«o /.Ay - št. 4 mm * as.a SLOVENSKI GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ r F R F1 AR v—' X_J J—J il l-l St. i Ljubljana, 1. uprila 1963 Leto LXV VSEBINA E. S. in J. R.: Krmilne pogače...............81 Edi Senegačnik: Nujna čebelarska opravila v letošnjem aprilu.............................83 Leopold Zor: Se nekaj o medu (Nadaljevanje in konec) ...........................................87 P.M.: Stoletnica švicarskega čebelarskega lista 90 OSMRTNICE Alojzij Princ, Franc Rižner, Jože Žitnik ... 92 NASA ORGANIZACIJA Janševe nagrade..............................93 Občni zbor društva Litija....................93 Lepo je bilo na občnem zboru čebelarske družine v Kozjem................................95 Iz Šoštanja..................................96 PANJSKA KONČNICA KOT UVODNA VINJETA Svetnik Jurij z dvema pribočnikoma NA OVITKU Poročilo opazovalnic za mesec februar. Bliža se čas škropljenja. Oglasi. List izhaja vsakega 1. v mescu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljana Miklošičeva cesta 30, tiska ČP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Vlado Rojec. Letna naročnina za nečlane 1200 din, za inozemstvo 1900 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 140 din, na 16 straneh 70 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja za naročnino. Številka žiro-računn pri Narodni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta, 600-14/603-116 mmw KRMILNE POGAČE K. S. i n J. If. Slovenski čebelarji s svojimi načini čebelarjenju prav gotovo ne zaosta-lu'mw za naprednimi čebelarji v drugih deželah. Če se kje le pojavi kaka Novost, .se zanjo kaj hitro navdušimo. Cc potem ugotovimo, da je praktična. takoj sprejmemo. Med take stvari sodijo tudi krmilne pogače vseh rno-Ruc'ih vrst. O njih smo že mnogo pisali in jih našim čebelarjem celo obljub-•luli v bližnji bodočnosti. Vedno pa je ostalo le pri besedah. Pred leti smo «bili prve krmilne pogače, ki pa se niso obnesle. V njih je bilo premalo m°(|u oziroma sladkorja, pa preveč «ojeve oziroma lešnikove moke. Čebele s« jih sicer prijele, a so posrkale iz njih samo sladkor. Zaradi toplote, ki je na pomlad v panjih povečala, pa so se začeli ostanki pogač razkrajali, kisali so se. splosnili in čebelarji sojih morali takoj odstraniti- Zal sc niso ° »nesle; zato so čebelarji negodovali in upravičeno rekli marsikatero pikro 11)1 ta račun. Poda nekaj le moramo priznati ob tej ugotovitvi. Začeli smo * delom in skušali priti na pravilno pot. Zdaj so vse priprave končane in v kratkem bodo dobili naši čebelarji zajamčeno dobre pogače za krmljenje nhraniti preživele čebelje družine in jih pripraviti za pomladno pašo- Ob ugotavljanju vzrokov za letošnje izgube smo prišli do prav zanimivih ^Poznanj. Večinoma so padle družine, ki jim čebelarji jeseni nišo posvetili ovolj pozornosti. Nekateri so dodali premalo hrane, v mnogih primerih le (lva do tri kilograme in še to precej pozno. Zanašali so se na dokrmljenje sPoinladi. ob koncu februarja ali v marcu. Spet drugi sladkorja sploh niso °clali v upanju, da bodo* čebele pozimi večkrat izletele in bodo zato prevrnile tudi na gozdnem medu. To se je dogajalo zlasti na Primorskem, od koder prihajajo kaj žalostne vesti. Mnogi čebelarji šibkih družin niso združili niti zožili, zato so bile prav lahek plen hudega mraza v letošnji dolgotrajni zimi. Marsikoga je že v začetku novembra presenetila zgodnja zima z mrazom, tako da ni niti pravočasno zazimil in odel vseli panjev. Ta spoznanja so dobra šola za bodočnost. Zelo važne pa so tele ugotovitve: kdor je zaizimil svoje družine po navodilih, ki smo jih bili dali slovenskim čebelarjem pravočasno že v jeseni, ta je lahko ohranil prav vse družine. Žal nam je, da se niso vsi čebelarji po njih ravnali. Priporočamo pa jim. dti v celoti upoštevajo navodila, ki jim jih dajemo danes. Ob njih bodo ohranili preživele družine in jih pravilno pripravili za pomladansko pašo. Zdaj. ko so čebele preživele najhujše, poskrbimo, da nam ne uunro tik pred pomladno pašo. Zares je to sramota za vsakega čebelarja in ni opravičila za take izgube- Zato takoj vsaj bežno preglejmo vse družine, koliko imajo hrane. Imejmo pred očmi, da so jo letos porabile več kot druga leta. Vsaka družina mora imeti sredi aprila vsaj še 6kg medu. Če ga ima manj, dodajmo takoj manjkajočo količino! Zaloge hrane bodo začele zdaj hitro kopneti, ker je začela matica že zalegati. Ob prvem takem pregledu, ki naj bo čim krajši, odstranimo vse mrtvice iz panjev, da se ne bodo razkrajale v njih. Letos jih bo prav gotovo precej, ker jih čebele niso mogle znositi na prosto. Skrbimo tudi za splošno čistočo v panju! Močno ponesnažene sale odstranimo, popackano notranjost panjev pa umijmo! Prav tako operimo čelne strani panjev! V toplo vodo dajmo toliko sode. da dobimo dvoodstotno raztopimo. Z njo umijmo tudi brade in naletnc deske, potem pa vse skupaj oplaknimo s čisto vodo! Najlaže delamo to proti večeru, ko so sc čebele že vrnile s paše. Mrtve čebele pred čebelnjakom sproti odstranjujmo in jih potem zažgimo ali zakopljimo! Tako bomo žc v kali preprečevali morebitne bolezni. Pripravimo tudi napajalnik s tekočo vodo in dajmo vanjo ščepec soli! Ko bo nastopilo toplejše vreme in bodo čebele žc prinašale obnožino, se bomo odločili za druge ukrepe. Bolj kot prejšnja leta bo treba prav letošnji april temeljito izkoristiti za krmljenje na zalego. Računajmo s tem, da «o družine letos dokaj šibke. Močno jim bo treba pomagati, da sc bodo do prve paše primerno razvile. Potem ko smo dodali družinam nosemak, če je bilo to potrebno, počakamo še kak teden. Takrat jim lahko že dodamo strepto-micin. Marsikak čebelar še zdaj sprašuje, zakaj ga dodajamo in v kakšni količini. Antibiotik streptomioin dajemo čebeljim družinam preventivno. Uničuje namreč različne bolezenske klice, zlasti pa tiste, ki povzročajo lahko gnilobo čebelje zalege. Obenem deluje na čebele vzpodbudno, tako da postanejo zelo živahne in pridne. Matica potem mnogo bolj vneto zalega in družine se hitreje razvijajo. Vsaka družina naj dobi vsaj pol grama streptomicina. Tega raztopimo v kozarcu mlačne vode in ga zamešamo med sladkorno raztopino, ki smo jo napravili v razmerju 1:1. Raztopine pa ne damo vse naenkrat, temveč v obrokih po 1 do 2 del vsak večer, dokler ne dobi vsaka družina en liter raztopine in vsaj pol grama streptomicina. Pazimo, da raztopina ne bo vroča. Pok rini ti moramo vso naenkrat, kajti drugi dan streptomicin ne bi bil več dovolj učinkovit- Večje količine streptomicina in raztopine dajemo le v primeru bolezni. Takrat pokladamo po en liter slad- kor ne raztopine in pol grama streptomioina naenkrat, in sicer dvakrat zaporedoma. Naša Zveza ima streptomicin v zalogi; čebelarji ga dobe po znižani ceni. V lekarnah je mnogo dražji. Streptomicin pa lahko dajemo tudi med sladkorno testo, če smo se odločili za tak način krmljenja. V svoji praksi ga dodajani raje v sladkorni raztopini, ker dobe čebele z njim tudi vodo, ki jo zdaj spomladi zelo potrebujejo. Zato ne letajo ponjo iz panjev in se ne izgubljajo ob slabem vremenu. Za zdravje čebel smo torej poskrbeli z nosemakom in s streptomicinom. /'daj jim pripravimo še dobro nadomestno pašo, če je narava sama ne bo dala dovolj. O pitanju na zalego smo obširno pisali že lani in vsa prejšnja leta ob tem času. Spomnimo se le na to, da je za tako pita,nje najbolj primeren med. Doslej nimamo še nobenega -nadomestila, ki bi ga v celoti zamenjalo. Zato pokladamo le tega. če ga imamo. Lahko ga dodajamo kar v satih ali pa strjenega v koritcih oziroma Vukelicevih pitalnikih. Pokrit med v satih za kako ped odkrijemo, ovlažimo z mlačno vodo in postavimo tik ob gnezdo. To storimo vsak drugi ali tretji dan. Strjeni med v pitalnikih bodo čebele pridno pobirale in ga nosile naravnost v gnezdo. Tako bomo pripravili čebelam odlično pašo, ki bo trajala noč in dan. Matica bo ob občutku »večine paše« mnogo bolje zalegala, kot če bi družini vsak večer nalili kak deciliter sladkorne medene raztopine. Namesto medu lahko pokladamo tudi sladkorno testo. Na en kilogram sladkorne moke damo 20dkg raztopljenega, precej gostega medu. Vse dobro pregnetemo, nato pa primešamo še kako nadomestilo za cvetni prah: posneto mleko v prahu (5 do lOdkg na kilogram testa) in jajčni prah (5 dkg na kilogram). Če imamo na voljo sojevo moko, lahko dodamo tudi to. Mleko v prahu in jajčni prah lahko nabavijo čebelarji pri Zvezi. Za krmljenje na zalego pa je spomladi najboljši kostanjev med. Če imamo tega, ni treba dodajati prav nobenih nadomestkov za cvetni prah. Kostanjev med ima v sebi ogromno cvetnega prahu in je najboljši za spomladansko krmljenje na zalego. Dovolj je. če dobi do prvih majskih dni posamezna družina kaka dva kilograma medu ali testa. Krmljenje s kostanjevim medom dela prave čudeže. Družine sc nam sijajno razvijejo in že prve dmi maja mora čebelar odpreti medišča. Kakor liitro pa se začne zunaj paša, potem krmljenje na zalego nima nobenega pomena več. Naši čebelarji naj si zapomnijo tudi tole zlato pravilo: sladkor, s katerim krmimo, je namenjen čebelam le za njihovo prehrano in kot zasilno nadomestilo za med, kadar tega nimajo. Nikakor pa ne sodi v medišča! Zadnja leta se je žal večkrat zgodilo, da so nekateri prevneti čebelarji podaljšali krmljenje na zalego tja v jesen, porabili na cenite sladkorja in potom točili cukreni med. Seveda so ga postavili na trg kot pristen hojevec ali cvetlični med. Odkupna podjetja pa so ga preiskala in zavrnila. Prodajavci so izgubili svoje dobro ime- Nič za to! Nevarnost pa je, da bo zaradi takih mahinacij trpel ugled vseh poštenih slovenskih čebelarjev, zlasti pa njihovega medu, ki je sila zarajtan doma in posebno še v tujini. Slovenski potrošniki kupujejo med najraje od čebelarjev in pogosto ne zaupajo trgovinam. Gorje nam, če bomo zguibili njihovo zaupanje zaradi Peščice brezvestnih čebelarjev v naših vrstah! Cmkrena bolezen je prišla k nam z juga, a je takoj popustila, kakor hitro so začela odkupna podjetja med natančno pregledovati in analizirati. V zvezi s tem naj omenimo še to, •da ne sme priti sladkorna raztopina z nosemakom ali s streptomieinom v mediščc. Y tem primeru bi utegnil hiti med človeku celo nevaren. Pako poroča švicarski čebelarski list »Schweizerische Bienenzeitung«. Ruska čebelarska znanstvenica Perepelova je delala poizkuse z različnimi načini krmljenja na zalego. Naj večji uspeh je dosegla pri dodajanju medenih satov. Nato je sledilo krmljenje z medom in potem s sladkornim testom. Najslabše uspehe je dosegla pri krmljenju sladkorne raztopine, ki jo je pokladala večer za večerom. Zalega se je povečala samo za 35 %. Ta način krmljenja pa je tudi uajzaniudnejsi, saj moramo vsak večer odpirati panje in pokladati hrano. Kadar krmimo z medom ali testom, imajo čebele kilogram sladkornega testa ali medu dovolj za 10 do 14 dni. Vsak dan ga poberejo približno za 1 cm. Skoro natančno lahko izračunamo, za koliko dni bo zadostovala hrana, ki smo jo natočili v lesena koritca ali v druge pitalnike. Aprila preglejmo najprej rezervne družinice in prašilčke! Tem spomladi kaj rado zmanjka hrane, često pa jih napadejo roparice. I udi ie družinice krmimo na zalego! Ce oparimo brez matične družine, jim takoj dodajmo rezervno družine ali prašilčke, s čimer jih bomo tako ojačili, da ne bodo prav nič zaostajale za plemenjaki. Z vsemi opisanimi ukrepi bomo čebelje družine spet spravili k sebi. da bodo lahko izkoristile vsako izdatnejšo pašo. Letošnjo zimo je narava temeljito preizkusila čebelarske vrste. Naravnost kruto je posegla med naše čebelje družine in jih dobesedno zdeoimirala. Po takih nesrečah pa postane narava kaj rada radodarna. Zdi se, kot da bi se hotela oddolžiti za škodo, ki jo je bila povzročila. Zato pogosto potem naravnost razsipa medičino, ki pa je čebele ne morejo izkoristiti, ker jih je premalo. Pripravimo sc, da bodo naše čebelje družine, ki so nam še ostale, sposobne vsaj deloma izrabiti morebitno dobro pašo! Sedaj že pokojni čebelar Jože Žitnik prod svojim vzorno urejenim čebelnjakom z večjim številom AZ-panjev. Glej osmrtnico na strani 92! ŠE NEKAJ O MEDU L E O l> O L I) Z O R Čeprav je medovitih rastlin ogromno, delujejo na človeka neugodno, kolikor vemo do danes, le medovi erikacej. Nektar in cvetni prah določenih rastlin učinkujeta na čebele narkotično ali celo smrtno. Med temi so upr. jesenski podlesek, bela čmerika, kalifornijski divji kostanj in srebrna lipa. Mnogokrat deluje strup tako močno, da čebele poginejo že na rastlini. Vzrok take smrti so k glukozidom4 spadajoči saponini v cvetnem prahu, vendar si glede tega še nismo popolnoma na jasnem. Neužiten je tudi med neželatih čebel (trigon in melipon) i/. Južne Ame-rike; deluje odvajalno in povzroča deloma podobne motnje kakor gori opisani strupeni medovi. Med ni le sladilo, ampak tudi odlično hranivo in se čedalje bolj uveljavlja v zdravilstvu. Medtem ko mora telo druge organske snovi: beljakovine, maščobe, škrob in trsni sladkor prebaviti, to je razkrojiti na preprostejše sestavine, preide grozdni sladkor naravnost v kri in je tako prej poraben. Z medom pridejo v prebavila fermenti, predvsem diastaza, k i lahko aktivno sodelujejo pri prebavi, nadalje neznatne množine vitaminov ter spojin fosfora, železa, mangana, kalcija in klora in tako dalje. Teh je veliko v medovili mane. Hranilna vrednost medu je v izredno veliki množini ogljikovih hidratov (80 %). Maščob v njem ni. beljakovin pa zelo malo. Hranilno vrednost merimo s kalorijami:5 gram ogljikovih hidratov, npr. sladkorja, da 4,1 Kal., gram beljakovin prav toliko, a gram maščob 9,3 Kal. Ker pa je v medu 20 % vode, je njegova kalorična vrednost manjša od kalorične vrednosti sladkorja, in sicer 3,2 Kal. Z gramom medu bi torej laliko segreli 3,21 vode za 1°C. Ogljikove hidrate uporablja organizem predvsem za izvor energije (delo mišic!). Že dolgo cenijo med kot zdravilo proti prehladu in drugim obolenjem dihalnih organov. Znano je, da ugodno učinkuje na delovanje srca s tem, da zmanjšuje utrujenost. Pri obolenjih srca in krvnega obtoka uporabljajo v novejšem času sterilne raztopine medu, od katerih ima ena naslednjo sestavo: 74 % invertnega sladkorja, 3,8 % trsnega sladkorja, 1,45 % poli-saharidov,6 2,75 % rudninskih snovi, aromatičnih snovi, voska, kislin, fermentov (katalaza, invertaza, diastaza) in 18% vode. Ko so proučevali ugodno delovanje medu na motnje srca in krvnega obtoka, so odkrili v njem učinkovito snov, ki je istovetna z acetilholinom.7 Fe snovi je v kilogramu medu približno 2 mg. Različni medovi se po množini acetilholina med seboj znatno razlikujejo. Tako ga je v kilogramu starega medu 1,5 mg, točenega resjevega medu 5 mg, dvoletnega medu 2 mg, enoletnega holandskega medu 6 mg, enoletnega kubanskega medu 1 mg. dvoletnega čilskega medu 0.8mg, enoletnega avstralskega medu 2mg itd. 1 Glukozidi so spojine sladkorjev / raznimi nesladkorji. ° 1 velikii kalorija (Kal) je tista množina toplote, ki segreje kilogram vode za 1°C. * Polisaharidi so višji ogljikovi hidrati, npr. škrob. 7 Acetilholin je fiziološko važna organska snov. ki nastaja v živčevju. Posebno dragocen je med zaradi fermentov, o katerih smo že govorili. Te snovi so dokaj občutljive za toploto. Uniči jih že temperatura nad 40". Razen fermentov in acetilholina so v medu snovi, za katere imamo skupno ime inhibini. Zaradi teh je med baktericiden, to je, uničuje bakterije. Takšne baktericidne snovi so že prej odkrili v mleku, slini in v nosnem sluzu. Zanimivo je, da je med z gorskih krajev približno dvakrat bolj baktericiden kot z nižin. Največ inliibinov je v čistem medu iz mane, približno dvakrat toliko kot v gorskem medu. Baktericiden je gorski med ravno zarudi tega, ker vsebuje večinoma precej mane. Te protibakterijske snovi se tako kot fermenti pri segrevanju medu razkroje, uniči pa jih tudi sončno sevanje. Med uporabljajo nadalje v živinozdravilstvu kot okrepčilo in zdravilo, tako pri slinavki in parkljevki. S tem pa seveda možnosti nporabe v zdravilstvu še niso izčrpane. Ni še preteklo 100 let, odkar je iznašel avstrijski major Hruška (1865) napravo za točenje medu na osnovi centrifugalne sile. Njegova naprava se je kasneje čedalje bolj izboljševala. Prej so pridobivali med tako, da so ga stiskali (prešani med), ali da so ga dali na rešeto, s katerega je zaradi težnosti sam iztekal (med samotok). Izjema je med v satju, to je med, ki ga uživamo s satjem vred (vosek ni prebavljiv). Tako satje mora biti seveda brez zalege: važno pravilo je, da ne jemljemo medu nikoli iz zalezenega safja, četudi je v njem že tako malo bodisi odkrite ali pokrite zalege. Vedeti moramo še, kje in kako med hranimo, da se ne pokvari. Navadno ga spravljamo v steklenih posodah, ne smerno pa ga držati v cinkovih ali bak renih, ker sta ti dve kovini strupeni. Primerne so tudi aluminijaste posode, čeprav so nekateri mnenja, da to lahko človeku škoduje. Naj povemo, da uživamo to kovino z rastlinsko hrano, ne da bi se zastrupili. ^ V 100 g svežega graha je 2,7 mg aluminija. Tudi v nektarju je ta element, pa ni nevaren čebelam. Da bi nam aluminij v neki snovi škodoval, se ga mora v njej raztopiti precejšnja količina, drugače ne učinkuje. V medu pa se ga raztopi tako malo, da to ne pride v poštev. Ker je med močno higroskopičen (vsrkava vlugo) in se zelo luhko navzame vonjav, ga moramo hraniti samo v suhih prostorih, kjer ni nobenih močno dišečih snovi. Prav tako mu škoduje direktna sončna svetloba. Ta mu lahko spremeni barvo in gostoto. Med bomo torej držali v suhih, hladnih, a ne premrzlih prostorih, brez vonjav in sončne svetlobe. Vsaka klet za to ni primerna. Ko smo spoznali, da je vsak med zelo zamotana zmes raznovrstnih sestavin, kot so invertni sladkor, trsni sladkor, deikstrini, fermenti (diastaza, invertaza, katalaza), dušikove spojine, vitamini itd., ne bo odveč, čc na kraitko povemo, kako kemik analizira med. Pri tem ne ugotovi samo kakšne snovi so v medu, ampak tudi njihovo množino. Taka kvantitativno analiza pa je zamuden postopek, ki presega okvir našega znanja kemije. Invertni sladkor dokažemo s Fehlingovo8 raztopino a in b, ki jo dobimo lahko v lekarni. Pred poskusom zlijemo skupaj enaki količini a in b, pri čemer nastane temnomodra tekočina (modri bakrov hidroksid). Dodajmo 8 Fehling a: raztopina modre galice; Fehling b: raztopina Seignettejeve soli in natrijevega hidroksida. zelo razredčeni raztopini tega sladkorja nekaj Fell lingo ve raztopine in segrevajmo! Kmalu se modra barva spremeni v rdeče-rjavo (izločil se je rdeči bakrov oksid). Ta metoda temelji na dejstvu, da ta sladkor odtegne bakrovemu hidroksidu del kisika, pri čemer se ta spremeni v rdeči bakrov oksid, ki se počasi useda na dno. Na isti način dokažemo invert ni sladkor v medu. 1’rsni sladkor ne da omenjene reakcije. Diastazo je odkril v čebeljem telesu Erlenmeyer že leta 1874, fermente v medu pa je prvi temeljiteje raziskoval Auzinger (1910). Za njim se je ukvarjala s temi snovmi, predvsem z diastazo, vrsla raziskovavcev in smo danes o tem dobro poučeni. Ker razkraja ta ferment škrob v dekstrine in naprej v sladili sladkor, dodamo raztopini medu nekaj škroba v tekočem stanju. Diastaza medu ga bo začela razkrajati. Odličen indikator tega spreminjanja je jod: ta namreč obarva škrob modro, dekstrine vijoličasto, rdeče oziroma rumenkasto, sladkorja pa ne obarva. Z dodatkom jodove raztopine Ugotovimo hitrost in stopnjo razkroja. O delovanju invertaze. ki pride v med iz čebeljih slinavk in razkraja trsni sladkor v grozdni in sadni, govori naslednji poskus: kakim 25 v etru usmrčenim čebelam porežemo glave in jih v čaši s približno Kleni3 destilirane vode temeljito staremo ter to precedimo. Nato dodamo cm3 precedka 2cm" kemično čiste, 2% raztopine trsnega sladkorja. Trsni sladkor ni re-ducent, zato ne izloča iz Fehlingove raztopine rdečega bakrovega oksida. I*o približno eni uri dodajmo pripravku Fehlingovo raztopino: nastane' rdeče-rjava barva kot dokaz, da je invertaza medtem že razkrojila trsni sladkor v invert nega. Za tretji ferment, katalazo je značilno, da razkroji vodikov superoksid v vodo in kisik. Raztopini medu, v kateri je katalaiza, prilijemo vodikov superoksid: razvijajoči se kisik dokažemo v epruveti s tlečo treščico, ki v njem zagori. Koncentracijo trsnega sladkorja v medu določamo praktično s polari-zacijsko metodo. Ta temelji na tem, da se nihajna ravnina polarizirane svetlobe pri prehodu skozi raztopino določenega sladkorja in določene koncentracije specifično zasuka. Trsni sladkor zasuka nihajno ravnino polarizirane svetlobe na desno (desnosučna snov), sadni sladkor na levo (levosučna snov), grozdni pa tako kot trsni na desno. To lastnost imajo1 tudi nekatere druge snovi, npr. vinska kislina. S polarizacijskim aparatom laliko ugotovimo, da zasuka raztopina medu z večjo množino trsnega sladkorja (pred inverzijo) nihajno ravnino polarizirane svetlobe na desno. Če zdaj medeni raztopini dodamo določeno množino solne kisline, jo segrejemo na 70° in preiščemo, vidimo, da se nihajna ravnina zavrti na levo- Vzrok tega preobrata ali inverzije polarizirane svetlobe (od desne na levo) je ta, da se je trsni sladkor razcepil na grozdni in sadni in da ima zdaj ta zmes, tj. invertni sladkor (ime po inverziji!) seveda drugačno zmožnost sukanja polarizirane svetlobe. Sadni sladkor zasuka nihajno ravnino polarizirane svetlobe za večji kot na levo, kot jo grozdni sladkor na desno, zmes obeh je potemtakem levosučna. Iz razlike med zasukom medene raztopine pred inverzijo in po njej lahko izračunamo, koliko trsnega sladkorja je bilo v medu. Zanimivo* je, da so (pred inverzijo) cvetlični medovi splošno levosučni, s medovi mane pa desnosučni. To si razložimo s tem, da imajo cvetlični medovi j sorazmerno mulo trsnega sladkorja, medovi mane .pa zelo veliko in še dosti močno desnosučnih dekstrinov. (Konec) STOLETNICA ŠVICARSKEGA ČEBELARSKEGA LISTA I». M. Leta 18()1 so v Oltenu ustanovili »Društvo švicarskih čebelarje\ ■ Društvo pa ni uspevalo, ker ni bilo prave povezave s člani. Tudi sredstev za lasten strokovni list ni bilo. Iz zadrege so društvu pomagali pridelovavci I sviilc, ki so dovolili, da je bila njihovemu glasilu priključena pola z društvenimi obvestili iin strokovnimi članki iz čebelarstva. Prvi urednik skromnega lista je bil leta 1863 prof. Menzel iz Flunterna, že naslednje leto pa ga je zamenjal Egli iz Littaua. Težave z listom. Jeseni leta 1864 je upravni odbor sklenil, da prične društvo samostojno izdajati list »Schweizerische Bienenzeitung«. Člani so plačevali 2 franka naročnine, nečlani pa 3 franke. Uredništvo je znova prevzel prof. Menzel. Toda zaradi malega števila naročnikov (pod 130) stroškov miso mogli kriti, kar je imelo za posledico, da list v letih 1867 in 1868 ni izhajal. Novi predsednik društva Stauber iz Oetwilla in Petrus Jakob sta sklenila, da je treba glasilo oživeti. Petrus je prevzel uredništvo in izdajal lisi od leta 1869 do 1877 na lastne stroške. Idealni in požrtvovalni mož je poskrbel. da so bili članki vsestranski in zanimivi, kar je dosegel s pomočjo izkušenih in dobrih sodelavcev. Sam je bil odličen opaizovavec in praktik. Objavil je v listu nešteto svojih izkušenj in znanstvenih dognanj. Že takrat so razpravljali o čebeljih pasmah in nastopali proti uvažanju tujih čebel, ker se je to med Švicarji le nekoliko preveč razbohotilo- V nekaj letih so iz Francije, Nemčije, Italije in Avstro-Ogrske uvozili 2980naseljenih panjev. Na razstavi v Brnu leta 1872 so dobili razstavljavci italijanske in kranjske čebele diplomo 1. reda. razstavljavci temne čebele diplomo II. reda. Najhujši nasprotnik uvoza tujih pasem je bil Petrus. V listu je med drugim pisal: »Narava je izoblikovala rumene in temne čebele, kranjice in druge pasme, toda vsako za določeno področje. Ti čobelari s pasmo, ki je pri tebi doma!« Tedaj so uvedli tudi panj s premakljivim satjem. Petrus je prvi začel izdelovati sat nice. Leta 1878 je list prevzelo društvo in poverilo uredništvo Ritterju. Ritter je ostal urednik do leta 1880, ko mu je sledil župnik J. Jeker (1881 —1892). Temu je uspelo, da je povezal vseh 19 društev, ki so v 20 letih nastala, z »Društvom švicarskih prijateljev čebele«. Število naročnikov je naraslo na 1200. Našel je mladega učitelja R. Göldija ter ga pritegnil k delu v organizaciji in pri listu. V/.pon društva in lista* Nuj večje uspehe je doseglo društvo v času, ko sta bila urednika lista R. Göldi (1893—1940) in dr. Morgenthaler (1940—1950). V dobi Güldiija se je pojavil U. Kramer, ki ima neprecenljive zasluge za vzrejo domače pasme in izločitev bastardnili čebel. Ostro je nastopil proti uvozu tujih pasom itn seveda tudi proti uvozu kranjske čebele, ki je postala pravo iiniportno blago. Kramer je preiskoval uvožene kranjice in prišel do spoznanja, da nimajo prav nikakih prednosti prod domačo pasmo. Izdal je knjigo: »Rassenzucht der schweizer Imker«. V lotih 1898, 1899, 1902 je lisi objavil polno člankov o teh vprašanjih. Leta 1914 je Kramer umrl. Njegovo delo stii nadaljevala Jiistrich in Hunkeler. Leta 1906 je dr. Burri skoro istočasno kot White v Ameriki odkril povzročitelja kuge čebelje zalege, bolezni, ki se je v Švici močno širila. Lota 1908 so po zaslugi Leuenbergerja uvedli zavarovanje čebel proti škodi, ki jo je povzročila ta bolezen, število članov je hitro raslo. V tem letu jo bilo 7035 članov, 25 let pozneje že 17.477 članov. Polagoma so začeli ustanavljati opazovalne postaje, uvedli kontrolo medu in organizirali obiske v čebelnjakih. Snovi za list je bilo dovolj, posebno še, ko se jo pojavila pršica in se razpasla predvsem v francoskem dolu Švico. Razen z žveplom so pršico zatirali s Frowovim sredstvom (1928). Folbeks so uvedli šele leta 1952. Leta 1935 je postal sourednik za znanstveni del lista dr. Morgenthaler, po smrti Göldi ja lota 1940 pa njegov glavni urednik. Tedaj je imel list okrog 200 sodelavcev. Dosegel je po vsebini in obsegu zavidljivo višino in postal znan no le doma, temveč tudi v inozemstvu, zlasti po mednarodnem kongresu leta 1939. ko je prinašal zanimiva predavanja s tega kongresa. Največ zaslug si je pridobil dr. Morgenthaler v boju proti nalezljivim boleznim čebel. Letnik 1928 jo poln člankov o zatiranju pršičavosti. Da je postal list za člane sobolj privlačen, je uvedel »Vprašanja in odgovore« ter k temu delu pritegnil Lehmana in Vomsatla. Da bi pomagali članom, ki so imeli izgube zaradi nosemavosti. so uvedli pomožno blagajno za povrnitev škode. Mnogo so tedaj pisali tudi o škropljenju sadnega drevja in drugih rastlin s strupenimi škropivi, tako da so bili naročniki o vsem poučeni. V drugi svetovni vojni je nastala zadrega zaradi sladkorja za krmljenje čebel na zimsko zalogo. Ker pa je Lehman, na katerega razmah jo tedaj slonela glavna skrb za nabavo sladkorja, užival pri Vojnem prehranjevalnem uradu velik ugled, je dosegel, da so ga čebelarji prejemali do konca vojne v zadostni količini. Po dr. Morgenithalerju sta bila urednika glasila M. Vomsattel in dr. K. Meior. Od leta 1958 dalje urejuje list J. Lutz. O tej dobi ugotavlja M. Vomsattel v prvi letošnji številki naslednjo zanimivost: »Visoka konjunktura, ki je nastala po drugi svetovni vojni, je vplivala nepovoljno na čebelarstvo. Ugodna pridobitna možnost v drugih gospodarskih panogah odvaja ljudi od čebelarstva, ki so slabo izplača. Tdealna stran čebelarstva mladino no moro več pritegniti. Število čebelarjev pada. Pri tem je značilno, da pada manj število panjev kot število čebelarjev; število malih čebelarjev se manjša. Za oploditev sadnega drevja pa ni važna množina čebeljih panjev, temveč njih porazdelitev na več prostorov.' Ko to bereš, se nehote spomniš na,šib razmer. Ali je pri nas kaj drugače? Slovenski čebelarji čestitamo k redkemu jubileju! ALOJZIJ PRINC V zadnjih dneh starega leta, dne 19. decembru 1%2 nas je pretresla žalostna vest, da je umrl član čebelarske družine Podna rt-Kropu, Alojzij Princ. Bolehal je sicer dalj časa, vendar nismo mislili, da nas bo tako kmalu zapustil. , Smrt enega izmed naj- bolj priljubljenih tovarišev naše družine nas je zelo prizadela. Zelo ga bomo pogrešali, saj nain je bil s svojimi veščimi nasveti iz sodobnega čebelarstva veduo na uslugo. Ves čas čebelarjenja je bil odbornik naše družine, svetovavec in organizator. Vsakega čebelarskega sc-stanku. tečaja i\li predavanja se je udeležil. Kojen je bil 6. oktobra 1910 na Poljški pri Podnartu. Pokopali smo ga zadnji dan v letu 1962 na pokopališču na Ovsi-šah pri Podnartu. Mnogoštevilni sprevod je pokazal, da je bil čislan tudi med vaščani in drugim občinstvom. Dragi Lojze! Prezgodnja smrt je tvojo ženo in > nepreskrbljene sinove zelo potrla. Kakor one, tako pa so tudi tvoje čebelice ostale brez skrbnega gospodarja, ki ga bo težko nadomestiti. FRANC RIZNER Franc Rižner je bil čebelar v Ptuju. Kdo ga ni poznal? Bil je zastaven mož, prava korenina, kakor pravimo. Vsakdo mu je prisodil mnogo manj let, kot jih je v resnici imel. Ali zgodilo se je, kur nikdo ni slutil. Omahnil je vračajoč se iz službe na stopnišču svojega stanovanja zadet od srčne kapi. Še nekaj dni pred smrtjo je dejal: jče-belariti pa ne bomo nehali kljub slabim letinam. Enkrat se bo vendarle obrnilo na bolje.« Toda' nič več ne bo čebelaril. Odšel je brez slovesa v večni |x>koj in čebele so ostale brez njegovega varstva. Mnogo let je delal z nami. V najtežjih časih ptujskega čebelarskega društva nas je neprestano vzpodbujal k delu. Morda ima on največ zaslug, da smo se obdržali. Čebelarji so se obračali nanj z najrazličnejšimi vprašanji. Mursikateri je dejal: »Grem še k Rižnerju. Bom videl, kaj on misli.« O novih panjih je rekel: Počakajmo! Bomo videli, kako se bodo obnesli. Šele takrat bomo dali oceno.« Pokojni Rižner je bil rojen leta 1894. Umrl je letos 24. januarja. Zapustil je ženo in dve hčerki. Čebelaril je od letu 1914. Zadnje čase je imel nad KM) panjev. Pred vojno je bil tajnik na okraju in mnogo let tajnik ptujskega čebelarskega društva. Besede so preokorne, da bi mogel z njimi pravilno osvetliti njegov zvišeni lik. Le tisti, ki so ga osebno poznali, vedo, kako plemenit človek je bil. Zlasti čebelarji se bomo s hvaležnostjo spominjali nepozabnega prijatelja. A. Janžekovič JOŽE ŽITNIK Po dolgi in hudi bolezni nas je 4. oktobra 1962 za vedno zapustil član in odbornik naše družine ter večletni naročnik na naš list, tovariš Jože Žitnik, kmet v Črešnjevcu. Pokojni je bil navdušen čebelar in sadjar. Rodil se je februarja leta 1902 v Črešnjevcu. Čebeluriti jo začel v 22. letu starosti. V čebelarstvu je hitro napredoval in kmalu si je postavil na vrtu lep čebelnjak za večje število AZ-panjev. Čebele je skrbno negoval in jih prevažal na razne paše. Srečaval se je tudi s slabimi letinami, a kljub temu ni zgubil poguma in veselja do svojih ljubljenk. Kako uspešno se je naučil če-belariti iti gospodariti, nam dokazujeta njegov urejeni dom in vzorno čebelarstvo. Pomagal je vsakomur, če ji; le mogel. Zato je bil zelo priljubljen, kar je izpričala velika množica prijateljev, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Člani naše družine so položili na njegov grob lep venec rož. JANŠEVE NAGRADE l'iini Janševe nagrade niso bile razpisane. Upravni odbor Zveze čebelarskih društev pa je sklenil, da jih kljub temu Podeli, ju sicer zu najboljše članke, ki j*1 bili objavljeni v lanskem letniku slovenskega čebelarja. Posebna komisija, so jo sestavljali tovariši Ivan Majcen, Valentin Benedičič in Jožko Šlander, je c*anke, ki pridejo v poštev za nagraje-T?nic, proučila in prišla do tegale zaključka: !• Prva nagrada v višini 20.000 din se ,le podeli. 2. Drugo nagrado v višini 10.000 din Prejme tovariš Edi Senegačnik za mar-J'v o sodelovanje p ri listu, saj je obja-V|* 11 člankov večinoma iz čebelarske Prakse, med katerimi so bili nekateri zelo stvarni in dobri. 1'retja nagrada v višini 10.000 din se razdeli v enakem razmerju med tovarišu 'lada Rojca in Slavka Raiča. Prvi je "agrajen za članek »Kako najde roj stanovanje«, drugi pa za dva članka in prebod, ki jih je objavil pod psevdonimom '’■R., kakor tudi za številne prispevke T »Malem kruhku«. Upravni odbor je na svoji seji dne '•marca 1963 ta predlog soglasno potrdil, V°delil pa še nagrado 5000 din pionirjem čebelarskega krožka iz Podčetrtka za kratke in prisrčne sestavke, ki so bili Priobčeni pod zaglavjem »Pionirji pišejo«. OBČNI ZBOR DRUŠTVA LITIJA . Na občnem zboru dne 20. januarja 1065 Je bila udeležba zaradi trajno ostre zime "olj pičla. Predvsem smo pogrešali zastopnike občine in drugih organizacij, so bile vabljene, kakor tudi zastopnika pionirske šolske zadruge iz Litije, ima čebele. Zvezo je zastopal urednik ■'lov. čebelarja, tov. Rojec. Občni zbor je počastil spomin umrlega elana Franca Babnika. Predsednik Petek je v svojem poro-edu navedel, da je imelo društvo v preteklem letu 11. rednih sej in nekaj po- svetovanj ožjega odbora. Delo odbora je bilo zadovoljivo, iz raznih razlogov pa nismo mogli izpolniti vseh nalog, kakor so bile planirane. Dogovarjali smo se s KZ glede kooperacije, zaradi slabe letine pa niti približno ni bilo mogoče predvideti, kakšen naj bi bil pridelek medu in voska, ki bi ga čebelarji lahko nudili v prodajo. Zato je vse ostalo h; pri nedognanih dogovorih. Sadne plantaže se tudi pri nas širijo in naloga KZ bo, da preskrbi čebele za opraševanje cvetja. V pretekli pomladi je padlo pri nas precej čebeljih družin, pa so posamezniki in tudi društvo priskočili na pomoč najbolj prizadetim, kar je vseskozi vzpodbudno. Odbor je stopil v stik z osemletko v Šmartnem pri Litiji, da bi tudi tam osnovali čebelarski krožek. Jeseni je nabavil za svoje članstvo 5000 kg sladkorja po grosistični ceni. Tajnik Bizjak je poročal, da je imelo društvo v preteklem letu 61 članov, od katerih je 47 prejemalo Slov. čebelarja. Odbor je članstvo v splošnem premalo podpiralo, čemur so krive čedalje slabše čebelarske letine. Spomladi je na področju društva pomrlo 552 čebeljih družin. Verjetno je to število večje, ker o čebelarstvih v Gabrovki, Dolah in drugih odročnih krajih nimamo evidence. Več let zapored smo obiskovali čebelarje v Gabrovki, vendar se nam ni posrečilo, da bi jih pridobili za našo organizacijo. Društvo ima lastni čebelnjak s 50 \?.-panji, od katerih je 17 naseljenih. Poskrbeti bo treba, da bosta osemletki na Vačah in v Gabrovki dobili čebele. Blagajniško poročilo je bilo zelo kratko. Bolezen vseh malih društev je, da jim stalno primanjkuje gmotnih sredstev. Razen članarine skoraj nimajo dohodkov. V našem primeru je znašala članarina 6000 din, kar je bilo komaj za administrativne stroške. Gospodar in oskrbnik društvenih čebel je povedal, da je dalo v preteklem letu 15 društvenih panjev 115 kg medu. 5 kg smo izročili lastniku stojišča, 110 pa prodali »Mcdeksu«. Iz skupička smo kupili 150 kg sladkorja za jesensko krmljenje čebel, ostanek pa smo podelili oskrbniku čebel in tajniku kot skromno nagrado za njuno delo. Društvo ima poleg čebelnjaka loliko inventarja kakor malokatero drugo društvo, vendar gospodarju ni uspelo, da l>i ugotovil vrednost inventarju, ker Slov. čebelar že 2 leti ne objavlja cenika čebelarskih potrebščin. Po poročilih je bilo največ razpravljanja o čebelarski samopomoči. Pravilnik je bil soglasno sprejet, hkrati pa napravljen sklep, da mora v ta sklad prispevati vsak društvenik vsako leto po 20 din od AZ in po 10 din od kranjiča ali drugega panja. Ta znesek bomo hra- tov. Bizjak, kot blagajnik tov. Novak, kot gospodar in delegat za Zvezo tov. Žunko, kot oskrbnika društvenih čebel tovariša Petek in Brvar, kot odborniki pa tovariši Bučar, Dolžan, Koprivnikar, Oven, Planinšek. Savšek, Skobe, Špunt in Vuk-šinič. V nadzorni odbor so bili imenovani tovariši Sadar, Narat in Kumelj. Častni predsednik društva je tov. Pavle Uric. Občni zbor je v imenu Zveze pozdravil urednik Slov. čebelarja, tov. Rojec. Poudaril je, da je že iz samega poteka občnega zbora razvidna delavnost društva. Dobro ve, da so še vedno taki oe- Odbor čebelarskega društva Litija s terenskimi poverjeniki ■lili dve leti kot varščino. V tem času bo dovoljeno porabiti le v nujnem primeru kvečjemu 10 %. V tečaj za vzrejo matic so se prijavili 4 čebelarji, v tečaj za čebelarske preglednike pa 15. Tov. Vuk-šinič je opozoril, da zbira strokovni učitelj risanja na litijski šoli, tov. Mihelič, stare čebelarske predmete in da ima že precej panjskih končnic. Pripravljen bi bil te stvari odstopiti za čebelarsko razstavo, če bi jo društvo priredilo. Tov. Sadar je predlagal, naj bi Zveza izvedla nekakšno nagradno žrebanje, pri katerem bi imeli pravico do dobitka vsi člani, ki bi do določenega roka poravnali letno članarino. Odbor bo izdelal zadevni predlog za občni zbor Zveze. V novi upravni odbor so bili izvoljeni kot predsednik tov. Vertačnik, kot tajnik belarji, ki se branijo članstva v društvu, češ kaj pa imam od tega. To so povečini ljudje, ki nič ne berejo in ne čutijo potrebe po družabnosti. Taki po navadi tudi za svoje čebele slabo skrbc. Govoril je o posledicah dolge in hude zime ter o nevarnosti griže in nosemavosti, posebno pri tistih panjih, ki so bili na hoji. Razložil je, kako uporabljamo nosemak in kako razkužujemo satje. Dotaknil se je Pravilnika čebelarske samopomoči in še nekaterih drugih problemov. Omenil je tudi Slov. čebelarja, ki sedaj redno izhaja in obravnava vsa važnejša vprašanja iz čebelarstva. Priporočal je čebelarjem, naj po svojih močeh sodelujejo pri listu. V tej zvezi naj zapišem, da se mi zdi. da je na občnih zborih družin in društev vse premalo govora o našem listu. S|ov. čebelar hi moral biti viden odraz Husega dela in uspehov, im drugi strani Pa naj bi razgaljal naše napake in slabosti. Pohvali naj, kar je dobrega, graja 1,aJ> kar je slabega, saj bodo ravno to dragocene vzpodbude za naše nadaljnje delo bodisi na organizacijskem bodisi na ^rokovnem področju. List posreduje jnlajši generaciji tradicije naših prvoborcev za napredek čebelarstva in obravnava probleme današnjega časa. Zato "aj mu bo vselej in povsod posvečena Pozornost, ki mu gre. Kakor je pri nas že od nekdaj navada, s° po zaključku zborovanja nismo takoj razšli, temveč smo se najprej slikali, 'tato pa ostali skupaj vse dotlej, dokler °1 lov. Rojec odšel na vlak. Novi predsednik pa z ožjim odborom že snuje in sklepa, kako bi čebelarji priredili kako Predpustno zabavo. V mislih ima nekakšen krofov bal«. Sicer pa o tem drugič. 7.. tem tudi čebeljo pašo. Kmetijska zadruga Kozje je uvidela, koliko koristijo čebele z opraševanjem rastlin kmetijstvu in je razdelila med čebelarje nagrade v višini 92.000 din, da hi še bolj povečali število čebeljih družin. Člani so se ji za to naklonjenost toplo zahvalili in obljubili, da bodo postavili panje s čebelami, kadar bo treba, v vse tiste ribezove nasade, ki so preveč oddaljeni od stalnih čebelnjakov. Dosedanji naročniki so ostali zvesti Slov. čebelarju, treba pa bo pridobiti še nove, saj je izobrazba, ki jo nudi naše strokovno glasilo, vsakomur potrebna, če hoče uspešno čebe-lariti. Sledilo je poročilo blagajnika Kramerja. Blagajna je skromna, kakor je skromno življenje v kozjanski dolinici. Nekaj zlate rezerve je pa le vedno. Pri razpravi o obeh poročilih je tov. Ferlež opisal delo čebelarskega društva Celje v tem letu in sc pohvalno izrazil tudi o delovanju naše družine. Navdušen je bil nad polno udeležbo članov na občnem zboru in nad tesno povezavo odbora s kmetijsko zadrugo. Ker je Kozje oddaljeno in nima dobrih prometnih zvez, je tov. Perc predlagal, naj bi društvo Celje, ko hi organiziralo kak čebelarski izlet, poskrbelo tudi za prevoz s Kozjanskega, da bi se lahko izleta udeležilo čimveč čebelarjev. Po razrešnici je bil na predlog tov. Perca soglasno izvoljen zopet stari odbor. Na željo vseh je tov. Anton Spec znova prevzel mesto predsednika, tov. Franček Krainer pa mu je bil poleg blagajnika dodeljen kot pomočnik. Oba sta agilna vodja naše organizacije. Delegata za občni zbor društva sta Frane Kramer in Martin Smalčič. Za prihodnje leto si je družina začrtala obsežen progrum dela. Z zanimanjem smo nato sledili predavanju tovariša Ferleža o izmenjavi in označevanju matic ter o uporabi grudilnih satnikov. Po predavanju je izplačal blagajnik čebelarjem denarne nagrade, ki jih je podelila kmetijska zadruga za roje, in pobral članarino. Za dobro voljo je poskrbel tov. Kramer z vinsko kapljico iz Zeč in okusnim prigrizkom. Ob zakuski in prijetnem razgovoru je čas prehitro potekel. Tov. predsednik se je še enkrat zahvalil predavatelju za njegov trud in zaželel vsem čebelarjem širom po Sloveniji bogato medeno leto. LEPO JE BILO NA OBČNEM ZBORU ČEBELARSKE DRUŽINE V KOZJEM Bilo je 2. decembra 1962. Zlato jutranje sonce se je poigravalo ob ledenih pristalih na vrhovih zasneženega Bohorja. Odsev lesketajočih se žarkov je Prodiral tudi v kozjansko dolino, kjer ?° po poledeneli cesti hiteli člani čebelarske družine Kozje na svoj redni letni ° v**i z^or- Kljub naporni poti je bila udeležba Polnoštevil na. Predsednik Spec je pozdravil delegata čebelarskega društva elje, tov. Ferležu, in vse navzoče, nato P.a prikazal v svojem poročilu oprav-Jene naloge upravnega odbora. V letu ^2 je imela družina petindvajset čla-nt>v. od teh šestnajst naročnikov Slovenskega čebelarja. Odbor je priredil strokovno predavanje, s katerim so bili čebelarji zelo zadovoljni. Družina je Posredovala pri zamenjavi voska za sat-5lce in nabavi čebelarskih potrebščin. l-.'anom je bil na uporabo družinski to-Punik za vosek. Društvo Celje je organiziralo dva izleta, katerih se je udeleži0 tudi naših šest članov. Število čevljih družin so povečali letos naši elani za petinpetdeset, nečlani pa za dvanujst. Medena letina je bila malo J°ljša od lanske; točili smo večinoma po enkrat. V niže ležečih krajih je slana °bčutno prizadela ribezove nasade in s . Prijazen sončni dun je bil, ko smo imeli zborovanje. Prav tako sončno pa je bilo razpoloženje naših članov, ko so se vračali domov. Saj je bilo na zborovanju zares lepo. IZ ŠOŠTANJA Občni zbor čebelarskega društva Šoštanj, ki ima 31 rednih in 19 podpornih, skupaj 50 članov, je bil dne 13. januarja 1963. Kljub slabemu in neprimernemu vremenu za zborovanje se ga je udeležila skoraj polovica vseli članov. Po pozdravnih besedah predsednika tov. Alojza Zapuška, smo prešli k dnevnemu redu zborovanja. Iz poročila o delu odbora je bilo razvidno, da društvo dobro dela, čeprav je številčno majhno. Medu v preteklem letu ni bilo toliko, kot smo ga pričakovali, čeprav so pašne razmere pri nas zelo ugodne. Priredili smo predavanje o vzreji matic, ki ga je imel prof. Edi Senegučnik iz Ljubljane. Po poročilih je bil izvoljen novi odbor, ki je ostal skoraj isti kot prejšnja leta: predsednik Alojz Zapušek, tajnik Hudi Lesjak in blagajnik Vinko Koren. Nekaj najpomembnejših smernic za bodoče delo: nabavili bomo opazovalni panj in ga postavili na vrtu osnovne šole v Ravnah, preizkusili pa bomo tudi ameriške panje. Organizirali bomo poučni izlet k čebelarju Kirarju v Maribor in pripravili strokovno predavanje. V čebelarske vrste bomo vključili nove člane, ki čebelarijo po posameznih vaseh na našem področju in še niso organizirani. Po zaključku se je razvil prijeten razgovor, ki ni bil nič manj zanimiv kot zborovanje samo. Čebelarji so se pozno razšli v upanju, da bo letošnje leto vse bolj uspešno. Franci Hudomal 'Mim m/ čustitev mednarodnega čebelarskega dneva uredilo lepo razstavo čebelarskih predmetov in zanimivosti v izložbenem oknu novega trgovskega 'podjetja v Krškem. Marsikdo od mimoidočih se je dalje času zadrževal pred izložbo ter pozorno ogledoval razstavljene panje in orodje, čebelarske knjige in časopise, razne vrste medu in voska POROČILO ZA FEBRUAR Prva iin zadnja dekada februarja sla bili spet zelo hladili, druga pa nekoliko toplejša, a ne toliko, da bi se naše čebele dobro spreletele in otrebile. Razen na Primorskem so srednje mesečne temperature povsod negativne. Najnižjo dnevno temperaturo je zabeležila opazovalnica Lovrenc na Poh. (—23° C, 2. februarja), najvišjo Škofije-Koper (+11° C, 20. februarja), v notranjosti Slovenije pa Svibnik-Črnomelj (+7° C, 20. februarja). Bilo je Precej snežnih padavin in z izjemo na Primorskem je sneg ves mesec pokrival zemljo. Ponekod so čebele delno izletavale, čeprav je kazal termometer v senci komaj 3° C do 6” C. Čebelarji že opažajo znake griže (pone-snažene -brade, žrela in celo satje). Mrtvic pod sati je veliko. Nekaterim je Padlo že precej družin, drugi pa dotlej še nimajo posebnih izgub. To zimo so močno prišli do izraza faktorji, ki dobro vplivajo na prezimovanje čebel: primerna zimska zaloga, moč družine, lokacija čebelnjaka itd. Poraba hrane ni velika. P r o s e n j a k o v c i - M. Sobota: Začetniki so izgubili že mnogo družin. V panjih s toplo‘ stavbo se čebele ne morejo pomikati za hrano in Padajo. Že razsaja griža. Škofije-Koper: Vsak mesec so imele čebele nekaj izletnih dni. V vseh panjih je veliko mrtvic, sicer pa so družine zdrave. V zelo slabem stanju so malomarno zazimljene družine. Donos ali poraba v Skupno Srednja Dnevi Sončni »I) v urah Kraj opazovalnice I. II. III. pridobil ali porabil dkg me- sečna toplina »C e > o So mesečni tretjini dkg OJ TI «J T3 M Breg—Tržič — 20 — 20 — 30 — 80 - 3,8 1 1 28 75 Dražgoše—Šk. Loka . . — — — — — — — Zerovnica—Postojna — 30 — 40 - 75 — 145 — 28 91 Rogatec - 10 — 20 — 10 - 40 - 4,8 1 28 62 Lovrenc na Pohorju — 30 — 30 — 45 — 105 — 4.4 28 72 Selnica ob Dravi . . . — 36 - 38 — 40 — 114 — 3,4 28 52 Lovrenc na Drav. polju — 35 — 50 — 30 - 115 - 4,9 28 68 Cezanjevci—Ljutomer . Bučkovci—Videm — 20 — 40 — 30 — 90 - 4,2 2 1 28 47 ob Ščavnici .... — — — — — — — — Prosenjakovci—M. Sobota — 20 — 50 — 70 — 140 — 4.2 — 28 69 M. Polana—Lendava — 30 — 35 — 30 - 95 — 4,4 1 28 67 Svibnik—Črnomelj . . — — — — — 3,5 — — 28 33 Iška vas — - 40 — 30 — 70 — 2 3 28 28 Škofije pri Kopru . . — — — — + 1,6 8 — 12 77 Pušča—Bistra .... — 30 — 40 — 30 — 100 — 2,9 — 28 59 Povpreček — — — — 90,3 — — — — — BLI2A SE CAS ŠKROPLJENJA Nepravilno škropljenje sadnega drevja in drugih kulturnih rastlin povzroča čebelarstvu veliko škodo. Čebele, ki pridejo pri nabiranju cvetnega prahu in medičine v dotik z raznimi strupi, popadajo največkrat že izven panja. V družinah je čedalje manj čebel, matica pa v kratkem času ne more nadomestiti teh izgub s še tako marljivim zaleganjem. Družine polagoma slabe in lahko celo preminejo. Čebelarji naj opozore kmetijske zadruge in zasebne sadjarje lia Odredbo o varstvu čebel pri škropljenju rastlin in sadnega drevja, ki jo je izdal državni sekretar za gospodarstvo in je izšla leta 1954 v 26. št. Urad. lista LRS. Ta določa, da je med cvetenjem prepovedano škropiti in zapra.ševati sadno drevje ali druge rastline z arzenovimi fosfati in podobnimi škropivi, ki so čebelam škodljivi. Cas cvetenja računamo od odpiranja prvih cvetov do njih uve-nitve. Kadar cvete oljna repica, detelja ali ajda, je prepovedano škropiti katerekoli rastline v bližini teh kultur. O škropljenju morajo biti lastniki čebel na pasiščih, ki so oddaljena do 5 km od kraja nameravanega škropljenja, obveščeni 5 dni prej. Za kršilce teh predpisov je predvidena kazen do 10.000 din. Nadaljnje obrambne ukrepe določata tudi člen 40 Zakona o varstvu rastlin in člen 9 Zakona o varstvu živali. Sklicujoč se na te predpise naj naprosijo čebelarji kmetijske zadruge: 1. da škrope sadno drevje, preden ozeleni; 2. da škrope sistematično, da ne preskakujejo sadovnjakov in se ne vračajo k izpuščenim po daljšem odmoru, kajti čebelarji ne morejo imeti čebel zaprtih več dni, 3. da nekaj dni pred škropljenjem ob-veste čebelarje, kateri dan in kje bodo škropili, kakor tudi o vseh spremembah škropljenja, 4. da ne škrope cvetja (trobentice, krokuse, zvončke) pod drevjem. 5. da zakopljejo preostalo škropivo v zemljo in uničijo embalažo, da ne zastrupljajo s pomivanjem uporabljene posode vode, v kateri so ribe in ki jo pijejo čebele ali druge živali, 6. da izdelajo in objavijo natančen razpored škropljenja, da tega kasneje ne spreminjajo in dajo delavcem primerna navodila, kako morajo pri tem ravnati. CeTielarjern pa svetujemo, da imajo čebele med škropljenjem zaprte. Med zaporo naj poskrbe, da bodo dobivale dovolj zraka in vode. Ce traja škropljenje dalje časa, naj odpeljejo panje v kak drug kraj, ki je od prejšnjega oddaljen vsaj 10 km. OPOZORILO ČEBELARJEM Čebelarji, ki nameravajo pripeljati čebele na akacijevo pašo na Goriško, naj do 15. aprila sporoče našemu društvu, kdaj in koliko panjev bodo pripeljali, kajti le tako nam bo mogoče panje pravilno razporediti in smiselno izkoristiti akacijevo pašo. Društvo poudarja, da je vedno pripravljeno sodelovati s čebelarskimi organizacijami in posameznimi čebelarji pri prevozih čebel na naša pa-sišča ter jim tako pomagati, da bodo pridelali čim več medu. Opozarjamo pa, da je pri nas poleg domačih čebel že veliko število panjev »Agromela«, toda kljub temu bomo našli primerna stojišča tudi za druge. — Upravni odbor Čebelarskega društva Gorica. SEME facelije in bele medene detelje (Melli-lotus alba), lanskoletni pridelek (1962) odlične kaljivosti nudi po zelo ugodni ceni: prvo po 600 din, dru^o po 300 diu za kg Pčelarska stanica Prilep. KUPIM 10 do 20 naseljenih AZ-panjev na 9 ali 10 satov. Ponudbe na naslov. — Ivan Barič, Ljubljana, Einspilerjeva 4/IV. KUPIM 15 do 25 praznih in dobro ohranjenih AZ-panjev na 9, 10 ali 11 satov. — Polde Vehovar, Ljubijana-Rudnik, stolpnica. PRODAM zaradi starosti 10 močno zasedenih AZ-panjev. Hrane imajo družine še do 1. maja 1.1. — Simon Hudovernik, Polj-šica pri Gorjah, pošta Zgornje Gorje. PRODAM stare letnike Slovenskega čebelarja 1905 do 1956. — Ignac Omahen, Ljubljana, Rožna dolina XVII/23.