M * -Ip - t ; V iH^MS- Leto K., st> 14 (»jutro" xvm., žt. 78 a) upravmstvo- Ljubljana, Knafljeva 5 — TeletoD št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. - seratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ljubljana, ponedeljek S* aprila 1937* Cena 2 Dir Ponedeljska Izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva uUca 5, Telefon št- 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na-roča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Otl v V spremstvu svoje soproge ge. Mane Seneševe Je včeraj ob 1745 odpotoval iz Prage v Beograd? kjer sa Izvršene vse priprave za čim Praga 4. aorila. d. Kakor je bilo službeno' objavljeno, je danes ob 17.45 predsednik češkoslovaške republike dir. Beneš odpotoval s svojo soprogo v spremstvu kancelarja dr. šamala in višjih uradnikov svoje civilne in vojaške službe s posebnim vlakom z Wilsonove-ga kolodvora v Beograd. Na kolodvoru so se od predsednika republike poslovili člani češkosl") M.ške vlade. Predsednik dr. Beneš bo prispel s svojim sprem stvom na jugoslovensko msjo jutri zjutraj ter ga bo v Subotici pozdravil v imenu jugoslovenske vlade prometni minister dr. Spaho. Tu ga bo pričakoval tudi češkoslovaški minister dr. Krofta, ki je ostal po zasedanju stalnega sveta Male antante v Beogradu. V Subotici se mu bosta javila tudi general Simo-vic, ki mu je prideljen kot adiutant, ter poslanik Miharovic, ki je prideljen prezidentovemu civilnemu spremstvu. V Subotici ne bo nobenega službenega sprejema. Tudi ns poti v Beograd se posebni vlak prezidenta dir. Beneša ne bo nikjer ustavil. Na kolodvoru v Beogradu, kjer so izvršene vse priprave za njegov sprejem, bodo pozdravili predsednika dr. Beneša in njegovo soprogo Nj. Vis. knez namestnik Pavle ter kneginja Olga, kr. namestnika Stankovič in Pero-vič, predsednik vlade iin zunanji minister dr. Stojadinovič z vsemi člani svojega kabineta, generaliteta, predsednika senata in Narodne skupščine, najvišji cerkveni predstavniki ter beograjski župan. Vojaške časti mu bo izkazal?, kraljevska garda z godbo. Predsednik dr. Beneš se bo nastanil v kraljevski palači na Kralja Milana ulici. Beograd, 4. aprila, p. V Beogradu pripravljajo zelo prisrčen sprejem predsedniku češkoslovaške republike dr. Edvardu Benešu in njegovi soprogi ge. Hani. Predsednik dir. Beneš bo prispel v Beograd jutri dopoldne. Z njim je odpotoval iz Prage udi naš tamošnji poslanik Protič. Slovo v Pragi je bilo po došlih vesteh zelo svečano. Na kolodvoru so se poslovil; od predsednika re publike vsi člani češkoslovaške vlade zastopniki civilnih in vojaških oblasti, diplomatski zbor in drugi odičniki. V spremstvu predsednika dr. Beneša potujejo tudi kancelar predsedn;štva ^republike dr. Premis.av Sam al, pooblaščeni minister in poslanik Ludvik Grimba. šef vojaške pisarne predsednika republike general Silvester Blacha ter več drugih oiiičnikov. Kakor rečeno, bo sprejem v Beogradu nad vse veliča--+en in prisrčen. Sprejema na postaji se bodo udeležili poleg kraljevih namestniikov vsi člani vlade, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, veliki oddelki vojske, mnogo številno meščanstvo, mladina vseh beograjskih šol, ki tvorila špalir ob cestah, po katerih se bo peljai predsednik dr. Beneš s svojim spremstvom, nadalje Sokoli, vsa patriotska društva, vse kulturne in druge organizacije. Na čast predsedniku dr. Benešu bo prirejena v Beogradu veličastna revija vojaštva. Dr. Krofta pri patrlfarhu Varnavi Beograd, 4. aprila, p. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je danes obiskal Sremske Kar lovce, kjer je bil st patrijarha Variiave, hadalje samo- B©čim Francova oSemaiva na severu proii Baskom še ni pokazala vi&itefšlh rezultat©^ fe republikanska saa iiigu pri Cordobi dosegla pomembne uspehe Jiamia, -JL. ^tua. a. V rajiCOVa VOJSKa. Hacuj.ijtijc uicili-vu iut biUajneiii seveiu piu La ~ - -.—— n*^. xi.o*iUt .>iai\.iiia—i_.i j(xi— U-L.il ill J.uCi' Ua U.OiZiiil o'j Kiii. -.tt^titi-i, v ticii ii.oiunan. .._a.iij.jtt, Ki Sc OU lllulisKi Oudii, j^lUtnict s ^uu- i^iJiv v Ujiilil iti.ttij J^iOU iliC&tU Hitiii.iiiA, IVI ju Ot^'..ciijCiiU Ui.Utt u.J i-Llii V /-1 aCill Uiti. ua i-.iuci-ti. j^iu^a VcCja V iia^Jct^a ilci lioiiti i.iuui ..i-wiit.ittDuii ter so j^.uLi iijej li>tUirti pouv/ifcl i piOti-Oi-CllZiVO. JLlccjd iuij- Vctjd jiou obnuAiiui poveljstvom fecneiaia IVlUliC je KiCiiiiU Z JUjjtL Oci iiiC^ta, v lilčli cču L c i jc pX~Om*i& uo 'u/ut.cU.uiitiiiti. i-. i.j uiu^c lil aetje ivOiOile je mesta A-/Uicai- gu, uKu Aalcic^ct stil Oue uc.t.a~ijem v ilitelil Ciu priun^iio j.o iau. iver je osnuje tu Zfeio 6tiiatO m ufciiio iicjji.cnu.aiU, ^^u Se zaiaui ueževilfcga viemciia, Je uejaJiSKa ouutujcnosi. sevecia večja. x,.azKosaj..ost ozennja, KaKor tudi uejstvo, tus se na nuiugui Kiajui voui ooij gveriisKa Kaiiur ironuia vojiia, onemogočata povsem jasno siiko Len operacij. isecivuiiiiio je, ua je r raneova vojsKa v ofenzivi, njen pomen in uspen pa je se težKo presouiti. iviiiugu uoij jasen je položaj na fronti pri Poi.owancx. iu icpuoiiKansKe cele niso samo očistile ozemlja oKOii mesta, nego so usivaine veiik poiKi og, aoig nad 4o km m otiuaijen okou kili bili razdejani vsi nacionalistični jarki in utrcL:-e. Nacionalisti so imeli zaradi tega izredno velike izgube. Na fronti v pokrajini Alavi so nacionalisti nadaljevali svoje napade, ki so pa bili že znatno slabši od dopoldanskih. Na. padi o bili >dbiti. :,aše topništvo je od. ločno poseglo v boje Tudi na tej fronti je imel nasprotnik velike izgube. Na front; v smeri jjrroti Bu.gosu je naše topništvo oc-mbardiralo nacionalistične postojanke. Nacionalistično tonril«'-- ?v niti reagiralo. ©krog Madrida Madrid, 4. aprila. Aii. i-v macijah so se repuoliicanske čete Madrida včeraj utvuiie na kan, ki s: jih včeraj >: a akcij; zavzele n s kateiii; ccs. s o-ve j ; Jia.p ;diio od n bili mi-, ".jš boji in tepn. oje. Ve, uporniških j'' ' i:, oLi-ii. niior. krog. svojm poštojan ara /no^t sijajao ob , iadujejo več it-si.u Danes so ško ^'V^Lreijeva. m iti 'It dk.:: stan Krušedol ter Novi Sad. Snoči je prisostvoval simfoničnemu koncertu bolgarske filharmonije v Beogradu, nocoj pa je odpotoval v Subotico naproti predsedniku dr. Beraešu. čsl. tisk o potovanju dr. Beneša Praga, 4. aprila. A.A. Češkoslovaški listi se tudi dainea obširno bavijo z rezultati beograjske konference Male antante ter poudarjajo, da je Mala antanta solidna in hkratu elastična. Posebno opozarjajo na izjave, ki jih je podal o priliki beograjske konference jugoslovenski ministrski predsednik in zunanji minister dr M Stojadinovič. da pomeni ta konferenca nov korak h konsolidaciji položaja v Evropi in utrditvi miru. Listi poročajo obširno tudi o potovanju češkoslovaškega prezidenta republike dr. Beneša v Beograd in poudarjajo, Lindbergh v Zagrebu Prispel je včeraj popoldne iz Aten na povratku iz Egipta ter |e davi odletel proti Dunaju Zagreb. 4. aprila, o. Že snoči ie prispela v Zagreb senzacionalna veet, da bo popoldne okrog 18. prispel v Zagreb z letalom sloviti ameriški letalec polkovnik Charles Lindbergh. Lindbergh je startal na svojem povratku iz Eiripta davi ob pol 10. v Atenah. Vodstvu zagrebškega letališča je bilo sporočeno. da je letel nad Skopljem ob 14.20 in da se zato lahko pričakuje njegov prihod v Zagreb prej. kakor je bilo prvotno javljeno. Na zagrebškem letališču so se zbral; k sprejemu zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter Aerokluba. Bilo ie ob 15.23. ko se je na obzorju na severni strani pojavilo veliko sport.no letalo z rdečimi krili m modrim trupom. Tako«' so vedeli da je letalo polkovnika Lindberaha. Letalo je napravilo nad leta'i>'čem dva krogr.. nato pa se naglo spustilo. Okrog 100 ljudi, ki ?o ga pričakovali je pozdravi alo z mahanjem rok in klobukov letalca ki ie iz kaline odzdravljal z roko. Lindbergh je izstopil iz letala okroc 15.30 nakar so nameščenci letališča takoj zavlekli letalo v hangar, kjer je šele izr stopila ga. Anny Lindbergh. Policija je takoj zaprla vse vhode v hanjrar in tako novinarjem onemogočila, da bi prišli do Lind-bergha. Kljub vsemu se je nekaterim posrečilo približati se mu. ko pa jih je videl z beiežnicamii in fotoaparati v rokah, iim je takoj pričel od mi sa vati. Z novinarji nikakor ni hotel govoriti ter je samo izjavil: »Nočem se razgovarjat,- z ljudm; od ča- , , J - t v," _ _ , ,rc„- sopisov ter prosim naj me puste pri nnru.« da se beoo se utrdile zveze med vsemi | K/juh teTnuKse je nekn.terim posrečilo postaviti mu neka; obl-gatnih vprašan; o po- tremi državami Male antante. Obenem objavljajo vrsto slik. ki kažejo prirodne ^pote Jugoslavije. Obširno razpravljajo tudi o političnih, intelektualnih in naravnih zvezah Jugoslavije in Češkoslovaške. Končno objavljajo poročilo o intenzivnih pripravah za veličastni spre jem prezidenta dr. Beneša v Beogradu. tovanju. vendar pa je Lindberc; odklonil vsak razgovor. Za svo o okolico je še za vsakega posebej vprašal: »Ali niste morda t-ud; vi od listov?« Lindbergh in njegova mala simpatična žena st-i se zaergh odredil, na; napolnijo rezervoarje letala, zanulj če- sar so nekater, sklepali, da bo morda že danes nadaljeval pot. Po nekaj trenutkih ie Lindbergh s svojo soprogo v družbi višjih le talskjh oficirjev jn ostalih službenih osebnosti odšel iz hangarja v upravno poslopja letališča, kjer se je zadržal krajši čas. Ko je šel T*roti upravnemu poslopju, so ga skušal; fotorepoiterji slikati od vseh etra-ni, vendar pa si ie namerno neprenehoma zakrival obraz ter oliračal glavo, dočim 6e je žena skrivala za njegovim hrbtom. Po prihodu iz upravnega poslopja se je Lindbergh z ženo odpeljal z avtomobilom v oficjd-ska stanovanja blizu letališča, kjer je obiska! komandanta letalske brieade polkovnika Kadovjča. Tu je bila Lindberghu in njegovi ženi prirejena zakuska in se je zadržal dalje časa. Bilo je še vedno negotovo, ali bo Lindbergh odpotoval dalje ali tre-čno pa so tudj novinarji zvedeli, da bo prenočil v Zagrebu in da bo jutiri zijutraj nadaljeval polet proti Dunaju. V njegovem potnem listu je že vizum za pristanek na Dunaju. Po kratkem odmoru pri komandantu letalske bri^-ade polkovniku Radovjču 6e i« Lindbergh odpeljal z ženo v hotel »Eepla-nade«. kjer so mu pripravili najbolj reprezentativne prostore. Lindbergh je izrazil željo, da ne želi sprejet,- nikogar, ker se hoče dobro odpoč ti za nadaljnji polet. Zagrebškim letalcem, kj so mu priredili zvečer banket, se je opravičil, da je zelo truden od potovanja in da se želi od poči ti, ker hoče jutni zjutraj že ob 7- starta t; za pot. proti Dunaju. Lindbergh je priletel v Zagreb s Bvojim turističnim letalom »Havjland Moth« z motorjem Gip6y, ki ima 220 konijskih Bjl in ki razvija povprečno hitrost. 300 km na uro. Razumljivo je. da je pr ho.] slovitecra letalca in njegove izzval v Zairrebu veliko zanimanje jn da so danes povsod fro-voriili o njegovem prvem poletu v Jugo-slaviio. LICASTNO SLOVO OD JOSIPA TURKA ¥ sprevodu in špalirjtt je bilo na desettisoče ljudi Ljuoijana, i. aprua vLo smo danes ^L^oiuiie s^tjuim posipa iui'Ka, semoija sioveiiSKiii ^asucev, zasiuz-iitiga javnega ueiavca m popularnega pred-oWvmKa nase uoore, suuc uomacnosa, na poti v poslednje domovanje, se je k spre-vouu zuraio ujiiKo ijuastva in loiiko preprosto iskrenega sijaja, da LjuDljana že mnogo, mnogo let m viueia taKsnega po-gieua. juavi so truplo poKojiuka preiiesli z njegovega uoma ua viuovoaiisKi cesti v velijo uvoiano toOKOiskega uoma na Taboru, Ki mu je ou josip j. uinaj uoij zasiu^Jii tiooioUiiiC. lJva črna prapora na Leiovadi-SCU m težKa Cilia. iavcaa tCi pivA-cije poslopja so opozarjan innuoiuov-e, aa uaje ►jOrt-OiSKi uoiii JOSipu i ulku pOSieUilJO Stle- iio. U1U'U6 iijeguvega tir.ega lezi^ca pod čilimi uaiuaiijjLiom, so ga pnpeijaii m »postov ateiji od blizu in aalee ouiozin z iiniozico vencev in cvetja, so se ves dan zbiraie trume krooiicev. Ob pokojnikovem vznožju so počivale uisigiiije gasilskega dfcia, ki mu je posvetil največ svojega aragocenega življenja, a na blazinah je biia množica odlikovanj, ki jih je prejel v priznanje in zahvalo. V gozdu cvetja ^o bili tudi venci, ki so mu jih poklonili oaeva v sivino preteklosti, pod katero krije v seoi slavno trauicijj o ricodjonljivi oorbi za sokoisKe iaeaie. Veiik deiez te traoicije je zoruzen s tvojo borbo za Tabor, z borbo za naš prostor na zemiji, z borbo za gradnjo naše sokolske trdnjave, z borbo za matei-ialne pogoje za oostoj Tabora in s tvojim aktivnim sokoiskini delom. V tej nasi tradiciji se je izoblikoval tvoj lik idealnega borca, z vrlinami, ki so ti omogočile uspen povsod, kjer si zastavil svoje bogate siie za uooro stvar. Tvoje zlato srce se je darovalo vsaKi dobri stvari, zato si se oklenil z vsem bistvom tudi sokoisKe stvari. Kolikšna sreča za naš Tabor je bila, da si prišel med nas, ostal z nami in aelal za nas! Kolikšna sreča, aa si ravno Ti, ki si bii poosebljena duša nase pristne domače prirode, prišel soko-lovat na Tabor v času, ko se je hrepenenje tisočev m tisočev združevalo v eno samo oorečo željo: Daj nam, ustvari nam Tabor, ustvari nam sokolsko trunjavo! Ti naš nesebični Dorec, naš dobrotnik, si se odzval klicu množice, ki je hrepenela po zdravju, lepoti, resnici in pravici. Prišel si ustvarjat in ljubit na ta prelepi kos sokolske zemlje, iz katere tal si dvignil veličasten spomenik svojega življenjskega aela, svoje cesio lova^ ^ s poJveS ■ ljubek do .^.a in domovme. s^memR "SSTSSi ~ -iediice drav- duh pa bo ostal t med nami in bo naprej gnezd je bilo razdejanih. Uporniško letalstvo sa je ponovno pojavilo nad republi. kanskimi postoja.nkami, ne da bi jih napadlo. Na republikansko stran prehaja še vedno" mnogo nacionalističnega vojaštva. V doug h predelih fronte okrog Madrida ni bile posebnih dogodkov. Bolgarski gosti v Beogradu i>eograu, i. aprila, p. Snoči so prispeli v Beograd zastopniki državne tiskarne v Sofiji, ki so danes odpotovali na Oplenac, kjer so položili venec na grob pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, na povratku v Beograd pa na Avali venec na grob neznanega junaka. Zvečer so prisostvovali slavnostni predstavi v Narodnem gledališču. ske in drugih banovin pa štcvuiie zup^ ni čete, mestna občina ljubljanska kot svojemu častnemu meščanu, pa še Sokol I na Taboru in šempetr. organizacija JNS. Na Taboru z,a 15. uro je bil najavljen pričetek mrtvaškega sprevoda, a že zdavnaj poprej so se začele zgrinjati proti Taboru množice od vseh strani, da so vse ulice m trgi zaživeli iieicaj ur v znamenju tega posieu-njega siovesa. Z opoluanskili viaKOV so izstopali ouuelKi saanSKin cet, gasilski vozovi so ou tj.izu m ualeč dovazaii cele trume poKojiiiKovin souelavcev in sied-iukov. ineu ookoiskim domom se je kma-iu nagnetlo toliko sveta, da je policija 3 težavo vzdrževala reu, pri formiranju spre voja pa je morala pomagati tudi policija na konjih. Reditelji so kmalu po 14. začeli razvrščati uaeiežence svečanosti, in ko so se ob 15. pred stopniščem doma pričeli prvi žalni oureai, je prvi del sprevoda i iiii tvašiOiii križem m sokolsko konjenico na . c-iu ze s-a. unsuan zaveušca jc^.o >ic' p0ia0jniK0Vii:i taomom ob vstopu v ... i . ki eu u.iwO. i>cst članov 0 p prineslo krsio iz uvotane, pr- ve žaiu .'.lOiitvč pa je opravil popularni gctsiisk: iiuiai Kanonik oi". Opeiia ob asistenci župnika Kožmerlja in uveh šentpe-trskih kaplanov. Med pobožnostjo se je iz zračne višine spustil nad Tabor aero-plan, ki ga je pilotiral šef aerodroma dr. Rape, in h krsti je padel preprosto lep venec zimskega cvetja in zeler ^ Sokol I »vo)emu dobrotniku Pred tiscčglavo množico, ki je kakor morje zalila Tabor in še vse sosednje ulice, je s stopnjišča prvi spregovoril starosta Sokola I. inž. Lado Bevc: Dragi brat, taborska sokolska družina se poslavlja od tebe s prisego večne bratske ljubezni in s hvaležnimi spomini na vsa tvoja dobra dela. Z nami se poslavlja od tebe Sokolski dom na "*aboru, ld se sokoioval v domu, na vsakem koščku naše zemlje. Potrti stojimo ob tvoji krsti, potrti te bomo spremili na zadnji poti. Tvoj Tabor ostaja na mestu, kamor si ga postavil, kakršnega si pomagal rešiti. Za njegovimi zidovi pa je živi vir večno mladega življenja, ki bo hodilo po tvojih stopinjah, ki se bo prerajalo iz dneva v dan in nosilo tudi pečat tvoje velike osebnosti. Brat starosta Josip Turk, spi mirno in sanjaj svoj večr.i sokolski sen. Tvojemu spominu bodi večna Slava! Govor senatorja dr. Kramerja Za starosto inž. Bevcem se je od pokojnika v izbranih besedah poslovi! senator dr. Kramer, ki je poudaril, da bo za Josipom Turkom ostala praznina, ki ne bo nikoli več izpolnjena, saj odhaja v večnost najbolj izraziti predstavnik onega samoniklega liubljanskega meščanstva, ki je na svoiih ramenih poneslo našo Ljubljano iz nižin po nemškutarstvu obvladane dolge vasi v višine samozavestne, narodno in kul turno zavedne in gospodarsko osamosvojene slovenske in jugoslovenske prestolnice. Iz skromnih začetkov si je pokojnik zgTa-dil močno gospodarsko pozicijo. Ali dobro je oidmeril ne samo svoje dolžnosti do sebe in do svojih, temveč tudi do družbe in naroda. Na socialnem humanitarnem polju so zabeležene njegove velike zasluge. Postal je organizator in voditelj ene naših najpomembnejših narodnih organizacij našega gasilstva in je v njem izvede! pred 40 leti odpor proti potujčevalnemu sistemu. Bil je eden od najbolj borbenih predstavnikov notranje narodne osvoboditve našega srednjega stanu in glasilec njegovih naprednih stremljenj Zdrava ambicija, sveža agitatoreka moč, pošrtena volja in ne nazadnje simpatična originalnost njegovega nastopa so mu zgodaj odprle pot na politično poprišcc in mu pridobile zaupanje in spoštovanje someščanov. Plodonosna so leta njegovega delo- vanja v občini: z jekleno doslednostjo se je boril kot deželni poslanec za narodne pravice in za težnje naprednega življa. Ostal je vse dni svojega javnega delovanja zastopnik interesov malega človeka. Bil je velik podpornik naše CMD. a predvsem se je z vso dušo vdal sokolski ideji. Z globoko žalostjo se poslavljamo od Josipa Turka njegovi politični prijatelji in sodelavci. Od svojih mladih let je stal v prvih vrstah napredne politične organizacije. Bil ji je vesten mandator, organizator, agitator, na velikih in skromnih položajih v stranki vedno delaven, požrtvovalen in zvest. Slovenec čistega kova je globoko pojmil jugoslovensko idejo. Bil je vsikdar med onimi., ki so se zbirali okrog jugoslovenske zastave, globoko zvesti misli edin-stva. Iz nekdanjih narodno-naprednih vrst ga je vodila ravna pot v našo Jugoslovensko nacionalno stranko, v kateri je spajal tradicijo častne prošlosti z delom in žrtvami za zmago nove državne in nacionalne misli. Bil je širokogruden, a ob njegovi na čelnosti so se razbijali vsi oportunistični računi in še v težki bolezni zadnjih mesecev je dal vsej napredni in nacionalni javnosti nov dokaz svoje načelne možatosti v organizaciji, ki je najožje spojena z njegovim življenjskim delom. Hvala očetu Turku za vse, kar je dal narodni in napredni misli v svojem bogatem življenju! Z njim odhaja lep kos naše stare Ljubljane, ki je v toliki svežosti in požrtvovalnosti' vodila borbo za napredno in narodno stvar in ki danes mlada in krepka visoko drži pmnoT jugoslovenske misli in narodnega nanredka. Josip Turk je v visoki starosti očuval svežost duha in mlado srce za vse, zaradi česar se izplača živeti in delati. Naj nsm ostane primer možatosti in zvestobe, vzgled požrtvovalnosti in načelne doslednost. Podžupan dr. Ravnikar Tretji je govoril podžupan dr. Ravnihar ki sc je v imenu mestne občine poslovilod ljubiianiitega častnega meščana in pokojnik'/ lzicke' najtoplejšo zahvalo za vse, kar je storil za Ljubljano od leta 1996 dalje kot član mestnega sveta, gererat in podžupan in kot ugleden funkcionar v raznih mestnih ustanovah. Vsi župani od pokojnega Grasseliija so imeli v Josipu Turku drasocene«a sodelavca in svetovalca, vsi pa, ki so delali z njim na komunalnem polju, so cenili v njem zvestega tovariša Njegovemu delu je bilo eno samo vodilo — ljubezen do rodnega mesta, — zato p« mu je Ljubljana tudi naklonila najvišje odlikovanje Pevci združenih zborov Hubadove župe so zapeli v srce segajočo »Usliši nas«._ nato pa sc je polagoma začel pomikati žalni sprccd, kakršnega slovenska zemlja ie desetletja ni videla. Veličasten žalni sprevod Za križem sta Sa najprej močna oddelka sokolske konjenice s svojim praporom, za njima sokolska godba Za sokolskimi prapori — v vsem sprevodu je bilo 14 so-kolskih in društvenih praporov — so Sokoli nosili velik venec, ki ga je Sokol L poklonil velikemu dobrotniku, nato pa so se v krojih in v civilu z znakom zvrstili člani in članice Sokola L z upravo ns čelu Za člani odbora Slovenskega lovskega društva, ki so jih kkile smrekov« vejice v gumbnicah in za klobuki, so zastopnici pogrebnega zavoda nosili 13 vencev, ki so jA darovali ljubljanska občina in prijatelji in znanci pokojnika od blizu in daieč nato je korakata godba diogc. Pred armado gasilcev, kj je v tolikšnem obsegu gotovo še nismo videli za nobenim pogrebom, so nosili venec Češkoslovaške gasilske zveze in še 20 vencev gasilskih organizacij, nato pa j« v strnjeni koloni korakalo pod vodstvom inšpektorja inž. Dolenca okrog 3000 gasilcev v krojih in z 48 prapori na čelu. N-ibolj "tevilno so bile zastopane župe Kamnik, Kranj, Litija, Laško, Ljubljana okolica, Logatec. Radovljica in pa Ljubljana—mesto. Gasilski sprevod je zaključila ljubljanska gasilska četa. de;e pokojnika in njegov miljenec, z velikim vencem in zasta o na čelu. Odposlanstvu zmajeve ga stega skavtov je sledil voz z duhovščino, nato pa so zastopniki pogrebnega zavoda nosili na treh blazinah odlikovanja Josipa Turka, med katerimi je bil tudi red sv. Save III. st. V stekleni pogrebni voz s krsto je bilo vpreženo 6 vrancev, ob njem pa častna straža 6 Sokolov in 4 gasilcev. Globoko užaloščeni so Sli za vozom pokojnikovi otroci Vilko s sestro go. Elo Reicherjevo pa narodni poslanec Rajko li Ah&n s svojima soprogama, n ostalim so rodstvoem. Med predstavniki naše javnosti smo v sprevodu opazili senatorje dr. Kramerja, Puclja in dr. Marušača, narod, ne poslance dr. Fuxa, mag. Hočevarja Komana, pleskoviča in Mravljeta, kot zastopnika bana načelnika dr. Hubada in inšpektorja dr. Logarja, župana dr. Adle-šiča ki podžupana dr. Ravniharja. zastopnika divizionarja ge>nerala Popadiča in komandanta Ljub. voj. okrožja živanoviča predsednika Narodne galerije dr. Win-diseherja, podpredsednika bsmovinskega odbora JNS dr. PirkmH.yerja, predseindka ljubljanske Jadranske Straže in Zveze dobrovoljcev, generalnega tajnika TPD Pogačnika, predsednika zbornice TOl Ivana Jelačina, s tajnikom dr. Plessom, predsednika notarske zbornice dr. Kuharja predsednika apotekarske zbornice mag. Leusteka, preisednika ZKD ravnatelja Jerana, predsednika Autokluba ravnatelja Praprouiiika, predsednika Rdečega križa dr. Fetticha, industrijca Bonača,, častnega predsednika šentpateiske CMD in pokojnikovega intimnega sodelavca in prijatelja Rohrmana, glavnega urednika s Jutra« Viranta, bivša poslanca Cererja in Lončarja podpredsednika ljubljanskega sre-skega odbora JNS Pestotnika, predsednika Društva hipnih posestnikov Robaka, za Društvo Kazino dr. Rutarja, predsednika in odbornike vseh ljubljajiskkh organizacij JNS itd. Med zastopniki gasilcev, ki so sledili krsti, so bih tudi najstarejši slo. venski gasilci in požrtvovalni soborc& Josipa Turka Medič, Perme, Pritekel, To-mažič, Breakvar, Lajcvic iz Litije, Cerer iz Kamnika Tornc iz Moravč in nešteti drugi. Sprevod se je pomikal s Tabora po Ko-ineiiskega ulici, Miklošičevi cesti čez Marijin trg irumo magistrata in Mestnega doma, čez Poljane in nazaj mimo Tabora po šmartinski cesti k Sv. Križu. Na vsej dolgi poti so prebivalci Ljubljane in okolice tvorili neprekinjen gost špalir. Začetek sprevoda je že davno pasiral ma_ gistrat, ko so se na Taboru ljudje še vedno uvrščali v njegov zadnji del. šest tisoč ljudi in še več je bilo v sprevodu, mnogo daeettisočev je izkazalo popularnemu in zaslužnemu pokojniku zadnjo čast s svojo udeležbo v špalirju. Nepozabno slovo pri $v. Križu rUbtClUijd pot UVAl.^U .UtfUk MV Jtf kOuucua, u iumuUU &J.Uvtsuiu jjn Kj V. IlliCU. L^ lici. JC tAj Uuuu. V JC^a AfO.il t* t liUUilJ.ci5UiCiJ«l, IVI DO MctC v belil UUUMUI-Ci.iii uOUUu, v UcpOlkli/McllL ijjijjuuiu. JTiJ. VJ." auiu,ia i i-i, Oliicu uiiuu ct&M no oe iiej\UiVC, ofcu^ uO OCce g<*S.ucev oc jC pOUiin ^W.1lUtt V V MI111UI1 ICuU, iWiijC" iiiccvuc guuui, avcvulic uc^juiti^ijc, 11A..J UU.j ±hx uu.j,c, uuge ttuiuiic ^cioiaccV — Lu J v. Mii VM i. .j^-^.ll , lUUkidli^a i3V. JllCUuU C JUOIHU VluCU. DULIi OUAiO" ui uuoiy iuih jc V uuacujaiiiiuv u tiiiu.ti Li-uu, luvu ^luc^coiiiviiu eei i mi ii«j Spojni iiAjUlCblkJOiii . • • Aiviuutiijerri S v ecotu i^K-ui Zvoilu, £3\> OC ll.Coaii V ^/l^u^ttCiiiUii UU.UC- ju llil/0Uv.iU OLtiOlUl uLrCil jjoau, uOUCU so Jiuuu! ai, gai>iIoivlii lugov lil puveijit VOU-ituvov uct, Uušilcl Ul oOivOii sv> ^iciici>il lilll.>.0u OU.1U91.U V CCilteV. JC ivti-ll\-»lliXV tli'. £š u^iavii iiiOilLVc, du AMlull. ^c^/Cli Lllli%U. ^^iuvtiv, gicj . it.Cu V CclnVl pa. SO sc UUn ^.oieC Uu 6iOOiUCi I^li oo^iuji. SUUc^o. Zc cjivii ^asuav wiiO£>e, iijii.i. vcpuuicijc iuvcev, v iroiiti pioti grobu četa oOKOiOv s preustavmiu L.juoijan-skc zupc, niijugiauricjSi pxe-_Stavniki ga-siistv a, poKojm«.ovi iiaj^vcscejsi prijatelji in ^aiec naoKiog uinožica oijčaistva, Ki si je pruuteia ^ri^ont prostor, ua Do priča pt.s c njegci slovesa. Uiion,.. pisali;: jvojc0o. starosto iz cciitvk- ^i-ouiiicc, preu Kui.ero je članstva ooen ijUuijaiiSic.ii 0asiiskui urbanizacij .vGii;. ^oiicvaiji častni opalir. Spet so zaJoneia povelja, in ko jc težka Kovinasta krs^a z oragocenim tovorom drsela v grobnico kjer je našla sosešono ob krsti nedavno umrle pokojnikove soproge, je kanonik šiška z asistenco opravil pogrebne molitve. Vzemi zemlia kar je tvojega . . . Nato je stopil tik do groba pokojnikov prijatelj in tovariš iz gerentskega sveta dr Dinko Puc Orisal je zlato srce pokoj- ; niki, v katerem smo cenili vzornega sinu i svojega naroda vzornega meščana ljubljanskega in najplemenitejšega brata vda-net !ov-koljubju. Me samo njegovj ožji sodelavci marveč vsa napredna Ljubljana bo vedela vedno spoštovati pokojnikovo delo za napredek Ljubljane. Sokolski Tabor , vneto delo za rodno mesto in njegove zasluge za gasilsko idejo ostanejo triie večni pomniki fos>pa Turka Poslovil se je od nas v bridkih bolečinah, toda v našem spominu bo ostal vedno tako veder, vf° odpuščajoč in dofcrotljiv kakršnega je poznala L.jubljrna od tistih dob, ko jc zač«rl javno nastopati, pa vse do posled- j r.'jega ?.asa. ko ga' je neusmiljena bolezen | ptil-.lenila na posteljo in ko mu tudi biidke ' razočaranja niso bila prihranjena. j Gasilci svojemu vodji V imenu slovenskih gasilcev je nato stopil h grobu podstarešina zajednice Komad Gologranc iz Celja. Ni najti pravih in pravičnih besed, je naglašal, ki bi mogle dostojno opisati pokojnikove zasluge za gasilstvo v Sloveniji, potem pa še za ves gasilski pokret v Jugoslaviji. S kratkimi, prisrčnimi besedami se je od častnega predsednika naših obrtnikov poslovil Milke Krapež. Njegova zahvala za vso skrb in za vsa prizadevanja, ki jih je oče Turk storil v pria slovenskemu obrtniškemu stanu, ostanejo prav tako nepozabna kakor vse njegovo ostalo delo v prid cirugin, organizacijam . V imenu Gasilskega saveza kraljevine Jugoslavije je izrekel poslovilne besede glavni tajnik inž i?; Beograda. Poveličeval je vzorno organizacijo slovanskih gasilcev in s tem najpoglavitnejše javno i-io Josipa Turka, kateremu pa tudi vsa ostala Jugoslavija dolguje hvaležnost saj je po Turkovi zaslugi dobila gasilsko organizacijo, ki pridnbivp. vedro več tal \ vsej državi V imenu najdražje čete očete Turka v imenu prostovoljnih ljubljanskih gasilcev se je ganjen poslovil od vzornega predsednika in starešine miadi strumni poveljnik Stanko Pristovšek. Truplo častitljivega predsednika, ki je polnih 40 let najodločil-neje sodeloval v viteški organizaciji 3v. Florijana v Ljubljani, odhaja trudno k pokoju. Toda duh očeta Turka bo venomer bdel nad ljubljanskimi gasilci in jih vodil v bodočnost v znamenju bratstva, človekoljubja in vedne pripravljenosti: biti najpožrtvovalnejši tn prvi na mestu tam, kjer je sila največja. Gasilski rog je zado-nei starosti v poslednji pozdrav. Poslednji se je poslovil razrešeni starosta kamniške gasilske župe Anton Cerer. Lepo je orisal značaj svojega zvestega tovariša in starešine, ni pa tudi štedil z rezkimi ugotovitvami, kako je Josipa Turka bolelo marsikatero razočaranje v poslednji dobi. . »Slava, slava, slava!« je odmevaio daleč po pokopališču, ko je izzvenela beseda poslednjega govornika. Rastoženih pogrebcev se je nato posebno močno dojmila večno lepa žalostinka »Vigred«, ki so jo zapeli zbrani pevci pod odličnim vodstvom Ventu-rinija. Spet so po pesmi zadonela povelja. Sklonili so se sokolski prapori, z njimi častitljivi prapori gasilcev in skavtskega stega. Lovski tovariši so v poslednji pozdrav vrgli očetu Turku v grob zelene smrečne vršičke, ob tem pa so že zamolklo udarjali na krsto udarci zemlje. Vsa množica se je zgrinjala h grobnici. Poleg najzve-stejših in najožjih prijateljev je hotel še vsak poslednji pogrebec, ki je poznal očeta Turka le po obrazu in po dobrih delih, zajeti peščico zemlje m se tako za vselej posloviti od predstavnika Ljubljane, ki ne bo nikoli pozabljen .. Nad hribi daleč okrog Ljubljane, zasneženimi globoko po pobočjih, je prva večerna zarja srebrila goste oblake in napovedovala obrat k lepšemu, pomladnemu vremenu. Visoko nad Ljubljanskim poljem je krožilo letalo. Zmagovito se je po pokopališkem gaju oglašala pesem kosov, strastno so škrjančki nad razoranimi poljanami oznanjali, da je v deželi pomlad. Otožna, a vendar čudovito prevzeta od tega lepega žalnega slovesa se je množica v prvem mraku vračala proti Ljubljani. I i Hal I .Matineja Z.K.D., NA SPLOŠNO ŽELJO PREDVAJAMO ZADNJIKRAT DANES OB 14.15 veseli pevski in glasbeni velefilm SEM Z NEBA Glasba: ROBERT STOLZ. V ELITNEM KINU MATICL Ne zamudite! .ene din S.50 in 5.50. JAN KIEPURA MARTA EGGEBTr" PAUL HORBIGER PAUL KEMP TIIEO LINGEN afsklavnejš' sokotske župe Lffibija*i&ka iesaa šteje v 79 edinicah 15.000 pripadnikov i-jubljana, 4. aprila. V sejni dvorani Sokolskega doma na Ta boru so se davi zbrali ddegatje edinic so-ko'sk.e • župj ljubi'an«ke. najde;avnejše in •>di'nt v ie.tavu vseg. jugoslovenskega sokolstva k redn' <>lavni aikup-čini. I. med 79 edir ic kolikor jih ~tejc župa je bilo zastopa ih 15 društev in 12 čet. v imer.u o^red'ijc uprave SKJ pa je prinesel pozdrave starosta novomeške žune dr Vasič. Starostov nagovor Zborova.ij« je vodil s.tarosui direktor dr. Pipe.ibacher, ki se jc v svojem govoru spominjal uspešnih naporov blagopokojnc-ga sokolskega kralja, da postanejo odnosi med jugoslovenskim in bolgarskim narodom prijateljski Ljubezen in zves'obane-razrušno snaja jugoslovenski narod z mladim kraliem Petrom II.. ki mu kot svoje-i mu starosti želi jugoslovenske Sokolstvo i iz vsega srca da bi dozore' v krepkega krmarja države. Na starostov predlog je skupščina z odobravanjem sprejela vda-nostno brzojavko vladarju in kraljevemu domu in pozdravno brzojavko osrednji upravi SKJ. V svojih nadaljnjih izva;anjih j je dr. Pipenbacher poudarjal- da je kakor j vse druge tudi ljubljanska župa občutila | razen dolgotrajne gospodarske krize še neugodne posledice političnega toka. Premnogi sokolski delavci so morali zapustiti kraj svojega udeistvovanja, zadnje leto pa je prišel v veljavo še znani občinski pravilnik o uporabi telovadnic, ki je marsikateri edinici odvzel najbolj primitivne možnost dela. Z zadovoljstvom pa lahko poudarimo, da je izprememba v političnem življenju očistila sokolske vrste mnogih elementov, ki Sokolstvu niso bili v ponce. Ko so delegatje počastili spomin med letom umrlih bratov, je starosta poročal še o splošnem delovanju župne uprave. Društva in čete skušajo svoj gmotni po-| ložaj izboljšati s prireditvami, ki jim pa ! čisti dobiček v visoki meri zmanjšujejo različne davščine. 0 nevarnosti komunizma v pokolakjh vrstah je staroeta poročal, da so sreska načelstva nedavno prejela preko banske upravo posebno okrožnico, ki navaja, da vstopajo v sokolske ed;nice komunisti. Župni upravi nj bil doslej znan še noben tak primer. pa je naprosila barsko upravo naj navede konkretne podatke, da bo mogoče jK>ski'beti za čistost, bokolpicih vrst. ____ Zadnja pot dr. Petra Dcfranceschija Novo mesto 4. aprila. Danes popoldne je bil v Novem mestu pogreb bjvšoca prrmaaija kaudijske bolnišnice usmiljen.h bratov in ustanovitelja novomeške ženske bo niče dr Petra Defranoe-eebija ob mnogoštevilni udeležbi njegovih znancev in prijateljev zlasti pa speštoval-cev. k; so jmelj v njem vejkejra dobrotnika kot zdravnika. Pred mrtvaško vežo bolni šn:ce usmiljenih bratov mu je izreke! poslednje besede v slovo predsednik ljubljanske zdravniško zbornice dr. Mer Sol. Poleg drugih so se udeležili r^irreba za Ljubljansko kreditno banko dr Ac-a Pavljn. za vevško papirnico dr. Fran Pavlijn, za banko S'a-viro generalni ravnatelj Ivan Bole in generalni ta'n; k Žepič za Vodnikovo d: užbo .pa njen predsednik bivši narodni poslanec Ra-sto Pustoslemšek. Obiilna udeležba zastopnikov vseh slojev pri pogrebu je dokazala, kol "ko prM ublje-nest jn spoštovanje je užival poiko nik ne same meti do enjs; j m prebivalstvom temveč tudi v ostal-- sovpnski 'avn°sti. Bodi mu nhratifon ^rsten spomin! u-v^ - — ■ — Razstava arhitekture Ljubljana 4 apr-"'a V Jakap'čevem paviljonu so ob 11. brez formalnih ceremon'j cdprli razstavo načrtov uglednega zagrebškega arh/tekta Jurija Naidhardta ki je po svojih delih zuan tuda izven meja svoje ožje d movine. K otvoritvi se je zbralo lepo število predstavnikov naše kulturne javnost4 msd ka_ terknrl smo opazili predsednika Narodne galerje dr. WindischeTja in upravnika Zormana načelnika kulturnega cddelka mestne občine dr. Moleta in drektorja mestnega gradbenega ura.ia inž. Prelov-ška, p:eusednika Združenja inženjerjev iiačkov&ka, predsednika Društva slo ven. skiih likovnih umetniko% prof. G. A. K:sa in zastopnika Kluba arh: tek ov Spinčča. Inž. arh. Sevea je v imenu dsotnega raz-3tavljalca imel kratko vodstvo po razstavi ■ ki je vzbudila po drzni izvirnosti zasnut. kov — naj posebej navedemo samo nairt o urbanizaciji Zagreba — pri vseh navzoč, nih živahno p:zornost in občudovanje. O razstavi, ki zarduži čim številnejšaga obiska bo »Juttro« še poročalo. Kanya ne pride v Beograd Budimpešta, 4. apr. V pristojnih krogih dločno zaniku cijo vesti o dozl «uaai ncviojog m jj^ihi ater dr. Hofw. | _ Ko je bil starosta o zadevi povabljen tudi na razgovor na p"_ kovnega znanja župnega vaditeljstva so se vršili številni tečaji, število vaditeljev so ni izpremenilo, endar so se pa vrš!li v zadnjem času številni vaditeljski tečaji, ki bodo pomnožili število vaditeljev in vaditeljic. Za leto 1937 je Zbor društvenih načelnikov sprejel tale defcvni program: S maji? žuml kolesarski zlet od 16 do 2'"'. maja *rčaj za proste panoge, 15. avgusta tnedžupsti« plavalne tekme. 22. avgust« župne tekme v Igrah, nov ubra ooč; tečaj za članice in obči tečaj za člane, .pomladanski in iesens-k; delcvni sestanek na-čelndkov, pozimi medžupni obči vadtteljaki I tečaj tebruarja župni smučarski tečaj za članstvo in naraščaj, župne smučarske tekme, okrožni vaditeljski tečaji marca župni tečaj: za sodnice, skupinski :.n okrož c' planinski tabori tečaji za naraščaj v planinah ob tekoči vodi zlet naraščaja m dec-e septembra 1937 pa še propagandni te.Len za telovadbo. Pcročilo prosvetnega odbora nav3ja, da j? edber stremel, da bi se prosvetno delo usmer-1 zlasti na idejno.vzgojno stran in da bi kot tako bilo v dopolnilo in pomoč T>oglavltni nalo-g' — ?okolsk' telesni vzgoji. Za idejno-praktično vzposoM-ie no3t prosvetnih činiteljev je priredil pro. svetni ojfloor avgusta meseca enotedenski V v; prosveti' teOaj. V okviru odbora sta bila tudi j>or:čevalca za lutkarstvo in za glasbo. V časopisju je bilo objavljeno skupno 1897 člankov kar priča aa soiioi. ske edinice vestno poročaj-: o svojem delovanju V zadrnem iasu se je ustanovil pri župi krožek Sokolov — znanstvenikov. Po dobljenih por č'l:h. ki pa niso popolna, je bilo 1509 prosvetnih prireditev, kar je znak mcčaeg.i prometnega delovanja. V 57 knjižnicah je 5980 knjrig sokolsko.vzgoj ne vsebine drugih knjig pa 17429. Statistik poroča, da je v župi vpisanih 14.835 pripadnikov število je padlo v primeri z lanskim letom za 1247, kar je vzrok da se je ze pričel izvajati načrt Petrove peticuvt, v iva.Lcn je piouviueuo tudi 2-oči-oocvtuijc soivoisivia viot iievifcuiicga, clan-siva-i. orauuciu ousck iu veliko ueiovsi, Ker je feospoutusKa susica onemogočila uiuotvom Muiu vbako uciaviiosu uu lit ca uotev j lit mia ou svoj uom in S2 telo-vauioce, Kar pouieiu, ua ima Komaj 40% zupam euouc uom ui telovauisce. Po učuict^nji cenitvi iruajo uiustva unovme za i-«in, na njdi pa je uoiga 7 milijonov I20.UU0 um. v saito urustvo bi moralo skroeti najprej za to, aa dobi primerno, zui-avo, ou piomemih cest ouuaJjeno zemljišče, na katerem oi si postavilo uom, ko no imelo zadosti denarja. Glavna naloga za društva, Iti nimajo še svojega te-lovadišča, je v bodoči petletki priaobitev letnega telovadišča. župni zdravstveni odsek je bU sestavljen iz aruštvenih zdravnikov ljubljanskih društev. Ta odsek je dajal zdravniške nasvete in nudil pomoč potrebnim članom. Socialni odsek je v glavnem prirejal božičnice in pomagal potrebnim članom, kolikor je bilo pač v njegovi moči. Dohodkov ima župa 154.297, prav toliko izdatkov, imovine pa 180.600 Din. Po živahni debati, v kateri so dali delegatje mnogo plodnih pobud za sokolsko deio v prihodnjem letu, je skupščina na predlog zastopnika nadzornega odbora Vinka Kocjana soglasno priznala odboru razrešnico s pohvalo. Gospodar Luce Stravs je poročal o proračunu za poslovno leto 1937., ki izkazuje po 153.600 Din dohodkov in izdatkov. Župni davek je za člana določen na 4 Din. Sprejeta je bila še pestra vrsta predlogov, ki so jih stavile župna in društvene uprave in ki so pretežno organizacijskega značaja. Volitve novega odbora Na koncu je bila izvoljena nova župna uprava z dosedanjim starosto dr. Pipen-bacherjem, namestnikom inž. Bevcem in Krapešem, načelnikom Smoletom, načelni-co Vazzazovo, prosvetarjem Poharcem in tajnikom Flegarjem. Med drugim je skupščina dala župni upravi še pooblastilo, da v sporazumu z matičnimi društvi razpusti vse one župne edinice, ki letos niso izkazale nobene delavno***-' Požrtvovalno delo obmejnih irosvetnih pionirjev Maribor, 4. aprila. Dopoldne je imela Zveza kulturnih društev v Mariboru redni občni zbor, ki je zbral številne prosvetne pionirje z naše meje, da se ob presoji dosedanjega požrtvovalnega kulturnega dela porazgovore o novih smernicah prosvetnega delovanja. Ta pomembna nacionalna kulturna ustanova, ki združuje 335 društev, je delovala v pretekli poslovni dobi v okviru iniciativ sedmih odsekov, in sicer predavateljskega, knjižničnega, dramskega, odseka za kino in radio, propagandnega telesnovzgojne-ga odseka in odseka za srednješolsko in visokošolsko mladino. V podeželskih društvih Je organiziral predavateljski odsek pod vodstvom gc^B Spindlerja številna poučna predavanj Knjižnični odsek pod vodstvom g. škila-na je organiziral šest novih knjižnic, in sicer v Rogozi pri Hočah, v Kančevcih v Prekmurju, Velenju, Pobrežju, Lokavcu ob severni meji in Hotizi v Prekmurju. Skupno Ima zveza 92 knjižnic, ki štejejo 6028 knjig. Od knjižnic imajo v oskrbi razna društva 60, knjižnični odbori pa 32. Sprožena je bila pobuda, da se začneio ustanavljati v našem podeželju mladinske knjižnice. Dramski odsek se je pečal predvsem z izposoianjem gledaliških iger in partitur. Dramska kniižnica šteje 411 del s 713 izvodi. Jeseni bo izdala zveza nov seznam gledališk'h knjig, ki bo vseboval tudi zvezna pravila in seznam predavateljev in predavanj. Zve^a je prejela 405 dopisov, odposlala pa 472. V Narolnem domu je dobila zveza primeren lokal, kamor po svoiem kulturnem in r>aciona'nem ooslanstvu tudi spada. Ob pr'l;ki Mariborskega tedna je priredila v Mariboru dvodnevni tečni za ksterepra je prielasPo svojo udeležbo 30 društev. Tečaj ie prav leno usnel. Z ljubljansko ZKD je bila Mar;borska ZKD v stalrvh stikih in ie n*š!a v nh društev. 21 gasilskih čet, 23 narodnoobrambnih dru- štev, 14 dobrodelnih, 51 stanovskih in strokovnih, štiri športna in tri razna društva. Vsa včlanjena društva imajo skupaj 20.000 članov. Od članic ima 250 svoje knjižnice s 70.000 knjigami. 120 društev ima svoje lastne gledališke odre, 20 društev pa lutkovne odre. Uprizorjenih je bilo kakih 500 gledaliških in 100 lutkovnih iger. Pevskih in glasbenih nastopov je bilo okoli 200. Skupno so priredila društva 900 predavanj. Raznih drugih prireditev je bilo 400. Te številke pričajo o intenzivnem kulturnem delu. Celotno premoženje včlanjenih društev se ceni na 6,000.000 Din aktiv in 2,000.000 Din pasiv. Torej znaša čisto premoženje članic 4,000.000 Din. Ob takšni bilanci lanskega dela so »e sestali delegati društev ZKD v gornji dvorani Narodnega doma Zbor je otvoril predsednik Janko Pire, in pozdravil zastopnika ZKD iz Ljubljane dr. Artnaka, dr. Rosino kot zastopnika Zve ze kmečkih fantov in deklet, dr. Dolarja za NO, br. Dojčinoviča kot zastopnika Sokolstva in dr. Lašiča kot zastopnika CMD. V svojih uvodnih izvajanjih se je predsednik Pire spomnil blagopokojnega or. Pivka, čigar spomin so počastili navzočni z vzkliki »Slava«. Sledilo je poročilo marljivega tajnika Goleža. ki je poročal tudi za posamezne odseke. O blagajni je poročal šolski upravitelj Cvetko in Vomer v imenu nadzornega odbora. Poročila so vsebovala izčrpne navedbe o delovanju v pretekli poslovni dobi, kar navajamo v izvlečku v uvodnem delu poročila. Pri volitvah je bil izvoljen tale odbor: Janko Pire, predsednik; odborniki: Ivan Tomažič, Vekoslav Spindler, Fran Golež, Franjo Cvetko, dr. Anton Dolar, Josip škilan, Ivan Keižar, Ivan Cvetko, Ivan Robnik, dr. Franjo Krulc, Franjo Biatož, Marino Kralj; nadzorni odbor: Alojzij Co-tič, Lovrenčič Ante in Ivan Vomer; razsodišče: dr. Franjo Lipold in dr. Igor Ro-sina. Pri slučajnostih so posamezni zastopniki pozdravili občni zbor in se je jazvila živahna debata o tem, kako poglobiti nacionalno kulturno delo ob naši severni meji. S pozivom k pospešenemu delovanju je predsednik Pire zaključil krasno uspeli zbor. Šahavski brzi turnir za dravsko prvenstvo Ljubljana. 4. aprila. Slovrnice mon-stre brzi turnir za prvenstvo dravske banovine. P.-ičakova'o se je da bo na prireditvi solelovrlo okolj 100 udeležencev, a sa jih je udeležilo le 57. Razen najboljših ljub-Ij&rs'-h šahis ov so naslon«!i v večj em številu člani podežt«škili klubov zlasti pi iz Maribora. TunVr je uspel v vsakem porle-du ni pa prinesel rešitve v vpraš nju ba-novi!is' ega prv;ika ker sta dva igralca dosegla en-^ko 5+eviJo točk in sporazumni na-s'ov za letos ni bW odd .n. Dopoi-'ne e bi i7,'oči<'ni turah- Igra1« bo Mi razdeljeni na 7 skupin ki jih je določil žrel) vendar tafco da so bil' favorit pomešan«; na v&e s' uD'ne Ze v dopol1 jiskih partijcih so bile hule borbe ker je šlo za klas fjl aoi o v posamezne skumne. Bilo je več presenečenj in so na nrimer take zna-furnirski igrakv kakor Preinf lk Furla-nL Lešniik i. dr. nepričakovano ijradli n« le r/. prve temveč celo iz dru^re skup ne. Igralo se je namreč tako da so skupinski zmagovalci prišli v popoldanskem finala v I. skupino, drueo plasiran v druigo itd. in je tore: T. skupina združila najmočnejše icrraJ-oe. Popoldne ie Slo za nasrade k? jih je bilo '0 in *,-> prej«1- VR: ornon1-*^«5 v po- Mtmezn-ih skupinah. Vjvrrado v VnjJ- .j'- dan/vale Ijobliaueke '"njiTarite n stlol be. ki s' dosle^ vedno Tvrk?7?ile 7/1 fetli^v .-'ki )Nl. 8. Samobor 4. VI. skupjna: 1 Šval S, 2. Auštar SL 4 ?n ool, 3. Kesru 3 in pol, 4. Berčič 3 in pol. VII. skupina: 1. Lokov-šok 6. 2 Udovič 5 jn pol 3. Sjmonič 5. VTTT. skrpna: 1. Poiračnik 6. 2. T»rof. Osterc 4 in pol 3. Aricrler 4 in pol. Prj rrradch, ki so dosorfi enako števjlo točk. je oJJočil boljišj uspeh proti nagra-;eniin ali pa žreb. Po končanem turnirju je zve7/n preda našemu moštvu vsaj toliko naklonjena, da sta obe moštvi, Id se borita r. Ljubljano za boljše mesto v spodnjem delu tonete, bili poraieni. Naključje je hotelo, aa je HaAk utrpel v Beogradu isti poraz, kot Ljubljana doma, namreč 0:4 (0^2). Drugi konkurent Ljubljane osijeSka 5'avija pa je, kakor je bilo pričakovati, pustila Jugoslaviji v Beogradu obe točki. Nekoliko je zopet presenetila Coneordia, kl je igrala proti Hajduku neodločeno. S tem je ostala sicer še vedno na zadnjem mestu, vendar pa »e približuje ostalim trem v spodnjem de- T.i tabele. . _ Gradjanskemu skoraj lahko že čestitamo k naslovu državnega prvaka. Včerajšnja telana v Ljubljani je zopet pokazala, da imamo «portno občinstvo, samo če se mu nudijo močnejše tekme. Res jc sicer, da .je prišlo v naše mesto preko tisoč Zagrebčani rtv, tnda tudi Ljubljančani so v zelo velikem številu posetili to prireditev. Z ža-Vistjo v srcu so sicer zasledovali potek tekme, vendar pa so se držali prot. gostom odlično. Tako je tudi treba. Sarajevska Slavija je na svejih tleh porabila Baska. Sarajevsko moštvo bo mogoče še najtrši oreh ljubljanski enajstorici na tekmah, kl jih bo naše moštvo moralo odigrati na domačem terenu. Pa si poglejmo malo položaj, v katerem jo sedaj Ljubljana. Ostala je na sedmem mestu. Reči moramo, da njen položaj nikakor ni slab in ji še ne pret; neposredna nevarnost za Izpad te lige, čeprav bo treba Se mnogo naporov. Prihodnji dve tekmi bo morala odigrati Ljubljana v Beogradu proti BSK in v Splitu proti Hajduku, torej dve zelo težki nalogi. Zgodit) se more, da bo Ljubljana zdrknila po teh tekmah mogoče na zadnje mesto. To pa tudi lahko že v teh tekmah prepreči. Svoje zadnje tri tekme pa bo naša enajstorica odigrala doma ln od teh rezultatov pričakujemo, da bo Ljubljana zasedla ono mesto, katero ji gre, in da se bo kvalificirala za sodelovanje v ligi tudi v prihodnjem le*u. Te tri tekme so proti Basku, sarajevski Slaviji in Conccrdljl. Časa je še dovolj, sistematičen in reden trening ter dobra voi's». fantov bosta storila svoje. Tablica je sedaj naslednja: Gradjanski 13 10 2 1 40:10 22 Hajduk 13 8 1 4 30:14 J7 Jugoslavija 13 8 1 4 33:16 17 BSK 13 5 5 3 "7:14 15 Slavija S. 13 6 2 5 28:24 14 Bask 13 5 2 6 23:29 12 Ljubljana 13 3 3 7 12:24 9 Hašk 13 3 3 7 15:35 9 Slavija O. 13 3 2 8 15:35 8 Coneordia 13 2 3 8 16:38 7 Gradjanski s Ljubljana 420 (2:0) Zgodilo se je. kar se rado dogaja v tre-notkih napetega pričakovanja, ob prilikah velikih napetosti: Ljudi je prišlo na igrišče Kot listja in trave, njih število se je gibalo med 400O in 5000. Kako tudi ne? Saj je samo poseben vlak pripeljal Zagrebčanov rnalo manj od 1000, z rednimi vlaki in drugimi prometnimi sredstvi pa jih je prišlo tudi skoro toiiko. Skoro ena tretjina je bilo na terenu gostov iz Zagreba, drugo tretjino je dala Ljubljana, ostanek je prišel s bližnje dežele. Za veliko večino gledalcev, pa je bila tekma in njen izid nemajhno razočaranie. To jc tako rado ob podobnih priložnostih. V težkem pričakovanju se izoblikuje zahteva po nečem velikem; a težka atmosfera vpliva na akterje skoro še bolj kot na množico in uspeh je ta, da ne pokažejo niti onega minimuma, ki ga sicer servirajo ta-korekoč iz dneva v dan. Ljubljana ni imela ničesar zgubiti. Priznamo, prirastek v točkah ji ne bi bil v škodo. Toda za veliko več je šlo Zagrebčanom. Nahajajo se v težavnem položaju, da morajo igrati štirikrat po vrsti zunaj, pa jirn je -saka točita iz »tujine« več kot dragocena. Zato je bila razumljiva njihova trema začetkoma igre. Ni pa bila razumljiva. izredna šibkost vsega ljubljanskega moštva. ki je pač imelo možnost, da zaigra v popo!\i flegmatičnosti. Vreme je 'oilo prirediteljem zelo naklonjeno. Dež je vse do poznih dopoldanskih ur držal liudi doma. ko se je pa opoldne dež polegel. ie bila skoro edina prilika pot na igrišče Teren je bil kljub deževju in prejšnjemu snegu skoro brezhibni Mubljana : Mura 1:0 (1:0) Redko k-tera predtekma se je odigrala pred tolikim avditorijem, ge davno pred polčasom je bilo ierišče nabasano. Gledalci so se zelo zavzemali za to ali ono moSt-vo, k; sta se obe borili z veliko resnostjo. Zmagali so domači po lastnem golu, ki si ga je Mura zabila. Scdil je g Pečar. OradjansKi je nastopil par minut pred d; ločenim časom Bu:no pozdravljan od svojih zvestih spremljevalcev, pa tudi od domačega občinstva Njegova postava: Urch; Hligl. Bivec; Kovačevič, Jazfcin-Sek. Kokotovič: Medarič, Antolkovič, Lešnik, Djanič Pleše. Zaigral je dobro. dosegel je rezultat, ki jc povsem realen. Ali ni zaigral v stilu bodočega državnega prvaka. Spominjamo se BSKovih nastopov pod to firmo; ti so bili mnogo bolj prepričevalni. V glavnem je moštvo dokaj uglajeno, toda videti je bilo par razlik ki gredo skoro do razreda. Brez-dvoma najboljši mož je bil Medarič na desnem krilu, obenem prvi na terenu. Njegovi tehnični domisleki so frapantni, repertoar ten pripomočkov mu je skoro neizčrpen. Točno in zanesljivo pripelje žogo do bližine gola in jo tudi precizno odda na pravo mesto. Malo manj koristen, zato pa mnogo brži je njegov drug na levem krilu, mali Pleše Zraven zelo prodoren in s krepko potezo proti cilju; opasen pred golom. Proslavljeni Lešnik vsaj danes ni bil vodja napada velikega formata. Spočetka je še nekam držal vezi na vse strani, ali je kmalu popusti', in se je napad razpolovil. Po Jazbinškovi zaslugi, ki je trajno ohranil dober pregied igre in točno podajal na- P- i" v, IUKn;ie ni biI° toliko ODaziti. Zve-21 drugega centerforja prišli morda bolj do veljave, v kvintet sta se dobro podali, ali poleg kril ju ni bilo močneje opa-ziti. Srednja ^rsta je držala moštvo pokon-cu. Izreano dober in priden Kokotovič, ki ni dal Janežiču, ,ia se razvije; najboljši v svoji vrsti Lepo sta se mu pridružila Jaz-bmšek m Kovačevič. v celoti je ta vrsta svojo nalogo piav dobro opravila. Skrbno je pokrivala ljubljanski napad, tako da je malokatera žoga našla neposredno zvezo s tem e:om ljubljanskega moštva s primernim startom je v veliki meri onemogočila konsolidacijo našega, napada Bolj je delala s svojim napadom kot z obrambo, to pa je dal potek igre. Obramba je bila v celoti trdna, o Urhu se ne da izreči nobena sodba, ker je imel kvečjemu eno samo težavnost. Od branilcev pa je bil Hligl. razred zase. vsekakor boljši od svojega partnerja Preko njega enostavne ni bilo mogoče priti. Bivec je ^mt^rtia *za.p'ava!" ni bilo nesreč Ljubljana je povsem zatajila. Vsak dei moštva je dodobra zaostajal za istim delom nasprot- nikovega moštva. V obrambi je bil pač Stanko zelo agilen. toda še dolgo ne v svoji najboljši formi. Jug je bil v primeri z mačjo gibčnostjo svojega krila zelo neokreten in je imel skupaj s Sočanom svoje velike težave z levim delom nasprotnikovega napada. Logar je bil za čudo nezanesljiv; sicer mu naravnost ne gre pripisati nobenega zgoditka, razven eventualno četrtega ali je drugače pokazal ob nekaterih prilikah, da ni na svoji običajni višini. V srednji vrsti je bilo mnogo tega narobe. Kot celota je bil ta del moštva najšibkejši. Vsi trije halfi so zaigrali močno defenzivno in so le poredkoma ohranili stik s svojim napadom. Podajanje napadu, sicer res otežkočeno, tudi deloma po povsem zgrešenem postavljanju napadalcev, je bilo vse prej kot Idealno. V obrambnih akcijah pa je bilo med halfi toliko pogrešk, da je pravo čudo, če rezultat ni še bolj ponižujoč Prvi gol je sledil neposredno po Boncljevi roki, pri drugem je precej sodeloval Pupo, pri tretjem Boncelj in Pupo, le četrti gre na rovaš ožje obrambe. In koliko je bilo še prilik ki jih Gradjanski ni izkoristil! Pri vsem tern so krilci zatajili tudi v individualnih akcijah. Pupo že davno ni več centerhalf, ki je še bil jeseni, mesto desnega krilca je večen problem in rešitev s Sočanom ni prvovrstna. Boncelj pa je tudi pod svojo formo. A napad? Redkokdaj je bil povezan, zelo redko je prihajal do izraza s premišljenimi skupnimi akcijami. Bilo je nekaj kombinatornili potez, bilo je še več individualnih akcij s prodori. Toda otipljiva je bila rak-rana te petorice: ni realizatorja! Pepček je poslal eno plasirano žogo na gol, bogve kako bi se bile stvari zasukale, da je obtičala, toda bila je za centimetre previsoka in se odbila od prečke. Sicer pa ni bilo od tega napada za Urha težavnejših problemov če omenimo tako mimogrede, Slaparjevo požrtvovalnost, sme v glavnem ocenil: vse vrline tega napada, kajti vse ostalo je bilo močno pod kritiko Objektivno ocenjeno, moštvo je moralo proti takemu nasprotniku podleči. Gradjan ski je zaigral za razred boljše, igral je odločno in premišljeno. Tolikega znanja naši še niso pokazali, ali je treba obenem povdariti, da so sposobni boljše zaigrati! Sodnik g. Scarpi (iz Benetk, ne iz Rima) je bil nalogi povsem dorasel. Spričo skoro neverjetno pohlevne igre res ni imel težkega stališča. Toda. bil je vedno sredi dogodkov in je z nepogrešljivim očesom presodil vsako stvar. Seveda mu je v veliki meri pomagala absolutna avtoriteta. Napak ni napravil nobenih. Igra je bila, kakor rečeno, zelo pohlevna in brez vsakega dramatičnega zapletljaja Prvih dvajset minut je bila borba skoro enakovredna, v igri je bil velik polet in temperament, potem se je pa vse nekam sesulo. Gradjanski je popustil, ko ni bilo več nevarnost, zanj, naši pa so kloniii. ko ni bilo več možnosti, da bi spremenili kaj na rezultatu. Igralo se je fair v skoro propagandnem stilu. Malo poteka Do 10. m;n. nobenih dogodkov. Tedaj, tznenada. se posreči Gr. začetniški trik. Boncelj zakrivi roko, okoli 25 m od gola, zalet za prost strel vzame Kovačevič, pa samo poda Medariču, ta pa precizno pod prečko, 1:0 za Gr. Se deset minut je borba zelo živahna, medtem ima Lj. sijajno šanso v 11. min., toda Pevčkov strel se vrne od prečke v polje, potem pa tempo poneha. V precej mlačni igri potekajo minute proti polčasu in že kaže, da ne bo sprememb, ko zagreši Pupo v 44. min, foul; prosti strel dvigne Kovačevič pred gol, Medarič povzame z glavo, Pupo je Logarju v napoto in odbije žogo v mrežo; polčas e torej 2:0 za Gr. Potem začne napad Lj. z mnogoobetajo-čimi kombinacijami, ali že v 4. min prišteje Gr. ponoven uspeh. Boncelj in Pupo zagrešita po vrsti dve roki, iz drugega prostega strela pride žoga do Plešeta tik pred Logarjem, ki ga Sočan očividno zanemari, Logar pade v prazno, a Pleše porine usnje tudi v prazno, 3:0 za Gr. Zdaj je Gr. partijo dobil in ee ne napreza več. L j. pokazuje Znake očividne depresije in se ji tudi nič ne posreči. V 28 min bije Pleše s kota. Logar se zopet ne more snorczume-ti s svoio okolico, tako utegne Antolkovič zopet zadeti v prazno mrežo; rezultat je . dokončno 4:0 za Gradjanski. Do konca sle- j za Hajduka o katerem ie mislilo, da je v taksnj formj. da ima gotovo izglede za najvišjj naslov. Toda današnja igra je pokazala, da ima Hajduk mnogo slabih mest in da bi bilo treba moštvo pomladiti. Coneordia je iznenadila v pozitivnem smislu. Nastopila je sicer oslabljena, dala pa je igro polno elana Oba napada sta onemogočila zmago enega ali drugega moštva. Prvi gol je padel v 16. niin. po kornerjn. Zabil ga je Alujevič. Izenačenje je prjšlo v -5. min. in sicer po Vidmarju. Čulič se jc vrgel brez uspeha. Solil ie g. Vatšiljevjč. 3500 gledalcev. Jugoslavija: Slavija 0 5:1 (3:1) Beograd, 4. aprila Tekma se je vršila na igrišču Jugoslavije, kjer pa je bilo le malo gledalcev. Igro je precej motil veter. Slavija je nastopila kompletna, Jugoslavija pa s petimi rezervami. V 10. min. je Živkovič izrabil nesporazum nasprotnikove obrambe ter dosegel vodstvo. Komaj dve minuti kasneje se je Petrovič prebil skozi obrambo Slavi je ter postavil na 2:0. V 17. min. je isti igralec po lepi kombinaciji napada zopet uspešen. Samo minuto kasneje Slavija lepo napada ln Smellček z daljave 15 m strelja oet.ro v mrežo. 3:1. 2e v drugi minuti drugega polčasa je zopet Petrovič, ki doseže ceUti gol za Jugoslavijo. Imel pa je ambicije, da postavi tudi končni rezultat 5:1. Tekma je bila aokaj nezanimiva. Obe moštvi sta igrali raztrgano ln se zlasti napad Jugosiavije ni nič trudil. Pri Slaviji se je topot opazilo pomanjkanje požrtvovalnosti. Sodil je bolgarski sodnik g. Tošev. BSK:Hašk4:0 (2:0) »it-ogruu, apii.a BSK je na današnji tcKmi pokazal znatno boljšo formo. Zlasti velja to za napad. Zmaga Beograjčanov je docela zasluzena. hasK je oapotoval in ni bil kos svojemu nasprotniku. Prvi gol je zabil v 5. min. Marjanovič iz prostega strela. Haškovi igrači so napravili vzidr, a žoga je med nogami ušla v mrežo. Rezultat 2:0 je postavil v 35. min. Božovič. V drugem polčasu je v 8. min. dobil Marjanovič žogo od Vujadino-viča ter jo poslal iz težke situacije volley v mrežo. Zadnji gol je padel v 15. min. Surdonja je krasno streljal korner. žoga pade pred gol in se od nekega igralca odbije v mrežo. BSK je imel še nekaj prilik, toda spremljala ga je smola. Sodil je g. Kap iz Sarajeva. 2500 gledalcev. Slavija S: Bask 4:2 (2:1) Sarajevo, 4. aprila Mnogoštevilno občinstvo je napeto zasledovalo potek prvenstvene borbe. Prisotni so bili tudi ban drinske banovine, divi-zijski general in sarajevski župan. V vodstvo je prišel Bask po avtogolu Slavije, ki sta ga zakrivila Kranjc in Za-gorac. Izenačil je v 30. min. Rajlič. Tri minute kasneje je Rajlič zopet uspešen. V 10. min. drugega polčasa daje Manola lepo pred gol, žogo ujame z glavo Rajlič ter jo pošlje v mrežo. V 24. min. zabije Tomaševič zelo efekten gol za Bask. V 42. min. pa je uspešen Manola, ki zabije četrti gol za Slavijo. Sodil je g. KnLfer iz Osiieka. Finalisti LNP določeni Celje je vrglo Maribor iz ožjega tekmovanja — Atletiki so prepustili Rapidu točki brez boja občinstva na 2:0. V 32. min. diktira sodnik enajstmetrovko proti Mariboru in Preain- Tekmovanje v mariborski skupini gre proti koncu. Preostaja samo še tekma med Rapidom in CSK, ki pa po včerajšnjih rezultatih ne bo več vplivala na končni pla-cement v tej skupini. V Celju se je vršila zelo važna tekma, ki je določila drugega tekmovalca za ožje tekmovanje LNP. Celju je uspelo, da z zadostno goldiferenco porazi Maribor in se tako kvalificira kot drugi klub, ki bo sodeloval v ožjem prvenstvu. Celje in Maribor imata sicer isto število točk, namreč 13, vendar pa je gol-diferenca Celja 23:15, torej boljša kot mariborska 21:15. V Mariboru je Rapid lahko prišel do dveh točk. Atletiki niso nastopili in se bo s to zadevo še bavil LNP. železničar si je že v dosedanjih tekmah priboril pravico sodelovanja v finalnih tekmah za prvenstvo LNP. Zaradi tega v tekmi proti Cakovcu tudi ni igral, kakor bi se spodobilo, ker je bil že gotov svojega prvega mesta. V finalno tekmovanje LNP so se torej kvalificirali trboveljski Amater in celjski Olimp iz ljubljanske ter železničar in Celje iz mariborske skupine. Te finalne tekme bodo pričele že prihodnjo nedeljo. Celje : Maribor 4:1 (0:0) Celje, 4. aprila. Tekma se je vršila na Glaziji pred 500 gledalci. Celje je zmagalo prepričeval- j no. j Tekma je bila izredno živahna in zani- J miva. V drugem polčasu pa se je napetost 1 še prav posebno stopnjevala. Celjani, ki niso mogli nastopiti kompletni, ker dva igralca zaradi poškodb, ki sta jih dobila pred dvema tednoma na tekmi v Mariboru proti Rapidu, danes še nista mog!a igrati. Kljub temu pa je enajstorica zaigrala dobro, kakor že dolgo ne. Predvajala je lepo tehnično igro z dobrimi kombinacijami ter v startu in eianu znatno prekašala goste. Celjski napad se v prvem polčasu sicer ni mogel prav znajti pred golom, po odmoru pa je zaigral enotno in zelo odločno. Odlična je bila krilska vrsta, ki je pridno zalagala napad z žogami, in krepko razdirala akcije gostov. Tudi ožja obramba se je uveljavila. Pri Mariboru so bile povezane vse formacije, samo napad je bil premehek in premalo požrtvovalen. Igra je bila izenačena, samo prvih 5 minut, potem pa je začelo Celje pritiskati in uprizarjati energične napade. Kljub lahki premoči pa ni uspelo izrabiti niti ene izmed mnogih prilik. Mnogo si je pokvaril napad sam. ostalo pa j je opravila nasprotnikova obramba. Po odmoru je postajal pritisk Celja ved- ! no hujši. Gostje so skušali skoraj vso tekmo uveljaviti zt-vlačevalno taktiko, kar pa se je bridko maščevalo. V 17. min. odda Slamič iz razdalje 30 m točno pred gol. Presinger II prevzame žogo in jo poSIje iz neposredne bližine v mrežo. V 23 min. prodre Gobec Tvan po precizni akciji Celja do gcla in pcviJa cb viharnem odobravanju i ger II zviša na 3:0. 2e tri minute nato si ustvari Celje zrelo situacijo in Ahtig poSIje volley v mrežo. Dve minuti pred koncem zabije Tlčar iz enajstmetrovke častni gol za Maribor. Sodil je g. Lukežič iz Ljubljane. Bil je objektiven, toda premalo strog. V drugem polčasu ni znal preprečiti surovosti. Rapid : Atletiki 3 J O Maribor, 4. aprila Na Rapidovem igrišču bi se morala dane* odigrati prvenstvena tekma med celjskimi Atletjki jn Rapidom Na igrišču sc jc zbralo nekaj sto gledalcev, ki pa so zaman čakali na pričetek tekme. Rapidovo moštvo je sicer nastopilo in je delegirani sodnik g. Bjzjak po četrturaem čakanju tekmo od-žvižgal. ker Celraoi sploh niso nastopili. Na igrišče je sicer prišlo šest igralcev AMe-fikov. ki se t« sp'ob n'so prent»'ekli. ker ostalih njihovih igralcev nj bilo od nikoder. Rapid je tako dohi! dve točiti brez borbe. ČSK : železničar 5 : 2 (1: 2) Čakovee. 4. aprila. Na z^Io slabem terenu se ie danes odigrala pivenstvena tekma med CSK jn niari-bo tskimi Železničarji, ki se je končala z vj-bok m porazom Mariborčanov. Videlo so je. da Mariborčanom ni U-lo toliko do rezu!fa.ta. kajti igral-; so brez elana in požrtvovalnosti. Tudi ni moštvo nastopilo v kompletni pojavi in se zdi, da se hočejo igralci štoditi za bodoče ožje tekmovanje za prvenstvo LNP. čj?K pa je igral z veljko požrtvovalnosti o katere rezultat je bila lepa zmaga nad gostom. Vodstvo so dosegli doinačjnj v 9. min. po Vampljr.u jz prostega strela, nakar je v 11. min. izenačil Turk, dočim je Habig v 38. min. postavil rezultat prvega polčasa. V drugem polčasu je Čakovee pnjfe! z energično ofenzivo f -l=ane. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Mladika : Jadran 2:2, Moste : Grafika 1:1. Praga: Prvenstvo. Viktorija Plzen : Spar ta 3:1!. Viktorija žižkov : Moravska Slavija 7:0. Slavija : Bratislava 7:1, Kladno : Pizen 5:3. židenice : Nachod 3:1, Proste jo v : Rusy 3:1. Dunaj: Zaradi močnega dežja so bile vse prvenstvene tekme razen ene odpovedane. Wacker je porazil FAC 4:2. Buc?imp<-5ta: Prvenstvo. Phobus : Sze-gcd 2:0, Fcrencvaros : Hungaria 3:3. Bu-dai : Elektromos 5:1, III. okraj • Haladas 1:0. Frlmorj® ln Krevs — najboljša v cros$-countryju Državno prvenstvo v Celju Primer je in Coneordia enaka po točkah Celje. 4. aprila Od leta 1932 dalje se bore najboljši atleti države istočasno za ponovni naslov prvaka Jugoslavije, fako posameznikov in moštev, še za prehodna pokala bivšega župana Publjanskeea dr. Puca in bivšega bana Ir-jvske binov-ne dr Maruš ča Leto« po sr « ^estjč tVti'• na tr» tH-imrvnji i v src t:>?jijV,4»rn Cftljn fe dnv»:č Prv< -Ive !e': i932 in 1933 je omagalo Prmorje na tek- enako dvakrat zapoae'-eh -laril ?.e letos je bilo bolj vprašaje sreče, da ni za eno leto romal pokal mo- movanj-ih v Ljubljani in Mariboru, nato sta ' štev v Zagreb, ker je bila za^Tebška Cofi- { Offti i« r«*slr. 5. $t »i 17. X« cordia res trd jn povsem enakovreden aa-sprotnik Prnitorjm. CarowY (3 ir. Zagreba. po sbjjane je M* rib-sra ;n Jeseni'* t«xr V*.r*žd*m). Teknrovanje samo »e je vrtfto s tckaK** Gfezije po bljšnji okolic j r dveft od«*fcfh tako. d* »to mogli števjin,' gleda H pregledno zasledovati eatnhn>o posefrno vode- če grupe ker po tekači d*®krst tefcti preko igrišča. Prog« h* bila izbrana »aj-prjmerneje, ker je vodila pr«e&nn po tr-šem terenu. Dež je aioemo razmočjJ tla, ratn eo UHi prehud; preko travnfkov polni blat* iin l»ž. kar je prr»go delno že oiežtfo. Izvedb« tekmovanja je pretitete cei>k». Juporfavjjft. v sodniškem zbom pa so sodelovali fodttikj iz več mest. Vrhovno vodstvo pa je bfto r rokah ljub'aawkjh sodnikov. Tehnično ie poteklo tekmovanje v lcfiem redu. Primorje *> zmagalo sedaj drugič* zelo . Prejšnji zmagoval«*; Ilirija tsi iet.ee ni niogla nastopili z moštvom, po vrhu veepa fe zadnji zbolel še Bruca n. Tehaičnf uspeh,- se: Posan tef.nikj: 1. Krevs Ive (Primorje) 33:01.4. Sfarms« Potfn, (C«iforfiavi 25:39.4. 3. fcndelar Vinko fCeneardia) 25:43.2* L Omovšek (Mara Jhon, Maribor) 5>:"»1 5 Srakar Fran^ (Coneordia) 23:55.2 6. Koi^au (.TugOBlani*; 25:55.4. Sledijo š* ravič (S?»v:j*. Varaždjn', letošnji prvak esvake l®novine. Prn«orjašfi Srakar Ivan in Pipa m t«r llirijan Stamrais Lado. Moštva: Pr{inor-e i« < VjTtfor»fia p© 4' Uvik 0.1.10Čilo je prve mesto Krevee m Prim«-j". ]>alie MM.v«fhrila. Dane« sa »brali v Ljutomeru v lapem Seviln xaetO|«iikj obrl«Sl»» vae Slomi.,: ie, da se udeleže obSnei?a «i»ra Zv*ze obrtnih drusJcv in obrkiSkega fsbora. Zveza je izbrala Ljutomer ta U> prilike, ker sJavj ljntomcrsko SSovensko Irgofflke in obrtno druRtvo letos 301etnieo. Včeraj je bila pro(&eBlersB«a. m k»eri se obravnavali nMranje org»»kBMf>ke zadeve, bavitj p« se se <«K t «adn>:n« voJi-tram; r Zbornico ta TOI, s kaleriaii obrtniki niso povsem radovolj«.':. Nato je g<**t»w na čast priredil v Sokolrttwn doma ski odsek Sokola Goeoljeve«« >Reviw»r>a'. Na prijateljske«? sestanku, kj ie ded:L, ie bilo izrečenih vee poedrav-niu in va^il ga je pre-ise-rlnši g. p Rej bek, kj je v uvodu pordraril zastopoik* ba^rke uprave dr. Farčnka. poslanra Lm-kačiče. žnfrtsa Kubarifa. ('-»t.Tiftga predsednika zveze Zadravca i« tlru»e. Odposlani sla bili vdanost«a brzojavka Nj. Vd. kralj»i 'm pozdravna ministra za tnprvieo in ifidu-sirijo. Zbororalce jr> f»c««k*v>l za ljulemeT*'«« društvo g. Cir;l R»ih, Zadraret- p« je ro5;l po«drav radrJanssra prad«edi?3;a ZlK>r? nii*e za TOI g. Iva^a Jslačina. Ta:nisko i»f»ro«to ie podaj g. Igfcč 1.juhl"njie. t«crta] ,> obiiroo delo zvere, o katerem pričajo 1400 oorav^nih šteriik ?h več ti?u«~ okrožnic, nadalje «ej ožjega odbora in tfra seda nit« širšega odboja r«olew raenik intervencij, rnkeJ, porofil. T«ko je. zre z* Mulelorala mel drugim tudi pr; ankeii gJed« org-aowat^je eMtoih den j, g!He kulturnega pooi«na obrt i i« vaieiiF?-v/emeino da ;> imela zTe?a p-redroeni velike isdaite sotaev. da plačujejo nekatera druKra svoje prispevke v redu. drujfa m oe. kar sa^Iuži grajo. Blagaaiik iripar«^! i m šzda^nejše pod-piranje >Obrbie^;a Veslnika«. Po po;ai?H:tln r-fvisednika, da i zda', ki za 7.1x>rn'*ne volilve Hada!» predvsem zara; dj oddalieiio=>ti nekateri voiSč, prevoza voijlrev in izdatkov za eborevauja, je bila rečena razreT^ica. Predpe.-hifk ie glede voliiev v zJ>orrr>o tn3i poudarjal, da v) lij» pri nVh izločene oJ>rb»;ške oraaai-zacije. kaj •> izzvalo odlične proSede. Raz« govori o vol^vali Tršit- le med poJi- TJčnimi rtrankam". zret* pa pašna le -j"WT?to r«liti;kn b«ws sfr*nkar?lva. Nato bil odohren proračun, k; aiaia i«.300 l)in doJiodk« in 21.400 Din iidat-kov. Prirnanjkijaj #e bo kril « nTj^akerani-»ii pfiiBpevfc razwh fakioriev. Izvoljen je bil tale o-Jl»r: predaedn k •lorvip Rebek. fl-nik zaključil dobro ospolo ateroranje. Pa zborovanju ae je formiral aprevod, ki s mestno sodbo na ielu krecH po m«tu ia se raačel pred SokoteMm osnemki se bodo seveda snemali v Bolgari ji Tu izdelujejo le one dele filma, k; se odigravajo v notranjščini in pa izvršuje se tudi tomizaciia Muziko za ta film je skompo; niral prof Stoianov. režijo vodi Jožef Novak. sodelujejo pa glavne moči sofijskega gledališča. Za 1. 1937-38 pripravlja Bavaria 21 veli« kih filmov. K tem filmom je pritegnjenih na desetine najboljših igralcev. Med drugimi bodo sodelovali: Giigli. Renate Miiller, Rudolf Forster, Heinz Ruhman. Katnikova in drugi. H koncu naj še omenimo, da je bil ponovno izpremenien naslov filmu e Katni« kovo. Prvotno je nosil naslov »Ljubezen sire«, potem so ga krstil; v »Pevec Njeg. Ve-sočamstva«. Po nai/novejšjh vesteh pa je do« bi] končno ime '»Simfonija src«. V Miinchnu se rnremiera še nj vršila, pač pa ga že z velikim uspehom vrte po Italiji. M. Z. Za izpremembo dober kriminalni film Ljubljana. 4. aprila Znani režiser Richard Eichberg se je lotil tudi kriminalnega filma in z igralci Karlom Ludwigom Diehlom, Kitty Jantze-novo in Theom Lingenom ustvaril prav dobro delo na tem filmskem področju. Velefilm »Za ceno življenja« se predvaja zdaj v Elitnem kinu Matici in so gledalci z njim zadovoljni, kar je predvsem režiserjeva zasluga. Od režiserja je pač v veliki meri odvisno, da se tudi kriminalna zgodba kljub svojim zapletenostim razvija tako, da ostane gledalstvu iluzija verjetnosti. Vsebina je v kratkih obrisih nastopna: »Noč. Slabo razsvetljena ulica velemesta. Znani odvetnik dr. Lessner stoji prestrašen pred avtom, človek, ki ga je pred nekoliko minutami telefonski zaprosil, naj ga kljub poznim uram sprejme, češ da gre za njegovo življenje, je mrtev. Bbit. Nihče ni slišal strela. Na vrtu vile najdejo naboj. Sluga se sumljivo izgovarja in ga aretirajo. Neko pismo zelo obremenjuje Lessnerje-vo ženo, znano filmsko igralko. Ko išče policija to pismo, ga ne more najti. Izginilo je. Drzna tatvina! Zlikovca primejo. Je to dober prijatelj filmske igralke. Ali je morda ta ubijalec? Lessnerj amuči ljubosumnost zaradi zagonetnih odnošajev njegove žene do drugih moških, tudi do mrtveca Morda je ona morilka? Dr. Lessner se bori sam s seboj s svojo ljubeznijo do svoje žene. Obišče jo v zaporu, govori z njo. verjame ji. Mora ji verieti, če jo hoče rešiti. Dr. Lessner je noč in dan na nogah Ubiti je bil plesalec in sledovi zločina drže v divji vrtinec za-kulisnosti velikega kabareta med elegantne ženske in pavalirje. med razuzdani svet. V tem vrtincu zasluti odvetnik krivca in začne se borba na življenje in smrt.« Reči se mora. da je dejanje vseskozi izredno napeto in da so posamezni prizori odlično podani. Film zasluži, da si ga ogledate. Žena v sodobnem svetu Beseda o ženski darovitosti Vodja psihotehnjčnega instituta na Dunaju profesor jniž. Karel Hackl je napisal o tem vprašanju zanimiv članek, o katerega resnosti gotovo ne moremo dvomiti spričo dejstva, da je avtor strokovnjak za tovrstna vprašanja. Avtor se najprej dotakne ženske vloge, ki je bila skozi tisočletja nespremenjena v kulturnem svetu ki ga je zgradil mož. To vlogo natančneje analizirati, je povsem nepotrebno. saj vsakdo ve o rujej: izrinila ie žensko j z .javnosti in iz onega življenjskega območja kjer se vrednotilo in določajo odnosi med posamezniki in družbo. V poklicu jn v družinj je bila žena od pamtj-veka na drugem mestu. Večkrat se ie upirala temu položaju, z največjim uspehom vsekakor v začetku našega stoletja, ki ji je odprl vrata, doslej zanjo zaprta s sedmerimi pečati. Zadnje čase pa val priznanja spet upada jn gibanje za svobodo in enakopravnost je zastalo Gospodarskih in političnih vzrokov avtor namenoma ne raziskuje. smatra pa prav ta trenutek za pravi, nastopiti proti predsodkom, k; se že razraščajo v aksiome. Ugovore profcj upravičenosti borbe za žensko enakopravnost zavračajo z ugotovitvijo. da glede inteligence ne obstoja nikakršna omembe vredna razlika med moškim in žensko. Dejstvo, da se mora to še danes poudarjati, smatra profesor Hackl za. sramotno, toda potrebno, ker se v na:širših krogih s čudovito trdovratnostjo vzdržuje prepričanje o manjši ženskj inteligenci, četudi so psiholog} to mnenje ovrgli kot nesmiselno. Vsekako pa se inteligenca ženske drugače manifestira kakor inteligenca moškega. Trditev da je ženska na pr. za matematiko mani nada-njena kakor moški, se je v osnovi izkazala za napačno, ker v zmožnostih matematičnega mišljenja nikakor ne zaostaja za njim. Toda resnica je, da praktično ženska v tej panogi mnogo manj doprinaša. To pa ne izhaja iz inteligenčne pomaD|jklj,ivosti. marveč je treba to pripisovati tipičnemu pojavu da je pri ženski vsak pojav inteligence (Intelligenz-lejstung) vezan od čustva. Matematika zbuja v ženskj čustven odpor, ki je včasih zadosti močan, da ovira zgolj razumsko delo. Ce ženska premaga ta odpor, potem se izkaže, da tudj na področju matematike, katere nepristopnost ženski je postala že prj-slovnična. lahko doseže pomembne uspehe. Razlika v darovitosti med moškjm in žensko torej ne leži v območju inteligence, marveč značaja. Socialna usmerjenost ženske iona pri vsem njenem delu znatno vlogo. Koliko imata prj tem vpliva sedanja ženska vzgoja jn vzgoja prejšnjih generacij in koliki del je pripisovati biološkim faktorjem še ni točno dognano, toda vsekako iahko domnevamo da so vzgojni faktorji globoko zarezali svoje brazde v žensko duševnost. Tako na pr. je brezpogojno smatrat; kot posledico vzgoije tendenco žensk, izognit j se vsemu, kar zahteva precizno kontrolo Značilna za žensko ie njena zmožnost globoke predanosti delu. Pri dolgi vrsti del, k; ne zahtevajo mnogo znanja zavoljo česar jih moški odklanjajo, čeprav so za skupnost prav tako ali še bolj pomembna, se izkaže ženska kot izredno koristna baš z^rad; svoje zanesljivosti. Taiko je izkušnja pokazala, da je za vrsto pisarniških del ženska uporabnejša kakor moški. To 60 zlastj ona dela, ki zahtevaio večjo prilagodljivost in vdanost delu. ki se ne da pre-plačati. Da je moški bolj razumski človek in boljši matematik, kaže tudj dejstvo, da zna bolje oceniti svoje delo. odnosno plačo. ki mu jo nudijo. Žensk,- odnos do dela je bol« oseben moški pa zgolj razumski, zato se tudi moški pri delu dosti večkrat kakor ženska ravna po pravični prjslovjci: za malo denarja malo muzike. Uspeh ženske pri delu ie prav pogosto odvisen od tega, kako ravna z njo njena okolica, zlasti njen delodajalec ali neposredni predstojnik »Skoro še težavnem kakor slabo plačo prenašam nečloveško ravnanje.« Ta izjava je pri naimeščenkah mnogo pogostejša kakor pri nameščencih. Sposobnost} prilagoditve Jn vživetja v sočloveka^ in vdanega prenašanja vsakdanjih tegob žjvlienia že rek; nikakor ne moremo odrekati. Pri tem pa tudi ne moremo zanikati velikega pomena teh lastnosti za človeško sožitje. Prav te lastnost dajejo ženski prvenstveno pravico do zdravniškega poklica in do vseh onih pokl-cev. ki zahtevajo neposredno pomoč sočloveku. Pripravljenost ženske, popolnoma se posvetiti določeni zadevi, kakor tudj njena vestnost pri tem. daleč presegata enake lastnosti pri moškem. »Dočim se v moškem če ie zdravnik. kaj rad ogla«; umetnik, se zadovolji ženska ("zdravnica) s praktičnim delom, kar je zlasti v tej pnnogi nedvomno važnejše jn bolj zaželeno.« Zdravnica se uveljavi zlasti taim, kjer gre za žensko in otroka torej v rečeh, ki so ženskemu srcu bližje. Njfiia specialna nadarjenost ce kaže tudi v območiu profjlakse m higijene. Tam pa, kjer se je treba hitro odločiti, ima prednost moški. Ženski manjka one, često for-6jTane brutalnosti ki dvigne moškega nad vsa njegova čustva. Hitrost in sigurnost odlečitve zavjsita pTj /enskj navadno od njenega čustvenega odnosa do dojene zadeve. Vsekako pa opravi ženska svoje delo, za katero ;e čustveno zavzeta. bolj<- kakor moški. Tudi uspeh pravnice zavisi od enakjh po-goiev kakor uspeh zdravnice. Ženski je običajno težko plediratij prepričevalno za primer. za katerega ni notranje zavzeta. Ona ne črpa svoje pameti, svoiih domislic ;n slojih kombinacijskih sposobnost; zgolj iz hladnega intelekta kakor moški, temveč ie na zadevj udeležena bolj ali manj osebno, kot človek. To ima nedvoumno svoje dobre jn slabe strani. K znanstvenemu delu doprinese ženska prav toliko intelektualnih sil kakor moški. Če je zadoščeno njeni čustveni dispoziciji, tedaj njeno delo prav nič ne zaostala za moškjm delom. Zato je potrebno. da si intelektualka izbere takšno delo, za katero se lahko zavzame z vso svojo bitjo. Najrajši se posveča filozofskim vprašanjem — največ dijakinj najdemo povsod na filozofskih fakultetah — toda enakovredno moškemu tovarišu dela tudi na medicinski in pravni fakulteti in celo na tehniki. V umetnosti se izogjMje oblikovanju pojavov, ki vzburkajo človeka ter se lo-teva.jo lahkotnejših motivov (vsaj doslej). Poglavje zase je učiteljski poklic Ne more se kar brez nadaljnjega trdjtj da bi imela ženska posebno izrecno darnvitost za učiteljski poklic. Nedvomuno ie res. da se more v najvišji merj vživeti v potrebe otrok. Toda to pomeni, da nagiblje njen dar bolj k skrbstveni negi }n vzgoji mladine. da je torej ženska bolj vzgojiteljica kakor učiteljica. To se pravi, da ne vpliva v prvj vrsti na otrokovo intelektualno sfero, da ona ne poučuie v pedagoškem smislu, temveč bolj oblikure osebnost. Morda je njen odnos do učencev včasih preveč čustven: vobče je njena sodba zgrajena holj na čustveni podlagi. Nieno spoznanje je pogosto boli instinktivno kakor razumsko, a kljub temu. ali pa prav zato zadene pravo. Vsekako pa ženska tudi kot učiteljica dosega sviaie moške tovariše. Profesor Karel Hackl torej ne odreka ženskam enakih sposobnosti kakor jih imajo moSki. čeprav poudarja njihovo razno-ličnost. Edino glede organizacijskih zmožnosti je mnenia, da so ženske man; sposobne od moških, češ. da ženske ne znaw> ustvariti organizacije, dasi so v stanu, že obstoječo edinico bod'sj podjetje alj društvo razmeroma dobro voditi. Toda nedvomno je preurejeno sodbo o tem izrekati že danes, ko je žensk; dano tako malo priložnosti za »ustvarjanje« in za organiziranje Sa; sm si tudi tam kW je ženska enakopravna vsa takšna področia pridržali moSkj ;n je ženska povsod le na takih mestih, kier t;e treba poslušat;, ne pa soodločati, kaj šele ustvariati. Kar se pa tiče organizacij v ožjem smislu, pač ne more nihčf trdit;, da bi ženske edinice zaostajale za moškimi. H. G. FOTOAMATER Odsevi ln taesiu ClajfcjU iiltti.OJ_n.iil.Ci Uit pVJOiiC LiVUJll OC1C piČLVG Vicuiiiu ui vreuiioau, u. pr. p±± vouwu wo- UVUi. l\ueuAU yu>ea se naau iu uau mu ia.rt.->niii juevocmosu, ki so vcasm, ce drugo ne, zahtevate vsaj uoigo in težavno reiuoo. Ze uttvuo tiam je nanuec znano, ua se sveuoua, um povrsi-rnui, ki jo ouuijiijo, ^uuuiuid i&iAču, ki je tu ne moremo ououucje ouiaviubvauj in ua je poiarizirano sveuouo mogoče potem »upuiniU« s pomočjo pose Dnin uit. .foiuic-na Kinemacogranja je lajt&na sita v po-doDl fcrnm zrcai« m l\icoiovih prizem uporabljala že prea Časom, v novejšem Času pa je fotografska industrija izaelala tuai za amateisKo prakso pripravne »po-larizatorje« (prav za prav »analizatorje«J, n. pr. Herotar, ki zaoranjujejo odsevom s predmetov, da bi mogli učinkovati na fotografske plasti pri snemanju. Do kakšne mere se izločijo odsevi, je odvisno od raznih činiteljev, tako od množine polanzi-ranih žarkov v odsevih, od smeri, v kateri snemamo predmet, in od položaja po-iarizacijskega sita na objektivu, če vrtimo sito kakor kolo okrog njegove osi, bomo opazili, da v nekih položajih odseve bolj izločuje, v drugih manj. S tem nam je dana možnost, da izločimo n. pr. bleske na naočnikih do tiste mere, ko ne bodo več zakrivali oči, a bodo še vedno zbujali vtis, da naočniki ne obstoje samo iz dveh praznih obročev brez stekel, kakršne si natika Harold Lloyd v svojih filmih. Iz vsega tega pa je tudi razvidno, da imajo polariza-cijska sita pomen le za kamere z medli-cami ali z zrcalnimi napravami (n. pr. Rolleiflex), kjer je mogoče njih učinek natančno zasledovati in odmeriti. Pola-rizacijska sita morejo v spretnih rokah delati čudeže, pri čemer je dobro vedeti, da sestoji tudi raztresena sončna svetloba z neba v veliki meri iz polariziranih žarkov. Amperi so za snemanje pri električni luči v domu velevažen činitelj. Že marsikateri amater, ki je hotel napraviti posnetek z več močnimi električnimi žarnicami, je moral objokovati varovalke, ki so pregorele. Kriv je bil sam, ker si prej ni ogledal električ- nega števca, na katerem bi zvedel, da je zavarovan n. pr. samo za tri ampere, če bi potem pomisiil, da porabi vsaka žarnica ah obiočnica toliko amperov, kolikor znaša število njenih vatov deljeno z volti (torej A = W: V), bi si lahko s preprostim računom določil maksimalno število svetilk, ki jih lahko priključi na hišni tok. Recimo, da ima njegovo hišno omrežje napetost 220 voltov, tedaj bi mu račun pokazal, da sme priključiti kvečjemu 660 vatov, rajši pa še nekaj manj, n. pr. eno žarnico za 500 vatov in eno za 100 vatov. Varovalke pa bi morale brezpogojno pre-goreti, če bi v tem primeru priključili dve žarnici po 500 vatov (torej 1000 vatov: 220 volti = 4.5 ampera). Samo ob sebi je umevno, da na omrežje z 220 volti ne smeš priključiti žarnic po 110 ali 120 voltov, ker bi jih premočni tok uničil. To se da napraviti brez škode kvečjemu s posebnim načinom priključitve, zavoljo katere se posvetuj s kakšnim strokovnjakom. Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: V torek predava Janko Brane o modernih električnih sve- tilih v fotografski praksi. V petek flditoov-na kritika in določitev izletov, člane cpo_ zarjamo, da se bliža zadnji rok za predlo, žatev slik za klubsko razstavo v maju! Na mednarodni razstavi v Bristolu na Angleškem, ki so jo prenesli tudi v Wey-mouth, je doživel član FKL. g. Ante Kor. nič, nove, častne uspehe. V oddelku za umetniške pokrajinske fotografije je pre. jel drugo nagrado za sliko »Zimska idiila« in posebno diplomo za sliko »V nevihti«. Drugo nagrado je prejela tudi njegova slika »Na pašo« v oddelku za razme moti. ve. Za amatersko knjižnico »Foto-Eeobacbter«, 4- štev, priobčuje po« les izbranih slik in vsakovrstnega poučnega drobiža daljši članek o snemanju notranjščin, navaja nov postopek za odpravo nezaželjenih ozadij na negativih, daje navodila za zgradbo temnic. Pozornost bo zbudila vrsta zaporednih posnetkov dr. O. Cro-ya, ki kaže v naravni velikost; >rojstvo« pi-ščeta. Uredništvo dodaja nekoliko nasvej tov za snemanje takšnih slikovnih serij, ki jih amaterji vse premalo goje 0 mesečni ku, kj ga izdaja založba VVilhelm Knapp v Halleju. ie znano, da je namenjen širši ma-6j amaterjev, ki si učenih razprav o fotografiji ne želijo toliko, kolikor lahko umlji-vih, praktičnih nasvetov. »Der Satrap« obravnava v aprilska številki na zelo nazoren način značaj negatL vov in pozi ti vo v ter uporabo papirjev prave trdotne stopnje k določenim negativom. O skrivnostih svetlikajočega se zraka piše Walter Zilly in prihaja do nekaterih nepričakovanih rezultatov za snemalno prakso. Daljši članek govori o novem aparatu za kopiranje kinofilmov na papirni film, poleg ostalih slikovnih prilog zaslužijo vso pozornost reprodukcije nekaterih posnetkov iz otroškega življenja, ki ao dobili nagTade na zadnjem natečaju tvrdke Voigtlander. Kakor vsaka številka tega priljubljenega mesečnika priofbčuje tudi ta mnogo lepega iin koristnega za povprečnega amaterja. »Der Kino.Amateur«, mesečnik za ama_ tersko kinematografijo, ki izhaja v zal ložbi Photo.Kino v Berlinu, govori v april ski številki na uvodnem mestu o amater, skem igralnem filmu in podaja obširnejši ekspoze za takšen film. Podrobneje piše o kinematografskih novostih na lipskem velesejmu, ocenjuje celo vrsto novih plošč, ki prihajajo v poštev za zvočno predvajanje amaterskih filmov, navaja preprost pripomoček za. natančno določitev naslov, nih polj in še razne druge praktične ma. knkesti. Posamezna številka »Kdno.Ama, teurja s velja 45 pfenigov, četrtletna naročnina 1.25 marke. »Die Fotografie mit Rolleiflecc und Rolleicord« je namenjena v prvi vrsti tudi pri nas zelo številni družini imetnikov teh proslulih zracalnih kamer, zavoljo njene odlične vsebine in prvovrstnih slik pa jo je priporočiti čudi vsakemu drugemu amaterju, tem bolj ker velja vsaka števil_ ka le 40 pfenigov. List izhaja vsaka dva meseca in ga je dobiti v vseh boljših fotografskih trgovinah. Iz mnogovrstne vsebine druge letošnje številke, ki je pravkar izšla, omenjamo jedrnati članek Hans a Windischa o lastnostih temeljnih vrst pan kramatskih plasti in tehtni članek dr. Othmarja Helwicha o snemanj-.! s tvori-votm za infrardeče žarke, ki dobivajo tudi v amaterski fotografiji čedalje večjo ulo. go. Med drobižem dobiš navodilo za sestavo električnega sprožila, nasvete za slika nje z Rolleiko na Dormalni kinofilm v prečnem formatu, dalje za snemanje s to kamero na manjši format, nego ga ima po naravi, in še obilo drugega gradiva. Maribor preko nedelje FILATELIJA Nove znamke po vsem svetu Liberija: Ker so nekatere znamke zadnje izdaje že pošle, je pretjsnila poštna uprava z izpremenjeno vrednostjo druge znamke, kj jih je še dovolj. Na vseh znamkah je po- leg številke še letnica 1936 Nove znamke so naslednje: 1 £. na 2 c. v karminasti in črni barvi z višnjevim pretiskom, 3 c. na 5c. v višnjev; ;n črni barvi z višnjevim pretiskom 4 c na lOc. v zeleni barvi z rjavim pre= tiskom. 6 c. na 15 c. v črnj in zeleni barvi z višnjevim pretiskom, 8 c. na 20 c. na gra natni in črn barv; z viioličast;m pretiskom. 12 c. na 30 c. v rjavkasti in črni barvi z riavkastimi pretiskom, 14 c. na 50 c. v svetlo sinili in 6ivi barvi z višnjevim pretiskom 16 c. na 75 c. v olivni in črni barvi z rjavim pretiskom. 18 c. na 1 dolar v vijoličast; jn črni barvi z višnievim pretiskom. 22 c. na 2 dolaria v vijoličasti barvi z višnjevim pretiskom, 24 c. na 5 dolarjev v rjavi barvi z rjavim pretekom. Na dveh uradnih znamkah iz leta 1018. ki sta bil; tudi pretisnjeni zakriva velika zvezda stari tisk 05 na drugi strani ie poševno letnica 1930. spodaj pa nova vrednost. Znamki sta po 1 c. na 2 c v rdeči in črni barvi z višnjevim pretiskom. ter 3 c. na 5 c. v sinii in črni barvi z višnievim pretiskom. Romunija: Izšla je znamka za zračno po? sto no 10 baniiev v oranžni barvi. Siam: Pripravlja se nova serija znamk iin sicer 12 vrednot po 2. 3. 5, 10, 15, 25, 50 s. ter 1. 2. 3, 5 in 10 b. Touva: Za 151etnico. kar je bla ustanovljena ta sovjetska republika v Mongolis ji, ki je znana po prav lepih, dasi eksotičnih znamkah, je izšla nova vrsta znamk v podobnih obljkah. kakor so bile dosedanje. Za navadno pošto so naslednje vrednote: ze lena po eno kopejko s sliko grba republike, po 2 konejki rjava s sl ko predsednika vlade. višnjevočrna po 3 kopeike z otovorjenim velblodom. po 4 koneike oranžna in 6 j kopeck zelena s siiko dveh borcev po 5 i kopejk temnordeča in 8 koneik viioličasta } s sliko lokostrelcev, po 10 kopejk rdeča • in 15 zelena s sliko ribolova, po 12 kopejk rjavočrna in 20 kopejk lila^ita s sliko lova na medvede, po 25 kopejk rdeča jn 35 kopejk rožasta s čredo krav. po 30 kopejk vis ioličasta 6 sliko vlaka in velbloda, po 40 kopejk rjava in 50 kopejk sinie črna s sliko konjskih dirk. po 70 kopejk vijoličasta s prizorom iz l judskih iger, po 80 kopejk ze lena s sliko bolevnikov iz leta 1921. po 1 aks oranžna in 2 aksa rdeče karm;na«ta 6 siliko tuvanskih vojakov, po 3 akse rožasta 6 sliko rekvizicije živine ter 5 aksov rjavočrna s prizorom iz bojev za osvoboditev. — Za letal«ko pošto ie izšlo deset spominskih znamk. Znamk; po 5 kopejk (rožasta) in 15 kopejk (rjava), kažeta prenašanje tovorov z govedom, po 10 kooejk (vijoličasta) delo na polju, po 25 kopeik (vijoličasta) in 75 kopejk (zelena) zrakoplov in jezdeca, po 50 kopejk (rdeča) ženski praznik, po 1 aks (zelena), po 2 aksa (rdeče karminasta) in 3 akse (rjavočrna) pa alegorijo. Te znamke imajo spodaj angleški napis: »AIR MAIL*. Naj zabeležimo še to, da so v tei republiki izpremenili denarno enoto in da imajo zdaj namesto tugrikov akse. Španija: K obširnemu pregledu zasebnih znamk, ki smo ga nadaljevali v prejšnji po-nedeljski številki, bi še dodali, da srta izšli v Saragossi dve posebni zmamkj za nakup letal. Znamka po o e. kaže letalo nad katedralo, za 10 c. pa Marijino sliko. Na znam« kah je napis: >Pro Avion Saragosa«. — Posebni dodatni znamki za križarsko vojno proti mrazu so izdalj tudi v Carmopi in Eoiji. Carmonska znamka ie za 5 centimov. druga pa za 10 centimov. »Falange Espa-fiola« v St. Sebastianu bo izda'a neka i po* sebmh znamk, po najnovejšnh sporočilih pa so že v prometu. Ker je v neurejenih razmerah po mnogih krajh Španije pomanjkanje znamk, se nam obeta veliko število novih znamk, kj pa bodo vsaj delno spekula-tivne. Izdelava vseh znamk je po večini zelo slaba, ker jih tiskajo največkrat prav hitro in v tiskarnah, ki nimajo primernih 6irojev za izdelovanje znamk. Švica: Novi znamk; po 3 iin 25 centimov sta dobili tudi pretisk za Društvo narodov ;n mednarodn; urad dela Angleški vladarji in filatelija Znano je, da je bil rajni angleški kralj Jurij V. zelo vnet zbiralec znamk kakor mnogo drugih vladarjev. Manj znano pa je, da je bil častni pokrovitelj kraljevske angle ške filatelistične družbe. Kakor pišejo zdaj tuji lisbi, je pravpredkratkim sprejel isto funkcijo tudi sedanji angleškj kralj Jurij VI. Maribor, 4. aprila. Vode naraščajo Deževje, neprekinjeno deževje. V Maribor so prispele vesti o nevarnosti novih poplav. Drava narašča brez prestanka. Tudi položai v Pesniški dolini ie vse resnejši in nevarnejši. Dalje je Ščavnica močno narasla in je preplavila vsa Ščavniško dopino do Dragotjncev pa tja do Razkrižja V Lukavcih in Pristavi so poplavljene ceste in je vsak promet onemogočen. Pri Pristaš vi pri Veržeju je tudi Mura že prestopila svoje bregove, vendar pa nj doslej povzročila še nikjer večje škode. Med ljudmi je mnogo strahu, kaj bo, če neprekinjeno de« ževje ne poneha. Gostovanje Mihajla Markoviča Deževno vreme je Mariborčane obdržalo delno doma, delno pa po kavarnah, kinematografih in drugih javnih lokalih, ki eo bili snoči in danes dodobra zasedeni. Tudi gledališče je bilo snoči natlačeno polno, saj je gostoval kot Života Cvijovič v Nušiče-vem »DR« sloviti interpret Nušičevih likov iin nestor jugoslovenskih igralcev g. Mi" hajlo Markovič. Njegova sijajna interpreta« cija 2-ivote Cviioviča, podana z izredno pri-rodnostjo, prepričevalno6tjo in učinkovito« stjo je zbudila pri občinstvu obilo zabave iin veselega, neprisiljenega smeha in je bil Markovič deležen v;hamega aplavza. Gluhonemi so igrali Izredno zanimiva prireditev je bila danes popoldne v mariborskem gledališču. V okviru Društva gluhonemih v Ljubljana je biil v gledal šču uspel nastop gluhonemih, kieo bili deležni mnogo priznanja navzoč-nega občinstva. Po uvodni besedi g. Sitarja sta 6ledili enodeianki »Zamorec« in »Oče«, ki so ju nastopajoč gluhonem; v Rupnikovi režiji podali z vel ko spretnostjo Mariborčani so gledališče dobro zasedli in s tem podprli brezposelne gluhoneme. Burno zborovanje mariborskih čevljarjev Prj Gambrinu so dopoldne zborovali mariborski čevljarji, organizirani v Združenju čevljarskih mojstrov v Mariboru. Zbor je vodil predsednik Krajcer, kj je poročal o delovanju združenja. Članov šteje združenje 240, ki zapo?ljuiejo 126 pomočnikov in 69 vajencev. Poročal je o trenjih v upravi združenja, ki je 21. februarja demisionirala zahtevajoč izredni občni zbor in se je z zadevo bavila tudi Zbornica za TOI v Ljub« ljanii, ki je odredila revfeijo poslovanja združenja, vendar pa izrednega občnega zbora nj bilo. V zvezi s tem poročilom se | je razvjla izredno zanimiva, živahna in i mestoma cclo burna debata, katere odmevj se bodo najbrž končali pred sodiščem. Blagajniško poročilo je podal blagajnik SuLič. Ob času, ko se je poročilo pihalo, so volitve še trajale. Plazovi Ob cesti št. IIj—Velka so veliki zamekl plazovi zasuli cesto, tako da je vsak promet onemogočen. Prav tako ogražajo promet tudi zemski pilazovj ob cesti Sv. Lenart—Ščavnica—Gmurek in so oblastva prepovedala uporabo teh cest. Pomočnik je kradel gospodarju loj _ V zve Zrj s prijavo mesarskega mojstra Jožefa Cafa na Pobrežju so aretirali o rož« niki pomočnika Alojzija Gepaja, ki je priznal, da -je v presledkih ukradel svojemu gospodarju okrog 1000 kg loja, vrednega 40.000 Din in ga prodajal po 2 Din. Čez drn in strn... Radii po znižani ceni Ravnateljsko praške bolnišnice na Bu. lovki je sporočilo policiji, da se je z oddelka za radijsko terapijo izgubil »platinov radiofotr« z 10.55 gramov radija. Radiofor je bil last države in je veljal 16.980 Kč. (Jutro«, 2. IV.) Še skrivnost osebka 6 let robdje je dobil v Travniku Stanoje čručič, ker je ubil čisto nedolžnega človeka samo zato, ker je bil doma iz vasi, v kateri se je svoj čas ženil, pa je pri vseh dekletih propadel. (»Slovenski dom, 3. IV) Nekrolog Ker je mož, ki bd pravilno razumeli svo je poslanstvo, katerega so začeli vršiti, ko so bili odbrani in postavljeni na vodil, na mesta, tako zelo malo, se vendar njihovimi svežima grobovi pokaže občutna verzel... Naj s to zavestjo počiva v grobu blagi pekojnik. (»Slovenski dom«, 3. IV.) Železne sode (transportne) od mazilnega olja, rabljene, vsako količino kupuje: »PETRONAFTA« Zagreb, Vodovodna 20. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani.