Država turnim kolesarjem popušča, sprejemajo jih tudi planinci
Stoletni park v Gornjem Gradu žrtev žiedoioma
Etno večer v znamenju folklore, ta m bu rice in dalmatinskega melosa
STRAN 4
STRAN 14
STRAN 12
Oglasi
».H IT 11 Mih ilPFFJII-l ŠH* »III IM rim
hi--............ ah Fu h i Itt^TKiurai uvT^CiiU;
rni d i ^ j* vr nviv RFUHVMItm
(ECij)
|lVl hI Vil
■ rb'C
.h l|
-hr^ lnh|i-¡Hj
rH rt.tii
■ I I - .Tj
OOKUP TELET, BIKOV, T£UC IN K.RAVLL!
MniruHl ^■¿ll>titi|!!!
'BIKI
(fa 3,47 € » ptviHOM - Tallce d-a 3,35 C s pavšalom
tfa 2,SO C i paru Krm
I^njiuu-UlJ-JJ. -1,-,-n-.- . UIUI l>!lnD<llllUI
^»CVt.tMKU-KAV
K! «i.MHUJi t L*-]i)rl.l i xn piqL ■ i nI
Vri'
1 I I lh 1 l/JhiltV MHM.tllill lil
uaitSiM j-ujjujuikjcui nsi-HH.i, II Lik,,* Uliim,! i.hT-iA ivasj]' „
t i
II11IU lill.lkl v VhhAJJII i fiftS'1'i* >1	KIH^Ii HUA
hjlr Al A. »IM S.h.■ tlLHM< IVKr»JAMA llh>lxi.H. ilvmik Vt, KfEUlK, vlSLI . HAIUSCI HfcflUrt JUUtn, JM>MAW> „ IHklttT-hii Jki. + Li Inlu.JSiu Ul um mmiu4)ri
■■ I Vil >VkJ V III V hI '■! M : ■■ I K V I J I
1-uJuir L H1H1V.T11 1'Lilivitlhiilln
'-v
1^1?-..	hrilLTT, ir»1|L|L ||K TUlllTr W
ATiMCrnt» Ui.	..
IIIIII ■ IIALIJI.
MtoOftUl
JU l I.-111
.'.um
miKilii IK ■;■■ L I.KI I M. bL ^ -lli! vol
ij[ii.v<ihii naviducim«
KAUi I 1> TILUlDVl iA El_, KAM"! JI
KAŠI m UHHKM I K 11 ■»J-01
Hf »Kimnuii
ftllAU,T r. IJ AV|. 1ISMIA. VZMILl KKIKhlJlOT, tlFE _
V VI 1 L l.L V-l I M 11 - llKV L^lk 1.11111 V rdljiv I	l-.VlI I
-MU' Mi.r JU 1 J lir	.11-111
fitm^Kbazii. »ui	i M 111
vil [i N i«i/v m m	J<i ■'■ i
vmh,* IHI/II -SAKIII iihiri M1. ■■ /UiAJI |VH Iti l> (.1 Jim I	1 ■.......
xl-k Dit1iVMFF> ^ti	'n*"
M-k ItuViMtl Hv* yil„. -.■i
UMiliiV.vrtki. >f kn	t,™ i
m tnivLuli	11 w<
Vutlill" kOlUilFJti ki |tei«>bHll pUJHMr
k hlPTU--k h Mil IA W.l( I |l fllAlCTLli
■ HH.tV-v TCnVKMH	I
m T* JJLViKClT	~ Sil (
MUifAiMit&giiui-ni umi <
i'Hfc'JlH.,1 iJIK	I MU.0« i
TRUM LU. ! M.II. V» L	¿»ViiH'
\KCtJAtiJ
/hill/KSIl..«^ I i
Kmetijska /adruoa Šalušku dot m a / vami in ¿a vas
2 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014	I
Iz vsebine:
Gospodarska zbornica Slovenije:
Prestižna nagrada
predsedniku uprave BTC Jožetu Mermalu.....4
Občinski svet Gornji Grad:
Prvi rebalans proračuna zaradi zmanjšanja prihodkov s strani države............6
NLB umika bankomate:
Rečiška občina pisno protestirala
zaradi umika bankomata .....................................6
Solčava:
Od marca dalje v Rinko
na pošto in po časopise.....................................6
BSH Hišni aparati Nazarje:
Rezultati poslovanja
v minulem letu nad pričakovanji.......................7
Prihova:
Odpira se nova mlekarna...................................7
Intervju:
Župan občine
Rečica ob Savinji Vinko Jeraj............................8
PGD Luče:
Lani največ intervencij v stotih letih...............10
Smučarka Ana Drev:
Vsi njeni cilji usmerjeni v OI gluhih................17
Tretja stran
Kolesarji dobili bitko, a kdo bo zmagovalec vojne?
Slovenija je zanimiva dežela. Ne samo zaradi svojih zelo lepih naravnih znamenitosti, ampak tudi zaradi mnogih zelo nelogičnih in neži-vljenjskih predpisov, ki jih imamo že toliko, da ni več pravnika, ki bi obvladoval vse. A število predpisov ni edini problem; verjetno še večji problem je njihovo neprestano spreminjanje, saj vsaka nova vlada kar tekmuje s prejšnjo v številu novih oziroma noveliranih zakonskih in podzakonskih aktov.
Trenutno se v Ljubljani v pravnih pisarnah (med drugim) ukvarjajo s spreminjanjem novele zakona o ohranjanju narave, v kar jih je prisilil buren odziv javnosti na prvotni predlog, ki je kolesarjem prepovedoval vožnjo v naravnem okolju povsod, razen po nekategoriziranih cestah. Kazni za kršitelje so bile postavljene zelo visoko - od 100 do 2.000 evrov.
Povezani in nepovezani kolesarji so nagnali vik in krik ter skušali dopovedati piscem zakona, da bi s tem v Sloveniji praktično ukinili kolesarski turizem, ki je sicer v svetu v strmem porastu. S prvotno novelo zakona je bilo prepovedano tudi tiskanje knjig in vodnikov ter oglaševanje te dejavnosti, za kar so bile zagrožene kazni do neverjetnih 150 tisoč evrov.
Kot kaže, so bili kolesarji uspešni in se »kolesarska« juha ne bo pojedla tako vroča, kot se je skuhala, saj se je drugi najbolj priljubljen politik v Sloveniji, minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, sestal s predstavniki kolesarskih organizacij in društev ter prisluhnil njihovim stališčem. Minister je po sestanku povedal, da so s predstavniki kolesarjev dosegli »zelo razumen dogovor, da iz osnutka zakona v celoti umaknemo kolesarstvo v naravi. Zakon bo dal samo podlago, da se to področje ureja z uredbo, ki ne bo prepovedovala ampak urejala vožnjo v naravi«.
Ali to pomeni, da problema ni več? Seveda ne, problem ostaja, saj nekateri kolesarji s svojo brezobzirno vožnjo zares povzročajo škodo v naravnem okolju. Potrebno jih je najti, ustaviti in kaznovati, a kdo bo to storil? Upajmo, da se ne bo vse končalo pri zgražanju lastnikov gozdov in pohodnikov ali podobno kot pri tovornem prometu, kjer se ve, da poškodbe na cestah povzročajo zlasti prekomerno naloženi tovornjaki, a je kontrola prometa in odkrivanje kršiteljev vse prej kot sistematična in dosledna.
ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 11, 14. marec 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com	„ . . ,	„„,,
Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014 3
Tema tedna, Aktualno
KOLESARJI V NARAVI, DA ALI NE?
Država turnim kolesarjem popušča, sprejemajo jih tudi planinci
Vlada se pripravlja na sprejem novele zakona o ohranjanju narave, ki je kljub nepolitični vsebini razburkala precejšen del slovenske javnosti. Sporni osnutek novele namreč na novo ureja tudi vožnjo z gorskim kolesom po naravnih poteh. Po prvih predlogih je novela vsebovala splošno prepoved kolesarjenja v naravi, kar je med kolesarji, ki si že leta prizadevajo za ureditev vožnje s kolesi v naravi, sprožilo val ogorčenja. Njihovi protesti so bili očitno dovolj glasni, da se je ministrstvo za kmetijstvo in okolje odločilo za umik člena o omejevanju vožnje in ga namerava nadomestiti z blažjimi ukrepi.
TURNO KOLESARJENJE LE NE BO PREPOVEDANO
V Sloveniji obstaja veliko kolesarskih organizacij tako na državni kot lokalni ravni in dejstvo, da kolesarski potencial predstavlja najmanj pol milijona slovenskih državljanov, je očitno spodbudilo uradnike, da spišejo novo uredbo, ki naj bi po obljubah ministra za kme-
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
nagrada predsedniku uprave BTC Mermalu
Prejšnjo sredo, 5. marca, je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala slovesnost, na kateri so podelili nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za podjetniške in gospodarske dosežke v letu 2013. Nagrade, ki so najstarejše in naj-prestižnejše v Sloveniji na tem področju, je zbornica podelila že šestinštiridesetič. Med devetimi prejemniki je bil tudi Jože Mermal.
»Jože Mermal vodi delniško družbe BTC zadnjih 20 let. Pod njegovim vodstvom je družba dosegla vzpon v vseh pogledih; ekonomskem, ekološkem in družbeno odgovornem. Iz prvega slovenskega nakupovalnega središča se je razvila v največje evropsko poslovno, nakupovalno in rekreativno zabaviščno središče z 21 milijoni obiskovalcev na leto.
Sodelovanje s strokovnjaki, posluh za potrebe poslovnih partnerjev, razumevanje potreb širše druž-
oglaševanje in tiskanje publikacij.
V Slovenski kolesarski mreži so bili razočarani nad odnosom države nad njimi, saj poudarjajo, da so se zadnji dve leti konstruktivno pogovarjali z lastniki zemljišč, ki jih predstavlja kmetijsko gozdarska zbornica, zavodom za gozdove, zavodom za varstvo narave in ministrstvom o ureditvi nerešenih vprašanj, nato pa doživeli hladen
voženj s kolesi, saj je vpliv voženj z motornimi vozili na naravo bistveno bolj škodljiv. Zato so pristojnemu ministrstvu posredovali mnenje, v katerem zavzemajo stališče, da se za vožnje s kolesi odprejo tudi vse nekategorizirane ceste ter gozdne in poljske prometnice, torej vse površine, ki so že v osnovi grajene za vožnjo z vozili.
Kolesarje bi sprejeli tudi na vse
tijstvo in okolje mag. Dejana Žida-na dovoljevala vožnjo kolesarjem v naravi tam, kjer je to mogoče.
To je za kolesarje pozitiven premik od pred kratkim v javno razpravo poslanega osnutka zakona, ki kolesarje enači z uporabniki motornih vozil v naravi. Poleg tega je osnutek predvideval precej višje kazni za kršitelje in prepovedoval
Gorsko kolo na poti naredi večjo škodo kot pešec.
(Foto: Marko Goličnik)
Jože Mermal (Foto: ML) bene skupnosti in poudarek ino-vativni poslovni kulturi, ki jih zna vzpodbuditi tudi predsednik uprave Jože Mermal, so doprinesli k izjemnemu razvoju in uspehu družbe BTC,« je med drugim zapisano v obrazložitvi nagrade.
Marija Lebar
tuš. Država jih je očitno želela enačiti z vozniki motornih vozil in jim povsem prepovedati vožnjo v naravnem okolju zunaj kategoriziranih cest.
Turno in gorsko kolesarjenje postaja vedno bolj priljubljeno. Organizirane spuste v dolino, ki morajo potekati po urejenih stezah, organizirajo tudi na planini Golte, ki je prepredena z gozdnimi potmi. Golte tako postajajo vedno bolj priljubljena destinacija gorskih kolesarjev, vendar organizator kolesarskih spustov kolesarje opozarja, da je tovrstna adrenalinska zabava dovoljena z odgovornim, okolju in ostalim obiskovalcem prijaznim obnašanjem v naravnem okolju.
PLANINCI NE NASPROTUJEJO
KOLESARJEM NA DVONAMEN-SKIH PLANINSKIH POTEH
O tem, kako so učinki turnega in gorskega kolesarjenja škodljivi za naravo, imajo različne stroke različna mnenja. V Planinski zvezi Slovenije (PZS) se zavzemajo, da mora zakonodaja ločiti vožnje v naravnem okolju z motornimi vozili od
planinske poti, ki izpolnjujejo sprejeta strokovna merila za dvona-mensko rabo planinskih poti, če se s tem strinja skrbnik poti, ki mora izvesti predpisani postopek ter takšno pot primerno označiti. Pri tem opozarjajo, da morajo kolesarji na teh poteh vedno upoštevati načelo, da ima pešec absolutno prednost pred kolesarjem.
NE KOLESARJEM NA BREZPOTJIH
Nikakor pa planinski varuhi narave kolesarjem, kot seveda tudi vsem ostalim voznikom, ne dovolijo vožnje po brezpotjih, po planinskih poteh v visokogorju (razen po obstoječih prometnicah), po planinskih poteh čez barja in mokri-šča ter po sipkem - nestabilnem terenu.
Kolesarji po mnenju PZS ne bi smeli dodatno obremenjevati tudi planinskih poti, ki so že obremenjene z množičnim pohodni-štvom, planinskih poti z vgrajenimi kovinskimi in lesenimi varovali ter poti v zavarovanih območjih, če niso posebej namenjene kolesarjem.
Tatiana Golob
4 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014	I
Tema tedna, Iz upravne enote
Marijan Denša, načelnik odseka za varstvo gorske narave pri Planinskem društvu Nazarje:
»PD Nazarje zagotovo ne nasprotuje turnemu kolesarjenju, ki je posebna zvrst kolesarjenja v gorah, saj turni kolesar nima tekmovalnih ciljev, ampak je njegov cilj doživetje v naravi. Seveda pa od kolesarjev pričakujemo, da se držijo dogovorjenih meril in pravil obnašanja ter častnega kodeksa PZS. To pomeni, da kolesarijo na tistih poteh, ki so za tovrsten šport primerne in dogovorjene ter sodelujejo pri vzdrževanju teh poti. Govorimo o dvonamenski uporabi poti.
Gorsko kolo dejansko na poti naredi večjo škodo kot pešec, zato od turnih kolesarjev pričakujemo, da se bodo aktivno vključevali tudi v vzdrževanje poti. Planinske poti so naredili planinski markacisti, v to so vložili veliko časa in energije,
in so bile praviloma namenjene le pešcem. Kolesarji lahko takšno pot poškodujejo, zato je prav, da sodelujejo tudi pri urejanju in vzdrževanju teh poti.
Pri kolesarjenju zelo hitro nastanejo ekološki, ekonomski in socialni problemi. Ekološki v smislu, da
turno kolo na planinskih poteh povzroča močno erozijo. Turni kolesarji sicer v svojih izjavah dokazujejo nasprotno, ampak dejstvo je, da kolo močno poškoduje tla in posledično prej pride do erozije. Vzdrževanje poti stane planinska društva čas in denar! Poleg tega vožnja s kolesom povzroča več hrupa in s tem vznemirja živali. Kolo ropota, zvok je živalim bolj moteč kot hoja planinca.
Kar se tiče socialne plati omenjene problematike, pa se žal najdejo tudi takšni kolesarji, ki ogrožajo mimoidoče, saj ne upoštevajo prednosti pešca, ampak izkoriščajo svojo prednost hitrejšega in močnejšega. Nevarni so zlasti na ozkih in nepreglednih stezah v strminah.
Če govorimo o poteh, ki niso dvonamenske, in o brezpotjih ter svetom nad zgornjo gozdno mejo,
razen po obstoječih prometnicah, naše planinsko društvo močno podpira mnenje PZS, da turni kolesarji tam nimajo kaj iskati. Osebno sem turne kolesarje videl celo na vrhu Grintovca ter na poteh, ki vodijo proti Goltem. Škoda, ki so jih povzročala ta kolesa, je bila takoj vidna in nikakor ne zanemarljiva.
Planinci se zavedamo, da je turno kolesarjenje perspektiven šport, ki ima vedno večji pomen tudi v turizmu. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, da se turni kolesarji držijo vseh dogovorjenih pravil in seveda, da so aktivni udeleženci pri ohranjanju nepoškodovane narave. Dokaz, da planinska društva ne izključujejo kolesarjenja iz svojih dejavnosti, so tudi ustanavljanja turno kolesarskih odsekov v društvih in najrazličnejše kolesarske aktivnosti. Seveda pa ne v prosti naravi, ampak po zato namenjenih poteh.«
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Tako uporabniki kot zaposleni z visokimi ocenami
delovanja
Milena Cigale: »Največ zaslug za nivo kakovosti imajo naši zaposleni.«
(Foto: ML)
Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale je nedavno predstavila nekatere poudarke delovanja enote v minulem letu. Opazno se je povečalo število zadev na področju tujcev, lansko leto pa je zaznamovalo tudi ukinjanje krajevnih uradov in izjemno varčevanje na vseh področjih.
ZAOSTANKOV NISO IMELI
Kot je povedal načelnica, leta 2013 ni mogoče primerjati z letom poprej, ko je bil izjemen porast zadev zaradi množičnega poteka veljavnosti in menjave osebnih listin. Je pa lansko leto primerljivo z letom 2011. »Z delom v preteklem letu smo zadovoljni, saj smo v zakonitem roku rešili 98,8 odstotka vseh zadev. Zoper naše odločitve smo prejeli šest pritožb, kar je manj v primerjavi z letom 2012, ko je bilo teh trinajst. V ponovni postopek nismo prejeli nobene upravne zadeve, prav tako nismo imeli zaostankov.«
LETOS UKINITEV PREOSTALIH KRAJEVNIH URADOV
V lanskem letu so ukinili krajevna urada v Nazarjah in na Rečici ob Savinji. Čeprav krajevni uradi upravni enoti ne povzročajo nobenih stroškov, število strank, ki na
njih urejajo zadeve, nenehno pada, zato bodo letos pristopili k ukinjanju preostalih krajevnih uradov.
TEŠ PRISPEVAL K POVEČANJU ZADEV
Kar za 15 odstotkov se je lani povečalo število postopkov v zvezi z urejanjem statusa tujcev. Povečanje je bilo na račun državljanov drugih držav, ki opravljajo dela na novem bloku Termoelektrarne Šoštanj, prebivajo pa na tukajšnjem območju. So pa nekoliko manj zadev opravili na področju prometa, medtem ko je bilo število opravljenih porok podobno kot v letu 2012.
Skupaj je bilo lani 87 porok in dve jubilejni poroki.
ZAPOSLENI NAJBOLJ ZADOVOLJNI DOSLEJ
V okviru načrtovane politike kakovosti na upravni enoti že vrsto let spremljajo zadovoljstvo strank in notranjih odjemalcev. »Vsako leto ugotavljamo tudi zadovoljstvo zaposlenih, saj brez njih ni kakovostnih storitev,« pravi Cigaletova.
Kot kaže anketa o zadovoljstvu strank, ki jo opravljajo vsako drugo leto, je znašala povprečna ocena 4,7 pri ocenah od 1 do 5. Zadovoljstvo organov oziroma organi-
zacij z delom upravne enote je bilo ocenjeno s 4,86 in je enako kot v letu poprej. So pa rezultati zadovoljstva zaposlenih najvišji doslej s povprečno oceno 4,2.
MANJ DENARJA ZA PLAČE
Na Upravni enoti Mozirje imajo sistematiziranih 29 delovnih mest, zaposlenih pa 26 javnih uslužbencev za nedoločen čas. Za plače so porabili 6,13 odstotka manj denarja kot v letu 2012. Niso izvedli napredovanj v nazive in plačne razrede. Manj je bilo izplačil za nadure matičarjem. Z varčevanjem so nadaljevali tudi na ostalih postavkah. Tako so materialne stroške znižali za skoraj 22 odstotkov, uspeli pa so znižati tudi nekaj največjih fiksnih stroškov.
NEPREMIČNINSKI DAVEK
Letošnje leto bo po mnenju na-čelnice zaznamovano z negotovostjo okoli ustanavljanja upravnih okrajev in reorganizacije upravnih enot. Veliko pozornosti in dela bo terjala uvedba davka na nepremičnine in novela zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, s katero se uvaja nov kriterij za določitev obsega zaščitene kmetije.
Marija Lebar
5 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014	I
Iz občin, Gospodarstvo
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Prvi rebalans proračuna zaradi zmanjšanja prihodkov s strani države
Gornjegrajski svetniki so na februarski seji potrdili prvi rebalans proračuna za letošnje leto. Le-ta je posledica napovedanega zmanjšanja prejemkov in posledično tudi izdatkov. Za polovico se z letošnjim letom namreč zmanjšujejo prihodki iz državnega proračuna po 21. členu Zakona o financiranju občin.
Ta sredstva so občine porabljale za investicije, sedaj bo potreben večji delež lastnih sredstev pri financiranju le-teh. Občina je predvidela 85-odstotni delež financiranja projekta ureditve okolice občin-
Nova ljubljanska banka je lani začela proces reorganizacije, aktivnosti pa se nadaljujejo tudi letos. Spremembe predstavljajo tudi enega izmed ukrepov za dolgoročno zniževanje stroškov poslovanja. NLB bo v okviru reorganizacije poslovne mreže med drugim zaprla 22 poslovalnic na celotnem področju Slovenije, postopoma pa bo izvajala tudi umik nerentabilnih ban-komatov. V naši dolini bi brez ban-komata NLB ostali na Rečici ob Savinji in brez enega v Mozirju. Trenutno pa so tako na Rečici kot v Mo-
ske stavbe in preplastitev ceste, a se je delež sofinanciranja s strani ministrstva za kmetijstvo in okolje zmanjšal na 60 odstotkov.
DRŽAVA NIMA DENARJA ZA DOGRADITEV ŠOLE
Na veliko znižanje proračuna iz začetnih 6 milijonov na 2,6 milijona vpliva planirana dograditev šole, za katero je občina na javnem razpisu dobila odločbo o nepovratnih sredstvih, a država, ki bi ta sredstva po planih morala izplačati v tem letu, sedaj denarja nima in
zirju bankomati aktivni.
Občina Rečica ob Savinji je pisno protestirala zaradi umika ban-komata in banko seznanila z dejstvom, da že leta pokriva del stroškov za ta bankomat. Do sedaj so s strani banke po besedah župana Vinka Jeraja dobili le obvestilo, da so njihovo pritožbo prejeli in jo bodo preučili.
V Mozirju po besedah direktorice občinske uprave Nade Brinovšek o umiku bankomata niso obveščeni in problematike niso obravnavali.
Marija Šukalo
planiranih 3,7 milijona evrov je trenutno padlo v vodo.
Na odhodkovni strani vpliva na spremembe tudi zagotovljen delež za plačilo deleža pri pripravi dokumentacije za dozidavo zdravstvene postaje v Nazarjah. Z lastnimi sredstvi bo občina financirala ureditev učilnic na Podružnični osnovni šoli Bočna in dala nepovratna sredstva za financiranje vgradnje malih čistilnih naprav.
NADZORNI ODBOR V REBALANSU NI NAŠEL NEPRAVILNOSTI
Rebalanse proračuna v lanskem letu je podrobno pregledal nadzorni odbor, je v poročilu omenila njegova predsednica Polonca Mavrič. Nepravilnosti niso odkrili, prav tako ni bilo nepravilnosti pri pregledu poslovanja gornjegrajske šole.
Občinsko upravo je Mavričeva pohvalila, da z danimi sredstvi dela maksimalno dobro, jim je pa priporočala, naj poskušajo ustvariti tu-
Dosedanja poslovalnica Pošte Slovenija v Solčavi je zaprla svoja vrata, od 1. marca dalje tam deluje pogodbena pošta. Za opravljanje te dejavnosti so se usposobili zaposleni v Centru Rinka, kjer ima pošta sedaj svoj prostor. Delovni čas je deljen. Ob delavnikih pogodbe-
di kakšne lastne prihodke in delovna mesta v občini. V tem letu bodo podrobno pregledali delovanje gornjegrajske Komunale, ki je lani poslovala z izgubo.
SPREJELI ŠTEVILNE ODLOČITVE
Svetniki so obravnavali in potrdili tudi pravilnik o oddaji službenih stanovanj v najem. Občina namreč razpolaga z dvema službenima stanovanjema. Eno se bo sedaj izpraznilo in naj bi bilo namenjeno osebam, ki so za občino potrebne in pomembne, kot je zobozdravnik, zdravnik in podobni profili.
Za člana Sveta JZ Regijsko študijsko središče Celje so potrdili mag. Sama Kramerja. Direktorica občinske uprave Jožica Rihter je podala še poročilo o izvajanju sklepov občinskega sveta za leto 2013. Z dnevnega reda so že na začetku črtali sklep o zamenjavi in imenovanju člana civilne zaščite občine Gornji Grad.
Štefka Sem
na pošta deluje od 8. do 11. ure in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa le dopoldne.
V Centru Rinka so svojim storitvam dodali še novo. Od 5. marca dalje tam prodajajo tudi nekatere časopise.
Marija Lebar
NOVA LJUBLJANSKA BANKA ZAPIRA POSLOVALNICE IN UMIKA BANKOMATE
Rečiška občina pisno protestirala zaradi umika bankomata
SOLČAVA
Trenutno so tako na Rečici ob Savinji kot v Mozirju bankomati aktivni.
(Foto: Marija Šukalo)
Od marca dalje v Rinko na pošto in po časopise
Od začetka tega meseca v Solčavi deluje pogodbena pošta.
(Foto: Mojca Ošep)
6 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014	I
Gospodarstvo
BSH HIŠNI APARATI D.O.O. NAZARJE
Rezultati poslovanja v minulem letu nad
pričakovanji
Vodstvo nazarskega podjetja BSH Hišni aparati je prejšnji teden na tiskovni konferenci v svojih prostorih v Ljubljani predstavilo poslovne rezultate za leto 2013. Kot so povedali, je bil uspeh poslovanja kljub splošnim neugodnim trendom nad pričakovanji. Tudi za
naprej ostaja usmeritev podjetja v proizvodnjo kavnih aparatov, aparatov za pripravo hrane in termičnih aparatov za pripravo napitkov.
DOBIČEK NAD NAČRTOVANIM
Minulo poslovno leto je podjetje BSH Hišni aparati d.o.o. Nazar-
Vodstvo podjetja je predstavilo lanske poslovne uspehe.
(Fotodokumentacija BSH)
PRIHOVA
Odpira se nova mlekarna
Na Prihovi, v poslovnem objektu bivšega mizarstva, nastaja mlekarna, v kateri bodo od sredine prihodnjega meseca izdelovali vrsto domačih proizvodov. Lastnik mlekarne je Saša Mančic, direktor podjetja SAGA-M d.o.o. V proizvodnem obratu, ki naj bi pričel z obratovanjem sredi prihodnjega meseca,
je zaključilo uspešno in nad pričakovanji. Skupni prihodki so presegli 343 milijonov evrov in so se v primerjavi z letom 2012 povečali za deset odstotkov. Čisti dobiček, ki je v letu 2012 znašal 30,2 milijona evrov, so v letu 2013 zvišali na 32,2 milijona evrov, kar pomeni porast za skoraj sedem odstotkov.
VISOKA VLAGANJA V RAZVOJ
V letu 2013 so v nazarski tovarni proizvedli skoraj 8 milijonov aparatov, kar je za milijon več kot v letu 2012. Kot so povedali, bo ostala usmeritev podjetja tudi v letu 2014 v proizvodnjo aparatov za pripravo hrane, ki predstavlja več kot polovico proizvodne strukture, in termičnih aparatov za pripravo napitkov.
Za zagotavljanje konkurenčne prednosti na trgih bodo tudi v prihodnje skrbeli z nenehnimi ino-vativnimi in tehnološko naprednimi rešitvami ter uporabnikom pri-
jaznimi aparati. Ravno zato bodo tudi v prihodnje pozornost posvečali spodbujanju inovacij in izboljšav. Za vlaganja v razvoj bodo v letu 2014 namenili prav toliko sredstev, kot so jih v preteklem letu. Kot je povedal direktor področja gospodarjenja Boštjan Gor-jup, bodo v razvoj letos vložili okoli 9 milijonov evrov, za investicije v nove izdelke pa so namenili dobrih 15 milijonov evrov.
VAROVANJE OKOLJA KOT PRIORITETA
Skladno s politiko družbene odgovornosti Skupine BSH v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje premišljeno izkoriščajo naravne vire in preverjajo ter zmanjšujejo vplive na okolje. So na dobri poti, saj so že v letu 2013 dosegli načrtovane vrednosti za 2014 in s tem presegli dolgoročne cilje. V letu 2014 Skupina BSH obeležuje 50 let pomivalnih strojev znamke Bosch.
Marija Lebar
že stojijo sodobni stroji za predelavo mleka. V tem času potekajo pogovori s kmeti, proizvajalci mleka, ki bi bili pripravljeni zagotavljati dnevno med deset in petnajst tisoč litri te tekočine, kar bi zagotavljalo nemoteno obratovanje poslovnega subjekta.
Benjamin Kanjir
Mlekarna podjetja SAGA-M je opremljena s sodobnimi stroji za predelavo mleka in pakiranje gotovih izdelkov. (Foto: Benjamin Kanjir)
Wolfram von Ohain je v BSH
Hišni aparati Nazarje od 1. septembra lani direktor podjetja in področja prodaje:
»Po študiju v Nemčiji in v Združenih državah Amerike, kjer sem naredil magisterij iz gospodarskega inženirstva, sem pred natanko 25 leti pričel z delom v BSH v Nemčiji, kjer sem tri leta delal v IT oddelku. Takoj zatem sem pričel s svojo mednarodno kariero v BSH, saj sem bil premeščen v Španijo kot vodja tamkajšnjega organizacijskega razvoja. Štiri leta pozneje sem vstopil v komercialni svet BSH, saj sem bil imenovan za vodjo marketinga za Gaggenau v Združenih državah Amerike.
Tri leta pozneje sem se še zadnjič vrnil na sedež v München, kjer sem postal vodja izvoza za male hišne aparate, in takrat sem tudi prvič spoznal našo tovarno v Sloveniji. Leta 2002 sem dobil priložnost, da postanem generalni direktor mehiške podružnice, ki je prav tako imela majhno tovarno s proizvodno linijo prostostoječih in vgra-dnih kuhinjskih aparatov. 2006 sem prevzel podružnico na Portugalskem, kjer sem ostal sedem let.«
(Foto: BSH)
7 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014	I
Intervju
ZUPAN OBČINE RECICA OB SAVINJI VINKO JERAJ
Vinko Jeraj (Foto: Marija Lebar)
Letos se izteka mandat sedanjim županom in občinskim svetom. Najverjetneje oktobra bomo tako odšli na lokalne volitve. Še pred tem bomo zgornjesavinjske župane povprašali, ali bodo na teh volitvah ponovno kandidirali in tudi o tem, kako ocenjujejo iztekajoči se mandat. Tokrat smo na pogovor povabili župana občine Rečica ob Savinji Vinka Jeraja. Kot je zatrdil, namerava ponovno kandidirati za sedanji položaj, saj po lastnih besedah želi do konca pripeljati več pomembnih projektov, ki jih na Rečici ob Savinji izvajajo na medobčinski ali občinski ravni. V tem času je bilo uresničenega kar nekaj predvolilnega programa in po prepričanju župana je večina občanov z delom občine zadovoljna. Seveda pa so nekateri tudi kritični. Če so kritike upravičene, so dobrodošle, še meni Jeraj.
- Tokratno štiriletno obdobje je vaš drugi županski mandat. Kakšni so bili vaši načrti na začetku tega mandata?
V programu za drugi mandat sem se predvsem osredotočil na dokončanje projektov, ki smo jih v občini začeli, pa še ne dokončali v prejšnjem obdobju. To je bila izvedba sekundarnega voda kanalizacije Varpolje-Nizka-Spodnja Rečica in zagotovitev možnosti občanom, da vzpo-
»Vzdušje sodelovanja in medsebojne pomoči naj bo stalnica v naših odnosih«
stavijo individualne priklope. Drugi sklop je bil most na Trnovec in z njim obe povezovalni cesti.
-	Kako je uspela realizacija teh zadanih nalog?
Moram reči, da nam je s skupnimi močmi uspelo. Kanalizacija, sofinancirana z evropskimi sredstvi, je bila dokončana sredi mandata. Lani v začetku novembra pa smo z lepo slovesnostjo končno za promet odprli tudi most in obe cesti ter tako precej skrajšali povezavo z naselji na desnem bregu Savinje z občinskim središčem. Za dokončno ureditev prometa na tem območju je sedaj potrebno zgraditi še kro-žišče na Reneku in pripadajočo cestno navezavo, kar pa je v rokah države, saj gre za regionalno cesto.
-	Prebivalci so dolgo čakali na to pridobitev. Vemo, da ste se pri realizaciji srečevali s kar nekaj izzivi. Kako gledate sedaj nazaj na to?
Res je bilo že pri umeščanju mostu kar nekaj pomislekov s strani zavoda za varstvo narave, saj na tamkajšnjem območju domuje več vrst manjših živali, ki bi jih gradnja in uporaba infrastrukture utegnila motiti. Pod budnim očesom in s stalnimi posveti z naravovarstveniki je bila gradnja izpeljana v splošno zadovoljstvo.
-	Tudi s pridobivanjem zemljišč ni teklo vse gladko.
Pri izvedbi tako velikega projekta je bilo na razne načine vpetih veliko število ljudi. Večina je bila načrtu naklonjena, zato so pokazali razumevanje tudi tisti občani, s katerimi je bi-
»Menim, da bi se lahko država od malih občin, ki so še vedno nosilke razvoja na lokalni ravni, marsikaj naučila, ne pa da razmišlja o njihovi ukinitvi.«
v,_J
lo potrebno urediti zemljiške zadeve. Povedati je treba, da je bilo precej truda potrebnega zlasti pri pridobivanju parcel od agrarne skupnosti, kjer je veliko lastnikov. Zahvala velja prav vsem, ki so pripomogli, da se je projekt končno uresničil.
-	Je ostal iz preteklih let še kak večji plan, ki še ni uresničen?
Prav gotovo si že od samega nastanka občine Rečica ob Savinji prizadevamo sprejeti občinski prostorski načrt (OPN), ki še vedno ni zaklju-
čen. Po izjemno slabih izkušnjah in neodzivno-sti prejšnjega pogodbenega izvajalca smo za izvedbo sedaj pridobili druge načrtovalce. Potrebnih je nekaj popravkov in usklajevanj z obema pristojnima ministrstvoma, nato pa načrtujemo, da bi začeli s postopkom sprejemanja OPN še to jesen.
-	Je v sedaj pripravljeni varianti OPN načrtovana tudi pozidava južnega dela kraja od reči-škega trga proti regionalki? Vemo, da je bilo okrog te teme kar nekaj hude krvi in nasprotovanj civilne iniciative in lastnikov tamkajšnjih zemljišč.
Po podrobni preučitvi razmer smo na občinskem svetu sprejeli sklep, da zaenkrat to območje ne bo opredeljeno kot zazidalno. Zato smo pripravili občinski podrobni prostorski na-
»V zdajšnji situaciji je vsaka podražitev vsem uporabnikom breme. Nekaj krivde gre pripisati tudi državi, ki je cene komunale več kot deset let zadrževala na isti ravni, omrežja pa so stara in potrebna nenehnih popravil. Naš občinski svet se je tako odločil, da subvencionira 50 odstotkov omrežnine.«_
črt (OPPN) za ureditev naselja Rečica in znotraj tega poiskali tista prazna zemljišča, kjer je možno graditi. Na to temo smo organizirali delavnico, kjer so se občani lahko seznanili z omenjeno problematiko.
-	Nekaj načrtov je takih, ki jih uresničujete skupaj z drugimi občinami. Gre predvsem za področje zdravstva in komunalne infrastrukture. Lahko o tem poveste kaj več?
V naši občini si želimo, da bi bile razmere na področju zagotavljanja zdravstvenih storitev prebivalcem Zgornje Savinjske doline stabilne. Ker je občina Rečica ob Savinji nastala pozneje, nismo bili med ustanovitelji Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom. Naš občinski svet je lani sprejel ustrezne odloke in podpiramo izgradnjo prizidka in dopolnitev zdravstvene postaje v Nazarjah v taki meri, da bo zadoščeno predpisom zdravstvenega ministrstva in da bo ostal sedež javnega zdravstva v naši dolini.
Skupaj s sosednjimi občinami želimo za svoje prebivalce zagotoviti pitno vodo in ustrezno čiščenje odpadne vode. Gre torej za prenovo čistilne naprave v Mozirju in za prepotrebno posodobitev in dopolnitev oziroma razširitev vodovo-
8 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014	I
Intervju, Iz občin
dnega sistema Letošč. Nosilka obeh projektov je Občina Mozirje.
Občine se dobro zavedamo, da je sedanja kapaciteta in kakovost čistilne naprave neustrezna. Projekt je bil prijavljen na razpis, žal neuspešno. Občine same tolikšnih sredstev seveda ne moremo zagotoviti, zato je rešitev le v ponovni prijavi na ustrezne razpise.
- Vodovod Letošč je tudi eden od medobčinskih projektov, kjer sodeluje vaša občina.
Vsi se zavedamo, da je kakovostna pitna voda osnovna dobrina, vendar moramo zadevo urediti čim bolj transparentno in s čim manj stroški. Ker sodelujoče občine za izvedbo denarja nimamo, računamo na kohezijska sredstva. Za prijavo na razpis je treba projekt ustrezno pripraviti. Zato je potrebno izdelati tudi variantne rešitve. Za te se zavzemamo tudi v naši občini.
»Pripravljene imamo dobre načrte, kako oživiti trško jedro, ga opremiti s pločniki, napraviti amfiteater za izvedbo manjših javnih prireditev na prostem.«
V	bližnji prihodnosti se načrtuje skupno srečanje predstavnikov občin, upravljavca, to je JP Komunala Mozirje, in načrtovalcev. Variante trase so pripravljene tako, da izvedba poteka večinoma ob lokalnih cestah in javnih poteh. Vseeno pa bo za izvedbo potrebno pridobiti še nekaj služnosti na zasebnih zemljiščih.
-	Zagotavljanje lokalnih komunalnih storitev je ena od nalog občine. V zadnjem času je bilo kar nekaj negodovanja zaradi dviga cen teh storitev. Je bilo tudi pri vas tako?
V	zdajšnji situaciji je vsaka podražitev vsem uporabnikom breme. Nekaj krivde gre pripisati tudi državi, ki je cene komunale več kot deset let zadrževala na isti ravni, omrežja pa so stara in potrebna nenehnih popravil. Naš občinski svet se je tako odločil, da subvencionira 50 odstotkov omrežnine. To velja zaenkrat do konca letošnjega leta, naprej pa bomo še videli.
-	Voda je tista sila, ki bolj ali manj kroji dogajanje v vaši občini. V novembrskih poplavah novembra 2012 ste bili med najbolj prizadetimi območji. Je odpravljanje posledic že zaključeno?
V	takratni vodni ujmi je na infrastrukturi nastala velika škoda. Sprožilo se je kar nekaj plazov. Uničeni so bili nekateri cestni odseki, porušilo ali poškodovalo je štiri mostove, ki smo jih že uredili. Pri tem gre zahvala tudi okoliškim domačinom, ki so pri sanaciji pomagali z delom in s stroji.
Zlasti je bil pereč plaz v Dol-Suhi, ki je ogrožal stanovanjsko hišo in so se morali zaradi njega prebivalci začasno izseliti. Problematičen je bil tudi plaz na lokalni cesti v Poljanah. Plazova sta sanirana, kakor tudi usadi pod nekaterimi lokal-
nimi cestami. Za ureditev sta ostala še dva večja plazova, eden v Šentjanžu in drugi v Poljanah.
-	So bili za varstvo pred poplavami od tedaj zavzeti kakšni ukrepi?
Hkrati z izgradnjo mostu na Trnovec se je uredila protipoplavna zaščita v dolžini 125 metrov. Od te zaščite brežine pa do naselja Varpolje je bil narejen protipoplavni nasip. V Dol-Suhi je bil urejen zadrževalnik naplavljenega gramoza. Še vedno pa ostaja problem ureditve brežin in struge ostalega dela Savinje, kakor tudi struge potoka Rečica.
-	S čim se še obračajo občani na vas, kaj jih najbolj žuli?
S konkretnimi problemi se na nas obrne bolj malo občanov. Večina tistih, ki bi želeli biti kritični, pa to počne zelo na splošno s komentarji, da se ni nič naredilo. Še vedno pa je tako, da ljudi najbolj bodejo ceste, kjer še ni asfalta. Vendar se trudimo tudi tukaj, da je makadam urejen, kot je treba. Glede na finančno stanje občine vse naenkrat pač ne gre, imamo pa narejene prioritete vseh investicij in tudi izvedbe asfalta, kar je zapisano v večletnem načrtu razvojnih programov občine.
-	Načetih imate še nekaj projektov. Kako je s temi?
Želimo si, da bi lahko izvedli ureditev trškega jedra. Pripravljene imamo dobre načrte, kako oživiti trško jedro, ga opremiti s pločniki, napraviti amfiteater za izvedbo manjših javnih prireditev na prostem.
Prav tako bi radi začeli s tako imenovano Med-
»S konkretnimi problemi se na nas obrne bolj malo občanov. Večina tistih, ki bi želeli biti kritični, pa to počne zelo na splošno s komentarji, da se ni nič naredilo.«
genborzo, to je z urejanjem prostora bivše zadružne trgovine in z uvajanjem ustreznih vsebin. Pričakujemo, da bomo letos lahko začeli s prenovo spodnjih prostorov, kjer so potrebne manjše prezidave in nove napeljave. Namestili bomo novo stavb-
no pohištvo ter uredili sanitarije. Letošnja gradbena in obrtniška dela nas bodo po predvidevanjih stala okoli 200.000 evrov. Tukaj bo prostor za medge-neracijska druženja, izmenjavo izkušenj, sodelovanje, zato tudi takšen naslov. V objekt bomo kasneje preselili tudi prostore knjižnice.
Tavčarjev dvor čaka, da zaživi. Za vse našteto imamo urejeno vso potrebno dokumentacijo, za uresničitev pa potrebujemo denar. Prijavili smo se že na razpise, a zainteresiranih in prijavljenih je veliko. Pri eni od naštetih prijav nam je zmanjkala ena sama točka. Še naprej bomo spremljali razpise in se prijavljali - upamo, da uspešno.
-	Naravne nesreče postajajo stalnica. Kako ste se v občini Rečica ob Savinji soočili z nedavnim žledom?
Tudi tokrat, kot že velikokrat doslej, se je izkazalo, da znamo ob nesrečah stopiti skupaj. Tako gasilci kot civilna zaščita pa tudi posamezni občani so priskočili na pomoč in v kratkem očistili ceste, da so bile prevozne. Želel bi si, da bi tako vzdušje medsebojnega razumevanja in pomoči v naši občini vladalo stalno in ne le ob večjih katastrofah. S pozitivnim odnosom bi marsikateri problem bil videti manjši in bi ga bilo mogoče hitreje odpraviti.
-	Kako po dveh mandatih gledate na možnosti občine. Je vaše mišljenje sedaj kaj drugačno od tistega na začetku?
Žal občine na marsikaterem področju nimamo pristojnosti, za marsikatero svojo nalogo pa nimamo niti dovolj denarja. Država nam dodeljuje vedno manj denarja in nalaga vedno več nalog. Marsikatera od teh se nam zdi nepomembna ali nepotrebna. Menim, da bi se lahko država od malih občin, ki so še vedno nosilke razvoja na lokalni ravni, marsikaj naučila, ne pa da razmišlja o njihovi ukinitvi.
Moram povedati, da sem na začetku svoje županske poti pričakoval več odziva in pozitivnega sodelovanja občanov, saj smo si močno želeli svojo občino. Še vedno so vabljeni vsi občani, da sodelujejo v delovanju lokalne skupnosti tako z dobrimi predlogi kot s konstruktivnimi kritikami.
Pogovarjala se je Marija Lebar
NADZORNI ODBOR OBČINE RECICA OB SAVINJI
Nadzorniki skozi leto preverjali več pomembnih dokumentov
Na nedavni seji občinskega sveta Rečica ob Savinji so prisotni prisluhnili poročilu o delu nadzornega odbora. Predstavljene so bile aktivnosti v lanskem letu.
Predsednica odbora Božena Knapič je povedala, da je odbor po statutu obvezen podati poročilo o svojem delu enkrat letno. Dodala je, da so se člani lani sestali dvakrat, enkrat pa so izvedli dopisno sejo. Na sejah so obravnavali za-
ključna računa občine za leto 2012 in Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Mozirje za isto obdobje.
Podrobneje so pregledali dokumente v zvezi z izvedbo dopolnilnega kanalizacijskega omrežja, sestavili pa so še načrt dela nadzornega odbora za leto 2014. Dodala je, da pri pregledih nepravilnosti niso ugotovili.
Marija Lebar
9 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014	I
OBČINSKI SVET NAZARJE
Ustanovili komisijo za varstvo uporabnikov javnih
dobrin
Nazarski občinski svet je na februarski seji potrdil sklep o oblikovanju nove komisije, ki bo zastopala interese občanov v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb v občini. Razen tega so se svetniki seznanili še z odgovorom JP Komunale Mozirje na pobudo civilne iniciative za znižanje omrežnine pri oskrbi s pitno vodo.
Sprva je županja Majda Podkri-žnik točko o oblikovanju omenjene komisije nameravala umakniti z dnevnega reda, vendar je statutarno pravna komisija pripravila svoj predlog. V imenu te komisije je govoril njen predsednik in občinski svetnik Janez Štiglic. Ta je dejal, da je čimprejšnja ustanovitev komisije glede na aktual-
Na zadnji seji, ki je bila sredi februarja, so rečiški svetniki obravnavali tudi predlog imenovanja člana v svet Javnega zavoda Zgornje-savinjski zdravstveni dom Nazarje. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinski svet na ta položaj imenoval svetnika in podžupana Milana Cajnerja. V razpravi so svetniki menili, da je svet javnega zavoda pred velikimi nalogami, pri katerih
Potem, ko so se Gornjegrajci po treh mesecih privadili novega delovnega časa in jutranjega samopostrežnega načina točenja goriva na bencinskem servisu, se je delovni čas s prvim marcem povrnil na starega. Zaposleni na bencinskem servisu so prisotni ves dan, opažajo pa, da se veliko ljudi v dopoldan-
ne razmere in pritožbe občanov nujna.
ODBOR ZA GOSPODARSTVO ZA PETČLANSKO KOMISIJO
V dokaj živahni razpravi je podalo mnenje več svetnikov, med njimi tudi Boštjan Cigale, ki je menil, da bo delo občinskega sveta lažje, ko bo komisija začela z aktivnostmi in bo oblikovala predloge in rešitve težav, ki se tičejo pritožb občanov. Filip Strnišnik pa je dejal, da bo komisija bližja občanom in jim bo lažje pojasnila in razložila konkretne zadeve. Občinski svet je z večino glasov sprejel sklep, da se oblikuje omenjena komisija, vendar s petimi člani, kot je predlagal odbor za gospodarstvo, in ne s sedmimi, kot je predvideval prvotni predlog.
bo Cajner s svojimi izkušnjami gotovo lahko v pomoč.
Do sedaj občina Rečica ob Savinji v svetu ni imela predstavnika, saj ni bila med ustanoviteljicami tega zavoda. Občinski svet je pred časom potrdil odlok o ustanovitvi javnega zavoda, ki je začel veljati sredi lanskega decembra, s tem pa je bila dana možnost, da Rečičani v svet imenujejo svojega predstavnika.
Marija Lebar
skem času še vedno vozi po gorivo na druge servise. Sprememba časov delovanja bencinskih servisov naj bi v prihodnje doletela še nekatere druge servise. Na ta način želijo na Petrolu ugotoviti, ob katerih urah je na posameznem bencinskem servisu manj prometa.
ŠS
UREDBA GLEDE OMREŽNINE NI PRAVIČNA
V naslednji točki se je občinski svet seznanil z odgovorom Javnega podjetja Komunala Mozirje na pobudo civilne iniciative za znižanje omrežnine pri oskrbi s pitno vodo. Županja je povedala, da so posamezne občine v različni finančni kondiciji in glede na to tudi subvencionirajo ali pa ne omre-žnino, ki jo je po novem uvedla vladna uredba. Kot je ugotovil odbor za gospodarstvo, subvencija tudi ni predvidena v letošnjem
V lučkem gasilskem društvu je bilo po besedah predsednika Boštjana Robnika preteklo leto pestro in stresno. K temu so vsekakor pripomogle naravne nesreče. V društvu se lahko pohvalijo z dejavno mladinsko komisijo in komisijo za
Poveljnik Tomaž Funtek si je prislužil odlikovanje GZS -plamenico III. stopnje.
(Foto: MŠ)
žene. Lani so uspeli oživiti tudi delo z veterani. Na področju izobraževanja so si člani pridobili več specialnosti.
Poveljnik društva Tomaž Funtek je povedal, da so imeli lučki gasilci v lanskem letu največ interven-
proračunu. Po besedah Sama Be-giča je pobudnikom pisno odgovorila že Komunala.
Prisotni so se strinjali, da uredba ni pravična. Janez Štiglic je pri tem dejal, da je potrebno problem rešiti institucionalno. Prva, ki lahko začne s to pobudo, pa je gotovo pravkar potrjena komisija. Pri tem naj odigra svojo vlogo tudi skupnost občin in s takšno podporo bodo občine lahko terjale od vlade popravek uredbe. S tem so se strinjali tudi ostali prisotni.
Marija Lebar
cij v zadnjih stotih letih. Teh je bilo kar 18. Med zelo zahtevne sodi požar na Velikem Rogatcu. Požar so pomagali gasiti operativci vseh petnajstih prostovoljnih gasilskih društev naše doline in helikopterska enota Slovenske vojske. Terjal je veliko dela in naporov kar 416 gasilcev s 26 gasilskimi vozili, ki so delali več kot deset dni na nedostopnem in nevarnem terenu. Da bi bili bolje pripravljeni na tovrstne požare, so v PGD Lu-če formirali tudi alpinistično enoto, ki bo sestavljena iz operativcev naše doline. Namen ustanovitve je gašenje požarov v visokogorju na območju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in širše.
V sušnem obdobju so dovaža-li pitno vodo. Svoje znanje so izpopolnjevali na vajah in tekmovanjih ter izobraževanjih.
Občni zbor je bil priložnost za izraz priznanj vsem prizadevnim članom, ki so s svojim delom pripomogli k razvoju društva. Tako so podelili zahvale sodelujočim na intervenciji na Velikem Rogatcu, društvena priznanja in priznanja zveze za dolgoletno delo. Tomaž Fun-tek pa si je prislužil odlikovanje Gasilske zveze Slovenije - plamenico tretje stopnje.
Marija Šukalo
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE
Lani največ intervencij v zadnjih stotih letih
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Cajner imenovan za člana v svetu zavoda
GORNJI GRAD
Na bencinskem servisu delovni čas po starem
10 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014	I
Kultura, Čestitke, Oglasi
KIPAR IN OBLIKOVALEC CIRIL CESAR V GALERIJI MOZIRJE
S pregledno razstavo dočakal zasluženo pozornost javnosti
Direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek je čestitala Cirilu Cesarju ob pregledni razstavi. (Foto: Roman Mežnar)
Osrednja knjižnica Mozirje je v sodelovanju z Galerijo Velenje v prostorih mozirske galerije pripravila pregledno razstavo v Mozirju rojenega kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja. Razstavo je v lanski jeseni ob kiparjevem devetdesetem rojstnem dnevu idejno in avtorsko zasnovala mag. Milena Koren Božiček, muzejska svetnica v Galeriji Velenje, kjer je bila razstava prvič predstavljena javnosti.
Mag. Koren Božičkova je Cesarjevo ustvarjalno življenje predstavila tudi v Galeriji Mozirje, o oblikovalski plati umetnika je spregovorila umetnostna zgodovinarka Lenka Bajželj. Kiparju se je za prvo galerijsko razstavo v njegovem rojstnem kraju zahvalila direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek, umetnika je pozdravil tudi mozirski župan Ivan Su-hoveršnik.
CESAR ROJEN V ENI NAJPOMEMBNEJŠIH PODOBARSKIH DRUŽIN
Ciril Cesar je bil rojen v Mozirju v eni izmed najpomembnejših po-dobarskih družin v Sloveniji v 19. in začetku 20. stoletja. Kot je v svojem pozdravnem nagovoru na večer otvoritve razstave, v petek, 21. februarja, navedla Širko Poljanško-va, je že kot otrok spoznaval prve faze klasičnega kiparskega oblikovanja, vsa njegova nadaljnja mladost pa je bila podrejena izobraževanju v danes visoko cenjenega umetnika in industrijskega obliko-
valca. V naši dolini je verjetno najbolj poznana njegova spomeniška skulptura Talec, ki je v različicah postavljena v Mozirju, Nazarjah in Gornjem Gradu.
KIPARJA PREDSTAVILA AVTORICA RAZSTAVE
Mag. Milena Koren Božiček je povedala, da kronološkemu pregledu v Velenju, kakor tudi v mo-zirski galeriji, niso strogo sledili. Po njenih besedah so želeli »sestaviti mozaik njegovega širokega ustvarjalnega spektra v uspešno zgodbo ustvarjanja ene izmed zelo zanimivih osebnosti slovenskega kiparstva in oblikovanja.
Letos, ko je Ciril Cesar že vstopil v svoje 91. leto starosti, odpiramo
to razstavo danes v Mozirju, nato še v Murski Soboti. S tem mislim, da bo evalvacija njegovega kreativnega obdobja slovenski javnosti predstavljena iz mnogih zornih kotov in bo njegovo kiparstvo ter oblikovalsko delo dočakalo zasluženo pozornost.«
DEL RAZSTAVE NAMENJEN CESARJEVI USPEŠNI OBLIKOVALSKI POTI
O Cesarjevi oblikovalski poti je zbrane seznanila strokovna sodelavka za oblikovanje Lenka Baj-želj. Povedala je, da se je umetnik v začetku 70. let prejšnjega stoletja na osebno povabilo Ivana Atelška, takratnega generalnega direktorja Gorenja, lotil zah-
tevne naloge industrijskega oblikovanja.
Cesar je uspel, tako Bajžljeva, »uveljaviti industrijsko oblikovanje kot del proizvodnega procesa, ga povezati z marketingom in tako razdrobljeno in do takrat licenčno proizvodnjo postaviti na temelje lastnega raziskovanja, kreativnosti in izvedbe ter ji zagotoviti tako zaželeno dodano vrednost. S sodelavci v oblikovalskem studiu je uspel celotno proizvodnjo gospodinjskih aparatov podrediti evropskim pravilom modularnega sistema, poenostaviti proizvodnje in omogočiti različne, urejene sestave kuhinjskih elementov.«
Kot je še povedala Bajžljeva, je v svoji praksi dosegel 36 patentov. Danes legendarni sistemski vzorec Ma De Co (Marketing - Design -Konstrukcija) je bila naloga, ki se jo je Cesar lotil s vso svojo močjo, trmo in zahtevnostjo. Z njo je po prepričanju Bajžljeve resnično postavil temelje oblikovanju v Gorenju.
Umetnika, tako dolgo spregledanega v domačem kraju, je pozdravil tudi župan Suhoveršnik. Dejal je, da bi si umetnik takšno pozornost zaslužil že veliko prej, zato je bil sedaj sprejet toliko bolj hvaležno in z veliko zahvalo tudi s strani mozirske občine.
Program ob otvoritvi razstave je povezovala Vladka Planovšek, s slovensko pesmijo pa so ga dopolnili člani okteta Žetev iz Luč, ki deluje pod umetniškim vodstvom Mitje Venišnika.
Tatiana Golob
E3RELAX ŠOLA VOŽNJE
I
Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014 11
MOZIRJE, Savinjska c. 29 www.solavoznje-relaif.si
Kultura, Oglasi
bizLsi
PJtIJAVA
NOV UPORAPNJK
GORNJI GRAD
Etno večer v znamenju folklore, tamburice in dalmatinskega melosa
Z tretjim etno večerom je padel zastor za dogodki letošnjega meseca kulture. Prireditev, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Gornji Grad, je razveselila ljubitelje dalmatinskega melosa, tamburašev in folklornih plesov iz Slovenije in tujine. Snovalci večera so povezali različne kultu-
pina iz Bočne in arabsko-slovensko medkulturno društvo Rozana. V Bočni folklorna skupina deluje pod okriljem kulturnega društva. Skupina je starostno zelo raznolika, saj je najstarejša članica že upokojena, medtem ko sta najmlajša člana še srednješolca. Vse od novembra 2012
Folklorna skupina Bočna je odplesala splet z naslovom Velikonočni ponedeljek.
(Foto: Štefka Sem)
re, energije in doživetja v pester mozaik. V Gornji Grad so povabili ustvarjalce, ki poustvarjajo kulturo svojih prednikov. Žal sta v zadnjem trenutku nastop odpovedali dve folklorni skupini, ki bi še dodatno dvignili temperaturo v dvorani.
SKUPINE OGRELE DLANI OBISKOVALCEV
Za veliko navdušenje v dvorani je poskrbela Klapa Lavanda, ki je bila ustanovljena kot skupina »bivših folklornikov in pevcev«. Navkljub političnim spremembam na Balkanu so si želeli nadaljevati vsaj del tradicije nekdanje skupne kulture. Skupini je med drugim pripadel grand finale večera. Kot dokaz, da se jim v žilah pretaka slovenska kri, imajo v svojem repertoarju tudi nekaj slovenskih pesmi. Za njimi sta že dve desetletji trdega dela in uspehov.
Tamburice od Murice so doslej nastopili na vseh treh etno večerih in so postali dobri znanci gornjegrajskega odra in obiskovalcev. Tudi tokrat so razigrani, dobrovoljni in malo navihani glasbeni ustvarjalci iz tamburaške skupine iz Pr-lekije dodobra ogreli dlani obiskovalcev.
VELIKA PESTROST NASTOPAJOČIH
Folklorne plesalce sta zastopali folklorna sku-
jih skupaj druži veselje do plesa, petja in poustvarjanja zgornjesavinjskega izročila. Njihova strokovna in umetniška vodja je Anja Rajter, število njihovih nastopov pa se pridno veča.
Po lanskoletnem navdušenju nad njihovimi plesnimi koraki so se povabilu tudi letos odzvali plesalci medkulturnega društva Rozana. Društvo deluje pet let, njihov cilj je spodbujati medkulturno zavest in prijateljstvo med arabsko in slovensko skupnostjo v Sloveniji. Zasedba plesalcev je mednarodna, sestavljena iz slovenskih in arabskih plesalk in plesalcev.
PODELILI PRIZNANJA IN DARILA
Moderatorja prireditve sta bila Petra Strmšek in Borut Stojilkovič. Pri organizaciji je sodelovalo veliko članov kulturnega društva in drugih organizacij. Vse nastopajoče skupine so v imenu KD Gornji Grad in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Mozirje, prejele priznanja. Podelili sta jih Simona Zadravec, sodelavka javnega sklada, in Tatjana Bezovšek, predsednica kulturnega društva, ki je uvodoma pozdravila vse prisotne. Župan Stanko Ogradi je v imenu občine v spomin na nepozaben večer podelil darila.
Štefka Sem
12 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014	I
Zgodovina in narodopisje
O naših prednikih (7)
Piše: Aleksander Videčnik
RAZGLEDI
Navadno so šli v svate v sredo, da so se potem spet našli v četrtek. Sedli so za pogrnjeno mizo v hiši neveste in se do podrobnosti dogovorili o sami poroki, svatbi in vsem drugem. Ko so v hiši opravili, so si ogledali posestvo, predvsem hlev, govejo živino, svinje, njive, kaščo, les ali »zavod« (gozd). Domači so govorili o revščini, svatje pa so pretirano hvalili, kar so videli. Po navadi niso govorili o doti neveste, ker so to določili njeni starši. Zemlja največkrat ni bila v doti, gozd pa so dali v posek 10 do 15 let. Pravilo je bilo, da se zaženi največ polovico posestva; to je veljalo predvsem za okolico Savine. Končno so se dogovorili, da bodo prvi oklici že prihodnjo soboto.
POGIRVANJE
Če fant in dekle nista bila »zvajena«, je prišlo do »pogirvanja«. Pogirval je tisti, ki bo imel posestvo, torej bodoči gospodar. Kaj je sploh po-girvanje? Ta izraz se uporablja namesto »potrebuje« ali »zahteva«. Verjetno gre za spačenko iz nemškega Gier, Gierde (poželenje, pohlep). Razumeli bi lahko tako, da si fant želi nevesto in to na ta način izrazi.
Če je fant doma prevzel posestvo, je dekletu dejal: »Za gospodinjo te pogirvam.« Če je dekle kot edinka doma prevzela posestvo, je šel oče fanta pogirvat. Če oče ni bil več živ, je to opravil izbran sosed, ki je bil na svatbi nevestin starešina. V tem primeru je reklo dekle fantu: »Naša hiša te pogirva.« Če se je zgodilo, da je bilo dekle zavrnjeno, ljudje tega niso smatrali za sramoto. Kot bodoča posestnica si je imela sama pravico izbirati ženina. Ta običaj je bil zelo uveljavljen v okolici Gornjega Grada vse do druge svetovne vojne.
VABLJENJE
V svate so vabili kmalu po prvih oklicih. Lahko tudi teden ali dva pred poroko. Vabila sta ženin in nevesta. Veljal je določen vrstni red: najprej sta vabila sosede, nato šele sorodstvo. Spet se je ponovil značilen način pogovarjanja o povsem vsakdanjih rečeh, šele ob slovesu sta povabila na svatbo, povedala sta dan in kam naj pridejo svatje. Če je kdo odklonil udeležbo na svatbi, so govorili po vasi, »da niso malenge iti na poroko«. Če je dala gospodinja vabiteljema svinjsko pleče, je to pomenilo, da zagotovo pridejo na poroko. Poroke so bile po navadi dopoldne okoli desete ure, marsikje pa le ob ponedeljkih.
SLOVO (SLOVA)
V	nedeljo pred poroko so imeli slovo. Po navadi so to pripravili okoli štirih popoldne. V bistvu gre za slovo od fantov in deklet. Če sta bila ženin in nevesta iz iste fare, so vabili hkrati fante in dekleta na nevestin dom. Rekli so: »Pridite na moje slovo v nedeljo.«
Nevesta jih je sprejemala na pragu hiše in se z vsakim rokovala. Dekleta so ji voščila: »Želimo ti srečo v zakonu, da bi bila srečna in zdrava in da bi imela dosti otrok!« Nevesta se je vsaki od njih zahvalila in vse povabila v hišo. Fantje so se le rokovali in nevesti niso izrekali kakih voščil. V sobi so posedli za mizo ter nevesti in ženinu s kratkimi nagovori izročili darila. Ta večer običajno niso jedli mesa, na mizi sta bila šarkelj in ja-bolčnik. Za razpoloženje je poskrbel godec, ki je potem igral tudi na svatbi. Na ta večer so veliko plesali in peli, končali pa že okoli desete ure zvečer. Ob koncu so zapeli nevesti:
Zamisli si, nevesta, na tisti dan, kam tvoja pot te pelje. Poljubi svojemu ateku roko, lepo se jim zahvali.
V	krščanskem nauku prav lepo s tebe podučvali.
Poljubi mamici roko, lepo se jim zahvali. kol'kokrat je bdelo njih oko. ko drugi so že spali.
Kadar pred oltar boš šla, si deklica poštena. Ko boš pa ispred oltarja šla, boš svojemu možu žena.
Fantje so ženinu zapeli:
Sinočkaj sem slišal ptičko zapet, ko smo te prišli obiskat nocoj, v bližnjem hribčku na veji sedet'. Pela je prav glasno, prijetno mi je b'lo, a sam sem si mislil, kaj bo.
Komaj sem zaslišal en strašen grmev, po hribih, dolincah je močno grmel', klical sem fante seboj, da b' šli gledat tja nocoj.
Ženin preljubi mi nikar ne žaluj, ko smo te prišli obiskat nocoj. Srečen želimo ti zakonski stan, ko zdaj ne boš ledik več z nam'.
Kolikokrat smo prepevali skupaj vsi, v kratkem se času vse spremeni, Žlahtno veselje je minilo za te, ovenele so ti rožice vse.
RAZMIŠLJANJE PISCA
Ne moremo z gotovostjo trditi, kdaj so naši prednik začeli slaviti omenjena slavja. Lahko le domnevamo, da po kmečki odvezi. Težko je verjeti, da je bilo tako v času fevdalizma. Tedaj je bilo določilo, da nevesta prenoči prvo noč v gradu. To je bilo po veljavnem pravu imenovano pravica prve noči (Jus primus noctis). Kako dolgo je to veljalo, ni moč ugotoviti. Vsekakor pa je bilo tako ravnanje izredno poniževalno za neveste. Fevdalci so si lastili zemljo in prebivalce na njej. Domnevamo, da so ljudje svobodno zaživeli po letu 1882. Iz zgodovine vemo, da so bili časi, ko so graščaki predpisovali oblačenje podložnikov in celo, kako se morajo ostriči.
Uščemo sfare fotografije
Mineva 100 let od izbruha prve svetovne vojne. Na sliki so vpoklicanci med vojake iz Radmirja leta 1916. V naših krajih je bilo veliko žrtev te zloglasne vojne, saj je največ vojakov služilo v 87. polku, ki je bil v Celju. Ta polk je bil na italijanski fronti zelo izpostavljen, zato je bilo tudi veliko število padlih.
Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014 13
Nasveti, Ljudje in dogodki
Kako na zdrav način izgubiti odvečno telesno težo (2)
DAVID ZADRAVEC,
športni trener
V prejšnjem članku sem pisal o zdravem načinu prehranjevanja, tokrat pa se bom osredotočil na drugi pomemben faktor, ki je prav tako pomemben pri izgubljanju odvečne telesne teže, in to je redna telesna vadba.
VPLIV TELESNE VADBE NA ZDRAVJE
Telesna vadba ima ugoden vpliv na telesno zdravje, zlasti na srčno-žilni in dihalni sistem, da ohranja kostno in mišično maso ter gibljivost sklepnih struktur. Ugoden vpliv ima tudi na duševno zdravje, saj dviguje samopodobo posameznika, zvišuje stopnjo zbranosti, zmanjšuje psihične pritiske in še bi lahko našteval, ampak o tem poročajo v vsaki televizijski ali radijski reklami (pretiravam, ni pa daleč od resnice), berete v zdravstvenih prospektih, ženskih in moških revijah ter na spletu, ki je s temi vsebinami že tako nasičen, da se jim res ne da izogniti. Bo-
lje bo, da vam razložim, zakaj in s kakšno vadbo boste povečali energijsko porabo in izgubili odvečno težo.
PORABNIKI ENERGIJE
Človeško telo je v grobem sestavljeno iz notranjih organov, kosti, mišic, kože, maščobe in vode. Ko govorimo o energijskih porabnikih, imamo v telesu velike zaveznike, ki že samo s tem, da živimo, »kurijo« ogromne količine energije, in to so notranji organi. Ti porabijo dnevno v povprečju od 1.400 do 1.700 kalorij.
Za navedeno porabo energije vam ni bilo treba narediti skoraj ničesar, če pa želite energijsko porabo povečati, se morate zganiti iz udobnega sedeža in se začeti gibati, ker so naslednji porabnik vaše mišice. Za vsak gib, ki ga naredite, mišice potrebujejo določeno količino energije, da je gib sploh možen. Težji kot je gib oziroma zahtevnejše kot je delo, ki ga mora mišica izvesti, več energije porabi.
MATEMATIKA PORABE KALORIJ
Recimo, da pri upogibu enega sklepa porabimo eno kalorijo. Če temu gibu dodamo še en kg težko utež, porabimo dve kaloriji. Z enim gibom smo tako hipotetično porabili dve kaloriji.
Naredimo deset takih upogibov in porabili smo 20 kalorij. Predstavljajmo si sedaj, da hkrati aktiviramo mišice v desetih sklepih in vse skupaj obremenimo z 10-kilogramsko utežjo. Z enim gibom smo porabili 110 kalorij.
KAKO NAREDIMO »KURILNICE« ENERGIJE
Seveda so navedene številke pretirane. Želel sem samo pokazati, kako mora biti sestavljen gib, če želimo povečati energijsko porabo in s tem izgubiti odvečno telesno težo. Govorim o kompleksnih vajah, kot so počepi, zavesljaji, nalogi in potiski, upogibi in iztegi, ki aktivirajo velike mišične skupine in iz njih naredijo ogromne »kurilnice« energije.
TELESNA VADBA NAJ POSTANE DEL VAŠEGA VSAKDANA
Če želite narediti korak proti bolj zdravemu načinu življenja in ustvariti nov, bolj kakovosten življenjski stil, naj redna telesna vadba postane del vašega vsakdana. Ker je sezona teka in kolesarjenja že »v nizkem startu«, se bom v naslednjem članku dotaknil pomembnosti treninga moči v tem obdobju, do takrat pa vam želim mnogo užitkov v gibanju in zdravih obrokih.
STOLETNI PARK V GORNJEM GRADU ŽRTEV ZLEDOLOMA
Obrezane domače in tujerodne vrste si bodo
opomogle
V Gornjem Gradu nasproti Posojilnice stoji drevored in park z dolgo zgodovino. V njem so posajene lipe, lipovci in dve drevesi ksure oziroma japonskega cercidifila poleg osrednjega paviljona. Tujerodna vrsta, ki v parku domuje že stoletje, kaže na velik pomen parka za kraj že v tistih časih. O obstoju drevoreda v letu 1903 namreč pričajo stare fotografije.
Žledolom drevesom visokim od 15 do 20 metrov kljub njihovi častitljivi starosti ni prizanesel. Odlomljene veje bi lahko bile nevarne za sprehajalce parka ali voznike na cesti ter parkirana vozila. Odstranjevanja in obrezovanja so se zato lotili delavci gornjegrajske Komunale. Ta za občino, ki je lastnik drevoreda in parka, izvaja dela urejanja okolice. Obrezovanja dreves so se lotili s pomočjo dvigala. Podobna vzdrževalna dela so opravljali že doslej, vendar ne vedno na vseh drevesih. Drevesa si bodo kljub temeljitemu obrezovanju sčasoma opomogla. Poleg dreves v parku trenutno obrezujejo in čistijo veje dreves v parku pred katedralo in v okolici občinske stavbe, lastnik teh površin je ljubljanska nadškofija. Veje sproti meljejo in odvažajo v Engo, družbo
za oskrbo s toplotno energijo d.o.o.
»Res zanimivo, da raseta v Gornjem Gradu dve takšni eksotični vrsti, še posebej če pomislimo, da so drevesa v omenjenem parku stara okrog 100 let. Najverjetneje jih je zasadil Anton Lap, človek, ki je kot okrajni ekonom v Gornjem Gradu deloval na začetku 20. stoletja, po-
leg tega pa se je z vsem srcem posvečal vrtnarstvu. To ga je pripeljalo res visoko - leta 1929 je postal glavni mestni vrtnar mesta Ljubljane,« je o bogati naravni dediščini parka in drevoreda povedal vršilec dolžnosti direktorja Komunale Zdenko Purnat.
Štefka Sem
Odstranjevanja vej in obrezovanja dreves so se v gornjegrajski Komunali lotili, saj bi lahko bile odlomljene veje nevarne za sprehajalce parka ali voznike na cesti ter parkirana vozila. (Foto: IS)
Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014 14
Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki
KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Večer za ljubitelje zborovskega petja
Na Ljubnem ob Savinji so pripravili koncert mešanega pevskega zbora tamkajšnjega kulturnega društva. Domačim pevcem so se na odru pridružili člani Mešanega pevskega zbora Zarja iz Šentvida pri Planini.
Oba zbora rada prepevata slovenske ljudske in umetne pesmi, poleg tega z veseljem izvajata priredbe modernih skladb. Domači pevci so v svoj repertoar uvrstili številne slovenske narodne in ljudske pesmi, medtem ko so gostje prepevali priredbe slovenskih popevk in revolucionarne pesmi. V skupnem delu sta zbora navdušila z izvedbo slo-
Na odru je vladalo sproščeno vzdušje, poleg pevcev obeh zborov sta se zabavala tudi zborovodji Mitja Venišnik (levo) in Matej Romih.
(Foto: Štefka Sem)
venskih narodnih pesmi.
Ljubenski zbor pod umetniškim vodstvom Mitje Venišnika deluje že osem let. V zboru prepeva 30 pevcev, ki zase pravijo, da so zimzeleni in s petjem ohranjajo mladost, kar dokazuje zimzelen na njihovih oblačilih.
Gostujoči zbor Zarja se lahko pohvali z nastopi v številnih tujih državah. Zbor je nastal iz cerkvenega zbora, vodi ga Matej Romih. Nastopajo na revijah, srečanjih zborov in tekmovanjih. Na mednarodnem tekmovanju na Češkem so prejeli zlato priznanje.
Štefka Sem
OVCEREJSKO DRUŠTVO RADUHA
V ovčjih tropih gospodaril tudi medved
Zgornjesavinjski rejci ovc so se 20. februarja zbrali na ekološki turistični kmetiji Loger v Savini. Ovče-rejsko društvo je pripravilo srečanje s strokovnimi vsebinami in občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov društva, povabilu so se odzvali tudi gostje iz sosednjih in sorodnih društev.
V društvu aktivno deluje okoli 50 ovčerejcev, ki imajo približno 2.000 ovc jezersko-solča-vske pasme. Po besedah direktorja Veterine d.o.o. Mozirje Jožeta Podmeninška so tukajšnje črede dokaj zdrave. Opomnil je rejce, da morajo pogine registriranih živali prijavljati. Tajnica društva Sonja Moličnik Oblak je po-
Predsednik društva Ivan Pečovnik
(Foto: ML) vedala, da ne bodo več dovoljene skupne paše ovc in govedi. Predstavila je še nekatere novosti na
KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
Brezplačna priprava na maturo
Leto je naokoli in za maturante se počasi približuje čas mature. V Klubu zgornjesavinjskih študentov so se tudi letos odločili, da organizirajo priprave na maturo, ki se bodo v prostorih kluba na Ljubnem pričele v soboto, 15. marca, ob 9. uri.
Pripravljali se bodo na ključne maturitetne predmete; slovenšči-
področju predpisov in subvencij, ki se zmanjšujejo.
Veliko rejcev preko sezone ovce pase na pašnih planinah, kjer prihaja do različnih izgub. Tako se je lani na območju Veže pojavil mlajši medved, ki je pobil in pojedel nekaj manj kot deset ovc. Ni jih poklal naenkrat, kot je to navada pri medvedih, pač pa v različnih časovnih razmakih. Medveda so večkrat tudi videli, ko je zavod za gozdove odredil odstrel, pa ga niso več sledili.
Sicer je bilo društveno življenje lani dokaj pestro. Pripravili so ekskurzijo, na kateri so v Italiji in Avstriji obiskali nekatera kmečka gospodarstva in si ogledali prime-
re dobre prakse trženja ovčjega mesa na teh kmetijah. Sodelovali so na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Predsednik Ivan Pečovnik je ob tem dejal: »Dodobra smo popestrili Dan drobnice s predstavitvijo našega društva. Velikega zanimanja so bile deležne naše predice, ki so na star način prikazale krtačenje in prejo ovčje volne.«
Sodelovali so še na okrogli mizi v okviru festivala Bicka v Solčavi, na Flosarskem balu, obiskali so tekmovanje v striženju ovc v Ilirski Bistrici ... Podobno pestro delovanje so si začrtali tudi za letošnje leto.
Marija Lebar
IZJAVA TEDNA
no, matematiko in angleščino. Priprave so za dijake brezplačne, za lažjo koordinacijo projekta pa je potrebna prijava na katja.stradov-nik@gmail.com. Priprave bodo potekale vsako soboto, dijaki jih lahko obiskujejo glede na lastne potrebe oziroma se lahko udeležujejo priprav le za določen predmet.
ŠS
J
Vinko Jeraj, župan občine Rečica ob Savinji
»Žal občine na marsikaterem področju nimamo pristojnosti, za marsikatero svojo nalogo pa nimamo niti dovolj denarja. Država nam dodeljuje vedno manj denarja in nalaga vedno več nalog.«
15 Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Lani proslavljali visok jubilej, letos čakajo na avto
Gornjegrajski gasilci so lani proslavljali 130-letnico. Slavnostni dogodek so obogatili z razstavo slik in veselico. Zbrali so del sredstev za nakup novega vozila, za katerega je večino denarja prispevala občina. Člani so se v preteklem letu udeleževali tekmovanj, izobraževanj, pohvalno pa je tudi delo z mladimi, je povedal predsednik društva Drago Fale.
Poveljnik Marko Fedran je povzel intervencije, katerih je bilo v preteklem letu manj kot leto poprej. Želja članov društva je, da bi se članice udeležile tudi kakšnega tekmovanja, pohvaljena pa je bila ekipa veteranov, ki je na tekmovanjih dvakrat dosegla četrto mesto.
Na občnem zboru so gasilci izvolili nov nadzorni odbor, za katerega je bilo kar težko najti kandidate. O devetih intervencijah na območju občine je spregovoril občinski poveljnik Jani Za-gradišnik. Omenil je tudi, da je iz vseh treh društev v občini nadaljevalni tečaj opravilo 16 gasilcev.
Poveljnik Fedran je pohvalil delo operativnih članov ob sanaciji po žledolomu, ki ni bilo lahko, končalo pa se je brez poškodb. Operativcem, se-kačem, električarjem, izvajalcem zimske službe in ostalim, ki so pomagali pri odpravi posledic
Predsednik Drago Fale je pohvalil delo z mladimi. (Foto: Štefka Sem) žledoloma, se je zahvalil župan Stanko Ogradi.
Priznanja zaslužnim gasilcem in napredovanja so podelili Fale, Fedran in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žun-tar. Slednji je dejal, da imajo gasilci vse manj dela s požari in vse več z naravnimi nesrečami. Ob zadnji katastrofi je marsikdo ugotovil, da voda ni več najpomembnejša dobrina, ampak to sedaj postaja elektrika, kajti brez te marsikje tudi voda
ne teče. Žuntar meni, da se bodo zato ljudje morali naučiti poskrbeti zase, kajti lahko se zgodi, da tudi gasilci ne bodo vedno dosegljivi.
Štefka Sem
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA
Iščejo rešitev za nabavo novega vozila
Poveljnik Matjaž Ramšak je izpostavil, da je preteklo leto minilo predvsem v intervencijah, ki so bile povezane z naravnimi nesrečami.
(Foto: Marija Šukalo)
Solčavski gasilci si želijo nabaviti novo gasilsko vozilo. Po besedah predsednika društva Petra Poličnika je problem njegova cena, ki je 37 tisoč evrov brez nadgradnje. To naj bi poravnali delno sami, delno pa s pomočjo domače občine. Župan Alojz Lipnik jim je obljubil pomoč pri iskanju sredstev.
Poveljnik Matjaž Ramšak je na občnem zboru izpostavil, da je preteklo leto minilo predvsem v intervencijah, ki so bile povezane z naravnimi nesrečami. Pomagali so lučkim gasilcem pri gašenju požara na Velikem Rogatcu, v svoji občini pa so rdečega petelina krotili v Logarski dolini in na Rjavčevem vrhu. Pomagali so še pri reševanju živali iz gnojne jame. Skrbeli so za red na kolesarskem maratonu Alpe, izvedli skupno gasilsko vajo z društvi iz Železne Kaple in Jezerskega in obnovili škarpo pri gasilskem domu.
Zbor gasilcev so izkoristili za predajo zahval in priznanj prizadevnim članom za delo v društvu. Pohvalne besede za nesebično pomoč in požrtvovalnost je župan Lipnik izrekel vsem prostovoljcem in gasilcem, ki so pomagali ob nedavnem žledolomu. Še posebej se je za požrtvovalno delo zahvalil Antonu Pavliču Čifu.
Marija Šukalo
PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
II •	v	••	•■•
Največ energije usmerili v izobraževanje vodnikov
Člani rečiškega planinskega društva so v preteklem letu opravili vse zastavljene naloge. Na članski ravni so po besedah predsednice Olge Berložnik največ sredstev in energije usmerili v izobraževanje vodnikov in markacistov. Slednji so poskrbeli za urejenost poti na svojem območju. Ob pomoči vodnikov so se podajali v gore in sredogorje, doma in v tujini. Šli so na izlet v neznano, zakurili kres v Borseki, obhodili meje domače občine in pripravili pohod na Ston v spomin na padle planince. Pripravili so tudi tečaj plezanja.
Na občnem zboru so sprejeli nova pravila društva in si zadali naloge za letošnje leto. Vsak mesec bodo poskušali pripravi kak pohod v domača gorstva, osvajali bodo tudi več tisočake v tujini in pripravili izlete za družine in starejše planince.
Da bi vzljubili planinstvo in gore, se že najmlajši v vrtcu podajajo na pohode ob pomoči vzgojiteljic. Tako so se lani podali na pohod na Kuglo in ob tem spoznavali, kako pomembno je gibanje na svežem zraku.
Osnovnošolci so se udeleževali tekmovanj v
orientaciji na lokalni ravni in na državnem nivoju. Avgusta so bili na planinskem taboru v Dov-jah na Gorenjskem, katerega so vodili prav reči-ški planinci.
Marija Šukalo
Predsednica Olga Berložnik je med drugim omenila, da so v društvu pripravili tudi tečaj plezanja. (Foto: Marija Šukalo)
16 Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014
Šport, Oglasi
SMUČARKA ANJA DREV
Vsi njeni cilji usmerjeni v olimpijske igre gluhih
Mlada smučarka Anja Drev v tej sezoni nadaljuje z odličnimi rezultati v evropskem pokalu gluhih. Članica Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje z izdatno pomočjo Zveze za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijskega komiteja (ZŠIS POK) vse svoje cilje usmerja v pripravo na olimpijske igre gluhih v Rusiji prihodnje leto. Gluhi imajo namreč svoje olimpijske igre in ne skupaj z drugimi paraolimpijci.
VRSTI USPEHE ZA USPEHI
Konec februarja je avstrijski St. Lamprecht gostil najboljše gluhe smučarke in smučarje. Anja Drev se je vnovič izkazala, v vseh štirih disciplinah je zasedla četrto mesto med članicami, v mladinski konkurenci pa je bila v vseh štirih izvrstna tretja. Že pred tem je v Italiji osvojila tretje mesto med članicami v slalomu, med mladinkami je bila druga. V veleslalomu in kombinaciji je osvojila četrto mesto med članicami, med mladinkami je bila mesto boljša. Na državnem prvenstvu invalidov na Golteh je prepričljivo zmagala, imela je tudi najboljši čas vseh kategorij.
VELIKA PODPORA TUDI S STRANI DRUŽINE
16-letna dijakinja drugega letnika velenjske gimnazije se je v tej sezoni pridno udeleževa-
Anja Drev je letos že tretjič zapored postala športnica leta med gluhimi, priznanje je prejela tudi za doseženi medalji na svetovnem prvenstvu gluhih. (Fotodokumentacija AD)
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Dečki do 13 let ekipni državni
prvaki
la tudi FIS slalomov in dosegla planirano število FIS točk. Kljub temu, da je zaradi poškodbe mesec dni počivala, se sezona zanjo odvija po načrtih, kakršne sta si zastavila s trenerjem Dragom Drevom. Kljub enomesečnemu prisilnemu počitku je v tej sezoni nabrala že 93 smučarskih dni. Drevova je s pripravami na sezono pričela v lanskem juliju na ledenikih, kar ji je omogočila Zveza za šport invalidov Slovenije.
Njen strokovni štab poleg trenerja Draga Dre-va sestavljajo še: trener Gregor Marguč, športna psihologa Andreja Holsedl in Aleš Vičič, trener fizične kondicije in strokovni sodelavec Robi Simonič in Mitja Bračič, športna koordinatorka gimnazija Velenje Helena Hliš - Bukovnik in fi-zioterapevt. Tudi brez družinske podpore bi Dre-vova težko zmogla, zato vlogo serviserja smuči največkrat odigra kar oče Ivan, mama Sonja pa skrbi za koordinacijo priprav, tekmovanj in logistiko.
ŠPORTNICA LETA MED GLUHIMI
Drevova je v tem letu že tretjič zapored postala športnica leta med gluhimi. Na izboru športnika invalida (ZŠIS POK) je prejela srebrni znak zaradi uvrstitev na prvem svetovnem prvenstvu gluhih v alpskem smučanju. Ravno s pomočjo zveze, ki jo sponzorira, lahko mlada smučarka nadaljuje uspešno športno pot, ki jo je lani kronala z dvema medaljama na svetovnem prvenstvu gluhih med mladinkami do 21 let. V tej sezoni je pridobila status mednarodnega razreda med smučarji invalidi pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
Štefka Sem
Zelena zima namesto bele je precej prekrižala načrte smučarskim skakalcem, katerim je v tej zimski sezoni odpadla večina tekem. Je pa organizatorjem v Planici in Bohinju pretekli vikend uspelo pripraviti tekmo za državno prvenstvo in vikend pred tem še eno tekmo za pokal Cockta.
Mladim ljubenskim skakalcem je na državnem prvenstvu uspelo kar trikrat stopiti na stopničke. Dečki do 13 let so ekipno postali državni prvaki. Zmagovalno ekipo so sestavljali Filip Vranc, Karlo Vodušek, Jernej Presečnik in Mar-sel Lihteneger.
Podprvaka v kategoriji dečkov do 11 in 12 let sta postala Lenart Presečnik in Karlo Vodušek, v kategoriji dečkov do 13 let je bil četrti Filip Vranc, šesti Marsel Lihteneger. Ekipa dečkov do 15 let je osvojila četrto mesto, med dečki do 12 let je bil četrti Jernej Presečnik, med deklicami do 13 let pa je peto mesto osvojila Petja Brglez.
Na tekmi za pokal Cockta v Planici se je zmage razveselil Jernej Presečnik, tretji je bil Karlo Vodušek, oba med dečki do 12 let.
Štefka Sem
Ekipa državnih prvakov
(Foto: Blaž Presečnik)
Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014 17
Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi
PUSTNI KONCERT GLASBENE ŠOLE NAZARJE
Smeha in zabave polno, tokrat s pomočjo GŠ Bicka
Čas, ki je namenjen maskiranju in norčevanju, vsako leto dobro izkoristijo tudi v Glasbeni šoli Nazarje. Pustni koncert se je že pred le-
Tudi indijančki so se modernizirali, dežja ne kličejo več z bobni, ampak le še z violončeli.
ti pridružil njihovim tradicionalnim koncertom in je zaradi sproščenega ozračja, za katerega poskrbijo učitelji in njihovi učenci, vedno med zelo dobro obiskanimi. Letos so se šegave, glasbeno nadarjene maškare na odru doma kulture v Nazarjah predstavile v ponedeljek, 3. marca, torej na predvečer samega pusta.
Tokrat so si učenci instrumentov in njihovi učitelji vzeli malo prostega časa. Na nazarskem odru so jih nadomestili učitelji in učenci Glasbene šole Bicka, skrivnost pa naj ostane, kje v Zgornji Savinjski dolini se ta šola nahaja. Obiskovalce koncerta so zabavali pastirci in pasti-rice, nastopajočim pa je ves čas nagajala »zgor-njesavinjska« megla. Nastopajoči pastirčki, klovni, princese, čarovnice, miške in mačke, so zato bolj slabo videli, kaj igrajo, a megla vendarle ni okrnila same izvedbe nastopov. Pisani druščini mladih glasbenikov, ki obiskujejo GŠ Bicka, so se na odru pridružile tudi rokerske baletke, katere v Bicki očitno poučujejo precej bolj moderno zvrst baleta kot v nazarski glasbeni šoli.
Veliko smeha in navdušenega aplavza so požele prav vse maškare. Glasbeni šoli Nazarje je
Mlade glasbenice so bile s svojimi pustnimi opravami zelo uspešne pri klicanju pomladi.
tako kljub temu, da so jih na odru zamenjali pastirji in učenci Bicke, znova uspelo dokazati, da je tudi koncert klasične glasbe lahko odlična priložnost za zabavno in sproščeno preživet večer.
Tekst in foto: Tatiana Golob
Že nekaj časa je minilo od svečni-ce, ko je žled polomil drevje v gozdovih, parkih in naseljih. Večina drevja v naseljih je že lepo saniranega, tudi v gozdovih vsak dan brnijo motorne žage. Le vrbe žalujke ob gradu Vrbovec kažejo žalostno podobo. Njihove poškodovane krošnje niso prav nič v okras gradu, ki je arhitekturni in turistični biser naše doline. Poleg tega, da pogled na polo-
mljena drevesa ni lep, se hitro bliža čas, ko bodo začela drevesa odganjati. Ko je drevo »v soku«, pa je možnost poškodb pri obvejevanju tako velika, da se drevje lahko tudi posuši. Škoda, saj so gozdarji ZGS takoj po ujmi poslali na vse občine podrobna navodila, kako sanirati zaradi žledoloma poškodovana drevesa v naseljih in parkih.
MD
18 Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014
Organizacije, Ljudje in dogodki
PROJEKT STAREJSI ZA STAREJSE
Tudi zgornjesavinjski prostovoljci v Izoli
Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki vodi projekt Starejši za starejše, vsako leto organizira nekajdnevno izobraževanje za vse koordinatorje, ki v društvih upokojencev skrbijo, da projekt nemoteno poteka. Izobraževanje je namenjeno tudi njihovim pomočnikom in pokrajinskim koordinatorjem. Seznanili so se z novostmi, osvežili računalniško znanje in si izmenjali dobre prakse.
Letos jim je novosti iz dela ZDUS predstavil tudi predsednik Društva upokojencev Gornji Grad Toni Rifelj, ki je od lani predsednik komisije za gospodarstvo pri ZDUS. Izobraževanje je potekalo v več skupinah. Koordinatorji Savinjske pokrajine so tudi letos preživljali dni s kolegi Spodnjega Podravja. Upajo, da bodo prihodnje leto razporejeni v skupino Koroške, Šaleške in Vzhodno Celjske pokrajinske koordinacije, saj so prostorsko in organizacijsko bolj povezani z navedenimi pokrajinami.
Štefka Sem
Koordinatorji zgornjesavinjskih in spodnjesavinjskih društev s pokrajinsko koordinatorico Karlino Mermal (stoji desno) na izobraževanju v Izoli. (Fotodokumentacija Karline Mermal)
DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOČNA
Ela Marovt postala častna članica društva
Ni potrebno veliko, le dobra volja, pa so v jeseni življenja srečni, so ugotovili bočki upokojenci, ko so se srečali na občnem zboru. Predsednik Dani Veršnik je povzel aktivnosti preteklega leta. Med njimi so redni pohodi, druženje v prostorih društva in izleti.
Ženska ekipa upokojenk se je v pikadu uvrstila na državno prvenstvo, zaživela pa je tudi folklorna skupina. Ravno folklorni plesalci so z nastopom popestrili uvodni del občnega zbora. Čeprav so z va-
DRUŠTVO EKOLOGI BREZ MEJA
Naziv častne članice društva je prejela Ela Marovt. (Foto: ŠS)
Star papir bo tudi letošnjo pomlad prinesel novo upanje
Društvo Ekologi brez meja skupaj s podjetjem Dinos letos pripravlja že tretjo izvedbo akcije Star papir za novo upanje 2014, pod geslom Mi zbiramo! Ta bo potekala med 17. marcem in 30. aprilom po vsej Sloveniji. V času trajanja akcije bodo sodelujoče ustanove (vrtci, šole, fakultete, podjetja in druge organizacije) zbirale star papir in s tem prispevale k ozaveščenosti ljudi o pomenu ločenega zbiranja od-
jami pričeli pred pol leta in si oblačila za nastop sposodili, jim želje po plesu in druženju ne manjka.
Naziv častne članice društva je prejela Ela Marovt, priznanje za aktivno delo pa Frančiška Purnat in Majda Žmavc. Pohvaljene so bile tudi prostovoljke projekta Starejši za starejše Angela Lamprečnik, Ančka Rop in koordinatorka Marija Robnik. Slednja je podala poročilo o delu prostovoljk in se vsem trem svetnikom občinskega sveta iz Bočne zahvalila za podarjen del sejnin, ki so ga porabile za nakup skromnih pozornosti, s katerim razveselijo starejše, ki jih obiščejo.
Planov in priložnosti za druže-
nje upokojencem ne manjka, zato so z aktivnostmi v tem letu že pričeli. Želijo si novih članov, a jih zaradi vse daljše delovne dobe zaposlenih vse manj prihaja v zaslužen pokoj. Navzoče je nagovoril koordinator društev upokojencev in predsednik DU Gornji Grad Toni Rifelj. Seznanil jih je z nekaterimi novostmi, ki se pripravljajo v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije. Veliko zadovoljstva in druženja je bočkim upokojencem zaželel tudi župan Stanko Ogradi in jih razveselil z novico, da se kljub težkim časom sredstva za redno delovanje društva niso zmanjšala.
Štefka Sem
[
IME TEDNA
padkov s poudarkom na papirju.
Gre za eno največjih slovenskih dobrodelnih okoljevarstvenih akcij letos, saj želijo poleg zbiranja sredstev postaviti tudi rekord v količini zbranega papirja. Izkupiček akcije bodo namenili prijavljenim vzgoj-no-izobraževalnim ustanovam in v dobrodelne namene. V akciji bodo sodelovale tudi javne ustanove naše doline.
Sara Gluk
J
Smučarka Anja Drev ...
... dosega odlične rezultate v evropskem pokalu gluhih. Vse svoje cilje pa usmerja v pripravo na olimpijske igre gluhih v Rusiji prihodnje leto. 16-letna dijakinja drugega letnika velenjske gimnazije vrsti uspehe za uspehi. Letos je že tretjič zapored postala športnica leta med gluhimi, priznanje je prejela tudi za doseženi medalji na svetovnem prvenstvu gluhih.
19 Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014

Organizacije, Šport, Oglasi
KOSARKARSKI KLUB NAZARJE
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE
Le še korak do končnega prvega mesta na vzhodu
Po zmagi v derbiju tretjega kroga v boju za prvaka 4. SKL na vzhodu so nazarski košarkarji iskali novo zmago v Ivančni Gorici, kjer so upravičili vlogo favorita. Ekipi sta se sicer letos v drugem delu sezone že pomerili v Nazarjah. Takrat so zgornjesavinjski košarkarji nadigrali tekmece za 27 točk.
Tokrat so Nazarčani morali zavzeto odigrati vseh 40 minut. V prvem polčasu je bila tekma precej nervozna, saj sta bili ekipi zelo izenačeni. Kasneje so gostujoči igralci prevzeli pobudo in si v tretji četrtini priigrali neulovljivo prednost, ki so jo zadržali do konca srečanja.
Nazarčane do konca drugega dela sedaj čakata še dve tekmi. Ju-
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
Ivanina Gorica : Nazarje 58:70 (15:20, 19:16, 15:24, 9:10)
4. krog (2. del) 4. SKL - vzhod A: Ivančna Gorica : Nazarje 58:70, Metlika : Bistrica 77:59.
.......Ml S*8
«IMIMfll11>J| ■ Ii»»!!!»
OSNOVNA SOLA LJUBNO OB SAVINJI OE VRTEC
Cesta v Rastke 10 3333 Ljubno ob Savinji
VPISUJEMO otroke v Vrtec Ljubno za šolsko leto 2014/2015
Prijavo za vpis otroka v vrtec pošljite na Osnovno šolo Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 10, 3333 Ljubno ob Savinji, do 30. aprila 2014,
Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu Osnovne šole Ljubno ob Savinji ali po telefonu št. 839 15 70. Obrazce za vpis otroka v vrtec lahko najdete tudi na spletni strani OŠ Ljubno ob Savinji -www.osljubno.si.
Prednostno bomo upoštevali vloge, ki bodo prispele v času razpisa. Prispele vloge po razpisu bomo upoštevali le, če bodo to dovoljevale prostorske zmogljivosti vrtca.
tri gostijo Bistrico, z zmago pa lahko dokončno osvojijo prvo mesto v ligi za prvaka na vzhodu in se tako uvrstijo v tretji del tekmovanja, kjer se bodo z najboljšim iz zahoda pomerili za prvaka 4. SKL, ki se bo nato neposredno uvrstil v 3. SKL. Pomoč na tribunah bo več kot dobrodošla.
Roman Mežnar
Katja Požun zaostala le za vodilno Saro Takanashi
Na dan žena je sloviti Holmen-kollen nad Oslom gostil tekmo ženskega svetovnega pokala, na kateri se je z najboljšo slovensko uvrstitvijo v tem prestižnem tekmovanju izkazala Zagorjanka Katja Požun. Vražja Slovenka je na veliki skakalnici, že kar mali letalnici za dekleta, osvojila drugo mesto in zaostala le za trenutno nepremagljivo Japon-ko, že dobitnico velikega kristalnega globusa, Saro Takanashi.
»Že takoj po prihodu v Oslo sem bila dobro razpoložena, saj nas je
čakala tekma na večji, 120-metrski napravi. Teh tekem imamo malo, zato sem tovrstnih preizkušenj še toliko bolj veselim. Presrečna sem, da sem ravno tu skočila dobro, da sta mi uspela dva odlična skoka,« je Katja komentirala najboljšo slovensko žensko skakalno uvrstitev.
Dekleta s sezono nadaljujejo ta vikend, ko jih v Švedskem Falunu čakata dve tekmi, nato sledi le še zaključek svetovnega pokala v Planici.
Franjo Pukart
1. MEDVEDJAK EKSPRES
Turnosmučarska tekma posameznikov na Golteh
Ljubitelji turnega smučanja se bodo to nedeljo, ob 11. uri, lahko pomerili na turnosmučarskem tekmovanju po neurejenem delu smučišča Med-vedjak na Golteh. Trasa bo speljana v treh krogih, tekma bo štela tudi
OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI
za slovenski pokal v turnem smučanju. Predprijave zbirajo na spletnem obrazcu do petka, 14. marca, prijaviti pa se bo mogoče tudi na dan prireditve med 9.30 in 10.30 uro.
Sara Gluk
Potopisno predavanje
V soboto, 15. marca, ob 18. uri bo v Osnovni šoli Rečica ob Savinji potopisno predavanje z naslovom Enosmerna vozovnica - sedemletna pot. Dominika in Igor Osvalt bosta z obiskovalci delila vtise in spo-
znanja, ki sta si jih nabrala na kar sedemletnem potovanju po svetu. Predavanje bo multimedijsko podprto, organizira ga Klub zgornjesa-vinjskih študentov.
ŠS
20 
Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014
Šport, Organizacije, Oglasi
ALPSKO SMUČANJE
Slalom boljša Naraločnikova disciplina
V zadnjem obdobju si smučarske tekme sledijo kot po tekočem traku. Člana Smučarskega društva Beli zajec Nejc Naraločnik in Klemen Hriberšek, ki tekmujeta v kategoriji starejših dečkov, sta nastopila kar na treh tekmah na kranjskogorski strmini.
Naraločnik, ki še vedno dose-
ga najboljše rezultate v slalomu, je v tej disciplini osvojil drugo mesto, Hriberšek je bil 14. Na dveh veleslalomih, enemu za veliko nagrado Rauch, drugemu na Asjinem memorialu, je Naraločnik dosegel četrti in osmi čas, Hriberšek je bil obakrat 18.
ŠS
Smučar Jan Napotnik je v preteklem tednu zabeležil dva dobra FIS rezultata. Na Soriški planini je v disciplini slalom osvojil 11. mesto med vsemi tekmovalci in 3. mesto v slovenskem mladinskem pokalu. Na avstrijski Peci pa je v veleslalomu osvojil 17. mesto in 4. mesto med mladinci in s tem potr-
dil dobro delo v pripravljalnem obdobju.
Dobri rezultati so plod načrtnega dolgoročno dela tako trenerja za delo na snegu Bojana Napotni-ka kot kondicijskega trenerja Robi-ja Simoniča, ki je pred tremi leti pričel s triletnim načrtnim ciklom.
Štefka Sem
SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC
Napotnik do dveh dobrih rezultatov
Nejc Naraločnik (levo) na državnih tekmah pridno nabira uvrstitve na stopničkah. (Foto: UN)
ZIMOVANJE PLANINSKEGA DRUŠTVA GORNJI GRAD
Pestro športno in družabno dogajanje na Menini
Tudi v letošnjih zimskih počitnicah so člani PD Gornji Grad v Domu na Menini izvedli zimo-vanje, katerega se je udeležilo sedem predšolskih otrok in 22 osnovnošolcev. Pridružilo se jim je še nekaj srednješolcev in študentov. Za vse so skrbeli vodniki in učitelji smučanja. Ena redkih organiziranih prireditev v času zimskih počitnic ima visoko podporo lokalnega okolja.
Udeleženci so preživeli šest nepozabnih zimskih dni, medtem ko je v dolino že prihajala pomlad. Po ustaljeni navadi je na zimovanju potekala šola smučanja in štamfanja z zaključno ve-leslalomsko tekmo. Izvedli so tudi nekaj turnih smuk in končni spust z Menine do Semprimoža.
En dan so dali novi kuharici Ivici Repenšek
Planinsko društvo se za pomoč pri izvedbi zimovanja na Menini 2014 zahvaljuje občini Gornji Grad ter podjetju Davidov hram.
Malica na turni smuki na Vivodnik. (Foto: Zdenko Purnat)
prosto in si spekli klobase kar v naravi. Pri planinskem domu so izdelovali snežne bivake, tobogane in skakalnico, na kateri so izvedli tekmo v nočnih skokih.
Druženje so začeli s spoznavnim večerom in planinskim krstom, na katerem so dobili nova planinska imena: Zvezdni utrinek, Tablica, Veve-rička, Strela, Zvita lisička in druga ... Novinci so naleteli na nekatere tradicionalne potegavščine.
Na tekmovanju plesnih parov pa sta presenetljivo zmagala prav dva novinca.
Zimovanje se je tudi tokrat izkazalo kot edinstvena priložnost za aktivno preživljanje počitnic ob prijetnem druženju, kljub zadolžilvam, kot so pospravljanje planinskega doma, pomivanje posode, priprava drv. Ponovno so se tkala trdna prijateljstva in gojile so se planinske vrednote.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014 21
Šport,Pisma bralcev, Kronika
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Krivdo za poraz pripisali sodnikoma
Na zadnji prvenstveni tekmi, ki je bila v okviru 17. kroga 2. DOL ženske vzhod, so mozirske odbojkari-ce na domačem parketu izgubile proti favoriziranim gostjam s Pre-valj. Ob odlični igri je po besedah trenerja Davida Skoka za zmago manjkalo samo par poštenih sodniških odločitev, ki bi prevesile zmago v korist domačink.
Negodovanja ob spornih odločitvah glavnega sodnika v usodnih trenutkih, ko se je lomil rezultat, je bilo veliko. Tako s klopi domačih odbojkaric kot s strani njihovih navijačev. Par čistih žog, ki so končale v igrišču, glavni sodnik pa je do-sodil, da so bile preko zunanje črte igrišča, je zbilo moralo tokrat dobro motiviranim Mozirjankam.
Tekmo so pričele z gladkih 25:17 v prvem nizu. Odlična igra na mreži se je hitro izkazala kot zmagovita kombinacija, tako v bloku kot pri zabijanju. Gostje, ki so vodilne na lestvici, niso pričakovale tako trdnega odpora. Kljub temu, da niso grešile, domače obrambe niso mogle streti.
Drugi niz je bil še bolj napet kot prvi. V vodstvu so se obe ekipi ves čas izmenjavali, nobeni pa ni uspelo pobegniti za več kot dve točki. To je kazalo na izredno izenačenost. Na koncu je rahla nezbranost botrovala zmagi gostij s 25:23.
V tretjem nizu je domačinkam na trenutke zmanjkovalo moči,
Skok pa je dal možnost igranja tudi mlajšim igralkam, ki so upravičile njegovo zaupanje. Kljub temu je bil poraz z 18:25 neizbežen.
Četrti niz pa je bil tisti, ki je povzročil največ hude krvi in marsikomu pobral zajeten zalogaj živcev. Tudi tokrat sta bile ekipi izenačeni, v igri in rezultatsko. Usodna odločitev je sledila pri rezultatu 24:24, ko je glavni sodnik dosodil točko za gostje. Sledilo je kar nekaj žolč-nih besed, ki odločitve seveda niso mogle spremeniti. Gostje so ob nenadnem padcu morale domačink nato dobile še eno točko za zmago 26:24. Skupno tako 3:1 v njihovo korist.
V zadnjem kolu se bodo Mozir-janke, ki so trenutno na sedmem mestu, kosale še v gosteh proti ekipi Slovenj Gradca. Slednja je na drugem mestu, kar bo pomenilo še en trd obračun pred koncem te napete, a vendarle za Mozirjanke dokaj uspešne prve sezone v drugi ligi.
Benjamin Kanjir
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Zmagale v
Po enomesečnem odmoru se je nadaljevalo tekmovanje v 3. DOL center. Ljubenke so gostovale pri drugi ekipi Braslovč in zabeležile pomembno zmago v boju za drugo mesto na lestvici.
Začetek prvega niza je bil v znamenju izenačene igre, nobena ekipa si ni priigrala odločilne prednosti. Po prvem tehničnem odmoru so si domače igralke priigrale minimalno prednost, ki so jo do konca še povečale in brez težav zaključile prvi niz v svojo korist.
V	drugem sta se ekipi menjavali v vodstvu, nato so igralke Ljubne-ga izvedle nekaj dobrih servisov in uspešno zaključevale napade ter izenačile.
V	tretjem so bolje začele Bra-slovčanke in do prvega odmora povedle za dve točki, vendar se Lju-benke niso predale in izid je bil vse do konca izenačen. V zaključku niza so bile bolj zbrane slednje in povedle z 2:1.
Odločilni četrti niz so domačinke
Razpis referenduma v
V SN je bilo objavljeno naznanilo o razpisu referenduma o podpori za izvedbo obvoznice ... v Lučah. Župan Ciril Rosc je ob tem povedal »Po sprejetem sklepu o razpisu referenduma na zadnji seji občinskega sveta smo skladno z obljubo, ki sem jo dal na seji, pred objavo v uradnem listu naročili pravno mnenje ...« Jasno je, da v kolikor določeno delo, pa četudi je to pravno mnenje, naročiš in seveda tudi plačaš, bo izdelek takšen, kot je bil naročen.
Ker sem predvideval, da s strani Občine ne bo za pravno mnenje zaprošena pristojna Služba za lokalno samoupravo, ki je hkrati varuh zakonitega delovanja občin, nudi strokovno pomoč id., sem se odločil, da za pravno mnenje v zvezi s tem referendumom zaprosim kot svetnik v občinskem svetu Občine Luče to ustanovo in s tem seznanim tudi Občino.
Navedena služba je na podlagi korektno prikazanega dejstva z moje strani v zvezi z referendumom podala svoje brezplačno
Braslovčah
začele dobro in povedle do prvega odmora za dve točki, potem pa so igralke KLS-a rezultat izenačile in povedle za tri točke, vodstvo zadržale do konca in zabeležile novo prvenstveno zmago s končnim rezultatom 3:1 (18:25, 25:19, 27:25, 25:21). S to zmago so se zavihtele na drugo mesto prvenstvene lestvice.
Ekipa kadetinj je nastopila na turnirju v Preboldu, kjer je v prvi tekmi premagala tamkajšnjo ekipo z 2:0, po odlični igri v drugi tekmi pa še neporaženo ekipo Vuzenice z enakim izidom.
Ekipa starejših deklic je pretekli teden nastopila na turnirju v Zre-čah in dvakrat zmagala z rezultatom 2:0. Naslednji vikend bodo aktivne tri ekipe OK KLS Ljubno. Igralke male odbojke bodo nastopile na turnirju v Slovenj Gradcu, starejše deklice na turnirju na Ljubnem ob Savinji, kjer bo nastopila tudi članska ekipa.
Franjo Atelšek
Lučah - pravno mnenje
pravno mnenje. Ker smatram, da je prav, da so občani in nenazadnje davkoplačevalci seznanjeni z vsebino, sem se odločil, da najpomembnejši odstavek iz vsebine mnenja javno objavim, ki se glasi:
»Na podlagi zgoraj navedenih dejstev je mnenje Službe za lokalno samoupravo, da je razpis posvetovalnega referenduma legitimen način za preverjanja mnenja javnosti glede vprašanja iz pristojnosti lokalne skupnosti, vendar je v tem konkretnem primeru v večih elementih v neskladju tako s Statutom Občine Luče kot tudi s krovno zakonodajo. V konkretnem primeru gre za tematiko, ki presega nivo odločanja lokalne skupnosti, kljub temu pa je v preteklosti lokalna skupnost o tem vprašanju odločala že večkrat in sprejela pozitivno mnenje k projektu, odločitev o izvedbi konkretnega projekta pa je bila že sprejeta na državnem nivoju. V kolikor bo tako opisan referendum izveden, njegovi
0RINEK	
Krivičnost je ogenj, ki mo-	
ra neprestano nekaj vžigati, da	
sam ne postane pepel.	
Rabindranath Tagore	
	
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	POŠKODBA V GOZDU
Poljane: 3. marca se je pri delu v gozdu v Poljanah poškodoval moški. Poškodoval se je med odstranjevanjem drevesa, ki se je podrlo med žledolomom. Pri tem je utrpel lahko telesno poškodbo.
•	IZ LOPE UKRADEL GORSKI KOLESI
Mozirje: 5. marca so bili policisti PP Mozirje obveščeni o vlomu v leseno lopo ob stanovanjski hiši v bližini Mozirskega gaja. Neznani storilec je iz lope ukradel dve gorski kolesi. Materialna škoda znaša okoli 400 evrov.
•	UKRADEL OKRASNE DELE PRI AVTOMOBILU
Nazarje: V noči na 8. marec je neznani storilec z osebnega avtomobila, parkiranega v Nazarjah, ukradel okrasne dele stranskih ogledal. Lastnika je oškodoval za okoli 300 evrov.
22 Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014
Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
rezultati ne bodo imeli nobenih pravnih posledic ne na lokalnem, ne na državnem nivoju«.
Iz povedanega nesporno izhaja, da je župan dolžan ravnati v skladu s 3. odstavkom 32. člena statuta občine, ki pravi: »Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje«.
Hkrati mu odgovornost nalaga tudi sam Poslovnik občinskega sveta, ki v 110 čl. določa, da župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
Vendar v takšno ravnanje župana nimam upanja, posebej še, ko sem dobil pismo, ki ga je naslovil na občinske svetnike in jih seznanil, kako je ravnal v skladu z razpravo na zadnji seji občinskega sveta, ko je povedal, da bo pridobil pravno mnenje pri ustreznih institucijah. Ni pa navedel, da občinski svet ni sprejel sklepa, da pravno mnenje naroči pri Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in ga plača iz proračuna. Niti z eno besedo tudi ni omenil predočenega mnenja. Očitno ne zaupa v službe, ki naj bi z lokalno skupnostjo tesno sodelovale.
Poleg tega ugotavljam, da se je Občina Luče, še preden je bila seja občinskega sveta, pogovarjala z IJU o izdelavi mnenja (informacija potrjena s strani Obči-
Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen, sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata - Nizkega ata
Franca PFEIFERJA
po domače Favškovega ata iz Nizke 22.3.1925 - 3.3.2014
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh, težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu.
Hvala gospodu msgr. Vratanarju, domačemu župniku gospodu Ferdinandu Luknarju in diakonu gospodu Stanku Čeplaku ter domačemu gasilskemu društvu za lepo opravljen obred.
Hvala tudi govornikoma, gospodu Hermanu Pokleki, predstavniku zveze borcev, in gospodu Jožefu Grudniku, predstavniku občine, ter pogrebni službi Morana.
Še posebej lepo se zahvaljujemo gospe Stanki Jeraj iz Nizke za njeno srčnost in nenadomestljivo pomoč.
Žalujoči vsi njegovi
ne). Ko pa je bila seja sklicana pa za točko, pod katero je bila obravnavana ta tematika, v gradivu ni bil z eno besedo omenjen referendum. Sedaj si upam še javno povedati, kot sem to že na seji sveta, da se o pomembnih zadevah odloča na skrivaj, vse skupaj pa se uveljavlja preko občinskega sveta, kjer ima župan zagotovljeno 90,9% podporo. Svetnik, ki bi naj predlagal razpis referenduma in pripravil predlog sklepa za občinski svet, je posodil samo
podpis in upam, da bo to enkrat sam povedal.
In za konec samo še stavek o prazniku demokracije v Lučah, ki bi naj bil 13. aprila, kot to navaja župan v rubriki pisma bralcev. Praznik demokracije bi v Lučah lahko bil tudi že kakšen dan, če bi kot župan v zadnjih dvanajstih letih sklical vsaj en zbor občanov, za kar je bilo nič koliko razlogov.
Jernej Plankl občinski svetnik Luče 128
Odšel si, več te ni
in v srcih to spoznanje nas boli.
Ta pesem in dišeče cvetje za te
in v bolečini nemi smo tiho sklenili glavo
in misel na te - za slovo.
(Pihler)
ZAHVALA
ob prerani izgubi dragega očeta, brata, dedija, tasta in prijatelja
Ivana VENEKA
1944 - 2014 iz Poljan
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani in nas s prijazno besedo in stiskom rok tolažili.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovem veliko preranem počitku.
Žalujoči vsi njegovi
Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014 23
Za razvedrilo
Cvetke
KORANTI DEMONI NA GOLTEH Slavko Šmigoc (desno), upokojeni policist iz Mozirja, je pred časom svoje prijatelje, korante, demone iz Vidma pri Ptuju, povabil na državno smučarsko prvenstvo policistov in članov združenja Sever na Golte. Ob zaključku tekmovanja so svetovno znani pustni liki na ploščadi pred hotelom naredili imenitno žurko, v vlogi demona se je predstavil tudi nekdanji policist Šmigoc, ki je bil rojen prav tam, v okolici Vidma, tako rekoč v deželi korantov.
PROSTOVOLJNO POD MUS, LAHKOTNO, A BREZ ODLAŠANJA
Mozirske pustne trške pravice niso čist' zastonj je na debeli četrtek izvedel prejemnik tega častnega priznanja Andrej Ermenc Andi (drugi z desne). Ko so mu vročili listino, se je zavezal, da bo še naprej skrbel, da bodo visoki uradniki Pusta Mozirskega imeli dobro postrežbo in bodo deležni podpore v korist nadaljevanja pustne tradicije. Pristopil je finančni uradnik Miha in ponudil pustno pušico, v katero je Ermenčeva družina veselo spustila nekaj srebrnikov.
V GLASBENE VODE S PASTIRSKO KAPO NA GLAVI Tomaž Guček, učitelj harmonike v GŠ Nazarje (desno): »Upam, da naju v tejle preobleki ne bodo prepoznali, ko bova šla na upravno enoto registrirat najino novoustanovljeno Glasbeno šolo Bicko.«
Bojan Zeme, učitelj saksofona v GŠ Nazarje: »Ah, ni se kaj bati. S tvojimi golimi koleni in mojimi rdeče obarvanimi ličkami bova prelisičila vsakogar. Nihče ne bo niti slutil, kdo stoji za ustanovitvijo nove glasbene šole v tej dolini.«
24 Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014
Križanka, Informacije
VELIKA VEÍA
PRIPOVEDOVALEC
GRAFIČNO ZNAMENJE. OSTRIVEC
SL PEVEC (KUMER)
SLIKARSKA GALERIJA V MILANU
KEMIJSKI SIMBOL ZA RENU
PODOLGOVATA PRIPRAVA ZA SEDENJE
NAPOR. PRIZADEVANJE
SL. PISATELJI-CA(PEROCI)
PINGVINU PODOBNA PTICA SEVERNEGA MORJIA
KUMINOV LIKER
NESTROKOVNO. POVRŠNO OPRAVLJANJE KAKEGA OELA
strokovnjak za
NAPLAČILO. NADAV, ARA
ŽENSKA. KI KRORI MRTVEGA
ODSTAVEK. ZLASTI PRI NAÍTCVALNI RAZPOREDITVI
NEKE. SL. SMUČARSKI SKAKALEC (PRIMOŽ)
GROB
PRISTANIŠKO MESTO V ALBANIJI, VLORA
KARDANSKI ZGIB
GRENKA ZDRAVILNA RASTLINA
MANJŠE OBMOČJE. PODROČJE
KDOR SE RAD JOKA
FAKTOR. CINITELJ. DEJAVNIK
mesto naj. ISTRE
SLlfiEN CUREK
SRBSKA PEVKA (NOVAKOVlC)
POLIFEMOV TEKMEC IZ GR. MIT.
KONEC PLOTOKA
KRALJICA Športov
AM. REŽISER (PECKINPAH)
DEL SNOVI. STVARI
KRAJŠA OBLIKA I MENA IZASELA
GRäKt BOG
VETROV
OKRASNI PREDMET). OKRASJE
AM. IGRALKA (DEREK)
JOHN CARPENTER
NEPREMIČNA LASTNINA, NEPREMIČNINE
POVEČANJE AMPLITUDE NIHALA PRI VSILJENEM GIBANJU
REKA V FRANCIJI. NAJVEČJI DESNI PRITOK RONE
Novitete v Knjižnici Mozirje
LEPOSLOVJE:
De Goldi, Kate: Ob desetih zvečer, Deveraux, Jude: Prava ljubezen, Drakulič, Slavenka: Obtožena, Hoyt, Elizabeth: Škandalozna poželenja, Joyce, Brenda: Ognjena nevihta, Morrison, Toni: Domov, Pungerčar, Milenka: Informbiro in oslovski kašelj, Rogan, Charlotte: Brodolom, Švi-gelj-Merat, Brina: Noč v Reykjaviku, Sivec, Ivan: Usodna emonska lepotica, Adler-Olsen, Jussi: Izginotje.
STROKOVNA LITERATURA:
Alexander, Eben: Pogled v večnost : nevrokirurgovo potovanje v življenje po življenju, Biddulph, Steve: Vzgoja deklet, Gojkošek, Darja: Moč svetlobe in žarki nasmehov, Schwermer, Heidemarie: Čudežni svet brez denarja, Kanduč, Zoran: Politika, pravo, ekonomija in kriminal, Kotnik, Rudi: Nova paradigma v izobraževanju : je manj lahko več?, Ortner, Nick: Tapkanje : revolucionarni sistem za življenje brez stresa, Speck, Brigitte: Pecivo s stevijo, Mikša, Peter: Zgodovina slovenskega alpinizma.
MLADINSKA LITERATURA:
Echeverri, Catalina: Dinozaver je v moji kadi, Edwards, Gareth: Drobna ptica, Gomboc, Mateja: Polonca, mala in velika, Kostner, Walter: Tik in Tak. Povsem - naravno, Sečkar, Gabrijela: Superdedek gre v dom, Koranter, Sonja: Tigrovo oko, Frančič, Franjo: Let, Carranza, Maite: Zastrupljene besede, Macuh, Bojan: Dogodivščine garažnega banda, Barker, Dominic: Adam in Arkonavti.
Slovarček:
ALAŠ - kuminov liker; BRERA - slikarska galerija v Milanu; PONA - afiks;
v,_J

Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
PIZZA, OLJE, ORDINARIAT, PERU, VISKI, UNA, TAKTIK, VSEH ŽENSK, PAT, AIDS, APO, SADRA, KRŽE, PRID, KORALDA, ENKA, OK, OMAZ, OČAK, AMARO, POLNOMAD, PRIMER, EROICA, AM ETRI J A, CINKAR, MRDA, LAK
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 12. številki SN
Ime in priimek:			
Naslov:			
Vsebina oglasa (do 10 besed):			
			
H			M
VI	1		4
			
			

Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014 25
Napovednik dogodkov	
Petek, 14. marec	ob 9.30. Golte Odprto prvenstvo gostincev in hotelirjev v veleslalomu
	ob 15.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Kulinarična delavnica Buče na 100 in en način
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Volk in krokodil
Sobota, 15. marec	ob 18.00. Osnovna šola Rečica ob Savinji Potopisno predavanje Enosmerna vozovnica -sedemletna pot
	ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Ljubljana Vollej (ž)
	ob 19.00. Kulturni dom Luče Gledališka predstava Lažizdravnika
	ob 19.30. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Sleparja v krilu
Nedelja, 16. marec	ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarski turnir za starejše deklice
	ob 11.00. Smučišče Golte 1. Medvedjak ekspres - turnosmučarska tekma
	ob 14.30. Cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Dreti Dobrodelni koncert Ljudskih pevk Lipa
	ob 15.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Kuharski tečaj z Nejcem Goličnikom
Torek, 18. marec	ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Goska Lučka
Sreda, 19. marec	ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Drobna ptica
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče in piščance za nadaljnjo rejo, možna dostava. Fišar; gsm 041/619372.
Prodam prašiče, težke od 100-150 kg; gsm 031/832-520. Mesnate prašiče, 100-140 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, možna dostava; gsm 041/ 561-893.
Prodam telice črnobele pasme, visoko breje, pašne; gsm 041/519-507. Prodam dve ovci za zakol ali nadaljno rejo; gsm 068/162-158. Prodam dve telici, breji, simentalko in ciko; gsm 031/481-243. Prodam mlado oslico; gsm 031/509251.
Prodam dva črno bela bikca; gsm 041/574-846.
Prodam bika s.r. in teličko lim. za nadaljno rejo; gsm 031/855-186.
Poceni prodam 4 letne gume 185-6014; gsm 040/561-543. Prodam bio krompir aladin, cena 0,70 EUR za kilogram; gsm 031/243-344.
Prodam suhe deske za streho, debeline 20 mm, ter letve in morale; gsm 041/942-169.
Prodam nakladalko sip 19, lepo ohranjeno; gsm 041/513-755. Drva suha, bukev, gaber, cepljena, bali-rana po 1 m3 prodam; gsm 031/585735.
Prodam bukova drva (klaftrska), možen razrez na kratko; gsm 041/354573.
Silažne bale prodam; gsm 041/783595.
Prodam drva, možna dostava na dom. Ugodno; gsm 040/306-292.
ŽIVALI - KUPIM
DRUGO - KUPIM
Kupim vse vrste telic in krav za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo, dobro molznico, pašno; gsm 041/293-017.
Kupim kravo, telico za zakol in bikca, telička nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Kardan za traktorske priključke kupim; gsm 041/783-630.
VOZILA - PRODAM
DRUGO - PRODAM
Prodam balirano seno v kockah in silažne bale; gsm 031/832-520. Prodam silažne bale in seno v balah; gsm 041/289-717.
Prodam domačo slivovko; gsm 051/353-369.
Prodam nissan terrano, 2,7 tdi, comfort, 2004, disel, 3 vrata; gsm 041/776-422.
Prodam daewoo matiz, l. 2000, klima, ABS, servo volan, prevoženih 63.000 km; gsm 031/764-072.
OSEBNI STIKI
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
◊	GEODETSKE STORITVE
Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek,... GSM: 031/337-478
Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	STREŠNE KRITINE, BARVE ZA LES ...
Kritina Gerard - 15% na strešnike Klasik in Diamant (1.3.15.6.2014).
Kvalitetne barve za les, gasilniki, pl. jeklenke; tel. št. 03/83948-01.
Trgovina Zagožen, Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 212, Mozirje.
◊	KLEPARSKA DELA V GRADBENIŠTVU
Imamo 17 let delovnih izkušenj. Nudimo 3 leta garancije na storitve. Gsm 051/716-044.
Dragutin Glamočanin s.p., Loke 40, Ljubno ob Savinji
Želim se poročiti z žensko, staro do 45 let, ki ne more imeti otrok; gsm 041/552-344.
26 Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014
Oglasi
C
Savinjske novice št. 11, 14. marec 2014 27
L-irage bralke in bralci* .	>
: nag^adha kajerimor^tenaspodnjipt v. S predmetov, |fi stfnjpisa^Tppi^iTj0
nsspaana giGtsa
^tSivaLriica
Kr.- j I HJjdtiVjjBi okiOiiUi " ~uieiilc sliko, /o u j Itpi Ll- i i a < dopisnico in n^ji j o s svoji ij^« ' pwf j!!u ne na n^ov ' Savinje nflvite ^iri|-.k i «bU4,i33J lifars^ ¡Jo lurk<i, 10. inditd 20U.
Mfid pisvitnimj ceiilva mr bom c '
I i/f e il I d (toll: t'l: k j lr; pe 1
rioiirddi:. kija jbpdaffi Cremtalte
■
r-." l--=I v -i i, ki sle prajvlinei n i
pr^Snju ¡1 | c bii irrb f m. v ■ Mafjari Ctinouar,
Lake 27a, Mozirje, in Mil rji TfvT, GI nit ?fl, CornilrCrzd
h jjraji ii jj ■,(. ogli^itj ■■■ r '' nsieni Mjnlitt.u, x|pi bosla prevzeli d^ilo.
o^^ff1 €
DOMINA j KLJUČ | DALJNOGLED j TENIŠKI LOPAR KRONA | LETALO 1 NOGOMETNA ŽOGA | SVINČNIK