Paitnina plaftaaa ▼ (totoTlni. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. *] 1 J ■ £5 i i Cena pos&meani Številki Dl* 1*60. tlST Časopis za trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo • letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 16 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XHL Telefon St. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 6. novembra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 129. Kako se je v Sloveniji delniškim družbam v preteklem desetletju godilo? Dasi gospodarju danes križev, brig in težav na nobeni plati ne manjka, se mu vseeno izplača, ozreti se sem pa tje mimogrede v bližjo preteklost nazaj. Doseženi uspehi kakor pretrpljene ško-~de, oboje služi lahko v vzpodbudo ali pokaže vsaj pot v bližnjo bodočnost.. Takšno priliko nam v teh dneh nudi statistika ubadanja delniških družb v Sloveniji v desetletju 10.10—1928, ki jo ravno prinaša Zbornik znanstvenih razprav juridične fakultete na ljubljanski univerzi. Posnamimo iz nje par značilnih številk, navežimo nanje par misli i »er poglejmo, ali in kako se je ona pravna oblika pridobitnega naprezanja, ki se imenuje delniška družba, pri nas v preteklem letu obnesla. Kar tako po prvem vnanjem 'številčnem vtisu izgleda biti uspeh imeniten, presenetljiv; koncem 1. 1019. posluje pri •nas samo IB delniških diružb, koncem 1. 1928. pa jih je 73; 'več kakor 560% ni napredek se v enem samem desetletju vendar ne more zahtevati, zlasti ako pomislimo, kako malo priljubljen je bil pri nas pred vojno naziv d. d. Dasi nam statistika pove, da v več kakor polovici ■primerov ne gre za čisto nova podjetja, temveč Je za pravno preosnovo že prej obstoječih podjetij, je napredek za majhno slovensko ozemlje »mdraj še več ko zadovoljiv. Pa pri tem ni prezreti, da je politična osamosvojitev dala po vojni gospodarskemu snovanju obilo razmaha; gospodairski podružabljevailtai proces se je pri nas uveljavil šele, ko ni več nobena c. kr. vlada strogo pazila, da bi se Slovencem kakšna krona z boljšimi dobičkom ne obrnila. Vzrokov je bilo kajpak še cela kopa drugih, n. pr. ta, da je bilo vse gospodarstvo v mrzličnem, revolucionarnem stanju; saj je izmed novih d. d. jih naspalo kar 70 v vrtoglavem 'štiriletiju 1920—1924, v troletju 1026 do 2928, ko pripenja dejanska stabilizacija dinarja cene na bolj stanovitno črto, pa samo dve. Skoraj bi rekli, da tudi gospodarske perturbaeije niso kar tako brez narodnogospodarskih koristi: mnogi tvegajo, ki bi se ob normalnih prilikah nikakor ne upali, nastanejo ugodne okolščine, na katere bi ob mirnih razmerah čakal zaman. Da pojde do zadnjega vse po najboljši sreči, itak ni bilo pničakovati. Tudi imed setvijo del. družb je bilo nekaj plevela; šestindvajset jih je izginilo, med njimi štirje bančni zavodi s skupno glavnico 53 milij. Din. To ne pomeni seveda, da jih je pobrala vse gospodarska smrt, nekaterim so se prilike Zboljšale, ko so se zadovoljile z .manj svetlim’ imenom zadruge ali družbe z omejeno zavezo, toda likvidacije, vseeno ali konkurzne ali prostovoljne, prinašajo raje škode kakor koristi. Ako h gorenji vsoti 53 milij. Din prištejemo izgube glavnic in pa njih znižbe, se pokaže bilančna škoda 101 milij. Din. Ta vsota tudi za današnje slovenske razmere nekaj pomeni, čeprav trdijo indeksne Številke, da zanjo danes ne kupiš niti toliko, kakor .pred vojno za 7 milij. kron. Kakor že tolikokrat, smo plačah torej zopet učnino; danes ni časa pomodro-vati, ali je bila prevelika ali »primerna«, zastonj pa vseeno ni, kajti odkar «o likvidirale prekrhko zasnovane in skorajda preliberalno upravljane družbe, je prišlo nekaj več opreznosti v snovanje, krediti se nič več ne vsiljujejo, čisto narobe, podjetja se jih, dejal bi, boje. Kajpak da je ravno tako nezdravo, ako se, kakor ravno v zadnjih par letih v Franciji, Nizozemski, Švici — denarna sredstva pri. bankah kopičijo in ne najdejo zadovoljivega posla; pa nezaposle- nost kreditov je zrni raj še boljša kakor delavska nezaposlenost, ki bi lahko nastala, ako bi se s cenenimi krediti zasnovana ali razširjena podjetja naenkrat znaš!'a pred zaprtimi ali izčrpanimi od-jemališči. Vse statistike o del n. družbah paradirajo z navajanjem glavnic; nekoč so te številke nekaj pomenile in pomenijo v nekaterih deželah še zmiraj precej. V deželah, v katerih se je, kakor pri nas, valutni tečaj tako dolgo in hudo spodil kal, imajo takšne številke skoraj bolj aritmetično kakor spoznavno vrednost. Glavnična vsota naših družb znaša koncem 1. 1928. okroglo 525 milij. Din, pa ta številka ne more povedati bogzna kaj, kajti v njih je mnogo siledov inflacijske krize, valorizacijske politike, raznih odpisov in naknadnih zvišanj. Celo takšen slučaj se je prigodil, da je neko manjše podjetje v bilanci mehanično seštelo avstrijske krone, madžarske krone ter boljševiški denar, ko so tečaji šli že daleč vsaksebi, ter tako dobljeno vsoto brez nadaljnega krstilo z dinarji. Omenjena vsota bi bila malo večja, če bi statistika bila upoštevala še elektrarno Falo in Mežiške rudnike, t. j. družbe, ki nimajo statutarnega sedeža na slovenskem ozemlju. Rednih in ažijskih rezerv izkazujejo naše družbe samo 107 milij. Din, tiste, ki jih ne izkazujejo, ki so torej »Tihe«, bo kaj težko oceniti. Takih družb, ki imajo prav solidne tihe rezerve, pri nas veliko ne bo, morda kakšen bančni zavod pa par starejših podjetij; nekatere izkazujejo poslopja, zemljišča, hotelske in ti-skarniške stavbe i. pod., kd so med brati vredne težke milijone, z zneski, za katere ne kupiš poštene vile v ljubljanskem predmestju, včasih niti ne družinske hišice. Nekaj »tihih« so privabile deflacijske in podobne krize na dan, da se pokrijejo z njimi izgube. Mimogrede bodi rečeno, da bi snovalcem in kodifi-katorjem novega zakona o delniškem pravu bilo svetovati, naj tihih rezerv ne prijemajo trdo: izkustva preteklega de-setlletja so prinesla nekaj tipičnih dokazov o tem, da so tihe rezerve druga in pogosloma zadnja obrambna črta, na kateri se more podjetje posilednjikrat kriznim nastopom postaviti v bran; tudi fis-kusu ni treba, da bi ob odkritju tihih rezerv postajal nervozen, ker mu posredno tako nic ne more uiti: v eni ali drugi obliki pride prej ali slej itak avtomatično in brez zamere do svoje pravice. Kar se rezerv tiče, tudi senčnate plati ni zamolčati: statistika beleži, da !8 družb kljub večletnemu poslovanju nima sploh pare redne rezerve, t. j. izkazane redne rezerve, in da izkazuje nadurnih 19 družb le rezerve v skupni vsoti 535.000 Din, t. j. po 28.000 Din. Sedemintrideset družb, t. j. polovica, je torej z rezervami bolj slabo založenih. Ta okoinost priča kaj zgovorno o tem, kako težko je snovanje in ohranjevanje na ozkem slovenskem ozemlju, in koliko let mora preteči, predno čuti mlado podjetje, če ni izza početka z lastnim kapitalom dobro preskrbljeno, trdna tla pod seboj. In še nekaj: pri nas se mora pod-jetnik-začetnik zanesti edinole na lastno znanje in lastne moče, javnost, vseeno ali oficdelna ali neoficieilna, pride s svojo naklonjenostjo šele, ko se uspehi ne dajo več utajiti. Saj je stara resnica, da 'pri nas ni navada, iti v pridobitnemu prizadevanju drug dragemu sosedsko in solidarno na roko, prav narobe je res, pa tega nam ni treba posebej dokazovati. Začetniško podjetje mora računati z izgubami, ki prihajajo iz nestrokovnega ravnanja s surovinami in stroji, iz iskanja odjemališč in grajenja komercialnega aparata itd., povrh pa še z nevoščljivostjo in nagajanjem drugih, ki ne prenesejo tujih uspehov. Kadi tega se je prej čuditi, ako sploh pride kakšno mlado podjetje že v prvih letih h kakšni rezervi, ko ni iz česa takšno nabrati. Družb, ki izkazujejo rezerve vsaj po preko 100.000 Din, je 22, nad 1 milijon | dinarjev jih ima 12, pa le dve sta, ki jih j imata po nad 10 milijonov. | (Konec prihodnjič.) Naša lesna trgovina. Les tvori v našem narodnem gospodarstvu zelo važno postojanko in je poleg agrarnih produktov oni faktor, ki je stalno in vsa povojna leta najbolj pripomogel k aktivnosti odnosno vsaj k zboljašnju naše trgovinske bilance. Večina našega celotnega izvoza je usmerjena v sosedne države in tako tudi večina izvoza našega lesa. Najboljši kupec, pa tudi posredovalec, za naš les je bila v vseh povojnih letih Italija, dobri kupci pa Ogrska, Avstrija, Nemčija in v poslednjih letih tudi Anglija. Iz statističnih podatkov prejšnjih let sledi, da je naša lesna trgovina tako kvantitativno kakor po vrednosti stalno napredovala. Toda tudi lesna trgovina se bori z velikimi težkočami in najrazličnejšimi ovirami, katerih vzrok moramo iskati deloma doma, deloma pa segajo preko mej naše države. V letošnjem letu je zašla naša lesna trgovina v težko krizo. Vzroki nevšečne situacije so zmanjšane povpraševanja po lesu, ostra inozemska konkurenca, zlasti pa tudi ruski dumping ter razne prometno in tarifno politične ovire. Situacija v lesni trgovini je postala tako kritična, da je na iniciativo nekaterih gremijev pričela Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani podrobnejše proučavati položaj te naše najvažnejše izvozne stroke in je sklicala za četrtek IB. novembra t. 1. ob 2. uri popoldne v malo dvorano Celjskega doma v Celju anketo, na kateri se bo razpravljalo o kritični situaciji lesne trgovine in sklepalo o širokopotezni akciji, ki naj se podvzamc za zboljšanje situacije. Ker bo anketa za vso lesno trgovino Dravske banovine zelo važna, se vabijo vsi lesni trgovci Dravske banovine, da se je udeleže. ZUNANJA TRGOVINA JUGOSLAVIJE JAN.—SEPT. 1930. Dnevniki so podatke o zunanji trgovini Jugoslavije v mesecih januar—september že priobčili. Povedali bomo samo najvažnejše. Septcmberski izvoz je s 559-37 milijoni dinarjev padel proti lanskemu septembru za več kot 22 odstotkov. Padec zadene predvsem les in pšenico. Izvoz pšenice je padel od 62-5 na 20 7 mil. dinarjev, izvoz lesa od 124 na 75 mil. dinarjev. Uvoz septembra je izkazan s 649-25 milj. Din, kar je nekoliko manj kot v lanskem septembru s 656-63 milj. Din. Izvoz prvih devetih mesecev je s svojimi 5 miiljardami Din zaostal za lanskim izvozom za 333 milijonov Din ali za 6 ‘23°/o, uvoz je pa znašal 5270 mlijo-nov Din proti lanskim 5620 milj. Din. Vsega skupaj je izkazan v prvih treh četrtletjih deficit trgovske bilance z 271-7 milj. Din. Milivoje Savič: Osnove za gospodarski program. Priprava mladine za praktično šolanje in izpopolnjevanje v gospodarskih poslih v inozemstvu, da bi tako dobili spretne domače ljudi za vodstvo poslov in uprave podjetij. Ce hočemo dobiti v poslu teoretično in praktično izurjene voditelje poedinih gran industrijske, obrtne in poljedelske proizvodnje ter voditelje za način trgovanja s poedinimi izvoznimi predmeti, je potrebno sledeče: 1. Treba je poslati pomočnike, ki so odlično dovršili večerno obrtno šolo ali mojstrske kurze, v inozemstvo, da bi se tam praktično in teoretično izučili v redkih in nam potrebnih obrtih (kakor torbarje, elektromehaničarje, graverje itd.); povrniti bi jim bilo treba potne stroške za tja in nazaj in dati jim trimesečno vzdrževanje, dokler ne najdejo zaposlen ja, preskrbelo bi se jim dovoljenje, da bi jih sprejeli v kraju namembe in našlo bi se jim zaposlitev s pomočjo naših konzulatov; 2. Da bi se specijalno izučili v kaki stroki gotove obrti, bi bilo treba poslati v inozemstvo mlajše mojstre, ki se odlikujejo po svojem delu. Tudi njim bi bilo treba povrniti potne stroške, večmesečno vzdrževanje, preskrbeti dovoljenje za prihod v tujo državo ter, da smejo tam delati, in najti jim mesto, kjer bi jim bilo mogoče se izpolniti. 3. Zlasti nadarjenejše tvorniške delavce ali izšolane dijake naših obrtnih in industrijskih šol, da bi se izpopolnili tako, da bi bili sposobni za obratovodje, kakor prelce za predenje, tkalce, monterje za stroje za slaganje, livarje (za aluminijum, nikelj, fino jeklo i. dr.), čipltarje, vrvarje, upravljače za stroje za papir, izdelovatelje mila, kuharje sladkorja v sladkornih tovarnah, tekstilne monterje, monterje gospodarskih strojev itd. Poslati bi jih bilo najprej v inozemske tvornice, a potem, ko bi se naučili tudi tujega jezika, bi pohajali tudi večerne in dnevne šole; povrniti bi bilo treba tudi njim potne stroške, večmesečno vzdrževanje, a v slučaju, da bi obiskovali šolo, tudi šolnino in mesečno podporo. 4. Da bi dobili upravitelje oddelkov in direktorje tvornic, bi bilo treba pripraviti odlične strojne in kemične inže-nerje, ki so končali študije na naših ali tujih univerzah, da bi stopili v prakso kot volonterji pri inozemskih tvornicah ali v specijalne šole, da bi se tam izpopolnili v posameznih poslih in priučili jezika države, v kateri bivajo; vzdrževanje bi trajalo eno leto z obvezo, da si morajo poiskati sebi primerno službo ter da morajo ostati vefc let v inozemstvu. V slučaju potrebe bi bilo treba plačati tuji državi, kolikor ta zahteva za praktično izučenje našega človeka v poslu samem. 5. Da bi dobili domače strokovnjake za metalurgijo, keramično, papirno, ko-žarsko, tekstilno in druge industrije, je treba izpopolniti v poedinih teoretično-praktičnih šolah v inozemstvu dijake (ki so napravili malo ali veliko maturo ali srednje-tehnično šolo), dalje vzdrževati nadarjenejše delavce ali pomočnike, da po končani šoli dobe zaposlenje v tuji proizvodnji, dokler se popolnoma ne priuče poslu. 6. Zbrati za praktično šolanje v poljedelstvu nadarjenejše kmetske mladeniče ali izšolane dijake poljedelskih šol in jih poslati kot poljedelske vajence pri kmetih-poljedelcih in veleposestnikih na Češko, Avstrijo, in Francijo ter najti jim mesto v kraju, ki odgovarja klimi in načinu gospodarstva njegovega kraja. Gledati je na to, da se naši spe-cijalisti izuče: sadjarstva in sljivarstva , v Kaliforniji; gojitve limon in poma- ; ranč v Palestini in Italiji; gojitve bom- > baza v Smirni, Egiptu in Severni Arne- j rilci; vrtnarstva v Znojmu in Erfurtu i ter okolici Pariza; sirarstva v Franciji in Švici; gojitve cikorije v Belgiji in J Češki; gojitve paprike v Španiji. 7. Da bi imeli specijaliste za trgovino za izvoz naših predmetov, je treba poslati absolvirane dijake naših trgovskih šol, predpostavljajoč, da znajo jezik do-iične države, v prakso v inozemstvo in sicer za ono panogo trgovine, v kateri se hočejo izučiti; najprej bi jih bilo treba poslati k našim častnim konzulatom in nato k upravi živinskega trga na Dunaj, Prago, Pariz ali London; dati predstavnikom naših lesnih tvrdk (kakor Našica, Gutman itd.) potne stroške ter vzdrževanje za leto dni pod obvezo, da je vsak dolžan, da se še par let nato sam vzdržuje. Za to pa bi bilo potrebno, da bi se izdalo dovoljenje in pomoč Izvoz našega goveje Zbornica za TOI je dobila od našega generalnega konzulata v Diisseldorfu (Nemčija) poročilo o možnosti uvoza svežega govejega mesa iz naše države v Nemčijo; iz tega poročila posnemamo sledeče: V Rensko-Westfalski provinci obstoja danes, veliko povpraševanje po mesu, kateremu ne more nikakor zadosti domači, trg. Radi tega se meso uvaža iz inozemstva. V dobi januar-september t. 1., L j. v dobi, ko je bil uvoz mesa tri in pol krat manjši od uvoza v 1. 1925., je Nemčija uvozila 84.582 q svežega govejega mesa v vrednosti 10-5 miljonov mark, a zmrznjenega govejega mesa (1.759 q, kar predstavlja vrednost 732.000 mark. Sledeča tabela prikazuje, kako se je kretal uvoz govejega mesa (svežega in zmrznjenega) v Nemčijo v dobi 1925. do 1930. leta za mesece januar-september: a) Sveže goveje meso: Celokupen uvoz 1925 1926 1927 v q 303.135 237.197 157.689 V rednpst v RM 35.135 29.505 20.342 Danska 201.029 137.913 14.500 Holandska 69.682 51.630 112.070 Belgija 10.542 39.469 20.156 Litva 4.981 1.199 1.652 Avstrija 3.944 2.351 1.736 Cehoslovaška — — — Celokupen uvoz 1928 1929 1930 v q 155.177 140.696 84.582 V rednost v RM 20.220 16.898 10.527 Danska 20.191 33.448 35.992 Holandska 89.178 89.482 38.177 Belgija 23.416 8.227 658 Litva 2.514 5.933 7.130 Avstrija 1.332 1.184 1.106 Cehoslovaška — 566 432 b) Zmrznjeno froren): meso (Rindfleisch ge- Celokupen uvoz 1925 1926 1927 vq 18.953 16.017 13.799 V rednost v RM 1.334 1.504 1.328 iz Argentinije 13.739 11.569 12.258 iz U. S. A. 4.534 2.736 975 Celokupen uvoz 1928 1929 1930 v q p 7.907 8.320 6.759 Vrednost v RM 715 903 732 iz Argentinije 6.579 6.795 5.516 iz U. S. A. — — — Iz pričujoče tabele e razvidno, da uvoz govejega mesa v Nemčijo stalno pada. Temu je vzrok to, da so nemški agrarci uvedli kampanjo proti uvozu inozemskega mesa, a zlasti močno je uplival novi agrarni zakon, ki je uvedel visoko uvozno carino na meso, t. j. 45-— RM za 100 kg svežega mesa in 66-— RM za osoljeno goveje meso. Edino uvoz iz Litve je v tej dobi na-rastel, medtem ko je uvoz mesa iz ostalih držav padel, za nekatere celo do 10 kratne prvotne količine. Uvaža pa se ali meso v svežem stanju — iz Danske, ali zmrznjeno — iz Ar-gentinije, ki je zlasti kvalitativno izredno dobro. Uvoz iz Argentinije je tudi kontingentiran, proti čemur so se pa dvignili pruski agrarci in kakor poroča kr. gen. konzulat v Diisseldorfu, bo bržkone ta kontingent tudi ukinjen. vlad onih držav, kjer naj bi se ljudje izpopolnjevali, a zlasli je treba izdelati specijalne konvencije s Češko, kamor bi se jih napotilo največje število; prav tako je treba izdelati specijalne konvencije s Francijo in Avstrijo. Za vse to pa bi bilo treba otvoriti znatne budžetslce kredite, da bi lahko sistematski zapo-čen delati na ustvarjanju naših mladih strokovnjakov, ki ne bi prav nič zaostajali za tujci in v koje bi naš kapital lahko imel zaupanje. Da bi pa pri tem imeli res kaj uspeha, bi bilo treba zelo pritiskati na naša podjetja, a zlasti na tuja v naši državi, da bi ta morala na vsa začetna mesta za mlade ljudi nastavljati samo naše državljane, ki govorijo državni jezik; to naj bi veljalo tudi za višja mesta, v kolikor je seveda na razpolago naših državljanov. Samo izjemoma, v kolikor bi podjetje dokazalo, da ni najti za gotovo mesto sposobnih domačih ljudi, bi lahko zaposlilo tudi tujce; dovoljenje za zaposlitev tujcev bi moral dajati Sekre-tarijat sveta zemeljske odbrane. ;a, mesa v Nemčijo. Cene se ravnajo po ponudbi in povpraševanju, enotnih ni, ker se skoro vsa kupčija vrši potom komisijonarjev. Izjemo v tem oziru tvori tvrdka Ruwa-Fleischvrerke v Ratingenu, ki kupuje samo za gotov denar. Obračun se navadno izvrši takoj po predaji po odbitku provizije za komisijonarja. Transportni stroški se ravnajo po dobi, v kateri se uvaža, in to radi tega, ker je treba poleti več ledu kakor po zimi. Zato je najbolje, da bi se uvažalo čim več mesa pozimi ali pa kadar je sicer hladno vreme. Z ozirom na to variirajo stroški za transport od meje do kraja namembe med 26-5—27 fenigov za funt mesa. Po mnenju našega goriomenjenega konzulata in po mnenju tamošnjih uvoznih družb bi bil uvoz govejega mesa iz. naše države z ozirom na gorioinenjene pogoje povoljen in to zlasti iz razloga, ker do sedaj niso poznali govejega mesa iz naše države na nemških trgih. Kakor poroča Ruwa-Fleischwerke v Ratingenu, bi bil uvoz govejega mesa iz naše države mogoč — kljub temu, da si je sedaj osvojila trg Danska — ako bi se uvažalo goveje meso prvovrstne kvalitete in po ceni, ki bi mogla konkurirati cenam danskega mesa. Pri kalkulaciji je paziti na transportne stroške od nas do kraja namembe v Westfalski. Od naše meje do Ratinge-na znašajo transportni stroški okoli 12 fenigov za funt. Razen tega je treba še prišteti stroške za led in hladilnik, ki znašajo približno 1—T5 fenigov za funt. Carina za sveže goveje meso znaša 45 RM za 100 kg, medtem ko znaša carina za osoljeno meso 60 RM za 100 kg. Z ozirom na to visoko carino bi uvoz osoljenega mesa iz naše države skoroda ne prišel v poštev. Osoljeno meso brez kosti, franko Ratingen, se plačuje po 74 fenigov za funt. Pri tem pa se razume le tako meso, ki je sposobno za fabri- kacijo klobas. Upati je, da bo Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ukrenil vse potrebno, da se natančno prouče vsi pogoji in da se tako po možnosti otvori nov trg za naše goveje meso. Naš konzulat iz Dusseldorfa navaja posebej še nekatere tvrdke iz okraja Wuperthal-Remscheid, koje pridejo v poštev za uvoz svežega govejega mesa: Carl Magersuppe, Wuppertal-Elberfeld, Ronsdorferstrasse 23. — Adolf Herbst, Wuppertal-Elberfeld, W., Rathenaustr. 2. — Grosshandelsgeselschaft in Lebens-mitteln m. b. H., Wuppertal-Elberfeld, Schlacht- und Viehhof. — Paul Tim-mer, Wuppertal-Barmen. Schiachthof — Emil Leuchter, Wuppertal-Barmen, Hul-dastrasse 44. VAŽNA SPREMEMBA PREDPISOV ZA DIMNIKARSKO OBRT. Minister za trgovino in industrijo je dopolnil čl. 7 pravilnika za opravljanje dimnikarske obrti iz leta 1926. z novim odstavkom, ki se doda na koncu čl. 7 in se glasi: Ometanje štedilnikov in peči v zasebnih stanovanjih se bo vršilo samo tedaj, kadar lastniki zahtevajo. NOV TRGOVSKI DOGOVOR ME1) JUGOSLAVIJO IN POLJSKO. Pravkar je stopil v veljavo dopolnilni protokol od 31. avgusta 1930 k trgovski pogodbi med Jugoslavijo in Poljsko. S tem protokolom dovoli Poljska uvoz nekaterih blagovnih vrst iz Jugoslavije, kojili imporl v Poljsko je drugače prepovedan, in sicer v določenih kontingentih: 1500 ton pšenične moke, 1000 ton svežin jabolk, 300 ton sliv, hrušk, črešenj, aprikoz, breskev in melon, 1000 ton svežega grozdja, 300 ton posušenih jabolk, hrušk, breskev, aprikoz in višenj, 8000 ton posušenih sliv, 800 ton orehov, 200 ton sočivnih konserv in ribjih paštet, 1200 ton slivovice, 10 ton ma-raskina, 5000 ton vina, 500 ton ribjih konserv, 50 ton preprog. Poljska uvozna carina za jugoslov. posušene slive od 75 kg naprej se zniža na 20 zlotov za 100 kg. Na drugi strani je znižala Jugoslavija uvozno carino na poljski očiščeni parafin na 15 zlatih Din za 100 kg ter se je obenem obvezala, da bo nameravane spremembe v določbah o uvozu poljskega črnega premoga sporočila poljski vladi šest mesecev prej. ffiitudbe.POUDiakuauu Zastopništvo za prodajo lesa. Tvrdka Hans Meinecke, Berlin SW 61, Grossbeerenstrasse 75, se zanima za prevzem zastopništva naših izvoznikov lesa vseh vrst. Ponudbo je poslati tvrdki neposredno. Ivan M. Madun, Skoplje, Mokranjče-va 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani je že zastopnik za mineralno vodo Slatina Radenci. Iz industrijskih krogov. Na zadnji seji širšega odbora Zveze industrij-cev v Ljubljani se je nanovo izvolil za mariborsko skupino te Zveze za predsednika g. Anton Ivrejči, ravnatelj v Rušah, za podpredsednika pa g. ing. Oskar Dračar, industrijalec v Mariboru. VAŽNE IZPREMEMBE V UPRAVI TRBOVELJSKE PREM0G0K0PNE DRUŽBE. Na seji upravnega sveta Trboveljske premogokopne družbe, ki se je vršila dne 4. t. m„ je podal svojo demisijo g. Adolf Mink kot predsednik družbe. Ker je Minli izjavil, da je njegova odločitev nepreklicna, je upravni svet vzel demisijo z vsestranskim obžalovanjem na znanje, se obenem zahvalil za njegovo neprecenljivo delo v dobrobit družbe in je pri tem z zadovoljstvom ugotovil, da lahko tudi v bodoče računa na njegovo sodelovanje v upravnem svetu. V tej seji je bil nadalje kooptiran v upravni svet g. Andre Luquct, častni guverner Banque de France, predsednik Credit Mobilier fran?ais in podpredsednik Banque des Pays de 1’Euro-pe Centrale, ki je bil obenem izvoljen ža predsednika. IZVOZ SLAME V FRANCIJO. Trgovske zbornice poročajo, da obstoja na trgu v Bordeaux veliko povpraševanje po pšenični slami. Slama se more poslati v snopih vsake tež® in mora biti zvezana s slamnatimi vrvmi, zato da se pri rezanju slame ne zadene na žico, ki bi mogla poškodovati slamoreznice. Francoska uvozna carina na slamo je 7'50 frankov za 100 kg. VAŽNO OPOZORILO ZA' IZVOZNIKE OREHOV. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja naše izvoznike svežih orehov, ki reflektirajo na tržišča v Berlinu in Nemčiji, da pošljejo zainteresiranim tvrdkam čim prej svoje vzorce* ker se mora pošiljanje teh orehov čez nemške meje končati do srede novembra. ZNIŽANJE GOVORILNIH PRISTOJBIN V PROMETU Z NEMŠKO. Po odloku ministrstva pošte in brzio-java br. 56.588 od 25. sept. 1.1. so bile od 1. okt. t. 1. naprej znižane vse govorilne pristojbine v telefonskem prometu z Nemčijo, ki se 'vrši neposredno preko Avstrije (po vodih Ljubljana—Dunaj ali Maribor—Graiz) za TG5 al. fr. ali 11*55 dinarjev. cvetu »Šipad« ostane v Sarajevu. V prvih devetih mesecih t. I. je eksportirala družba več kot 100.000 m® lesa proti 90.000 m3 v istih lanskih mesecih. Llojd Sabaudo je v Češkoslovaški dobil dovoljenje za obratno poslovanje. Velika stavbna tvrdka Coni v Milanu je postala insolventna z deficitom treh milijonov lir. Bata gradi v Temišvaru v Romuniji podružnico, ki bo zaposlila 6000 do 7000 delavcev. Za eskport kavčuka v Francijo je obljubila indokineška vlada premijo 4 fr. za i kg, z veljavnostjo od 1. junija t. 1. Kubanska vlada se pogaja z newyor-škiin bančnim konsorcijem o posojilu 300 mil. dolarjev. Janjcvo Mineš Ltd. v Londonu je razpustilo svojo podružnico v Beogradu. Za skorajšnje standardiziranje jajec, ki so namenjene za ekspert, se vršijo priprave v živinorejskem oddelku poljedelskega ministrstva. Philips napoveduje manjšo dividendo kot je bila lani; promet je bil letos sicer večji, a prodajne cene so padle. Češkoslovaške tovarne čevljev ozna-čajo dotok naročil kot nezadovoljiv. Uvozno carino na blago iz umetne svile hoče zvišati britanska vlada za 25 odstotkov. Za obnovo Kitajske vodi Kitajska vlada z Ameriko pogajanja o posojilu 360 milijonov dolarjev. Ford namerava po zgraditvi tovarne v Kolnu zgraditi tudi tovarno v Parizu. Obtok bankovcev v Avstriji je znašal po zadnjem bančnem izkazu 881 milijonov šilingov; kritje mu je bilo 84*9 odstotno. Brezposelnost v Angliji je z 2,191.000 osebami za 985.000 večja kot je bila lani ob istem času. V Opclovih tovarnah v Nemčiji se je pričelo delo zopet v polnem obsegu. Angleži bodo prodali v Rusijo za 5 milijonov funtov tekstilnih strojev. Vlada je nakupna pogajanja podpirala. Mednarodna zveza surovega jekla bo podaljšana do konca tekočega leta in bo njena produkcija znižana za 25 odstotkov. V gospodarskem položaju Amerike se po mnenju opazovalne komisije javljajo znaki stabiliziranja. Belgijski sindikat valjane žice je cene zopet znižal, in sicer od 925 frankov za tono na 887*50 frankov. 1400 milijonov dolarjev bo štela nova velika bančna fuzija v Ameriki, sesto-ječa iz štirih bank. Ime ji bo »Manu-faeturers Trust Co.«. Kritje bankovcev Poljske banke je po zadnjem izkazu banke ca 56 odstotno. Kriza v poljski industriji džute se je še bolj poostrila in pričakujejo zopetne omejitve v obratih. Klocknorjevo podjetje bo iz čistega dobička 6*8 mil. mark razdelilo 6 odstotno dividendo (lani 8*1 mil. in 7 od-stot.). Znana francoska kovinska družba Penama, ki deluje tudi v Jugoslaviji, je zvišala svojo glavnico od 156*25 na 309*5 milijonov frankov. Srednjenemški sindikat rjavega premoga je v okviru na splošno znižanje nabavnih stroškov in cen usmerjenega programa državne vlade cene znižal. V Švico pobegli nemški kapital se je pričel vračati in pričakujejo v bodočih tednih še nadaljnjega njegovega odtoka iz Švice. Stabilizacija pesete je stopila v odločilen stadij, in beremo, da jo hočejo stabilizirati v razmerju med 40 in 42 do 1 funta. Itnjija hoče kriti letos svojo pšenično potrebo v Romuniji in je uvedla v ta namen ofertno postopanje. Rumuni upajo tudi na izvoz koruze v Italijo. Rumunska petrolejska konvencija, ki se tiče omejitve produkcije, se ni zadosti obnesla, in jo je n. pr. družba Stea-na Romana od 1. decembra dalje že odpovedala. Tobačne tovarne v Latviji hoče pokupiti Amsterdamska banka, ki spada k skupini Danat-banke, in hoče proti dovolitvi tobačnega monopola preskrbeti latvijski vladi posojilo 200 milijonov dolarjev. 3i m3ih orAiniudi Gremij trgovcev za Ljubljano in okolico, Zveza trgovskih gremij<;v za Dravsko banovino in trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani so se preselili iz dosedanjih prostorov, Beethovnova ulica, v palačo »Trgovskega doma«, Gregorčičeva ulica. Telefonska številka 2927. Vpisale so se izprcincmbe in dodatki pri nastopnih firmah: 708. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa; 18. oktobra 1930. Besedilo: Henrik Kenda. Izbriše se mladoletnost pri družabniku .Kenda Ivanu ter pravica Kenda Irme, da ga zastopa in podpisuje v njegovem imenu. Družabnik Kenda Ivan bo zastopal in podpisoval tvrdko samostojno pod natisnjenim ali pisanim besedilom tvrdke s svojini osebnim podpisom. 709. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 18. oktobra 1930. Besedilo: Kranjska hranilnica. Izbriše se član upravnega sveta Finžgar Fran S. Vpiše se član upravnega sveta Demšar Anton, župnik v Zasipu. 710. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 18. oktobra 1930. Besedilo: Ljubljanska kreditna banka. V smislu sklepa XXX. rednega občnega zbora delničarjev z dne 22. marca 1930, sklepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke na 151. seji z dne 19. avgusta 1930, se spremene §§ 1., 2., 1.0., točka 3, 30, 33, in 36 bančnih pravil, Te spremembe so bile odobrene z odlokom kr. ban. uprave Dravske banovine v Ljubljani, VIII. št. 3201, odnosno 3201/1, z dne 30. maja 1930, oziroma 31. avgusta 1930. Prilagodi se italijansko besedilo tvrdke uradnemu nazivu sedeža Ljubljana ter se glasi odslej: »Banca di credito di Ljubljana«. Točka 3. pravil glede delokroga banke se glasi sedaj: 3. Nakupovanje in prodaja vrednostnih papirjev, deviz, novcev, kovin, drugega blaga in surovin vseh vrst in terjatev ter posojevanje na vse te reči, terjatve in na nepremičnine za lasten, ka-koru tudi za, tuj račun, a z izključenjeni pravih poslov hipotečnih bank.« »Firmo družbe podpisujeta pod besede Ljubljanska kreditna banka (v cirilici ali latinici), ali Banque de cre-dit de Ljubljana, ali Laibacher Kredit-bank, ali Banca di credito di Ljubljana, ali Credit Bank of Ljubljana, ki so od kogarkoli pisane ali s štampiljo odtisnjene, dva člana upravnega sveta, aii en član upravnega sveta in en ravnatelj, odnosno en namestnik ravnatelja odnosno en namestnik ravnatelja odnosno en prokurist ali pa en ravnatelj in en namestnik ravnatelj, odnosno en prokurist. Ravnatelji in uradniki, ki so pooblaščeni k sopodpisovanju, morajo pristaviti pred svoje ime črki p. p. (per pro-cura).« Vse podružnice zadevajoče pravno-obvezne izjave se morajo opremiti s podpisom centrale po § 30. teh pravil ali pa s trgovskosodno protokolirano firmo podružnice in s podpisom enega elana predstojništva ter dirigenta, odnosno njegovega namestnika, odnosno prokurista podružnice ali pa s podpisom dirigenta in njegovega namestnika, odnosno prokurista podružnice, odnosno drugega uradnika, katerega upravni svet v to pooblasti.« Izbriše se član upravnega sveta Antič Makso, generalni ravnatelj Jugoslovanske udružene banke d. d. v Zagrebu. Vpiše se član upravnega sveta Knez Aleksander, veletržec v Ljubljani. Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za mesec oktober 1930. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): 1. Otvorjeni konkurzi: V dravski banovini 5 (2), Savski 7 (7), Primorski — (5), Drinski 4 (8), Zetski — (2), Dunavski 6 (12), Moravski 3 (11), Vardarski 4 (12), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (8). 2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: V Dravski banovini 1, Savski 9, Drinski 1, Dunavski 7, Vardarski 1, Beograd, Zemun, Pančevo 2. 3. Odpravljeni konkurzi: V Dravski banovini 6 (2), Savski 2 (6), Vrbaski — (1), Primorski 1 (1), Drinski 7 (13), Zetski 1 (—), Dunavski 6 (13), Moravski 17 (12), Vardarski 8 (8), Beograd, Zemun, Pančevo 5 (4;. 4. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: V Dravski banovini 3, Savski 2, Primorski 1, Drinski 2, Dunavski 2, Beograd, Zemun, Pančevo 2. Sadni izbor za ptujski okraj. Anketa za določitev sadnih vrst v ptujske mokraju se je vršila v nedeljo 26. oktobra dopoldne v gostilni Brenčič. Kr. bansko upravo je zastopal gospod ing. Ferlič, okr. načelstvo kmet. referent g. Zupanc Josip, ki je obenem ludi vodil zborovanje, mesto Ptuj je zastopal g. župan Brenčič Miha. Po svojih odposlancih so se ankete udeležile štiri sadjarske podružnice, po odbornikih več občin. Prisostvovala sta tudi drevesni-čarja g. Kupčič Anton iz Ptujske gore in g. Horvat Fr. iz Muretinc. Po pomenu zborovanja omenja kmet. referent g. Zupanc v zvezi z izkušnjami drevesničarjev sadne sorte, ki bi bile prikladne za ptujski okraj. — Iz besed g. ing. Ferliča je bilo razvidno, da priporočata država in banska uprava le izbrane sorte najboljših vrst in to z ozirom na konkurenco in gmotno izboljšanje posameznikov; vršila se bo tudi stroga kontrola v smislu zakonov in uredb. — Tajnik ptujske sadjarske podružnice g. Ljud. Sagadin je dalje na podlagi slik predlagal sadni izbor, ki bi v ožjem oziru prišel v poštev. O predlogu se je vršila daljša debata, katere rezultat je bilo soglasno sprejetje tajnikovega predloga. Spričo različnega terena v vinorodnem okolišu Slovenskih goric in Haloz in v polju se mestoma določijo različne sorte v teh dveh okoliših. Jabolka: za vse kraje in lege: 1. poletna sorta: Charlamovsky; 2. jesenska sorta: pisani kardinal in za Dravsko polje še prinčevo jabolko; 3. zimska sorta: kanadska, kjer pa radi prevlažnih tal ne uspeva, naj se goji boskopski kosmač, Baumanova reneta in porenj-ski krivopecelj. Postranske sorte: mo-šancelj in ontario za precepljzenje na poskušnjo. Hruške (po navedbi g. kmet. referenta): klapovka, amanliška, avranžka in pastorovka, od moštnic tepka in koroška moštnica. Slive: zelena renklota, Kirkerjeva in domača češplja. Črešnje: dunajka, hedelfinška in debela črna hrustavka. Višnje: lotovka in esheimerca. Orehi: tenkolupinasti in lambertovi lešniki. Kostanj: debele sorte in t. zv. kvater-niki. Marelice: ogrska boljša in rana breda. Med breskvami, za katere je ptujski pas zelo prikladen, se priporoča: amz-denova, aleksandrovka in magdalenka. Podani sadni izbor je bil soglasno sprejet. G. ing. Ferlič se predlaga, naj se predlagane vrste goje tako, da na glavne sorte odpade 80%., na, postranske pa 20 odstotkov vseh sort. Trgovci In industrijcl! Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«! NA. opmoaiLyx Devizno tržišče. V minulem tednu je bilo devizno tržišče še vedno živahno ter je 'zaključilo z znatnim prometom Din 19,894.534-08, tedaj napram prometu predzadnjega tedna (23 milij.. Din) in v očigled uitimu le z malenkostnim nazadovanjem. S tenn je v oktobru dosežen skupni /mesečni promet od preko 105 milijonov dinarjev, torej na ljubljanski borzi doslej sploh ruiviišje izkazani devizni promet v posameznih mesecih. Seveda je pripisati izredno unočan promet največ porastu zaključkov v devizi Newyork, katerega je bilo tekom oktobra zaključenega za 25 milijonov dinarjev, tedaj sjiora za eno četrtino od celomesečnega prometa. Zanimivo je ipii tem, da je od tega dala Narodna banka nič man je kot za 21 milij. Din Newyonka, dooini odpade na zaključke v privatnem blagu le 4 mi lij. Din, tedaj v očitnem nasprotju s prometom v dosedanjih imesecih, ko so prevladovali zaključki, >perfektuirani z razpoložljivim privatnim blagom. Očividko pa se je v oktobru nabavilo radi tega toliko Newyoirka, ker se je tudi pri nas nakupilo izredno veliko Blairovega posojila radi njegovih nizkih tečajev. Od skupnega deviznega prometa v proštom tednu odpade na Narodno banko nekaj nad eno petino, t. j. komaj 3'785 milij. Din, od česar je največ zaključkov v devizi Dunaj (1-266 milij. dinarjev), dokaj manje pa Prage, Londona in Newyorka, medtem ko je tokrat omogočila privatna ponudba groš zaključkov v Londonu (5-077 milij. Din), Pragi (3-353 milij. Din), Trstu (3-028 milij. Din), Curihu (2-23(7 milij. Din) in deloma v Newyorku :(l-455 milij. Din). Kretanje prometa na poedinih borznih dnevih zadnjega tedna je razvidno iz sledečih prometnih številk: dne 27. okt. Din 4,405.085’32 Curih - London; dne 28. okt. Din 4,035.833-01 London-Praga, dne 29. okt. Din 7,198.434-68 Praga-Ne-w-yor,k; dne 30. okt. Din 1,228.000-14 London-Wien; dne 31, okt. Din 3,03,2.180-93 London-Italija. Temeljem navedenih podatkov je bil na sredinem borznem sestanku dosežen največji, na četrtkovem (dne 30. okt.) pa najmanjši dnevni devizni promet. V pogledu višine tekom preteklega tedna doseženega prometa zavzema prvo mesto London s 5-818 milij. Din, to pa radi znatne tečajne oscilacije. Kajti največ ga je biiillo zaklučenega ob najvišjih tečajih (274-36 in 274-31 z dne 27. in 31. m. m.), dokaj manje pa ob najnižjem tečaju (274-25), ki je bili dosežen na sredinem borznem sestanku. Za tein sledita po velikosti prometa Praga s 4-139 milij. Din in Trst s 3-028 milij. Din in sicer je bilo prvoomenjene devize nabavljene največ po 167'51 in 167-46 (z dne 28. in 29. m. m.), torej po najvišjih v toku zadnjega tedna beleženih tečajih, nasprotno pa je bilo v Italiji največ zaključkov perfekitu-iranih po tečaju 295-35 (z dne 31. in deloma tudi 27. m. m.). Dalje so na vrstnem redu Curih s 2-599 milij. Din, New-york s 2-018 milij. Din in Dunaj s 1-451 milij. Din; toda v pogledu tečajev pa sta Dunaj in Newyor,k od ponedeljka (27. m. m.) na petek (31. m. m.)> za mailen-kost popustila in sicer prvi od 7-9618 na 7-9590, drugi pa od 56-355 na 56'35, do-čim je bil Curih trgovan dosledno na bazi 1Q9lt90. Tokrat je bil povsem majhen promet v Berlinu (za 0-369 milij. dinarjev) nalik Parizu (za 0-349 milij. dinarjev) in sta obe devizi v pogledu tečajev skozi vse borzne dneve pretečenega tedna popuščali ter notirali dne 27. oziroma 31. m. m. 13-46—13-455 odnosno 221-57—221-54. Poleg navedenih deviz je bila zaključena še malenkost Amsterdama in Budimpešte. S padajočo tendenco je beležil tildi Bruselj (od 7-8717 na 7-8708); notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. je še vedno skrajno zanemarjeno. Sicer je došlo 31. m. m. do zaključka v Kranjski industrijski družbi po Din 300-— in istega dne tudi do zaključka v delnicah Jadransko - Podunavske banke po 32-— Din (s tekočim kdponom) na temelju prostovoljne javne dražbe, ali kakega večjega prometa v efektih že dolgo nismo mogli zabeležiti. V pogledu efektnih tečajev je omeniti Prvo hrvatsko Ištedionico, ki notira od 28. m. m. dalje po 930 za denar in pa »Split« anonimna družba za cement Portland, ki beleži tudi od tega dne dalje Din 400-— za blago. Blairovo 8% posojilo je bilo nudeno po 93-— dne 27., 28. in 30. m. m., po 93-50 dne 29. m. m. ter po 92-— dne 31. m, m., d oči m je bilo 7% nudeno ob istih dnevih po 83-—, 82-50 in končno po 82-—. Tendenca in zanimanje sta bila skozi ves minuli teden brezprimerno mlačna. Lesno tržišče. Stagnacija na lesnem trgu traja dalje ,