THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNTED STATES OF AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico— od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four, Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ^ (No.) 172. CHICAGO, ILL., PETEK, 5. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 5, 1930 LETNIK XXXIX. pRl PRASKI NA JUGOSLOVANSKI - ITALIJANSKI MEJI PADLA EN ITALIJANSKI MILIČNIK IN EN JUGOSLOVANSKI DRŽAVLJAN. — V TRSTU TEČE OBRAVNAVA PROTI STO PRIPADNIKOM JUGOSLOVANSKE NARODNOSTI. Italija. — Napete raz-Jlere; ki vladajo med Jugosla-j0 in Italijo, bo brez dvoma ^natno poostril mučen dogo-ek> ki se je pripetil pretekli v01ek na meji med obema drčama blizu Unca v Skocijan-okraju na italijanski stra-v. ln Pri katerem sta izgubila vlJeuje en fašistični miličnik Jugoslovan. Zanesljivega poročila se faj še ne more podati o celi r eri> ker vse vesti, ki so na zpolago, izhajajo iz itaiijan-virov, in nobenega dvoma J da skušajo te vesti krivdo ^"Janov oprati in jo zvrniti t rame Jugoslovanom. Kakor s^ltalijanska poročila govore, « dva jugoslovanska dr-sk -ana V1"ačala iz Italije P° j.'u'nih potih, in pripisujejo tudi značaj špijonov. Ko ffl- -— V" J - ------ j v Rasistična patrulja, obsto- ' Prišla do meje, ju je zasa- URA NA VODO treh mož. Jugf*lo; -"i )ja sta dvorila na nje'ogeiij, "na ,.j[ Je Patrulja enako odgovo-Pri tej praski je bil ubit Pa lfnik Romano Moise, ranjen str'v Caminada. Italijanski slo Pa so ubili ene£a Jugo- ubiVtana, a drugi je zbežal. Pri ^led jg"® Zapiske Iz zapiskov se gov fm so baje nato našli dalj-zemljevide in razne t Z£ ugotovilo, da je nje- vati v- 6 Josip Ku£ič' Jusosl°" v^ki državljan iz Postojne. del,ak učinek bo imel ta dogo-),a na razmerje med obema si lahko predstav-v D zlasti, ako vzamemo še l,ls°stev sodnijsko obravnavo, " točasno vodi v Trstu pro- ti st0 V" priPadnikom jugoslovan- .^rodnosti, katerih vseh visi na niti pod težo ki so -iih fašisti nagro-na nje. Kakor govore žVla vPoročila -ie Pet obt°- So ev že podpisalo izjavo, da lijjjj vali zaroto proti Musso-\ " Nič čudnega ne bo, ako 4 bo tudi iz nem- f> VriP°5a' Opuščen in I-i^k^ežeje, da še v 7'""' UH 8e bo nato * krilit dru»a P°liciJ'a Ko seznaniti z njim. S KONVENCIJE D. S. D. Banketa se udeleži mestni župan in drugi odlični gostje. — Nagovor domačega župnika in izvajanja ostalih govornikov. La Salle, 111. — Včeraj je hudomušno pero naredilo piko prav, ko je prišlo do banketa. Gotovo je za marsikaterega bila radovednost, češ le kakšen 33 bil banket. Zato bomo pa o banketu sedajle najprvo povedali svojo besedo. Ko bi se ke-daj naredilo tekmo glede najboljših kuharic in natakaric, tedaj smo prepričani, da bi bile lasallske precej odspredaj, če ne prve, vsaj tako je pokazal banket zadnji ponedeljek v dvorani sv. Roka. Vse je bilo najboljše prirejeno in vodstvu uttiikcia,, ki je istega pripravilo na tak izboren način vso pohvalo in priznanje. Ko se pa ljudje dobro najedo, pa zraven še z čvičkom zabelijo dobrote, ki so jih pojedli, postanejo kajpada zgovorni in vsak rad kako pove. Zato je običaj pri banketih tudi govorniški program. Tako je bilo tudi v La Salle. Najprvo je spregovoril in povzel besedo domači preč. g župnik Frančišek Šaloven, ki je vsem poznan kot izboren govornik. Glasan, da ga čuje lahko vsak in pa v gladki lepi slovenščini mu teče beseda, da ga vsak posluša z zanimanjem. Najprvo je pozdravil glavne odbornike in delegacijo, nato vse navzoče mestne odbornike in ostale goste. Povdaril je, da je ta dogodek za slovensko naselbino sv. Roka posebnost svoje vrste, ki bo pokazala javnosti slovensko naselbino in njene naše rojake. Za njim je spregovoril predsednik društva sv. Družine št. 3, DSD. Mr. Anton Štrukel, ki je obenem tudi glavni uradnik DSD. Tudi Mr. Štrukel je lepo govoril in pozdravil navzoče v imenu lokalnega društva DSD. Nato je pa vodil stoloravna-teljstvo drušltveni tajnik dr. sv. Družine, štev. 3, DSD. Mr. Anton Kastigar. Pozval je k besedi mestnega župana Mr. Brzygot, kateri je v vznešenih besedah pozdravil vse navzoče v imenu mesta. Pozvan je bil k besedi Dr. V. Urbanowski, kateri je društveni zdravnik do malega vseh slovenskih društev v naselbini, tako tudi društva sv. Družine, štev 3, DSD. Povedal je, da mu bili Slovenci vedno naklonjeni in zato jim je tudi hvaležen in jih spoštuje. Je član 7 slovenskih društev. Konvenciji je želel obilo uspeha in napredka. Navzočim gostom pa je povdarjal, kako velike važnosti je dandanes za vsakogar, da je zavarovan za slu čaj bolezni ali nezgode. Mno (Dalje na 3. str.) V Detroitu, in sicer v Waterworks parku, imajo uro, katere sliko vidimo zgoraj. Je edina svoje vrste v celi Ameriki, Teče neprenehoma že celih 40 let in ni je bilo treba niti enkrat še Tvjti. Goni jo namreč voda, kakor mlinsk« kolo. Ker se pritisk vode menjava, je treba tudi uro vsak dan naravnati: a kljub temu še ni potrebovala nobenega popravila. KRIŽEM SVETA D.S.D. SPRE JELA CENTRA U Z AC! JO Ogromna večina delegatov D. S. D. glasovala za uvedbo splošne centralizacije La Salle, 111. — Pri zasedanju konvencije Družbe sv. Družine preteklo sredo je prišla v razpi" vo važna točka, namreč, naj se li uvede splošna centralizacija, ali naj' ostane tako, kakor je bilo doslej. Po živahni debati je prišla končno točka na glasovanje, katerega izid je skoraj presenetil delegacijo samo. Za centralizacijo je bilo namreš oddano 27 glasov, proti njej pa samo 9. S tem sijajnim glasovanjem je delegacija pokazala, da se zaveda, kaj je potrebno organizaciji, da se bo v bodoče še bolj bujno širila, kakor se je doslej. Dočim je bil namreč doslej obstoj malim društvom skrajno težaven, zlasti prva leta, bo zdaj ob resničnem bratskem sodelovanju velikih in malih društev ta težava odstranjena. Bolniška podpora se je razdelila v tri razrede, namreč na $3.50, $5.00 in $7.00 na teden. ZA PRIZNANJE SOVJETSKE RUSIJE Obiskovalca iz Rusije, dva senatorja, priporočata, da A-meiika prizna Sovjete. New York, N. Y. — Mnenja se Spreminjajo. To se je zlasti opazilo na dveh U. S. senatorjih, prej odločnih naprotnikib Sovjeftv, ki pa zdaj, ko sta se ravnokar povrnila z obiska iz Rusije, enako odločno in nujno svetujeta in priporočata, naj Amerika nemudoma prizna sovjetsko Unijo. Ta dva senatorja sta B. K. Wheeler iz Montane in Barkley iz Kentucky. Svoje mnenje sta oba podobno izrazila, namreč, da imamo A-merikanci zaprte oči in skrivamo glavo v pesek, ako se še nadalje obotavljamo, priznati ">ovjete. Rusija da je namreč največji trg za ameriške pro-iukte, po katerih je v sovjetski državi veliko povpraševanje. Prava, nemotena trgovina ?e bo pa razvila šele tedaj, ako ')o vladalo med obema narodoma prijateljsko razmerje. - Sofija, Bolgarija. — Pomožni poveljnik generalnega štaba, polkovnik Marinopolski, je izvršil samoumor. Kakor se domneva, mu je bil dan ta način smrti na izbiro, ko je bil za-sačen, da je špijoniral v prid neke tuje države. — Murcia, Španija. — Močen potresni sunek se je občutil tukaj preteklo sredo dopoldne, ki mu je popoldne sledil enak- Dopoldanski sunek je povzročil paniko med prebivalstvom, ki je prestrašeno bežalo na ceste. — New York, N. Y. — Že od 6. avgusta pogrešajo sodnika višjega sodišča, J. F Crater-ja. Sumi se, da je postal žrtev roparskega napada, ker je o-menjeni dan potegnil iz banke okrog $3,500. — Berlin, Nemčija.—Uspeh francoskih letalcev Costeja in Bellonteja, ki sta preletela Atlantik, poveličujejo tudi vsi nemški listi in čestitajo Franciji, da ima taka moža. — Brest, Francija. — Na potopljenem parniku "Egipt", o katerem smo pred kratkim poročali, da so ga pričeli raziskovati na dnu morja, so našli ogromno bogastvo. Odkrili so namreč na njem zlata v vrednosti okrog 8 milijonov dolarjev. Chicago, 111. — Wm. Terrill je prispel v Chicago iz Terre Haute in tamkaj je toliko slišal o chicaških banditih, da se je oborožil za vsak slučaj. Za-sačen pa je bil v Chicagi z nabitim samokresom v žepu, odveden za to na sodni j o, kjer mu ni pomagal noben izgovor; odšteti je moral občutno kazen $200. Samokres so mu seveda tudi odvzeli. Iz Jugoslavife BEGUNCI PRIHAJAJO IZ ITALIJE.— ŠKODA PO POVOD-NJI NA ŠTAJERSKEM. — ŠKOFOVSKA KONFERENCA O KONKORDATU. — SMRTNA KOSA. — FANTOVSKI PRETEPI IN DRUGE NOVICE. Begunci iz Italije. Rakek, 12. avg. — Beguncev iz Italije je vedno več. Vsi tožijo o nevzdržnih razmerah in težkem življenju naših ljudi tam onstran meje. Predvčerajšnjim se je posre čilo prekoračiti mejo kar celi družini. Včeraj pa so prišli prav iz Trsta trije mladi fantje, ki se jim je kar na obrazu videlo, kako srečni in veseli so, da se jim je sploh posrečilo priti preko meje, ki je ravno sedaj, ko imajo Italijani velike manevre, zelo močno zastražena. "Gospod," je dejal eden, veliko smo tvegali, ko smo se podali na pot, na vsak korak smo bili v nevarnosti, da nas primejo; toda sila kola lomi. Sedaj smo tu in mislim, da se nam ne more slabše goditi kot se nam je." -o- Konferenca katoliških škofov Jugoslavije. Kakor se javlja iz cerkvenih krogov, se je ob priliki evha-rističnega kongresa v Zagrebu vršila' ena največjih konferenc jugoslovanskega katoliškega episkopata, na kateri se je razpravljalo o vseh aktualnih cerkvenih vprašanjih, v prvi vrsti pa o vprašanju konkorda-ta med našo državo in Vatikanom. Konference so se udeležili vsi katoliški jugoslovanski škofi. Podsulo je mladeniča. Pri posestniku Udovču v Št. Jerneju so nameravali zidati svinjak in so se odpravili kopat pesek. Za tako delo je pa seveda vsako vreme dobro, tudi deževno. Ko so že precej skopali in domov speljali, je 201etni sin Jože čakal v gramozni jami, med tem ko so voz peljali domov. Ker je bil že truden in je začelo močneje deževati, je stopil v izpodko-pano jamo. Vsled dežja se je odtrgala precej velika plast peska in ga podsula. Ko so prišli domači z vozom, so izpod peska odkopali njegovo mrtvo truplo. Slična nesreča je pred leti doletela njegovega strica. PET OSEB PADLO PREKO PEČINE San Diego, Cal. — Pet oseb je hotelo prebiti praznike na takozvanem Rosarita kopališču, 150 milj oddaljeno od tu. Postavili so si šotore, na kar se ■je ena izmed žensk odpravila proti obi-ežju. Ostali štirje kmalu zaslišijo njen krik in ko ji odbite na pomoč, padejo tudi oni za njo preko pečine, visoke preko 50 čevljev. Dve o-sebi so se na mestu ubile, ostale go težko x'anjene. V KANADI IMAJO SNEG Edmonton, Alta., Kanada.— Z vso resnostjo se je v provinci Alberta oglasila zima pretekli ponedeljek. Po nekaterih krajih je pričelo gosto snežiti tako, da je zapadlo snega do pet palcev. MAČKA POVZROČILA SMRTNO NESREČO Benton Harbor, Mich. — J. E. Ilicker se je s svojo materjo n svojo ženo vozil iz severnega Michigana nazaj v Joliet, kjer stanuje na 113 Sherman ave. S seboj je imela družina L'udi domačo mačko. Med vožnjo je skočila ta na voznikovo naročje. Ko pa jo je hotel voznik odstraniti, je to odvrnilo njegovo pozornost od avtomobila in v tem trenotku je treščil v obcestno drevo. Njegova mati si je pri tem razbila cre-pinjo in je kmalu izdihnila, on ram si je pa zdrobil čeljust. NEDOLŽNA GROŽNJA Chicago, 111. — K enemu izmed uradnikov First Trust and Savings Bank je prišel neki tujec, za katerega so pozneje dognali, da se imenuje W. French, 920 Wilson Ave., ter mu s pridušenim glasom pravi: "Poslušajte. V tej škatlji imam nitroglicerin (ena najmočnejših eksplozivnih snovi). Življenja sem sit. Ako mi na mestu ne odštejete $10,000, te-lebim to škatljo ob tla in cela banka bo zletela v zrak." U-radnik mu je po kratkem pomišljanju obljubil, da se mu bo ugodilo. Poklical je nato bančnega detektiva in mu razložil zadevo. Ta je enako obljubil pomoč, obenem pa nepričakovano zgrabil grozilca od zadaj za roke, dočim se je uradnik polastil škatlje, ki so jo nato z jetnikom vred odpeljali na po-icijsko stražnico. Ko so jo tamkaj s .skrajno previdnostjo odvili, ni bilo v zavoju drugega, kakor — prazna škatlja za cigare. Odtrgan most. Poroča se, da je narasla Hudinja odnesla most pri papirni tovarni v Višnji vasi pri Vojniku in pri žagi g. Canka v Škofji vasi. Hudinja je dalje pretrgala brv v trgu Vojniku, močno omajala pa tudi brv pri Vojniškem pokopališču. -o- Produkcija opija. Cena opija znaša v Skoplju 1480 do 1500 Din. Prodajalci opija pa zadržujejo blago, ker pričakujejo boljše cene. Računa se, da bo letos v južni Srbiji pripravljenih 32 vagonov opija za izvoz. -o- Smrtna kosa. V*6t. Vidu nad Ljubljano, v škofovih zavodih sv. Stanislava, je zatisnil trudne oči profesor Gašper Porenta, star 60 let; v duhovnika je bil posvečen leta 1893. — Na Savi pri Jesenicah je umrl tovarniški delavec Erzar. — V Zgornji Polskavi je umrla Amalija Soršag, stara 77 let. — V mariborski bolnici je umrla Cecilija Čavrečič, vdova po finančnem uradniku, stara 64 let. Brez nožev ne gre. Spet ležita v bolnišnici dva fanta. Franc Bohanek od Male Nedelje, ki je bil z nožem ranjen v levo roko, in Matija Horvat iz Morovc pa v hrbet. Vzrok alkohol. V bolnišnici se zdravi tudi Ivan Babšek s Ptujske gore, ki je bil na cesti v Še-stržah napaden od neznanca, ki mu je prizadejal precejšnje poškodbe na glavi. -o- Skalpiran. Delavec France Prosen iz Stožic je pil v neki gostilni v Ljubljani. Prišlo je do prepira in pretepa. V pretepu mu je nekdo z ostrim nožem posnel z glave lase in kožo ter mu občutno ranil lobanjo. Nov rekord Dragotina Maje-tiča. Dragotin Majetič, ki je znan rekordni igralec, je lani igral neprestano 63 ur v ljubljanski "Zvezdi". Letos v Sarajevu je igral neprestano 71 ur in tako dosegel nov rekord. Cerkev popravljajo. Cerkev pri Sv. Duhu nad Višnjo goro, odkoder je lep razgled po vsej Dolenjski, so začeli popravljati. -o- Zastrupljen je z gobami. V Mariboru se je zastrupila z gobami 25letna poštna uradnica Roza Flis iz Murske Sobote in na posledicah zastrup-ljenja tudi umrla. -o- Bohinj. Snežilo je 8. avgusta ves dan — ne v dolini, ampak na Triglavu in sosednih vrhovih. Kaže, da se očak Triglav letos ne bo znebil bele kape. V dolini pa je ves dan lilo kot iz škafa na žalost letoviščarjem. Temperatura se je znatno znižala. -o- Nesreča s cirkularko. Filipu Zebcu, 311etnemu delavcu iz Bohove, je cirkularka raztrgala levo roko. Prepeljali so ga v bolnišnico. ——o-- Z drevesa je padel 201etni posestnikov sin Lojze Jošt iz Dramelj ter si zlomil nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. --o- Nesrečen padec. Delavec Ivan Mogu v Nazar-ju pri Mozirju je padel s kolesa in si pri tem nalomil roko v sklepu. Stran 2' AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 5. septembra IVoU AMERIKANSKI SL'OVENEC The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. „ _ Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 m Naročnina: Za celo leto Za pol leta . Z a četrt leta ..$5.00 „ 2.50 _ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _____________________________$6-00 Za pol leta ------------------------------ 3.00 Za četrt leta __________________________ !-75 Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ..............................—$5.00 For half a year -----------------------------2.50 For three months ..........................- 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ..................................$6.00 For half a year .............................- 3.00 For three months —........................ 1-73 POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate listu. _ ___ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _________-_ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ____ J. M'. Trunk: Mode a la Paris Vsaj pred vojno je bilo v velikih izložbah, kjer so imeli izpostavljeno na ogled obleko, videti napis: Mode a la Paris — to je zdaj moda, noša v Parizu. V človeku je neki nagon, da rad posnema. Nemec pravi "nachaffen", ker tudi opice kažejo ta nagon izrazito, in neki "učenjaki" vidijo v tem kar opično žlahto. Gospodar v človeku naj bi bil razum. Ni pa lahko gospodariti temu razumu, ker se vsiljuje na njegovo mesto bolj živalski nagon, in mnogokje postane na ta način pc posnemanju v človeku prava — opica. To bi bila ritem1-" evolucija. Mode a la Paris pa se nikakor ne nanaša morda le na obleko, nošo. Pariz igra še danes vlogo pri kroju, igral je pa vlogo tudi pri duševnih strujah in nOvotarijah. Ko je nastopil Rousseau s svojim naturalizmom, je hotel vsak biti naturalist. Enako je bilo, ko je pričel secirati skeptik Voltaire. V filozofiji je prešla moda bolj med Nemce, in je postalo geslo: mode a la Berlin. V državnem pojmovanju je hegelianizem še danes pri nas v Ameriki v modi, in ko je bila pred svetovno vojno Nemčija na vrhuncu, je nemška politika in diplomatika prišla v — modo. Kjer vlada in gospodari razum, tam se prikaže posnemanje raznih mod smešno. Ni samole pri noši tako. Črnec ob ravniku je vjel nekje neki cilinder, si ga natakne in se kaže na afriškem bulvaru črnim lepoticam v najnovejši — modi, a ima hlače razklane, ali pa jih morda sploh nima, ampak: mode a la Paris. Pri našem amerikanskem jazzu pa bo naro-^ be in velja: mode a l'Afrique. Pri političnem, ekonomskem in narodnogospodarskem pojmovanju smo zdaj močno v modi — komunizma. Moskva je postala komunističen Pariz, in zdaj velja: mode a la Mos-cou, kakor je zdaj v Moskvi. Bili so časi, ko je bil v — modi liberalizem. Vsak je hotel biti liberalec, ker je mislil, da drugače ostane duševna ničla. Vsaj v nižjih slojih je bilo tako tudi s socializmom, marsikje je še danes tako tam, kjer samo capljajo. Bolj in bolj pa prihaja v modo — komunizem. Pri nas v Ameriki in med nami Slovenci je kak liberalizem pozabljen, ako ga je sploh kaj bilo. Socializem je v modi, a hudo ga davi in pesti nova moda — komunizem. Ni samole pri ameri-kanskih Slovencih tako. Kjer je nagon stopil močno na mesto razuma, je komunizem v ospredju, v modi, ker tako je pač — moda. Bogami, res je pogostoma samole moda, in od komunizma ni videti dosti. Na papirju se komunizem vrlo dobro poda, je fina ekonomska, gospodarska in politična moda. Vse skupno: eden za vse, vsi za enega, vsi imajo in nihče nima zase. Fino. Imamo neki komite s kongresnikom Fishem na čelu. Zdi se, da je mode a la Moscou naredila nekaj kurje polti na kožah amerikanske družbe, in zdaj vodijo neko preiskavo, v kolikor je ta moda iz Moskve že prešla Amerikancem v kri, in na kak način se ta moda širi in vodi propagando po Ameriki. Kakor se pri noši "moderen" človek ne zadovolji samole s kakim izrazom "mode a la Paris", temveč modo tudi posne- munizmom. Komunisti v in okoli New Yorka imajo svoja komunistična taborišča tam ob bregovih hladne reke Hudson, ker vročina je, in komunizem sam ne hladi dosti. Fish in njegov komite so šli tudi v tako taborišče, kjer je mode a la Moscou. Tam jih niso sprejeli ravno po kakih ma-nirah sedanje civilizacije, se razume, saj je komite prišel — preiskavat, in take robe ne ceni preveč nihče, najmanj kak komunist. Komiteju so komunisti dali razumeti, da so na "zasebnih tleh — private property". Hm? Čudna beseda "private property" in to med — komunisti. Dalje so komunistični govorniki v živih barvah in bese dah polnih ogorčenja pred komitejem slikali bedo revežev in pokazavali na 8 milijonov brezposelnih, ki umirajo — "starving to death" v Zedinjenih državah: Fishu in njegovemu komiteju so ogorčeni komunisti svetovali, naj se stroški za preiskavo porabijo bolje za stradajoče, ampak Fish je bil tič, in e obrnil metlo, da naj komunisti v vrlo razkošnem poletnem taborišču dajo dober vzgled vsem privatnim posestnikom, ko nihče nima pravice do zasebne lastnine. Tu je pa mode a la Moscou padla v Hudson in v vodo, ker komunisti so hudo protestirali zoper tako insinuacijo, ko je njih taborišče — "private property", zasebna last, in do te brezposelni nimajo pravice. In taka je — moda a la Moscou v — praksi. OB 10 LETNICI FARE KRALJICE SV. ROŽ. VENCA Denver, Colo. Letos je minilo 10 let, kar je bila posvečena naša cerkev Kraljica Svetega Rožnega venca. Kolikokrat so se v teh 10. letih zbirali verniki v to hišo božjo k sv. maši in raznim drugim pobožnostim. Koliko jih je prejelo sv. krst ,sv birmo, sveto obhajilo, sv zakon Veliko število je tudi tistih, ki so bili na svoji zadnji poti prinešeni v to svetišče, da so se nad njihovimi trupli izvršili zadnji cerkveni obredi, da so navzoči verniki molili za blagor in pokoj njihovih duš ter jih priporočili Bogu in Materi božji. Med umrlimi je bilo veliko tistih, ki so se trudili ob ustanovitvi naše fare pred 10. leti, ki so žrtvovali svoj čas in z denarjem pomagali, da se je ustanovila slovenska fara in sezidala hiša božja. Veliko izmed njih ni danes n^ed nami. Prav bi bilo in lepo, da se jih spominjamo v svojih molitvah. Spominjamo se tudi vseh dobrotnikov, in vseh naših umrlih fa-ranov, katere krije črna zemlja. Bila je še ena potreba, in ta je slikanje naše cerkve, ki ni bila poslikana, kar je sezidana. V 10. letih je pa precej počrnela od pare in prahu. Vsak kdor se je ozrl po njeni notranjščini, je moral priznati, da je potrebna očiščenja in preslikanja, da bo zopet Svetišče božje, kakor se spodobi. Rev. Father Judnič, cerkveni odbor in drugi farani smo se v ta namen večkrat sestali skupaj na seje in smo ugibali, kje bi se dobil potrebni denar. Nazadnje se je sklenilo, da se poprosi naše dobre farane, da darujejo vsak po svoji moči, da ma, se tako tudi obleče, tako je tudi z modo iz Moskve, s ko- ne gre fara v še večje dolgove. Res, da so slabi časi, vendar saj se nobenega ne sili, koliko mora dati. Vsak daruje po svojih močeh v spomin 10 letnice in za olepšavo hiše božje. Pa smo se res nekateri odpravili in obiskali naše farane, po mestu in jih prosili, da vsak pomaga kolikor more za dobro stvar. Obšli smo celo naselbino kjer živi naš narod. Šli smo med naše rojake tudi na farme. Dne 17. avgusta smo šli, jaz in Mr. Johan Jelenic in Mr. Joe Domitrovich k našemu dobremu rojaku Mr. Andy Drol-nich, ki ima svojo farmo blizu Grilli, Colo. 63 milj od Denver-ja. Družina Drolnich nas je ja-ko lepo sprejela. Mrs. Drolnich in njena hči Julka, sta napravili celo gostijo, med tem časom, ko smo mi hodili okoli drugih farmarjev. Mr. Drolnich je vzel svojo veliko "Ca-ro" in šel z nami k svojemu sinu Andyju. Tam smo dobili $10.00. Potem smo šli od tam k njegovi hčeri, oziroma k nje-novemu zetu, Mr. Anton Ko-tich. Tam smo spet dobili $10, in so nas še postregli, da smo si pogasili našo žejo. Od tam mo šli k Mr. Joe Zobec, ki je tudi dal $5.00. Ko smo prišli nazaj, je bila že večerja na mizi, pa tudi pijače ni zraven manjkalo; ko smo se okrepčali, nam je Mr. Drobnich izročil še ček za $25.00, kot dar za slikanje cerkve. Pozno zvečer smo zapustili farme in šli proti domu. Mr. in Mrs. Dtobnich imajo še doma 5 sinov in eno hčer. En sin in ena hči sta pa že poročena. Mr. in Mrs. Drobnich, kakor tudi cela družina so jako dobri. Kadar ima naša cerkev kak piknik, ali bazar, ali kako drugo zabavo, se vselej udeležijo in pomagajo, ako-ravno morajo podpirati cerkev tam, kamor večinoma hodijo. Družini Drobnich naj Bog stotero povrne. Na poti proti domu smo se oglasili na farmi pri Mr. in Mrs. Josip Debevc. Ker pa takrat Mr. Debevc ni bil doma, nam je Mrs. Debevc povedala, da pošljejo drugi dan ček,kar je bilo tudi res. Father Judnich so sprejeli ček od Mr. Debevca "za $100.00. Družini Debevc naj dobri Bog stotero povrne, kakor tudi vsem tistim, ki so kaj darovali za slikanje naše cerkve. Father Judnich so se obrnili tudi na naša društva, ako bodo kaj darovala za slikanje cerkve. Prvo društvo, ki se je o-glasilo je dr. Marije Pomagaj št. 190, KSKJ. in dar,ovalo svo-to $25.00. Društvo sv Roka je darovalo $50.00. Društvo sv. Jožefa št. 29, JSKJ. je darovalo $25.00, in dr. sv. Jakoba št. 12, IIBZ. $25.00. Tudi druga društva so obljubila, da bodo darovala, kar bom drugikrat naznanil. Prav lepa hvala vsem članom in članicam društev, katera so darovala, in vsem onim, katera še bodo darovala Bog naj poplača vsem. Pozdrav rojakom širom A-merike. Posebno pa vsem v Denverju, Colo. George Pavlakovič, tajnik cerkve. LEMONT VABI . . . Lemont, 111. Prihodnji ponedeljek ob 9. uri dopoldne po solnčnem času (ob 10. uri po chicaškem) se bo vršila pri oo. frančiškanih pri Mariji Pomagaj v Le montu posebna slovesnost. Slovesne redovne obljube in preobleka novincev obenem. Slovesne redovne obljube bo napravil P. Alfonz Miklavčič, OFM., ki je pred štirimi leti vstopil v naš red in napra vil novicijat ali leto poskušnje v Patersonu, N. Y. Te dni So mu potekla tudi tri leta ne-slovesnih obljub in v ponedeljek bo med slovesno sv. mašo položil v roke predstojnikov slovesne ali večne obljube. Redovno haljo bodo sprejeli trije novinci, ki bodo nastopili novicijat kot kleriki, dva bosta pa preoblečena kot tretjered-nika in bosta vstopila v naš red kot brata lajika. Prvi trije so sledeči: kDijak Pavel Svete iz Forest City, Pa. Potrebne šole za novicijat je napravil v frančiškanskem kolegiju v Calicoon, N. Y. Eden njegovih bratov je že v našem komisarijatu in bo prihodnje leto ,ako Bog da, pel novo mašo. Sedaj študira v Ljubljani. Tudi drugih sorodnikov je več v starem kraju kot v Ameriki. Drugi je dijak Alojzij Sir-celj iz Sheboygana, Wis. Ta je doslej študiral v frančiškanskem kolegiju v Hinsdale, 111. Sirceljnova družina je ena naj-odličnejših članic slovenske župnije sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu. Ena Lojova sestrica je na gričku Assisi in bo tudi kmalu dobila redovno ob- leko. Ker imata pa Sirceljnova ata in mama še lepo kopico pridnih mladih Sirceljnov doma, smo se tako zmenili, da je Lojze sicer prvi Lemontec iz te familije, nikakor pa ne zadnji. Who is next? Tretji je dijak Karel Medic iz Chicage. Ako hoče kdo kaj bolj natanko vedeti, kdo je ta mož, naj se potrudi kar med fante svetoštefanske fare na 22. cesti, pa naj vpraša, kdo je "Charly". Njegovega zadnjega imena še dostaviti ni treba, vsak bo takoj vedel, koga imate v mislih. Bil je namreč predsednik Holy Name Jrs. in je imel sploh zelo veliko veljavo med Chicaško fantovsko družbo. V šolo je hodil v jezuitski kolegij sv. Ignacija v Chicagi. Letos je končal predpisane študije za novicijat in se je zatrd-no odločil za red sv. Frančiška. Med brate lajike bosta sprejeta Mr. Anton Rudman iz Jo-lieta in Frank Tomazin iz Cle-velanda. Oba sta bila že nekaj časa pri nas in sta vsak po svoje pokazala, da bosta znala biti koristna uda samotanske družine. Oba rada molita, pa tudi delata. Tone ^uče kuhav-nico in bo kmalu napredoval za "oberkoha". Francelj pa dela v "officu" in se že dobro razume na vse mogoče mašine, ki je jih naš office ves poln. Kakšna imena bodo vsi ti fantje dobili, je še velika skrivnost. Gotovo pa je, da bodo vsi prekrščeni. Kdor jih hoče videti še enkrat pod dosedanjimi imeni, naj pride v ponedeljek pravočasno v Lemont. — Med sveto mašo se bo izvršilo prekrščevanje. Enega moram še omeniti. Ta ne bo nič prekrščen, ker je že pred nekaj meseci prejel redovno obleko in tudi novo ime. Pravimo mu brat Pavel, piše se pa Bogolin in je tudi iz Chicage doma. Prišel je bil k nam v Lemont za svojim bratom Lenartom, ki bi še ta teden končal novicijat kot klerik. Pavel je pa prišel za brata lajika in je sprva dobit le tretje-redniško obleko. V tem kratkem času se je pa tako dobro izkazal in je razne službe tako vestno opravljal, da bo sedaj avanziral iz tretjega reda v prvega. V ponedeljek bo dobil kapuc in bo potem postal kar cel frančiškan ter nastopil leto novicijata. Tako nam je vrla Bogolinova družina dala že dva svoja fanta pa pravijo, da to še ni vse. Edvard študira v Hinsdalu in ker je videti prav priden dečko, bo gotovo v nekaj letih tudi med lemontske IZ URADA DRUŠTVA SV. NEŽE, REDA KAT. BORŠT. Chicago, HI- Naznanja se vsem članicam društva sv. Neže, da se naša seja vrši redno vsako prvo nedeljo v mesecu. Ne vem, ali so članice pozabile ali kaj je vzrok, da tako malo pridejo na seje. Prosi vas, da bi se malo bolj zanimale za društvo. Poskusite pridobiti društvu kaj novih članic. Ne pozabite priti na sejo v nedeljo dne 7. septembra, k«r je polletna seja, da kaj ukrenemo v koristi društva. Sester-ski pozdrav. Mary Kavčič, zapisnikar«* -o- SPOMIN NA BARAGOVO PROSLAVO Eveleth, Min". Cenj. urednik, še vas nadle- gujem za malo prostora v merikanskem Slovencu, da ^ koliko opišem naše romanje Baragovo proslavo, v Mic^S nu- pni Zbralo se nas je par Slove cev tukaj na Eveleth, da hoj' mo, da bo tudi Eveleth zast pan na tej veliki proslavi- ■ Šega velikega moža in r< misijonarja škofa - Barage. Sicer pravijo, da ^ Marquette in na Calumetu.^ bom na dolgo in široko oP . vala, kako je vse se vr6lJ pač pa povem, da se nai^ jako dopadlo in nam bo to še prvo romanje na Barag proslavo ostalo še dolga Friderik leta1 spominu. J# Prav lopo se moram za ^ liti tamkajšnjim Slovence* katerimi smo prišli v do^. Najprej se zahvalim dr» ^ Gregorič, za lepo postrežb®^ ves njihov trud, ker jim 111 biti ne bomo mogli nikdar vrniti. Naj vam ljubi Bog * tero povrne. Nadalje se za1 lim Mr. Srebrnjaku, ki na^ prvi večer preskrbel sta'10 nje in Mr. Snajder, ki ^ ^ radevolje odstopil prost'"'^. pfenMšce. Hvala lep« in Mrs, Plavc in Mrs. D. za vso prijazno Vsem se prav iz srca hvaljujemo. Ako kate> , Evele,.: p ostre* vse kdaj nanese pot na V .frančiškane zapisan. Taka bo torej slovesnost v Lemontu, kolikor se da en teden naprej videti. Bolj natanko si jo bo pa vsakdo lahko o-gledal na licu mesta. Nak, ne vsak, samo tisti, ki bo prišel v ponedeljek k Mariji Pomagaj na božjo pot. Oo. frančiškani. naj ne pozabi nas obiskat' . skupaj prav lepo pozd*av od slovenskih romarc: G* 1 la Masel, Antonija Ne^ Memi Brince in Angela Prefc. G. naj' POTOPLJEN PARNIK DEN Brest, Francija. —-torek so italijanski izv° $ pričeli z delom na P8'^ Egipt, ki leži že od leta na morskem dnu ob $ skem obrežju. Delo sc^'0^-plačalo, kajti, kakor .1° „3 tovljeno, — ^ "»Viaia1 se je nahaP jo-parniku tedaj, ko se je ^ $ pil, zlata v vrednosti za lijonov dolarjev. o- Ako je večji praznik okrog rohni sovražnik. W. Komakizzy pl. Nohara: SREČANJE Z GENERALOM NOGI JEM Vojna je minila, vrnil sem se, z odlikovanji posut, domov, pa vendar sem bil žrtvoval stotisoče najboljših sinov domovine. Tedaj sem vedel: Moje življenje je zapadlo v tretje, in vendar mi ga je cesar znova podaril. Poslej je moje življenje v njegovih rokah, na njem je, da ga zahteva, in jaz se ne bom obotavljal, da ga dam." Sklenil je z majhno, skoraj plaho kretnjo leve roke, kakor bi prosil oproščenja, v tem ko sva baron in jaz sedela globoko zatopljena. General je spil čašo vina in pokazal na napis: "Sicer me pa to spominja na resnično zgodbo iz vojne, ki mi je bila prišla na uho. Toda odigrava se med priprostimi ljudmi in vas bo dolgočasila." Oba sva seveda odločno u-govarjala in nujno prosila generala, naj nama zgodbo pove. General drugega tudi pričakoval ni, kajti bil je pač znan kot zelo molčeč, a tudi kot dober pripovedovalec, če je kdaj začel in bil dobro razpoložen. Še enkrat si je dal natočiti vina in začel: "V neki vasi blizu Kanaga-ve, katere ime je postranskega pomena, je živelo mlado dekle; kakor je tisoče drugih; imenujmo jo Hana. Živela je v precej skromnih razmerah, in njen zaročenec, Taro Tama-ki ga imenujmo, je ob začetku vojne odšel k vojakom, dočim se je bil preje, ker je imel n je gov oče zelo veliko posestvo, odkupil od redne službe. Ko je odhajal, mu je obesila Hana okolu vi%tu amulet, kakor jih nosijo pri nas: majhna vrečica, večinoma iz zlatega brokata, ki vsebuje na tenkem papirju zarotitev iz duhovniške roke. Taro je utegnil misliti na izrek, ki visi tukaj, utegnil pa ga tudi ni poznati; na vsak način je rekel za slovo: "To veš, Hana, da se vrnem, /če ostanem živ. In vedno veruj, da sem živ in da mislim nate. Če ti pa pošljejo ta amulet, ki si mi ga obesila o-kolu vratu, potem vedi, da sem mrtev in da si prosta in moreš vzeti drugega — če maraš." Hana je jokala in obljubila* da bo vedno mislila na te besede. Svojega zaročenca ni sme-la spremiti na kolodvor, v pozni noči, brez godbe in hrupa je odšel polk, in le od daleč je videla v yokohamskem pristanišču prevozno ladjo, ki je s četami odplula proti Koreji. Potem so prišli zanjo težki dnevi, dnevi, ko ni vedela ni kod ni kam s svojim srcem, tako težko ji je bilo. Hrepenela je, postala bleda in bolehna* kakor tisoči njenih sester, pa ji vendar ni bila v tolažbo, v oporo zavest, da v svoji bolesti ni bila sama; kajti taka žalost je dana, da jo nosi vsak samj kakor ve. Slednjič ji je prišlo na misel, da je za svojega zaročenca se» stavljala majhne zavoje, sele ženske ljubezni, dani je vedet la, da ga njegov oče z vsem obilo preskrbuje. Upala pa je* da mu bodo njeni skromni darovi ljubši od bogatih očeto) vih. Vsak dan je prihranila po dva vinarja, in ko je imela skupaj zaokroženo vsoto, je nakupila jestvin, pletenini predvsem pa tobaka in cigaret in iz tega napravila majhen zavojček. Tega je nesla uro daleč v Kangavo na pošto, kjer je dobivala tudi pisma, ki so prihajala po enkrat do dvakrat na teden, kajti vojaki večkrat niso smeli pisati. Vojna se je vlekla, na obeh straneh je bilo'mnogo ranjencev in ujetnikov. In nekega jutra ko je šla Hana zopet z zavojčkom na pošto, so stali na obeh straneh poljske poti viso-koraščeni tuji ljudje v zelenkastih uniformah in delali na njivah. Straže, ki so stale poleg, so dejale, da so to ujeti Rusi. Ti se pa nikakor niso zdeli pobiti, marveč veseli in vedri; bodro so delali, se zraven pogovarjali ali prepevali, in če si je kateri ogreval premrle roke na ta način, da je z njimi mlatil okolu sebe, je bilo videti, kakor če se mlin na veter hitro vrti. Majhne in žolte so stale poleg straže v svojih oguljenih uniformah in nerodno nosile svoje težke puške, kakor bi z njimi ne znale ravnati. Tedaj je Hani ne-ugnan ponos razširil njeno malo srce,, da so ti mali, šibki vojaki zmogji velike Ruse in jih celo mnogo ujeli. Potem so se ji pa vendarle tudi zasmilili mladi dolgini, ki so včasih, ko so počivali, stali tako sami in se otožno ozirali proti zapadu. Posebno eden je bil med njimi, ki je bil vedno nekako sam zase; ni bil čisto tako velik kakor drugi, ne čisto tako širok in močan; imel je podolgovat, bled obraz in obilo črnih las. Ta je vzbujal pri Hani prav posebno zanimanje in usmiljenje, in ko ga je videla tako sedemkrat ali osemkrat, je vprašala eno izmed straž, kdo je — in če bi mu smela dati kako malenkost. Kajti junaško se je bila odločila, da mu da polovico zavojčka, ki ga je bila namenila Taru. To je storila tem raje, ker je tiho upala, da bo s tem dobrim delom nad sovražnikom odkupila od usode življenje svojega ljubek^, p Na kaj drugega pri ^ mislila in tako ga je v | obdarovala. 5etr Toda zapadnjaki, in P ^ 110 Rusi, pravijo, so dru^J Po njihovem ni mogoča >' „>' pozornost bodisi mošk^ ^r sproti ženski, bodisi sproti moškemu, za ^ ne bi skrivalo nekaj (1.k0vr odl'K.7 — močno nagnenje, o nje ali celo ljubezen, f**^ ne razumejo neprera^"1^^1 podarjanja, kakor narava, cvetlica na Prl ^jin ne vidi, koga obsipa s • #j bogastvom. Posebno P3'', dj nje pri ženski najmanj.^ rfP moškemu le člen v .v^ y, največjega daru, . dati ženska. . ^ Tako je prišlo, da J° je bil častnik in so ga P Kj. li k poljskim delom tolmača, v pozni P°P uri dekletu odkrito «^ svojo ljubezen. (Pa J Petek, 5. septembra 1930 amerikanski slovenec Stran 3 ^?<>QOOgy><>00<><>0<>& O°°oooooboooooo< Družba ^OOOOOOOOOOOOOOO HWOOOOOOOOOOOO " ^th St., blagajnik John Šetina, Ssj4 Sth St. Vsi v La Salle. 111. '»(Sa Se vrši vsako drugo nedeljo V 1. u>. v šolski dvorani sv. Roka, ob J,1 0oPoldne. i> Druitvc_________________ ■.Predsednik George Krall, P.O. o0x c- 1 tajnik John Zaje, P. O. y '?'agajniča Anna Jamnick, box Vrši , v Bradley, 111. Seja se §t ^ 0 drugo nedeljo v mesecu. II],. 'Društvo sv. Družine, Ottawa, So,i sT J°hn Luschi»a.712 Jack- War '' Rajnik John Polancic, 1113 Po-Jr#i j -j blagajnik Frank Polancic st. Vsi v Ottawa, tretji ~~~ se vr®' vsako sredo po kovj (]'1C(lelii v mesecu, v Math Bayu- št. J0ran>. ob pol 8. uri zvečer, ^fan t Društvo sv. Družine, Wau-H, i'ft, — Predsednik Frank Ose-Ko.'j,,23 Jackson St., North Chica-tajnik Joseph L. Drašler 111,," v Društvo sv. Družine, Bradley, H i11: fa MC Tenth St., North Chicago, 111.; ° v South Chicago, 111. Se-V r«> vsako četrto nedeljo v me- Družine, South Dl.: — Predsednik in bla-^kiJ^k Cherne, 2672 E. 79th . «t ,, • 'Društvo sv. Družine, Pitts- a,: — Predsednik Joseph cYbVlch- 39 Winchell St., Sharps-tajnik John Flajnik, 5156 »" .K Pittsburgh, Pa., bla-oS|Vsauathew Balkovec, 5641 Car- % 44ko tretja .. ....... „„ gajnik John Densa, 2730 Arthington St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. in 22nd Place. Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik George Miketich, P. O. Box 353; tajnik Thomas Oblich, P. O. Box 1164, E. Pittsburgh, Pa.; blagajnik Michael Kelly, E. Pittsburgh, Pa.— Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Hungarian Hall, 338 Beech St. Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Ottawa, 111.: — Predsednik Nick Ko-zarich, 825 W. Washington St., tajnik in blag. Joseph F. Medic Sr., Box 263 Vsi v Ottawa, 111.. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Jo-senh Madicovih prostorih. Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chica-go, 111.: — Predsednica Mary Kremesec, 2323 S. Winchester St., tajnica Mary Anzelc, 1858 W. 22nd Street; blagajničarka Agnes Zunic, 1848 W. 23rd St. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvo sv. Terezij?, Ottawa, 111.: — Predsednica Frances Lass, Ottawa, Illinois.; tajnica Josephine Bradish, 804 Jackson Street; blagajničarka Mary Lekan 800 W. Jackson Street. Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. Št. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, 111. — Predsednik Joseph Gru-belnik, 1901 S. 15th St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So. 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani, 15th in Laure St. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto. da se ista popravi. V"0000000000-00000000000-00-0i - CKfCKKKKH>0' OUR D.S.D. JUNIORS What a wonderful time we all had in Chicago and La Salle and sure thank the people for their courteous treatment, and do hope we can return the same to them, some day. The convention an interesting- event at this time at La Salle we all have faith in our head officers, as well as our delegates and we know they will do the best possible for our members. ^filfe' A Member. -o- OUR YOUNG D.S.D. Joliet, III. Hello folks! Well! Here I am trying to do my bit for good old DSD. column. Don't judge this writing too harshly for as a journalist I am, afraid I am a fizzle. First of all, N. U. don't say I am never seen at the gai";es, for I was at Richards Fields the 24th and though I don't know much about the game. 1 enjoyed it from my box seat, the Buick very much. You see the real reason. I never go on the field as I'm 'afraid 1 11 cause a panic among the players. If I really come out of my t'hell, ha! ha! Hence that vvould be bad as they are liable to loose the game. Say, what's the matter with all our DSD. girls? Why can't we get together and start some sort of a team? How about basketball ? Or a bowling team ? Sounds interesting doesn't it? Well what do you say we get together and do something ? Note. — Please boys don't crush for the coaching job. Joy. -o- ST. JOHN DSD. Chicago, 111. Sat., Aug. 30, St. John defeated the White Star by a score of 16 to 4. Andy Puplis hit is second home run in three games. The boys made a fine showing and were hitting the ball hard. And on Labor Day St. John defeated the Chicago Bears 20 to 5. F. Ude, (capt.) and W. Fabian, both should have had home runs but Ude had to run back and tag second base and failed to touch while rounding the base and only got as far as third base Fabian was on his way to the plate but stumbled and had to hurry back to the third base. R. S. A FEW NOTES Joliet, 111. A. Faber was quite popular with the girls in La Salle. You should of seen that boy write three sheets of paper filled with names and addresses; don't forget girls lot of mail coming down your way. Surprise! Our Secretary R. Baher out dancing a polka with M. Juricic, and can he step, O boy! We sure felt sorry for L. Galle, his pencil point had to break just as he was getting some sweet lassie's name and address. J. Mutz you sure missed a good time, why did you go home so early. A Ha, did you see A. Zadel. O how that boy can dance. You couldn't blame F. Liko-vic for being in a wreath of smiles, who is she, La Salitta. G. Maren we sure glad to see you, have your girl with you at La Sa'lle. If any body was overjoyed it sure was Mgr. F. Wedic, and you couldn't blame him; he sure thinks the boys are just it; and we all say they are. I just wonder if F. Kalcic kept tract of her dances, she sure was quite popular at La Salle. Bill McKrell sure did enjoyed himself at La Salle. A. Wedic sure had the blues because she had to leave so early, she sure had one good time. A. Juricic stayed down at La Salle, aren't some people lucky. M. Buchar why did you leave us so soon. A. Juricic, Sr. here girls have a cough drop, you won't get hoarse thanks to her, for the rescue. O boy! how P. Laurich can root for the H.F.S. team. Did you ever hear F. Gnido-vic sing tenor. O boy, you don't know what you are missing. J. Lekan said he didn't like car rides, but F.. E. Blanker said don't worry I'll take you in my aeroplan the next time. Evelyn and E. Sabar sure had a good time in La Salle. It looked as though J. Pika lost his sweetie, but we're sure he found a new one; he sure was a happy boy in La Salle. F. Kalcic and R. Baher sure have a lovely room at the Hotel there staying in La Salle. O, to my surprise I heard Agnes root for the first time, there must of been a big meaning to that, at La Salle; how about it. F. Kusnia we sure liked you pitching Labor Day at-La Salle. B. Buchar who was the girl in green? -o-- OUR YOUNG H.F.S. (DSD.), BASEBALL TEAM . What a game our HFS. (DSD.) base ball team did play, very exciting I must say, and root you should of heard it, and I know the rooters that went along to La Salle aren't sorry that they went down, but we will tell you a little about the game, when the team from La Salle start hitting, we were quite serious but we didn't give up hopes for the H. F. S. team, we know when they get that peppy spirit together they sure can play; and that is what they done. La Salle team was ahead and then it was tie and than there behold F. Gnidovic comes up for his bat and there were two on base, there were two strikes on him and the third it was a pretty homer, and did that ball go you should of seen it, you can imagine what an excitment there was, and them boys kept on hitting and they ended the game score 15 to 9 in favor of the H. F. S. J-(DSD.) of Joliet, Illinois; our two pitchers gave 17 hits and faired 9, while they had three pitchers and our boys hit plenty. Enuff sed. Nikak nadomestek Višek v kakovosti PROSTA STRUPOV "Peoria, 111.—Bila sem tako zničena in ubupi^na nad mojim zdravjem, da sem že mislila, da je ni nobene pomoči več. Na to sem kupila TRINERJEVO GRENKO VINO n naenkrat se je povrnil moj apetit. 3dšla je nervoznost in zguba spanca, jaz sem polna življenja. Miss Nettie Erion." Želodčne nerednosti nastanejo vsled> strupov nabranih v zastankih. Triner-jevo grenko vino izčisti te in pripravi zamazana črevesa k pravemu delovanju. V vseh lekarnar.—(Adv.) * Je t jo nedeljo v mesecu, po 1 *vT ' iT/maši.v K. S. Domu, 57. cesta. lil1 12 u Pittsbul"gli. Pa- Seja se S/ ^ P„ ,ru5tvo sv. Cecilije, Joliet u°tt j/redsednica Marie Klepec, 901 j; fifoa', tajnica Rose Bahor, 809 V "'e KWay Street, blagajničarka c v j0ranich 1015 rayn°r ave- D % „ , 111. Seja se vrši vsako Av in 3959 'ra Za njim je govoril glavni tajnik Družbe sv. Družine. Mr. Frank J. Wedic, iz Jolieta. On je v Ameriki rojen, a kljub temu zaveden Slovenec in ves vnet za Družbo sv. Družine. V lepi slovenščini je razlagal, kako velike važnosti je za vsakega, da je zavarovan pri podpornih organizacijah. Vabil je zlasti mladino, da naj pridno pristopa v vrste Dr. sv. Družine, kajti mladina je naša bodočnost. Tudi njegovemu govoru je občinstvo naudušeno ploskalo. Za glavnim tajnikom pa je nastopil stoloravnatelj Mr. Anton Kastigar sam in imel vrlo lep govor, nanašajoč se na društveno življenje in obenem je tudi apeliral še za nadaljno skupno složno delovanje na društvenem polju. Tudi on je žel splošno odobravanje od strani občinstva. Zatem so bili klicani k besedi zastopniki raznih društev. V imenu dr. sv. Družine, štev. 5, KSKJ. je spregovoril predsednik društva Mr. Andrew Ur-bančič. — V imenu dr. sv. Barbare, štev. 3, JSKJ. je spregovoril društveni blagajnik Mr. John Tomše. — Za njim je bil pozvan k besedi predsednik dr. sv. Martina, štev. 75, ICSKJ. Mr. John Jordan. — V imenu dr. sv. Ane, štev. 137, KSKJ. pa je spregovorila in pozdravila navzoče Mrs. Piltaver, tajnica društva. » Zatem je bil pa pozvan k besedi delegat Mr. Joseph Klepec, prvi tajnik Družbe sv. Družine in njen ustanovitelj. Zanimivo ga je bilo poslušati, ko je povedal, kako je ustanavljal po naselbinah društva sv. Družine. Čestital je tudi' lasall-ski naselbini na velikem napredku, ki so ga dosegli tekom let. Imajo krasen hram božji, — the Will County National Bank of joliet, illinois. Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $200,000.00 C. E. WILSON, predsednik lastno farno šolo, lastno društveno dvorano in to na tako lepem'prostoru, kakor malo katera druga naselbina. Čast in priznanje zato gre marljivemu preč. g. župniku, ki se je zato trudil, da se je vse to doseglo. K besedi je bil pozvan tudi Mr. Joseph Štukel, prvi glavni predsednik KSKJ. in njen u-stanovitelj. Pozdravil je delegacijo in vse navzoče. Med drugim je povedal, kako so Slovenci delovali pred 35 leti na društvenem polju, kar je bilo prav zanimivo. Konečno je svetoval, da bo treba pri naših slovenskih organizacijah nekaj ukreniti tudi za onemogle stare slovenske rojake po naših nasplbinah. To na način, da bi se postavilo kak skupen dom, kot zavetišče ali kaj podobnega, da bi se dalo zavetja onemoglim našim ljudem v tej deželi. Končno in zaključno besedo je imel še glav. predsednik Mr. Stonich, ki je še enkrat zahvalil preč. g. župnika, pripravljalni odbor, društva in vso naselbino za prisrčen sprejem in vso gostoljubnost, ki jo izkazujejo glav. uradnikom in delegaciji. Nato se je banket in govorniški program zaključil z molitvijo. Bil je to lep prijeten dan, ki bo ostal vsem navzočim v najlepšem spominu. Po programu v dvorani, pa se je delegacija podala v park blizu bolnišnice, kjer se je vršila žogometarska tekma med Jolietom in lasallskim teamom. Zvečer pa se je vršila domača zabava in ples v dvorani, ki ga je priredil pripravljalni konvenčni odbor v naselbini. O poteku konvencije pa drugič. ŠIRITE AMER. SLOVENCA' PEČ NA PRODAJ Najnovejši model, izgleda kakor nova. Odda se za nizko ceno radi selitve. Vprašajte pri Ivo Račič, 2228 So. Irving ave., Chicago. Tel. Canal 7033. (3239) FARME IN ZEMLJIŠČA po nizki ceni in na lahka odplačila. Rodovitna zemlja. Kdor se hoče rešiti negotovosti zaslužka v industriji in postati sam svoj gospodar, naj se odloči za farmo WM. BRUNSCHMID, Jump River, Wis. )3236) JOSEPH E. SPELICH Kupite pohištvo, karpete in peči od JOSEPH E. SPELICH dolgo letno izkušnjo v pohištvu v Jolietu. Sedaj skupaj z Fitzgeralds. Dobro pohištvo za manjšo ceno. 805-807-809 CASS STREET Zunaj iz visoke rentne cene. Odprto /tvečer. Zamenjajte pri nas svoje stare pohištvo za novo. aBilllHlIlBilBii milil iiiiiHiiiaiiiaiiaiiiiiaiBittBiiiiHiiiiiaiiBiiaiiiiiiiiiinii! iiihbiiiii 2 SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec ? "Nikdar, draga ?ena, in tudi nisem bil pozabil na tebe, kakor dobro veš. Čudom pa se čudim, da postajaš ljubosumna sedaj, ko že davno ni vzroka za to." "Ali na mrtve ne moremo biti ljubosumni? Pri živih imamo lahko še upanje, ampak kdo se more boriti zoper ljubezen, katero je smrt usovršila, jo zapečatila za vedno in jo naredila neumrjočo! Vendar ti to odpuščam, kajti s to žensko se še lahko merim, če pomislim, da ši bil moj, preden si postal njen, in si moj tudi po tem. Toda z otroki je drugače. Oni so samo njeni in tvoji. Jaz nimam pri tem nobenega deleža, in najsi bodo mrtvi ali živi, toliko dobro vem, da jih še vedno ljubiš in jih boš ljubil še onstran groba, ako jih utegneš najti tam. Staram se že, jaz, ki sem čakala več kot dvajset let, da sem postala tvoja žena, in ne bom ti dala drugih otrok. Enega sem ti dala, a Bog ga je vzel, da ne bi bila moja sreča prevelika; vendar njegovega imena ni bilo med onimi čudnimi imeni, ki si jih izgovarjal. Mojega mrtvega deteta je tebi le malo mar, mož!" Pri teh besedah ni mogla več govoriti in solze so jo zalile; meni se ni videlo umestno, da bi ji odgovarjal in ji povedal, da je vendar precejšna razlika v tej stvari; sinovi, ki sem jih bil izgubil, so bili z izjemo enega deteta, že skoraj dorasli, dočim je dete, katerega mi je ona rodila, živelo samo šestdeset dni. Takrat, ko mi je kraljica nasvetovala, da naj spišem zgodbo svojega življenja, sem se spomnil, kako je tedaj vzrojila moja ljubljena žena; tako sem spoznal, da ne bi mogel vsega resnično napisati, ako bi izpustil zgodbo nje, ki je tudi bila moja žena, Montezu-move hčere Otomi, kraljice rodu Otomi in zgodbo otrok, ki mi jih je dala in sem celo reč pustil na miru. Dobro namreč vem, dasi sva tekom vseh mnogih let, ko sva skupaj živela, prav redkokdaj govorila o tej zadevi, da je ta reč vseeno šla moji Liliji še vedno po glavi; tudi se njena ljubosumnost, ki je bila bolj plemenite narave, z leti nikakor ni polegla, temveč je z leti celo narastla. Da bi izvršil svojo nalogo brez vednosti svoje žene, bi ne bilo mogoče, kajt'1 ona je vse do zadnjega dihljaja čuvala nad vsakim mojim dejanjem in je, kakor pošteno verjamem, uganila večino mojih misli. In tako sva se skupaj starala mirno drug poleg drugega in redkokdaj govorila o tisti veliki vrzeli v mojem življenju, ko sva bila izgubljena drug za drugega, in o vsem, kar se je potem zgodilo. Naposled je prišel konec. Moja žena je v sedeminosemdesetem letu starosti nenadno umrla v spanju. Pokopal sem jo na južni strani tukajšnje cerkve; moja žalost je bila velika, a ni bila neutešljiva, ker vem, da bom moral kmalu za njo in onimi drugimi, katere sem ljubil. Tam zgoraj v velikih nebesih so moja mati, sestra in moji sinovi. Tam je moj prijatelj, veliki Guatemok, poslednji anahuaški cesar, in mnogo drugih bojnih tovarišev, ki so pred menoj odšli v večni mir. Tam je tudi lepa, ponosna Otomi, dasi je dvomila o tem. V nebesih, kamor upam priti vzlic vsem grehom svoje mladosti in zmotam svoje starosti, pravijo, da se ne poročajo in ne dajejo v zakon; in to je dobro, kajti odkrito povem, da ne vem, kako bi soglašali moji ženi, Montezumo- va hči in ljubezniva Angležinja, ako bi bilo drugače. Sedaj pa začnimo! DRUGO POGLAVJE. Tom ^ingfieldova rodovina. Jaz, Thomas Wingfield, sem bil rojen tukaj v Ditchinghamu in prav v tej sobi, kjer danes pišem. Moja rojstna hiša je bila za vladanja kralja Henrika sedmega sezidana ali prizidana k že prej stoječi, vendar je že davno prej stala tukaj majhna hiša, v kateri je prebival čuvaj vinogradov; znana je bila pod imenom Gardeners Lodge (vrtnarjeva hiša, koča). Jaz ne vem, ali je bilo v starih časih podnebje bolj milo ali so takrat znali bolje obdelovati polje, to pa je gotova resnica, da je bil obronek griča, pod katerim hiša stoji in ki je nekoč bil breg morskega rokava ali reke, ki se je tam močno razširjala, za časa grofa Bigoda vinograd. Tam že davno več ne raste grozdje, dasi nosi ime "Grofov-ski vinograd" še vedno ono pobočje, ki leži med to hišo in med zdravilnim vrelcem, ki vr-vra pol milje daleč iz brega in v čigar vodo se prihajajo bolni ljudje kopat celo od daleč. Ker je v zavetju pred vzhodnimi vetrovi, ima še dandanes to prednost, da je sadje tukajšnjih vrtov štirinajst dni prej zrelo kot na planem in da lahko človek brez suknje sedi zunaj celo v neprijaznem mesecu maju, dočim mora se vrhu griča, niti dve sto korakov daleč, drgetati v kožuhu. Lodge — tako se je hiša vedno imenovala — je bila v začetku kmetska hiša; leži pa južnozapadno in je zidana tako daleč ob vznožju griča, da bi človek skoraj mislil, da se v njej nabira vlaga iz reke Waveney, ki teče skozi bližnje močvirje. Vendar ni tako, kajti dasi se vlačijo jeseni, ko se znoči, pri-talne megle okoli hiše in je znano, da priteče ob velikih poplavah voda v zadaj stoječe hleve, ni v vsej župniji bolj zdravega bivališča, ker je zidana na« pesku in produ. V ostalem pa je poslopje zidano iz rdeče opeke, lično in prijazno za oči, ter ima mnogo vogalov in vrhov, ki so poleti skriti v rožah in drugih ovi-javkah; iz njega se vidi na močvirje in planjavo, kjer se venomer izpreminja svetloba z letnimi časi in celo z dnevnimi urami, na rdeče strehe brengayskega mesta in na gozdnati breg. ki se razprostira okrog earshamske pokrajine. Dasi je mnogo hiš, ki so večje, ni po mojih mislih nobene, ki bi bila v teh krajih bolj prijazna. Tukaj v tej hiši sem bil rojen in tukaj bom nedvomno tudi umrl. Govoril sem o njej malo bolj na dolgo in široko, kakor pač storimo, kadar govorimo o krajih, katerih smo se privadili in jih vzljubili; sedaj pa hočem še nekoliko povedati o svoji rodo-vini. Najprvo bi rad izjavil z nekim ponosom — kdo izmed nas nima rad starodavnega imena, ako se rodimo z njim? — da izhajam iz ro-dovine Wingfieldov, ki je doma v Wingfield Castlu v Norfolku, ki leži kaki dve uri ježe odtod. Pred davnim časom je dedinja Wingfieldov poročila nekega Delapola iz rodovine, ki slovi v naši zgodovini; poslednji njene rodovine, Edmund grof suffolški je izgubil svojo glavo zavoljo veleizdajstva, ko sem bil jaz še mlad, in grad je ž njo prešel v last Delapo-lov. - TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva"— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in gočno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. i ' Amerikanski Slovenec S 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL". I f|mx?<«><>o-^ PISANO POLJE 5OOOOOOOO 0-000 |\__________— * J, M. Trunk Peprlepep. Prazno tavlanje. Tudi drugače razboriti pisatelj Ai-thur Brisbane je pristen amerikanski duševni avtomat v mnogih svojih trditvah. Poleg tega se smatra še za vrlo — nezmotljivega. Pred kratkim je pisal, da so cerkvena sodišča izročala obsojene krivoverce posvetnim sodnikom oziroma sodiščem, da jih kaznujejo, a so baje resno priporočala, naj se ne preliva kri, "kar pomeni," pravi Brisbane, "da morajo biti ti krivoverci sežgani živi. Kri ne teče, če te sežgejo." To je gola in prazna avtomatičnost. Neki katoliški list poživlja: "We challenge Mr. Brisbane to give his historical authority for that ridiculous statement — naj imenuje zgodovinarja za tako smešno trditev." Brisbane ne bo mogel nobenega zgodovinarja navesti, ker trdil je to čisto avtomatično. Stvar me opominja na naše slovenske svobodomiselne — avtomate, ako pritisnejo na — inkvizicijo. Argot, kri teče kar v potokih in zobje začnejo jim šklepetati, ker žrtev je na sto-tisoče in milijone in krvi celi potoki, prave reke, morja je je. Zgodovinarji, ki so avtoriteta v zgodovini, in jim je resnica nad vse, so dognali, da število pravih krivovercev, ki so bili povrhu tega hudi revolucionarji zoper cerkveno avtoriteto, in so bili usmrčeni, ne prekaša kakih tri sto žrtev, vsi drugi "krivoverci" pa so za- DR. J. E. URSICH — Zdravnik in kirurg — 2000 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1 — 3 popoldne in 7 — 8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918. Rezidenčni telefon: La Grange 3966. PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. 1 Kalifornijsko grozdje NOVO SKLADIŠČE SOČNEGA GROZDJA WABASH ŽELEZNICA 25th & Canal Streets VSE VRSTE— NAJBOLJŠA KAKOVOST— NAJNIŽJE CENE — ODPRTO VSAK DAN Direktne vozne cene bodo veljale za kraje preko Chicage f-u GOSPODINJE V JOLEETU t * * + + + 4* »o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejšo MESO IN GROCERIJO V zalogi imam redno rsake Trste sveže ali suho prekajeno meso ter ▼se predmete, ki spadajo v metrsko in grocerijsko obrt JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER ft HUTCHINS STS., Chicasro Telefon 2917. JOLIET, ILL. * * * * Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMAN1CH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. » Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in žčnitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois HIBI Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in uložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na nasi močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK | CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS. WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. fflMMMIMiniEIIIIIMIIMIIIIMIW^ III« padli posvetni oblasti radi ruvanja proti tem oblafetem, in te oblasti ne poznajo špasa, kakor je jasno razvidno prav z ravnanja ruskih komunističnih oblasti pred našimi očmi. Naši slovenski "zgodovinarji", ki bodo poznali celo kralja Janeza, avtomatično skakajo v rekah krvi, ko pritisnejo na gumb inkvizicije. Nova moda? Znano je, da se moda pri obleki hitro prime ljudi, dasi moda ni vedno niti najmanj praktična. Fadeso imenujejo tako opično posnemanje. Fadesa postane lahko prav nalezljiva-. Pisatelj Kramer je pisal roman "Na zapadu nič novega", a podpisal se je Remark ali Remarque, kakor se bere nazaj ime Kramer. Bratko Kreft je spisal roman "Človek mrtvaških lobanj". Tam je tiran Ksander-Ale-paša (kralj Aleksander) in junak Skram (obratno Marks). Kreft je obtožen radi razžalenja. Tudi v Ameriki imamo neki sličen slučaj. Ali se bo fadesa razpasla? Morda prime še kakega — Knurta ? * H: Zdaj tako . . . V Ljubljani je umrl Anton Kristan in bil dne 19. julija pokopan. Kdo je bil Anton Kristan, in kaj je storil, o tem ne pišem, ne spada sem. Naj me nihče ne obdolži, da hočem oskruniti njegov spomin. Sam sem imel z njim opravka v tistih dneh, ko je bil poklican na važno mesto, in smo bili na Koroškem potrebni pomoči. Ni nas razumel, ampak časi so bili hudi. Minulo je. Tudi on j a moral nastopiti pot vsega mesa. "Et opera illo-rum sequuntur illos — dela gredo za njimi," to velja prav o vsakem, naj je bil karsibodi v življenju. Vsak ne more igrati prve vijoline. O tem je odločeno. j Drugo je, ki ne zadene neposredno Kristana. Pokopan je bil in pogreb je bil, kakršnega je po delih zaslužil. Vsakemu svoje. Smrt pretrga, ustavi od strani umrlega vsako delo. Ako je delo dobro, se mora nadalje vati. Tudi dela se je treba spomniti, ko umrli ne bo delal več. Tako je bilo tudi pri pogrebu Antona Kristana. Govorili so pred pogrebom, govorili pri pogrebu. Iz. Zagreba je prišel v imenu delavskih hrvaških organiza cij sodrug Pfeifer in je govoril ob grobu: "Vi ste se mogoče — tako je govoril, — vse preveč dru žinsko zrasli s pokojnikom, da bi zdaj lahko ocenili, koliko smo za svoje gibanje izgubili z njim. Mi hrvatski delavci smo včeraj izgubili velikega delavca v strokovnem gibanju, izgubili smo sodruga Bukšeka A evo, danes nam je odšel sodrug Kristan. — Druže Anto ne, idi k drugu Bukšeku, pa mu kaži, da nam je teško za vama. Idi i kaži mu, da smo žalostni, što ste nas ostavili. Idi i kaži, da nečemo zabora-viti vaših ciljeva, idi i kaži, da se kunemo, da čemo ostati verni vašim idejama." Tako je govoril sodrug Pfeifer. In celo solze so tekle, solze raz lic krepkih mož. Ali so tekle tudi misli? Ali je vprašal kdo tudi: "Kako?" Vsaj jaz vidim prepad, razdvojen je. "Graf Orindur, erkliiret mir den Zwiespalt der Natur!" Ali niste materialisti? Kako učite, kaj pravite, kako zatrjujete? Snov, materija le je vse, po vašem nauku, materialistično je svetovno naziranje, materialistično pojmovanje zgodovine, materialističen veš gospodarski razvitek, materialistično umerjena morala, cm lizacija, vse duševno udejstvo-vanje, in ker je snov, materija, mrtva, je najmanj s smrtjo konec vsega, ker razen materije baje ničesar ne obstaja. Materija je baje neugonoblji-.va, nikakor ne neumrjoča, ker neumrjočnost zahteva samozavest, te pa materija nima in Je ne more imeti. Ampak pri grobu in ob smrti govorite: ". . . idi k drugu, idi, pa mu kaži . . ." Izraz ^ le, taka fraza, porečete. Običajno je tako. Potem ste frizerji, in to vendar nočete biti. Solze so tekle, naj bi_ tekle tudi prav krepko — misli. Prej je tako, ob smrti, ko postanemo mehki in ginljivi, Pa ^ tako. Pa nam kristijanom l"; čate' v obraz, da smo hinavci, ko smo neizprosno dosledni i" pf) isti v življenju in ob smrti- * vas se pa glasi v življenju, nije ništa više, ob smrti pa S® vorite: ". . . idi in kaži Iti more le kdo, ki ima zavest, živi, materija tega nima, in P° vedati se more le komu, kiena ko živi, materija ne sliši. Prej tako, zdaj pa tako O ti srečni Calumet. Vsaj tedaj ni moglo biti ta v Calumetu preveč srečno, »-delavci so tedaj zaštrajkab,' v sreči se ne štrajka, in št™ menda nič ni izdal, kar PaC more biti srečno. Kdaj je to ^ lo tam v Calumetu, niti vem, in še manj vem, kak" bilo, in zato ne morem nice reči, kako je bilo. Že mn°g( krat sem naletel na ta CaU11'1 in na tisti štrajk. Mr. Am®, Žugel pravi n. pr. v P1'0^, št. 169: "Ko se spomnim j, dogodek, me kar pot ob!iJe v same jeze. Taki duhovni, terih je veliko, posnemaj0 deže Iškariote. S teboj, s *8J| ni lomijo in jedo kruh, 3 dar pa pride prilika, se ^ čejo naokrog in izdajo ter P dajo svoje tovariše — . vi ske farane. Radi te svoje _ ge cerkev ne zasluži n podpore od strani dela^s Tisti delavci, ki jo podp'^' v resnici rede gada na sv prsih. Ji' Pot oblije človeka od stra lili, pi, pri jezi mu navadno zavre ^ a tudi zavrete krvi ne bo m .j kalo, ker je toliko ogorčen®^ nad temi duhovniki, kate "je veliko". Kako je bilo pri tistem gtf" ku v Calumetu, ne moren1 diti, ker mi zadeva ni Recimo pa, da bi se bil d11 nik postavil na stran komP je, in dalje recimo, da Je Kaj lo? Pri vsakem razumne^ ' veku bi sledilo pač le, da na. Vsepovsod se lahko vi napaka. Pretirano je, reče, "da takih je veliko s«" ,if JiOf j> brezdvomno krivica na t kompanije, in vsa pravic* strani delavstva. Kaj bi s a A3' bil duhovnik postavil na pačno stran, ako mu je 06 ]