Novi vek.*) Maksimilijan I. (1493-1519). Maksimilijan, sin cesarja Friderika IV., utegnil se je uže v mladosti nekoliko seznaniti s kranjsko deželo, kajti imel je za tovariša Kranjca Volkanta Turjaškega, in slovenski kmet (uiorebiti kak Vipavec) mu je prinašal Bnenavadnega" sadja. Maksimilijan je utrdil vladarstvo Habsburške hiše. Po ženitvi z Marijo Burgundsko jej je pridobil bogato Nizozemlje in po pogodbi z ogerskim kraljem Vladislavoin je pridobil Habsburžanom dedno pravico do Ogerske. -Zadnji vitez", kakor ga zgodovina častno iraenuje, uredil je državno upravo in vlado ter vpeljal prvo pošto v nemškeoi cesarstvu. Vojska z Benečani (1508—1518) je precej zadela kranjsko deželo, kajti Benečani so bili Maksimilijanu vzeli Furlansko, Istro, Trst, Reko in Gorico ter pridrli do Vipave in Postojine. V tej vojski so se odlikovali uže vrli Kranjci: Žiga Herberstein in Ljubjauski škof Krištof Ravbar. 0 najvažnejšem vprašanji, kako Turka preguati, se je posvetovalo na odborovem shodu, ki ga je bil sklical cesar (koncem 1517. 1.) v Veles (Wels). Pri shodu v Insbrucku (1518. 1.) je obetal cesar Kranjcem na njih prošnjo, da jim preskrbi ceste in oiožarno v Ljubljani, a stanove je opominjal, inereč na baš končani kmetski punt (1515. 1.), da jim je biti prijaznejšim s svojimi podložniki. Stoluemu mestu je (1501. 1.) dovolil sedež in glas v deželnem zboru in svobodno volitev svojega župana. Prvi takšnim načinom voljeni župan je bil Hans Lanthieri. Zelo pospešila sta se trgovina in obrt. Na nemško in Vlaško so tržili Ljubljanski trgovci, katere so branile svobodš.ine. Tuj trgovec, naj je prišel od severa ali juga, iiuel je iti le skozi Ljubljano* Italijani ;-o moiali v Ljubljani odlagati svoje blago, ki so je smeli prodajati prvih šest tednov sanio Ljubljanskim meščanom. Plemstvo se je mnogostransko trudilo, da je delalo čast domovini in korist državi ali cerkvi. Tu sporainjamo se še imen kakor n. pr. Sigmunda Herbersteina (porojenega v Vipavi 1486. 1.) znanega državnika, potovalca in diplomata, Krištofa Ravbaija Ljubljanskega škofa, vojnega komisiirja cesarjevega v Beneški vojski (1508—1518), Krištofa Lamberga, čigar rojstveni grad je stal v Kameniku, jednega poslancev, kateri so se imeli pogajati o ženitvi Maksiiiiilijanovej z Marijo Burgundsko. Zavoljo svoje srčnosti je postal ta Lamberg junak kranjske narodne pesni. Mej prvimi svetniki ce>arja Maksimilijana, ki so bili okoli njega, nahajamo tudi Kranjca Gregorja Slatkonjo, najprej prošta, potem škofa Dunajskega (1513—1522) ter 1514. 1. cesarskega glasbenega ravnatelja in jednega najizvrstnejših muzikov. Maksimilijan je uinrl 1. 1519. Prava dediča sta mu bila njegova unuka Karol in Ferdinand, bivajoča pri svojih kra]je\.kih roditeljih (Filip, španjski kralj je bil sin Maksimilijanov) na španjskem dvoru. Najprvo je bil prevzel vladarstvo Habsburških dežel Karol, kateremu se je bila šla poklonit tudi kranjska dežela. V deputaciji, ki so jo poslale dolenje-avstrijanske dežele poklonit se španjskemu dvoru, bili so zastopniki kranjske dežele Trojan Turjaški, vitez Jurij Schnitzenbaumer *) Novi vek je posnet nekoliko po Dimitz-ovih -Habsburžani v deželi Kranjskej", nekoliko pp Lapajne-tovi nZgodovini štajerskih Slovencev*". Pis. in Nikolaj Turnski. Dne 16. decembra meseca so bili poslanci poslednjič pred kraljeni. Trojan Turjaški je govoril v imenu Kranjcev, in kralj je dejal poslancem: »Nadejam se da bodete, zvesti naši podložniki, ostali pri nas. Vedno Vam hočem biti milostljiv kralj in skoro pridem k Vam". Trojan Turjaški jc odgovoril, da bode našlo Njega Veličastvo vedno pobožne in zveste podložnike v teh deželah. Naposled je segel kralj poslancem v roko, in ko jim je kardinal Mola izročil darove, bili so odpuščeni. (Dalje prih.)