5£ev. 115 Posamezna številka 20 stotink ¥ IfSlM, ¥ soboto 15, r^aja 1920 Posamezna številka 20 stotiak I/ha j a — Uvzemši ponedeljek - vsak dan zjutraj. - Uredništvo : ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu — Nefrankiraua pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.—, po! leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Jirokosti ene koione (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 80 stot., oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in iuseratini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20 Brez mM. Bolcanski dopisni:, ^...^e -.Tagesposte* je ime! razgovor z ^djo odposlanstva južnotirolskih Nemcev. ki se je predstavilo \ Rimu ministrskemu predsedniku Nittiju ter imelo d^lga posvetovala s ykom«ndatorjenv Salato, načelnikom »osrednjega urada za nove pokrajine . Ta posvetovanja da so trajala nad teden dni. In kar je pripovedoval omenjeni vodja dopisniku -raške«a lista, je zalo zanimivo tudi za tiste naime i-. ki jim utegne biti usojena ista državnopravna usoda, kakor južnotirokkim Nemcem. Na vsak način ali naj bodo hoteli v Rimu analogno postopati z nami kakor s svojimi novimi državljani v nemškem delu južnega Tirola. ali pa drugače, namreč - slabie, kar sev^đ^ ri uključeno. Vodja onega odposlanstva je pripovedoval, da iih je Nitti zelo prijazno sprejel, da sc pa m uae-leteval konferenc, ker je bila njegova prisotnost v San Remu neizogibno potrebna. Potem je nadaljeval: ^ Vla#v Rimu si je na jasnem, da vpiašan.e nemškega južnega Tirola spada k najv-žner*'™ pr>-blemom. ki se morajo ure««ti v na,bližem čas«.. Mi smo smatrali za svojo dolžnost, da smo ze pred zfčetkom pogajanj v pravnem pridržku izrazih svoje nepremično statitče. Italija je izjavila na to. da se D. spušča v poMižji razgovor o tem. ker fe vprašanje priklopitve južiwga Tirola k italijnnskt državni zvezi dejstvo, ugotovljeno v mirovni pogodbi. Gl*de vprašanja združitve Trent.na z južno Tirolsko smo pojasnili svoje stališče na dvoumen način. Vlada ve tudi povsem dobro, da bi enotna pokrajina pomeniala za Nemce juŽBega Tirola — c^us belii! Nllti ludi noče nikakor združitve joz-ne«a TiroU z lahkim Trentinom! Naipre? bodo volitve v parlament, potem v deželni /bor. in šele ra zadnje v občinske zaotope. Na bodočih volitvah bodo tvorili optanti velik odstotek nemškega prebivalstva. (-Opcijsko, pravo je pravo, k: se dovoljuje v sklepu miru. do gotovega časa. prebi.al-cem kake anektirane dežele, da se izrečejo o državni pripadnosti. V tem slučaju ali za italijanska, ali pa za nemško državljanstvo). Izvedeli imo; da vladi ni nam«n. da bi iz tega vprašanja kovala po-liliCno orožje proti Nemcem. Optanti se sestavijo v liste in mogel bo glasovali vsakdo, ki nima vlada Wproti njemu kakega posebnega prigovora. Vsem nemškim uradnikom na železnici bo d:ina prilika, da ostanejo v južnem Tirolu, seveda ne kot načelniki postaje, marveč na drugib mestih. Mi pa bomo skrbeli za to. da prjdeio ljudje čim prej zopet na prejšnja vodilna mesta. V Rimu je prišel razgovor ludi na iavno varnostno službo. Vlada je izjavila, da bo upoStevala naše pritožbe ter da izda v bližnjih dneh pozivna Nemce južnega Tirola, naj vstopajo v zbor o-rožnikov (karabinjerjev). Seveda se bodo ti Nemci porabljali izključno le za službovanje v južnem Tirolu. Marsikateremu Nemcu ne bo lahko zlezti v ta kraj. ali na koncu konca je tu vme« tudi narodni interes na tem. da čim "Vač Nemcev vstopi v ,___ !>..„„., «<;►> vr*v i>o«-jania iuai o tem. ( bi se tudi bivši orožniki, ki so svojedobno vr-f.li »o službo, deloma uporabljali za orožniško službo. Vse dosedanje odpustitve uradnikov iz službe se pedrede — to smo že dosegli — ponovni reviziji. SploŠoa enaka volilna pravica za derelni zbor _ dasi smo se iz demokratičnih razlogov toliko ' .dili. zanjo — žal. izključena!! Bržkone se bomo r ra»i zadovoljiti z zisteraom kunj! Kot ljudska ranka pa bon>o vedno zahtevali volilni red. ki odgovarja modernemu čustvovanju. Rok*»r ohrani svojo avtonomijo. Meran pa — ki smo jo tudi zahtevali zani — nima posehne nade, ker v Italiji zistem avtonomnih mest ni znan, radi česar nočejo še pomnožiti vrsie avtonomnih mest. Naše prizadevanje, da bi bili Nemci v južnem iirolu priznani kot narod, ni imelo uspeha; ker so v Rimu trdno diže državnopravnoga stališča, da poznajo v Italiji le Italijane nemškega jezika. Noben Nemec pa se ne bo siljeu,^posluževati italijanskega jezika. Naša zahteva, da naj bo v južnem Tirolu nemščina notranji uradni jezik, je naletela na odločen ne. v«md*r pa so pripoznali daljšo vmesno dobo. V vprašanju uradnih ozna-čeb nam je bilo zagotovljeno, da bodo v nemških krajih dvojezična z nemškim napisom na prvem mestu. Sodni jezik bo uemiki. V vojaškem vprašanju smo poznali eno edino stališče: izključeno je. da bi italijanska vlada v jnžnem Tirolu nasilno nabirala novince! Rekli vino, da tirolski kmetje ne privole, da bi se njihovi sirovi priteg^b k italijanski vojski. da bi morda morali službovati na Iripoiitanskih tleh. Rimska vlada naai je tudi zagotovila v vojaškem vprašanju dalekosežne pogojnosti, čeprav se ni izjavila o podrobnostih. Naša zahteva, da bi sc sestavil staleif zbor domobranskih strelcev, je bila odklonjena. > Prvti severu bi ga — tako nekako je menil Salata — ne mogli posatviti. proti jguti pa utegne biti naše vojafitvo sposobnejše.- lejavili smo. d.t mori naša dežela kot italijanska pokrajina nositi ime Tirol«, ne pa kake italijanske označbe. Salata — velikopotezen kakor ie že _ je rekei: Če se spora2umeiuo o vseh spornih točkah, morete imeti tudi svoj Tirok....U Trumbičeva brzojavk« Nittija v San Reaio in Nittijev odgovor. BELGRAD, 13. Ker so bile v nabili in inozemskih časopisih natančno crbiavlieoe brzojavke, ki so biic izmenjane med našo deiega-c jo in g. N-Urjem. italijanskim ministrskim .predsednikom, ko t predsednikom konference v San Remu, smo pooblaščeni objavili njihovo (točno vsebino k? se glasi takc!e: Brzojavka jp.aše delegacije iz Pariza, 26. aprila t. 1., na-©1 o vijena na g. Nittija kol predsednika konference v San Remu, se glasi take: Nj. cksce-lenci g. Nitiju. predsedniku konference v San Renui. Po gotovih poročilih se zdi. da je rešitev jadranskega vprašanja prišla na točko, da se bo razpravljala v Sar Remu. Pri tej priliki ?ma delegacija kraljestva SHS čast opozoriti Vaso ekscelenco in mirovno konferenco na nastopna deliva: Direktni pregovori med kraljevo itai^andko viado in dele-igac&jo kraljestva SHS. ki so se začeli v Londonu m nadaljeval v Parizu s predsednikom ministrskega »veta, g. Nittijem, in ministrom za zunanje stvari g. Scialojo, niso bik prekinjen!. Delegacija djcs^daj ni dobiia nobenega tu: adr.ega poziva, da naj odide na koničenco. Aaferadae sugestije, po kalaiih bi nvoraia delegacija oditi v San Reroo. so bile zavisne ad r»t-p.rtlw>Hr»e6e-cUbnji lastnik g. Kobasica je včeraj dovršil akcijjo na ta navia da je sprejel neko odškodnino za odstop lastništva radikalni stranki. G. Kobasrca ostane tud: nadal;o glavni urednik imenovanega lista. Za izboljšanje trgoviaskih razmer v Jugoslaviji. BELGRAD. 12. Semkaj ;e prispeJ g. Kozi-na», ki je najboljši poznavalec ti^ovuisk*h raiiuer na Balkanu. Namen nje^ovefa prihoda je, pi»Keti v imenu gr»ke viadc po^i-dania z našimi merodajnimi činitelji o izboljšanju tr-jjeviaskaii razmer med Jugoslavijo *n Grčijo.; Pregovori se bodo v glavnem tekali izboljšanja, prevoza blaga preko Soluna in ostalih grških : luk. Bojkotiranje aaših zdravnikov v Nemčiji. j BELGRAD, 13. Iz Berolina in Hamburga, javljajo da se našim zdravnikom, ki so bili po-t slani v Nemčijo radi proučavanja tuberkuloze, j delajo take težkoče, da jim je postal nadaljnji < vbstanek na nemških kiinii:ah nemogoč. Po-j vod temu je dala vest. da i.idi naša država za-1 iiteva od Nemčije ».zročite? vojnih krivcev, j Naše zdravnike poziv Hej o cdkrito, naj zapuste svoja mesta in se penažaj« proti njim tako, da so prisiHen-i zapustiti Nemčijo. Zopet trije vagoni novih bankovcev. ' BELGRAD. 13. V Belgrad so dospeli iz Pariza 3 vagoni novih jugoslavenskih novčanic. V kratkem se prične iiir.ei»java starih avstro-cgrskih bankovcev, v kolikor so Še v prometu. Za vzpostavitev avtomobilskega prometa v Jugoslav^i- BELGRAD. 13. Ministrstvo za pošlo in brzojav pripravka obsešen mćrt za vzpostavitev avtomobilskega premeti med vsemi najvažnejšimi mesti v Jugoslaviji, ki ne leže ob železniških progah. S tem WHC premoga v Bosni hitro narašča ter izkopljejo dnevno 300 vagonov. V dobrem mesecu začne kopati tu Ji v Bukinju pri Tuzli in v Saškem Mostu. Svilarska indiririja. BELGRAD, 13. Finančni wmi»ter je dovolil vsoto petih n>5tli jo nov dinarjev za povzdigo svilarske industrije. V Partevu se ustanovi glavno ravnateljstvo drža'nžb svilam. Za upravnika je imenovan g. btevan Dijaški. Občanski kruh v Dibrovniku. DUBROVNIK, 13. Ker so peki v Dubrovniku zahtevali previsoke cen za kruh, je mestna občina začela peči krui v lastni upravi v vojaških pečeh. Nove banke v Splitu. SPLIT, 13, V Splitu sta »e v zadnjem času osnovali dre nov t banki : iadružna banka z osnovno glavnico 5 mUijon»v kron. ter indu-strijalna banka z glavnico < milijonov kron, D'AMunzijevc »rožnje. PARIZ, 13. D Anmmao ;e iajavtl zas-'opniku lista .vEcho de Pariš , da rajši požene v zrak mostove, kolodvor, inesto n samega sebe. kakor bi1 poe zvišalo kvoto sirovi«, katerfh uvt*z je dovoljen tekom enega meseca za vsako industrijsko oedjetje posebej, od 150.000 na 1.000.000 češkoslovaških kron. Češkoslovaški delavci proti poljskemu terorizmu. PRAGA, 13. Zborovanje 600 odpo>lancev sindikalisti onih organizacij v Šlezijski Ostrovi je ugotovilo, da se doslej še ni preiskalo 400 »lt»ča^ev poljskih nasilnosti, temveč so se nasprotno obtoženci šc izpustili. Zborovanje je preiiočtlo medćavezeiSki komisiji zahtevo, da ofejttvi aesniHU lwsst\. ki se ua oz^ni* Iju, ki«r se ima vršiti ljudsko glasovanje, in da izžene vse. ki niso tam pristojni ter da zagrozi z internacijo tistim, ki bi povzročali nova nasilja. Bolgarska pravi, da ne spletkari proti Jugoslaviji. SOFIJA. 14. (S.) Iz poluradnega vira se zanika vest, da bi se bilo v Bol^arji na pragu mobilizacije. Na Bolgarskem da je samo dobrodelno društvo macedonskih izseljencev. Vest o sporazu-nu med nekakim domnevnim macedonsktim cdborom in Črnogorci v ssrlio skupnega revo-lucifcnarnega delova-nja v Jugoslaviji, jc torej »neutemeljena. Polj sko prodiranje globoko v Rusijo. VARŠAVA. 14. (S.) Poročilo glavnega Štaba se glasi; Vkljuh obupnemu odporu z rtt«kc strani so zasedle poljske čete 3. maja črto Čamobil-Fastov-Biala-Cerkiele-Lipovjec-Di«nizov-Jarugo. V s%rho zbiranja ojačenj v ozadju, je za tem napredovanje zastalo do 6. maja. Dne 7. maja so obkolile poljske čete K.jev, ki ga je zasedla konjica zvečer istega j dne. Dvanajsta so\jetska armada je zbežala na j levi breg Dnjepra. Ukrajinsko ljudstvo je navdušeno pozdravljalo prihod poljskih čet. Poljski od-j delki so zavzeli položaje obniostja na levem bregu Dnjepra. Železniški mosti in cestc so bile le j malo poškodovane. Na južnem delu v Podoliji so. zasedle poljske čete stajo Vapniarka. Baslav in Turokein. Ukrajinci so zavzeli Ja»pol. Rusi zbira-j jo velikansko moč. ki so jo vzeli s kavkaskega bojišča. V Polesju so začele poljske čete napad ki se povoljno razvija, v svrho da se prepreči zbi-J ranje sovražnika. VARŠAVA,- 14. (S.) Poročilo poljskega glavnega štaba pravi; V kijevskem predelu napada sovražnik dalje. Do sedaj so bili njegovi napadi zama&f. Poročila o bitkah pri Rečvici in cib Dnjepru govo/e o popolnem porazu sovražnika. Štiristo Rusov se je utopilo v Dnjepru. Deseta ruska divizija ie bila onesposobljena za borbo.' Polj&ki cddelek pod poveljništvom Varskega *uj«. Ja je bila radiobr^ojavna zve«a prekimena zavadi po-žarja, ki je izbruhnil 10. majnika ob 6 zvečer v vojaških skladiščili nekoliko vojašnic v Moskvi i-n ki se je kmalu razširil v skiadi.^ča municije, ne da hi se moglo le preprečiti. Ruski delegati na poti v London. KODA N J, 13. (S.) Vseh osem sovjetskih delegatov .je odpotovalo predvčeraišoj"m v Lon-d cti . Nemški socijalni demokrat o sovjetskem Bj»U IMUi DUNAJ, 13. V dunajski Aibeiterzeituag» se bavi nen>ški socijalist Strcebl z vprašanjem demokracije in sovjetske diktature. Strcebl načelno ne odklanja sistema svetov, pač pa pravi, da je nemogoče, nepreizkušeni sistem prenesti iz miselne konstrukcije v resničnost. Sabotaža demokracije in parlamentarizij^ bi -bila umljiva. ako bi bil sistem sov je tov preizkušeno in za delo sposobno nadomestilo, kar pa ni. S terorističnim sistemom se re pospešuje gospodarski razvoj, temveč samo vzbuja ogorčenje med meščantvom, kakor tudi odpor kn.etokega prebivalstva. Sistem svetov bo sicer še igra-l važno vlogo, toda vprašanje je. ali bosta postala demokracija in parlamentarizem nepotrebna. Oprostitev nemške tirolske ob vojaške službe do leta 1938. DUNAJ, 13. Kakor javlja Morgen . je izjavila itali.jan^ka vlada, da je pripravljena, oprostiti nemško Tirolsko cM vojaške službe v Haićanski armadi do leta 1038. Izgredi v Liacu. LIN C, 11. (S.) Zakasnelo. Vsled vesti o nameravanih komunističnih demonstracijah je vlada ukrenila varnestne ukrepe ;n dala ukaz, nai bodo pripravljeni policijski in orožniškr oddelki ter državna bramba. Po zborovanju so šli kolumnisti pred vladno palačo, kjer so zahtevali, naj se umaknejo orožmški kordoni in državna bramha. Orožniki so preprečili demonstrantom vhod v vladno palačo. Demonstracije so se nadaljevale do večera. Del demonstrantov je oišel pred vojašnico na gradu, da bi osvobodil komuniste, ki so bili tam zaprti. Demona Iran. t i so udrli \rata toda državna obramba jčh ^e odbila, pri čemer ie bilo nekoliko oseb aretiranih. Okoli 21 je stala množica'se vedmo pred vladno palačo in izzivala vojaštvo državne bram-be, ki je končno nabasalo puške. Ker je nekdo med demonstranti ustrelil iz samokresa, re tudi vojaštvo začelo streljati. Demonstranti so odgovarjali s streli iz samokresov. Mei demontranti ste bili dve osebi ubiti in osean ranjenih, a med državno brambo sta bila dva \ ofaka ranjena. Tudi v drugih delih mesto je prišlo do hudih spopadov. Število žrtev ni znano. Vlada je proglasa obsedno stanj*: v mes-tu. Organizirani socijalisti se niso udeležili izgredov. Avstrijsko - ruska trgovska družba. DUNAJ. 13. Kakor .poroča M-or-gen . je j avstrijsko - ruska trgovska družba sklenila pogodfc-o z Ukrač+no glede izmene blaga. Avstrija dobi «troae več tisoč ton moke in slanine. Družbi se je petsrečilo, postaviti odvažam je teh žival iz Odese v Galac pod zaščito angleškega sindikata, iz Calaca na Dunaj pa ped varstvo mednarodne donavske komisije. Madžarska mobilizira. CURIH, 13. Bolgarski 'tiskovni urad javlja iz Budimpešte, da je vojni minister poklical pocl orožje štiri letnike. DUNAJ. 14. (S.) Iz Budimpešte poročno: Vest, ki je b'ia objavljena po iujezemokih l*-stih, češ da je madžarska \lada poklicala razne letnike pod orožje, ie popolnoma neutemeljena. Venizelcs o mirovni pogodbi s Turško io o gfški splošni politiki. ATENL, 14. (S.) Poslanska zbcrn'ca. Mini-s-trski predsednik Venizelo? je >poroč;l mirovno pogodbo s TurCijo. Rekel je, da bo postala Turčija d.žava z manj prebivalcev kot jih bo imela Grška. Grška zadobi s to po-^od-bo cblastt skoro iK.d vsem« kraji, kjer so C.rkl v večini. Veaizelos zanika, da bi intela Grška hegenionjke namene na Balkanu in iz-avlja, da razen v Epiiu nima Grška ni kakih nadaljnih žeJi proti severu ntiti proti Bclgaroki. Kot zastopnik grške svobodoljubne politike doolav-Ija, da nima Grška nobenih .pohlepov proti vzhodu in da bt> srečna, ako bo imeia dobre stike s Turdifo. Venizelos je zaključil nagla-šinioč naloge notranje preui,edbe, ki jc potrebna za utrditev Velike Grčk*-. Borbe &a Irskem. DUBLIN, 13. fS.) Neko uradno poročilo pra: vi: V sredo je bilo uničenih nad. 50 orožniških positaj in iz nad 20 davčnih uradov so bile pore p« ne vse knjige in listine. Bilo ie napadeno tudi nekoliko sod4ič. PožigMje ilržavn-ih uradov po vsej deželi. LONDON, 13. (S.) Angleška vlada je pred-vzela važne korake v sviho da se postavi nasproti pdožaju .na Irskem. Beriđr Law je poročal včeraj v dojjni zbornici in dane^ pišejo tudi listi o neredih, ki so jrh povzročili sinu-feinovci po vsej deželi. Po teh brz o javkali li bil cilj plenrtve in uničevanja davčnih listin ta, da se nepravi zmešnjava v anjjlošk* upravi. A^ilator.ji so često nasilno napadi: tudi tisto vojašnice, kjer so se nahajali samo vratar.;': s svojimi; dnižinajui. V nekcTiko slučajih se je rabil petrolej za prižiganje požarov. Taksni črni so se L'^ot cvili v već i irskih mes jih. Zdi so nadaiije, da tržejo sinnfainovci telegrafske in telefonske žice m da ne dopuščajo slom iti v kraje, kjer mislijo izvršili napad. PoveHaiid voj^šldh čet na Ir^keai poklican: v Loodon na posvetovaaie. LONDON, 13. (S.) Lord French >e nahaja seda* v Londonu, kjer se je posvetoval 7 Bo-nar Lavvom. Kakor pravi Kveiiing Standard , se v Londonu mnogo govori o prihodu v London generada Mac Rodi poveljnika če: na Irskem, ki ga je poklicala v ta da, da se posvetuje z maršelem \Vilsonom, načelnikom cesarskega glavnega štaba. Na Irskem vre cd eaega kraja dežele do drugega. LONDON, 13. (S.) Brzojavke, ki so prispele danes iz vseh krajev na Irskem, pripovedujejo o napadih na orožniške posiaje in preti carinarnicam in se o drugih neredih, ki so jtli izvršili po raznih krajih zakrinkani rn oboroženi ljudje. Izročitev aemške križar!?o »Mdwe-. LONDON, 13. (S.) Nemška križarka Mo vve , ki je med vojro ujela tri angleške ladje, je bila včeraj%izročena angleškim pomorskim oblastim. Miilerend odpotoval na Angleško. PARIZ. 14. (S.) Po seji ministrskega svela je odpotoval Millerand ob 16'30 na Angleško. Spremlja ga finančni minister Fran^ois Marsh al. Zasedanje sveta Zveze narodov v Rimu. KiM, 14. fS.) Svet Zvere narodov je imel. danes dve seji pod Tittonijevim prescdniStvom. Prva j« trajala od 10 do 12 30. druga od 16 do 20. R-i7.prj\. Ijalo se je o naslednjih zadevah: Občni /bor vseh društvenih držav, povratek ujetnikov, ki so ie v Sibiriji, mednarodna zaščita otrok in ženik, poizvedbe v Rusiji, zahteve nemike vl«de. vprašanja o delu. zuvedba mirovnih pogodeb, prošnje novih dr/.av- za pristi*p. mednarodna statistika in vprašanja o tran/itu. Zaključki se oborijo deloma na javni jutrnjšnji seji dciom.t na zaključni seji. ki bo v sredo. Albert Thoivas odpotoval v Rini ua odborovo sejo Zveze narodov. PARIZ, 13. (S.) Albert Thoraas. predsednik mednarodnega detarvnaga urada pojde popoldne v Krm, da se udeleži se^c izvršilnega edbera Zveze narodov. Ministrski predsednik MUlerand odide ju-trr v Folkestone radi posvetovanj z Uoyd Georgeom Danska odbila pogačama z Nemčijo o zaščiti narodnih manjiin. . •KODANJ, 13. (S.) Minister za zunanfe stvari je sporočil nemškemu ministru da mu je žal, ker za sed dj ne more pristopiti k pogajanjem o zaščiti narodnih manjšin, ki jih želi Nemčija. Borbe med Car ura o in vstaii trajajo dalje. , VERA CRUZ. 13. {S.) General^ Carran*a daje še vedno odpor v bližini San Marca, kjer vodi osebno operacije. V torek so napadali vstaši celih osem ifcr b svefitni četanu m topništvom TKio&i, Orlando ia Giolttti pri kralju. RtM, 14. Popoldne Icrali sprdjel Tittan'ja, Oriand« in GkiKttfjtt šut a >EDINOST* Itev. 105. V Trstu, dne 15. siftfft 192$ Za francosko - Bcsšb gospodarsko zbližaaje. BEROLtN, 13. (S ) Gogcncimar, predsednik nemške komisije za odškodnine m voditelj neke v«fcke i?de4ovata*ce strojev ofciavija v Vos*i«che Z-eiiung vtise s svojega potovanja v Pa-r«. Izjav^«. da je med francoskimi trgovskimi krogi zefo razširjeno razuaievaiije jx>tr-obe francosko - nemškega sodelovanja. Njegov vtis je. da bodo ti kjreg> kmalu {romadiH r<*ko Nemcem v svrho gospodarskega zbiifa-»vja. ako le Neoici da^o svojo na načm, ki ne bo neprimeren. Ameriiko posredovanje v Armeniji. WA5HINGTON, 13. Senalorska komkija za vna-nje stvari je odobrila enoglasno predlog, s katerim se predlaga predsedniku Wilsonu, da posije vojne Udje in strelce v Batum v svrho zaščite življenja In imetja Amerikancev v Batumu in okoli batum-železnice. — V Armenijo je baje že prišla ameriška komisija, sestavljen? od kakih 30 članov, za pomoč prebivalstvu. Domala vesli. Jadransko vpralanje hi kriza ▼ italijanski vladi. Boj. ki se tedaj bije v Italiji med časopisjem itali-fttnskt ljudske stranke in njenimi nasprotniki, bi nas ne zanimal toliko, če bi ce bilo glavni predmet razprave jadransko vprašanje. Ljudska stranka je za socijalisti najmočnejša v Italiji, močna ie posebno zaradi tega, ker ima za seboj precej »očno kmetsko in delavsko organizacijo in je vsled lega edini resen nasprotnik socijalislov. V zbornici je imela v svojih rokah smrt in življenje Nittijeve vlade, kar se je videlo pri zadajem glasovanju. Socijalisti so namreč načelno glasovali proti vladi in zagotavljali, da bodo pri tem svojem sia-lišču tudi nadalje vztrajali. S tem so postali orodje v rokah ljudske stranke. Le-ta je doslej glasovala za vlado in ji pomagala k zmagi; pri zadnjem glasovanji! pa je glasovala proti njej. in vlada je padla. Toda istočasno s padcem vlade so sc morala prekiniti tudi pogajanja v Pallanzi. Ker pa se je velik del italijanskega javnega mnenja postavil odločno n<* stran ministrskega predsednika Nittija. ki je n^ vsak način hotel, da se jadransko vprašanje reši v direktnih pogajanjih z Jugoslavijo, je razumljivo, da je glasovanje italijanske 'iudske stranke v zbornici, ki je povzročilo padcc vlade .11 s tem tudi prekir.ienjc teh pogajanj, s katerimi je bilo vezano toliko upov, razburilo duhove do skrajnosti. Razburjenost je tem večja, ker obstoja mogočnost, bolje gotovost, da ho ljudska stranka sestaven del bodoče vlade, če že ne pripade kakemu njenemu zastopniku mesto j ministrskega predsednika. Iz dejstva, da je rasla j skrajna nacionalistična s'ruja, katere jedvo so iia- ] lijani na zasedenem ozemlju, največjo oporo ravno j pri nekaterih zastopnikih italijanske ljudske stranke, kateri ni povsem tuja n?ti struja, ki si je na- j dela geJo, da mora odcepiti Črnogoro od Jugo-i slabijo in nastopil' proti tej poslednji na najodloč-| nejši način, iz vsega lega in iz dokaj drugih več ali i uvi»j očitnih znakov sklepa tej itranki nasprotno časopise, da sc bo postavila, če pride na vlado, na skrajno stališče glede jadranskega vprašanja in s lem zakopala upanje na hližnjo vešilev. — Gibanju te stranke, ki je šlo za tem, da sc prepreči \ sak spor £ z u m z Jugoslavijo, sc je pridružil tudi i.jen odsek na zasedenem ozemlju, pridružil, plavimo, kot odsek, ker v resnici so bili člani lega udseka. sc preden je kot tak obstojal, pravi začetniki tega gib-?nja Tako postajajo Je boli razumljive razne izpremerube na vodilnih in podrejenih duhovniških mestih v »»asih krajih, za katere so se iako ogrevali razni, ne ravno najsvetejši in najpobožnejši elementi v tukajšnjih italijanskih krogih, katerim ni dovolj, da ei Italija usužnji 400.000 duš neitalijanskega naroda, temveč hočejo še več. hočejo gospodarski usužnjiti še one, ki ostanejo izven italijanskih meja. Pri italijanskih nacionalističnih, . patrijoti£-Hih<-, aH kakor se že imenujejo, krogih nas nikakor ne preseneča, da nočejo sporazuma s svojimi sosedi, ker ga niso nikdar hoteli, pač pa nas preseneča, da daiejo v take namene najvišji in vsi drug: voditelji italijanske ljudske stranke na razpolago vsa svoja sredstva, tudi oi»2, ki bi se ne ssaela uporabljati v umazane politične remene, umazanega pravimo, ker nismo nikdar nikomur odrekali pravice do duševnega in maleriialnega dela za ohranitev svojega naroda, pac pa smo protestirali in bomo vedno protestirali proti izrabljanju duhovne oblasti v raznarodovanje in usuznjevanjc drugt-ga naroda. Kajti čc je na eni strani logično — kakor pravi včerajšnji * Piccolo*-. v članku Jadranci in Ljudska Stranka* — * da se narodni elementi v Julijski Benečiji v očigied reševanju jadranskega vprašanja niso mogli ne zavedati zanimanja in kontrole, ki je je mogel udejstviti parlamentaren in političen blok, kakor je oni ljudske stranke*, in so dosledno iskaii pri njej pomoči za svoje cilje, je na drugi strani naravnost neodpustljivo, da daja tudi vrhovno vodstvo stranke v ta namen sredstva, ki se — kakor smo zgoraj omenili — ne bi smela uporabljat: a take svrhe. — Kar pa sc tiče bodočega vnanjepolitičnega programa ljudske stranke kot vladne stranke, bodi mimogrede povedano, da namiguje tudi njeno glasilo - Corriere d'ltalia*, da ni »hudič tako črn, kakor ga slikajo«. »Ni dvorna — pravi list — da bo Nittijev naslednik, pa naj bo kdorsibodi, moral slediti v vnanji politiki smeri, začrtani od Nitlija..« Verjamemo tudi mi. ker časi za vrtoglave preizkušnje so minuli. Čudno tolmačenje dolžnosti. Na drugem mestu omenjamo, kako si italijanska socijalna demokracija določa red, po katerem naj pride ona do moči in vladne obictti. Najprej hočejo »zmagati«, in potem šele delati pozitivno. češ- naša ura še ni prišla! Ta način se nam r.e zdi iogičen. Če hočem, da bodi tako ua upravi države, je moja dolžnost, da iudi jaz sodelujem, da bo tako in tako! — Ali neka-j drugega smo hoteli reči tu. Med na-šinci so tudi taki ljudje — sicer dobri in pošteno misleči —, ki ti, ako jih prosiš, naj sodelujejo pri kaki potrebni napravi, odgovarjajo: drage volje, toda Jele potem, ko bo ta naprava prav in primerno urejena. Tako n. pr. pri našem listu. Tožijo, da list ni tak. kakor bi si ga oni želeli, da bi odgovarjal vsem potrebam in zahtevam. Zahtevajo — z eno besedo — dobrega lista«. Če pa jih prosiš, naj pcmagajo, naj sodelujejo, da postane list -.'dober«, da bo torej ustreženo njihovi lastni zahtevi, dobivaš odgovor: Skrbite, da bo list dober in potem bomo radi sodelovai. Tak način mi v skladu z logiko, še manje pa z narodno dolžnostjo! Kajti, če vem, da je kaka stvar potrebna, če živo občutim potrebo zboljšanja, potem mi je pač v dolžnost, da sodelujem tudi jaz po svojih močeh, — ali z duševnim delom, ali na druge načine — da bo u-streženo potrebi. Čujte, gospodje! Čim bi bila stvar primerno urejena brez vas in vašega sodelovanja, ne bi bilo treba vašega sodelovanja tudi" — potem! Ne vršim svoje dolžnosti, če lc kritiziram, če le govorim, kako bi moralo biti; vršim pa nujno dolžnost s tem, da prispevam, da sodelujem v svr-ho, da postane lako, kakor bi moralo biti ravno po mojem naziranju! Tako umevamo mi dolžnost vsakogar, ki vidi potrebe in pošteno hoče. da bo tem potrebam tudi zadoščeno. Izseljcailki vlaki. Naznanjamo intcresiranccm, da je oblast zopet dovolila družinam bivših državnih uslužbencev brezplačen prevoz v Jugoslavijo. Prizadele stranke naj se blagovolijo zglasiti čim prej s potrebnimi dokumenti pri g. Antonu Podbrščeku, uradniku Trgovskega izobr. društva, Trst, Via Torre Bianca 39, I. nadstropje. Zvišanje voznih cen na tramvaja. Tržaško tramvajsko društvo javlja, da se pričenši s 16. maja uvedejo nove cene tramvajskih voznih listkov in sicer po naslednji tarifi: t. Listki po znižani ceni bodo stali 26 st. 2. Vozni listki po navadnih cenah 30 st. na progah: Boškct — P. Goldoni, Via Scus-sa — V. Mercaio vecchio, P. Goldoni, Campo Marzio. V. Mercato vecchio — Stab. Tecnico. Campo Marzio — Via Navali, Stab. Tecnico — Skedenj, Mesto — Tor S. Pietro, P. Garibaldi — P. Venczia, V. Carducci — P. Tmmaseo, Via Conti — P. Oberdan,-Roian — P. Goldoni. 3. Na progah: Bošket — Campo Marzio, Campo Marzio — Škc-! denj, ul. Conti — Roiano — 40 sf. 4. Na progah: j Mesto — Barkovlje. Bošket Skedenj, zveza med j posameznimi progami — 50 st. — Zvečer od 22: dalje bodo veljale večerne cene, ki znašajo 10 st. j več. Ob nedeljah bo veljal isti povišek (10 st.j toda 2a ceii dan. Cene, ki so zaznamovane na voznih listkih, so potemtakem neveljavne. Sprovodnikoin jc strogo prepovedano sprejemati napitnine pod kaznijo takojšnjega odpusta iz službe. Potniki morajo hraniti vozne listke in jih pokazati na zahtevo, da ne bi morali vnovič plačati vožnjo. Razpis štipeudij. Tukajšnji mestni magistrat poroča: Za eolsko leto 1919-20 sc ima podeliti učen-j ccm tržaških !icealnih gimnazij šest štipendij po j 400 lir iz ustanove Ananiaa. Pravico do uživanja j omenjenih štipendij imajo revni dijaki, katoliške vere in rojeni v Trstu, in dijaki armensko-katoli-škc vere rojeni v Trstu ali drugod. Pravico podeljevanja štipendij armensko-katoiiškim prosilcem ima, v kolikor sc to da izvesti, preč. armensko-katoliški patrijarh v Carigradu. Prošnjam, ki se morajo vložiti do 22. maja na tukajšnjem magistratu, je treba priložiti: kritni iiGt, ubožni list in šolska izpričevala zadnjih dveh semestrov. Inskripcije na italijanskih vseučiliščih. Ministrstvo za javno prosveto jc odredilo z odlokom od 3. aprila t. 1. da sc lako imatrikulirajo na italijanskih vseučiliščih v kraljestvu računajoč od začetka tekočega šolskega leta tisti dijaki iz novih pokrajin, ki so ob koncu zadnjega šolskega leta padli na 6 mesecev a so položili ob ponovnem roku z dobrim uspehom zrelostni izpit. Ta odlok velja tudi za dijake iz onih delov Dalmacije, ki se nahajajo onstran premirne črte. v kolikor so tudi oni v goriomenjenem položaju. Osrednji urad za nove pokrajine je tudi zaprosil ministrstvo za industrijo, trgovino in iavna dela in ministrstvo za | poljedelstvo, naj se rečeni odlok raztegne tudi na t tiste visoke šole, ki se nahajajo v področju obeh 1 omenjenih ministrstev. Pregled kazni, ki so zadele navijale« ccn. Tukajšnji civilni komisarijat poroča: Kazenski odsek civilnega komisarijata, kateremu je dodeljen neodvisen vod kr. finančne straže, je obravnaval v teku svojeg« skoro enoletnega delovanja 900 prestopov. V 172 slučaji so bili prestopniki obsojeni na opomin, 193 jih je bilo obsojeno na začasno zapretje trgovine. 231 na razne globe od 20 do 3000 lir v skupnem znesku 28.793 lir, h katerim je treba dodati 7724*25 lir od zaplenjenega blaga Skupaj torej 36.517 25 lir. ki so šle v večjem delu v korist državne blagajne a deloma tudi v korist okrajne bolniške blagajnice in *iroiisni ce. Radi prestopov proti obstoječim predpisom je bilo ova-jeaih 20 slučajev vojaškemu sodišču in 5 državnemu pravdnišivu radi zločina oderuštva. Glede goljufije pri splitski podružnici tjtibjan-ske kreditne banke smo prejeli nastopno pojasnilo od merodajne strani: Ponarejeni ček, ki ga je prodal Napoleone Pagliari. se je glasil na 140.000 lir ter je splitska podružnica že prejela za 106.000 lir pokritja. Banka se nadeja, da zločinec skoro pride v reke pravice. Plesni venček v prid CMD se priredi po inicijativi g. Lazarija danes. 15. t. m., ob 20 v spodnji dvorani Narodnega doma«. Čisti dobiček i« namenjen CMD, torej najboljše priporočilo za čim o-bilnejšo udeležbe. Občni zbor »Dramatičnega društva« se bo vršil danes-ob 21 v gledališčni dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu so poleg poročila odbora nove volitve odbora za prihodnjo sezono in slučajnosti. Vabljeni so na ta občni zbor vsi prijatelji društva, katerim je na srcu njegov obstoj in ki imajo vsaj nekaj zmisla za potrebo in pomen lega društva. Dolžnost vsakega našega človeka ic. da pristopi k društvu in s tem pripomore k dosegi najkul-turnejiih društvenih cHjev. Tako bo dana na občnem zboru vsakemu prilika, rfa pove svoje mnenje. Mestna zastavljalnica. Danes, v soboto, pred-poldne se bodo prodajali razni že zapadli dragoceni predmeti serije 145. ki so bili sprejeli v juliju 1919; popoldne razni nedtagoceni predmeti serije 145 od št. 3701 do št. 5600. j . Popravljamo. V petem odstavku včerajšnjega članka o krizi v Italiji se je zlog nekoliko pomešal. Čita naj se: Nočejo (socijalisti) sprejemati niti ne odgovornosti," dokler ne pride — tako izjavljajo — njihova popolna zmaga. Seveda jc to čudna metoda. Logično bi bilo. ako bi delali za to svojo zmago tudi v politični areni; oni pa hočejo poprej zmage ir. potem šele bodo delali pri vladnem krmilu. Umorjen na postelji- Nekega SOletncga Lovrenca Papporeila, z Vrdcle št. 800 so naSli mrtvega »a postelji. Ležal je počrez, usta je imel zamašena in roke so mu bile zvezane z rutami. Zločin sc ie izvrSil v odsotnosti pekojnikove žene, ki se je nahajala ob istem iasu v Vidmu, a prvi ga je odkril pismonoša Kusmina. Dogodek je bil Javljen oblastim, ki so uvedle preiskavo. Padel aa dno la^c. Na ladji -Malgiaki sc popravlja v LIoydovi ladjedelnici, se jc izp »dt^k iil mornar Marko Ganbel in je padel v pernik. Pri padcu si je zlomil stegno, obe roki in čeljusti Rasne tatvine. — Neznani lopovi so odprli včeraj opoldne železni zastor trgovine 7 gotovo cbieko na C. Vittorio Enunuele JU. št. 2«. Ukradli so za J0.000 lir zimskih ženskih o'olek šn drugega blaga. — Včeraj predp»Idne so obiskaii tat j 2 penzijon Perusich v ul. Artšti 6 in od<*:»li perila za okroglih 800 lir. — Ob istem časi je bilo ukradeno na razklada-lišču južne Železnic? nekoliko peč platnene podlage v vrednosti 1300 lit — Pri viH Antoja Mazonija, Vetta di Scorcola št. 834. so razbili ipo in zlezli skoz okno v hišo. Napravili so 3060 lx škode, kolikor je bilo vredno perilo, ki so ga oinesb'. Arctficzja. Aretirin je bil starinar Franc Zanelti, ul. Giuseppe Caprit, ker se je našla pri ajem že-lezrina v vrednosti od 5000 lir, katera jc bila pred dvema tednoma ulradena iz ksladišča stavbnega mojstra Andreja Šolfe v ul. Tesa. Borzna par^ila. Tečaji: V Tretu, dne 14. maja 1920. Jach-anska banka 575— 595 Assicurazioni OencjaJi 15000— 15200 Cosuirch? 738— 742 Dalmatia 460— 470 Gerolimich 3000— 3050 Libera Triestiua 1370— 1390 Uoyd 2400— 2500 Luesno 3150— 3225 Martinolichi 535— 545 Oceania; 610— 620 Preoiuda 770— 780 Tripcovidi / 740— 760 Ainpelea , 730— 740 Cement Delmatia 410— 420 Cement Spalato 470— 475 Krka 644— 648 Čistilnica riža 265— 275 Tržaški Tramway 225— 233 ft'/mis&t Stefe^'^ t Tuja valuta na tržaškem trgu: V Trstu, dne 14. maja 1920. DOPISI. Neprepečatene krone 7.50- - 8,— avstrijsko - nemške krone 8'50- - 9 — čeh»slovaške krone 34' 35' dinarji 56' 58' levi 36'- - 37 — marke 42* - ^ 43*50 dolarji 20' 20'20 francoski franki 13350- -135 — švicarski franki1 350'-- -360 — angleški funti, papirnati 78' 79' rublji 29'-- - 30'-- napeleoni 78" 79' angleški {imti, zlati 88' - ^ 90' S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodni-' kom, prijateljem iti znancem, da se je na? sinček r Sminj" M danes po dolgi in mučni boiemi preselil meti nebeške krilatce v nežni dobi 6lj let. -Pogreb zempkih ostankov nepozabnega angelčka se bo vršil v nedeLjo, 16. t. m., ob 15.30 iz hiše žalosti v ilirci Goardia «4 15 a v cerkev Sv. Jakoba in potem na pokopaste k S\. Ani v poseben grob. TRST, 14. ma>nik.a 1920. ' Kamela in Aaton, slarši. > Matej Frank, Franc Klun, strica. Antonij* Tecel (odfiotua), Ivanka Klun, teti, in o?taii sorodniki. No\o pogrebno podalje Corso V. E. III., 47. Švicarski tečaji. ŽENEVA. 11. (S.) Lira 28.27. nemška marka marka 11.575, avstr. krona, stara 2.15, nova 2.70, angl. funt 21.87, fr. frank 36.925, dolar 5.67&/s. S8. MUCEK LEOPOLD ZOBOZRAVNIK Trst, Corso Vlttorio Emamtele Ul. 24,1. i??cj€ms od £-12 in od 19-1I. Brezboiestno izdiranje zob, ^late krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in švicarski sistam. B Iz Bolj unca. V lirkovi »Edinosti* je dopisnik iz Brega nekoliko ofrlul sedanjo občinsko upravo ter govoril o bodo:em upravnem odboru, ki ga g. komisar misli imenjvati. Prav je imelo uredništvo, ko jc stavilo opa&o, da člani tega odbora ne bodo smeli smrdci preveč po slavofilstvu. Evo dokazov! V vsaki vasi sc shajajo srenjski gospodarji za reševanje raznih stvari pod predsedstvom svojega vaškega načelnika. Le v Boljuncu je izjema. V Boljuncu prh a j.i vedno na vsako občno in odoborovo sejo zaJilnik in zagovornik našega vaškega načelnika g komisar, ki g. Zobca, svojega zvestega adjutant^ vleče iz zagate. Pri našem vaškem načelniku lobcu (Rokotul so tudi orožniki stalni gostje. Dočm poznajo vaške načelnike v drugih vaseh sam. po imenu, so gg. orožniki 7 našim vaškim natilnikom zc!o prijazni, dobri in ljubezniv«. Tu jih lobivaš skorr-j vsaki dan. V nedeljo dne 2. majnha, nas je sklical Roko (razume se: pod predscdr.&tvcm g. komisarja) na sestanek vseh voiilcev starejbih od 24 let. ? namenom, da bomo volili vakega načelnika, ki bi moral biti tudi član naraeravnega upravnega odbora. G. komisar je videl taloj, da stoji situacija za njegovega Benjamina sabo: zato je poizkušal na drugačen način izviti in doseči svoj namen. Predlagal je, naj si volihi zberejo odsek 10 mož. Ti naj v teku 1 tedna izleiejo 3 osebe in predložijo naslednjo nedeljo zo?et volilcem. ki naj bi volili enega od 3 predlagmih. Volilci smo predlog sprejeli. Zbiali smo 10 nož in ti so nam minule nedelje predložili imtna 3 ugledr-ih mož: Kraljiča Karola št. 160. Žerjala Matijo št. 149 in Starca Josipa št. l(x G. komisar je poslal razočaran, ko je videl, da njegove desne roke ni v terni. Napel je vse svoje tsUo in — prodrl. Govoril in govoril j je na dolgo in širokv. jn je ljudi popolnoma zbegal, j Doseg«! je. <*a se je s;tarc od predlagane terne odpovedal in mesto tega oostavil Zobca v terno. Namen ;e bil dosežen. Nasprotniki Zobca (Rpkota) se nisaio po večini udeležili »olitev, ker smo bili trdno prepričani, da bo na poduki sklepa izvoljen eden od 3 predlaganih in lako s*. je zgodilo, da je Roko dosege! večino 24 glasov. Ljudstvo tudi ni še poučeno o politiki našega vaškt^a načelnika; bomo pa skrbeli, da bo odslej naprej. Naj tudi ne pozabim omeniti, da je ves teden delalt. 2 vso paro 6 agitatorjev za navedeno umazano sptkula-cijo ter da se je volitev udeležilo precej, števil© italijanskih delavcev iz opekarne. G. komisarji se računajo po 20 stotick beseda, — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele čvke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor ifiče službo plača polovično ccno. SLUŽKINJO IšcE majhna družina, Rosselli št. 25. vrata 9. 0. PIKO, zlsfarnlca-umrnlcci Trst, Corso Jtev. 15 Kupujem srečne Krone in gef^anarje pc naivnih cenah itoTzTSvKfc in va^s pra?i neS^TaMKT HIŠA, s 3 stanovanji in vrtom na zelo prometnem kraiu, pripravna za vsako trgovino v Mariboru, se proda ali zamenja s kako drugo v tržaški o-kolici. Naslov pove ins. oda. :-Edincsli«. 640 PEKARNA NA tRODAJ. Sežana, Andrej Maca-rol, pek. mojster. 645 IŠČE SE zanesljiva služkinja za vsa hišna d«la. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«. 648 HIŠA, 3 sobe in kuhinja, 300 sežnjev zemljišča pri Sv. Ivanu in razno drugo zemljišče vsake velikosti se proda po- tmorn« ceni. Pojasnila Sv. I v aLi, ul. S. Cilinn 541. prt. dcSUO. HIŠA 3 sob? in kuhinja, 7000- obdelanega zemljišča s sadnim drevjem pri Miljah se takoj proda. Pojasnila Sv. Ivan, ulica S. Cilino št. 541, prt. desno. 647b PRODA SE pod ugodnimi pogoji, dokler stoji kurz lire tako visoko: Okrožna opekarna parna žaga, mlin in nekaj posestva na Rakeku. Natančne podatke daje Matija Škcrbec, Ljubljana, Senae-niška ulica 2. 586 35LETEN GOSPOD, samski, v stalni službi, čedne zunanjosti, prijaznegu značaja, z vsohišno opravo in nekaj tisočakov prihranjenega denarja, se želi seznaniti v svrho ženitve z gsopodično ali vdovo og 25 do 35 let. pridno gospodinjo. Pismene ponudbe na inseratni oddelek »Edinosti« pod »Stroga tajnost*. 635 ZLATO, srebro, krone, pfaia po najv&fcti Perwt, ul. S Francesco št 15. 11. fl. cenah 417 KROJACNICA Avgust Stidar ul. S. Praeoesoo 4'Astei štev. 34, III. je edina dobroaaana kto-J-čnica v Trsta. 3367 KLAVIR ali piaaiso, tudi potreben poprave, se kupi v vsakem kraju. Pisati na oas4ov: Carlo Cauer, Trst, ul. SeJitario 25.. III. 508 Eo^ata zeloga vseh potrcbScfn iV.erianifn* de'.va'cs rt vsa1:.j poprav liaaja. Seidel & Neutnann in1 .Singer Gast & Gasser Tvrdha ustanovljen 1. 187S FRSHCESCO BEM8R Trst, ul. CiimjMnile 1P lmm\m Zoi,o;tenik dr. E. CL0HFER3 — lil — M Stuuko Pgflium Trsf, trg Gsltoiii štt5;. 11, II. nafctr. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba. regttHranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni telmiki kličem tudi jaz z zadnjim dopisnikom: na dan z ob-.SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah činskimi volitvami! In videli bodete, kako zlete razni vaški Zobci in Pangerci! Narodna čitalnic« v Vipavi priredi v nedeljo. 16. t. m., ob 16 prvo pomladansko veselico na dvorišču gostilne g. A. Hrovatina v Vipavi. 2 uprizoritvijo šaloigre v treh dejanjih ^Črni madež«. Po igri se vrši ples. K obilni udeležbi vabi — odbor. v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Puvh, Gari-baldijev trg SI. 3 (prej Barriera.) Tel. 329. 3341 RESTAVRACIJA OZBIČ sc priporoča cen,, gostom z izvrstnim kraškim ieranom in vipavskimi vini. Peter Hussu. Pš^antvo in piptarjl. Lavrenčič za uslugo VSAKOVRSTNE -»reče kupuje G. Margon, Torre bianca 13, zaloga vreč. ^Pipčatp -ž-škOkCMu. j----- 50-__;-zaro, j MLAD ČEVLJARSKI POMOČNIK išče službe pri ker se je Pavelček dal udariti L 3_, Primorec; kakem Čevljarju, najrajši v mestu. Ponudbe na 50.- (č. čl.), Primorka 50,— »č. čl.); skupaj L j ins. odd, »Edmosti* pod _3398 108.— in K jgsl. 50.— Denar hrani uprava. j jrgoVSKI POMOČNIK iaućen v manifakttirni in Pipčarfi, jtttrit Na Opčine, kjer priredi ta-j mešani trgovini, vešč slovenskega, nemškega in! mošnje pevsko društvo Zvon- veselico. ! italijanskega jezika išče službo, najrajši na de- Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,0*K).C(X» Belgrad, Calje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor. Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, SplU, Slbeulk, TR&T, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno sfroko spadajoče posle. Sprcjama vto^e na hranilne knjižice ter jtti obrestuje po 31 «Vt, a v bancogfro prometu po 9*1,. Vloge, ki sc imojo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejem* po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v nafesn varnostne predale (saies). Bančni prostori v Trstu sc Patajajo : uL Catifl <* mstt&rraio, uL t. Nlcolo Telefon : štev. H«3, 1798, 'MM - Btotfjca pstejs Ki IfrO ii K tt.frft S&omlniaite se CMD! želi. pod Ponudbe na inseratni oddelek xEdinosti-:Priden in pošten«. 3397 OMETU' ZOBJE t te broz čeljusti, zl. in todl otwt>U VILJEM TU^ i&aMfflS! trst, ul 30. oktttbra {cs. Gaserma) 13, li Ordinira od 9 predp. do 6 zvettf. PODLISTEK (153) Za stsro prasdo. Avgiul jfcenoa: Ssljaćka buna. — Zgodovinska porest iz XVI. stoletja. Dne četrtega a\gusla 1573. jc sijala lepa, ■vedra noč nad kratico. Ziata meseč^aa je tre-pelala čarobiK) nad vrhovi zelene šume, nad srebrnimi zavodi Sa » e. Daleč na kraju vidika se je odbijala ob jasnem msdrikaslem nebu 6ma gora. Bajen, diven jnir je raz-tezal svoje mreže nad eemiio, a iz duše pisanega cvelja jc rve-I mil vGJij v svet. Bilo je ka.ino, vse človeško pl*me se je zibalo v sladkem snu; samo en čkrv^k je bdel — Ferko Tahi. Zlata mese-itna je si-palu svoje žarke preko sijajji:h mrež zelenega brSijana skozi viseko ckn-o Suuedftkc-na krl^u, kjer ^e stanoval Fe: PRODAM obraz. Ženska ^e, oblečena v črno. na temnih i laseh ji plam-ii zlata krona, na vratu ji blesti j bel biser. Suho iice ji je bledo in žcKo, kakor { da je vstala iz groba. Biede so ji tudi pole d- j prte ustnice, okoli katerih ji drhti grozničav ■ smeh. Črnikaste oči bliskajo sem in tia kot j divji ogenj nad mleko. Počasi stopa naprej.1 počasi in tiho je nagnila gla-vo predse, razprla sithe prste — ter se pkizi 'n plazi. Jezus! , je vakJilniJ Tahi, f-kočivši v vis; i »prikazen — kdo si — kdo si? -Mi si Dora — ali si Jana?- Leden- pot nvu ie pokril čelo. očesi mu hočete izakočili. Ženska s>e je zdrznila, k ukor da se je vzdra-mila i2 spanja, posedala na sliko in jc, ko je zapaz&a T ah a. vzkliknila kakor prekletec v peklv: ^Jaz — jaz — ha! ha! ha! — jaz Dora in j Jana — a ti — ti s* Tahi — oh! Tahi — zlo- j črnec mojega življenja! — Tu, tu je bik) —j Ha. ba, ha! Veseli set Oriandova JDora! (Dalje.) j TAKOJ hišo z vrtom. Stala KDOR BI VEDEL kje se nahaja Franc KleviŠar, prosim da to naznani na naslov; Neža Dolenc, ui. Molin a vento št. 21, I. nadstr. 64-1 VESELIC priredi mladina iz Sv. Kriza jutri, v nedeljo, 16. t m. Začetek ob 2 pop. — Konec ob 11. K obilni udeležbi vabi MLADINA. ___ b j!lt>šsiiii nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vlačivce v 111 odeje za konje, v GiDUAHttl mm - Trs! Planu Hicoio TGtaaseo štsv. 3 Tvrtka mm LOEVi ustrojene In sirove prodaja sta debelo Trst, ulica Ctm Batflsti fev. 14