Z7. itnilta.
IMM* i MM. I. Mmft «1
Hflll. iBlo.

»Slovcnsfcl Narod- velja v &|*M|aBt
ćelo leto naprej   •   .   .   .   K 2* — |ctto1«to MfMj   .   #   .   .   JC »w
po! lete       „        .   •   .   •    . 15—      HIA        -       .   •   .  .   . tlw
cetrt leta     .       .....6-1 frfrt t«tl     „      •  •   •   •    .   Wf
na mesec    m      >  • • •   »   2*— • na vcmc    »     • • •   •    »   t*f§
Dopis! na! « frtnkira|a Rotoptai se ne vtaCaJo.
iMU eMk 4» wmšm*m****U mmdm\\% te prasak«.
kHMi vriM»: M*HMtep«a ptflBjU za enkrat  po  16 vin., u  đviknt
I* U it^lj Mt li «taltjM2 vin. Parte in zahvala vriti 20 vin.
fttfp* flflft |t «1» Pl^Bčjiti 1n*crcijaii po dogovoru.
(JjppMl m •« ptfM§ HiSninc, reklamacije, interatf L t 4*
1» |» arfMMSr4t<v|w »tvari
•■■■■■■^*   Vmhmm 4lMflHf t^* W vtearj^v.   •^■-^—^»«
Mi flM^M —oflli femz isMi^p vpjMlatve naročninc «• ac otiia.
a^taM^M NM" tetelon *t. «9.
.Slovenski Narod" valja fO poitll sa Avstro-Ogrsko:                |                    za Nemfljas
cdo leto steupaj naprej      •   K 25*— I ćelo teto naprej         .   .   .   K 30*—
črtt'teu :   : :: : ":5o I za Amerik°ta •* *»«• ***««
na mesec    •        •     »   •    •   230 ■ cclo leto naprej   ,   .   •   •   K 35.-*
VpraŠanjem glede fnseratov se naj pfiloži za odgovor dopisnica ali znatnka, CpravnUtvo (spoda], dvorišče levo), Kaaflova ulica dt 5. telefon &t 83.
Ivetovna vojna.
Zavroen ruski napad v vzhodnih Beskidflh — Za nas uspešni boji v ostalih Karpatih. — 1000 Rusov vjetih. — Odbit franeoski napad pri Perthesu. — Na Poljskem so Nemci za-vzeli Hamin in vjeli 4000 Rusov.
BOJI   V   BESKIDIH. — ZAVEZN1-SKE ĆETE SOVJELE 1000 RUSOV.
Đunas 3. februarja, (Kor. urad.) Uradno razglašajo; V vzhodoih Be-skldili smo zopet odbili nove, zelo srdite natrade, ki so trajali tuđi ponoći, 5 težkimi izgubami za Ruse.
Boji v srednjem lesnem pogorju se ugodno razvijalo.
Zaveznlške čete, ki so včeraj zavzele visinske pozicije, katere ie fovražnik brani! z vso trdovratnost-Jo. so viele 1000 niož in upfenile več stro?nfh pusk.
V Poljski in zapadni Galiciji Je situvacua neizpremenjena. Večino-tna vlada mir.
Namestnik načelnika gsneralnega štaba pl. fioier, fm!.
RAZPRSENA   RUSKA    KONJENI-
CA. — NEMCI  SO  ZAVZELI  fflj-
MJN  TER   VJELI   4000   RUSOV.
Berolfn. 3. iebruaria. (Kor. urad.) Porcčiio Wolffovega urada:
Veliki glavni stan, dne 3. febru-arja:
Vzbodno bojišče: Z vzliodno - pruske raeje ničesar no-\zz2l V Poljski, severno od Visle, so se kon'eniški boji končali s tem, da smo Ruse potisnili nazal
Južno od Visle je imel naš napad, vzhodno od Bciimowa, to posle-rf^eo, da 5=tt!o zavreli vas Kumin; za Wc!o Szidlowiecko se vrše še bo|L
Od 1. februarja smo tu vleli 4000 mož in \T>leni!i 6 strojnih pušk.
Ruske nočne napade proti našim pozicijam ob reki Bzuri smo zavrnilL
Vrhovno armadno vodstvo.
BOJI      V      GALICIJI      IN      NA POLJSKEM.
Vojni porocevalec graške vTa-^respost^ poroea svoiemu listu dne 2. t. m. ob 6. uri 4S minut zvecer:
Nastopil sem vožn]o v fronto prve armade na Ruskem Poljskem. V torek. 26. januari a, sem se odpe-lial z vlakom v Krakov, od kcwjer smo se odpeiiali v avtomobilu do ar-madnih poveljstev in k posamezir'm zborom in podcddelkom na bojišču ob Niđi. Povsod so me poveljniki in čete zelo ljubeznjivo snrejeli in imel sem priliko videti etapne naprave prve armade in življenje v bojnih frentah. Našli smo bojni položaj tak, kakor ie javnosti znan iz oticijalnih poročiLiOb Nidi. kakor tuđi v pozici-jah baterij in na razglednih točkah in v stretskih »arkib smo opazovali artiljerijski boj in njega učinek.
Zlasti smo se zanimali za učin-kovanie naših 30*5 cm roožnariev, ki so metali iz izbornih pozicij svoje 3^0 kgr težke krogle na sovražrrika ter tam. kier so krogle zadele, vse uničile da!eč naokrog. Med grme-njem topov so naši tepničarji pre-pevali.
Od vseh svojih poto\ran1 na "bo-Jišču sem imel od tega potovann v pr\ri arm?di najživei^e vtiske. Prehrana ie tja do strelsVih ?ai"':ov obilna in redna, oborožeme mnš*va sk^z in skoz izborno, rarpo!o^er;e naj-boij^e. \'se ie v redu in krmor pogledamo, je videfi, dn se vod -tvo tn*-di vse narrivs še izbolj<ati Poii~ke železnlce s lokomotivami al konji so pripravljene, razdejane post e. že-lezr^iške ^roge, predori, po*n, telegraf in telefon so popravljeni ali ra novo napravljeni. Ćelo industrije in nekatere tovarne zopet delajo.
Dočim divja    spreda^    pogibelj.
korakt zad^ Inflra, žanje   tehnika triumfe.               *.
Tako zborni* poveljniki kakor tuđi armadni Ibveljnik general Dankl so#nas sp^leli prijazno. Zadnji nas ic nagovrtM ob slovesu tako-le: »Vračate se sjkrajne fronte. Veseli me, da vas MPrcrn pri tej priliki pozdraviti. Imcllfcte priliko opazo-vati, kako na^e Sle drže uspehe, ki so Jih dosegle fcvl težavnimi raz-merami. OpaziR mk tuđi Irhko, da se moralični elrmenfr naših čet, ki so bili od početka ^jne temeljni elementi naših u«pdlfev, nišo zmanj^ali, marveč so cdo v razmenu s težav-nostjo naše naloge narasli. Navdu-šeno razpoloženfc na^ih čet mora navdati tuđi prebivala tvo. Vaši naloga kot z3ctOT>niWsv časopisja je, da bivatstvu ohrani to raznoložerje. Mi ki se bolujemo v fronti, Čuti*mo potrebo, da vemo. da vlada tuđi za našim hrbtom ona moč nav»iuseni;-i in energije, ki dviga t«di nr.se navdulfc-nje in Jači na?o ener?iio.
V Lvova.
Danski b'sti poročaio baje iz Pe-trograda, daje proglasil ruski gubernator nad Lvovom preki sod. Javne blagajne so Rusi Onlpeljali.
BOJI V KAFPATIff.
Iz uradnega poročita posname-mo. da so močnejše ruske čete med Duklo in Lupkovskim sedlom prešle zopet v ofenzivo. Jasen je namen, da hočejo Rusi predreti naso fronto v sredini ter tako prisiliti tuđi ostale će!e naše fronte. Ja se umaknejo. Uradno poročilo pa pravi tuđi nadalje, da so naši odbili vse nanade. Po-nel;od je rrif-Io do ljutih bližinskih bojev, v katerih so imeli zlasti Rusi siTne izgube ter se je našim ćelo no-srečiio na nekaterih točkah nekoliko prodreti. Pričakovafi P3 je, da hođo Rusi izno^.a in s šc večjo silo ponovili napad.
V ĐnkoviuL
^Budr.ncsti T1irlap<? ooroča iz Bistrice: Grof Meran. bukovinski dci. predsednik. ki ^o v avtomobilu vozi po buko vinskih krajih, odvzetrh Pusom, se je vceraj vmil iz Oorne Vatre v Kolos var. Grof Meran je iz-javil. da se mu zdi za sedaj še nepotrebno, da bi se oblasti vrnile. Ker se ti'di prebivalstvo Še ni vrnilo. lah-ko zdC:Ujejo delo tam ostali uradniki.
V mejnih mestih   vlada živahno življenje.
* Iz ruske mornarice.
Iz Petrograda porocajo: Tu. kakor v Kronstadtu so izvršili fcri ruski vojni mornarici številne areta-cije. Oblasti so prepovedale listom o teh dogodkih pisati.
ODBIT FRANCOSKI NAPAD PRI PERTHESU*
Bprelin, 3. februarja. (Kor. urad.) Poročilo VVolffovega urada:
Veliki glavni stan, dne 3. febru-aria:
Zapadno hoM^p* r^-o^r.^ ske napade proti našim pozicijam pri Perthesu smo odbili.
Na ostali fronti so se vršili samo artiljerijski bo]L
Vrhovno armadno vodstvo.
Francosko uradno poročHo.
Uradno francosko poročilo o do-Rodkih od 10. go Z6. ianuarja izvaja: To časovno razdobje se da takole karakterizirati: 1. Povsod, kjer so Nemci napadali z velikimi četami (najnianj z eno brigado v odsekih pri Ypresu in La Basseeju), so bili z velikimi izgubami odbiti; 2. tam, kjer praviio, da so dosegli velik uspeh (pri Soissonsu), se ne upajo napada* ti. Na drugih točkah so se vršili Ie lo* ka Ini boji manjšega pomena, ki so bili vsi ražen enega za nas uspešni. Od rrorja do Lyse: Napredovanje z^aveznikov in resni porazi Nemcev. Pri Nieuportu utrjujemo na desnem bregu Ysere organizirane pozicije in iiH raž-širiamo. Dnevno prodiranje je mslenkostno v^sled viharja, in nemo-goce je v pesčenern terenu ob morski cbnli izkopati globeke strelske jarke. Tuđi vzhodno od Lombardzv-da. kjer je posebno ucinkovala naša artiljerija, smo napredovali. Edina akcija infanterije je bil nemški napad vzhodno od Ypresa dne 15. januarja, ki ga fe pa silen egenj naše artiljerije in pehote takoj ustavil. Z ;zrcdno hi-trostio zopet obnovljena beTgijska ar-ma^a nam ie zasignrala pomoč njene art:l*erije. Ne^^kn pr+i^eriia ie trdo-vratn^> obstre!java!a Furnes.
Z DELGIJSKE IN FRANCOSKE FRONTE.
Iz Belforta    poročajo preko 2e-neve, da ie plut 2. t. m. nad trdnjavo
neki nemški letalec, ki so ga sprejeli Francozi z živahnim ognjem. Kljub temu je ostal letalec nad trdnjavo ter so ga prepodili sele franeoski letalci.
V dolini Large je prišlo zadnje dni do neznatnih pozicijskih bojev artilerne. Franeoski letalci so leteli tja do Kena. Eno letalo so Nemci razbili. Po drugem poročilu je bi! kraj Thann zadnje tedne skoraj popolno-ma razdejan. VeČ tovarn je zgorelo. Slovita cerkev je ostala skora] ne-poškodovana.
Iz Liila poročajo, da so Nemci vse svoje pozicije okrog mesta oja-čili z močnimi jarki. Nemci se tnrzlič-no trudijo napraviti mesto nezavzet-no. Dan in noč delajo pri utrjevanju. Ćelo okrog citadele so napravili jarke in za njimi stoje baterije, ki so na-merjene na Lambersert, severoza-hodno od mesta. Boii Ietal nad me-stom so nekaj vsakdanjega. Odkar so Nemci zasedli mesto, je korakalo skozi Lille 600.000 mož nem^kih Cet. Industrijo teže davki. Neka to/ama za čokolado mora izdelati vsak dan več sto kilogramov čokolade za nem-ške vojake. Tobačne trafike in trgovci morajo plaćati visoke obresti.
Oficijalni -Bulletin des Armćes-pravi, da je pričakovati v kratkem splošne ofenzive zaveznikov. IJst piše: »Zavezniki bodo zastavili vse sile v trenutku, ko bodo razpotegali z največjimi silami«. Domncva se, da se bo izvršil ta sunek spomladi. Angleski kritiki pa so mnenja, da bodo Nemci že prej z novimi rezerva-mi prodirali, dočim pravijo Franco-zi, da ima nemška ofenziva sedaj, ko so zavezniki v vojni izvežbani in ko imajo močnejšo artilerijo, manj uranja na uspeh, kakor prej.
*
Boji pri La Basseeiu. London, 3. februarja.    (Kor. ur.) »Dailv Chronicle« izve, da pogrešajo od zadnjih bojev pri La Basseeju štiri in pol stotnije angleške garde.
Vojnoobvezn! ĐelgffcL
Berolin, 3. februarja. (Kor. tirad.) Wolffov urad poroča: Holandski časopis »Telegraaf« poroča iz Over-pelta v belgijski provinciji Limburg, da so dobili vsi tam živeči Belgijci v vojaškoobvezni starosti ukaz zglasi-ti se v mestni hiši, da jih dodele nemški vojski. »Telegraaf« sam priobčuje poročilo svojega zanesljivega po-ročevalca z rezervo, ali ne gre za napačno    razumevanje     podrejenih
ilinBrikanfeo.
Franeoski   spisal  Pierre  de Cou-1 e v a i tu
(DaUe.)
__ In... Annie... če vam mo-
rt;m koristiti, kakor si že bodi, po-Kličite me. Ves sem vam na uslugo. Vi nimate niti očeta. niti brata in tnidva sva tako stara prijatelja!
Gospodična Villars je postala r.ekam nemirna-
—  Spomnila se vas bom, je de-iala s tihim glasom.
—  In nikari ne postanite vojvo-dinja ali markiza. je pristavil Frank. Ne moremo vas pogrešati.
—  Bodite brez skrbi,    povrnem se zopet v domovino stolov — zibal-nikov. Povrnem se, je ponovila de-vrcjka z neomailjivo odločnostjo bit-ra, ki veruje v svojo prc^sto voljo.
Nato se je tuđi ona dvignila.
—  Ali ste mama in Klaro videli?
—  Da, že sem se od   njiju   po-slovil.
—  Tedaj na svidenje   v   Rimu, tneseca decembra.
—  Na svidenje.
Mlada prijatelja sta si za nekaj sekund pogledala v oči, prav do dna, potem sta si kratko, ali krepko stis-nila roke in Frank je odšel, počasi, zelo počasi.
Kakor da je neka neznana sila vdahnila gospodični Villars misel, da ste ljubezen in sreča stali v njeni neposredni blizini, nekaj jo je gnalo naprej in njene ustnice so se pregibale. Zdelo se je. kakor da hoče mlađega moža poklicati nazaj. toda kakor pri-bita je obstala na inestu :n usta so ostala zaprta. Ko je čula zapasti glavna vrata, in vedela. da je mladi mož zapustil hišo, se je zopet vsed-la. v očeh pa so ji stale tište male solze, o katerih je rekla, da so ne-
umne.
Velika plavolasa deklica v zelo slikoviti večerni obleki ie prihrume-la kakor veter in se postavila tik pred Annie:
—  Torej? je vprašala.
—  Kaj torej?
—  Frank, je - li govori!? AH sta se zaročila?
—  Zaročila? Ti si nora!
—  Ah« sveti Bog, je - li mogoče, da ti ni ničesar rckcl? In kakor potrta od razočaranja, se je    zgrudila Klara May na preprogo pred   no*re
svoje ses'.ričine. Upala sem, da mu v zadnjem trenetku strah, da te izgubi, odveze jezik. To ie že preneurnno. zakai končno te Ie ljubi! F!epec bi to urani! na glasu, če govori s teboj. Z vs?mi temi svojimi Hbimi čutili pa res priđe v nevarnost, da te nikdar več ne vidi. Obubožani plemići, ki Jih srecamo onostran morja. ne bodo imeli toliko pomislekov in rahločut-nosti.
Gospodična   Villars    ie    hipoma ustavila zibalnik.
—  O, molči. je odvrnila. Dovolj sem  podučena. opozor>na.   posvar-jena. Zdi se mi, kakor da ste si    vsi bese do dali, da mi pokvarite veselje na mojem potovanju.
Pognala je svojo zibelko v   tek, ki je izdajal njeno jezico in rekla:
—  Ti si šla v Cvropo, ti in ti s; prišla tuđi nazaj, se mi zdi?
—  Da, toda midve nimave ena-kega značaja.    Ti si vtisom    mnogo bolj dortopna.
—  Kar reci, da sem sentimentalna in romantične narave*
—  O ne, hvala    Bogu!...    n\č strašnejSega kakor to!    Vendar mislim, da se mnogo lažje daš   prego-voriti  kakor jaz, In potem, ti    imaš svoje lastno   premožerje,  premože-nje, ki bi moglo spraviti v skušnjavo
tuđi kako kraljevsko visokost. Časopisi, med prvimi New York Herald ne bodo zamudili prilike, da nazna-n;jo prihod bajno bogate gospodične Villars iz New Ycrka v Pariz. Vide-la bodeš vtis. Kar tresem se!
—  Pomiri se, nikdar se ne omo-žim s tujcem, kaj še - Ie s tujcem brez premoženja; ne zato, ker ne maram drugega obogatiti, ampak zato,    ker se bojim, da me poroci samo radi de-narja. Pomiri se, moža, ki bi dosegel, da se odrečem Ameriki, ni.
—  Upajmo.   Za vse slučaje bom imela oči odprte. Samo malo pomisli, kaj bi porekle naše tete, da vidijo tebe, Annie    Villars,    hčerko   svojega brata Filipa, poroditi    Francoza    ali Italijana, katolika! Zbolele bi na tem in nikdar bi ti ne odpustile. Če so tako pritiskale, da naj   vaju spremim, tedaj prihaja to odtod, ker ne zaupa-jo bistrovidnosti tvoje matere. Mhno-gredć rečeno, lep dokaz svojega prijateljstva ti dajem, da v tem času za-puščam Georgea.
— Priznaj, da ti je prav po voJJi, da greš nakupovat svojo  opravo v Pariz.
— Res je; vendar nalasč radi tega bi ne šla.
Mehanično je Klara med pogovorom potegniU igle iz   svojih   ias.
Takoj so ji padli na    ramena   kakor svitla, svilnata, valovita masa.
Stresla jih je kakor grivo in urno, skočila na noge.
—  Vsaj nisi tu še ničesar uredila, je rekla, oziraje se po knjižnici.
—  Pospravila sem časopise, revije in bakroreze.
—  Ali hočeš, da ti pomagam?
—  Ne, hvala.
—   Tedaj    se   požuri,   polenaj-stih je.
Ko je bila zopet sama, je gospodična Villars povzela svoje prekinje-no delo. Postavila je v prenapolner.e steklene omare posode polne drago-cenih drobnin. Od časa do časa je prinesla k luči svetilke kako umet-nino ali fotografijo, da si jo zadnjič ogleda. Ginljivo je bilo videti, kako hitro so roke mlade devojke zatem-nile ta ljubki interijer in ga pripravile za tihoto in zapuščenost
Ko je Annie pospravila po kaminu, policaJi in mizah, je obrnila vse ključe, skrbno spustila pred regale knjižnice velika zagrinjala iz zelene svile, še enkrat pogledala po sobi, da se prepriča o redu in se obenem poslovi, potem je odšla zek> resnega obraza- niti slutila pa ni, da se poda-je na pot, ki ]o popeljc tja, kamor ni hotela dosoeti
$«mn 2.
.SLOVENSKI NAKOD*. dne 4. fcbruarja titiS.
27 Mev,
aradnfkov. V resniđ ti? na tem niti besede resnice* Pač so bili voinoob*
vezni Belgijci sklicani h kontrolne-mu ztoru. zatrdio pa $e lim je. da ima to Ie narnen dobiti pregled o vcj-nih obvezancih, ki so ostali v deželL Kamena, postaviti jih v vojsko, ni. Sp!ch pa Je nastopil vojaški gubernator Že 1. novembra 1914 proti ena-kim vestern z dvojezičnim lepakom v nemškem in vlamskem jeziku.
9             9
Opa?no   socijalno   stanje  na Anirfe-
škeoL. —   Bcjazcn   pred   netnškimJ
podmorskim] čolni.
Iz Haaga poročajo: V nasprotju s pcmirjujočimi porcčili angleških li-stov poroča'o ho!andskim lastnikom lađi], da se je zavarovalna premija Llovda za obrežne vožnje zvišala za TOf>—150'~ć, za dolge vožnje pa za *so—75%, Delavski nemiri se nevar-no širilo. Ražen v distriktu York-sfriere so sklenili tuđi ru^arji v \Va-!esu stavko, ćočim zahtevajo želez-ničarji in nastavljena* lcndcnsve cestne železnice zvi^anie plače. Ti opasni znaki socljalnerra raz^rjenia se bodo še povećali z zvisanjem cen za živila.
BLOKADA ANGLUE.
London, 3. februaria. (Kor. tir.) »Central News« izve'o iz Pariza, da se je angleski parnik *lkaria«, ki Ie bil torpediran pri flavre, pctopil v pristanišču. En del moštva ie bil rese n.
Rotterdam. ^. februarja, *Nieu-we Rotterdamsche Kcurant« pereca iz Londona; Llovds poročajo. da so včeraj označili vs!ed prsropanja rjemških pcđr#orskih čolnov prots trgovinskomu brodovju sedem iadij za pogrešane.
Londonski tiskovni urad poroča, đa je aćmira'iteta peslala dvansjst torpednih rušiicev v Irsko mcrje. da pomiri lad eplovce io poluče podmorske čc!ne.
London, 2. februarja. (Kor. ur.) Llovds so zvišali vsled napada nem-.Ških podmorskih čolnov zavarovalno premijo za 20 do 100 odstotkov za vožnje na vse strani.
BeroHn. 3. februarja. (Kor. vtr.) Z veroćostejnega vira cbjavljajo s!e-deče tajno povel.e angleške adrnirali-tete: Vsled nastopanja nemških podmorskih ćolnov v angleškem in ir-skem kanalu naj vse angleške trgovinske ladje takoj razobesijo nevtral-ne zastave ter zakrijejo vse zrake, kaker znake ladjeplovnih družb, imena itd. Zastav posameznih tvrdk ni treba razobesati To povelje je tajno.
Amsterdam, 3. februarja. Kakor j poroča Reuterjev   urad iz Londona, ie   par    rednih    tovcrncparoplovn'h ; prog med Armijo   in Irsko rrekinflo promet.   Velike pasažirske proge še nadaruieio promet, ker upajo, da bo aćmiraliteta  napravila potrebne korake, da prepreci rrih<x3 napadaicev.
Londoi, 3. februarja. (Kor. ur.) >ShiDpin£ Oazzeue« je razpisala na-jrrado 300 funtov šterfmgov za mo-štvo tište trgovinske ladije. ki bi prva potopila kak nemški podmorski čnfn.
m                       m
ft
O vrađu neukih fađli v Trsko mcr!e.
Nsw York. 3. februari.^ (Kor. urad.) »W"orld< piše o vpaJu rtein-ških podmorskih čolnov v Trsko morje: Napad v soboto je svalilo za prete.rno večiro angleške t-govme. V bodece bodo nota med Naw Vor-kom in Liverpcclom in naj jih se iako zastražijo na sredi oceani, ugrožena, čemur bo treba-pesvečati nai-večjo pozornost. To znači za Združene države prav tako vel.ko ncpnH-ko, kakor za Anglijo in Francijo. Voznine in zavarovalnme se bndo povišale. Do sedai je zav(vri;=ko brodovje ščitilo nevtralno trgovino z zavezniškimi pokrajinanu. Ako pa bodo sovražni podmorsik Čolni ugro-žali angleško obrežie. ic rtaša *r2:f>-vina v nevarnosti.    da    izgubr svoja
glavna težišča.
m                        •
m
Razne Tiritlie In mnenfa o ČlnTTf     | r.em^kih podmorskih čolnov.
Pariz, 2 februarja. (Kor. urad.) fJradno poročajot Mornariško mir.i-strstvo objavlia sledeio noto* V ne-kakem samosonštovaniu je nenvka nicrnarica dosedai splcšn»> potaplja-la trgovinske ladje zaveznikov šcle potem. ko je sprcje:a na krov moštvo ali pa mu dovolila, da se reš\ Kršit:v tega načela si more dosedaj predba- ; civati Ie pri zločinskeni napadu na francoslvi poštni parnik * Admiral Oantaume« pri Boulogne, ki Ra je. z beteijskimi ženami in otroci na krovu, zadel torpedo nekega nemškega podmorskoga čolna, k sreči pa je mo-gel ?e pri^luti do obali in sicer s po-močjo prijateljskih ladijt ki so resile većino rasažirjev. Danes se ie neni-ška mornarica od!oči!a, smotreno in lahkomiselno kršiti človeške pravice. Oficirji so dobili povelje, da se na
ničesar več ne ozirajo in da m liko Crtajo i seanatna Uov«š4va. Nmiški podmorski čolni so obstreljevali dne 31». Januarja, ne da bi preje svarili, štiri angleške trgovinske parnike, raed temi dva pri Havre, dva v Ir-$kem morju. Cei svet se bo t ogorčenjem uprl proti takemu, civilizira-nega naroda nevrednemu vojskova-nju.
Londo«, 1. februarja, (Kor. ura.) Tuđi angleška admirali teta objavi ja sedaj komunike ogorčenja proti nem-škemu bojevanju na morju, v kate-rem pravi, da Je nem£ko brodtivje očividno oćiočeno, premišjeno in z\-stematčno kršiti mednarodno pravo. S torpediranjem neoboroženih trgo-rin5kih fadit se postavljalo izven civilizirane družbe. Ves svet navdaja stud vsled teh činov, ki nišo vredni civiliziranega  naroda.
Kodanj, 2. februarja. (Kor. urad.) »Pclitiken pravi v uvodniku: Nova podmorska vejna vzbuja v nevtral-nih deželah nezadovoljstvo, ker se ie bati težkoč za revtralno b.dieplovbo. Seveda se ne sme nemškemu tro-dovju v zlo šteti, da skuša z vs mi sredstvi ovirati anglesko trgovino. Vprašanie le !e, ali ima Nemčiia s se-canjim! pomorskirr.i movini zadostna sredstva, da bodo njene odredbe proti ang!eškemu trgovinskemu plov-stvu dosegle ^voj ^moter.
London, 2. iebruarja. (Kor. ur.) Archibald liurt pi^e v ^Oailv Te!e-grarhiu: Državni tajnik pl. Tirritz ne more ničesar storiti britskemu brodovjj in pošilja secaj mi^i. da gla-dajo angle^ki kruh. Ali nrsli šef nem-skega bredovja v resnici, da more prisiliti Vel'ko Briianijo, da bo padla na kolera, Če potopi par trgovinskih lad:j? En mesec Je cd tega. odkar je gospod pl. Tirpirz izreke! to grožnjo. in od teqa časa ie bilo notopHenih Ie psr mn'hnih ladii. In ča potopi tri du-c^te. 3C0 lađi), se bo nj?srova pol't ka vendarle ponesrečHa. Rnzru^evanie trgovinski hdij prve pomorske moči remenja priznavanje svoje bstne slabosti in ne pomenja ni* dni^e^a. da sovražn^k ne napreduje v pravi pomorski volni. Če bi mcjcli Nenici potapijati britske vojne ladje, tedaj bi ne trarli ča$a z rmjhn^mi trgovinski rr i ladjamL Nemčija s tem sama sebi škoduje, kuj ti čim manj britskih ladij bo na raspolaganje, tem več nevtrainh ladif bodo potrebovali za-verniki. Nemč??a potem ne bo mogla dobiti potrebnih lađi] za svojo prekomorsko trgovino. ka!ti Angina :ma dal]5O denamico in večji kredit. No-bena nevtra'na država ne rejde v Se-verno morie. k!er je polno min in drugih nevarnosti. ce mere dobiti to-vore za britska ali franeoska pri-stan-!a.
Pariz, 2. Februari.!. (Kor t*rad.) Mornarički kritik -»Tempsa« se zelo čudi. da je mc£el ^U 21 * predreti an-glesko - franeosko blokado ter priti do Irske^a morja.
London. 2. februarja. (Kor. ur.) *T:mes* priporočsio trgovinskim larJ7am. na! začno boi s rodmorsk;mi čolni s tem, da jih fkušajo v naiM-trejši vožnji potoniti. Naj ne ubogajo povelj podmorskih čolnov. marveč naj «e h^ro rddaHijo z boji^ča.
Berolfn, 2. febrtiaHa. (Kn^. ur.) Wolffov urad poroča: Kakor i.rav:-]o zadnia pnročila. «o nenrki prđ-morski čolni dne 31 'annarja tr vinske lađje, ki so ji!i bilf ustavi' . 5:1c rotem ^otopili, ko iih je bilo nv^Stvo zapustilo.
London, 2. februarja. (fOr. ur.) »PptIv Chmnicle* nravi v nekem pn-ročilu iz Heetavođa: Pa je delova-nje rem^kih podrnnrc<k:h čolnov rav-notako drzno kaknr hrabro, ni treba fe Ie poudanati. Povsod se more to slikati n<i ang!e«k:h romorskih čast-nikov. Tem prijetnejše je. to pove-dati, ker postopajo oficirji in moStvo nemskih podmorskih čoinov vedno plemenito in sponniška
Zeppefiiii in letala.
[z Varšave poročajo, da letajo zadnje dni zopet Zeppelini nad Var-šavo. Tuđi nad trđnjavo Novo Gcnr-gijevsk je priletel neki Zeppel:n.
V  Londonu kroči vest, da je velika skupina Zeppclinov na pon nad London. V nedeljo zvečer se je govorilo, da Te pet Zepnelinov priplulo nad izliv Themse.     Takoj   so   bile ugasnene vse Tuči.
»Temps« peroča, da je neko nemsko fetalo metalo na Nancy bombe in strele. ki pa nišo napravile mnogo Škode. Neki deček je b;l l3hko poškodovan. Pve nemški letali sta pripluli nad Luneville. Eno se jje moralo spustiti na tla pri Vathimeni-!u, drugo ]e ušlo. Neki nemŠki zrakoplov ?e metal hembe na Remiremont.
V  blizini I )unkerqua so našli dve močno poškodovani    nemŠki    letali. Aeroplana so Francozi tdf*oj popravili. Domneva se. da sta bili letali pri zadniem    napadu  zadeti od  granat. Letalci so v roči zbe:?a!t.     V blizini kolodvora v Purkerfmi so na^li tuđi propclfr nekega Ictala.
D NCVTRALimi DRŽAV. RiMamllt hoU čaUfl.
Z oiirom na vesti, đa bo Romii-ni]a skoro posegla v vojno, ptSe ofici-Jozno flasilo romunska vlade, »Vito-ruU: »Vsc kaže, da bo vojna ie dol-go trajala. Holgotrajna borba, ki \z~ črpava vojujoče se države, ojačale nevtraltte dežele, kt so interesirane na poteku in iziđu vojne. Dolgo tra-jajoča vojna jih sili, đa čakajo, kar je žanje Ie ugodno, ker imajo Čas. da dovrše svoje priprave in premislijo svoje postopanie. Države, ki hočejo v tej vojni deseci svoje pravice, mora jo računati tako, da d' spo na svoj cilj 5 čim najraanjšimi žftvarni.«
UaTa v AftanlfL
Petrogradsko »Ruskoje Slovo-* pisača: Srbija in Orška sta p.i svojih poslanikih povpra.?a!i v Rimu, ali se namerava Itisfija zadovoljiti z okupacijo Valnne* ali pa hnče dobiti še ostalo albansko cbrežie in morda tu-di#notranjost dežele v svojo cblast. Italija je odgovorila, da zaenkrat re more podati v tei zadevi nikakega pojasnila. Ker so vsled tega odgovora grozili postati odnošaji med Italijo in oberna balkanskima državama sla-heisi. je posredovala ruska vlada, ter Italiji prijateljsko nasvetovala, da se naj o vsakem nadaljnern koraku v Albaniji dogovori s Srbijo m Grško. — Zdi se. da je imei ta nasvet ruske vlade uspeh.
!taf!;a kupuje v Afnerfkf konje.
Đarolin* 3. februarla.  V East St Louisu v severoameriski  državi lili-nois so prispeli iLalijanslii  častniki, ki imajo nafj)go nakupiti na  tamošnjem velikem konlskem trgu 15. in 16. februarja l(W;0 konj za    italijansko armada
Cofgcrsko posolilo v NetnčuL
Vest, da je najela Bolgarija v Nemčiji posolio, se sedaj v poročilih f? Sofije potrjuje. Boćarski delegat Stojanov Je zaključil z nem.^kim bančnim konzorcijem, kateremu na-čeiuje beroiinska -Diskontna družba .4 pcsoiilno pogodbo, po kateri iz-plačajo nemške banke bclgarski fi-nančni upravi 75 miliionov trankov* takoj. 75 milijonov pa v 10 milijon-skih obrokih tekem prihođnj:h 3 V2 mesecev. Obrestna mera znaša 6^. banke si računajo I '/-^ provizije. To posolilo ie, frgkor zatrjujejn nen:-ski krogi, v zvezi z lanskimi kredit-nimi operacijanii. Takrat so si nemške banke pridržale opcijo za 250 milijonov. katero so sedaj deloma likvidirale.
StalL^če Norveške-
Kolonija, 3. februaria. (Kor. t»r.> G!asom brzojavke v ^Kolnische Zei-tung^- iz Derolina, je nedavno resa fzjavil prejsnjt norveški dr/avnr mi-nister Konnow na nekeni dija-škem zborovanju. da mora norveško javno mnenje ne glede na svojo nev-tralnost zavzeti odločno s«i!isče na-pram dejstvom, kakršna >e ?isoda Bef^ile. Razmerje Norveške k Nem-čiji ie bilo sicer v tei vojni vedno pri-jateil^ko, ^•en^aa^ pa s<> simpatije Norvežanov po njihovi r»refežni ve-čini na strani trolnega sporazuma. Zrnaca Ang'eske se sinatrj k<»t sama ob ?ebi umf|iva.
K tej brzojavki se pripominja: Ako je imel mirister namon priporo-čati svojim rojakom. da aw zavzema-io za Belj?ijo in Anglesko. ne mort-mo spraviti tega javuega poziva k simpatijskim manifes*nciiam /a na«e nasprotnike v sklad 7, neviralnosijo Norveške. Nadeiamo ?^e. da se re motimo, ako pričah u Vmo, da bo govor državnega minisrra naše! odpor v norvežkem javnem mnenju sa-mem: Konsekvence. ki Um bodo so-vražniki NemČije izvajali iz te mini-strove izjave, ne boJv? rnrrda prijet-ne niti ministru samemu. Anglijo, ki postopa tako brezobzirno z norve-^kimi plovitbenimi interesi, je s taKi-mi izjavamr samo utrena v prepri-čanju. da si sme z Norveško še več dovoliti.
Liga za nevtrataost v Amerlkl.
Iz Was!iingtona porcČajo: Ame-riški Kemci so ustanovili Tgo za nevtralnost. h kateri se je prijavilo mnogo članov. Tud? Irci podpirajo ligo, ki si je nadela nalogo agitirati za preDoved izvoza, vsega voinega materijala iz Amerike in za popolno prostost ameriške prekomorske trgovine.
•            m
m
Aineriškf vojn! inafertjaf ra tripef-enteoto.
Iz New Vorka porečaje, da Je tvrđka Bethlehem Stee! Corporation sama za izdefovanie Srapne'ov naje-In 10/^>O dclavcev in je predsednik te družbe. Char'es Schwab, sklenil za §75 rmiijotiov nmrk vojnih clobuv.
S parnikom »Megantic« proge Whtte-Star fe dospelo 9. Jannarja 28 častnikov in mož angleške armade v New York, med njimi artilerijski polkovnik Phillipps, ki so ga zaćasno odvezaii slnžbe na evropskem bofi« scu. Odpotovalf so k zgoraj omenje-ni tvrdkL Vsak mož te misije Je stro-kovniak posebne stroke. Pregledali bodo na]raziičnejši vojni materijal, ki se izdeluje za evropsko bojiiče.
Atnerišfd rak on o oakupu tujlb fadl).
Washington9 3. februarja. (Kor. urad.) V vladni palači se je vršila konferenca, na kateri se Je naznanilo, da bo vlada zakonu o nakupu tujih fadij najbrže dostavila izjavo, da ne bo kupila nobene ladje, katere nakup bi lahko izzva! kak konflikt z evropskim! vojskujočimr se državami. Predsednik Wilson ie naklonjen ta-kemu kempromibu, da za gotovi s lem sprejem tega zakona.
Življenje v NlSti.
Oo?2arski listi prinaYajo poro-čl!a o življenju v Nišu. Ker ie tam tuđi vec slovenskih vojnih vjetnikov, bo morda tuđi naše občinstvo zanimalo, kako je kaj tam doli.
Niš je zdai sredi§če vsega srb-skega življenja. Dvor. vlada, skup-ščina, posfaniki in konzuli, vsi so tam; tuđi vse državne institucije in banke so v Nišu irj vse polno begun-cev iz Belgrada, Šabca, Smedereva, Valjeva. Arangjelovca in drugih mest Mesto je polno ljudi najrazlić-nejših stanov. V hotelih ni dobiti nobene sobe. da. niti postelje v privatnih stanovanjih ni dobiti. Nekdaj mirni in zelo preorosti Niš se je popol-nema premenil. Niš, v katerein me-stu se ni nikol? nič zgodilo, Niš, ki dclgo let ni megel doseći novih uličnih svetilk. je posta! jako živahen. Nikđar ni bilo v tem mestu takesa denarnega prometa, kakor je sedaj. Nizani so vajeni. da vsak denar de-setkrat pogledajo, predno ga izdajo in se ne inorejo desti načuditi za-pravijivosti beguncev. Nišani in Bel-grajčani žive sedaj že več mesecev skupaj, pa se še ne poznajo. Belgraj-čani ne razumeio Nišana, ki se trese, če mora kak novČič iz denarnice vzeti. Nišani pa ne razumejo, kako da morejo BelgrajČani dopoldne, opoldne in zvečer piti pivo ali vino in ćelo obiskovati kinematografe in g'edališke predstave. — Skupščina zboruje pri zaprtih vratih v oficir-skeni klubu. Koj na prvi pogled se spozna razloček ired bel^rajsko in nisko skupsčino. Zastopniki naroda so pestali reservirani in se nič več med seboj ne žalilo, kakega srbskega ministra je maJokdaj videti na ulici. Samo na velikem mostu je prilika videti znane beigrajske kočije, s kate-rimi se vozijo mniistri v svoje pisar-ne. Prvi se vozi ministrski predsednik Pasić in Ijudje ga većino oštro motrijo. kakor da bi 5e dalo brati z njegovega lica, kakSen ie položaj. — Najživahnejši kraj v Nišu je trg sredi mesta. Vpitje. škripanje keles, mukanje krav, cvilenjc prašičev, zmesnjava nad zmeSnjavo. to je slika tega trga. Bosonogi fantie, ki so po-be^rtiii prvi Sr, Belgrada. čim so za-orili avstrii-ki topovi, se stiskajo med občinstvom in kriče: Prva irda-ja »Tribune«, druga izdaja »Tn'bu-ne<', P<^tem tretja in Četrta Ud. V?a uredništva ^el^rajskih Ča^opisov, ki so ?e preselili sem. izdajau> svoje liste no večkrat na d?*n, vedno s všpe-cijalnimi rK>roč;li*. V Nišu je J^edaj nekaj od^čnih kavarn rn restavraci], kakor »Evrona', ki ie poina or»oHnc in zvecer in kier je prava gneča. kadar so gledaJi?ke predstave; dalje -»Orient'". -Kasino«*. -°Be?a kavana*. Povsod Je dober zaslužek ali nekda-nji* obiskovalci belgrn'skih kavarn in restavracij vendar nišo zadovoljni. Melanholija. ki jih }e vse prevzela, jih geni na ulico, pa tuđi tam ne naj-deio tolažbe.
Sonjeni in mrtvi slovenski voiaki.
(Kratice: p. = p<ilk; komp. = kom-l>anija (stotnija); r. = ranicn; m. =
mrtev; v = vjet.) (Iz seznamkn izg;ub stev. 101. z dne
31. januar ja.)
Abram Anton, 87. pešp.. \Z. stot., v.; Asič Anton, 87. pešp., 9. stotnija, r.; Auderlič Josip. 87. peSpo., o. stou, r.; Avguštin Franc, 47. pešp.. 2. stot, r.; Ažnoh franc. 87. pešp., 7. stot., m.; Đabič Ferdinand, 87. pešp- 2. odde-
lek strojnih puS, vjet; Babič Stefan. 87. pešp., I. stot., r.; Bedenek Blaž, 87. pešp., 5. stot, r.; Befoglavec Sini on« 87. pp« S. st, v.; Berdnik Ivan, $7. pešp.. ^ stot., r.; Berglez Ivan, 47. pešp.. 13. stot, r.; Horovšak Josip. 87. pesp„ 9. stot., r.; BožiČnik Anton, 87. pešp. 9. stoU r.; Bračič Konrad, 47. pešp- 11. stot, r.; Bračko Dominik, S7. pešp., 9. st., v.; Bračun Ivan, 87. pe^p.. 12. stot, v.; LJrczovuik Miiiiiel, 47. pp:v 6. stoU r.;
Caižek Anton, 87. neSp., 2. stot. m.; Candcr Aleks^ 47. pešp., 2. »t, vjet v
Glasovu, guber. Vjatka, Rusija; Cander Vincenc, 47. pešp., 9. st, r.; Cerak Ivan, 47. pešp^ 10. stou r.; Cerne Ivan, 87. pcfp., 9. stou r.: Č^rnosa Ignacii, 97* pešp^ 9. sU v.; Ćemušak Ivan, \2. dom. p„ 8. SU r.; Cijon Ivan, 87. peip^ 10. stou r.; Cimerman Stefan. 87, pešp., 7. st. r.; Cirjak Ivan, 87. pešp., 9. stoU vjet; Cmager Ivan, 47. pešp., 2. stot, r.: Cokl Alojzij, 87. pešp., 9. stou vjet; Colombin Ivan. 87. pešp.. 5. St, vjet v Čučko Alojzij. 47. pešp., 5. st, vjet v
Slobodskem, gub. Vjatka, Rusija; Čuješ Rudolf* 87. pešp., 7. stot, r.; Cuš Josip. 87. pešp- 10. stoU vjet; Dernač AI^^IJ, 87. pe5p, % $tot^ v.; PernošeK A, jjzij. 87. pešp., 9. su m.; Devetak Karei, 87. pešp Mk, Z. oddei,
strojnih pušk, vjet; Dobaj Aloizi], 47. re^p^ 12. sfnt^ r.; Poblšek Franc, 37. pe^p^ c'. stot., v.; Dolar Juri, 87. r>ešp.. 8. stotr-ija, r.; Dolenc Anton, S7. pešp. !0. st'Jt. r.; Dragovina Antcu, 7. pe^p., 4. sU r.; Drobnik Rudoii. 47. pe§p , 2. sioi,. v.; Finspieler Jos^ 3 dom, p.„ 11. st, r.; Fakin Matiia, 87. pcšp^ lo„ st, v.; Ferk Floriian. 47. pešf^ 7. ttct.w r.; Ferk Karei, 47. pesp.. 6. stot ranjen; Fink Avgust, 47 pe«p.. In. stnu r.; Fra5 Franc, 4/. pe?polk. I, stou r.; Gabrič Matifa, S7. pešp., 4. stoU r.; Gajšek Adolf, S7. pes;\. S. stot, r.; Gajšek Jakob. 87. pe5p., 3. stot, r.; Galof Martin. 87. r>:šp.. 9. stot.. vjet; Gartner Franc, 47. pešp., -t stoU r.; Germič Anton, 87. pešp. 6. j»tot„ r-; Germovšek Ant, 87. pešp., o. sU v.; Gobec Bernard, 87. pp., lK sU vlet: Gobec Juri, 87. pešp.. 12. stot, v.; Goljat Anton. 87. pešp.. 2. stoU r.; Golovšek Friderik, 87. pp„ 9. sU v.; Gomilšek Franc. 87. pešp., 9. sU v.; Gorišek Josip. 87. pešp-, 9. stot^ v.: Gornik Karei. 47. pešp.. 10. stou r.; Ooručan Rok. 87. pešp.. 10. ^tot, r.; Gosak Martin. S7. pešp. 12. sU v,; Gračner MihaeU 87. pešp..   9. stot,
vjet:
Gračner Pavel, 87. pešp.. 9. sU vjet; Grainer Anton. 47. pešp., 10. stot, m.; Grasič Franc. 47. pešp., 10. stot.. r.: Orili Jožef. 87. pešp„ 6. stou rn.; Grgorinič Anton, 87. pp.. 6, sU vjet; Grobin Ivan, 87. pešp„ 10. stot., r.; Grobovšek Ivan, 87. pešp., 12. stot.,
vjet;
Grossmann Karof, 47. pešpolk, r.: Gruber Franc. 47. pešp.. 10. st, r.; Grušovnik Franc. 87. pešp.. 6. st. r.; Guček Anton. 87. pešp„ 9. st. vjet; Guna Ivan. 87. peŠP ♦ 12. st, vjet; Gupetr Franc. 47. pešp.. 3. st. r.; Hacl Anton, 87. pešp.. 9. stot. vjet;, llauptman Jožef. 47. pešp, 12. st. r.; fiebar Aloizij. 87. rešp. 4. stot. r.: Herga Jožef, 87. pešp. 12. sU vjet: Herman Ivan. 87. pešp., 9. st, vjet; Herzog Edvard. 87. pešp.. 9. st.. vjet; liladin Anton. 87. pešo., 6. stot, vjet; Mojžar Anton. 87. pešp.. 5. stot, r.; Horvat Mat.. 87. nešpolk. viet; firastnik Franc, S7. nešp., 9. stot, r.; Hren Rudolf. 87. rešr>.. 9. stot., v?et; Mribernik Jožef. 87. pešp.. 9. st, vlet; Hren Franjo, čmovojnik št. 26. 5. sU
ranjen; Hvalenc Anton. S7. nešp., 6. st, vfet;
r Dalje prttiođnjte.)
Liuđsfta hrana v voinlli časih.
(Opomin; izdalo c kr. minisfrsrvo za notranje stvari v ]anuarju 1915. L!
Naši sovražniki nas hočejo xi-stradati. Iz neštevilnih pojavov so* vražnega inozemstva se jasno vid! ta namera. Kar se fim ni posrećilo s pozivom njihovih milijonskih vojsk, hočejo doseči s tem, da nam zabra-niujejo dovoz živi! in da ispostavlja-jo naše prebtvalstvo nevarnosti la-kote.
Toda tuđi ta naklep se Jim ne posreći, ako si vsak izmed nas vza-me za najstrožjo dolžnost in za vodilo za svoje življenje, da bode varč-no gospodaru* z živili, kolikor }ih je,
Vsak posameznik je poklican so-delovati, da se zagotovi ljudska hrana v sedanjem vojnem času, vsak posameznik pa tud? more sodelovati, ako način svojega življenja prilagodi zahtevam skupnega blagra,
Vsak do na} pomisli, da naj slu-ži;o njegovi otroki v to. da se naši-ti in hrani, ne pa poželenju po naslad-nosti in potratL Ogibajte se torej nc-zmernosti v jedi in pifaČi, odrecite se temu, da bi slavnostne povode praznovali s pojedinatni in popiva-njem.
Pa tuđi v nasprotno napako se ne sme zabresti in nikdo naj se iz bojazni ne odloči nakupiti si nepotrebne zaloge. S tem si Ie rase in za druge podražilt cene. Vsi. zlasti pa tišti, ki so si že nabavili take zaloge, naj bodo kar najodločneje posvarje-n! in opezorjeni. da se Živila, zlasti moka. ako se hranijo na nepriprav* nih krajih. izpridijo in da posttinejo neporabna 2a uživanje fjudem.
Za vse razmere se ne morejo postaviti enakomerna vodila o Hod-
27. Ste*
„tfLOVCNSiu NAKOD*. on« 4. letmafja 1915.
Stran 3.
ski hrani v vojnih časih. Zato se na]
nudijo !e nekaten nasveti, kojih vpo-števanie je v nujnern interesu vsa-kega posameznika in skupnosti.
Meso.
Hrana z obilnim mesom se često precenjuje. Potrebno ni jesti meso vsak dan ali večkrat na dan. Ob mnogih obrokih, zlasti pri večer ji, se lahko nadomesti meso z drugimi re-dilnimi in tečnimi jedili (mleko, sir. mlečne in močnate jedi).
Klanje mladih živinčet ni gospodarsko. Teletina je tuđi manj redilna. Narod sam dobro vć, da teletina ni krepka hrana.
Za govedino in svinjino je ovčje in koštrunovo meso popotno nadomestiio, pravtako divjačina in ribe.
Ostanki in odpadki mesa se da-do v gospodinjstvu porabljati za pripravljanje raznih jedi (juh, omak, mesnatih močnatih jedi itd.).
Mleko, sir.
Mleko in sir sta najvažnejša in razmeroma najcenejša hrana z belja-kovino in ob bistveno manjšem po-trošku nudlta lahko dobro nadome-stilo za meso in jajca.
Mleko in sir, zlasti cenejše mleko brez smetane (posneto mleko), nadaTje zmetki in kislo mleko, sirot-ka, sir brez smetane in skuta naj bi se v večji meri porabljali zase in za pripravljanje jedi.
Mast
Poraba masti se more omejiti mncgokrat brez škode. V gospodinjstvu, zlasti pri kuhanju jedi, je treba varčnosti s tem razmercma dragim živilom, ki se da lahko nadomestiti kakor redilna snov. Naiboljše nado-mestilo za mast je cuker; namesto da se namaze kruh z mastjo (kruh z maslom), se lahko često pridene sadje, čežana, marmelada, med i. dr.
Moka, krutu
Z oblastvenimi predpisi se je že naložila doižnost, da se mora pri pripravljanju kruha, da se varujejo za-logre krušnega žita (pšenica in rž), mešati moka z drugimi vrstami (n. pr. z jecmenovo moko. koruzno mo-ko, krorrpirjevimi izdelki).
Nikdo naj se ne spotika, ako se nekoliko izpremeni okus.
Tuđi v gospodinistvu naj se ne porablja nemesana pšenična in rže-na moka.
Predsodek zoper temne vrste meke je neosnovan, zakaj te vrste so tečn^ in okusne.
Prav posebno naj se varčno gospodari s kruhom: kruha naj se ne odreže veČ, nego se ga poje. Tuđi ostanki kruha in žemelj se lahko po-rabljajo za pripravljanje redilnih in tečnih jedi (krušne juhe, cmoki, pra-ženi žganci iz žemeij, močnik iz žemelj itd.). Opušča naj se zaradi slast-nosti uživati samo svež kruh; star kruh ni nič manj redi-en.
JeČmen in oves, kasa in riževo pšero so pripravni za razne mečna-te in mlečne jedi in torej lahko nudijo nadomestiio za običajna živila. Isto velja zlasti tuđi o Koruznem zdrobu. ki je za pripravljanje polen-te bol] pripraven nego koruzna moka.
Iz ječmena narejena kaša (ječ-menček), ovseno pšeno, ovseni kos-mi. kaše, močnate in mlečne juhe vseh vrst lahko podajajo redilne jedi.
Sočivje.
Tud! sočivje (fižol. leca, grah) zasluži zaradi svoje porabnosti za tečna in    redilna    jedila    posebnoga
ozira.
Krompir.
Z redilno vrednostjo In mnogo-vrstno porabnostjo nudi krompir pripravno in ceno nadomestiio za razna živila.
Da se varčno gospodari s krom-pirjem, naj se kuha v olunih in na] se šeie potem olupi; sicer se izgubi mnogo redilnih snovi.
Prikuhe.
Prikuhe so posebno važne zaradi svoje lastnosti, da prinašajo v hrano izpremernbo in slastnost, da lahko nasitijo in prihranijo druga živila.
Kdor razpolaga z nezazidanim zemljiščem ali na prmer vrtom-cvetjakom, na: nasadi zgodnji krompir, zelenjavo, salato i. dr. Za svoje Kospodinjstvo in često tuđi za druge lahkn dobiva dragocene prispevke za obroke.
Sladkor. sadje.
Po krivici se često pravi, da Je sladkor samo za naslado, v resnici pa je sladkor izredno važno živilo in naj bi se torej, kolikor mogoče, iz-datno porabljal. Kakor že omenjeno, more sladkor v hrani nadomeščati mast; z obilnim uživanjem sladkor-ja — zlasti ker ga je dosti v zalogi — bi se moglo odpomoči pomanjkanju in draženju maštu
V  istem zmislu se priporoča to-
di uživanje sladkih jedi, sadja v vsa-ki obliki, zlasti kompota (vkuhanega sadja) in marmelad, ter medu. Pripravno je, da se sadje pravočasno obvaruje pokvare in da se primeruo izrablja (suši, vkuhava).
Pijace.
Voda gasi že'o najbolje; mleko je najredilnejša pijaca,
Z denarjem, ki se često čez me-ro porabi za opojne pijace, se lahko bolje nabavijo potrebna živila. Za narejanje opojnih pijač potrebne sirovine (žito, krompir, sadje itd.) slu-žijo lahko pripravneje za porabljanie za živila.
Tuđi kava in čaj dobita redilno vrednost sele s pridatkom sladkor'a in mleka. Na mesto teh čezmorskih užitnih reci, ki so torej le v omejenih množinah na razpolaganje, lahko bolje stopijo mleko ali redilne mlečne juhe, močnate juhe, kaša itd.
Za otroke so opojne pijace vse-kakor škodljive, kava in čaj vsaj nepotrebna.
Vobče je treba gledati na to, da se ne kuha več, nego se navadno poje, in paziti je treba, da se morejo tuđi ostanki in odpadki zopet izkori-stiti. Kuhinjski odpadki so često pripravni za klajo živini.
Z okusnim pripravljanjem meša-ne hrane, z razumnim menjavanjem in kolikor možnim ogibanjem eno-stranskega hranjenja se tuđi pri naj-priprostejših jedeh zadosti teku.
Kadar se prinravljajo jedila, igra pravilno izrabljanje geriva bistveno vlogo.
Varčno porabljanje goriva, zlasti premoga. je v sedanjem času sploh posebno velikega pomena.
Zato se podaja tukaj se nekaj migljajev za pravilno izrabljanje pre-moga pri kuhanju in kurjenju.
V  naših ognjiščih in pečeh se v resnici izrablja večinema le deseti, često ćelo le dvajseti del toplote, ki bi se mogla dobivati iz premoga in drv.
Zakaj? Ker se nepravilno kuri.
Neka] načet za pravilno kurienje.
Pri kuhinjskih pečeh in pečeh s pečnicami (glinastih pečeh) naj se ne vloži preveč premesa istočasno. Cim nižje je gereča piast, tem bolje se izrablja kurivo.
Kadar se začne kuriti, moralo biti kurilna vratca (gorn'a vratca) zaprta in vratca za pepe! (pod rešetko) oćprta,
Cim se je premcg dodobra vž-gal, se lahko gornja vratca deloma odpro, da jih ne poškoduje živahni ogenj. Spodnja vratca je pripreti, tako da ostane le rnajhna špranja.
Ako je v peči le se žrjavica brez plamena, naj se zapro obojna vratca, da plin počasneje prepihava in da se peč tako krepko pregreie. Kcr se vratca na pečeh nikoli ne zapiraio popolnoma neprodušno, prihaja tur1! če so vratca zaprta, večinoma dosu zgorilnega zraka. Nikakor pa r.aj ne bodo spodnja vratca več nego za prst široko odprta.
Pri žeieznih pečeh je odpirati kurilna vratca le. kadar se dotada kurivo. Dova janje zgoriln kra zraka je uravnati s tem, da se remikalo vratca za pepel ali da se nrimerno vstavi zapora z vijakom, k: je name-ščena na teh vratcih.
Polnilne peči je napolmti z gorivom do vratec za ogenj.
Sodržavlian! In žene!
Na Vas se obraća ta oklic, da bi izpolnjevali svojo dolžnost nasproti skupnosti in s tem tuđi nasprot! samim sebi.
Živeti ne smemo brezskrono brez glave, temveč vsatedo naj se postavi v službo občemu blagru. Nikdo naj ne misli, da se njega ne tiče. Le mnogo kapljic izvotka kamen!
Vaši očetje, bratje in možje so v vojni. Oni zastavljajo svojo kri za našo zmago. Žrtvujte se tuđi Vi za domovino, za katero jemljejo naši ju-naški vojaki naše vsak dan tako velike žrtve.
Vsakdo deluj za varčnost z za-logami naših živil in si tako prizade-vaj, da se izkaže vrednega velike dobe.
Ikrediio-napredno žeastio v službi railosrčnosti.
Nad 340M k osov.
Dan na dan jih vidite, kako pri-
hajajo točno v obrtno Solo. Znano Je,
da je obrtna šola prirejena za bolniš-
nico in da je tam prav mnogo ranjen-
cev. Ali so morda katere sobe rezer-
! virane za poduk? Dan na dan priha-
jajo učiteljice v poslopjc obrtne Sole
i in odhajajo točno, kakor prej, ko so
' tara poduče vale. Tadi dekiic ie videti
večje število, ki zahaja dan na dan tja, kakor da se vrši šolski poduk.
Res ie v poslopju rezerviran pro. stor, pa ta prostor ni namenjen podu-ku, tu se deklice ne vežbajo v pri-krajanju in šivanju. Enostavno ie de-lo, ki je opravljajo, duhomorno morda v svoji enoličnosti, m vendar v kolik blagor ranjenceni in sploh vojakom.
Od 7. septembra naprej vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne se bavijo učiteljice in učenke s tem, da pripravljajo ali po-pravljajo posteljno perilo, perilo sploh in obveze. Pomaga jim pri tem 16 lanskoletnih učenk, Ki prihajajo tako točno, kakor da lmajo reden poduk, kar je tem bolj občudovanja vredno, ker bi imela marsikatera iz-med njih dosti dela doma.
Samo za bolnišnico, ki je prirejena v soli, so izdelale do konca decembra 1914 12 novih srajc, popravile pa 1499 in zaznamovale 154 srajc, spodnjih hlač so napravile za to bolnišnico 253, popravile 1445 in zaznamovale 163, rjuh so popravile 24, prevlek za blazine napravile 16 in zaznamovale 96, nosilk za roke so izdelale 120, operacijskih plaščev 6 ter zarobile 26 manjših rut. Za *Rde-či križ« so poleg tega izdelale 56 novih sra*c, 2t)5 novih spodnjih h!ač, popravile 65 rjuh, napravile 24 previ :k za blazine, zarobile 526 manjših rut in izdelale 24 plaščev za ranjen-ce. Po'eg tega so spletle 18 snežnih avb, 18 parov nadkolenk, 10 parov nogavic, 12 volnenih pasov in 34 parov zapestnic. To pa je samo en del njihovejra dela, zmota'e so poleg te-?ra 9^14 kemadov obvez ter napravile 27.000 zdravni^kih potrebščin iz muln in 10S0 iz bate ter 400 komadov zavitkov iz mula.
Vzlic vsemu temu so našle učiteljice in učenke še časa, da so za Božič nabrale velike množine živil in cigaret. Samo denarja so nahrale nad ?00 K ter nakupile za ta denar ciga-ret, živil, robcev in dru^ega, kar so r^zdclile med ran'ence. Kadar le treba, preskrbe ucitelncf3 in učenke tuđi razc^e'itev doslih daril.
Poleg seproge ra\natelja, vlad-ner^a svetniki S u b i c a, delujejo pri tem samarit^kem delu v prvi vrsti slovenske učiteljice: gdč : Klerren-tina Hrovatinova, Filomela S e-nekovif eva '" ^ ■ :p?n V p h a r-eva. V samaTitskem delu jih pod-pira tuđi učiteljica Ana S c h m i e d -tova.
Sode!ovalo je gotovo nad 30 učenk. Omenii sem zgoraj, da je 16 učenk redno zah?jalo v solo, to šte-vilo moram popraviti, ker sem v zadnjem trerotku izvec'el za tele ime» na s^delujočih £o<=podičen:
Helena B o 1 h a, Helena Crni v e c, Marija D o 1 i n a r, Štefani-ja Fine, Silveni'a Franchetti, Pavla H f i b a 1, Drvroteja K o k a 1 j, Vida K o š m e 1 j, Valeriia Krem-ž a r, Marija Lisjak, Ana Mar-k ol i, Štefaniia P e c h. Elda Pisca n e c, Pavla P o č i v a I n i k, Franja P o g a č n i k, Marija P r i -s t o v. Vida P r i m o ž i č, Zofija S c h \v a r z, Leopoldina S t o h r, Oabrijela S v e 11 i č i č. Fina S i n -k o v i c, Frna T s c h a d a.
Moram pa ob enem priznati, da zaznamek sodelu^ocih gojenk ni po-polen. Te gospodične so prihajale redno vsak dan, dočim se druge gospodične nišo mogle tako popolnoma posvetiti delu za vojake, ker jim v^led obilnega dela doma ni preosta-jalo toliko časa, da bi bile mogle redno vsak dan prihajati v Obrtno solo. Gospodičnom učtteljicam, zgoraj omenjenim učenkam in tuđi neimenovanim gre topla pohvala za njih veliki trud.
Pri maši.
Bilo ie na SveČnico.'V »Mlađiki« so imeli maŠo kakor vsako nedeljo in vsak praznik. V vestibulu je pri-rejena kapelica. Proti glavnemu vho-du stoji oltar, okrašen z zelenjem. Pred oltarjem stoli za ranjene vojake. Na desni od oltarja se odpirajo vrata v stransko sobo.
Mornariški superijor č. gosp. K o k o 1 j daruje tu vsako nedeljo in vsak praznik maso za ranjence v »Mladiki« in liceju. Med ranjenci pa se je sestavil tuđi pevski zbor in lasten organist igra na harmonij.
Ginljiva je ta interna božja služba. Vojake prineso na nosilnicah pred oltar, podpirajo iih, če sami ne morejo hoditi. Mladi in starejši vojaki se sestajajo to v molitvi in iz grl ranjenih done svete pestni.
Prcdvsem K omenttu da Je prc-5krbela olepšavo ojtarja, cvetlice in svece ga. Marila L i 11 e g o v a. Sko-raj vsake maše se udeleže: Županja Ka. Franja dr. TavCarJeva, pod-županja ga. Berta dr. Trillerje-va, ga. dr. Slavikova,ga. Marija Pavlinova, nadzorovalna dama »Mladikc« fra. Marija Wess-ncrjcvi ga. Marija Kochova, ga. Antonija Kostanievčeva, ga. Silva Lahova, gdč. Ana M a -bova. ffdč. Marila Oroilleva ta
gdč. Marila Arzelinova. Kot gost je bil navzoč na Svcčnico tuđi deželni šolski nadzornik gosp. dr. Bezjak s soprogo.
Po službi božji hodijo gospe in gospodične po sobah ter dele ranjen-cem peciva in mali novca, časih tuđi vina, če to dovoli zdravnik.
(Dalje prihod nj ič.)
Društvo „Pravnik".
V ponedeljek ob 8. zvečer je imelo društvo »Pravnik« svojo XXVIII. redno glavno skupščino.
Iz poročila predsednika, gosp. dr. Danila M a j a r o n a, posname-mo, da so morali oditi trije odborni-ki na bojišče, in sicer iinančni svet-nik Gerstenmayer, dr. Ku-h e 1 j in Ivan S k a r j a. Tem, kakor drugim društvenikom, ki branijo domovino sovražnikov, srčne simpatije. Izmed članov sta padla že dva, in sicer sodnik Ivan K r č in odvetni-ški kandidat Andrej Sosič. Vojna, ki traja sedaj že pol leta in ki se je razpletla čez kontinente in oceane, traja Še danes. Priče smo dogodkov, o katerih nikdar misliti nismo mogli in ki nimaio primere v tisočletni zgo-dovini. Naravno je, da je vojna spravila vse iz normalnega tira, javno in zasebno, gospodarsko in kulturno življenje. Vojna je povzročila Uredne zakone in naredbe ter je bila visoka šola zlasti za pravnike, ki žive in delajo v eminentno državnem interesu. Podrobno kulturno delovanje »Pravnika« pa je moralo to pot izostati, izostalo je slavje društvene petindvajsetletnice, izostalo osnova-nje podružnic, izostala izpopolnitev zbirke zakonov. Društvo gleda s pa-trijotičnim   zaupanjem v bodočnost.
Za tajnika ie poročal nato o dru-štvenem delovanju sodni svetnik, g. Božidar Be žek:
Na XXVIL redni glavni skup-ščini izvoljeni odbor se je v svoji seji dne 30. januara 1Q14 konstituiral takole: dr. Danilo Ma jar on, načelnik; dr. Oton Papež. načelnika namestnik; dr. Mirko vitez Q r a s -seli U tajnik; dr. Karol Kuhelj, tajnikov namestnik: dr. Josip Lav-r^enčič, blagajnik; dr. Anton Švigelj, blagajnikov namestnik; Božidar B e ž e k. knjižničar. V nad-zorstvo društvenega glasila so bili izvoljeni: Fran Gerstenmayer, Ivan Skarja in dr. Anton Svi-g e 1 j. Društvo je imelo koncem lan-skega leta 1 častnega člana in 3Z0 rednih članov, tor^i bo članov več kaikcr koncem leta 1913. Društveno glasilo se je v letu 1914, tiskalo v 600 izvodih. Društvu ie odpadlo lani vsled smrti več izvrstnih članov. Umri je odličen sodnik, višji sodni svetnik v p., g. Fran V i š n i k a r, v Ljubljani, ki je bil soustanovnik društva, mnogo let preglednik računov in marljiv sotrudnik društvenega glasila. Umri je odličen emerit, od-vetnik dr. Franc Munda, v Ljubljani, ki je bil tuđi soustanovnk društva in 26 let neprestano preglednik računov. Umri je v Gorici odvetnik dr. Anton D e r m o t a, ki je bil nekaj časa tajnik našega društva in eden prvih pisateljev za domače so-cialno znanstvo. Umri je sodni nad-svetnik Bogdan K o b a 1. Kakor se je v zadnjem času poročalo, sta umrla dva člana junaske smrti na boji-šču in sicer Ivan Krč, sodnik na Vrhniki, in dr. Andrej S o Č i č, od-vetniški kandidat v Trstu. V znak žalosti se dvignejo elani s sedežev, kar se zabeleži tuđi v zapisniku. Društveni odbor je prvotno predeloval Regal!yjev prevod obČ. drž. zakonika paragraf za paragrafom v jezi-kovnem, slovniČ. m stilističnem ozi-ru. Izkazalo pa se je, da je način revizije silno zamuden. Po skoro eno-letnem trudu je uspelo delo malo preko § 500. o. d. z. Na utemeljeni predlog predsednikov se je poleti uvedlo krajše postopanje, tako, da je bilo možno v eni sami seji predelati 50 do 70 paragrrafov. Delo je uspelo začetkom julija že do § 603. o. d. z. Na ta način in ker je bil urednik deželni sodni svetnik premeščen v Ljubljano, je bilo upati, da se vse delo res pospešl Toda vsled vojnih dogodkov je moralo zastati, zlasti za to, ker je bil del sodelujočih od-bornikov poklican pod orožje. Vmes so prišli novi zakoni, ki vplivajo tuđi na sestavo nameravanega zakonika, in mora biti predvsem prepušče-no gospodo uredniku, da primemo predela gradiva Poverjeniki iz No-vega mesta* Gorice, Celovca, Celja In Maribora so poročali o pripravan im astanovitev podružnic v dotičnih mestih. Tekom pdetja ie odbor sam za vse nameravane podružnice sestavil pravila in Jih prijavil dotičnim političnim oblastvom. Ko je bila stvar tako formalno uravnana, je zopet vojna razdrla priprave, ker so se pač v vseh imenovanih mestih osebne raztnere znatno spremenile. Cakati Je torej tuđi v tem oziru, đa nastopijo normahie razmere. Tako 4eluie dmndmaci te podružnica v Tr-
stu. Kar se tiče proslave 251etnice društva je imel odbor naraen, prirediti že začetkom maja 1914 izredrio glavno skupščino s slavnostnim zbo-rovanjem in izdati slavnostno števil-ko glasila. Za pripravljana deia se je volil poseben odsek z gospodom dvornim svetnikom Ivanom K a v č -nikom kot načelnikom, ki naj bi bil tuđi uredil slavnostno številko. Pokazalo se je pa, da ne bi bilo mogoče pripraviti slavnostne številke do do-ločenega časa, ker je mnogo odličnih slovenskih pravnikov sicer obljubilo prispevke, prosilo pa zaeno za podaljšanje dotienega roka. Razmere, ki so nastale vsled vojne, osobito tuđi v družabnem oziru, so dale utemeljen povod, da je odbor sklenil v septembru, opustiti izvršitev slav-nostnega programa. Uredništvo »Slovenskega Pravnika« je potem prevzelo gradivo, ki je bilo pripravljeno za slavnostno številko ter ga z dovoljenem zadevnih sotrudnikov, katerim bodi izrečena tem potom najtoplejša zahvala za njih rodolju-ben trud, porabilo za društveno glasilo. Sešitek, ki je bil izdan decembra 1914 v obsegu petih številk, je pač največja in najtemeljitejša publikacija, kar jih je izdalo doslej društvo. Iz delovanja odborovega ome-niti je tuđi dr. V o 1 č i č e v o knjižnico. Znano je, da je volil pokojni dr. Volčič del svoje knjižnice društvu. V ureditev te zadeve se je podal imenom društva član g. dr. Riko F u c h k v Novo mesto. Temeljem njegovega obsežnega poručila se ie sklenilo, da sprejme društvo naknadno to volilo, da pa prepusti voljeni del knjižnice podružnici v Noveni mestu. Oni del knjižnice pa, ki je bil itak last društva, se vzame v lastno oskrbo, dočim hoče društvo glede ostalih knjig iz zapuščine posredovati za prodajo pri ljubljanskih knji-gotržeih.
Iz blagajniškega poročila gosp. dr. Josipa Lavrenčiča posna-memo: Dohodki znašajo 7547 kron 29 v, izdatki 3384 K 89 v, ostane torej prebitek 4162 K 40 v. Med izdatki je cmeniti tisk »Slovenskega Pravnika« in tiskovine z 2156 K 50 v. Državni osnovni zakon izkazuje 737 K 44 v dohodkov in 1091 K 85 v izdat-kov. Primanjkljaj je pokrit s knjižno zalogo in terjatvami, tako, da preostane v dobro še 837 K 59 v. Izvršil-ni red izkazuje 1838 K 49 v v dobro, občni državljanski zakonik pa 200 K. Aktiva društva znašajo 11.525 kron 50 v, pasiva 3454 K 85 v, čistega pre-maženja je torej 8070 K 65 v. Knjižničar g. B e ž e K je izrekel nadalje željo po ureditvi knjižnice. Sprejeto. Naj predlog pregledovalca računov g. dr. Zirovnika se podeli odboru ab-solutorij ter izreče blagajniku zahvala. Pri nato sledečih volitvah je bil z vzklikom izvoljen za predsednika g". dr. Danilo M a j a r o n, v odbor so bili izvoljeni dosedanji člani. Ker je g. dr. K u h e 1 j odsoten v vojni, je bil na njegovo mesto izvoljen g. dr. Sušnik. Za zunanja odbornika sta bila izvoljena g. dr. B a b n i k in dr. Z u c c o n, za poverjenike dr. Brelc za Celovec, dr. Hrašovec za Celje, dr. Pretnar za Trst, dr. Rosi n a za Maribor, Toporiš za Novo mesto in dr. Sterle za Gorico. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena gg. dr. Žirovnik in dr. T e k a v Č i č.
Dnevne vesti.
—  Skupni miffistrski svet,   ki se
je vrsil pod predsedstvom barunu Đuriana včeraj na Dunaju, se je pe-čal predvsem z gospodarskimi vpra-šanji. NajvažnejŠa zadeva v tem oziru je doseči skupno in vzajemno postopanje med avstrijsko in ogrsko vlado ter urediti preskrbo in distribucijo živil za ćelo monarhijo enot-no. Dosedaj je zavzemala Ogrska v tem vprašanju Jako enostavno stali-šČe. Kakšen uspeh je imela v tem oziru včerajšna ministrska konfe-renca, se bo kmalu pokazalo. Poro-ča se nadalje, da je podal baroti Burian v konferenci tuđi pregledno poročilo o zunanjepolitičnem položaju. Uradno se poroča, da so se skupne ministrske konference udeležili: oba min. predsednika grof Stiirgkh in grof Tisza, skupni fin. minister vit. Bilinski, vojni min. vit. Krobatin, namestnik mornariškega poveljnika viceadmiral pl. Keiler, nadalje av-strijski ministri: domobranski baron Georgi, trgovinski dr. pl. Schuster iu finančni baron Engel ter ogrski hon-vod-minister baron Hazai, fin. min. dr. Teleszky. trgov. min. Harkanv. Zapisničar je bil generalni konzul vit. Gtinther. Baron Burian je najprvo podrobno razpravljal o zunanjepolitičnem položaju. Ministri so se nato posvetovali o tekočih skupnih zade-vah ter končno diskutirali o nekate-rih finančnih in gospodarskih vpra-šanjih, ki so spojena z vojno..
—  Avdijeoca.   Grof Tisza ie bil včeraj   pri cesarta v do^r^vdilisaci
Stran 4
„SLOVfcNSKl NAROD-, dne 4. februarja   1915.
27. s cv.
—  Nova imeaovmala.  Cesar  Je
izdal sledeča Najvišja lastnoročna pisma: Ljubi barem Hauenschild-Bauer! Na Va5o prošnjo Vas milost-no odpustim z mesta predsednika mojega najvišjega računskega dvora ter obenem dovoljujem, da se Vas trajno upokoji. Pri tej pritiki Vam izrekam za Vaše mnogoletno izvrst-no delovanje Svoje popoino priznanje ter Vam podelim brez takse Leopoldov red I. razreda. Dunaj, 3. februarja 1915. Franc Jožef m. p. Stiirgkh m. p. — »Ljubi princ Hohen-lohe-SchillingsfOrst! Imenujem Vas za predsednika svojega najvišjega računskega dvora. Dunaj, dne 3. fe-bruarja 1915. Fran Josip s. r. Stiirgkh s. r.« — Nadalje poročajo z Dunaja: Dosedanji koroški deželni predsednik dr. Alfred baron Fries-Skene je imenovan za namestnika v Trstu in na Primorskem, dvorni svet-nik v ministrstvu notranjih del dr. Karei grof Lodron-Laterano pa za deželnega predsednika na Koroškem.
—    Knez     Koti rad    Hohenlohe-
SchHHngsfiirst. Po več kakor deset-Ietnem delovanju v Trstu zapušča knez Konrad Hohenlohe-Schillings-fiirst primorsko cesarsko namestni-Štvo ter se podaja v politični pokoj. Cesar ga je imenoval za predsednika najvišjega računskega dvora. Neradi vidimo odhajati moža, ki se je pokazal v svojem važnem delokrogu pravičnega in za blagor izročenih mu dežei vnetega zastopnika najvišje državne oblasti. Doba princa Hohen-lohe pomenja za ćelo Priniorje dobo narodnega in gospodarskega pomir-Jenja, pomenja za nas Slovence ob Adriji začetek lepega razvoja, kate-remu smo mogli posvetiti svoje sile. ker jih ni vec izčrpaval zavoženi sistem Hohenlohejovih Drednikov,
— AvstrhSKa „rdeca knjiga". Zbirke diplomatičnih dokumentov se imenujejo pri nas „rdeča knjiga". Pri nas v Avstriji so take zbirke bolj redke in jih izdaja ministrstvo zunanjih del le v izrednih slučajih. Tak slučaj je sedaj. Svetovna vojna je napotila ministrstvo zunanjih del, da je izdalo „rdečo knjigo" v dokaz, da Avstrija te vojne ni zakrivila, ampak da pade vsa krivda na tripelentento. »Rdeča knjiga* je izšla včeraj zvečer in obsega 69 diplomatičnih aktov iz časa od 29. juni ja do 24. avgusta 1914. Začetek delajo poročila iz Srbije, kako se je tam odobravaj umor prestolonasled-nika, dne 4. julija je predsednik fran-coske republike izreke! mnenje, da bo Srbija pokazala največjo posvetljivost pri preiskavi in zasledovanju more-bitnih sokrivcev umora; dne 22. julija je dobil poslanik v Belgradu naročilo, naj srbski vladi izroči znano noto. Poslaniku v Londonu je rekel minister Grey, da bi rad smatral razpor med Avstrijo in Srbijo kot stvar, ki se tiče samo teh dveh držav a da se boji, da zna biti več velesil zapletenih v vojno. Ruski minister Sazonov je rekel avstrij-skemu poslaniku, da je Srbiji podana nota le pretveza začeti vojno proti Srbiji. Poslanik je odgovoril, da je Avstrija najmiroljubnejša država in da hoče samo varovati svoje ozemlje pred tujimi revolucijskimi agitarijami in svojo dinastijo pred bombami. Minister Sazonov je imel potem razgovor z nemškim poslanikom, kateremu je rekel da Rusija ne bo mirno gledala, če bi hotela Avstrija, Srbijo raztrgati. Nemški poslanik je nato odgovoril, da hoče Avstrija Srbijo samo kaznovati. Ruski poslanik na Dunaju je rekel grofu Berchtoldu, da je Rusija v skrbeh, da hoče Avstrija Srbijo ponižati, kar ne bi ostalo brez upliva na Rusijo. Berchtold je rekel, da tega namena Avstrija nimat ampak da hoče le pojasniti nevzdržljivo razmerje s Srbijo. Naslednji dan je ruski poslanik obiskal sek. šefa Macelico in je izrekel, naj se v avstrijski noti določeni rok za odgovor Srbije podaljša, da morejo velesile poiskati izrečene obdolžitve o velesrbski propagandi. — Macelico je odeovoril, da »c bila avstrijska nota
irročena velesilam samo za informacijo in da je avstrijsko postopanje stvar, ki briga le Avstrijo in Srbijo. Dne 25. je Srbija odredila sploino mobilizacijo in tri ure pozneje je srb-ska vlada nezadovoljivo odgovorila na avstrijsko noto. Dne 25. je grof Berchtold poslal avstrijskemu poslaniku v Petrogradu instrukcijo, v kateri pravi, da se Avstrija pri svojem po-stopanju proti Srbiji zaveda, da zna priti v navskrižje s Srbijo, a da se na to ne more ozirati, ker je treba konec narediti temu, da bi Srbija vedno ogrožala Avstrijo. Ob enem se po-vdarja, da Avstrija ne želi dobiti no-vega ozemlja. Dne 26. je bil nemški poslanik pri ministru Sazonovu in omenjajoč rusko mobilizacijo ga opo-zarjal, da je to nevarno sredstvo pritiska. Minister Sazonov je s častno besedo izjavit, da še ni vpoklican no-ben rezervist in noben konj in da se delajo le priprave v vojaških okrajih Kijev, Odesa, Kazan in Moskva. Tuđi ruski vojni minister Suhomlinov je nemškercu atašeju isto izjavit in tuđi pod častno besedo ter dostavit, da bodo mobilizirani vojaški okraji ob avstrijski meji, če bi Avstrija prekoračila srbsko mejo. Okraji ob nemški meji ne bodo mobilizirani, ker hoče Rusija ohraniti mir z Nemčijo. Tišti dan je grof Berchtold obvestil poslanike, da so diplomatičke zveze s Sr» bijo pretrpane. Dne 27. julija je av-strijski poslanik v Petrogradu zagotovil minisfra Sazonova, da Avstrija ne rr;sli prodreti v Solun ali ćelo v Carigrad. Gre se za ohranitev in silobran Avstrije. Sazonov je reVe!, da je avstr. cilj pač le^itimen, da pa pot, po kateri se hoće deseci, ni posebno varna. Dne 27. je gro! Berchtold s^orool v Petrograd, da Avstrija ne misli na pri-dobitev novela ozemlia, dokler ostane vojna med Avstrijo in Srbiio lokalizirana. Dne 28. je Angleška stavila posredovalni predlog. naj se zberejo zastopniki Nemčije, Italije, Ansrlc^e in Franciie na skurmo posvetovanje, kar je Nemčiia odkloniia, češ, da svoie zaveznice ne pusti postaviti pred nekako evropsko sodišče. Dne 29. je bila Srbiji nanoveduna vojna in ob enem je grof Berchtold sporočil v London, da je vsled voine angleški nosredovalni predlog brezDredrcieten. Minister Grey je rekel, da, če Avstrija ne more Rusije pripraviti ćo tega, da bi ostala mirna, toda nevarnosti nepreračunliive. Ar.gle-ško brodovje, zbrano na va^e, ostane v Portsmcuthu. Dne 28. julija je minister Sazonov sporočil predlog, naj bi avstrijski poslanik v Londonu dobil pooblastilo, da se sme poga:ati zaradi avstriiskih zahiev do Srbije. To je gro! Berchtold odklonil. Tišti dan je Drišel tuđi angleški poslanik k erofu Berchtoldu, trdeč, da more biti srbski odgovor na avstrijsko noto podlaga za sporazumljenje. Grof Berchtold ni pri-znal tega nazora in je dejal, da se evropski mir s tem ne bo re^l, če se velesile postavljajo na stran Srbije in delajo na to, da bi osta'a nekaznova-na. Dne 28. julija je grof Berchtold naročil avstr. poslaniku v Berolinu, naj nemška vlada opozori Pusijo, da bi za slučaj avstrijskega prekoraČenta srbske meje napovedana ruska r^ohi-lizacija pomenils oqrrožanie in ci bi tako Avstrija kakor Nem^ija na \r- odgovorili s protiodredbami. Med trn je nemški poslanik na Dunaju spr ofil, da se je angleška vlada obrnih na nem§ko vlado, naj ta posreduje da bo srbski odgovor na avstrijsko noto sprejet za nodlago pogajanj med vt-lesilami. V odgovor na to, je grof Bcrchold poslal nemškemu poslan;ku posebno spomenico, v kateri je pojasnit, zakaj ne more sprejeti tega predloga in dejal, da vlada ne more skrivati svojega presenečenja, ker se ji očita, da hoče s svojim postopanjem proti Srbiji zadeti ruski upliv na Balkanu. Iz tega očitanja bi izhajalo, da proti monarhiji naperjeno gibanje ni samo srbskega, ampak ruskega izvora. Dne 29. je poslanik v Parizu spo-ročil, da dela Francija vojaske priprave. Dne 29. je Sazonov reV.el avstr. poslaniku, da presega avstr. mobilizacija potrebno mero in da je torej na-perjena proti Rusiji. Obenem je Sazonov poslaniku povedal, da je Rusija odredila precej obsežno mobilizacijo. Dne 30. julija je gro! Berchtold sporočil, da se je pripravljal glede tistih točk avstr. note, ki bi zadevale Rusijo, prijateljsko pogovoriti s Sazonovom, dne 30. julija je angleški minister Grey nemškemu poslaniku sporočil, da se Sazonov vsled tega, ker je Avstrija Srbiji napovedata vojno, ne more već spuščati v direktna pogajanja, pač pa želi, naj Angleška zopet posreduje, dne 31. julija je bila odrejena splošna ruska mobilizacija. To je na kratko posneta glavna vsebina „Rdeče knjige*. Za danes bo ta izvod pač zadostoval, saj iziđe posebna ljudska izdaja „Rdeče knjige* tuđi v slovenskom jeziku.
— Voini kruh na Kranfskem. 2e v včerajšnem listu smo noročali. da je ministrstvo izdalo nova določila o tem, -kak-sen kruh )c dovoljeno od 6. februarja 1915 dalje peči in prodajati. Določila veljajo tuđi za peko kruha v
hišBih gospodinstvih. Ljubljanska pe-kovska zadruga je imela včeraj zbo-rovanje* na katerem se je razprav-tjalo o tem vprašanju. Po uspehu tega zborovanja je računati s tem, da se bode od 6. februarja dalje peklo v pekovskih obrtih, v kolikor se vpo-rablja pšenična in ržena moka, samo mesan kruh v hlebih. Tak mešani kruh se bo prodajal na tehtnico in bo narejen tako, kakor predpisuje novi ukaz. Prebivalstvo treba opozoriti na to, da so novi predpisi obvezni in da se morajo peki strogo držati pred-pisov. Razun mešanega kruha v hlebih, ki bo zmes pšenične ali ržene moke ter raznih surogatov kakor jeČmenova moka, koruzna moka, se bo peklo malo pecivo in sicer samo ene vrste. Bode to pecivo v obli-ki sedanjih navadnih žemelj in bo ostala stara cena 4 v za kos. Razume se, da bodo te žemlje nove vrste Droti sedanjim temnejše vsled tega. ker morajo peki vporahljati surogate v predpisani množini. Pripomniti je, da novi ukaz nima določil o tein. da bi se ne smelo tuđi v bodoče peči kruh iz koruzne ali ječmenove moke.
—  AH je mogoče Avstrijo Izstra-dati?     To je bil predmet, o katerem je na nekem shodn na Dunaju    raz-pravlial  poslanec  Friedmann.       Pri-merjal ie odredbe, ki so bile izdane v Avstriji in v NemČiji in izrekel ob-žalovan:e, da se je marsikak namen razbil ob odporu ogrske državne polovice in marsikatera odredba dobila privolienje opreke vlade še le potem, ko je bilo že prepozno jo z uspehom vresrtieiti. Pomagati se da le. če se v obeh državnih polovicah rekvirirajo vse zalome žita.     Lan^ka letina na (/Q'rskcm je bila boljka, k.kor se tam trdi in je torej upati, da ho mogoče izhajanje, seveda le s pomočjo   ko-ružne moke. Vsako unanje. da bi se dobilo žito ali moko iz kake   druge države, je brez podlage.
—  Moke zmanikuje.   Nekaterim ljubljanskim trgovcem   in obrtnikom je že ponolnoma zmanjkalo moke.
—  Pekovska zadruga v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo vsled najnovejše ministr^ke naredbe peki v Ljubljan odslej    pekli   samo civojevrstno pecivo in si:er žemlje po 4 v in crn kruh,   kilogram po 56 do 60 vinarjev. Pekovska zadruga se bo potrudila, daa   bo   kolikor mogoče ustrezala vsem    potrebam, prosi pa občinstvo z ozirom na tež-ke čaše, ki so rapočili. za potrp!:"e-n]e. ako bi ne mogla   ugoditi   vsem zahtevam.
—  Odlikovanje.     NaredniK liub-Ijanskega saritetne^a oddelka   Tvan ? 1 a n o v i c,    Ljubliančan, Krakov-čan, je odlikovan za opetovano   do-kn.zano hrabrost pred sovražnikom s srebrnim zaslužnim križeem na traku hra^rostne medalje.
—  Dovezen ?e   v    črnovoinlškem zakonu določenlh starostnih mej med vofnim stanfem. Povodom raznih pismenih vprasanj je c. kr. domobransko      mirrstrstvo    v?em    političnim obla^tim javilo, da !e dr«?*en*e v čr-novojniških zakonih  dolocpnih  zgor-njih starostnih mei brez vpliva na na-datjno črnovojniško    dolznost    med vojnim    stanjem.    Ha o^f-»n<? tpmveč vsakteri čmovojniski dolžnosti    zavezan tuđi nadalje do razpu^ta crne vojske po § 4. Črnovoiniskega   zakona   v   istem   neizprernenjenem raz-merju. v katerem je bil črnovojniški dolžnosti zavezan ob času Najvišje-ka vpf>klira črr^e vni^ke.
—  V kopaUSču Krcuzen na Ow-n?eni Avstrijskeni so pretekli   teden pokopali slevenskega   vojaka    Ma-tevža Postrpinjaka. ki Je slu-žil pri 4. domobranskem noiku,    12. stotniji.     Doma je bil z Plešivca pri Velenju na Stajerskem.   Tamkajšno nrebivalstvo in njegovi tovarili, med kateriml je tuđi mnogo   Slovencev, so mu priredili tep pogreb.     Na njegovo krst so položili osem   vencev. Slovenski ranjenci in bolniki so položili venec z napisom: »Zadnji pozdrav za domovino umrlemu bratu.« Pogreba se Je udeležilo tuđi gasilno in veteransko društvo. Ks so pokojnika polomili v grob, so vojaki    tri-krat ustrelili. Ča^ten mu spomm!
—  V cetcvskl bolnici   sta umrla na tre*>ušnem legarju slovenska vojaka    Simon    Pavlin    in    Gregor M 1 a č n i k.      Pavlin je sluŽil pri 26. domobranskem polku in Je bil doma \r. bre^i^kega okraja na Stajerskem. Mlačnik je služit pri saniteti in }e bil doma v velikovškem okraju.
— V ru*kem vletnlitv« se naha-Ja Ivan Metlika iz Bazovice, račnn-ski asistent   pri tržaškem finančnem ravnateljstvu. Bi! fe ranien in leži sedaj v vojaški bolnici v Kijevu.
—  Šest   sinov — vofakov   ima seospa Josipina Kraigherjeva iz Posto>ne. Alojz opravlja kot zdrav-nik z>dravni5ko službo v vo:a5ki rezervni bolnici v Ljubljani.   Ivan je nri    mornarici.    Anton,    notarski kandidnt v Postojni, je kot črnovoj-
I nik doc:cljen   97. peh.   polku.    Av-
j ftust. trzovec v Sp. I o^atcu, }e čr-
novojpiški domobranec v Pulju. t. e-
lopold, posestnik in gostilničar   v
Matenjivasi, brani trdnjavo Pfemysl. C i r i 1, bančni uradnik v Trstu, je kot praporščak pri bosanskem polku umri, zadet od sovražnikove kroglje, junaške smrti na severnem bojišču. To so pač sedemžalostne bolečine za mater - vdovo, ki so še toliko hujse, ker se tuđi njen zet, notarski kandidat Matko B r n č i ć nahaja kot poročnik ob srbski meji. Vsi navedeni vojaki so oženjeni in imajo otro-ke. Gospa Kraigherjeva je ponosna, da vsi njeni sinovi požrtvovalno slu-žijo domovini, dasi jo je izguba naj-mlajšega sina težko zadela. Želimo ji od srca, da se vsi ti njeni, še živi Ijubljenci. sreČno povrnejo v njen objem.
—  Ustavljen poduk. Z današnjim dnem se je prekinil pouk na   mestni slovenski dekliški osemrazrednici za nedoločen čas, ker potrebuje vojaška uprava šolske prostore   v   Liohten-thurničnem   zavodu v vojaške   na-niene.
—  ZbHževanie Slovencev !n Ita-Ifjanov.   Kakor poroea »Kdinost«, se vršita prihodnie dni v Pazinu dva velika simfonična koncerta,   katerih čisti dobiček gre v patrijot'čne name-ne.     Prvi koncert se vrši v italijan-skem »Casino«,   drugi v Narodnern domu. Pri koncertu sodelujejo Itali-jani, Slovenci in Hrvati.
—  Mestno drsallšče pod Tivoli-
jem je otvorjeno. Letne vstopnice se dobivajo pri mestni blagajni in pri hišniku na drsališču, dnevne vstepni-ce pa pri blagajni na drsališlu. Za olajšavo občinstva, ki se ne drsa vso drsalno sezono, so se vpeljali bloki po 12 kart. ki stanejo 4 K 60 v. Občinstvo, zlasti pa mladina, ki goji ta priljubljeni in zdravju koristni šport, se opozarja, da se ji ravno sedaj nudi prilika, opazjvati in obču-dovati svetovnega mojstra drsalne-ga športa g, Ernesta Oppacherja z Dunaja, ki izvaja vsak dan proti večeru na drsališču z lahkoto in največjo eleganco najtežje figure in evolucije.
Umri je v Ljubtfani v visoki starost ČG let gospod Menrik Juh, bivši čevljarski mojsT'ir \v msščan tiub-Ijsrnski. Blagemu starčku bodi zemljica lahka!
—    Izborne vofaške čevlfe izde-luje čevljarski mejster I. Z a m 1 j e n v Ljubljani, o čemer priča to-le pismo, ki ga je te dni    dobil    gosped Zamljen z boiisča: »Z veseljem Vam poročam, da mi Vaši čevlji, kar se tiče gorkote, nepremočljivosti    in    tr-pežnosti popolnoma ustrezajo. in se Vam za nje zabvaJiuJem.      Ako    bi imel vsak take čevlje, bi bilo mnogo manj revmat>ma in drugih bolezni. — Dr. Živko L a p a j n e, c. kr. višji zdravnik.«
—  flote! Južni kolodvor.     Več-Ietni najemnik tega    hotela,   gospod Avgust    S t e 1 z e r,    zapusti  te  dni LfubHano in se preseli    v    Celovec, kjer je prevzel znano narodno    go-stilno »Hotel Trabesingrer«.    Vrlega grstilmčana hodemo v Ljubljani pač jako potresali. Želimo mu na njego-vem novem mestu najboljše uspehe ter ^a Celov^čanom najtopleje pripo-rocamo.
Poročfl se ie gosp. Lovro Sve-t i n a, pristav c. kr. drž. železnice, z crospico Dra?ro O r o ž e n v Kamni-ku. — Bilo sreČno.
Z Bfeda nam pišejo: Tmamo javno lekarno. ki pa posluje samo poleti v sezoni. Druga leta te lekarne nismo po zimi nič potresali, ker sta oba zdravnika imela svoji hišni lekarni. Ker pa sta sedaj oba zdravnika vsled vojne odsotna, je obliudeni naš kraj brez lekarne. A\\ bi se temu zlu ne dalo odnomoči na ta način, da bi se javni lekarni izjemoma dovolilo, da bi letos poštovala tuđi pozirm? S tem bi bilo zelo ustreženo prebivalstvu.
Ranfenci v Celju. V nedeljo so pripeljali v Celje 500 ranjencev. Ved temi jih je bilo 25 tezko ranjenh. Ranjenci so bili iz Karnatov.
Iz Celja. Poročil se je na Sveč-nico v Vojniku učitelj gospod Ciril Pregelj z učitetjico gospodično Tončko Zieglerjevo. — Mnogo sreče!
Iz Sevnfcc. Umri }e na Svečnico g. Mijo S t a r k lf vpokojeni vodja zemljiške knjige. Pokojnik je bil v sevniškem okraju dolgo vrsto let načelnik vseh najugtednelših horpora-cij: bil je župan sevniški, načelnik okrajne^a zastopa. načelnik okrajne-Ra šolskega sveta, duša sevniške Posojilnice, rač, pregledovalec Ju-fcioStaJerske hrtnilnice v Celju. Velike njegove zasluge, katere si je pri-dobil z vestnim izpolnjevan'em vsch naitetih Javnih Castnih služb, so našle priznanje tuđi na Najvišjein me-stu: pokojnik Je bil imetelj zlatega zaslužnesra križea. Po svojem politič-nem mišljenju Je bil eden od »5tare jrarde«; odločne^a svojega narodne-ea mi^lienja ni imel navade skrivati. Zapustfl Je več sinov, od katerih Je eden trtrovec v Sevnici.
Marosastl   Icsrar.     Dosl^j 5e v uradnih    i^kazih ni bi feVaznn   niti eden stuč^f maropast?ga legarja na, Spodnjem Štajerske«.
Kinematograf Ideal. Danes zadnji dan krasnega sporeda z dramo »Blagajnikova čast«. V petek na mnogostransko želio »Večne priče«, senzacijonnlni kriminalni rrnnn. V sobnto »Ve!i!ca potresna katastrofa v Kaliji«.
Na včeraišnjl s^ine-i so prii^nall 745 glav in sicer 306 vohv, 239 kom, 101 kravo in 9 telet. KupČija ie bila ztyo živahna. Tržaški kup:i so posebno segali po slab^ih konjih, govedino so pa pokupil tirolski in domaći kupci.
Uufcljsnsfca prnama za enkrat ne more oddajati koksa. Olej inserat!
Razne stvari.
*  Dvorno žalovanje.     Po Mariji Piji Bourbonski, princizinji Parmski, se je odredila dvoma žalost od 5. do vštetejra  12. februarja.
*  Števffo nemških čet cenijo An-» gieži na 137 divizij. od katerih se na-huia, kakor pravi »Times«, 94 divizij na zapadnem, 43 pa na vzhodn^m bo-jišču.
*    Vojna   cenzura   za   pisma na Moravskem.      Obmuski    »Našinec« poroea:    Vojaške oblasti so odredile cenzuro vseh na Moravsko prihaja-joČih ali tam oddanih zaprtih pišem.
*  Novi petrolejki vrelcl. V Kbe-lih v požun.^kem komitatu so navrta-Ii — kakor poroča Ćas nove petrolejske vrelce. ki so ćajali že v začetku za 2 vagona petroleja. Upajo, da bodo naš^i še močnejše vrelce.
*  V sociTalnojemoRratfčnl stranki na Nemškem ie na?>tal razpor. Po-slarec Ledebur je iz stranke tzstonil, poslanca   Liebknechta pa ie stranka izključila. Kaj je vzrok tem dogod-kom, v listih ni pojašnjeno.
Brzo!Qyno oročili.
Justlfikacna  nrcriicev  nadvojvode Frana Ferdinanda.
Sarajevo, 3. februarja. (Kor. ur.) Danes ob 9. ćopoldne so bili na dvo-riŠču trdnjavske jetnišnice usmrčeni v veleizdainiskem procesu na smrt obso.ieni Veliko Čubrinović. Miško J o v a n o v i ć in Danilo TI i ć. Prigodi! se ni noben incident. Takisto na smrt obsojena Jakov M i-I o v i ć in Njedok K e r o v i ć sta bila pomiloščena. Smrtna kazen se je ji-ma spremenila v dosmrtno, odnosno 20Ietno ječo.
O prehranirvi ljudstva*
Berolin, 3. februarja. (Kor. ur.) Minister notranuh del dr. Delbruck je danes otvoril učni kurz za govornike o prehranitvi ljudstva v vomi. Ta tečaj je priredi! minister sam. Tečaja se udeležuje 650 govornikov iz vse države in iz vseh stanov.
NemškJ zrakoclov nad Passyjem,
London, 4. februarja. (Kor. ur.) Londonski Hsti poročaio, da je v po-nedeHek neki nemški zrakoplov metal bombe na Passy.
Železniska nesreća. Dunai, 3. februaria. Pri postali Oerasdorf vzhodne železnice (Dunai-Bmo-Praga) je zavozil danes zjutraj neki lokalni vlak od zadej v praški brzovlak. 4 osebe so bile težko ra-n:ene, 15 pa lahko. Dva zadnia vatro-na brzovlaka sta razbita. Nesreća se ie zgodila, ker vodja lokalneera vlaka vsled megle ni zapazil signala »stop.
PoeKodovan vodovod v Solssonsu.
Pariz, 3. februarja« (Kor. ur.) »Nouvelliste* javlja iz. Soissonsa: Vodovodni rezervoir v Soissonu je bil znatno peškodovan vsled nenv-ške?:a obstreljevanja. Poškodbo so popravili po dvodnevnem delu. 2n-pan je odredil vrse potrebno, da se omeji učinek požarnih granat.
Švicarska  nišama za odpoš!!!evanle
interniranih civilnih oseb. Bern, 4. februana. (Kor. urad.) švicarski politični departma je st>o-ročil nemški. avstrooerski in frar»co-ski vladi, da bodo 28. februarla za-prli švicarski urad. ki odprvšilia do-mov internirane civilne osebe.
Medcrarodna age^^ira za vojne vjet-nlke.
Genf, 4. februarja.      (Kor. urad.) Mednarodna agentura za vojne vtet*. nike je od 15. cktohra do 30. januar-ja sposredovala rodbinam   vjetnikov 104.500 informacij ter resila   26.500 ustmenih informacij.   . Poskušen atentat na angleškl vlak.
London. 3. februaria. (Kor. ur.) Na železniško proRo Oreat VVcster so neznanci po'ož;!i v bMžini Avon-inoutha skale, da bi vlak, v katerem so bile čete in streiivo, skočil s tfra, Stra^eči vojaki so nakleo pravočas-
no odkrili in ga preprečili.
■i- ■         '                                           ■   ni- i        '  in
^iin?i!ii  Hj>  nh^ena 6 stran
Izdafatei In odgovorni aredntk:
Vafentlo Kopitar. Lastniaa te dsk uNarodnt tiskane
zr. ste*.___________p« OVEN5K1 NAgOP* ćm 4. fcbnurja 1915._________^____________________________________stran 5.
Umrli so v Ljubljani:
I Dne 30. Jamiarf*: Henrtk Juh, I čevljar in meščan. 87 let. RoŽna uli-I ca 5- — Josipina Tilgner, vdova štab-
I flega nadprofosa. 57 let Breg 14. __
I Marija tluber. zasebnica, 86 let, Sv. I petra nasip 19. — Konstantin Crebel, I |ovec 8. lovskega bataliona, ZaloSka I cesta 29^ garnizijska bolnica. I Dne 31. januarja: Anton Žagar, I čmovernik 97- pešpolka in Anton I Cvelbar, črnovojnik 17. pešpolka, I oba v garnizijski bolnici. Zaloška ce-I sta 29. — Nikolaj Scherzer, sodni I sluga v p~> 72 let, Tiradeckega vas hfev. 41. I        Dne I. februar ja: Uršula Co&ta,
sasebnica, 84 let Sv. Petra cesta 2.
— Tereziia Kadiunig, vdova    davč-
nega kontrotoria, 71  let.    Oorupova
ulica 4.
Dne 2. febmaiia:    Martin    Ma-
rmf, dninar - hiralec, 60 let, Radec-
eza cesta 9.
V dežeinf bolnici:
Dne 27. januarja: Fran Jereb, đavčni fztrjevalec. 53 let. — Francima Rebolj, bajtarjeva žena. -14 let.
Dne 28. januarja:   Matev?   Do- \ lenc. posestnikov sin. 17 let.
Z veseljem
jsam pišejo premnoge gospe in dekli-ce. da jim ?e za negovanje poltl. proti neorelosti. pegam. ogrcem,   nečisto-r:m pclti. nadalje za negovanje ust. • rob in Jas. proti izpadanju las,   prh-fjaju itd. izborno služil Fellerev bla-godišeči   fluid z zn. Elsafluiđ.   Deia kožo belo.   mehko.   nežno in čisto* , lač* in čisti lasišče in pospešuje buj- j no rast las. 12 steklenic tega oživlja-ločega.  razkužujočega   negovala za i te-o rošlie franko za 6 kron lekamar E. V. Felier. Sfubica. Elsa trg St. 23S , ^Hrvatsko). Tuđi FeHer'eve odvajal- •
ne raharbarske kroglice z za. »Elsa-kro*flce* 6 IkatMe za 4 K 40 v lahko naročimo ohenem.
a\ aw/^a^sasa"^^^         ^a^ma aUMaaaVMt * I
Heteorologltno uonflto.
a  2. ropj 744 2 I   —'-g(  9i jog   ipoi ofeiac. „    9. iv. ,7438 1 —11 7,        „       j    ia»no 4.   7. st.    742 5   —0 0  si jzah. . oblačna
Sređttii   včcrajšni   tcmncta'ufa —lOd'*, fiorm   —1 41     P^davina   v 24 cirah  mm   0 0.
Za m. ouj se oMa prostoru?, sako, ir;ao
skladlšče
PoižTC sc pri                                 34S
vrtnarju,  Nunska ulica št. 3.
Dobre, svete deške       mv-
tainiiilfto
so dobivalo vsak iorek lajiotdk. Fe6e!ika oć mladih preš tkiT, fin© premaleno meso, okusne hrenovke in ssllal^đe se dobivao pri
1 Chalupnik, Stari trg 19.
Vsem »OTođn^fCOm. prijateljem fn mancem narnam;arn^ ^r^tožno vest, ča je na% dobr; sorroc, oče„ start o^e f   t. d., gospom
Irae iteli zlstega laslctnege ferttca s Uroco, častni žtspin trga Sevalce, načeltiik o'^r. ustopa, ravnatelj Posoliloice,  dlan  okr.  iol    sveta  in  mnogih dmglh
korp oradi L U d.
danes, dne ?. svezana 1915. cb 12. uri ocoidne. previđen * ivetotafst\*! 2a ureirajoče, po kratki boleini, v 7i- letu svoie starosti, končat svoje de*apolno življenje.
Pogreb nepozabnega ra'fiika bo v č«trtek, dne 4. svečana 1915. ob 4. uri pocoldne.
Sv. ma a zadušnica se bo sTu?Ha v četrtek, dne 4. svečana 1915. ob 8 uri nutraj, v župni ceTkvi sv. Nikolaja v Sevnici
V SEVNTCI, dne 2. svečana 1<5»5.                                          232
-Toiela Starkl« «r»-roga. — IfsU Starici, roi. pL Bakvviaa, Aoka StariU -oj.  Bacjan, iinah    — Erncst  Kii*UI? o,  BodoU, <*novi   —
Vanki ta vaokinie.
ZAHVALA.
Za moogestransko nam   izka^ano sočotje povodom smrti naše predrage matere^ stare matere, ta^c \n tete, gospe
Uršule Gosta
tsrekamo vsem naso na;*rčoejšo zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 4. februari«  19i$.
H4                                                  talv!o« ufaH.
Zahvala«
Ob prebriđVi izdubi na^egt rrrdobrega, iskreno Ijubljeoega, oepazabnegi očeta, odnosno »urega o^cu in uurta, gospoda
Henrika Joh
izrekamo za vsc obilno izkazano soČutk piesićno zahvalo.
OsoDito se zahvaijuicmo vsem sorodnikom. priiaieljcm m *n*J* cem, ki so dragega pokojnika v Uko velikem Stevilu ****""" * *««-re-Tiu počitku, posebci pa Se č. gg. p^vcem »Glasbene Matice« m nie konceitnerou vodji preblag, gospodu Mateju Hubadu za prekrasni na-grobmci.                                                                                                  *^
V LJUBUAN1, dne 4. svečana «ia.
A.KUMST
Velika zaloga oba val
aa aafaaia* §• w^^^^» ^w «^^^w^b
Vaakrsat avetna ae livrta|e|» t^a« ta
pt fltm cctI. fte atre se SfcraajaJeJ* ta
sacMumjcj*. — Pri inaMjili Mr«e1Hk aaj
•e MageveH vitrce »MlatL        40
asiHiBaaHaaaamaaBBmvBBBamaaaaaHai
IM ialiM imlil *• MfflMtfl*
otroških vozičkov
Cb a^avaa^Ba va* aMfaHMfjaa1
time.
ILPaklo
»  N ! Eitnifiea.
HBR3         Pi>Mwt<w. i»^.         aajBjaajBa
i parno barvarstvo I
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
^pratura sukna. ..
'jos.reich"
i PaRansKi m - W ilia tt. 4. | |    Sprejemališče    I
Sdsnburgova ulica l\. 3.
J Postrežba točna. Solidne cene. L.
I. Ha
Ljubljana,
Oanolski cesto it. 13
Isboraa   salof t
namiznih in na-stropnih
svetiljk
najnove se vrste
p# niskih eeaab.
ine. nUt atrake "=
73    hofete ime«?        |
Potern jJm dajte uživati Izboljšano,  am-   M
matično rfa>f# •!!• Iz lekum« pri zlatetn   Q
orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto te ribie   H
oife tz k.iterega je popoinoma odstranjen   H
zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180.   □
Zoper kaiel], sasUz*- | nost tat  prealaleale S
je v tem ?aw za otroke najboM$e irre- Q izkušcn in mnogostramko priporočen M araa+ie* aak. — 1 steklenica 1 krono.  n
Zaloga   Tseh   tu-   tu   tnozemskih   H
specialitet   ter   preizktlSeaih   do-   M
ma^ih sdraviL                    D
Tsbcma toaletna sredstva vvA4aa>.  D
MH ir& Pafini Mltife B
Mta|a4t> m laWH saVsvtU ma B UaVBA VStak I^IbUmVHi Msaamlav B tuaailljt sa Jtrat at mm aa m ataaU B
™™................|
Uinho rnhbknS
htani pri ditn «1i 1
a 1 ari 2 pottelreaia, rlrlrtr ranvetlmva e^rntoeloo i hrano M tafe»l •tf€m» ■•Mtora   a«M it 1/.11. «Mal«.
gospo d|e
n rapttm lokrt ikčcfi prciauti«
Več rov, OSVAB TaTUKM, fotOfrsf, LffMfaa«, Trtatv« Mita *L 4/IL
£49
?n$emtev.
Somee srednjih lef, reic drek obrtov in t:Tne$ii$tva, iw.4kozi pošten, trezen, pridan in vcurćen, t vcejo savarovalnino it> ivknj premojenjem, *c idi prtženifi k I/tHit*n mol/ga fosestva v JtaJttn Mćjem kra}H f*rr deieli, kter bi biio eo. abrt dobro m*jsfo. Dekis oJ.i cd ova brez raz-lik* starosti, <V* tmdi ima haj otrok, naj blanoroli poda** tvoj Tr*j. naslov pod: „Obrtnik 1041 Ste* *n npram. ,Sfor. Naroda".                                                  354
lk \m zađDji Mek
se ceno nakupiti
naj se potrudi v pete* in soboto, srcDo in četrtek v trgovino
Malvine Weisz9
Selenburgova ulica 1. •
3.51                                            i
stanovanje
■ t M^aad v 1> aaialnpiB, m •Mi   u   u|   v   Vrfcovtevl
■Itol ft.  14.                            326
TalMl m te v UMimm
Z stanouon]
▼iako  obstofeče  it 2 sob  ▼ L nadstr.
Soklič, Konjušna ulica.
\m Jiani idi
a 3 ah 4 ftobami v 1. nadstr ia takol
ali s na!am tWW se ođđa TBS
na oajlep^em prostotu SlOVanakl tPff
S. (T«g pred sodnijo)          345
z lepi som
primera?    za   pišamo   ali   ka)   dru ega
|aT   ie eđiaata za mal-   "VI
Vpra-a   se   na   MikioŠičevi   cesti št.  IH, t I   nadstropju.                        30^
Kavana I Zalazi
najboljši zajtrk
i<akor pri znano dobro 3><?6 belo kavo, čokolado, kakao, čaj, fine  Itkerje  io  najfinejše p«civo.
fp^* Ukaz glede porabe in mešanja tnoke  **W%
katerega   mora   fmetl vsak   pek9   slaščičar, gostiiničar, krčmar in enake obrti javno nabit
•e dobi natisnjen na karton
v „Narodni knpgarni"
v Ljubljani, Presernova ulica.
1 izvod stane 25 vinarjev, s pošto 30 vinarjev.
Min
-rt
a         ^«*-
puh
Iv  v«liU isMri ia   p»  {ako   alsklb  omah  prlp*roea  tvrdka A«   &   T^,   Skaberne LJUBLJANA, Mestni tro Stev. IO.          "
mi .....n                                                i                                                                                                                     . .---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------^—
C, fcr. a¥«trtfake  jfe drta^ne ielezntca.
VOZNI RED
■■        litlt^h x v«ljavnosti« «d 1. •eptambra 1914«              ■       m
% vallavaastla ad 1- »optombra 1911 f^ d, to/iii do prekllca ▼ okraju
tukajsnega ravnateljstva   s oiaj   navedeni vlaki po od 1. maia  1914 veljavnem poletoem voznern   redu.   Teh   vlakov   se lah^o   poslu^uiejo   vsi   civilni potnikt
toes priallaafa Ufttlaatraaja.
Ovltal potalad, M m palvo*o  ▼ Pu«, morat« Imati logltfmael|o od •.Lkr. poTOl|stra »ojao i«ko ▼ Pml«.
•MNi Ia LJaMUM fltml fcolodfOi,
nannHitliMi t«OO sjartraj v Krant (TržiC), Jesenke, v
a •> alaiaiiii— v Grosuoile KoCevJe), Tretmie (St. Janf), Novo tnesto, (Str a 2a-Tftolice), Bubivirci.
tt«aO <apal*w ▼ Krsni, Jeseaice, TtbtZ.
lt>aa paip•!*■■■ v Grosuplj«, Trebnte, Nnv<»   niesto  (Straža-Toplice).  Bubnjarci
O^S g^alar v Kian), Trtič« Jeseaice, Celovec cez Sakburg na Dunaj.
OHB ■■■**rv Giosuolie (KoĆevje), Treb* f*je. Novo mesto, Bub«)arcL
aaatatvUUi
T-aa alapalalna iz Jesenic,Kranja (TrflčaV
aVM aWf«lala)« ti Novtga mesta, Ticb-
nit ga (St Janu). GraupMa (KocevjmV
1MI dapoldnaiz TrbiU. Jesen te, Kranja 2*39 popoldno   iz   Bubn jarčev,   Novega
mesta (Stia«c-TopHc),Trebnjcga. Grosuplja a«2J ponoM  iz  Trbiža, Jesenic,  Kranja,
(TržičaV f«ia ponačl  iz   Novega  mesu,   Stra?e-
Toplic), Trcbnjega (St Jan2a), Giosuplja,
(Kočevja).
Kantnllfca leleznloa.
OftUMNis«rtawm««ak«'o4«oravXaantk
a aaaaaataml vlakt
7*40 ai«pa4#p>«f t M p«p«la1n«> ia ob
7*2z ajwa>o#)#*»
fajaaa ta Baanalka v&^vMfava> a*>
Car. artavaa-lalasalak« rataatollatfa v Trstu.
Strmo g.___________________                                                              »SLOVENSKI NAROD*   dne 4. febniarja M&-                                                                                              ?7. stev.
I Tstoff«n itov. fS.                                                                                     TeleiM Mu, 10.    1
i Kranjska ifaiiiilu EltTiTjiUjai
Stavimo) pedietnifttvo | pitama za arhitekturo in stavbno-tehniika dala | tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom *• stavbaa ia fina dala; opekarna s strojnim obratom v Kososak in nm Vičuj kamnolomi v Podpeči in w Opatiji. — ==r Priporofia so sa stavbna dala vsake vrste. -
■ATT  Oddati ja  *1|
lemslanoiiij«
s   štirimi   sobami   in   obilnimi   pritikli-
cami   takoi   ali za mes^c ina i.  Več se
poizve ¥ Selenbnrgovl nllel it. 4.
L nadatrople. derao.      334
?pre|cma tavarovania Čtoveikejra ftv-
ijenja po najraznovrstnefšlh kombina-
cijah pod tako ugodnim*  po§oji, ko
nobcna diuga ia varova Inica*
Zlasti   je    uf udno   zavarovamfa    na I doiivetjc  m smrt s manjiaJoOaU se U                     vpiačilL
„SLAVIJA"
••• • •■• tiiiamiif iawartvalia banka w Ppagl. ••• - ."• l«rnđ teaUU E M.TM-TM-lt — Uplata*« cUkMalM te kapitali]• K 12t,9*9.304-29 P§ relikosti draga rajemu zarirovalnica naše drta?e z fseskod slovansko-narodno opravo.
——^^—^——     Vsa   »•|«.«il.   tat«      —-——^——^—
■r Satnim ntiiiitii i Ljabliui 2is.fSZK.fti i Gosgasld uliti M \l -**
Zavaruje oostoota ia oremičnine proti požarnim Škodim po najntžfiti cenah. Škode centuje takoi in naikutaatnejc Uživa  najboljši sloves. kodei posluje«
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vtomski tat vi ni pod zelo ugodni mi pogojL — Zahtevajte prospekte   \
\
PRVA KRANJSKA MEDICIHALHA BROfiERUA ^
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
Ohlostieno toraoniraai prodaja strapov.
Ustanovljena leta 1897.
$nton r^ane
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki na tazpolago.              Ceniki na razpolago.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporcča svojo bogato zalogo
Sivalni M
sa rodbino la obrt.
Brezpačoi kmrzi za vezenje f hift
Pisalni stroj i ,,ADLER", pletilni stroji
»•eh   velikostl
9-/?ii n Domvfva j. j. naoias
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.    ^2
!f iMfifi TRlflflSl IKlIllitVU iliij3Clju£QiUyQ|lUllij|iO
za spalud in   edllao   sobo, salone ia goiioi^9
sobe.   Preproda,   zaitorll,  modrocl na ¥i*3i
žimaatl moilroci, otroikl vozl£kl ltđ.
Nainitje cane.
NalsoUdneiie blago.
Osl^iio ^ii sa a 1817,
OttmoYl|eai 1847.
L kr. priv. mw\i\n iv&\i.        £&    I ta. iri?. awniY. firafta za fliljnie.
„H^triish! Fenilis" no Dunoiu.
Vplačana   ddniška  glamiCA   K ^00.000.
Družba zavarnjc:
m) proti škođam vsleđ o^nja, strelc in pame ali plina?c razstrelbe, kakor tuđi nroti škođatn Tslcd ffašenfa, podiranja posfonif »n proti šliodani vsicd cdnašanja prcmičnih stvari, na-dalfe proti požarnim škodam živine, zalogo vsafcovrstnega bli«ra, kmctijsko orodje. pri-delkc itđ.:
b)   proti   požarnia   škođam  poljske  pridclke   ia klaio ▼ poslopjili ia kopicah;
c)   proti škodam vsied slnčajne^a ubitja rrcalnega stekla;
d)   raznovrstiio blago proti škodam, nastalla pri prcTažanju po sohcra in po vodi;
e)   proti škodam vsicd tatinske?a v!oma ia rsled tatvinc iz laprtiti in cdprtib prostoror;
f)   proti   vsikoTrstttira   tefcsnini   nez^odtm.   sade! ie sprejema iarastvent ra»arovanja obrtnih podjetij, obćin, Ickarnarjcv. bišaih posestaiko?, rozšikOT, Iotcc? itd.
DeiniJka ^lamica* .   •   •   •   K «.000.000
Stanje ziTarofanilt s?ot . . K 230,000.000 Premijske rezerre . . . - „ 60,000.000 letni dohoditi aa pretnfjah      .   „    12.000JM
Družba zivamjc na človeško življenje  f najraztomtnejš'h kombinacijah, kak«r:
a)   za sloUi smrti: 4a je jamica plačljiva takoj po zirarovantevi smrti aa ije;a zaostale ali kako drago določeao osebo;
b)   za slučaj smrti Ia mešaaa zaTtretaiia z oprt-stitrifo  pltčili  lavar^Tatalae,  •žirom* s pri-«anie» dosmrtne reate •• aastali c«ea#(losti, ■adalje sprejema
4 zmroraaja u «o£i?et)c, preskrMjeije u starost WTtr»Tan*a otroških tfot platljiv« pri doseli dolt«e«e staresti aa i*w9rm**mc* s*megi;
d) ztvarorasje d^smrtalfe reat za sreskrt* r4m ia vz^ojimktli reat f aaj^tjia preal|ali i« pod aajafoiaejftiari ptfoji, kakor aciafrteaoat ia lezapadlost potiče, jaantrt tatfi sa tlvCaj ▼•Jske  »res  f^ekie  premijske   isfcUd« Mi
Matančneja pojasnila oJaje radovoljno
^ciie^acni   zastop w Ljubljani
_________Soriniiska ulica sltev. 1,
1 SANATORIUM • EMONA /
r                         PORCĐNJr.NlCA
tt7 1-iJUBI-uIANA  KOMENSKEGA ULICA ^ \
I/ sef-zdrm« p^w»j DR FR DERGANC \
Kapi m dobro ohraaioaa rcgl-atrima                   340
blagajna
a tastlf srednja velikostl. Ponude
na   tvrdku.   M.   Omaliea   mla|ftlf
Viiafagora«
MA IZBIRO pošilia tuđi na deže'o: Krasne                                       352^
BI II 1 I* Piliće, jopice, I II f I noćne halje, I   II I  I         PCHI°'
LULL      Koaruhovina.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Lfvbllana, Start trg 9. Lastea Itlia.
Neprekosliiva v
otroških oblekcah
1: in krsini opravi, u
umetniške/. j
in
pokrajinske!
se    dobe vedno v veliki izbiri v
MM Mm"
prekrnova alica 7.
*"'■'^■^^^^^^^^^■^■^■■■'^■■^■m^^mjn^^^^^'^^mBm^1"^*
KUC
idraniSko prfporrfeiH*v /I troreio »iao
daje mjoft i    StraviO.
Vzorcc 3 stekiente* 5 kg franko po poŠt-nem povzet u K 4 80   — EcHna zaloga:
Br.   Novaković,
rcktrgovioi   tIiuu  Venconiha,   Maršale, =------Milafe, KM]atet žgaija itoL =
^mmMmsfl   mmr          v^^^sf      ^^bmmS   .^^L^^^A a^m     ^^^E^^h^  mmms^Sa      ^^■m^s^mmtm     a.
Svojim p. t. ocTemalcem koksa si dovc-Ijujemo vljudno  naznaniti,  da  odslej  do
preklica ne moremo ođdajati koksa,
V Ljubljani, dne 2. februarja 1915.                                    347
Lljubljanska  plinarna.
tdor }o ima na proda], naj jo ponudi fakof
J«    GKOBtsLlilRU    naspr. lekarse Trnkoczy.
Knp^m vgako   vrsto, tuđi   Crno in neočišćeno po  &rezl£Q5!ni> reačnl   COaL    Posebno   pa   se   plača   lepo   belo   opra&a po saj*iš|l cenl9 ki se zanjo  lahko  nudi.              44
Prodaja  vina*
Bavnateljstro  nadškofijskih   posestev  prc-3?.??,
približno 300 kl 1912, 400 hl ISIS m
1400  bi  1914,  zajamčeno naravna
vino, največ belega rlslinga.
NatanSneiša    priasm'l   daje   ravnateljstvo   Bađškofijs^ilt   pc-seitcv v Zagiebn, Vlaika alica 75.                                         339
.^« ^     S Marom MTKtiaslili iiim *\^    ^ *>
+&jpr    ustanovljeno 1870.   ^^C'%
>^Moškov damsko In otroškG\v
■ I
5       pBJ"     lastnega   izdelka     ~W$i.      |
*"              đtleč ibmo uradi irtorneja kroia, totnegi deU, meroDi ce«                g
S                                             prtporota                                                 4
*   = C. J. EAMANN =   i
dohavitelj perila ces. in kralj. Visokosti,       « s         častniikih  uniformirani,   zavodow,   sa-
^                                mostanov i. t. d. v                       ^
:-        LJUBLJANI.          :
rt                                                                                                                             1
"S          Perilo po meri se izgotavlja najhitreje,       *»
s            Istotam prva kranjska            »
| prolnica in HkalnTca    }
|       ■              moskega perila. =====     §
f                      Motorni obrat.                  ^
Perilo so na ita6in prvo dunajske čistil«
J     stiha slika brozhibno kakor novo In as
\wao rfo srode  poslano  parilo  zgotovi v     I ^
soboto tistega iedna.                    1^
V /V mm* mit, m i rm S *<&