela in večje zmogljivosti ter je le čudno, da se tega cenenega sredstva mnogokje tako malo poslužujejo.
Letos je minilo petdeset let, odkar so rodoljubi za Pliberk in okolico ustanovili društvo za smotrno in organizirano slovensko prosveto in izobrazbo našega človeka, posebno doraščajoče mladine.
Zapisnik ustanovnega občnega zbora izobraževalnega društva so podpisali Jožef Krof, p. d. Osrbanov v Šmarjeti, Ivan Hornbock, kaplan v Pliberku, Ignac Trehtar, p. d. Bavhnarjev v Dobu, Franc Dobrovnik, p. d. Krevčev v Vidri vasi, Urh Hafner, kaplan v Pliberku, Tomaž S t a r e j , p. d. Mežnarjev v Zgornjih Li-bučah, Aleš R i e d I , p. d. Žibernikov v Podkraju, Janez Turk, p. d. Šternov v Podkraju, Franc Reš, posestnik v Drveši vasi in Valentin Danijel, p. d. Strnik v Borovjah.
Imenovani so predstavljali prvi odbor Pliberškega prosvetnega društva pred petdesetimi leti. Globoko so zasadili plug v njivo slovenske ljudske prosvete. Pričeli so sejati čisto seme omike in izobrazbe v zavesti, da pomeni izobrazba moč, ki osvo-
baja našega zapostavljenega človeka miselne in duševne odvisnosti. Iz lastne globoke zavesti so skušali nadomestiti to, kar mladini in sploh našemu ljudstvu šola tudi takrat ni nudila.
Vsi člani prvega odbora so v naslednjih desetletjih eden za drugim polegli v grobove, uspehi njihovega prizadevanja pa niso izostali. Družine očetov in mater, ki so šle skozi šolo prosvetnega društva, so do malih žalostnih izjem ostale narodno zavedne in zveste svojemu rodu ter vztrajale tudi v najhujših časih preganjanja. Prvim pionirjem organizirane ljudske prosvete, ki so prišli iz vseh vasi društvenega okoliša, so se pridružili drugi, število članov je raslo in društvo se je razvijalo. Mladina je nadaljevala započeto delo. Vrstile so se igre, pevski nastopi, predavanja in sestanki, skupni izleti, mnogo se je bralo in podobnega več. Starejši in mlajši prosvetaši se radi spominjajo lepih dnevov, ki jih skupno preživljajo v družbi enakomislečih v skupnem prizadevanju za skupne koristi, predvsem tudi za izločitev narodnostne
Prva skupina koroških slovenskih otrok, ki je s posredovanjem Zveze slovenskih organizacij in pomočjo Zveze prijateljev mladine Slovenije letovala v idiličnem letovišču v Savudriji ob sinjem Jadranu, se je minuli torek vrnila. Trije tedni letovanja na-
Sinča vas
Mesarski učenec Adolf Trobe je bil zaposlen v že zapuščeni gramozni jami blizu Jezernice. Odkopaval je gramoz in nalagal na priklopni voz traktorja. Naenkrat se je na obronku jame odtrgal velik plaz prsti in gramoza ter ga zasul do vratu. Na srečo je dogodek videl neki drugi delavec, ki se je nemudoma lotil dela, da je Trobeja sprostil iz obupnega položaja. S hudimi poškodbami na prsih so ga prepeljali v bolnišnico za nezgode v Celovcu.
mržnje na naši zemlji in lepo medsebojno sožitje v naši lepi skupni domovini.
Tudi društvo je oseba, ne fizična temveč pravna, in živi svoje življenje. Nastaja, se razvija, raste, dosega svoj vrhunec, včasih nalikuje valovom morja in kipi do neba, spet pada v nižave, se bori za vzore in prestaja trenja in boje. Vse to je zgodovina, o čemer bomo spregovorili morda prihodnjič in na proslavi petdesetletnice.
Običaj je, da se zlati jubileji pomembnih dogodkov dostojno proslavijo. Zlati jubilej Slovenskega prosvetnega društva ,.Edinost" v Pliberku bomo praznovali v nedeljo, dne 23. avgusta 1959 v telovadnici glavne šole v Pliberku. Pričakovati je, da se bodo domačini in okoličani, tudi iz širše okolice, vse Podjune ter zastopniki prosvetnih društev iz Roža in Zilje, kakor tudi gostje od leve strani Drave odzvali v obilnem številu vabilu SPD ..Edinost" v Pliberku.
Spored obeta, da bo udeležence na tem srečanju tudi zadovoljil. Kdo sl med drugim ne želi spet enkrat slišati odlično petje
pevskega zbora domačega društva, ki bo prepeval tudi skupno v preko 100-članskem moškem zboru združenih pevskih zborov bratskih prosvetnih društev. Z gostovanjem je sodelovanje zagotovila tudi priznana godba železarjev iz Raven, ki bo koncertirala na prireditvi.
Udeležba ravenske godbe na jubilejni prireditvi kulturnega društva naj bo tudi doprinos k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in ufrditvi dobrih sosedskih odnosov na obeh straneh državne meje. Zaradi tega dobrohotno besedo tudi onim, ki se pod vplivi preteklosti morda še niso dokopali do tega, da je lepše in boljše v ožjem kraju in v svetu sploh, če se narodi med seboj razumejo in spoštujejo, kakor pa, če se sovražijo in mrzijo. Veseli bomo, če se bodo slovenske kulturne prireditve tudi udeležili in pokazali široko razumevanje za lepo skupno sožitje, ki je majhen prispevek tudi k utrditvi miru.
Na svidenje dne 23. avgusta na proslavi petdesetletnce Slovenskega prosvetnega društva »Edinost" v Pliberku!
še mladine na sončnem slovanskem jugu so jim bili nepozabna lepa doživetja za vse življenje. Kar smo zadnjič brali v Slovenskem vestniku, kaj otroci pišejo z morja, so sproščeno in z odsevom sreče in veselja, ki jim je sijalo iz oči in obraza, potrjevali in pripovedovali vsakemu, ki se je z njimi srečal. Starši, ki so jih pričakovali na postajah, so bili milo ganjeni, ko so prevzemali svoj od južnega sonca, zraka in vode okrepčani naraščaj, otroci pa so pripovedovali vsevprek zgoščeno in raznoliko, kaj vse lepega so doživeli v kratkih treh tednih. Skupen resume pripovedovanja se je osredotočil na enem imenovalniku: vsi so bili srečni, dobro preskrbljeni, po večini so se vsi naučili plavati ter igre, petje, ples in šport so bili prijetne spremembe na letovanju.
Druga skupina je odpotovala na letovanje preteklo sredo ter ji želimo prav tako prijetno bivanje ob Jadranu.
I0000000000000000000000000cxxxxx)000c00cxxxxxxxxxx3000000000000000000000000c)cxxx»000cxxxx)0c)0cc)000000000cxx oooooooooooooc
Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Pliberku VABILO
V letu praznovanja petdesetletnice svojega obstoja priredi društvo
v soboto, 22. avgusta ob Vi 7 uri zvečer
koncert godbe na pihala na trgu
pred gostilno Breznik
v nedeljo, 23. avgusta ob 3. url popoldan
SLAVNOSTNI PEVSKI KONCERT
v telovadnici glavne šole v Pliberku
Sodelujejo:
domači društveni pevski zbor združeni moški pevski zbori SPZ godba železarjev iz Raven
Na jubilejno slavnost prisrčno vabimo vse prebivalstvo od blizu in daleč!
Prva skupina otrok z morja — druga na morje
Temeljite obnove potrebna cesta
Bilčovs. — Precej ostra polemika se j® zadnji čas vnela v glasilih vladnih strank o skrbi koroške deželne vlade za cestno omrežje, ki spada v področje dežele. Stranki skušata ena drugi naprtiti odgovornost za marsikakšno vidno malomarnost pr' vzdrževanju in izgradnji cest v območju dežele.
Kakor kaže, se deželni očetje zelo mačehovsko brigajo za našo z lepimi razglednimi točkami obdarovano cesto. Gre za cesto, ki je izpeljana od kotmirške postaje ob Ljubeljski cesti preko Bilčovsa in Št. Mja
ter se pri Žopračah združi z državno cesto
Vrba — Rožek.
Pred leti so tej cesti izbrali lepo ime .Aussichtsstrasse", kar pomeni razgledna cesta. Ze ime samo naj bi bilo privlačno in vabljivo za številne tuje goste, ki letujejo ob naših jezerih.
Teda cesta proti Zgornji Vesci preko Št. Ilia do Žoprač je v obupno slabem stanju. Letoviščarji, ki o tem slišijo, si dobro premislijo, da bi vozili po tej cesti in kvarili svoja vozila, s katerimi na Koroško niso prispeli zaradi tega, da bi utrpeli veliko škodo. Zaradi tega se tudi raje odrečejo izletu po navedeni cesti. Oni avtomobilist' pa, ki so cesto že prevozili, se ne drznejo več, da bi po njej še kdaj potovali, ker jim cestno stanje pokvari ves razgledni užitek. Morda so gospodje na merodajnih mestih prav zato sklenili, da so ime ceste pre-krstili ter ji vzeli za tujce mikavni naziv Razgledna cesta, ko so jo preimenovali v Kottmannsdorferstrasse (Kofmirška cesta).
Ni nam znano, če so se župani ob cest'
ležečih občin kar strinjali s preimenovanjem
ali ne. Vse prebivalstvo je mnenja, da bi bilo za naše kraje koristno in z živahnim tujskim prometom povezano, če bi se izvoljeni zastopniki občin prizadevali in vladajočim v deželi povedali, naj naši cesti p°' stijo prvotno ime, ki je bilo zares prikla^' no. Nadalje, da z vso odločnostjo zaht0' vajo izgradnjo ceste v tako stanje, ki ^ bilo nazivu in zares čudoviti razgledni I0' pofi fudi primerno. Smalramo, da bi koristnejše, če bi odgovorni gospodje m®”' sebojne prepire zamenjali z rnedsebojmrn tekmovanjem, kdo bo za naše kraje dejo*1' sko poskrbel to, s čemer bi se moglo ok®" ristiti fudi naše krajevno gospodarstvo. 1° je danes brez dvoma tudi tujski promet katerega prospeh in razvoj pa je nujno od' visen od dobrih cest. Upravičeno zahtev®' mo skorajšnjih tozadevnih temeljitih ukre' pov.
V Globasnici
bo dne 16. avgusta 1959, ob Vi 3. uri p°' poldne
SPOMINSKA SLAVNOST
ob petdesetletnici smrti slovenskega korO' škega ljudskega pesnika
Franca Leder-Lesičjaka Na dnevnem redu:
Otvoritev in pozdrav z Lesičjakovim1 pesmimi, nato prizor iz njegovega živ' Ijenja, končno pa igranje vesele godb®' Prireditelji vabijo k številni udeležb1.
Švedski turisti v Celovcu
Tiskovni urad magistrata poroča, da s® je pred nedavnim skupina švedskih turist®v' ki letujejo v Ribnici, mudila v Celovcu *et si ogledala zanimivosti glavnega mest®' Posebno so jih zanimale nove zgradbe, b® tanični vrt, naprave ob jezeru ter Minimun dus. Župan Ausservvinkler je v svojem P° zdravnem nagovoru dejal, da je korist p° tovanj v inozemstvo tudi v tem, da se ljuCl^. medsebojno spoznavajo in vidijo novo ter z dognanji lahko koristijo svoji dom®^ vini. Govornik za švedsko skupino se je sprejem v Celovcu srčno zahvalil ter zag°^ tovil, da bodo delali v svoji domovini re klamo za obisk Koroške in Celovca.
HQE3[3QQQBil£
Pefek, 14. avgust: Evzebij
Sobota, 15. avgust: Vnebovzetje M. D*
Nedelja, 16. avgust: Rok
Ponedeljek, 17. avgusf: Hiacint Torek, 18. avgust: Helena Sreda, 19. avgusl: Ludovik Četrtek, 20. avgust: Bernard
Pestro z n zanimivo
ČE SE ZABLISKA IN TREŠČI
V enem samem blisku je toliko električne energije, da bi z njo napajali celo uro nekaj tisoč radijskih sprejemnikov
, Blisk traja manj kot tisočinko sekunde in , Posledica vrste dogodkov, ki dokazuje-i da igra med nebom in zemljo ni nič dru-?®9a kot posledica elektrike v ozračju. Is* je le ena oblika atmosferske elektrike. Qzen je zato, ker ga vidimo, vse ostalo 6Jdrično dogajanje okoli nas pa je skrito nQšim očem.
žemlja je elektroda orjaškega električnega generatorja, ionosfera, električno pre-v°dna plast zgornjega ozračja, pa druga.
Zemlja je običajno nabita s sto tisoč volti £egativnega naboja v primeri z ionosfero. er smo mi v prostoru med obema omenje-n!nr,a elektrodama, smo zato tudi deležni pianih razlik in zato naša glava živi v sve-U' ki je vsaj za 200 voltov bolj pozitivno nQbit kot svet ob naših nogah. V megle-?ern vremenu se lahko ta razlika še desef-raf poveča, pri peščenih viharjih doseže ^elo vrednost 11.000 voltov, v oblačnem n deževnem vremenu pa je razlika močno 'Prejemljiva od nekaj sto do 75.000 voltov.
200.000	neviht vsak dan
Vsaka nevihta z naravnost fantastično hi-r°stjo ustvarja elektriko, pravzaprav razli-.6 nekaj sto milijonov voltov med zgornjim spodnjim področjem viharja. Izračunali da se vsakih 24 ur opazi na Zemlji do ,^•000 neviht. Pri vseh teh nastane mogoče bliskov na sekundo, kar pomeni več
800.000	na uro. Vsak blisk pošilja na 6rn|j0 predvsem negativen tok, pozitivni *°vi in naboji pa se dvigajo iz nevihtnega 0 ^ka v skladišče v inosferi.
Brž ko je nevihta mimo, pa prične ze-e'iski naboj počasi in tiho uhajati po ved-Prisotnih ionih, ki jih je do 30.000 na a* kubični centimeter zraka. Ti ioni so 6v'dne zračne molekule, ki so zgubili ali " dobili elektron in so zato nosilci neznaf-*količine elektrike. V primeri z milijoni in
.H,
l,Qrdami navadnih zračnih molekul v ku-tem centimetru, je to število brez pome-. < vendar je zadostno, da se zrak obna-
%
!Q kot prevodnik elektrike.
^ Pri večini nevihtnih oblakov so opazili, 1° 'majo negativno spodnjo plast in pozi-'V.n° zgornjo. Pri približno 5 odstotkih vseh rQr'nierov pa so zasledili oblake s tremi pod-I P — zgoraj pozitivni, v sredi negativni 'Podaj spet pozitivni.
je spodnja stran nevihtnega oblaka Sativno nabita, se na Zemlji neposredno P njim nabere pozitiven naboj. V nor-n'b atmosferskih pogojih se fakšna elek-VfeQ Prenaša le počasi. Če pa je nad Zem-š "evihtni oblak, so razlike v nabojih na jn ,’ii in v oblaku večje kot med Zemljo >°r'os^ero in se zato ioni med oblakom ^®mljo zberejo hitreje.
ta razlika v naboju doseže približno bilijonov voltov, se ioni tako vznemiri-
jo, da njihovo trkanje z normalnimi zračnimi molekulami ustvari veliko število novih ionov. Električna prevodnost zraka hitro naraste in se zato električni naboj v oblaku izprazni z bliskom.
Kaj pokažejo fotografije!
Za prosto oko je blisk en sam kratek blišč. Fotografija pa je pokazala drugače. Blisk se ne zgodi v enem samem trenutku. Najprej nastane pot, po kateri pozneje steče glavni tok. To pot ustvari potok ionov, ki tečejo z baze oblaka proti Zemlji, brž ko je napetost v oblaku dosegla kritično vrednost. Ti ioni napredujejo na svoji poti v nepravilnih presledkih: pri nekaj sto metrih dobijo nagon, se ustavijo in nato zberejo moči za nov napad. Po vsakem takem počitku si narahlo spremenijo smer in to je tudi vzrok, da je pot bliska tako razgibana. Vsak tak počitek traja nekaj milijonk sekunde, celotna pot ..pripravljalnega odbora" ionov med oblakom in Zemljo pa mogoče stotinko sekunde.
Ko se približa Zemlji, se tam nasprotni naboji še bolj zgostijo okoli kraja, kamor se bliža povorka ionov. Gostota je tolikšna, da prično iz zvišenih prostorov ali predmetov odhajati podobni curki ionov v smeri proti prišlecem.
25.000	amperov v blisku
Širina ionskega kanala je od 2 do 10 centimetrov, električni top pa, ki pri tem nastane, doseže običajno 25.000 amperov, včasih pa tudi 60.000 in nekoč so že izmerili tok, ki je pokazal nič manj kot 300.000 amperov. Ta bi zadostoval, da bi za trenutek prižgal 600.000 60-vatnih žarnic, en sam povprečni blisk pa bi lahko napajal celo uro nekaj tisoč radijskih sprejemnikov s svojim tokom.
Nakopičenje energije v kratkih sunkih povzroči seveda strahotne stvari. Včasih izkoplje blisk jarke v Zemljo ali raztrešči v trske drevesa, brzojavne drogove in dimnike.
Da se razcepi drevo, je največ posledica razkrajanja vlage v drevesu na vodik in kisik, kar pri temperaturi, ki nastane pri blisku, povzroči strahotno eksplozijo. Ta temperatura v bliskovnem kanalu doseže tudi po 30.000 stopinj Celzija in zato ni nič čudnega, da kovinski predmeti včasih dobesedno izparijo. Znana je zgodba o neki ženski, ki je zapirala med nevihto okna. Zabliskalo se je in njena zlata zapestnica je izginila in zapustila na roki le modrikast obroč, vendar ji roke ni sežgala.
In kako nastane grom!
Grom, ki sledi blisku, nastane zaradi silne toplote, ki se razvije pri pražnjenju in povzroči, da se zrak razpne tako hitro, da je to že podobno eksploziji. Če se zabliska
v bližini, je zvok, ki pride do ušes, običajno neprijeten tresk.
Ker pa potuje svetloba bliska včasih kilometre daleč, da pride do nas in z razmeroma majhno hitrostjo, lahko traja grom nekaj trenutkov in najprej zaslišimo grmenje, ki je posledica bliska v nam najbližjem delu ionizirane poti, po krajšem presledku pa tudi grom, ki prihaja od nam oddaljene poti.
Sicer pa nam sliko groma mnogokrat skazi odmev, posebno še v planinah.
Obarvani bliski
Bliski se lahko pokažejo v raznih barvah. Običajna bela barva je proizvod izredno močnih električnih tokov, ki povzročijo, da atomi kisika in dušika sevajo svetlobo približno tako kot razredčeni neon v stekleni cevi. Kombinacija obeh spektrov nam da belo svetlobo.
Če pa pri tem ionizira vodna para, se pridruži še vodik, ki rdečkasto ali belkasto pobarva robove. Če je v zraku mnogo prahu, je blisk lahko rumen ali rdeč. Tu in tam pa so opazili bliske zelene in violične barve.
Blisk pa ne nastane vselej le med oblakom in Zemljo, ampak se lahko dogodi tudi med dvema oblakoma ali med dvema plastema istega oblaka. Običajno se tak blisk od oblaka do oblaka pripeti na velikih razdaljah — včasih celo po 30 kilometrov. Na fotografski plošči pa imajo dokumentiran dogodek, ko je blisk nastal med dvema oblakoma na razdalji 48 kilometrov. Običajni bliski med oblakom in Zemljo le redkokdaj presežejo poldrugi kilometer dolžine.
Blisk In nevarnost
Blisk je že zato vreden proučevanja, ker nam lahko nova spoznanja rešijo življenje.
Znano je, da je po vsem svetu na leto kar precej žrtev tega neprijetnega pojava.
Ker vemo, da nastanejo zemeljski tokovi na vseh izbočenih ali dvignjenih predmetih, nam že razum pripoveduje, naj se takšnih položajev izogibamo.
Tako je posebno vabljivo drevo na vrhu hriba, pa tudi osamljeno drevo v ravnici.
Nevarnost je tudi na velikih odprtih prostorih, kjer lahko postane človek pravi strelovod.
Poškodbe zaradi bliska so različne. Udarec stisnjenega zraka, ki nastane zaradi visoke temperature bliska, lahko vrže človeka nekaj metrov daleč. Električni udarec lahko povzroči trenutno skrčenje ožilja in srca. Tudi mišice se včasih močno skrčijo.
Če je po udarcu videti še najrahlejše znake življenja, priporočamo umetno dihanje, ki požene kri iz pljuč v srce in ga tako vzbudi k delu.
Med nevihto je vedno bolj varno v hiši kot izven nje, izogibati se je treba peči, ker zelo rado trešči v dimnik, ki je najvišji del hiše. Varno je v avtomobilu, razen mogoče v odprtih avtomobilih, zakaj če trešči v avto, bo vso elektriko prevzela nase karoserija. Kovinska letala so razmeroma varna v najhujših nevihtnih oblakih, čeprav včasih vanje trešči. Pogosto trešči še v ladje, posebno v jadrnice, včasih v plavalca, ki je najpogosteje le močno omoten — če blisk zadene vodo. Zato je v nevihti pametno takoj iz vode. Tudi kovinske ladje so varne kot letala, ker kovina ustvari pot za tok. Bolj nevarno pa je bilo, ko so bile ladje še lesene.
Strelovodi
Koliko je bilo debat okoli njih. Resnica je, da so rešili mnogo življenj in mnogo človeškega premoženja. Tudi danes se jih še ta ali oni brani, vendar vemo, da preprečijo vsaj 90 odstotkov požarov, ki bi nastali zaradi strele.
Živali na zemlji
Doslej poznajo ljudje približno 1,100.000 živalskih vrst, domnevajo pa, da jih je 3 do 10 milijonov, ker večina žuželk še ni raziskana. V Srednji Evropi živi okoli 50.000 živalskih vrst. V večini so žuželke, ki jih je okoli 28.000. Črvov je v Srednji Evropi 3 tisoč pet sto vrst, enoceličnih bitij 3.300, paj-kovcev 2.300, vretenčarjev pa le 750. V srednjeevropskih vodah je okoli 6 tisoč živalskih vrst, večinoma žuželk, črvov in enoceličnih bitij.
Koliko živali neki živi na vsej zemeljski površini? Ruski raziskovalec Vernacky je izračunal, da je na zemlji okrog 2500 milijard ton rastlinskih snovi in le eno milijardo ton živali. Razmerje med živalstvom in rastlinstvom glede množine je torej 1:2500.
Vse človeštvo tehta največ 150 milijonov ton, torej sedemkrat manj kot živalski svet.
En sam roj kobilic ali vlak slanikov lahko tehta mnogo milijonov ton.
V pretežni večini so mikroskopsko majhna bitja, ki jih s prostimi očmi nikoli ne vidimo, a jih je lahko v enem samem gramu dobre vrste prsti kar dve milijardi. Njih števila ni mogoče niti približno oceniti, zato so znanstveniki izdelali verjetnostni račun. Če upoštevamo, da tehtajo posamezna mikroskopsko majhna živa bitja tisočinko grama (številna so še mnogo lažja), bi se dalo izračunati, da živi na vsej zemlji trilijon živali, velikih in majhnih. Nekateri znanstveniki so pa mnenja, da je celo to število znatno prenizko.
Če bi bil gornji račun vsaj približno točen, potem pride na enega samega človeka 500 milijonov predstavnikov živalskega sveta, kar je jasen dokaz, da smo ljudje na zemlji v precejšnji manjšini.
■' D^lipjP.,pprr--
K/e sfe,
Lamutovi?
Anton Ingolič

%
Ih:::..	HH::.. .:iM
k>* ,U<^ar mora čakati na prihodnjo partiji *6 dejal eden izmed rudarjev, ki je pri-^ Pred nama, .gospod paznik pa seveda ttiore."
W^.6kai minut prej ali pozneje,” sem de-c®Prav mi ni bilo vseeno, da me je ta-
n° zavrn'l-
ie .6 9re za minute," je vztrajal oni, „če ^ n° je polno tako za gospoda pazni-n9$ j^ma kot zate ali katerega izmed *° 9re> kamerad!”
I>očq ^ se je dvigalo streslo in se začelo *to|e 1 dvigati. Toda niso mi še Dammova 'e n Q Prišla do prsi, ko se je ustavilo in '6 S e<dnji trenutek začelo spuščati. Sprva Oči S^u'čalo počasi. Videl sem Damma, kQSern mu prebral, da v mislih že stopa W vn'*'h stopnicah v svoje stanovanje, ■ Z6 v'd' svojo mlado ženo, ki ga ča-'*rq?Q ^krla9u; ostali so gledali trudno, brez 'e
|6,r>u r,]	,
e ko j ^'Pisoval nikakšnega pomena. Še-n°, Se Pogreznili do pasu, se je v e oterih pokazalo začudenje, celo
''sto	nihče niti opazil ni, da so
V| i ir* začeli drseti navzdol, ali pa
nezaupanje: čemu navzdol namesto navzgor? Ko je tudi meni prišlo to vprašanje v zavest, se je dvigalo pognalo navzdol s truščem, kakršnega nismo bili vajeni.
Kaj to pomeni?
Tedaj so iz jaška med truščem udarili presunljivi kriki.
.Vrvi so se potrgale!" sem kriknil in odskočil.
.Bežimo!” je zavpil nekdo ob meni.
Med nečloveškim kričanjem, ki je prihajalo iz jaška, je dvigalo s peklenskim truščem treščilo nekje globoko spodaj na dno, od zgoraj pa je prihajalo strahovito udarjanje ob stene. Videl sem, kako so mimo mene zdrknile črne kače, jeklene vrvi, in zgrmele s strašnim ropotom golboko spodaj na dvigalo. Potem je bilo vse tiho. Le odprtina šahta je zevala črno, pogubno.
Nepremično sem bolščal v črno žrelo. Vedel sem, kaj se je prakar zgodilo, pa vendar nisem vedel, ne bi bil rad vedel. Ko se nisem mogel več slepiti, sem se ozrl okoli sebe. Videl sem, kako so zadnje temne postave bežale po glavnem rovu. Spustil sem se za njimi, za menoj pa je grabila gluha, mrtvaška tišina.
.Kam?” sem kriknil prvemu rudarju, ki sem ga dohitel.
Ni mi odgovoril, samo pospešil je korake. Zlahka sem ga prehitel.
.Kam?” sem vprašal drugega.
.Kam vendar!" me je zavrnil in pokazal predse v temo. .Ven, ven!"
Posvetilo se mi je: doseči je treba prvi najbližji jašek. Šele tedaj sem se zavedel, da smo mi, kar nas ni v dvigalu, vendar rešeni, da za nas ni nevarnosti, tudi zame ne, ki toliko, da nisem spodaj na dnu jaška. Vendar sem tekel z ostalimi, še prehiteval sem jih, kajti, tako se mi je zdelo, šele zunaj bom popolnoma varen.
Med prvimi sem se zrinil v dvigalo.
.Čepin! Grzela!” sem zaklical, ko se je dvigalo streslo in šinilo z ropotom navzgor.
Ni bilo odziva, okoli mene so bili sami neznani, od groze popačeni obrazi. Kaj je s Čepinom, kaj s Poljakom? Medtem ko sva se z Dammom pogovarjala, sta oba odšla i^aprej. Toda ali ju nisva pozneje prehitela?
Nisem mogel misliti jasno in razsodno. Ko smo izstopili, sem šele ugotovil, da med nami ni mojih tovarišev. Ali nista prišla v dvigalo ali pa ...
Pograbil sem soseda za ramena.
.Kaj je z njimi?"
.Kaj bi bilo s teboj, če bi padel sto osemdeset metrov globoko?"
Ne vem, kako sem prišel v kopalnico, ne vem, kaj so ljudje, ki sem jih srečaval, govorili, ne vem, ali sem se umil prej z mrzlo ali vročo vodo. Samo tega sem se zavedal, da sem živ, da nisem spodaj na dnu jaška, skoraj pet sto metrov pod zemljo, da pa bi bil, če ne bi bil srečal Damma, svojega bivšega prvega kopača, on pa je spodaj, vendar ne bi bil, če bi bil povedal tisti stavek do konca, če bi bil ostal z menoj vse
dotlej, ko bi se bil lahko poslovil od mene, kot se pač poslavljamo rudarji drug od drugega.
.Salut, camarade!"
.Salut, monsieur Damme!"
Tako pa...
.Kako se je moglo zgoditi?"
.Potrgale so se vrvi. Pred leti se je zgodilo v Angliji, v Franciji menda zdaj prvič."
.Čemu imamo inženirje, paznike in ... ?*
.Drži gobec! Plačaj rajši črno mašo za rajne in peto zase, da nisi med tistimi tam spodajl"
Ponovila se je slika, kakršno sem že doživel v Westfaliji: prestrašeni obrazi žena in otrok, jok in solze, brezupno klicanje mož, očetov, bratov, sinov, rednikov. Dam-move žene ni bilo. Gotovo še ne ve, čaka ga doma, pripravila je kosilo, vse stanovanje diši po pečenki, morda je juha že na mizi, iz nje se kadi, mlada žena pa nestrpno čaka na pragu. Morda pa niso mrtvi vsi, dvigalo je močno, če se ni razbilo, je ostal kdo tudi nepoškodovan. Toda kdo? Damm? Čepin, Grzela? Sta res v mrtvaškem dvigalu?
.Kje je naš oče, kje je Jan Cisek?"
„Je Tortima z njimi?"
.Janez, kje si, Janez moj?"
.Peterson, Peterson! Čuješ, tu sem, tu je tvoja Tereza!"
.Gallarda, Gallarda, Gallarda!"
Koliko klicev, koliko groze! In koliko sreče, objemov in poljubov, ko so iz jaška,
NAPREDNIH GOSPODARJEV
ž^ezimni dosevki — begal vrv dobre krme
Prezimni dosevki (Winterzwischenfruchte) so tiste rastline ali mešanice več rastlin, ki jih sejemo jeseni, pospravljamo pa spomladi — aprila ali maja. Pridelana krma je prav bogata na beljakovinah ter jo uporabimo bodisi kot prvo spomladansko kla-jo (repica, ogrščica, rž), lahko pa pridelek tudi siliramo ali posušimo. Prezimni dosevki so zelo zanesljiv način pridelovanja krme, kajti pozimi je tudi v lahki zemlji dovolj vlage, pri izbiri zoper mraz odpornih rastlin in sestavi prikladnih mešanic pa je nevarnost pozeb prav majhna. Vsi prezimni krmski dosevki zapustijo polje dovolj zgodaj, da je na isti zemlji mogoče doseči še reden pridelek glavnega posevka.
se pred setvijo še dobro sesede. Zlasti za rž in inkarnatko mora biti zemlja dobro sesedena. S setvijo na sesedeno zemljo se močno poveča odpornost zoper zimsko pozebo.
Pozno posejan posevek je mnogo bolj občutljiv za zimski mraz. Zlasti bohotnejše posevke inkamatke in mešanic z inkarnatko je treba že jeseni popasti ali visoko po-kos:ti, ker s tem odlično zboljšamo prezim-Ijenje teh posevkov.
Mešani posevki — na primer grašljinka namesto čiste inkamatke — so mnogo bolj zanesljivi, odpornejši zoper zimsko pozebo; zato dobimo z mešanicami običajno večje pridelke kot s čisto setvijo.
rži primešamo nekaj kg semena ozimne repice ali ogrščice (n. pr. 150 kg rži in 3 kg repice ali ogrščice na ha).
Ržiga fftogrrcn-Jtickgemenge)
Mešanica rži in ozimne grašice ali ržiga je najmanj zahteven posevek, ki zanesljivo daje dobre pridelke tudi na najbolj peščeni zemlji. Na boljši zemlji in ugodnejši legi pa so ugodnejši tudi posevki (inkarnatka, grašljinka itd.). Slaba lastnost ržige je, da doseže grašica svoj popolni razvoj šele tedaj, ko je rž že močno olesenela. To neskladnost
lahko odstranimo s tem, da sejemo grašic° tri do šitri tedne pred setvijo rži, to je konec avgusta, v široke vrste (30 do 40 cm), proti koncu septembra pa posejemo me° vrste grašice še rž. Razvoj pšenice se sicer : bolje ujema z razvojem grašice, vendar P° ; naj bi pridelovali mešanico grašxe z žito111 le na zelo lahki zemlji in v neugodnih p°d' nebnih razmerah, kjer ne uspevajo boljše mešanice, razen tega pa je mešanica gra' šice in pšenice pozna, ko dospeva že druga cenejša krma. Istočasna setev obeh rastlin (rži in grašice) je sicer slabša, vendar pa enostavnejša in cenejša. V tem primeru sejemo sredi septembra.
Na ha potrebujemo 60 do 80 kg semen0 rži in 80 do 120 kg semena ozimne grašice-Dobre so tudi naslednje mešanice;
Zaradi velike zanesljivosti prezimnih dosevkov, velikega pridelka dobre krme (250 do 400 q na ha) in ker te rastline varujejo čez zimo zemljo pred izpiranjem ter jo s svojim; koreninami bogatijo z organskimi snovmi (metuljnice tudi z dušikom), moramo prezimne krmske dosevke še močno razširiti.
Vse prezimne krmske dosevke moramo še pred setvijo zelo dobro oskrbeti z gnojili. Hlevski gnoj sicer ni nujno potreben, pač pa je mnogo bolje hlevski gnoj za glavni posevek, ki sledi prezimnemu, zaorali še pred setvijo prezimnega dosevka, kot pa šele spomladi po spravilu pridelka; zgodaj jeseni imamo namreč mnogo več časa kot spomladi, razen tega bi s spomladanskim razvojem in zaoravanjem hlevskega gnoja zavlekli setev glavnega posevka ter izgubili mnogo vlage iz zemlje. Dobro pa moramo prezimne dosevke oskrbeti z gnojili. Zato zaorjemo pred setvijo okoli 300 do 500 kg fosfornih in 200 do 350 kg kalijevih gnojil na ha. Vsi prezimni dosevki dobro poplačajo bogato gnojenje z dušikom: pridelek zelinja se močno poveča, pa tudi odstotek beljakovin v pridelku in rast je mnogo hitrejša, zato lahko prej kosimo. Srednje količine dušika (150 do 250 kg du-šičnatega gnojila) moramo dati tudi metulj-nicam in mešanici z metuljnicami (inkarnatka, ržiga, grašljinka), zlasti veliko dušika (400 do 600 kg dušičnega gnojila na ha) pa zahtevajo in koristno izkoristijo drugi prezimni dosevki (repica, ogrščica, rž). Me-tuljnicam in mešanicam z metuljnicami damo vso količino dušičnatega gnojila (v obliki nitramonkala) čimbolj zgodaj spomladi — že konec februarja, če je vreme ugodno. Drugim rastlinam damo na slabši zemlji četrtino gnojila že jeseni ob setvi, ostalo količino pa prav tako čimbolj zgodaj spomladi; na boljših zemljah pa potrošimo celotno količino dušičnatega gnojila spomlad'. Brez izdatnega gnojenja z dušikom nas bodo pridelki prezimnih krmnih dosevkov razočarali.
Za setev prezimnih dosevkov moramo zemljo dobro in pravočasno pripraviti, da
Regica (Riiben) za kletjo
daje že sredi aprila prvo klajo in je odlična krma na prehodu s hlevskega krmljenja na pašo. Z globokimi in dobro razvitimi koreninami odlično godi zemljo; ker pa hkrati zelo zgodaj zapusti zemljo, je izvrstna predhodnica za naslednji posevek. Dobro uspeva skoraj povsod, zahteva le bogato gnojenje z dušikom.
Repico sejemo v prvi polovici septembra. Za ha potrebujemo 10 do 12 kg semena. Setev mora biti zelo plitva (1 do 2 cm globoko), vrste naj bodo goste (20 do 25 cm).
Dokler posevek ne začne cveteti, pokla-damo krmo presno, nato pa preostanek vel in razrezan siliramo, kajti repice med cvetenjem živina ne mara več presne.
Ogrščica (Raps) za klajo
je nekoliko bolj rodovitna kot repica, vendar pa zahtevnejša in nekaj dni pozneje cvete. Sejati jo moramo približno dva tedna prej kot repico, to je v drugi polovici avgusta. Potrebujemo prav tako 10 do 12 kg semena na ha. Sejemo popolnoma enako kot repico. Z njo krmimo prav tako kot z repico.
1Iz za klajo
je precej razširjen krmski dosevek. Pridelovanje je poceni, daje pa pri dobrem gnojenju z dušikom prav dobro krmo, če kosimo dovolj zgodaj, to je v času, ko začne klasati. Izklasani posevek že močno oleseni in ga živina ne mara več; pač pa to krmo lahko uspešno siliramo. Rž uspeva dobro tudi na močno peščeni zemlji.
Sejemo gosteje kot rž za zrnje, to je 160 do 180 kg na ha, plitvo in v ozke vrste. Zemlja se mora pred setvijo dobro sesesti. Razkuženo seme je odpornejše zoper snežno plesen, ki bi sicer posevek močno zredčila. Sejemo le nekaj dni pred setvijo rži za zrnje, to je v drugi polovici septembra.
Krmilno vrednost pridelka povečamo, če
50—60	kg	rži	+	70—80	kg	grašice	+	5— 7	kg	repice ali ogrščice;
50—60	kg	rži	+	70—80	kg	grašice	+	10—15	kg	inkamatke;
50—60	kg	rži	+	70—80	kg	grašice	+	15—25	kg	laške ljuljke.
Posevek kosimo za klajo, dokler rž ne iz-klasi; preostalo zelinje bodisi siliramo ali pa posušimo na sušilih.
Jnkarnalka
kot rastlina toplega podnebja slabo prestane ostre zime ali visoko snežno odejo. Vendar pa se s pravočasno in plitvo setvijo na dobro sesedeno zemljo ter z jesensko pašo ali vsoko košnjo, zlasti pa v mešanici z drugimi rastlinami njena odpornost zoper zimsko pozebo močno izboljša.
Inkarnatko sejemo v drugi polovici avgusta v ozke vrste in zelo plitvo (1 do 2 cm globoko). Za en ha potrebujemo 30 do 40 kg semena. Jesenski posevek popasemo ali pokosimo in nato povaljamo. Spomladi kosmo, ko se začno cvetne glavice rdečiti. Pri kasni košnji dobimo pridelek slabše hranilne vrednosti, ki ga živina ne mara več. Nepokrmljeno zelinje siliramo ali po-suš mo na sušilih.
Pri sestavi kolobarja moramo upoštevati, da tudi inkarnatka povečuje utrujenost zemlje za deteljo, zato si v kolobarju inkarnatka in druge detelje ne smejo prepogosto slediti.
grašljinka in drugo meša~ niče z ozimno gvaščico in inkarnatko
Mešana setev inkamatke z nekaterimi drugimi rastlinami daje zanesljivejše in običajno tudi večje pridelke kot čisti posevek.
Nevarnost, ki obstoja pri prepogostem P°' navijanju detelj v kolobarju, je pri meša' niči mnogo manjša. Uporabnost mešani®® je bolj vsestranska: za klajo je uporaba0 dalj časa, laže se sTira, pa tudi suši se laž®' Najbolj poznana mešanica je grašljink0 (landsberška mešanica), to je mešani®0 ozimne grašice, inkamatke in laške Ijuljk® (Welsches Weidelgras). Delež posamezni rastlin v mešanici zavisi od načina uporab® pridelka, prikladnosti zemlje za deteljo 1,1 mnogokrat od razpoložljivega semena njegove cene. Če stremimo za senom, bom0 povečali delež ljuljke, če pa bomo mešanico silirali, bomo povečali delež grašice. ®rl velikem odstotku detelj v kolobarju bom0 znižali delež inkamatke. Navajamo neka) mešanic (seme v kg na ha):
a
grašica ozimna	50
inkarnatka	20
laška ljuljka	10
Zaradi lažjega kisanja lahko primešorT1^ še 4 kg ozimne ogrščice ali repice. Sej®1^-proti koncu avguila do najkacneia ,r£.
septembra. Zemlja mora biti dobro sese° na. Bujnejše posevke je treba jeseni P°f° sti ali visoko pokositi. Pridelek posprav'^ sredi maja ob začetku cvetenja inkarnO' Nekatere druge enostavnejše mešan'c® so običajno cenejše zaradi cenejšega se®1^ na, se pa večinoma nekoliko slabše obne sejo. Take mešanice so n. pr. (seme v na ha):
b	®
30 20 20 20 15	1®
a)	40— 50 kg ozimne grašice in 25—30 kg inkamatke,
b)	80—100 kg ozimne grašice in 20 kg laške ljuljke,
c)	25— 30 kg inkamatke in 10—15 kg laške ljuljke, č) 25— 30 kg inkamatke in 3—5 kg ozimne ogrščice.
Med semena inkamatke, grašljinke in semena jare ogrščice. S tem povečamo Pr' drugih mešanic lahko primešamo 2 do 3 kg delek zelinja za jesensko uporabo.
Inž. Jože Sil®
po katerem sem tudi jaz prišel na svetlo, prišli tisti, na katere so čakali! Po meni ni nihče vpraševal, tudi me ni nihče čakal. Mati je s premogom kdo ve na katerem koncu kolonije, kjer še ne vedo o nesreči, oče nekaj kilometrov od tod nalaga jamski les, Pepček je z materjo, Mihec spi v košarici ali se igra s svojimi prsti. Toda Štefka v separaciji bo izvedela vsak čas.
„Marko, Marko!"
Ozrl sem se po prestrašenih obrazih in iztegnjenih rokah. Iznad njih sem zagledal bič, materin bič. Poplesoval je nad glavami in se naglo bližal.
„Mati, mati!"
Objela me je in krčevito stisn:la k sebi.
„Da si le živ, da si le živ!"
Ko me je izpustila, se mi je obesil okoli vratu Pepček in od nekod je prih'tela še Štefka. Z rokami in pogledi so me božali, kot da se nismo videli leta in leta.
„Kaj je:* sem se začel smejati. „Živ sem, cel..."
»Seveda," je dejala mati skozi solze, »lahko pa bi bil . . ."
»Res, lahko bi .. ."
Naše besede so se izgubile v vzklikanju, ki je naraščalo, ki je hrumelo kot hudournik. Na našem obzorju nas je delalo okoli pet sto, zunaj pa nas je bila šele četrtina. Kaj je z ostalimi? Kdo je v tistem nesrečnem dvigalu in koga ni? Samo to bi bil vsakdo rad vedel.
»Nikola, Nikolaaa!"
»Si živ, moj ljubi, si živ?"
»Kaj ste spet napravili, razbojniki!"
„V ječo z glavnim inženirjem in pazniki!"
»Prekleti, prekleti!'
Vtem so prišle prve vesti od spodaj: dvigalo je zmečkano kot pločevinasta škatlica, nekaj od padca, nekaj od težkih jeklenih vrvi, ki so zgrmele nanj, večina rudarjev je mrtvih, nekaj pa jih še ječi in prosi pomoči. Ni mogoče priti takoj do njih. Najprej morajo odstraniti vrvi. Že pet reševalnih skupin je spodaj, trije inženirji, dva zdravnika s sestrami in zdravili, sam glavni inženir se je spustil v jamo.
»Prej naj bi bil šel, prej! Kdo ve, kako dolgo vrvi niso bile pregledane! Ubijalci, morilci!"
Iz množice se je utrgala lepo oblečena mlada ženska.
»Jean, Jean! Kje je moj mož? Damm, Damm!"
Njene oči niso bile prestrašene nič manj kot oči rudarskih žena, mater, hčera in sester. Ali se bodo napolnile z veseljem, s srečo, ali jih bo zalil obup?
Nisem mogel stopiti k njej in ji povedati, naj bo pripravljena na vse. Prišel pa je eden od inženirjev, jo prijel pod roko in jo odpeljal, prigovarjajoč ji, naj se umiri, češ da je šele polovico rudarjev zunaj, Damm gotovo ni šel prvi v dvigalo, zato ni med ponesrečenci.
»Ne, ne!" je kriknila mlada žena. »Jean
se boji jame, prvi je stopil v dvigalo, prvi! Jean, Jeant"
Šele čez nekaj ur smo izvedeli: štirdeset jih je bilo v dvigalu, razen treh so vsi mrtvi. Povedali so najprej imena preživelih, tretje ime je bilo Franc Čepin, potem imena mrtvih, prvo med njimi je bilo: pazn k Jean Damm.
Šele štirinajst dni po nesreči, največji, kar so pred več kot sto leti pod Merle-waldom začeli kopati premog, smo lahko obiskali oba preživela rudarja, našega Čepina in Poljaka Mortona, medtem ko je tretji, ki so ga še živega našli v dvigalu, umrl na dan množičnega pogreba. Glas o nesreči je šel po vsej Franciji, po vsej Evrop'. Ne samo mi rudarji, vsi so bili mnenja, da je nesrečo zakrivila rudniška uprava. Naši zaupniki so zahtevali strogo preiskavo. Pripeljala se je komisija za komisijo, iz Metza, Strasbourga in celo Pariza. Ugotovile so, kar je ugotovila že domača: slab material.
»Slab material," se je Čepin razhudil tistega popoldneva, ko sva ga obiskala z Amonom. »In kdo je kriv, če je bil slab? Gospod kapitalist, ki ni dal vrvi skrbno pregledati, preden jo je prodal. Seveda, kako naj jo da še enkrat pregledati, ko to vendar gre na račun njegovega dobička? In kdo je še kriv? Drugi kapitalist, ki je to vrv uporabil za dvigalo, ne da bi jo dal
prej preizkusiti, in ki ni dal dvigala zOvC) rovati."
»Zdaj je zavarovano," sem povedal. ?
»Zdaj," se je grenko posmehnil Čep'.' »zdaj, ko je osemintrideset ljudi mrtvih, dva z Mortonom pa sva za vse življ®'1* invalida. Ne vem, če bom mogel vzeti * ko delo v roke.”	^
Bil je res takšen, da sva se z Am®>r,c’^j prestrašila, ko sva ga zagledala: obe n ^ je imel v mavcu in tudi prsni koš mu jej .j
v oklepu. Morton, ki je ležal na sose®
\>e i
postelji, je imel v mavcu obe nogi «n 0 .
roki. Bila sta upadla, naravnost rumen®1
obraz, vendar se je Čepin zdaj pa
zd°l
.r eP°
rahlo nasmehnil, Poljak pa je ves čas s gledal predse.
»Pozdravil se boš," ga je tolažil ^‘rn.^ri »človek mnogo prenese, samo da je v n) vsaj še iskrica življenja."
»Res, v meni je bila samo še :skrica. ^ ^ »Kako je bilo?" sem slednjič le vpra* ^ »Kaj vem, kako! Dvign li smo se, čutil. Prav, sem si rekel utrujen. Veš, ko, koliko smo nakopali! Bil sem zag°z e nekje v sredi. Zdramiš se šele, ko *re dvigalo. Tako nisem opazil, kdaj srn° po
začeli spuščati. Drvelo je navzdol, 'z
sem mislil, da nas nese navzgor. ->e so začeli kričati okoli mene ,Padam®>i ^ damo! Nekaj se je pokvarilo'! sem se vedel.
(Se nadaljuje)
sla __
^'jali iz ranic, kl'o, ki
je
po
z
stezi
proti
zavezal
svojemu
je
ga je dva-trikrat usekalo v nogi, tako prešinila nogo od
ob-bliskovito da mu je rane do pol
'oški je stopil na nekaj mehkega in je ^ istem trenutku občutil ugriz v nogo. Sko-Cl ie naprej in ko se je s kletvico na ustih ?,nil» je videl kačo yararacuso", kako v zvita pričakuje nov napad.
°^i je naglo pogledal nogo, na kateri se dve drobni kapljici krvi mučno pre-in naglo iztrgal tesarsko se-mu je tičala za pasom. Kača je opa-■ e nevarnost in je še bolj skrila glavo v I 6 'no svoje špirale. Toda sekira je zade-j° je nameril, in zasekala kači tilnik. s | °ški se je sklonil k ugrizu na nogi, obri-°. obe kapljici krvi in za trenutek ogledo-d° ,U^0^' Ostra bolečina je prihajala iz Veh vijoličastih pikic in ga pričela zbadati ? no9'- Naglo si je z robčkom 9lezenj in odhitel ranču.
bolečina se je vedno bolj raztezala, no-a je otekala in moški je nenadoma kako *b°dlo in b°lečina
?6Č: Mučil se je, ko je gibal s stopalom. ^°vinska suša v grlu in za njo silna žeja,
1 je žgala, sta mu izvabili drugo kletev.
1	končno je prispel do svojega ranča in se U. aj vrgel na kolo od mlina za moko. Obe 'joličasti točki sta izginjali v strašni ofe-
j,"!' vse noge. Koža je bila, kot da bi pokola tanjša in malone ni počila, tako ze-*e je napela pod oteklino, je °*e^ *e P°^licc|ti ženo, toda glas se mu
2	zlomil v hripavem grgranju suhega grla. e,a ga je strahovito mučila.
^oroteja!” je končno zahropel, „daj mi cane**!1'
. zena je pritekla s polno čašo in moški jo ,6 'zpil v treh požirkih. Toda ni občutil no-®ne9a okusa niti užitka.
, "Rekel sem ti, da hočem cane in ne vo-6 je zopet kriknil. „Daj mi cane!"
;$aj j0 je cana( Paolino!” je prestrašeno e)a|a žena.
i »Nj Ni! Dala si mi vode! Pravim ti, cane
n°čem!"
j ^6r|a je stekla v hišo in se v hipu vrnila ?j'6Menico v roki. Moški je izpil dve čaši ^red, vendar ni ničesar občutil v grlu. ^ se zdajle na slabo obrača," je za-p^al nato in gledal svojo nogo, ki je že : ^odrela in se prevlekla s strupenim s'ja-1,1 i Nad globokim prevezom na gležnju je meso razlilo kot ogromna, strašna
HORACIO OUIROGA
Cb vedi

kavica.
bolečina se je širila v naglih, neprestanih
, 0ra"cir:usct |c indi!sko imn za vrsfo južnoafriško kačo. ^ana -o opojna pijača iz sladkornega frsa.
zbodljajih, ki so se razširili že do trebuha. Strašna žeja je rasla obenem z bolečino in mu žgala grlo, za katerega se mu je zdelo, kot da se z vsakim dihom bolj širi. Ko je hotel vstati, ga je zadržalo strašno bruhanje iz želodca in tako je ostal in bruhal kakšne pol minute, z glavo naslonjeno na kolo.
Toda moški ni hotel umreti in je zato odšel k obali ter sedel v čoln. Sedel je na krmo in zaveslal proti sredini reke Parana. Tam ga bo zajel tok, ki dosega v bližini Igazua hitrost šestih milj na uro in tako bo, preden bo minilo pet ur, že v Tacuru-Pucu.
Moški se je obupno trudil in zares dosegel sredino reke. Toda tam so mu klonile roke in veslo mu je padlo v čoln. Zopet je moral bruhati — toda tokrat je bila kri. Ko je izbruhal, je moški zagledal sonce, ki je že zahajalo za hrib.
Vsa noga do polovice beder je bila zdaj samo še en kos, brezobličen in otrdel, ki je napenjal blago na njem. Moški si je z nožem prerezal povoj na gležnju in hlače: izpadel mu je spodnji del trebuha, že ves otečen in z velikimi modrimi pegami. Moški je pomislil, da sam ne bo nikoli prispel do Tacuru-Puco in se je odločil poprositi za pomoč botra Alvesa, čeprav sta bila že dolgo skregana.
Reka je hitela proti brazilski obali in moški je prav lahko pristal. Pričel se je plaziti ob obali, toda po kakšnih dvajsetih metrih je ostal leže, iztegnjen na trebuhu.
„Alves!" je zaklical, kolikor glasno je mogel in prisluhnil — toda zaman.
„ Boter Al ves! Pomagaj mi, prosim te!" je zopet zaklical in dvignil glavo.
V tišini, v katero je utonil gozd, ni bilo čuti niti šušljajo. Moški je zopet zbral vse sile in se vrnil v čoln. Tok ga je zopet zagrabil in odnesel po vodi.
Parana teče tam skozi dno ogromne useke, katere sto metrov visoki zidovi zapirajo reko kot v kak grob. Z obal, ki so obrobljene s črnimi bazaltnimi skalami, se dviga gozd, prav tako črn. Dalje z obeh strani obrobljena z otožnimi zidovi se vali reka v nenehnem vrenju bliskovite vode. V tem predelu je bilo, kot da te čaka z vsake strani napad. Vendar je vladal povsod naokrog mir in grobna tišina se je razlivala čez vse. Ob večeru, ko se vse umira, ,pre-
STANlS
LAV D YG AT
Niti aluzija niti aktualizacija
kot
%kor
nočem, da bi se tole razumelo
k0 ,Q^Uz ja, ker aluzije v zadnjem času fa-rw!n *aL° ne gredo,
' Qvljati čemurkoli.
pa tudi nočem se iz-Zato se vnaprej za-
if, '■'isrn, da je stvar sicer docela resnična |js °v*entična, a se je zgodila pred nekaj ■j.c ^®ti v stari Grčiji, in to v provinci. Ci0°ret tam, v stari Grčiji, je obupno funk-'rtala kolportaža. Liste so razvažali po g kar tako, kadar se je komu zljubilo. s|n k enega izmed listov, Megalomas, tj- Portunosa, se je zadelj tega zelo hu-a 1 ^am je od sile rad pri zajtrku bral .e in ko je pošiljal služkinjo h kiosku, ■j-16 Vračala praznih rok. r®d *e Megalomas, sin Oportunosa, na a c'jski seji takole spregovoril:
CBori,i
' ki se šopirijo v naši redakciji, la-
se moramo proti pojavom la-
kir,, e9Q odnosa do pomanjkljivosti in ma-V^osti. Skrajni čas je, da po ti nesrečni ,c|ka udarimo, da se bo stresel
rD<.miotdžje.
c/r0 Nemudoma
so se časnikarji drug čez
9a z ostrimi napadi spravili nad po-I I vosti in malomarnost kolportaže.
\z je direktor kolportaže, Butalos, sin
bes6cj^no:;c,i spregovoril svojim ljudem tele
Posej n' dobro! Megalomas, sin Oportu-ko ’ nas hajka, tako nas hajka, da se lah-sam Olimp. Kaj storiti? Urediti k^jti	P° vsej Grčiji — to se ne da,
^0g0- 0ra|i bi stvar premisliti,
. 6' Lahko
kar pa ni vsako jutro, ko
l-ahko pa damo vsoko juiro, ko Ji?u	svetr pripeljati časnike v kiosk
^PorfUn^e' kjer stanuje Megalomas, sin
^9odi|0
se je tedaj, da je Megalomas,
Oh mrzlo gleda tuji dan.
Kje si, domov je moje?
Iz grenkih solz in srčnih ran tu tvoja pesem poje.
Mogoče pridem spet nazaj pod tvojo srečno streho. —
Li boš spoznalo me tedaj in srcu boš v uteho —?
V daljavi tam nekje drhtiš kot sij na zvezdnem svodu!. . . Zdaj vem, da z mano to želiš: Naj zvest ostanem rodu!
Valentin Polanšek
haja ta otožna lepota in tišina v veličastnost, kot je nikjer drugje ni.
Sonce je že zašlo, ko je moškega, iztegnjenega na dnu čolna, zagrabilo silno drhtenje. In nenadoma, kot da bi čutil olajšanje, je zelo počasi dvignil težko glavo; počutil se je nekoliko bolje. Noga ga je še vedno bolela, toda žeja ga je minevala in prsi, zdaj svobodnejše, so se med dihanjem laže premikale.
Strup je začel odhajati — ni dvoma. Tako, saj mu je že skoro dobro. Čeprav nima toliko sile, da bi premaknil roko, je računal, da bo, dokler ne pade rosa, že ozdravel. V mislih je preračunal, da bo v slabih treh urah že v Tacuru-Pucu.
Vedno bolje se je počutil in vzporedno s tem ga je prevzemala dremavica, polna spominov. Ničesar več ne občuti niti v nogi niti v trebuhu. Ti moj bog, ali je boter Gaona v Tacuru-Pucu še živ? Morda bo videl tudi svojega nekdanjega gospodarja Dougalda? Morda tudi njegovega poslovodja, tistega, ki prevzema zanj les?
Ali bo kmalu prispel? Nebo se je na zahodu v poslednji svetlobi prevleklo z zlatim sijajem, reka pa se je vsa prebarvala. S paragvajske obale, kjer se je že stemnilo in je zavladal prvi mrak, je hrib metal v vodo svojo somračno svežino, ob prodoru prijetnega vonja pomarančnega cvetja in divjega medu. Dva guacamaja*** sta v veliki višini neslišno preletela reko proti Paragvaju.
Spodaj pa, na pozlačeni reki je tiho drsel čoln ter se od časa do časa, kadar je naletel na vrtinec, zavrtel. Moški v čolnu se je počutil vedno bolje, medtem pa je v mislih preračunaval, koliko časa je minilo, odkar ni več videl svojega bivšega gospodarja Dougalda. Tri leta bo že od tega. Morda tudi ne — ne, ne bo toliko. Dve leti in devet desecev? Morda. Osem mesecev in pol? Eh, skoro gotovo bo tako.
Nenadoma je občutil, kako je postal hladen vse do prsi. Kaj je to: In dihanje ... ?
Z Dougaldovim poslovodjem Lorenzom Cubillom, tistim, ki prevzema les, se je spoznal v Puerto-Deseadu, na neki veliki petek . .. Petek? Da, ali četrtek .. .
Moški je počasi iztegnil prste na roki. — Nekega četrtka ...
In je prenehal dihati.
*** Guacamaya Ameriki.
je velika pfica-ujoda, doma v Južni
v
charlesG.HORRIS: Zena Johna Rossitera
sin Oportunosa, lahko bral časnike vsako jutro pri zajtrku.
Čez nekaj časa je na redakcijskem sestanku takole spregovoril:
— Moramo se boriti proti nergaštvu, ki se šopiri v naši redakciji. Treba je prenehati z nepravilnimi in neutemeljenimi napadi na kolportažo in, nasprotno, podpirati njeno dejavnost, ki zasluži vse priznanje.
In vsi so bili zadovoljni. Megalomas, sin Oportunosa, ker je imel pri zajtrku časnike. Butalos, sin Prestrahosa, ker je imel blaženi mir. Časnikarji, ker so za podpiranje vsega priznanja vredne kolportaže dobili prav isto plačo od vrstice kakor za zmerjanje, od katerega bi se stresel sam Olimp.
Edinole množice bralcev še kar naprej niso bile zadovoljne, vendar — kaj bi tisto.
Stavim, da je Palm Beach danes najbolj privlačno mesto v Združenih državah, najbolj zanim v kot v njem pa je „Pri Whit-neyu". Kdor je kdajkoli bil v Palm Beachu, pozna ta kraj, ki ga opisujem.
„Pri Whitneyu" je restavracija in igralnica. Vsak, ki pride v Palm Beach, obišče prej ali slej tudi Whitneyev lokal.
Ni je restavracije ali hotela v Franciji, Italiji, Nemčiji ali Španiji, ki bi se lahko primerjal v Whitneyevim v pogledu hrane. Pri Whitneyu ni jedilnika. Tu lahko naročite, kar želite. Od najrazličnejših izbranih jedil, naj je to juha ali ptičji jezički. Vse, kar ste naročili, tudi dobite. Ko prvič obiščete Whit-neya, pogosto le malo pazite na to, kar jeste, ker takoj, ko se začne prostor polniti, komaj verjamete svojim očem: pri vsaki mizi boste spoznali koga, ki je slaven ali zloglasen.
Po kosilu gre ta sijajno oblečena skupina ljudi v igralnico. Ob dveh je ta prostor že kar dobro napolnjen, ob treh je prenatrpan in tako ostane vse do jutra. Mnogo bolj je zanimiva in bolje vodena kot igralnica v Monte Carlu.
To je napravilo name globok vtis in z zadovoljstvom sem izkoristil ugodno priložnost, da sem se seznanil z gospodom Whit-neyem.
Našli smo ga v starem poslovnem prostoru, ki je tako majhen, da je komaj sprejel vase staro pisalno mizo s premičnim pokrovom in z enim ali dvema stoloma. Morda je bila kje tudi blagajna, toda tega se ne morem spomniti. Pisarna je bila zavarovana z železnimi paličicami, pri vratih pa je stal uniformiran nameščenec, ki nas je po dovoljenju gospoda Whitneya spustil noter.
V njem sem spoznal človeka močnih čeljusti, hladnega in brezizraznega obraza. Bil je približno to, kar sem pričakoval. On upravlja igralnico kot trgovsko podjetje — saj gre za njegov ponos. Upravlja jo na deloven in posloven način. Pravijo, da v eni sezoni zasluži dva milijona dolarjev, toda sumim v to prav tako upravičeno, kot lahko sumimo v plače filmskih zvezd. Ta človek je bil močna osebnost. Zanimal me je. Ugajal mi je. Želel sem se pogovarjati z njim, toda to je bilo težko. Ni bil posebno družaben. Vprašal sem ga, koliko izgubi v eni sezoni zaradi ponarejenih čekov in neplačanih obveznic. Povedal je, da izgubi približno dvajset tisoč dolarjev. Imel sem vtis, da se mu to ne zdi preveč. Ko je govoril o tem, so se mu oči zasvetile in na njegovih ustnicah se je pojavil rahel nasmešek.
„Nekega dne sem doživel zanimivo stvar," je dejal. „Ko sem sedel neko jutro v svoji pisarni, so mi sporočili, da me želi videti neka dama mrs. John Rossiter. Ker sem Johna Rossitera poznal, sem rekel, naj vstopi.
Preden je še kaj povedala, je pričela jokati, sicer ne glasno, toda solze so se ji nabirale in ji tekle op obrazu, ona pa jih je brisala z robčkom in se ves čas poskušala obvladati. Lahko si mislite, da sovra-
žim take prizore in se jih — če le morem — izognem, toda ta me je zanimal. Ganila me je, prej ko je odprla usta.
Njen mož je igral hazard in je dan pred tem izgubil trideset tisoč dolarjev. Z Johnom Rossiterom sva se poznala že pet ali šest let. Vsako leto je prihajal sem. Poznal sem ga tako dobro, da sem mu rekel »Zdravo", toda nič več. Imel sem o njem dobro mnenje. Bil je srednje rasti, dobričina in ljudje so mu bili naklonjeni. Bil je član uglednega kluba in povsod priljubljen. Tukaj sem ga videl vsako leto, toda nisem vedel, kako igra in koliko izgubi ali dobi. Kadar je moral kaj plačati, je to storil vedno točno.
Gospa Rossiter je povedala, da je največji problem njenega življenja moževa kartaška strast. Prosila ga je, naj se varuje borznih špekulacij in kart. Obljubljal ji je, da bo s tem končal, toda vedno znova je zašel in se zopet vlovil v zanko. Trideset tisoč dolarjev, ki jih je zaigral v sredo, je uničilo njega in njegovo ženo. To je pomenilo — oh! pozabil sem, kaj mi je že vse rekla: prodati hišo, ki je bila že zadolžena, izpisati dve deklici iz šole, ona pa bo morala v službo. Bila je dolga povest, ne spominjam se podrobnosti, toda priznam, te žene mi je bilo zelo žal. Vzeti dve deklici iz šole, je bilo to, kar me je najbolj razžalostilo. Rekel sem ji, da mi ni všeč, če ljudje prihajajo sem in vse izgubljajo. To podjetju ne bi bilo v čast, če bi se govorilo, da ljudje prihajajo sem in vse izgubijo. Hotel sem ji vrniti denar, ki ga je njen mož izgubil pri meni, toda pod enim pogojem: da njen mož ne pride nikoli več v mojo igralnico. Nimam rad take vrste »izgubite-Ijev”. Če nima denarja, mu ni treba igrati. Med solzami mi je to obljubila, jaz pa sem ji dal denar. Prisilila me je, da sem se počutil kot bedak, ko mi je poljubljala roke in prosila boga, naj me blagoslovi, in podobne norosti, ki zanje misli hvaležna ženska, da jih mora opraviti, če ji napravite uslugo.
Do naslednjega popoldneva sem že pozabil na ta primer. Tedaj je vstopil moj direktor in mi povedal, da je John Rossiter pravkar prišel v igralnico in da igra pri eni od miz. Nikoli se ne zanimam za to, kaj se dogaja izven moje pisarne, toda ta stvar me je razjezila in sem šel sam tja. Stopil sem k njemu in mu rekel: »Lahko trenutek govorim z vami?" In ko sva se oddaljila od ostalih, sem ga vprašal, kaj pomeni njegov prihod v moj lokal.
»Hočem vedeti, kaj to pomeni!" sem vztrajal. »Vaša žena me je včeraj zjutraj obiskala in mi povedala vaše težave in kako ste tukaj v sredo izgubili trideset tisoč dolarjev. Denar, ki ste ga izgubili, sem ji vrnil samo pod pogojem, da nikoli več ne stopite skozi moja vrata. Kaj si le mislite, zakaj ste prišli sem?"
Rossiter me je nekaj trenutkov opazoval. Potem mi je rekel: »Toda gospod Whitney, verjetno ste se zmotili. Jaz sploh nisem poročen!!!"
Stran 8
Celovec, petek, 14. avgust 1959	Štev. 33 (900)
Uspeh velesejma letos še večji
Prvi teden Koroškega velesejma je mimo in le še tri dni bodo široko odprta vrata na največjo gospodarsko prireditev Koroške. Prve dni je vladala skoroda neznosna vročina, ki je gotovo vplivala na to, da obisk na velesejmu ni bil še večji. Kljub temu pa so bili prireditelji izredno zadovoljni, saj so že v prvih štirih dneh našteli okoli 100.000 obiskovalcev in so bili zadovoljivi tudi trgovski posli.
V sredo je začelo deževati, kar je ustvarilo šele pravo velesejmsko ozračje. Povečal se je obisk zlasti s podeželja in tudi tisti poslovni ljudje, ki se jim v vročih dneh verjetno ni prav ljubilo, da bi vodili naporne poslovne razgovore, so se znašli na razstavišču. Tiskovni urad velesejma je že v sredo poročal, da so mnoga gospodarska področja že 5. in 6. dan razstave dosegla višino lanskoletnih trgovskih zaključkov in jih deloma celo že presegla. Posamezna podjetja so sklenila obširne dobavne pogodbe tudi z inozemskimi interesenti in v strokovnih krogih prevladuje mnenje, da se Koroški velesejem vedno bolj razvija v pomembno reklamno prireditev, dočim je imel v prvih letih še značaj prodajnega sejma. Sploh poudarjajo, da ima Koroški velesejem še lepo bodočnost in najlepše izglede za nadaljnji razvoj, zlasti še kot avstrijski lesni sejem, ki dobiva iz leta v leto večji obseg.
Že zadnjič smo poročali, da se je otvoritve velesejma udeležilo kar šest članov zvezne vlade, kar je vsekakor dokaz, da se je koroška gospodarska prireditev uspešno uveljavila tudi v državnem merilu. Tudi zadnje dni so velesejem obiskale številne vodilne osebnosti. Že drugi dan velesejma se je na razstavišču zglasil generalni direktor avstrijskih zveznih železnic dvorni svetnik dr. Schantl, ki je poudaril, da se posebno veseli nad uspešnim razvojem lesnega sejma in bo zato Koroškemu velesejmu tudi v bodoče nudil vso podporo. Zadnji ponedeljek je velesejem obiskal predsednik avstrijskega parlamenta ing. dr. Figi ter izjavil, da si brez Koroškega velesejma sploh ni več mogoče zamisliti avstrijskih sejmov. Medtem ko je predsednik Figi od leta 1947 obiskal velesejem v Celovcu vsako leto, si ga je zunanji minister dr. Kreisky ogledal tokrat prvič, ko je v torek skupno z državnim sekretarjem v trgovinskem ministrstvu Weikhartom prispel na razstavišče. Tudi minister Kreisky je izrazil silno navdušenje nad hitrim razvojem sejma ter dejal, da velesejem popolnoma odgovarja vtisu, ki ga je imel sploh o Celovcu: namreč vtis burnega napredka.
V soboto je bilo v Celovcu tudi zasedanje delovne skupnosti avstrijskih sejmov in so ob tej priložnosti obiskali razstavišče predstavniki podobnih prireditev iz ostalih zveznih dežel.
Sest umetnih satelitov kroži okoli Zemlje
Pred enim tednom so v Ameriki izstrelili nov umetni satelit, ki bo verjetno eno leto krožil okoli Zemlje. Ker je to šesti ameriški satelit, nosi naziv „Explorer VI', dodali pa so mu še ime „Paddrewheel', kar pomeni: „Vrti se s paletami" (satelit je namreč opremljen s štirimi krili v obliki malih lopa-tic-palet). Novi satelit tehta 63,65 kg in znaša največja višina njegove krožne poti okoli Zemlje 40.233 km, najmanjša pa 241 km. Opremljen je z doslej najpopolnejšimi aparati, ki bodo omogočili najrazličnejša merjenja, med drugim bo vgrajena televizijska kamera posredovala sliko Zemlje, posnete v vsemirju. Za eno krožno pot okoli Zemlje potrebuje novi satelit 12 ur, kar pomeni šestkrat več kot dosedanji sateliti. Satelit ima vgrajenih tudi 8000 sončnih baterij, ki mu bodo posredovale »življenjsko silo" za približno eno leto.
Izmed 12 doslej izstreljenih satelitov (p0-leg tega še dva sončna satelita) jih 6 obkroža Zemljo, 5 ameriških in 1 sovjetski-Zato v Ameriki zdaj poudarjajo, da imajo vsaj glede števila prednost pred Sovjetsko zvezo, kateri pa hkrati priznavajo, da je izvedla prvo izstrelitev umetnega satelita in da je iztrelila doslej največji satelit, ki je tehtal okoli 1500 kg.
Medtem ko s sovjetske strani ni bilo objavljeno, kakšne načrte imajo v bodoče 0e podpredsednik vlade Kozlov je med svojin'1 bivanjem v Ameriki omenil, da bo Sovjetska zveza verjetno v kratkem izstrelila nove satelite), v ameriških krogih izjavljajOi da bodo naslednjega satelita izstrelili verjetno v oktobru, nekaj tednov pozneje p° še celo vrsto drugih, ki naj bi najprej krožili okoli Marsa ali Venere, pozneje pa v dvojni orbiti okoli Sonca in Lune.
Kongres esperantistov v Varšavi
Finžgarjev „Pod svobodnim soncem" v esperantu
V Varšavi je zasedal svetovni kongres esperantistov, ki se ga je udeležilo 2200 delegatov iz 45 dežel sveta. Na zasedanju so razpravljali o problemih tega mednarodnega jezika, ki mu v zadnjem času dela resno konkurenco novo gibanje okoli tako imenovanega „picto"-jezika, ki ga je osnoval neki angleški umetnik. Zato so na kongresu razgovarjali tudi o tem novem jeziku, ki je osnovan zlasti na angleščini, francoščini, ruščini in nemščini.
Posebej so se na kongresu spominjali 100-letnice rojstva dr. Ludviga Zamenhofa, ustanovitelja esperanfskega jezika, ki je nekaj časa deloval kot zdravnik za očesne bolezni na Dunaju in ki so mu pred nedav-
nim na Dunaju odkrili spomenik. Poleg te" ga so bile na sporedu uprizoritve raznih gledaliških del v esperantskem jeziku in je poleg drugih skupin sodelovalo tudi beograjsko esperantsko gledališče, prva tovrstna ustanova na svetu.
Jezik esperanto se tudi v literaturi vedno bolj uveljavlja in je bilo v esperanto Pre' vedenih že mnogo leposlovnih del. Tudi eden najbolj priljubljenih slovenskih rorno-nov, namreč Finžgarjev »Pod svobodnim soncem", ki je preveden že v celo vrsto je' zikov, je bil zdaj preveden v esperanto bo v tem jeziku izšel na Švedskem. Prevod je preskrbel znani slovenski esperantist Damjan Vahen.
— 21.10 Tukaj se	Četrtek, 20. avgust:
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Sobota, 15. avgust:
6.10	Vesele melodije — 6.50 Naš domači vrt — 7.00 Majhen jutranji koncert — 7.30 Voščila (slov.) — 8.05 Jutranji koncert — 9.00 Od melodije do melodije — 11.00 Pisan šopek lepih melodij — 13.00 Operni koncert — 13.45 Zapiski iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 16.30 Solnograški slavnostni tedni — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Zveneči alotrio — 19.00 Športna poročila — 20.10 Magna Mater Austrie — 21.10 Intermezzo.
II. program: 6.10 Vesele melodije — 7.05 Godba na pihala — 8.00 Pisan glasbeni spored — 9.00 Operni koncert *—	10.05 Za letoviščarje — 10.20 Tisoč taktov
ritma v srcu — 11.00 Solnograški slavnostni tedni 1959: 6. orkestralni koncert — 13.15 Muzikalični dezert — 14.15 Lepe melodije — 15.15 Poletje, sonce in glasba — 17.00 Solnograški slavnostni tedni 1959: .Slehernik" —	18.30
Moderna zabavna glasba — 19.10 Veseli delopust —
20.00	Pisan sobotni večer.
Nedel|a, 16. avgust:
I. program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš domači vrt — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Jutranjo melodije — 11.00 Glasbena nedeljska promenada — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Zapiski iz
domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Športna poročila — 19.45 Veselo razigrani — 20.10 .Srečanje v Balkan-ekspresu", radijska igra.
II. p r5o gram 6.10 Vesele melodije — 7.05 Veselo nedeljsko jutro — 8.15 Popevke — lepo obnašanje —
9.00	Operni koncert — 10.05 Za letoviščarje — 10.20
Nekaj za dobro voljo — 11.00 Solnograški slavnostni tedni 1959: 3. matineja — 13.15 Opoldanski koncert — 14.45 Poletje, sonce in glasba — 18.00 Vsak pozna me-
lodijo — 18.30 30 minut z orkestrom Herbert Seiter —
20.00	Za ljubitelje opernih melodij vse neha.
Ponedeljek, 17. avgust:
I.	program: 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Visoko vrh planin stojim (slov.) — 14.45 Prav za Vas — 16.00 Poletna glasba — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert
—	17.55 Slovenska oddaja — 18.20 Za Vas — za vse —
18.30	Oddaja za mladino — 18.40 Pestro mešano — 18.55 Športna poročila — 19.00 Deset minut za Vas —
20.15	Vesele melodije — 21.00 Lepa je ta večerna ura.
II.	program: 820 Glasba na tekočem traku — 9.00 Mladniska oddaja — 13.10 Pestro mešano — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Koncertna ura — 16.30 Zveneči kratek čas —
17.10	Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Intermezzo — 18.00 Zabavna glasba — 19.25 Moje srce je polno glasbe — 20.15 Nič se ne je tako vroče —
21.00	Pasmi od tu in tam.
Torek, 18. avgust:
I.	program: 8.00 Ljudstvo igra — 14.00 Poročila, objave. Rdeče, rumeno, zeleno (slov.) — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Glasbeno kramljanje — 16.00 Veselo igranje — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert
—	18.30 Deset minut za Vas — 18.55 Športna poročila
—	19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Solnograški slavnostni tedni 1959: 2. večer pesmi.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku —
13.10	Pestro mešano — 15.00 Poletje, sonce in glasba —
16.00	Oddaja za žene — 16.30 Zabavna glasba — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Samo zate — 19.10 Pestro mešano — 19.30 Za tiste, ki so doma ostali — 20.00 Zabavna glasba.
Sreda, 19. avgust:
I. program: 8.00 Veselo razpoloženi — 8.45 Oddaja za žene — 14.00 Poročila, objavo. 5 minut za čebelarje. Kar želite — zaigramo (slov.) — 14.45 Za ljubitelje popevk — 16.00 Igra Heinz Sandauer s svojim orkestrom — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Glasba, ki
nam dopade — 17.55 Urno zaigrano — 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 2ivljenje polno glasbe:	Werner Heider — 21.00 Pisan
večerni spored.
II. program: 8.20 Pisan glasbeni spored — 9.00 Mladinska oddaja — 13.10 Pestro mešano — 14.45 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Vesele noto —
17.10	Kulturne vesti — 18.00 Glasba za delopust — 19.30 »Iščemo strah" — 20.40 Robert Schuman: Sonata — 21.00 Priljubljene melodije.
I.	program: 8.00 Zveneče platno — 8.45 Avstrijci
v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Koroške narodne (slov.) — 14.30 Prav za Vas — 16.00 Zabavna gasba —
17.10	Glasba avstrijskih komponistov — 17.55 Kulturne vesti — 18.00 Popevke — 18.15 Oddaja za delavce —
18.30	Mladinska oddaja —	18.55 Športna poročila —
19.00	Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Gruezi — Dober dan — Gruass enk.
II.	program: 8.00 Lahka hrana — 13.10 Pestro mešano — 13.30 Veliki pevci od včeraj — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.10 Kulturne vesti —- 18.00 Zabavna glasba — 19.30 Kdo je kdo? — 20.00 »Pozori Snemanjel'
—	21.00 Solnograški slavnostni tedni 1959: 3. večer pesmi.
Petek, 21. avgust:
I.	program: 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Za letoviščarje — 14.00 Poročila, objave. Dežela gora, dežela pesmi: Koroška (slov.) — 16.00 Glasba Nika Dostala
—	16.30 Koncertna ura — 17.10 Glasbene slike podeželja — 18.10 Prosti čas je dragocen — 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 »La Sera", slušna igra.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Mladinska oddaja — 13.10 Pestro mešano — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.15 Avstrijski komponisti
—	15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroški oder
—	17.10 Kulturne vesti — 19.20 Pestro mešano — »9.30
Ljudstvo igra — 19.45 Za alpiniste — 20.00 Dunajski pozdrav — 20.45 Halol Tenegarji! —	21.15 Solnograški
slavnostni tedni 1959: 3. komorni koncert.
Televizijski program
Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Sobota, 15. 8.: 19.30 »Ura bije 13", veseloigra — 21.00 »Vesele počitnice” — 22.40 Pozor, mir, snemanje — 23.30 Svetovno prvenstvo kolesarjev.
Nedelja, 16. 8.: 17.00 Oddaja za mladino — 17.30 Za družino — 19.45 Kulturni film — 21.00 Prenos iz nemške televizije »Parižanka" glasbena komedija — 22.30 , Svetovno prvenstvo kolesarjev.
Ponedeljek, 17. 8.: 19.30 Nat King Cole Show — 20.15 Aktualni šport — 30.35 Solnograški sprehodi —	21.00
Strel v temi, kriminalna slušna igra.
Sreda, 19. 8.: 17.00 Oddaja za mladino — 17.40 Za družino — 19.30 Očka jo najboljši — 20.15 Kdo je Rex?, detektivska drama.
Četrtek, 20. 8.: 20.20 Prenos iz nemške televizije: »Afera Dreyfus".
Petek, 21. 8.: 19.30 Enaindvajset — 20.20 Prenos iz nemške televizije.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6 00, 7.00, 13.00, 15 00, 17.00, 22.00.
Sobota, 15. avgust:
5.00	Dobro jutro — Pisan glasbeni spored — 8.05 Španski napevi — 8.20 Pionirski tednik — 8.40 Nastopajo inozemski mladinski pevski zbori — 9.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij — 11.00 Melodije a la carte — 12.00 Horst Wende s svojim ansamblom — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.45 Četrt ure s triom Bardorfer — 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja — 14.35 Voščila — 15.30 Lahka glasba — 16.00 S knjižnega trga — 16.40 Zbori »Svobod" pojo — 17.10 Za zabavo in razvedrilo — 18.15 Mali mozaik melodij — 20.00 Zabavni sobotni večer —
21.00	Melodijo za prijeten konec todna.
70. MEDNARODNI VELESEJEM
6. do 13. 9. 1959
MODA (gospodinjstvo) artikli za široko potrošnjo in luksus Vvelesejmski palači: prikaz KRZNARSKE MODE dunajskih krznarjev, dnevno tri predvajanja: ob 10.30, 14.30 in 17.00 uri TEHNIKA — stroji — priprave — orodje — gradbeni sejem — umetne snovi.
KMETIJSTVO — prikaz kmetijskih strojev s predvajanji — izvozni prikaz porabne in plemenske živine — hranila in poživila — vinska poskušnja
posebna razstava: ,,Tržna zmogljivost rastlinstva”
KOLEKTIVNA OBRTNA RAZSTAVA — Čamping Uradne kolektivne razstave 12 držav iz Evrope in prekomorja (Dalj. vzh.)
25-odsfoino znižanje voznih stroškov pri železnici in avtobusih. Velesejmsko izkaznice pri deželnili in okraj-nih kmetijskih zbornicah ter v vseh posebej označenih prodajalnah.
in
Nedelja, 16. avgust:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 6.45 V tri četrti n^®^ taktu — 7.15 Godba na pihala — 7.35 Od popevk« popevke — 8.50 Poje Slovenski oktet — 9.10 Zabavn£l matineja — 10.30 Za letoviščarje — 11.00 Pol ure plesnem ritmu — 12.00 Voščila -- 13.30 Za našo vo* "JJ
14.15	Voščila — 15.30 Majhen glasbeni mozaik -** ^ ^ 60 minut športa in glasbe — 19.00 Zabavna t
20.00	Nedeljski intervju — 21.10 Med godbami bami.
Ponedeljek, 17. avgust:
| J-
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Domači napeV' ^ pod zelenega Pohorja — 8.35 Chopinovi noeturni i° ^ ki — 9.00 Izbrali smo za Vas — 10.45 Poje Za9r®^ ^ zbor — 11.35 Odlomki iz opere »Štirje grobijani" ^ Kmotijski nasveti — 12.40 Sedem popevk — sedem
cev — 13.30 Pojte z nami (venček narodnih) — 14.35 bavni potpourri — 16.00 Listi iz domače književno**' .
16.30	Operne melodijo — 17.10 Srečno vožnjo — Družinski pogovori — 18.10 Umetne in narodne P®
— 20.00 Novosti iz arhiva zabavne glasbe — 20.40 mače aktualnosti.
Torek, 18. avgust:
5.00	Jutranji glasbeni spored — 8.05 Oddaja za °*r°^ - 9.00 Melodije a la carte — 9.35 Slovenski samosp*
Sadna drevesca, veliko cenejša *n močnejša kol drugod, Vam nudi drevesnica P o I z e r, p. St. Vid v Podjuni-
—	10.10 Iz filmov in glasbenih revij — 11.00 Za ^orn ^ žene — 12.00 Zvoki s citer — 12.15 Kmetijski nasVC,'^o' 12.25 Štiri slovenske ponarodele v priredbi Vlado ^5 loba — 13.30 Z narodno pesmijo v Belo Krajino Voščila — 16.00 Novosti na knjižni polici — 16-20^qq norama zabavnih melodij — 17.10 Čarobne strune
Poje Ljubljanski komorni zbor — 20.30 Radijska \gr°'
Sreda, 19. avgust:
. . -vo^
5.00	Pisan glasbeni jutranji spored — 8.05 Alp*kl * ^ q0
—	8.35 Mladi pevci in godci v preteklem letu ' ^
Ura glasbene geografije — 10.10 Na vrtiljaku za^°II. * * V^ zvokov — 11.30 V ritmu Latinske Amerike — 12.0®^41<^ trt ure s Češko godbo — 12.15 Kmetijski nasveti gVi Glasbene razglednice —	14.35 Jugoslovanski *arnoS^ 0\'
—	15.30 Poje Ivo Robič — 16.00 Jugoslovanski P®^0 niki na tujem — 16.20 Za prijetno popoldne
»Ena ptička priletela" — 17.30 Kalejdoskop vedrih ^ lodij — 20.00 Od valčka do merengua — 20.55 ^P tega tedna.
Četrtek, 20. avgust:
5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Oddaja
— 9.00 Španski napevi — 9.25 Operne uverture	e
Popevke, ki jih radi poslušate — 11.50 Za dom 'n -
14*>5
12.00 Klavir v ritmu — 12.15 Kmetijski nasveti Pesmi tujih narodov — 13.50 Polke in valčki Voščila — 15.30 Operetna in lahka glasba —•	^$
cert po željah — 17.10 Melodije od tu in ta01 45 ^
Četrtkov večer domačih pesmi ansamblom Maurica Larcanga.
tu in napevov
Petek, 21. avgust:	,Q
5.00	Jutranji glasbeni spored — 8.35 Od me*°^g40 ^ melodije — 9.45 Pet pevcev — pet popevk a^\]o)° evropskimi plesnimi orkestri —- 12.00 Otroci PoZ rff[0o
—	12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Poskočna
—	12.40 Slovenske narodne — 14.10 Godba na	^
14.35 Popevke se vrstijo — 16.20 Zabavna ruleta^.^ ^ Petkovo glasbeno popoldne — 18.00 Kulturna r 5;
20.15	Tedenski zunanje-političnl pregled ^0. pO nija Franza Schuberta — 21.15 Oddaja o mer) morščakih.
pihajo