Darinka Verdonik UDK 81’42:007 Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko darinka.verdonik@uni-mb.si NESPORAZUMI V KOMUNIKACIJI V ~lanku predstavljam jezikovnopragmati~ni vidik nesporazumov v komunikaciji. V prvem delu posku{am zastaviti teoreti~ni okvir, ki izhaja iz teorije govornih dejanj, in opredeliti vrste posredovanja pomenov med sporazumevanjem. V drugem delu se lotevam osrednjega problema: najprej posku{am pojasniti sporazumevanje, znotraj tega pa definirati nesporazum ter vrste nesporazuma. V tretjem delu se, bolj za ilustracijo, nahaja nekaj odsekov iz analiz, ki ponazarjajo nekatere ugotovitve o vzrokih za nesporazume. 1 Uvod Raziskava1 je nastala iz `elje po bolj{em razumevanju procesov, ki potekajo med komunikacijo, posebej tistih, ki vplivajo na nastanek nesporazumov, in iz `elje po spoznanjih, ki bi pripomogla k ve~ji kvaliteti med~love{ke komunikacije. Tak cilj je seveda idealisti~en, gotovo pa so nesporazumi v komunikaciji pojav, vreden temeljitega in poglobljenega premisleka. Izbira jezikovnopragmati~nega vidika analize nesporazumov se vsiljuje sama po sebi, saj jih ne moremo razlagati brez upo{tevanja konteksta. Npr. ~lovek z motnjo sluha, ki skriva to svojo hibo ali mu je neprijetno nenehno opozarjati ljudi, da ni dobro sli{al, lahko hitro razume kak{no besedo druga~e, kot je bila izre~ena, in nastane nesporazum. Tak nesporazum lahko razlo`imo samo iz okoli{~in – nejezikovnih dejavnikov, ki spremljajo sporazumevanje in vplivajo nanj. Jezikovnopragmati~ ni2 vidik najbolj upo{teva vpliv konteksta na komunikacijo. Namen ~lanka je predvsem pripraviti ustrezno teoreti~no podlago za preu~evanje nesporazuma in definirati nesporazum kot pojav oz. proces. V zadnjem delu so primeri analiziranega gradiva, ki pa slu`ijo bolj za ilustracijo; natan~nej{e in 1 ^lanek temelji na spoznanjih in raziskavi, narejeni v magistrski nalogi avtorice (Verdonik 2003), s tem da nekatera tamkaj{nja spoznanja nadgrajuje. 2 Poleg termina jezikovna pragmatika se uporabljata tudi termin pragmatika, ki pa je manj natan~en, in tuja ustreznica pragmalingvistika. Jezik in slovstvo, let. 50 (2005), {t. 1 52 Darinka Verdonik obse`nej{e analize, ki so hkrati vplivale tudi na preoblikovanje v za~etku zastavljene raziskovalne metode in definiranje nesporazuma, so bile narejene v Verdonik 2003. 2 Metoda K analizi nesporazumov pristopam iz jezikovnopragmati~nega stali{~a, in sicer izhajam iz teorije govornih dejanj, ki ima korenine v filozofiji. John Austin (1990) ugotavlja, da obstajajo izjave, s katerimi opravimo neko dejanje – poimenuje jih performativi. Toda ob poglobljenem razmisleku o tej vrsti izjav ugotovi, da z vsako izjavo opravimo neko dejanje, zato se problema loti na novo: dejanje re~i kaj poimenuje lokucijsko dejanje; toda hkrati z lokucijskim dejanjem izvajamo {e nekaj drugega, npr. vpra{ujemo ali odgovarjamo, obve{~amo, zagotavljamo, svarimo, razgla{ amo, kar poimenuje ilokucijsko dejanje; in ker ima to, da re~emo kaj, pogosto posledi~ne u~inke na ob~utke, misli ali delovanje naslovnika, imenuje to zadnjo vrsto dejanja perlokucijsko dejanje (Austin 1990: 85–96). Izmed teh dejanj je ilokucijskemu `e Austin posvetil najve~ pozornosti, prav tako njegovi nasledniki, zlasti John R. Searle, ki je Austinovo teorijo po avtorjevi smrti razvijal in veliko pripomogel k njeni popularnosti. Tako je Searle med drugim Austinov pojem lokucijsko dejanje zamenjal s pojmom propozicijsko dejanje (Searle 1990 in Rajagopalan 2000: 362). S Searlovo teorijo se je pri nas veliko ukvarjala Olga Gnamu{ Kunst (Gnamu{ Kunst 1981, Gnamu{ Kunst 1985, Gnamu{ Kunst, Nidorfer [i{kovi~ in Schlamberger Brezar 1997). Ob{irno kritiko Searlovega razvoja teorije govornih dejanj najdemo v Love 1999 in Rajagopalan 2000, prav tako `e pred tem Beaugrande in Dressler ugotavljata njene pomanjkljivosti (Beaugrande in Dressler 1992: 87). V Verdonik 2003 {e ohranjam koncepta propozicijske in ilokucijske sestavine, vendar se je tudi ob tej raziskavi tak pristop pokazal za pomanjkljivega. To me je spodbudilo k ponovnemu premisleku o vrstah pomenov, ki jih posredujemo med sporazumevanjem. Vsekakor se lahko strinjamo z ugotovitvami teorije govornih dejanj, da sku{amo pri sporazumevanju z izre~enimi besedami (pogosto)3 dose~i neki cilj oz. namero z vplivanjem na naslovnika in posledi~no z vplivanjem na stanje ali potek dogodkov. Podobno kategorijo uvedeta tudi Beaugrande in Dressler (1992), saj med kriteriji besedilnosti navajata namernost, ki jo v o`jem pomenu razumeta, da »je namera tvorca besedila ta, da bi bil njegov izdelek kohezivno in koherentno besedilo« (Beaugrande in Dressler 1992: 84), v {ir{em pomenu pa jima »ozna~uje namernost vsa sredstva, ki jih tvorci besedil uporabljajo za sledenje svojim ciljem in za njihovo uresni~evanje« (Beaugrande in Dressler 1992: 86) in se pri tem sklicujeta med drugim tudi na Austina in Searla. Na izbiro imamo torej vsaj dva termina za poimenovanje te vrste posredovanega pomena: ilokucijska (naklonska) sestavina in namernost. V nadaljevanju ~lanka uporabljam termin namernost, vendar samo v {ir{em pomenu besede, kot ga navajata Beaugrande in Dressler (ibid.). 3 O tem, ali ima tvorec pri vsaki izjavi, ki jo izre~e, sporo~evalni namen, mnenja niso usklajena (Rajagopalan 2000: 349). Nesporazumi v komunikaciji 53 V iskanju vrste posredovanja pomenov se nadalje ustavimo ob Griceu (1975). Ta je opozoril, da je v~asih razlika med tem, kar je dobesedno re~eno, in tem, kar je z re~enim implicirano, namignjeno, mi{ljeno itd. (Grice 1975: 42–43). Uvede termin implicirati in iz njega izhajajo~i samostalnik implikatura (ibid.). Lo~i konvencionalne implikature (npr. izpeljane z logi~nimi sklepi iz tega, kar je re~eno) in pogovorne implikature, ki so povezane z maksimami sodelovanja (Grice 1975: 45); svojo pozornost nameni predvsem slednjim. Za raziskovanje nesporazumov se zadovoljim z ugotovitvijo, da poleg tega, kar je dobesedno re~eno, lahko obstaja {e neki drug pomen izre~enega, ki je namignjen, impliciran in ki ga lahko razberemo samo s pomo~jo poznavanja konteksta. Vendar pa razlikujem med namenom (ilokucija), ki ga `eli tvorec dose~i s sporo~ilom,4 in implicitnim pomenom sporo~ila (implikatura oz. sporo~eni pomen po Gnamu{ Kunst (1983)), ~eprav najdemo tudi interpretacije, po katerih so Griceove implikature samo {ir{i pojem kot Searlova ilokucija (Hawley 2002, Beaugrande in Dressler 1992). Naj ponazorim razliko, kot jo sama razumem, z znanim Griceovim primerom (1975: 51): A: Zmanjkalo mi je bencina. (I am out of petrol.) B: Za vogalom je bencinska ~rpalka. (There is a garage round the corner.) ^e predpostavimo, da so Griceove maksime sodelovanja (Grice 1975) izpolnjene, je implicitni pomen (implikatura) sporo~ila B, da je bencinska ~rpalka lahko odprta in da lahko A tam dobi bencin in odpravi te`avo. Namen (ilokucija) B, ko je izrekel to sporo~ilo, pa je pomagati A. Vendar tudi za dobesedni pomen ne moremo re~i, da je neodvisen od konteksta, saj npr. pri ve~pomenkah {ele iz konteksta razberemo, kateri pomen je aktualiziran. Zato namesto termina dobesedni pomen raje uporabljam aktualizirani dobesedni pomen. 2.1 Kontekst5 Razumevanje konteksta je v jezikoslovju razli~no, o`je ali {ir{e. Sama termin kontekst razumem podobno kot Verschueren (2000), in sicer pri{tevam h kontekstu okoli{~ine (tj. nejezikovni kontekst, pri katerem opazujemo tvorca in naslovnika, njun mentalni, socialni in fizi~ni svet ter prenosnik) in sobesedilo (tj. jezikovni kon 4 Termin sporo~ilo v tem ~lanku uporabljam {ir{e kot termin izjava in pomeni vsebinsko zaokro`eno enoto besedila enega govorca; obi~ajno sovpada z repliko ali je kraj{e od replike, lahko pa tudi dalj{e, ~e govorca pri tvorjenju sporo~ila prekine drug govorec in lahko {ele za njim zaklju~i misel. Termin izjava uporabljam v pomenu 'kraj{a enota, zaokro`ena misel, obi~ajno v okviru ene povedi ali stavka'. Termin replika je uporabljen za ozna~evanje govora enega govorca, dokler ga ne prekine drug govorec. 5 V slovenskem prostoru raba terminov za kontekst ni povsem ustaljena. Olga Gnamu{ Kunst (1983) govori o okoli{~inah, Jo`e Topori{i~ pa predlaga termin sotvarje (1992), vendar nobeden od teh terminov v svoje pomensko polje ne vklju~uje jezikovnega konteksta. Sama podobno kot Verschueren (2000) razumem kontekst kot nejezikovni in jezikovni. Za nejezikovni kontekst sem izbrala bolj ustaljeno slovensko ustreznico okoli{~ine, za jezikovnega pa je v slovenskem prostoru ustaljen termin sobesedilo. Tak{no razlikovanje predlaga tudi Renata Zadravec Pe{ec (1994: 18). V mednarodnem prostoru lahko zasledimo podobno razlikovanje, s tem da se uporabljata termina kontekst za okoli{~ine (ang. context) in kotekst za sobesedilo (ang. cotext) (Linell in Thunqvist 2003). 54 Darinka Verdonik tekst, pri katerem opazujemo kohezijo, koherenco in medbesedilnost). Sobesedilo je jezikovni kontekst izbranega jezikovnega znaka ali skupine znakov. Besedilo razumem kot zaporedje jezikovnih znakov, uporabljenih v diskurzu (ta je lahko govorni ali pisni), ki predstavljajo funkcionalno zaokro`eno celoto. Tradicionalni pristop je smatral kontekst za vnaprej dolo~eno in stabilno okolje, novej{e teorije pa govorijo o t. i. aktivnem kontekstu (ang. activity context): kontekst je le delno vnaprej dolo~en, delno pa se med komunikacijo sproti konstruira in spreminja (Linell in Thunqvist 2003). Tvorec in naslovnik6 sta osrednji to~ki diskurza, saj brez njiju in njunega razuma komunikacije sploh ne bi bilo. Na neki na~in torej vsi nesporazumi izvirajo iz njiju. Ob za~etkih jezikovne pragmatike je bila vloga naslovnika nekoliko zapostavljena (Searle 1975 in Grice 1975), {ele kasneje mu za~nejo raziskovalci posve~ati ve~ pozornosti in ugotavljati, da pomembno vpliva na oblikovanje sporo~ila in njegovo vsebino, s tem ko tvorec prilagaja besedilo naslovniku. O tvorcu in naslovniku govorimo kot o funkcionalnih vlogah, saj ju aktivni udele`enci v diskurzu nenehno izmenjavajo – ko govorijo, so tvorci, ko prevzame besedo drug, postanejo naslovniki. Mentalni svet se nana{a na vsako posamezno osebo, ki je udele`ena v diskurzu, in ga lahko povezujemo s ~love{kim razumom. Mentalni svet je torej osrednji predmet pri prou~evanju procesov, ki potekajo med sporazumevanjem. Ti procesi se navadno lo~ijo na tiste, ki potekajo pri tvorcu (produkcijske izbire), in tiste, ki potekajo pri naslovniku (interpretativne izbire). Izbir pri tem ne razumemo kot izbir posameznih elementov jezika (fonemov, morfemov ...), pa~ pa kot izbire znotraj faz tvorjenja in sprejemanja besedila (Beaugrande in Dressler 1992, Verschueren 2000). Izbire lahko potekajo skoraj povsem nezavedno, avtomati~no (npr. vsakdanji rutin- ski diskurzi) ali pa ob precej{nji stopnji zavedanja (npr. nevsakdanje govorne situacije, v katerih se `elimo posebej izkazati). Socialni svet pomeni socialno institucijo (to razumemo zelo {iroko, sem spadajo npr. {ola, sodi{~e, televizija, dom, gostilna, delovno okolje, trgovina ...) in socialno situacijo (razgovor med prijatelji, star{i in otroki, sodnikom in kaznjencem, delavcem in delodajalcem, prodajalcem in kupcem ...), v kateri poteka govorni dogodek. Fizi~ni svet pomeni elemente fizi~nega sveta (prostor, ~as), v katerem poteka komunikacija. K nastanku nesporazuma lahko prispevajo hrupno okolje, polo`aj tvorca ali naslovnika, kretnje, mimika, stik z o~mi, zunanji videz, ~asovna omejenost ipd. Prenosnik je lahko govorni ali pisni. Med seboj nista enakovredno zamenljiva, vsak ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, pa tudi viri nesporazumov so lahko pri obema delno razli~ni. Pri analizi nesporazumov navedeni elementi nejezikovnega konteksta na zunaj niso izraziti, vendar se jih je treba med analizo ves ~as zavedati in jih upo{tevati. 6 Vlogi tvorca in naslovnika razumemo bolj funkcionalno, saj obi~ajno vsi udele`enci diskurza izmenjavajo obe vlogi. Nesporazumi v komunikaciji 55 Pri prou~evanju jezikovne rabe moramo poleg okoli{~in upo{tevati {e drugo vrsto konteksta: jezikovni kontekst ali sobesedilo. Posamezni jezikovni elementi so povezani z drugimi jezikovnimi elementi znotraj besedila, ki ga analiziramo, slovni~ no (kohezija) in vsebinsko (koherenca), hkrati pa tudi z drugimi besedili ali jezikovnimi elementi drugih besedil (medbesedilnost). Kohezijo, koherenco in medbesedilnost razumem v skladu z njihovo definicijo v Beaugrande in Dressler 1992. 3 Sporazumevanje in nesporazum Definiranje nesporazuma ni mogo~e brez opredelitve sporazumevanja. Pri tem izhajam iz teoreti~nega okvira, ki ga Verschueren prikazuje z naslednjo shemo (Verschueren 2000: 116): Fizi~ni svet Socialni svet Mentalni svet tvorec — naslovnik Kanal interpretativne izbire produkcijske izbire (Jezikovni kontekst) Shema 1: Verschuerenova predstavitev kompleksnega ozadja, v katero je postavljeno sporazumevanje. Osrednji to~ki sporazumevanja sta tvorec in naslovnik. S tem ko vzpostavita komunikacijo, se sre~ata razli~na svetova. Elemente fizi~nega, socialnega in mentalnega sveta namre~ opazujeta vsak iz svojega zornega kota, tako se njuna svetova le delno prekrivata, »vendar so celo elementi skupnega ozadja na prekrivajo~ih se podro~jih lahko videti druga~ni, ker se zorni kot vedno vsaj malo spremeni« (Verschueren 2000: 118). S tem si lahko razlagamo trditev Olge Gnamu{ Kunst, da »/s/poro~eno ni nikoli enako z razumljenim« (Gnamu{ Kunst 1983: 43) in da je posledi~no sporazum vedno le nesporazum. Tak{na trditev je seveda skrajna in temelji na predpostavki, da nastane nesporazum vedno, ko se ne razumemo povsem. Sama pri definiranju nesporazuma izhajam iz nasprotnega pola: nesporazum nastane, ko se narobe razumemo. Osrednji pojem pri prou~evanju sporazumevanja ni razumeti se, pa~ pa sporazumevati se/sporazumeti se, to pa z jezikovno rabo lahko dose`emo. Podobno izhodi{~e za definiranje nesporazuma najdemo pri Weigand 1999. 56 Darinka Verdonik Gotovo pa se lahko strinjamo, da se sporazumemo bolj ali manj natan~no, v ve~ji ali manj{i meri. Predpostavim torej, da obstajajo stopnje sporazumevanja in da si jih lahko predstavimo s shemo, podobno shemi 1: bolj kot so ~rte pogleda7 tvorca in naslovnika skupaj, bolj natan~no smo se sporazumeli. Najvi{ja stopnja sporazumevanja bi bila dose`ena, ~e bi se ~rte povsem prekrivale, ko bi se povsem razumeli. Pri prou~evanju nesporazuma pa nas bolj zanima spodnja meja sporazumevanja, pri kateri se ~rte pogleda vse bolj oddaljujejo druga od druge – meja, ko postajata pogleda tvorca in naslovnika na predmet sporazumevanja tako oddaljena, da govorimo o nesporazumu. 3.1 Nesporazum Na splo{no velja, da je nesporazum, kadar naslovnik nehote razbere iz sporo~ila delno ali bistveno druga~en aktualizirani dobesedni pomen ali implicitni pomen od tistega, ki mu ga je `elel sporo~iti tvorec, ali nehote pripi{e tvorcu delno ali bistveno druga~en namen, kot ga je `elel tvorec dose~i. Po tej definiciji naslednjih tipov komunikacijskih dogodkov ne moremo smatrati za nesporazum: – naslovnik iz tvor~evega sporo~ila ne razbere nobenega sporo~evalnega namena, tj. ne ve, kaj mu ho~e tvorec sporo~iti, – naslovnik ne prejme tvor~evega sporo~ila zaradi motnje v kanalu (hrup, pretiho izre~eno sporo~ilo, ne~itljivo napisano), – naslovnik namenoma ne sprejme tvor~evega sporo~ila (ga no~e prebrati, se naredi, kot da ga ni sli{al), – naslovnik namenoma interpretira tvor~ev sporo~evalni namen narobe (sprenevedanje). Nesporazum je torej nenameravan dogodek. ^e tvorec namenoma tvori sporo~ilo, s katerim bi naslovnika zavedel (npr. z naslovnikom je prijazen zato, da bi ga pripravil do nekega dejanja, ne pa zato, ker bi ga imel res rad), nesporazum ne nastane, niti ~e naslovnik razume sporo~eno vsebino tako, kot `eli tvorec, niti ~e prepozna tvor~ev resni~ni namen. Nesporazuma ne smemo zamenjati s konfliktom. Diskurzi (soo~enja v oddaji Odmevi), ki sem jih vzela za analizo, temeljijo prav na konfliktu, na zagovarjanju razli~nih stali{~ o neki temi, vendar to {e ne pomeni, da se udele`enci diskurza med seboj ne sporazumejo, prav tako za sporazumevanje ni pomembno, ali o tej temi uskladijo stali{~a ali ne. Konflikt lahko vpliva na nastanek nesporazuma (npr. ~e sta tvorec in naslovnik v sovra`nem odnosu, bo naslovnik v ustreznem kontekstu vsako tvor~evo opazko, ki bo povezana s temo, glede katere je nastal konflikt, razumel kot napad, ~eprav je bila morda mi{ljena povsem nedol`no, recimo kot ocena razmer) in obratno, nesporazum lahko vodi v konflikt, ~e ga tvorec in naslovnik ne prepoznata in ne odpravita njegovih posledic. 7 ^rte pogleda imenuje Verschueren ~rte, ki se stikajo v tvorcu in naslovniku (Verschueren 2000: 117). Nesporazumi v komunikaciji 57 3.2 Vrste nesporazumov Ali lahko vrste nesporazumov lo~imo res natan~no in za vse primere, je vpra{ljivo. Kljub temu pa ob natan~nej{em preu~evanju nesporazumov opazimo med nekaterimi nesporazumi bistvene razlike, ki spodbujajo misel, da je vsaj grobo lo~evanje nesporazumov prakti~no. V jezikovni pragmatiki najdemo ve~ poskusov razvrstitve nesporazumov (Thomas 1983: 93, Dascal in Berenstein 1987), pogosto so povezane z vzroki nesporazumov (Dascal 1999: 755). Z delitvijo vrst pomena, ki je predstavljena poglavju 2, se sklada delitev nesporazumov na naslednje vrste: 1) Nesporazumi, ki nastanejo zaradi napa~nega razumevanja aktualiziranega dobesednega pomena – ta vrsta nesporazumov nastane kot napa~en odgovor na vpra{anje, kaj je povedal. Nastanejo na primer, ~e naslovnik napa~no razume referenco deikti~nega sredstva (kje je v aktualiziranem kontekstu pred avtom in kje za avtom, koliko ~asa v aktualiziranem kontekstu pomeni ena minuta (to je lahko 60 sekund ali pa malo ~asa), ali se vi nana{a na ve~ ljudi ali pa na eno osebo, ki jo vikamo); ker naslovnik napa~no razume aktualizirani pomen ve~pomenke (npr. pajek razume v pomenu `ival, ne v pomenu vozilo, ki odva`a napa~no parkirane avtomobile), (delno) razli~no razume aktualizirane abstraktne pojme (npr. pojem svetovnonazorska opredeljenost si udele`enci diskurza delno razli~no razlagajo, kar zmanj{uje stopnjo sporazumevanja). 2) Nesporazumi, ki nastanejo zaradi napa~nega razumevanja namenov tvorca – ta vrsta nesporazumov nastane kot napa~en odgovor na vpra{anji, kaj je hotel s tem dose~i ali zakaj je to rekel. Tako na primer naslovnik ironi~no sporo~ilo razume povsem resno; omembo dolo~ene teme, ki jo ~uti kot svojo {ibko to~ko, razume kot napad nase; ~e je tvorec kak dan zaradi zunanjih vzrokov manj prijazen z naslovnikom kot obi~ajno, pa si naslovnik to razlaga kot posledico svojih prej{njih izjav ... 3) Zgornja delitev nesporazumov ni nova, podobno najdemo vsaj {e pri Thomas 1983 in Weigand 1999. Analize, narejene v Verdonik 2003, pa me navajajo k sklepu, da tudi na ravni implicitnega pomena, kot je definiran v 2, lahko nastaja nesporazum. ^e tudi tega sku{amo ilustrativno strniti v vpra{anje, bi to vpra{anje lahko bilo: kaj to pomeni. Za primer citiram naslednjo ugotovitev analize: ^e povzamemo dosedanje izjave W. o sestavi ustavnega sodi{~a, ugotovimo, da implicit- no izrazi strinjanje, da sedanja sestava ustavnega sodi{~a ni idealna, kar po njenih lastnih besedah pomeni, da ni svetovnonazorsko uravnote`ena, nikjer ne izjavi ni~ o tem, da bi bila bolj desno usmerjena, in tudi nikjer povsem eksplicitno ne zanika, da bi bila bolj levo usmerjena. Naslovnik torej ne izve njenega mnenja o tem. (Verdonik 2003: 55.) Tukaj so bile analizirane izjave, ki so bile implicitno pomensko zelo odprte in iz njih ni bilo nedvoumno razvidno, ali se tvorec strinja ali ne. Naslovnik si lahko razlaga njegova sporo~ila razli~no, da to pomeni, da se strinja, ali da to pomeni, da se ne strinja, lahko pa iz implicitnega pomena sklepa, da se je tvorec hotel izmakniti se odgovoru na novinarjevo vpra{anje. ^e je tvorec nasprotno izra`al strinjanje, a je imel kak{ne zunanje objektivne razloge, da tega ne naredi povsem eksplicitno, na 58 Darinka Verdonik slovnik pa bi razumel njegovo sporo~ilo kot nestrinjanje, potem je nastal nesporazum, ki ga ne moremo zadovoljivo razlo`iti niti iz aktualiziranega dobesednega pomena niti iz namena tvorca. 3.3 Kontekst nesporazuma Kot je razvidno iz poglavja 2, se sporazumevamo vedno v kontekstu, sporo~ene pomene (tj. vse vrste posredovanja pomenov, aktualiziranega dobesednega, implicitnega in namen) razbiramo vedno tudi s pomo~jo aktualiziranega konteksta. Enako tudi nesporazum nastane vedno pod vplivom aktualiziranega konteksta, torej lahko za vsako od treh vrst nesporazumov ugotavljamo, da je poleg tega, da izvira iz posamezne vrste posredovanja pomena, k nastanku pripomogel tudi aktualizirani kontekst (ki, ne pozabimo, vklju~uje tudi sobesedilo) – kakor hitro se spremeni ta, se spremenijo pogoji za nastanek nesporazuma. 4 Jezikovnopragmati~na analiza nesporazumov Glede na predstavljeno v poglavju 3 so bile analize narejene iz stali{~a, poiskati v razpolo`ljivem gradivu tiste elemente (jezikovne ali nejezikovne), ki zmanj{ujejo (ali zvi{ujejo) stopnjo sporazumevanja. Za celotne analize na tem mestu ni prostora, narejene so v Verdonik 2003,8 ob ilustrativnem gradivu predstavljam le nekatere zaklju~ne ugotovitve. B.: No, to ne dr`i. To je trditev gospoda Jan{e, to je trditev v va{em dokumentu, toda ~e veste kolk ... kolk ... kolk sredstev je v leto{njem recimo prora~unu namenjenih za urjenje rezervne sestave ... mogo~e veste ... 0,7 odstotka sredstev za slovensko vojsko ali 0,5 odstotka za celotno ministrstvo za obrambo. In s temi 0,5 odstotka se ne da, to bi bil ~ude`, ~e bi to bila podlaga za bojno sposobnost slovenske vojske, pa tudi tisti, vsak tisti, ki pozna stanje rezervne sestave, ve, da vojna sposobnost slovenske vojske ni v rezervnih enotah. P.: Poglejte, zadeli ste bistvo, namre~ to je tisto, kar je narobe v na{em obrambnem sistemu. Za financiranje opore~nikov porabimo petkrat toliko sredstev kot za urjenje rezervne sestave, in ~e bomo z tem predlogom uspeli tudi to nesorazmerje spremenit, potem smo `e veliko naredili, in sedaj so se resni pogovori za~eli. Na{ sistem financiranja je bil popolnoma zgre{en in mi `elimo, da to enkrat preidemo enkrat na ... na realna dejstva in na realna tla in da za~nemo planirat tako, kot je potrebno. Primer ka`e, da ni nujno `elja udele`encev v diskurzu sporazumeti se. Tukaj P. namenoma interpretira repliko B. tako, kot najbolj ustreza njegovemu stali{~u. To se dogaja zlasti v konfliktnih situacijah, ob debatah, v javnem zagovarjanju svojih stali{~ ..., ko je pred `eljo sporazumeti se `elja po dokazati svoj prav. Pomanjkanje `elje po uspe{nem sporazumevanju je pogosto tudi v zelo konfliktnih situacijah, ko akterje diskurza obvladujejo ~ustva. 8 Analizirani so bili {tirje diskurzi, to so bila soo~enja iz oddaje Odmevi na prvem programu nacionalne televizije. Posnetki so iz obdobja od februarja 2002 do septembra 2002. Nesporazumi v komunikaciji 59 W.: No, do tega sss ... se bi seveda morali predvsem v parlamentu opredelit, ampak kot zanimivost naj povem, da smo pa danes na sre~anju z delegacijo ustavnega sodi{~a Hrva{ke zvedeli, da je pa pri njih bilo parno {tevilo, deset ustavnih sodnikov, zdaj so pa pove~ali na trinajst, ker se baje to ni obneslo, tako da so izku{nje na tem podro~ju zgleda zelo razli~ne v svetu. K.: No, samo Hrva{ka je pa~ u podobni situaciji al pa {e slab{i kot Slovenija glede tega, tko da njihove izku{nje so ... W.: Slova{ka, Slova{ka ... K.: Slova{ka! Tukaj nastane nesporazum zaradi pomote pri govorjenju, ki jo na ravni okoli{~in verjetno spodbudi nezbranost, utrujenost ali raztresenost. Podobno lahko na ravni okoli{~in spodbudi nastanek nesporazuma sovra`en odnos med tvorcem in naslovnikom, saj naslovnik v takem stanju pogosto pripi{e tvorcu kak namen, ki ga ta v resnici nima. K.: Eeee, ~e smem dodat {e za nazaj samo en stavek. Poglejte, to je blo vse res, kar je kolegica pripovedovala, toda /.../ Ker K. ne izrazi, h kateri prej{nji repliki oz. izjavi `eli nekaj dodati, iz konteksta pa to ni povsem jasno, tak{na {ibka kohezivnost zmanj{uje stopnjo sporazumevanja. Enako lahko {ibka kohezivnost vpliva, ~e je povezana z osrednjimi pojmi v diskurzu: P.: /.../ Je pa res, da bi pa mogo~e lahko to nekako vzeli kot dopolnitev na{ega predloga v smislu prostovoljne rezerve. Tu bi bile pa prav gotovo `enske tudi dobrodo{le. Vendar to tako enostavno ne bi moglo bit, da bi to imeli kot neka obveza, to bi mogla bit prostovoljna rezerva. To bi pa verjetno bla dopolnitev in to mi tudi predlagamo navsezadnje. Mi nismo rekli, ali za mo{ke ali za `enske, ampak na splo{no. P. se v tej repliki ne izra`a povsem jasno: ne razlo`i, kaj mu pomeni termin prostovoljna rezerva, ne izrazi dovolj nedvoumno, na kaj se navezuje, ko govori, da bi to imeli kot neka obveza, kar povzro~i, da je replika {ibkeje koherentna, vse to pa pripomore, da njegov sogovornik iz te replike zazna nesporazum. [ibkej{a kohezivnost, ki ni povezana z deli besedilnega sveta, ki so pomembni za diskurz, ne vpliva pomembno na stopnjo sporazumevanja, ~e je replika hkrati koherentna, kot npr.: S.: No, ravno ta va{a nadomestna re{itev oziroma vi ste strokovno javnost presenetili s predlogom za uvedbo splo{ne dr`avljanske obveznosti, ki bi vklju~evala tudi `enske. Kak{en bi bil torej ta sistem? Pomembno lahko zmanj{ujejo stopnjo sporazumevanja (in s tem potencialno vodijo v nesporazum) nejasni, nedefinirani osrednji pojmi diskurza, zaradi ~esar jih udele`enci diskurza razumejo razli~no. Predvsem velja to za abstraktne pojme, kot npr.: W.: /.../ mislim, da se tukaj z magistrom Krivicem strinjava, da ne gre za politi~no opredelitev, bolj za svetovnonazorsko, vendar pa je problem v tem /.../ Tukaj eden od sogovornikov vpelje razlikovanje med pojmoma svetovnonazorska opredeljenost in politi~na opredeljenost, novinar pa v drugem delu diskurza kljub temu pojma uporablja skupaj, kot da pomenita isto: 60 Darinka Verdonik S.: /.../ Da bi se kandidati predstavili pred neko komisijo, jih spra{evali o tej svetovnonazorski politi~ni opredelitvi? Enako lahko zmanj{uje stopnjo sporazumevanja nenatan~no, splo{no izra`anje brez navajanja podatkov: P.: Za nas bi mogo~e bil, samo za situacijo, ki pa je v Sloveniji, pa ni sprejemljivo, in to je tisto, kar mi trdimo. Situacija je tak{na, da nas sili, da mogo~e mi naredimo nekaj hitrej{ih korakov. Mogo~e res /.../ P. niti v tej niti v drugih replikah ne dolo~i natan~neje, kak{na je situacija v Sloveniji, prav tako ne besedne zveze nekaj hitrej{ih korakov. Iz razli~nih ~rt pogleda tvorca in naslovnika (shema 1) izhaja pripisovanje razli~ne pomembnosti posameznim vidikom obravnavane teme v diskurzu, kar zmanj{uje stopnjo sporazumevanja, ~e se udele`enci diskurza o tem ne dogovorijo: S.: Dobro. Ali ta predlog, va{ predlog, zajema tudi to, da bi na primer predsednik dr`ave, ko bi nekdo kandidiral za ustavnega sodnika, ga spra{eval tudi o njegovi politi~ni opredelitvi? K.: Zdaj ga nih~e drug kot on sploh ne more, ee, prakti~no, ker je ves postopek v rokah predsednika republike, in jaz se z njegovo izjavo, ki je bila prej predvajana, sicer ne strinjam, ker mislim, da je to nujna, ustavna zahteva tako reko~, ~eprav ni zapisana, o tej nazorski uravnote`enosti, ampak sistemsko bi blo pa treba po mojem mnenju stvar uredit druga~e, in sicer tako, da bi kandidati se predstavili enemu {ir{emu parlamentarno strokovnemu telesu kvalificiranih ljudi, strokovno in politi~no, kjer bi predstavili svoja stali{~a, tko da tud kasneje potem celotna javnost in pa poslanci, ki morjo glasovat, ne bi glasoval tako, kot zdaj marsikdaj izpade, o ma~ki v `aklju, o ljudeh, o kterih ni~ ne vedo. Zelo nevarno za nastanek nesporazuma je tudi, ~e naslovnik zasluti, da tvorec ni iskren, ampak ga ho~e zavesti; v tem primeru naslovnik i{~e resni~ne namene tvorca, ker pa ima obi~ajno pomanjkljive kontekstne informacije, mu lahko pripi{e povsem napa~ne namene. ^e se taki nesporazumi zgodijo med osebami, ki imajo veliko socialno mo~, lahko spro`ijo pomembne dru`bene posledice. Primer replike, ki lahko spodbudi tak{no interpretacijo, je naslednji: C.: Glejte, jaz se ~udim, da kar naprej nekteri vklju~ujejo v ta pogovor aktualnega predsednika. Mislim, da aktualni predsednik se pravzaprav poslavlja od te funkcije, Barbara Brezigar {e ni izvoljena, ali kdorkoli drug, in toliko politi~ne modrosti pa `e moramo met, da takih re~eh lahko razpravljamo s tem, da abstrahiramo trenutno aktualne osebe. Kontekst namre~ spodbuja k interpretaciji, da se predlog C. za spremembo ustave nana{a prav na aktualnega predsednika, in ker C. ne predstavi nobenih trdnih argumentov proti taki interpretaciji, se lahko to repliko razume kot sprenevedanje. In kako se udele`enci diskurza zavarujejo pred nesporazumom? S preverjanjem, ali je neka interpretacija pravilna, z vpra{anji po dodatni pojasnitvi manj dolo~nih delov izjav ali terminov ali po pojasnitvi dvoumnih mest v sporo~ilu: S.: Ali to pomeni tudi, da se strinjate s tem, da sedanjo sestavo ustavnega sodi{~a vle~e bolj na levo? Ali s poudarjanjem po njihovem mnenju pomembnih delov sporo~ila, z ve~kratno ubeseditvijo iste vsebine itd.: Nesporazumi v komunikaciji 61 S.: Ne, vpra{al sem vam namre~, ~e menite ... ali lahko tudi iz lastnih izku{enj potrdite, da grejo ustavni sodniki preko te meje, da se ... da postavijo ta politi~ni kriterij pred ... pred strokovnim? ... In ga zlorabijo tako reko~ ... 5 Zaklju~ek V ~lanku sem posku{ala predstaviti teoreti~ni pristop k nesporazumom v komunikaciji ter definirati nesporazum, v zadnjem delu pa predstaviti nekatere ugotovitve o vzrokih za nesporazum; ugotovitve izhajajo iz ob{irnej{ih analiz, narejenih v Verdonik 2003. Med zanimivej{imi naj izpostavim naslednje: da {ibkej{a kohezivnost, ki ni povezana z deli besedilnega sveta, ki so pomembni za diskurz, ne vpliva pomembno na stopnjo sporazumevanja, ~e je replika hkrati koherentna; da lahko zmanj{ujejo stopnjo sporazumevanja (in s tem potencialno vodijo v nesporazum) abstraktni pojmi, ki jih udele`enci diskurza pogosto razumejo vsaj delno razli~no – ~e so ti pojmi povezani z osrednjo temo diskurza, lahko njihovo razli~no razumevanje naredi celoten diskurz za en sam nesporazum; da se lahko stopnja sporazumevanja zelo zmanj{a, ~e naslovnik zasluti, da tvorec ni iskren. Ob predstavljenem se postavljajo {e mnoga vpra{anja na temo nesporazumov: najprej bi vsekakor `eleli najti {e ostale pogoste vzroke nesporazumov v komunikaciji, kar bi bilo mogo~e z analizo ob{irnej{ega in bolj raznolikega gradiva; nadalje, kako pogosto se nesporazum zgodi – analizirano gradivo ka`e na to, da manj pogosto, kot je bilo pri~akovano, kar pa je lahko v tem primeru posledica zvrsti analiziranih diskurzov; kako pogosto udele`enci diskurza prepoznajo nesporazum; kako odpravijo prepoznani nesporazum; kak{ne posledice lahko prinese neprepoznan nesporazum ... Na za~etku je omenjen tudi idealisti~en cilj po uspe{nej{i med~love{ki komunikaciji. Kaj lahko o tem ugotovim ob koncu? Da nesporazumi v komunikaciji ostajajo, ni~ manj jih ni zaradi take raziskave. Vendarle pa je razlika: ne samo nesporazume, ampak celoten proces med~love{ke komunikacije lahko na tak na~in bolje razumemo in s tem tudi nesporazume obravnavamo druga~e. 6 Viri Odmevi 1: Oddaja Odmevi. RTV Slovenija, 1. program. 17. 2. 2002. Odmevi 2: Oddaja Odmevi. RTV Slovenija, 1. program. 25. 3. 2002. Odmevi 3: Oddaja Odmevi. RTV Slovenija, 1. program. 18. 9. 2002. Odmevi 4: Oddaja Odmevi. RTV Slovenija, 1. program. 30. 9. 2002. 7 Literatura Austin, John L., 1990: Kako napravimo kaj z besedami. Ljubljana: Studia humanitatis. de Beaugrande, Robert Alain in Dressler, Wolfgang Ulrich, 1992: Uvod v besediloslovje. Prevedli Aleksandra Derganc in Tja{a Mikli~. Ljubljana: Park. Dascal, Marcelo, 1999: Introduction: Some questions about misunderstanding. Journal of pragmatics 31. 753–762. 62 Darinka Verdonik Dascal, Marcelo in Berenstein, Isidoro, 1987: Two modes of understanding: Comprehending and grasping. Language & communication 7/2. 139–151. Fairclough, Norman, 1995: Critical discourse analysis: The critical study of language. New York: Longman Publishing. Gorjanc, Vojko, 1999: Kohezivni vzorec matemati~nih besedil. Slavisti~na revija 47/2. 139–159. Gorjanc, Vojko, 1998: Konektorji v slovni~nem opisu znanstvenega besedila. Slavisti~na revija 46/4. 367–388. Grice, H. Paul, 1975: Logic and Conversation. Cole, Peter in Morgan, Jerry L. (ur.): Syntax and Semantics. New York: Academic Press. Halliday, M. A. K., 1985: An Introduction to Functional Grammar. London: Edward Arnold. Hawley, Patrick, 2002: What is said. Journal of pragmatics 34. 969–991. Kranjc, Simona, 1996/97: Govorjeni diskurz. Jezik in slovstvo 40/7. 307–319. Kunst Gnamu{, Olga, 1983: Govorno dejanje – dru`beno dejanje: Komunikacijski model jezi kovne vzgoje. Ljubljana: Pedago{ki in{titut pri Univerzi Edvarda Kardelja Ljubljana. Kunst Gnamu{, Olga, 1981: Pomenska sestava povedi. Ljubljana: Pedago{ki in{titut pri uni- verzi Edvarda Kardelja. Kunst Gnamu{, Olga, Nidorfer [i{kovi~, Mojca in Schlamberger Brezar, Mojca, 1997: Posrednost in argumentacija v govoru F(p) – T(r): Zgradba stavka med informacijo, argumentacijo in konverzacijo. Ljubljana: Pedago{ki in{titut, Center za diskurzivne {tudije. Leech, Geoffrey, 1983: Principles of pragmatics. New York: Addison Wesley Longman Publishing. Linell, P. in Thunqvist, D. P., 2003: Moving in and out of framings: activity context in talks with young unemployed people within a training project. Journal of pragmatics 35. 409–434. Love, Nigel, 1999: Searle on language. Language and communication 19. 9–25. Rajagopalan, Kanavillil, 2000: On Searle [on Austin] on language. Language and communication 20. 347–391. Searle, John R., 1990: Speech acts: An essay in the philosophy of language. Cambridge: Cambridge University press. Searle, John R., 1975: Indirect speech acts. Cole, Peter in Morgan, Jerry L. (ur.): Syntax and semantics. New York: Academic Press. Stabej, Marko, 1995: Besediloslovna stilistika slovenskih pesni{kih besedil (razvojni pogled). Oro`en, Martina (ur.): XXXI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knji`evnosti. 309–313. Thomas, Jenny, 1983: Cross-cultural pragmatic failure. Applied linguistics 4/2. 91–112. Topori{i~, Jo`e, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. Verdonik, Darinka, 2003: Pragmati~ni vidik nesporazumov v komunikaciji. Magistrska nalo- ga. Maribor, Pedago{ka fakulteta. Vershueren, Jef, 2000: Razumeti pragmatiko. Ljubljana: Zalo`ba /*cf. Nesporazumi v komunikaciji 63 Weigand, Edda, 1999: Misunderstanding: The standard case. Journal of pragmatics 31. 763–785. Zadravec Pe{ec, Renata, 1994: Pragmati~no jezikoslovje: Temeljni pojmi. Ljubljana: Center za diskurzivne {tudije, Pedago{ki in{titut pri Univerzi v Ljubljani.