Na svetovnem kotalkarskem prvenstvu Tanja Romano vodi po »shortu« ¿22 Klop se je tokrat ukvarjal s social netvvorki, pozanimal pa se je tudi, kdaj in kako lahko pride do odvisnosti / 26 Primorski PETEK, 21. NOVEMBRA 2008 št. 277 (19.367) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Za dobro politiko nujna dobra vsebina SandorTence Politično soglasje, ki ga je minister Boštjan Žekš doživel v parlamentarni komisiji, predstavlja dobro popotnico za njegovo delo. To je spodbuden signal tudi za slovenske manjšine, ki lahko pričakujejo, da se Slovenija v odnosu do manjšin ne bo delila med večino in opozicijo. Ali preprosto povedano med »vaše« in »naše«, da ne govorimo o »belih« in »rdečih«. Ob politiki in političnem pristopu pa so potrebne tudi vsebine. Minister Žekš je med »zasliševanjem« v parlamentu nakazal temeljne smernice svojega ministrstva, ki se nam zdijo dobre. Zašel pa je v protislovje, ko je poudaril, naj se zamejski Slovenci organizirajo, kakor jim ustreza, v isti sapi pa dodal, da nasprotuje poenotenju krovnih manjšinskih organizacij. Kaj pa, če bi se ena od manjšin odločila za eno samo krovno zvezo? Novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu bo moral dosti delati na področju kulturnega sodelovanja in odnosov med Slovenijo in Slovenci izven njenih meja. To je temeljno poslanstvo njegovega dela. Če izvzamemo Hrvaško, so meje med Slovenijo, Italijo, Madžarsko in Avstrijo formalno padle, kar je pospešilo pretok ljudi in tovorov, ne pa idej in mišljenj, ki ostajajo še naprej ločena. Zato bi bilo koristno, da bi minister Žekš v sodelovanju z novim zunanjim ministrom in tudi z novim predsednikom vlade prispeval k oblikovanju strateške politične vizije Slovenije do svojih manjšin. Dejstvo, da v koalicijskem sporazumu Pahorjeve vlade ni o tem skoraj besedice, ni ravno spodbudna novica. celovec Končan evropski kongres narodnih skupnosti CELOVEC - Zaključni dan XIX. Evropskega kongresa narodnih skupnosti dežele Koroške v Domu glasbe v Celovcu z osrednjo temo Narodne skupnosti razpete med globalizacijo in regionalizacijo so včeraj zaznamovali zanimiva predavanja in razprave, potekal pa je tudi v senci nerešenega vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem oz. napovedi koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja, da ne vidi potrebe po postavitvi dodatnih tabel. Na 5. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € slovenija - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Minister Žekš prejel soglasno podporo Posebna pozornost Slovencem v Italiji in Avstriji gorica - Slavoj Žižek sinoči v Kulturnem domu »Meje danes ne padajo, ampak rastejo kot gobe« GORICA - »Meje danes ne padajo, ampak rastejo kot gobe.« Tako je Slavoj Žižek začel sinoči v Gorici svoj poldrugo uro dolgi miselni pohod v iskanju globljih tokov, ki gibljejo površino današnje družbe. V svoj govor je vpletal filozofe, filmarje, politike in književnike ter kot deroča reka in z držo politično nekorekt- nega misleca, ki ga je zaznamovala poz-nomoderna odčaranost, obračunaval z mistifikacijimi, lažmi in floskulami. Na 17. strani LJUBLJANA - Boštjan Žekš, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu, je doživel soglasno podporo pristojne komisije slovenskega parlament. Zanj so torej glasovali tako poslanci le-vosredinske vladne koalicije, kot tudi zastopniki opozicije. Žekš se je predstavil kot politično nevtralna osebnost. V svoji predstavitvi se je novi minister zavzel za oblikovanje enotnega slovenskega kulturnega prostora, posebno pozornost bo namenil Slovencem v Italiji in v Avstriji. Povedal je tudi, da nasprotuje poenotenju manjšinskih krovnih organizacij. Na 3. strani Prva zelena luč za regulacijski načrt , V V I • a • v v tržaškega pristanišča Na 4. strani Predstavili novo ludoteko v Boljuncu Na 9. strani Tržaška policija prijela izkoriščevalce prostitutk Na 10. strani SK Brdina predstavil pobude ob 20-letnici Na 23. strani Branko Lakovič: Naš šport je treba racionalizirati Na 23. strani hitra cesta Župana Doline in Milj jezna na prireditelje TRST - Županja Občine Dolina Fulvia Premolin in Občine Milje Nerio Nesladek sta včeraj v pogovoru za naš dnevnik izrazila jezo, ker jima prireditelji slovesnosti na uradnem odprtju novega odseka hitre ceste od Lakotišča proti Škofijam v sredo niso dali besede. To je bila po njunem mnenju prava institucionalna osornost. Prezrli so od dveh skupnosti izvoljena predstavnika, neupoštevanje njune prisotnosti pa je bilo poniževalno in žalostno. Zdaj se je ustvarila nova rana, ki bo potrebovala precej časa, da se zaceli. Na 8. strani špeter - Pogovor z ravnateljico dvojezičnega šolskega centra Živa Gruden prepričana, da dvojezična šola ni v nevarnosti ŠPETER - Ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živa Gruden je prepričana, da se bodo problemi, ki bi lahko nastali zaradi napovedane šolske reforme, ki jo je pripravila ministrica Gelmini, ustrezno rešili in da sam obstoj dvojezične šole ni pod vprašajem. V pogovoru je tudi poudarila, da predvsem uvedba enega samega učitelja enostavno ni sprejemljiva, saj bi to v bistvu ogrozilo sam dvojezični model šole. In prav na tem tudi gradi svoj optimizem v zvezi s prihodnostjo šole, ki obsega vrtec, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo. Na 5. strani 2 Petek, 21. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Narod, narodna zavest in politika Dario Bertinazzi Za današnje Žarišče sem izbral, kar zajetno oz. nelahko vsebino: vsebino, ki jo nekateri imajo za zastarelo, v resnici pa je še kako aktualna v našem »zamejskem« prostoru. To pa predvsem zato, ker večkrat v našem prostoru polemiziramo med narodom in ideologijo. V Slovarju Slovenskega Knjižnega Jezika beremo, da je narod: skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest. Pred leti je bilo verjetno težko razlagati oz. dopovedovati marsikateremu, da smo zamejci del slovenskega naroda; še danes nekaterim ne gre po godu, da so npr. Benečani, Rezijani, prebivalci Ter-ske in Kanalske doline del tega naroda (čeprav se razlikujejo po pogovornem jeziku od nas na Goriškem in Tržaškem). Vendar to gre pripisati ne-lahkim zgodovinskim okoliščinam, ki so prizadele severozahodno slovensko narodno mejo. To poglavje zahteva tudi posebno pozornost morda v kakem od naslednjih Žarišč. Rad bi se osredotočil na Goriško in Tržaško, kjer nihče ne more trditi, da na njih ne živi drugačen narod od večinskega. Saj to že vsi vemo, si boste mislili: morda nam je vsem to tako jasno, da se radi tega otepamo, ker smo vsi radi »bratje enega sveta«. To pomeni, da v sebi nosimo čut pripadnosti, a nam drugi dejavniki ne dovolijo, da bi ta prišla na dan. Za to je več razlogov: strah, sramota, negativne izkušnje, sama zgodovina in politična ali ideološka usmerjenost. O strahu sem veliko slišal pripovedovati pri starejših ljudeh, ki so res živeli pod ustrahovanjem in še po vojni je večina starejših ljudi zapustila svet s strahom v sebi, da bi jih še kdo preganjal zaradi slovenskega izvora njihovega priimka ali radi slovenske govorice. Menim, pa da se danes ni treba bati ne izvora ne v katerem jeziku se pogovarjamo (hvala Bogu). Opažam pa, da je med Slovenci še vedno prisotna tista sramežljivost, da ne bi slučajno kaj kdo komentiral ali spraševal, v katerem jeziku se pogovarjamo in da bi bili zaradi tega prikrajšani ali osramočeni ali pa celo, da bi prišli ob delovno mesto. Na to vplivajo verjetno tudi kake izkušnje iz mladih let, ko nas je kdo zasmehoval, ker »el parla per zakaj« ali nas je enostavno poimenoval z znanim tipičnim tržaškim vzdevkom »ščavo«. To je pač odvisno od vsakega posameznika, koliko je osebnostno močan in se na to požvižga... Drugače pa je, ko na narodno identiteto vpliva ideologija ali tako zvana politika. Žal smo Slovenci v Italiji preveč let živeli v strahu, da smo majhen narod, da nam Slovenija ne more biti v oporo, kot je bila to nekdanja Jugoslavija ipd. V take kavarnarske debate oz. zanke nekateri se še danes ulovijo oz. nekateri še danes jih nastavljajo. S tem postavljajo ljudi v dvom ali smo res tako majhen narod, da si ne moremo sami krojiti usode. Res je, živimo v Italiji in smo italijanski državljani, zato se čutimo tudi pripadniki te države, saj plačujemo davke in od države pričakujemo tudi, da izpolni dane obljube. Prva taka obljuba je bila dana Benečanom pred plebiscitom, druga pa je bila dana nam vsem takoj po prvi svetovi vojni... . Po več kot sto letih še vedno zahtevamo iste pravice, kot so jih tedaj naši predniki. Ali se tega zavedamo? Ali se zavedamo, koliko nepotrebnih moči vlaga naša skupnost (manjšinska!) samo zato, da prosi državo, naj izpolni obljube oz. zakone? Se zavedamo, da nas italijanska politika in italijanski politiki vlečejo za nos že celo stoletje ali vsaj že šestdeset let? Ali mislite, da to ni načrtno? Od konca druge svetovne vojne do danes smo že vse okusili: demokristjane, komuniste, socialiste, levosredince in desnosredince... , a nam ni vse to že skrajno dovolj, ali nismo še vedno siti vseh teh, ki nam sežejo v roko, nam svečano nekaj obljubijo in se celo postavijo pred fotografski aparat in ko se obrnejo na drugo stran, se po-smejejo in si mislijo: Ah, končno za nekaj časa bodo molčali!... Vsaj do prihodnjih volitev... ! To pa ni pravljica o volku drage bralke in bralci, to je današnja politika, politika, ki nas zavaja s slogani, lepimi besedami, z razpravami o etičnih vprašanjih, samo za to, da bi k sebi privabila več volilcev, ne pa zato, da bi res do teh vprašanj bila konstruktivna in se v ta vprašanja resno poglobila. V našem prostoru pa se to še bolj pozna, saj se poznamo skoraj vsi ali po imenu ali po sliki itd. Sami pa se ne zavedamo, da italijanska politika komaj čaka, kdaj se bomo med sabo "ste-pli" ali se ponovno skregali, da si bo razširila volilni prostor. Ali smo se kdaj spraševali, zakaj se vedno kregamo, zakaj še danes, ko je minilo že 60 let, odkar je končala grozota druge svetovne vojne, nekateri si ne morejo seči v roke in o neki temi predebatirati, ne da bi zašli oz. padli v že sko- raj smešno gledališko igrico »belih in rdečih«. Sami se ne zavedamo, kako nas drugi doživljajo - kako nas drugi gledajo in opazujejo od daleč... Kako se nam posmehujejo, ne zato, ker govorimo »ščavo«, a zato, ker si sami mečemo polena pod noge... in nekateri so celo ponosni na to. Vse to ni sad domišljije ali zgodovine, vse to je sad ljudi, ki ne razumejo časa, v katerem živimo. Živimo v Evropi narodov! Tako lepo zveni ta stavek, a se zavedamo, kaj ta stavek pomeni? Živimo v Evropi, kjer smo vsi skupaj ne glede na jezik in raso soudeleženi istih pravic in dolžnosti (vsaj naj bi bili...). Kaj pa pomeni Evropa narodov? Kaj pomeni za nas beseda narod, ki živimo še vedno za že odstranjeno mejo? Že od nekdaj so nas celo v šoli učili, da je močan tisti narod, ki ima številno prebivalstvo, veliko ozemlje in veliko industrijo. Tako smo bili vajeni misliti in tako so nas učili: Nemci, Francozi, Angleži. To so narodi! To smo vedno slišali. Vendar narodom ni prva ekonomija, politična ureditev ali številčnost. Narod je odvisen od odgovornosti, ki jo ima vsak član v njem in odgovornost prihaja iz zavesti, da vsak mora nekaj prispevati za svoj narod. To lahko prispeva pa samo tisti, ki ima trdno narodno zavest. Kdor ima trdno narodno zavest, se ne boji, kaj bo sosed izjavil o njem, ne boji se postaviti dvojezičnega napisa pred trgovino, ne boji se zahtevati slovensko govorečega uradnika na občini, saj je to njegova pravica. Pri nas pa se dogaja, da narod ne razmišlja tako, tako razmišljajo le posamezniki, ki so potem označeni kot nacionalisti in smo spet na začetku... Prišel je čas, da se začnemo brez obotavljanja družiti brez predsodkov, da skupaj začenjamo reševati težave, v katere nas spravlja italijanska država, ne samo zato, da bodo nekateri vidni predstavniki še bolj vidni, ampak zato, da bomo lahko še naprej obstajali. Če bomo nadaljevali po starih poteh ločevanja po ideloški pripadnosti, nas bo prej ali slej pokopalo ali konkretno, če se bomo še vedno razlikovali po tem, kdo obiskuje sveto mašo ali kdo se pokloni padlim partizanom ali kdo poje v zboru »rdečih« kdo pa v zboru »belih« itd., ni treba da porabljamo moči, da bi dosegli naše pravice, saj v takem stanju nam jih nihče ne bo priznal. Zavedajmo se, da smo en sam narod. To pa ne pomeni sovražiti drugih. To pomeni le biti drugim enakovreden in se pogajati na isti ravni. Zakaj, ko zahtevamo naše pravice »damo najprej rep med noge in potem komaj komaj dvignemo roko?« To delamo zato, ker se bojimo, da nam bo kdo zameril, da nam bo kdo zaprl vrata ali pa da nam bo kdo pobral stolček... . Kateri pa so rezultati? Nekateri imajo še vedno stolčke iz katerih od časa do časa očistijo prah, ko nam voda teče v grlo in potem? Potem se vse nadaljuje po starem. Zavedajmo se, da je narod močan ne po številu, ampak po duhu in če je iskren s samim seboj. Ali se kdaj sprašujemo, če smo bili dovolj iskreni do naših padlih, do tistih, ki se niso borili za stolček, ampak zato, ker so branili svoj narod, svojo pripadnost in so za to dali življenje? Večina Primorcev se je borila za obstoj slovenskega naroda, ne za ideologijo, ideologija je prišla pozneje, ker so jo nekateri izrabili, da bi zasedli razgledno točko, s katere bi krojili usodo naroda. Ali smo iskreni do vseh tistih, ki so tiho trpeli in bili preganjani, zapuščeni, odslovljeni od delovnega mesta, internirani, konfinirani...? Ali nismo že dovolj plačali kot narod? Res je, bili so časi, ko se nam je zdelo, da je ideologija popravila vse krivice, očistila svet hudobnih ljudi in postavila pravičnost nad vse! V to je večina Slovencev verjela, vse to pa je bilo zgrajeno na peščenih temeljih, bilo je zgrajeno na besedah, na obljubah in sanjah o boljšem svetu, ne pa na narodni zavesti... . Narodna zavest je prišla od časa do časa na dan, a ni imela glavne besede. Sedaj, ko nas je vedno manj in ko se med sabo preštevamo, ko so sistemi, na katerih so nekateri gradili palače upanja in prihodnosti propadli, nam je ostalo tisto, kar nihče ne bo mogel iz nas izbrisati: naš skupni jezik, naša skupna kultura, naša skupna kri. Vse to, drage bralke in bralci Vam daje v razmislek nekdo, ki v sebi nosi dvojno identiteno, nekdo, ki vsak dan doživlja v sebi Prešerna in Danteja, nekdo v katerem ni sovraštva do drugih narodov, nekdo, ki verjame v spoštovanje vseh narodov. Vse to Vam piše nekdo, ki se zaveda, da bi bilo lažje ostati le Bertinazzi v večinskem narodu kot pa slovenski učitelj, zborovodja, organist in svetnik edine slovenske stranke v manjšinskem narodu. Zato sem prepričan, da nas bodo drugi spoštovali le takrat, ko se bomo sami sebe znali spoštovati za to, kar smo: en sam slovenski narod v Evropi narodov! KULINARICNI KOTIČEK Katalonska krema Kot najbrž veste, saj je to menda jasno izšlo iz nekaterih prispevkov iz prejšnjih mesecev, sem zelo navezan na sredozemsko kuhinjo, in sicer sredozemsko v najširšem smislu, se pravi od Trsta preko Istre, Dalmacije, delno Grčije, Turčije, Bližnjega vzhoda, vse do magrebskih držav, Španije, delno Francije in Italije, od Genove pa do Benetk. Zato sem se še kar razveselil vabila na Ba-learske otoke, ki so netipični del Španije in imajo marsikatero prvino odlične katalonske kuhinje. Zato je bilo razočaranje še bridkejše, ko sem zaznal, da smo gostje v enem tolikih »resortov«, hotelov, ki so pribežališče nemških in angleških ljubiteljev golfa, oddaljenih od resničnosti otoškega življenja, saj obstajajo taki hoteli na Balearih, po vsej Španiji in še marsikje drugje in vsi so si bolj ali manj podobni, še zlasti kar zadeva kuhinjo, pa naj bodo v Španiji, Franciji, Nemčiji ali kjerkoli drugje po svetu. Kuhinja je »mednarodna«, brez kakršnegakoli značaja, tako da je bila najbrž edina malo bolj španska jed, ki so nam jo ponudili, katalonska krema, ki pa že tako in tako sodi med jedi, ki so si utrle pot v svet. Je pa, resnici na ljubo, vedno dobrodošla. Zato bo danes gost naše kulinarične rubrike. Katalonska krema je sladica, ki jo postrežemo mlačno in zanjo potrebujemo: 3 dl mleka, 2 dl sladke smetane, 5 rumenjakov, 50 g sladkorja (belega), 3 žlice rjavega sladkorja, malo pomarančne lupinice, pol vaniljevega stroka (če ga imamo, lahko dodamo malo vaniljevega sladkorja), ci-metovo paličico. Najprej se-grejemo pečico na 150 stopinj, v globlji pekač pa nalijemo približno 2 cm vode, nakar ga damo v pečico. V posodi pristavimo mleko, smetano, pomarančno lupinico, vaniljo in cimet. Pustimo, da zavre, nakar odstranimo cimet in vaniljo in pustimo, da se mleko in smetana nekoliko ohladita. V drugi posodi umešamo rumenjake in sladkor (bel). Med mešanjem postopoma dolivamo mleko, nato vse precedimo skozi gosto cedilo. S to kremo napolnimo ognjevarne posodice, po navadi lončene, moramo pa paziti, da pri tem ne nastane pena. Posode damo v pekač z vodo, da sega voda do polovice modelčkov. Pustimo v pečici približno eno uro, da se zmes utrdi, nakar jih vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladijo. V pečici prižgemo zgornji žar, kremo potresemo z rjavim sladkorjem, posodice spet porinemo v pečico, pod segreti žar, in pustimo, da sladkor karamelizira. Tudi tu moramo paziti, da sladkor ne postane pretemen, sicer bo grenil. Danes obstajajo tudi posebne plinski gorilniki, s katerimi karameliziramo sladkor, ne da bi ga dali v pod žar. Moram pa pripomniti, da to ni edini recept za katalonsko kremo, je pa morda najlažje izvedljiv. Dober tek! Ivan Fischer slovenija - 20-letnica »pisateljske ustave« Eden temeljnih kamnov za kasnejšo slovensko ustavo LJUBLJANA - Profesor ljubljanske Pravne fakultete Miro Cerar je na posvetu ob 20. obletnici tako imenovane pisateljske ustave poudaril, da je bila ta ustava med drugim izraz hrepenenja po emancipaciji slovenskega naroda in posameznika. Predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič pa je dejal, da so avtorji "pisateljske ustave" postavili temeljni kamen za slovensko ustavo iz leta 1991. Kavčič je v nagovoru udeležencem posveta poudaril, da je "pisateljska ustava" za slovensko nacijo ena najbolj pomembnih tem. "Kaj bi Slovenci brez svojih pisateljev," se je vprašal in dodal, da so slovenski pisatelji leta 1988 pripravili teze za slovensko ustavo, t.i. pisateljsko ustavo. Ob tem je predsednik DS spomnil na pomen 57. številke Nove revije, ki je izšla v začetku leta 1987 in pojasnil, da se "pisateljska ustava" odraža tudi v Majniški deklaraciji iz spomladi 1989 in slovenski ustavi iz leta 1991. Kavčič je pri tem opozoril na pogum pisateljev, ki so se pisanja ustave lotili v "času, ki temu ni bil naklonjen". V uvodu posveta z naslovom Izvori slovenske ustave je državni svetnik in nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Tone Peršak spomnil, da je konec leta 1986 v tedanji socialistični Jugoslaviji nastal predlog za spremembo jugoslovanske ustave, "ki je predvideval popolno centralizacijo Jugoslavije". Peršak je povedal, da so proti tem ustavnim spremembam in "pogubnim posledicam sprejetja tega predloga" nastopili v DSP. Dodal je, da so skušali prepričati tedanje slovensko vodstvo, da zavrne ustavni predlog. "Toda slovenska politika se je odzvala mlačno," je poudaril in nadaljeval, da "po našem mnenju ni izpolnila pričakovanj, tako da je ogrožala obstoj in prihodnost slovenskega naroda". Zato so se v DSP odločili za pisanje tez za ustavo, je pojasnil. Povedal je tudi, da je bil pobudnica za pisanje ustave DSP, pozneje pa so "pisateljsko ustavo" napisali delovna skupina pri pisateljskem DSP in delovna skupina Slovenskega sociološkega društva. Kot je še dodal, so pri pisanju ustave sicer iskreno, a zaradi taktičnih razlogov bolj izrazito poudarili navezovanje na Osvobodilno Fronto (OF), "da bi otopili ost možne kritike". "Živeli smo v obdobju, ko se ne bi čudili, če bi bilo gradivo za slovensko ustavo zaplenjeno," je dejal in pojasnil, da so prav iz tega razloga "pisateljsko ustavo" tudi imenovali gradivo za slovensko ustavo, ne pa Ustava Republike Slovenije, kot so najprej mislili. Filozof Tine Hribar je poudaril, da sta "pisateljsko ustavo" oz. Teze za Ustavo Republike Slovenije aprila 1988 v knjižici Gradivo za slovensko ustavo objavila Igor Bavčar in Janez Janša. "Tudi zaradi te akcije, če ne predvsem zaradi nje, so Janšo čez mesec dni zaprli," je zatrdil in dodal, da so tako par- tijski politiki kot partijski pravniki "pisateljsko ustavo" sprejeli s cinizmom. Hribar meni, da je velika napaka, da v sedanji slovenski ustavi niso omenjene državljanske svoboščine, ki so bile zapisane v "pisateljski ustavi". Kot je povedal, so državljanske pravice pred človekovimi pravicami. Po njegovih besedah državljanske svoboščine niso omenjene v ustavi zato, ker je "popustil pred neustavljivo zgovornostjo Matevža Krivica". "Obstoječa ustava ni ustava 19. stoletja, tudi ni ustava 21. stoletja, ampak ostaja na ravni 20. stoletja," je dejal Hribar in zatrdil, da ni nobenega dvoma, da bo v 21. stoletju ustavnopravno priznana in sprejeta tudi svetost življenja. Hribar se je tudi zavzel za prenovo slovenske ustave še v tem mandatu. Cerar je pojasnil, da je pomenila "pisateljska ustava" zamisel o vzpostavitvi novega sistema ustavnih in posledično v veliki meri tudi temeljnih družbenih vrednot. "Na politični ravni je pomenila težnjo po bistveni spremembi obstoječega real-socialističnega oz. komunističnega sistema," je zatrdil. Kot je dodal, je bila ustava na kolektivno emocionalni ravni "dejanje poguma in upornosti njenih avtorjev in podpornikov ter izraz hrepenenja po emancipaciji naroda in posameznika". Na duhovni ravni pa je po njegovih besedah pomenila težnjo po večji svobodi človekovega duha. "Če pisateljsko-sociološke ustave ne bi bilo, bi si jo Slovenci morali izmisliti," je dejal in pojasnil, da je bila prelomen dogodek za našo zgodovino. Profesor na Fakulteti za družbene vede in kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je pojasnil, da so se v osemdesetih letih soočili s pojavom neo-liberalizma, ki je "obetal odpiranje polja svobode na različnih področjih". Po njegovem mnenju je neoliberalizem dal določene prispevke k širjenju polja svobode. Prepričan pa je, da je v Sloveniji prišlo do premišljene kombinacije neoliberalizma in teženj po ohranitvi nekaterih dosežkov prejšnjega sistema. Svetlik je dejal, da se je neoliberalizem v Sloveniji premalo uveljavil zlasti v gospodarstvu ter opozoril na izostanek tehnološkega prestrukturiranja in ohranjanje delovno intenzivne industrije, "zaradi česar bo slej ko prej izstavljen račun, tudi s socialnimi žrtvami". Dodal je tudi, da se je v Sloveniji namesto pravega podjetništva uveljavilo "institucionalno podjetništvo", kjer potekajo zgolj "igre z vrednostnimi papirji". Na posvetu, ki je potekal v prostorih državnega sveta, so sodelovali še profesor ljubljanske Pravne fakultete Marijan Pavčnik, ekonomist Jože Mencinger, sociolog Veljko Rus in pravni strokovnjak za javno upravo Janez Šmidovnik. (STA) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 21. novembra 2008 3 ljubljana - Predstavitev ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu Minister Žekš doživel soglasno podporo parlamentarne komisije Nasprotovanje poenotenju manjšinskih krovnih organizacij - Usklajeno delo z zunanjim ministrstvom in parlamentom LJUBLJANA - Pristojna parlamentarna komisija je včeraj soglasno podprla Boštjana Žekša kot ustreznega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Žekš je edini ministrski kandidat, ki je v komisiji državnega zbora dobil podporo tako levo-sredinske koalicije, kot desnosredinske opozicije. To je nedvomno zelo dobra politična popotnica za njegovo delo. Žekš si je kot glavni cilj zadal novo opredelitev slovenskega kulturnega prostora v sozvočju z Evropo, ki ima več obrazov in več identitet. Gre za strategijo sožitja in sodelovanja, enotni slovenski prostor pa ni nekaj, kar bi bilo usmerjeno proti sosednjim državam in narodom. »Folklora slovenstva ni dovolj. Potrebujemo nekaj več,« je poudaril minister. Zavzel se je za boljšo medijsko pokritost narodno mešanega prostora v Italiji, Avstriji in Madžarski in tudi, da bi občila v Sloveniji več poročala o Slovencih po svetu. Boštjan Žekš je odkrito priznal, da sporazum, ki ga je podpisala koalicija predsednika vlade Boruta Pahorja, posveča zelo malo pozornosti slovenskim manjšinam. Po ministrovem prepričanju je to dobro, saj po njegovem ne bi bilo dobro, če bi vladno zavezništvo na področju, ki zadeva vse Slovence, vsi- mer je izrecno omenil razpise vladnega urada za Slovence po svetu in v zamejstvu. Sedanja zakonodaja, ki ureja odnose med matično državo in Slovenci izven njenih meja, se mu zdi dobra in torej je ne gre spreminjati. Žekš se načelno strinja, da bi svoje predstavnike v parlamentu imeli tudi Slovenci iz tujine, za kar so se med včerajšnjo razpravo zavzeli zlasti predstavniki Slovenske ljudske stranke in Janševe SDS. Med drugimi nalogami je minister brez listnice omenil nujnost izboljšanja sodelovanja z visoko izobraženimi Slovenci v tujini, več pozornosti, kot doslej, pa bi morala Slovenija nameniti širjenju in učenju slovenskega jezika. V razpravi so največ pozornosti poslanci namenili položaju naše manjšine, glede Slovencev v Avstriji pa jih je zanimala zlasti usoda dunajskega študentskega doma Korotan. Na ta problem je opozoril poslanec Samo Bevk (SD), ki je predlagal, da bi Korotan kupila Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Žek-šu se ta zamisel zdi zanimiva in sprejemljiva. Predsednik komisije Miro Petek (SDS) ga je vprašal za mnenje o no-tifikaciji Avstrijske državne pogodbe. Minister je odgovoril, da bi se morala Minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš (desno) je doživel zaupnico pristojne parlamentarne komisije (levo spodaj), ki ji predseduje Miro Petek, podpredsednik pa je Mirko Brulc (na sliki desno spodaj). Slovenija obnašati tako, da ima pravico nekaj reči tudi o tem. Zlasti glede člena, ki zagotavlja Slovencem v Avstriji polnopravne manjšinske pravice. S.T. ljevalo svoje poglede. Vse pomembnejše odločitve mora Slovenija sprejemati v dogovoru med večino in opozicijo ter med vlado in parlamentom, pri čemer je Žekš izpostavil nujnost sodelovanja med svojim in ministrstvom za zunanje zadeve. Samega sebe je novi minister označil za politično nevtralnega. Žekš je poslancem in poslankam, ki so ga »zasliševali«, rekel, da nasprotuje poenotenju manjšinskih krovnih organizacij. »Zamejski Slovenci naj se organizirajo tako, kakor jim ustreza, mi pa jih moramo obravnavati enakopravno, glede na velikost njihove organizacije,« je poudaril. Pomembno se mu zdi, da mora Slovenija v odnosu do Slovencev v zamejstvu in po svetu preseči razdelitve in ideološko ločevanje. Za utrditev medsebojnega nezaupanja Žekš močno računa na čim tesnejše stike na osebni ravni, neposredne pogovore in obiske. V prihodnjih dneh bo tako obiskal slovensko manjšino v Furla-niji-Julijski krajini. Slovenci v Italiji so se po njegovem znašli v nezavidljivem položaju zaradi napovedanega krčenja finančnih sredstev s strani italijanske države. Opravičilo rimske vlade, da to počne zaradi splošne finančne krize in nujnih varčevalnih ukrepov, po Žekšovem mnenju ne zdrži. Minister zagovarja absolutno pregledno porabo denarja, ki ga manjšine dobivajo iz Slovenije, pri če- manjšine - Stališče Roberta Battellija »Slovenija potrebuje modro zunanjo politiko« LJUBLJANA - Slovenija nujno potrebuje modro zunanjo politiko do sosednjih držav, ki ne bo talka predsodkov ali občutka stalne ogroženosti. Tako je poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli v včerajšnjem intervjuju za spletno televizijo ljubljanskega Dnevnika komentiral »zaslišanje« novega zunanjega ministra Samuela Žbogarja v pristojni parlamentarni komisiji. Battelli ne verjame, da je italijanska država sovražno razpoložena do slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. V tem trenutku se poslancu zdi najpomembnejše, da se čimprej rešijo konkretni problemi, med katerimi gotovo izstopa nevarnost krčenja italijanskih finančnih prispevkov slovenski manjšini. Žbogar je med »zasliševanjem« v parlamentu poudaril, da so slovenske manjšine pomembni povezovalni členi med sosednjimi državami in da bo zunanje ministrstvo, kot doslej, pozorno spremljajo manj- šinska vprašanja. Bilateralni odnosi med Rimom in Ljubljano so vsekakor dobri. Žbogar je povedal, da je Slovenija zainteresirana za vstop Hrvaške v Evropsko unijo in v vojaško zavezništvo Nato. Teh procesov Ljubljana ne bo ovirala, bo pa zaščitila svoje interese. žekš - Mnenja Brulca in Jurija »Minister z odprto ■ • • v ■ • • glavo in mišljenjem« LJUBLJANA - »Imenovanje Boštjana Žekša za ministra je bilo zame veliko presenečenje. Njegov včerajšnji nastop me je pozitivno presenetil,« je včerajšnjo predstavitev novega ministra komentiral Mirko Brulc, podpredsednik komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu ter novogoriški župan. Brulcu, ki pripada stranki SD Boruta Pahorja, se zdi dobro, da bo slovenska vlada z novim ministrom obravnavala slovenske manjšine z državniškim in ne s političnimi ali celo ideološkimi pristopi. Brulc je zadovoljen, da bo Žekš prvi uradni obisk v tujini opravil med Slovenci v Italiji ter da bo svojo dejavnost sproti usklajeval z zunanjim ministrstvom. »Minister mora čimveč potovati in se direktno soočati z vsakdanjimi problemi manjšin,« je prepričan Brulc. Žekš je prijetno presenetil tudi poslanca stranke Zares Franca Jurija, ki - kot Brulc - zelo dobro pozna položaj naše manjšine. Po Jurijevem mnenju je Brulc nastopil »z odprto glavo in odprtim mišljenjem, pokazal pa je tudi veliko pripravljenost za poslušanje nasvetov«. Poslancu, ki pripada italijanski skupnosti v Istri, se zdi pomembno, da je Žekš govoril o prepletanju kultur v našem narodno mešanem prostoru. Juri je ministru predlagal, naj ob priložnosti napovedanega obiska pri Slovencih v Italiji obišče tudi dvojezično šolo v Benečiji. Žekš je ta predlog sprejel, kot je tudi sprejel Jurijevo priporočilo, naj bo Slovenska manjšinska koordinacija-Slomak sogovornik ministrstva in vlade pri reševanju problemov slovenskih manjšin. S.T. 4 Petek, 21. novembra 2008 GOSPODARSTVO pristanišča - Pristaniški odbor podprl predlog novega regulacijskega načrta Predvidena velika javna dela, a je trenutek vse prej kot ugoden Boniciolli upa, da bo načrt sprejet po pospešenem postopku in ne šele čez dve leti TRST - Predsednik tržaške Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli je včeraj članom pristaniškega odbora, v katerem so zastopani deželna in lokalne uprave, sindikati in predstavniki stanovskih organizacij, predstavil nov regulacijski načrt za tržaško pristanišče. Predlog so člani odbora soglasno podprli, tako da bo pristanišče dobilo nov načrt po 51 letih, saj nosi sedanji datum daljnega leta 1957. Postopek sprejemanja novega regulacijskega načrta se bo nadaljeval zelo verjetno šele januarja z dokončnim sprejetjem s strani pristaniškega odbora, nato bodo morali svoje pristanke dati še pristojna ministrstva, višji svet za javna dela in Dežela FJK, ki je pristojna za uzakonitev načrta. Okvirno bi moral postopek trajati približno dve leti, vendar je Boniciolli zagotovil, da bodo skušali časovnico sprejemanja urbanističnega dokumenta čim bolj skrajšati. Obstaja namreč tveganje, da se bo scenarij, v katerega je vpeto tržaško pristanišče, med sprejemanjem načrta temeljito spremenil, in to na slabše. V načrtu je predvideno veliko povečanje pristaniških zmogljivosti, predvsem na področju kontej-nerskega prometa in pretovorov, ki naj bi našli mesto na načrtovani logistični platformi med lesnim pristaniščem in ške-denjsko železarno. (Glede železarne in načrtovanega plinskega terminala v Žavljah sicer v novem regulacijskem načrtu ni nič konkretnega, čeprav je v Žavljah predviden prostor za energetski pol.) Gospodarska recesija, ki medtem že kaže zobe in melje prve žrtve, se bo namreč prihodnje leto neizogibno pokazala tudi v pristaniškem prometu, ki je zadnji člen v logistični verigi, v kateri so nekateri členi že začeli popuščati. Če se bo gospodarska dejavnost na Daljnem vzhodu, ki ga je že zajela finančna kriza, začela pomembneje krčiti, se bo znatno zmanjšal kontejnerski promet tako v Trstu kot v Kopru. Toda urbanistični načrt je dolgoročen instrument, zato mora biti zastavljen tako, da bo lahko spremljal razvoj pristanišča na dolgi rok. Od tod v načrtu predvidena podvojitev dolžine sedmega pomola, izgradnja logistične platforme (za katero sicer manjka dvesto milijonov proračunskega denarja) z velikim večnamenskim osmim pomolom, okrepitev in podaljšanje petega in šestega pomola, preureditev Pomorske postaje s podaljšanjem pomola Bersaglieri za potniški promet, selitev terminala za trajekte s trajanskega nabrežja ob plovni kanal v Žavljah itn. Če je načrt, na katerega tržaško pristanišče čaka že celo vrsto let, končno na papirju, pa je njegovo dokončanje sovpad-lo s skrajno neugodnim gospodarskim trenutkom, in to ne samo glede na nevarnost upadanja prometa, ampak tudi krčenja proračunskih sredstev, ki bodo potrebna za predvidena javna dela. Alternativa javnemu financiranju bi bilo lahko projektno financiranje, torej s pritegnitvijo zasebnih vlagateljev, vendar je v tem trenutku zaradi recesije tudi ta možnost precej nerealna. pristanišča - S seje nadzornega sveta družbe Luka Koper še ne čuti posledic gospodarske krize KOPER - Luka Koper v prvih devetih mesecih letos ni čutila posledic finančne krize, je v sredo ugotovil nadzorni svet družbe, ki bo devetmesečne podatke objavila prihodnji teden. Napovedi do konca leta so razmeroma ugodne, ugotavljajo, čeprav je pomorska dejavnost zadnji člen v logistični verigi in bo posledice na svetovnem trgu čutiti v prihodnjem letu. Kot je Luka Koper včeraj objavila na spletni strani Ljubljanske borze, so nadzorniki sicer veliko pozornosti posvetili ukrepom za obvladovanje morebitnih težav, kot so racionalizacija poslovanja in iskanje notranjih rezerv, upravi pa naložili spremljanje dogajanja na trgu. Nadzorniki so se med drugim strinjali z nakupom treh skladišč v lasti države za skupaj 5,9 milijo- EVRO 1,2542 $ -0,73 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. novembra 2008 evro (povprečni tečaj) valute 20.11. 19.11. ameriški dolar 1,2542 1,2634 japonski jen kitajski juan 119,87 85718 122,07 ruski rubel 34,5555 7,4524 8,6271 34,6655 7,4499 UCII IJKCI M Ulla britanski funt 0,8421 102395 0,8398 101375 JVCUJKO M Ulla norveška krona 8,8700 25,635 8,8700 25,718 i-Cjl\a IVI Ul iG švicarski frank 1,5290 1,5228 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 269,94 3,8500 271,00 3,8500 LJUIJjM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5814 1,9927 1,5634 1 9547 avjLIaljM UUlul bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3 8170 1,9558 3,8503 iui 1 iui dm ictv slovaška krona II1Y*\\/CK i ifac 30,380 3,4528 30,390 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7093 3 0198 0,7094 2,9887 Ul Cirili-)IVI ICal islandska krona ti lira 245,00 2 1354 240,00 21196 LUI jIVcl lila hrvaška kuna 7,1350 7,1340 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 20. novembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 1,1412 2,1531 2,5437 2,705 libor (eur) 3,6012 4,06 4,1075 4,165 libor (chf) 0,9933 1,9366 2,135 2,3533 euribor (eur) 3,612 4,076 4,117 4,171 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.206,62 € +250,21 na evrov. S tem nakupom bo Luka Koper pridobila dodatne skladiščne površine za svojo dejavnost. Nadzorniki so obravnavali tudi poročilo o varovanju okolja, morja, varnosti in zdravja pri delu. Na obisku v koprskem pristanišču so bili te dni predstavniki belgijskega pristanišča Oostende. To je izrazito ro-ro pristanišče v zahodni Belgiji, ki več kot 90% prometa ustvari z britanskimi pristanišči, na prvem mestu z Ramsgateom. Prav na relaciji Oostende - Ramsgate deluje kot izključni prevoznik podjetje Transeu-pra Ferries, ki je v slovenski lasti. Sogovorniki so si izmenjali poglede na možno sodelovanje, predvsem pri blagovnih tokovih iz Sredozemlja in Azije prek Kopra po kopnem do Oostende in naprej v Veliko Britanijo. TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. novembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,97 IMTCDCI IDr»DA Q78 -6,80 KRKA 1 1 IKA KOPER 50,61 -6,32 -9,58 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,42 165,76 -5,96 -7,17 TELEKOM SLOVENIJE 248,73 142,75 -8,52 -9,12 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA CTni 47,96 27,82 -2,32 -12,76 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 _1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 11,02 -8,01 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 42,40 12,96 -4,97 -9,56 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 253,71 -4,97 +045 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 200,00 109,50 17,62 -7,98 -9,50 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 20. novembra 2008 -2,37 delnica zaključni tečaj v € spr. v % okusi krasa - Zelo uspel večer v tržaški gostilni All'Antico Spazzacamino Ob dobrotah s kruhom v glavni vlogi tudi Sabovi in Kosovelovi verzi, glasba in film Gostje na Okusih Krasa v gostilni All'Antico Spazzacamino, spredaj levo g. Dušan Jakomin kroma TRST - Pijem trpko vino - s tem verzom se konča Sabova pesem Kontovel v slovenski prepesnitvi Jolke Milič, ki je dal naslov dvojezični zbirki Umberta Sabe, v izvirniku (Bevo quest'aspro vino) in slovenskem prevodu znane prevajalke iz Sežane, katere založnik je tržaška Mladika. Pesem, film in glasba so bili pravzaprav glavni trenutki večera v zgodovinski tržaški gostilni AllAntico Spazzacamino, večera, ki je imel tudi prijeten in uspešen enoga-stronomski okvir. Gospodarja Tiziana in Edi ter kulturni animator Edi Kanzian z neprofitnim društvom Il pane e le rose so prejšnjo sredo pripravili pravi poklon iztekajočim se Okusom Krasa. Po glasbi Mladih kraških muzikantov, ki so ves večer sredi mesta igrali narodno glasbo, je bogato omizje povabljenih proizvajalcev in drugih gostov govorilo ne le o gastronomski pobudi, ampak tudi o širši povezani kulturi. Vesna Guštin je skušala mešani italijansko-slovenski druščini (prisoten je bil tudi predsednik ZSKD Marino Marsič) pojasniti etnološko podstat prireditve in domačih proizvodov kot je kruh. Temu je naravno pritegnil g. Dušan Jakomin, ki neguje spomin na ške-denjski kruh in druge zaklade krajevnega izročila. Edi Kanzian je z režiserko Lore-dano Gec pripravil Jakominu in ostalim lepo presenečenje s prikazom nekaj suge-stivnih posnetkov iz portreta Dušana Jakomina, ki mu ga je posvetila Loredana Gec v produkciji STV RAI. Marsikdo od italijanskih gostov si je zaželel, da bi ga prikazala tudi krajevna italijanska RAI, tako je priljubljen ta duhovni in javni delavec. Posegel je tudi Marino Vocci, občutljiv povezovalec istrske in kraške enoga-stronomije. Vrtnar Gigi Debelis je povedal, kako prideluje svoj znani motovilc, ki je z oljčnim oljem žlahtno obogatil kraški jedilnik Spazzacamina. Pedagog Roberto Ambrosi je poudaril pomen zdrave prehrane z domačimi proizvodi in hrano tudi v šoli. Podpredsednik tržaškega konzorcija Federico Grim, sicer izvedenec za ribištvo, je predstavil svoj zadnji trud, knjigo o ribji kulturi in proizvodnji pri nas, »Il pesce nel Friuli Venezia Giulia« tržaške založbe Italo Svevo. Za SDGZ pa sta bila navzoča predsednik trgovcev Ervin Mezgec in tajnik Davorin Devetak. Čudovit intermezzo pred enoga- stronomskim dogodkom so bile pesmi Kosovela in Sabe, ki sta jih brali igralka Liliana Saetti in Loredana Gec v prepesnitvah Jolke Milič. To je bil lep in občuten hommage odsotni posredovalki med obmejnima jezikoma v obe smeri: Jolka prevaja v oba jezika s srcem in glavo, z lahkotnostjo in muko, vedno s čustvovanjem, kot da bi bila oba njena materna jezika. In že so sledile pokušnje fanclov z dušo Nataše Bukavec s Proseka, kruha sv. Martina Davorina Starca in drugega domačega kruha obeh proseških pekarn, žu-pa pržgana, špageti po barkovljansko in po- hani sardoni gospodinje Tiziane, Debelisov motovilc, Tizianine palačinke in štrudel pekarne Starc, vse skupaj z Debelisovo mal-vazijo ter teranom in merlotom mladega vinarja Gabrijela Pertota iz Nabrežine. Stalni gostje Spazzacamina so ob hrani še posebno cenili glasbo Mladih kraških muzikantov: prvič so tam zadonele na-rodnozabavne viže, sicer pa je vsak četrtek v lokalu zraven sejmišča, v Ul. Settefonta-ne 66, koncertni večer z rock, jazz in drugo žanrsko glasbo. Info: tel. 040945160, www.anticospazzacamino.com Davorin Devetak A2A 1,491 -2,99 ALLEANZA 4,82 -1,58 ATLANTIA 13,00 -3,99 BANCO POPOLARE 7,28 +0,14 BCA MPS 1,306 +1,56 BCA POP MILANO 3,92 +2,81 EDISON 1,15 -1,54 ENEL 5,09 -1,74 ENI 16,67 -4,47 FIAT 4,82 -3,21 FINMECCANICA 9,00 +0,95 GENERALI 17,75 -1,77 IFIL 2,03 -7,09 INTESA SAN PAOLO 2,16 +0,93 LOTTOMATICA 17,84 +2,77 LUXOTTICA 13,49 +1,05 MEDIASET 4,1 +2,89 MEDIOBANCA 8,27 -1,49 PARMALAT 1,218 -1,30 PIRELLI e C 0,26 +0,39 PRYSMAN 7,5 -6,37 SAIPEM 13,22 -8,89 SNAM RETE GAS 4,1 -1,91 STMICROELECTRONICS 5,34 -3,43 TELECOM ITALIA 1,05 +1,74 TENARIS 8,46 -9,42 TERNA 2,425 -4,62 TISCALI 0,78 -2,01 UBI BANCA 11,47 -3,12 UNICREDIT 1,655 -0,90 SOD NAFTE (159 litrov) ^^^^ 48,85 $ -1,55 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. novembra 2008 indeks_zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 3.965,57 -7,96 SBITOP, Ljubljana 903,49 -8,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdan 100 7.989,71 1.385,93 -0,09 -0,04 Nosuau i oo S&P 500, New York 798,29 -1,03 MSCI World, New York 821,63 -4,63 DAX 30, Frankfurt FTÇF Ifin I nnrlnn 4.220,20 -3,08 fisc i00, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 3.874,99 2.980,42 1.562,47 -3,26 -3,48 -5 11 a i x, Dunai PX, Praga Fl IROSTOXX 50 733,3 2.225,99 -5,65 -3,02 LUnOSi OXX 50 Nikkei, Tokio 7.703.04 -6,89 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 1.613,95 12.298,56 1.983,76 8.451,01 -3,10 -4,03 -1,67 -3,68 1.696,91 -6,67 1.115,21 -1,53 2.014,07 -3,51 575,19 -4,38 264,89 -7,38 2.462,04 -0,72 9.393,75 -1,46 2.327,40 -7,88 / GORIŠKI PROSTOR Petek, 21. novembra 2008 5 špeter - Pogovor z ravnateljico dvojezičnega šolskega centra o t.i. reformi Gelmini Živa Gruden: Prepričana sem, da obstoj šole ni pod vprašajem En sam učitelj za špetrsko osnovno šolo ni sprejemljiv - Dvojezični model nima alternative ŠPETER - Šolska reforma ministrice Gelminijeve, kot smo že večkrat poročali, neposredno ogroža tudi sam obstoj dvojezične osnovne šole v Špetru. Z ravnateljico Živo Gruden smo se pogovorili tako o ukrepih italijanske vlade v zvezi s šolstvom kot o delovanju dvojezičnega šolskega centra v Špetru. Zakaj za vas šolska reforma ni sprejemljiva? V naši dvojezični osnovni šoli poteka pouk po modelu »en učitelj - en jezik«, z uvedbo enega samega učitelja, kot predvideva nova šolska reforma, pa bi bilo to nemogoče. Tudi krajši urnik za nas ni sprejemljiv. Otroci se namreč vse predmete učijo bodisi v italijanščini in slovenščini, za kar nedvomno potrebujejo več časa. Dopoldne poteka pouk v enem jeziku, popoldne pa v drugem. Nemogoče pa bi bilo, da bi isti učitelj oziroma učiteljica poučeval tako v italijanščini kot v slovenščini. Šola bi torej v tem primeru postala enojezična, ali slovenska ali italijanska... Ne, alternative sploh ni. Šola je bila ustanovljena zato, da bi bili v njej tako italijanščina kot slovenščina na isti ravni. Če ne bi mogla ohraniti dvojezičnega modela, sploh ne bi imelo več smisla, da obstaja. Prav zaradi tega sem tudi prepričana, da se bo problem vendarle rešil. Nihče si ne more privoščiti, da bi povzročil zaprtje take šole, kot je naša. Reforma Gelminijeve je bila v parlamentu sprejeta brez popravkov, priporočilo senatorke Blažinove, ki ga je sprejela vlada pa ni obvezujoče... To je res, vseeno pa gre za formalni akt, ki je bil sprejet pred celotnim parlamentom. Dvomim, da bi lahko vlada nato kar tako pozabila na priporočilo, da se manjšinske šole in naš center v pravilniku za izvajanje zakona obravnavajo posebej. Mislim, da lahko po institucionalni poti marsikaj dosežemo, treba bo pač pozorno slediti sestavljanju pravilnika, kar pomeni, da bo največje breme na ramenih senatorke Tamare Bla-žina in Livia Semoliča. Upam pa, da bo tudi Slovenija takoj posegla, če bi se zadeve zakomplicirale. Sicer pa je bilo glede šolske reforme toliko protestov, da bi se lahko še kaj spremenilo. Po navadi v Rimu zavlačujejo s sestavo pravilnika, ko ugotovijo, da kak zakon nima velike podpore. Na tak način se odloži njegovo izvajanje. Ravnateljica dvojezične šolskega centra v Špetru Živa Gruden (zgoraj) je prepričana, da se bodo izognili problemom, ki bi jih lahko prineslo dosledno izvajanje reforme ministrice Gelmini Med novejše ukrepe v zvezi s šolstvom sodi tudi zahteva po zaprtju šol s premajhnim številom učencev oziroma njihovi združitvi z drugimi šolami. Vlada je sicer za leto 2009 ta ukrep zamrznila, a ga ni dokončno zbrisala. Kako bi to vplivalo na dvojezični šolski center? Čeprav nimamo dovolj učencev, se naša šola prav zaradi svoje specifičnosti ne more povezati z nobeno drugo. Poleg tega pa že tako in tako pokriva precej širše območje kot navadne šole, saj zaobjema kar sedem občin. Koliko otrok obiskuje dvojezični šolski center? Skupno 202. Sedemdeset jih je v vrtcu, sto dva sta v osnovni šoli, trideset pa jih obiskuje nižjo srednjo šolo. Število učencev je v zadnjih letih približno konstantno, medtem ko je prej stalno naraščalo. Mislim, da je razlog v tem, da smo že dosegli ves tisti del prebivalstva, ki se strinja z modelom naše šole. Dvojezična nižja srednja šola obstaja šele dve šolski leti. Kako poteka pouk? Seveda tu ni modela en jezik - en učitelj, ki je značilen za osnovno šolo. Učenci se nekatere predmete učijo v italijanščini, druge pa v slovenščini. Tako poteka pouk matematike, naravoslovja in likovne vzgoje v italijanščini, v slovenščini pa pouk zemljepisa, zgodovine, tehnologije, informatike, verouka, glasbene vzgoje in telovadbe. Ob slovenščini in italijanščini se otroci učijo še angleščino, medtem ko je nemščina izbirni predmet. Je učno osebje na osnovni in nižji srednji šoli redno zaposleno? Učiteljice na osnovni šoli imajo stalno mesto, medtem ko so profesorji na nižji srednji šoli imenovani letno. Upam, da se bo to čim prej vsaj delno uredilo. Že za naslednje šolsko leto pričakujem, da bomo imeli vsaj štiri katedre: za italijanščino, matematiko in dve za slovenščino, zgodovino in zemljepis.« T.G. Renzo Tondo od danes predsednik Delovne skupnosti Alpe Jadran TRST - Furlanija-Julijska krajina bo danes v Pamhagnu v Avstriji prevzela vodenje Delovne skupnosti Alpe Jadran. Predsednik FJK Renzo Tondo bo ob tej priliki od deželnega glavarja Gradiščanske-ga Hansa Niessla prevzel predsedstvo delovne skupnosti AJ, ki jo sestavljajo dve državi, Slovenija in Hrvaška, ter 11 dežel, pokrajin oziroma županij, in sicer Furlani-ja-Julijska krajina, Veneto, Lom-bardija (Italija), Gradiščansko, Koroška, Štajerska, Zgornja Avstrija (Avstrija), Baranya, Somogy, Vas in Zala (Madžarska). Do predaje predsedstva bo prišlo na današnjem plenarnem zasedanju predsednikov dežel skupnosti Alpe Jadran, ki je prav včeraj praznovala 30. obletnico ustanovitve. Delovno skupnost AJ so ustanovili 20. novembra 1978 v Benetkah, na zasedanju v Pamha-gnu pa se bo preimenovala v Delovno skupnost Alpe Jadran - Pa-nonija. Pred prevzemom predsedstva je Tondo včeraj dejal, da vse skupaj čakajo novi izzivi, glavna naloga vseh pa bo, da skupnost Alpe Jadran - Panonija odigra aktivno vlogo pri razvojni politiki tega območja Evrope. Od 1. aprila prihodnjega leta bo Ryanair iz Trsta letel tudi v Bruselj TRST - Nizkocenovna irska letalska družba Ryanair bo s 1. aprilom prihodnjega leta uvedfla novo letalsko linijo med trstom in Brusljem (Charleroi). Kot so sporočili iz irske letalske družbe, bo Trst z Brusljem povezan ob sredah in nedeljah. Rezervacije za let že sprejemajo na spletni strani www.ryanair.com, cena enosmernega leta iz Trsta v Bruselj pa gre od 10 evrov dalje (brez letaliških dajatev)a un prezzo Ryanair pa bo s 30. marcem 2009 začel enkrat tedensko leteti tudi na progi Trst - Cagliari, od 31. marca prihodnjega leta pa tudi na progi Trst - Birmingham. celovec - Evropski kongres narodnih skupnosti dežele Koroške Kongres v senci dvojezičnih tabel Drugi dan kongresa v znamenju zanimivih predavanj in razprav o zastavljeni temi - EL kritizira Dorflerja - Predlog BZO v deželnem zboru propadel CELOVEC - Zaključni dan XIX. Evropskega kongresa narodnih skupnosti dežele Koroške v Domu glasbe v Celovcu z osrednjo temo Narodne skupnosti razpete med globalizacijo in regionalizacijo so včeraj zaznamovali zanimiva predavanja in razprave, potekal pa je tudi v senci nerešenega vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem oz. napovedi koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorfler-ja, da ne vidi potrebe po postavitvi dodatnih tabel. Na kongresu so mednarodno priznani strokovnjaki s področja narodnostne politike, kulture in cerkve iz Avstrije, Italije (Južne Tirolske), Švedske, Grčije, ZDA in Ukrajine razmišljali in tudi dajali impulze za nove pristope pri ohranjanju jezikovne in kulturne raznolikosti manjšin oz. narodnih skupnosti v Evropi. Večina jih je ugotavljala, da napetostno polje med globalizacijo in regionalizacijo tudi za narodne skupnosti pomeni nove izzive in nove perspektive. Po oceni skorajda vseh sicer regionalizacija nudi več možnosti, toda tudi globalizacija ima poleg negativnih tudi več pozitivnih učinkov. Veliko je odvisno od narodnih skupnostih samih ter od njihovega ožjega in širšega okolja oz. družbe, v kateri živijo. Globalne perspektive vsekakor nudi mreženje manjšinskih medijev, kot je to na primeru agencije MIDAS posredoval strokovnjak Guenther Rautz iz Bocna, o manjšinah in manj- Pesnik Janko Ferk lukan šinskih jezikih na Švedskem pa je govorila Leena Huss iz Stockholma. V zastavljeno temo kongresa pa je postavil dunajski univerzitetni profesor Karl Schwarz reformatorja Slovencev Primoža Trubarja, katerega je imenoval za Evropejca 16. stoletja. »Nedeljivost dostojanstva vseh ljudi - Vernost in narodna pripadnost v okviru globalizacije iz zornega kota pravoslavnega teologa je svoj referat poimenoval grški univerzitetni profesor Grigorios Lerentzakis, ki je še posebej opozoril, da bodo morali v Srednji Evropi in na Zahodu nasploh v svoja razmišljanja in načrte bolj in ofenzivno vključevati evropski vzhod in jugovzhod oz. narode in narodnosti, ki tam živijo. Poleg uvodnega referata nekdanjega podpredsednika Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) Reginalda Vospernika, ki je prvi dan kongresa spregovoril o zaščiti narodnih skupnosti in jezikov iz regionalnega evropskega in svetovnega vidika, je številnim udeležencem kongresa včeraj spregovoril še en koroški Slovenec: pesnik Janko Ferk. Temo njegovega predavanja je bila Globali-zacija koroške slovenske literature. Med drugim je predstavil šele nekaj dni staro spletno stran www.slolit.at, s katero se je pričela globalizacija ko-roško-slovenske literature, kot se je izrazil Ferk. Kongres, ki ga je tudi letos organiziral in izvedel Biro za slovensko narodno skupnost pri uradu koroške deželne vlade, so sklenili dekan Wolo-dymyr Kušnerk (Stanje medetičnih odnosov regije Černovci in njeni izgledi v kontekstu dejavnosti evroregije Zgornji Prut), Alexander Mirescu iz New Yorka (Izkušnje priseljencev v meddržavni primerjavi: Razmišljanja o romunskih priseljenskih skupinah v ZDA in Evropi) ter Sigrid Grassmugg z Dunaja (Med konfliktom in sodelovanjem - nemško-danski obmejni pas kot regija). Tudi včeraj pa so še odmevale sredine izjave deželnega glavarja Gerharda Dorflerja na odprtju narodnostnega kongresa v Celovcu v zvezi z dvojezičnimi napisi. Ostro jih je kritizirala Enotna lista, ki je v izjavi za javnost poudarila, da je nerazumljivo, če se deželni glavar prav v pozdravnem nagovoru narodnostnega kongresa izreče proti dvojezičnim napisom in kljub desetletja dolgim zamudam politike govori o preobremenitvi prebivalstva zaradi visokega tempa. Na- Referent iz Grčije Larentzakis in vodja Biroja za slovensko narodno skupnost Kassl rodnostni kongres naj bi imel namen, da podpira razvoj narodnih skupnosti, ne pa, da se zlorablja kot platforma za polemiziranje v njihovo škodo. Dvojezični krajevni napisi pa so bili tudi osrednja tema včerajšnje »aktualne ure« v deželnem parlamentu. Kot napovedano, je predsednik poslanskega kluba BZO Kurt Scheuch vnesel v razpravo zahtevo po obrav- navi tega vprašanja, ker pa socialdemokrati in Zeleni niso videli potrebe, da bi o tem razpravljali, »nujni« predlog BZO ni bil deležen potrebne dvotretjinske večine. Za predlog BZO pa so glasovali tudi poslanci ljudske stranke (OVP), ki so obenem zahtevali tudi preštevanje manjšine ob priložnosti popisa prebivalstva leta 2010. Ivan Lukan 6 Sr eda, 19. novembra 2008 ALPE-JADRAN / slovenija - Danes na zasedanju državnega zbora Odločanje o imenovanju devete slovenske vlade Skupaj s predsednikom vlade Borutom Pahorjem bo štela 19 članov - Jutri že prva seja LJUBLJANA - Poslanke in poslanci slovenskega državnega zbora bodo danes odločali o imenovanju ministrske ekipe mandatarja Boruta Pahorja, ki bo sestavljala deveto vlado po osamosvojitvi Slovenije. Po zaprisegi novoimenovanih ministrov bo potekala primopredaja poslov med dosedanjim in novim premierom, jutri pa se bo nova vlada že sestala na prvi seji. Ministrska ekipa bo, če bo potrjena v državnem zboru, skupaj s predsednikom vlade štela 19 članov. V vladi, ki jo bodo sestavljale koalicijske stranke SD, Zares, DeSUS in LDS, bo sedem nestrankarskih kandidatov, v njej pa bo tudi pet žensk. Pahor sicer ekipo ocenjuje kot sposobno premagati vse ovire, ki ločijo Slovenijo na poti do najrazvitejših držav. Mandatar, ki je listo kandidatov v državni zbor vložil 13. novembra, je poudaril, da listo v DZ vlaga pred za to zakonsko določenim rokom, saj se zaveda, da se mora nova vlada čim prej spopasti s posledicami, ki jih prinaša svetovna gospodarska kriza. Ministrski kandidati so že prestali prvo "oviro" na poti do imenovanja. Podporo pristojnih parlamentarnih odborov so namreč dobili vsi kandidati za ministre, ki jih je predlagal Pahor. Njihove predstavitve je večina članov pristojnih delovnih teles označila kot ustrezne. V ponedeljek so zaslišanja uspešno prestali kandidat za ministra za finance Franc Križanič, kandidat za šolskega ministra Igor Lukšič, kandidatka za ministrico za obrambo Ljubica Jelušič, kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, kandidatka za ministrico za kulturo Majda Širca Ravnikar in kandidatka za ministrico brez resorja, odgovorno za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zlata Ploštajner. V torek so bili podpore deležni kandidat za ministra za gospodarstvo Matej Lahovnik, kandidat za ministra brez resorja, pristojen za razvoj in evropske zadeve, Mitja Gaspari, kandidatka za ministrico za notranje zadeve Katarina Kre-sal, kandidat za pravosodnega ministra Aleš Zalar, kandidat za ministra za promet Patrick Vlačič in kandidatka za ministrico za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. V sredo pa so podporo prejeli kandidat za ministra za visoko šolstvo Gregor Golobič, kandidat za ministra za kmetijstvo Milan Pogačnik, kandidat za ministra za okolje Karl Erjavec, kandidat za ministra za zdravje Borut Miklavčič in kandidat za ministra za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Kot zadnjega je parlamentarna komisija včeraj soglasno podprla Boštjana Žekša (o tem podrobneje poročamo na 3. strani op. ur.) kot ustreznega kandidata za Poslanke in poslanci državnega zbora bodo danes potrjevali ministrsko ekipo Boruta Pahorja ministra brez listnice, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Funkcija omenjenega ministra je sicer novost, ki jo je novi sklic parlamenta uvedel s spremembo zakona o vladi na podlagi leta 2006 sprejetega zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Za razliko od volitev predsednika vlade državni zbor ministre imenuje na javnem glasovanju, z navadno večino. O imenovanju ministrov glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti. Lista je izglasovana, če zanjo glasuje večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja. Če lista ni izglasovana, se opravi novo glasovanje o imenovanju ministrov na podlagi nove liste kandidatov za ministre. Vlada nastopi funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne štejejo ministri brez resorja. V primeru, da vsi ministri ne bi bili imenovani, mora predsednik vlade v 10 dneh po nastopu funkcije predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne za dlje kot za tri mesece prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne bi imenoval še neimenovanih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala. Novoimenovano vlado bo sprejel tudi predsednik države Danilo Türk. Dan sprejema še ni znan, mandatar Pahor pa je izrazil željo, da bi bil že v nedeljo. (STA) V jutrišnji oddaji Brez meje po koprski TV gosta Rudi Pavšič in Drago Štoka KOPER - V jutrišnji oddaji Brez meje (ob 18. uri na TV Koper - Capodi-stria) bosta predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO Drago Što-ka razkrila svoje poglede na pomen, ki ga za slovensko manjšino imajo veliki svetovni premiki in spremembe. Spregovorila bosta tudi o najbolj perečih vprašanjih znotraj slovenske manjšine v Italiji, o delu, ciljih, načrtih ter o povezavah in stikih, ki jih ima manjšina z zunanjim svetom. Klub tržaških Slovencev vabi na srečanje Prva tržaška povojna leta v sliki in besedi LJUBLJANA - Klub tržaških Slovencev v Ljubljani vabi v sodelovanju z Zadrugo Naš Kras na srečanje o prvih povojnih tržaških letih. Srečanje bo v nedeljo ob 16. uri v atriju ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubljani, govorila pa bosta snemalec in fotograf Edi Šelhaus ter zgodovinar Jože Pirjevec. Prisotni si bodo ogledali odlomek iz celovečernega dokumentarca Jurija Grudna »Edi Šelhaus: bil sem zraven« in razstavo fotografij Egona Krausa. Pokrovitelj srečanja je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. sežana - Prvo leto vpisanih 99 študentov Uradno odprtje višje strokovne šole za fotografijo in oblikovanje materialov politika - Ob prvi obletnici smrti Spomin na Mirka Špacapana VIDEM - Množica ljudi je v sredo zvečer napolnila gledališče Pala-mostre, v katerem so se v okviru dobrodelnega večera za boj proti raku spomnili Mirka Špacapana ob prvi obletnici njegove smrti. Prireditev z naslovom Naj se življenje nadaljuje je spremljalo obujanje Špacapanovega življenja in njegovih mnogih vrlin, ki jih sicer ni nikdar razkazoval. Občuteno sliko njegovega lika je uvodoma podala njegova vdova Manuela Quaranta, ki je svoj poseg zaključila z besedami sodobnega pesnika Hollanda »Smrt ne obstaja. Le premaknil sem se v sosedno sobo...«. V nadaljevanju so govorili številni predstavniki oblasti in ugledni gostje, od dekana fakultete za medicino na videm-ski univerzi Bazzocchija do predsednika deželnega sveta Edouarda Balla-mana ter prijatelja in političnega somišljenika Damijana Terpina. Slednji je poudaril, da je bil Špacapan v prvi vrsti zdravnik, kljub temu pa ni nikdar Mirko Špacapan zanemarjal vseh drugih dejavnosti, ki jih je bolezen nenadoma prekinila. Večera so se udeležili tudi mnogi slovenski in italijanski politiki in Špaca-panovi prijatelji, pa tudi pacienti. V okviru prireditve so nekateri glasbeniki zaigrali Chopinove, Bachove in Saint-Saensove skladbe. Večer je zaključil zbor Hrast, ki je prvič izvedel odlomek, ki ga je uglasbil sam Špacapan. To je Poslednje pismo Alojza Gradnika, ki ga je v skrajšani obliki prevedla v italijanščino žena Manuela. ljubljana - Simpozij Poudarek vlogi Trubarja v zgodovini LJUBLJANA - Simpozij Obdobja o reformaciji na Slovenskem je spodobna počastitev spomina na Trubarja ter priložnost za soočenje z njegovo vlogo v zgodovini, je zbranim dejal dekan Filozofske fakultete v Ljubljani Valentin Bucik. Osrednji namen protestantov ni bil jezikovni, ampak verski, pa je pojasnil predsednik simpozija Aleksander Bjelčevič. 27. slovenistični in slavistični simpozij Obdobja, ki ga je pripravil Center za slovenščino kot drugi/tuj jezik pri Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot je pojasnil predsednik simpozija Bjelčevič, je to zadnji "od osmih ali devetih simpozijev ali konferenc, ki so letos posvečeni 500-letnici Trubarjevega rojstva". Po njegovih ocenah je ta simpozij največji glede na število udeležencev, saj bo na njem do jutri predstavljenih 61 referatov, referenti pa prihajajo iz 12 držav. Večina prispevkov je s področja jezika in literature, med njimi pa so tudi referati s področja zgodovine, sociologije, glasbe in umetnostne zgodovine. fjk - Promotur Cene smučarskih vozovnic bodo enake kot lani TRST - Cene smučarskih vozovnic v Furlaniji-Julijski krajini bodo v bližajoči se smučarski sezoni enake, kot so bile v lanski. Sklep o tem je včeraj sprejel upravni svet družbe Promotur, ki upravlja smučarske centre na Trbižu, Na Žlebeh, na Piancavallu, v Ra-vasclettu - Zoncolanu in v Forni di Sopra. Promotur je sicer za letos nameraval dvogniti cene za približno 4 odstotke, vendar pa se s tem ni strinjala Dežela Furlanija -Julijska krajina, ki je družabnica Promoturja. Sklep o podražitvi je upravni svet družbe sprejel že 22. aprila letos, neposredno po zaključku lanske smučarske sezone. Novo smučarsko sezono v FJK bi morali predstaviti v začetku tega tedna v Vidmu, vendar so na zahtevo deželnega odbornika za turizem Luce Cirianija predstavitveno tiskovno konferenco odpovedali. SEŽANA - V Sežani so včeraj uradno odprli Višjo strokovno šolo za fotografijo in oblikovanje materialov, ki je že oktobra odprla vrata prvi generaciji študentov. Že prvo leto je vpisanih 99 študentov z vseh koncev Slovenije in tujine (45 rednih in 25 izrednih fotografov ter 29 oblikovalcev materialov). Študij poteka v prostorih PIC v Sežani. Poleg predavalnic imajo tudi sodobno opremljen fotografski laboratorij in temnico. Vaje za oblikovalce materialov pa potekajo na drugih lokacijah. Kot je na odprtju poudaril Dušan Štolfa, direktor ŠC Srečka Kosovela, postaja Sežana pravi kampus višjega in visokošolskega središča. Sežanski župan Davorin Terčon je poudaril vlogo občine, ki je v šolo vložila 300 tisoč evrov. Priprave na odprtje šole so trajale deset let. Sekretar ministrstva za šolstvo Boštjan Zgonc pa je izrazil veselje, da je Sežani uspelo izpeljati projekt, s katerim vstopa v krog evropskih šol s kratkim visokošolskim izobraževanjem. O viziji in izzivih je spregovorila v.d. ravnateljica Jasna Rojc. S programom oblikovanja kamna se bodo sežanski študentje predstavili na razstavi kamnitih izdelkov in skulptur od 28. novembra do 8. decembra v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. 3. decembra bo predstavitev Višje strokovne šole, programom fotografije pa bodo predstavili na razstavi 10-let pohoda Ankaran-Triglav v Pokrajinskem muzeju v Kopru od 5. do 12. decembra. Besedilo in foto Olga Knez / GORIŠKI PROSTOR Petek, 21. novembra 2008 7 rim - Vsedržavni tajnik CGIL Guglielmo Epifani o dimenzijah gospodarske krize »Italijanski družbi se približuje velik plaz« Zahteva po učinkovitih ukrepih vlade, ki naj zavaruje najšibkejše sloje RIM - Vsedržavni tajnik sindikata CGIL Guglielmo Epifani je včeraj ocenil, da bo gospodarska kriza po italijanski družbi udarila huje, kot je bilo mogoče predvidevati. »Prihaja težak plaz«, je dejal Epifani, ki bo težko prizadel družbo in njene strukture. To izhaja iz podrobne analize, ki jo je sindikat izvedel v zadnjih dneh, prav takšne, če ne še slabše, pa so tudi ocene mednarodnega monetarnega sklada, po katerem bo italijansko gospodarstvo dobilo hud udarec in si bo le počasi opomoglo. Epifani zahteva od vlade zelo korenitih ukrepov in takšno ekonomsko politiko, da bo zavarovala sloje z najnižjimi prihodki. Če bo vlada pokazala dovzetnost za predloge sindikata, je ta pripravljen premisliti o splošni stavki, ki je napovedana za 12. december, je poudaril taajnik CGIL. Po mnenju Epifanija je treba omogočiti dostop do kreditov, pri čemer bi morale banke sprostiti likvidnost, ki jo sedaj zadržujejo. To bi obenem povrnilo zaupanje zaupanje v bančni sistem. Nadalje se Epifani zavzema za krepitev povpraševanja z davčnimi olajšavami in drugačnimi socialnimi blažilci, kajti obstaja realno tveganje, da ostanejo sto-tisoči ljudi brez vsakršnega varstva. Tajnik CGIL se je dotaknil tudi krize avtomobilskega sektorja in dejal, da bi morala Italija narediti kot ZDA, kjer gre za reševanje avtomobilske industrije 30 milijard dolarjev, podobno pa ukrepa tudi Nemčija. V zvezi s hudo finančno krizo se je oglasil tudi župan Firenc in predsednik združenja občin Leonardo Dome-nici, po katerem je bilančni položaj občin za leti 2008 in 2009 nevzdržen. Zato poziva Dominici občine, naj formalno ne predstavijo proračunov za leto 2009 do 31. decembra, v pričakovanju da se ponovno pregeda vsebina finančnega zakona. Kot rečeno je položaj Italije preučil tudi Mednarodni monetarni sklad. Inšpektorji iz Washingtona so ocenili, da bančni sistem sicer dobro odgovarja na finančno krizo, gospodarstvo pa je vse šibkejše. Proizvodnja pada, občuten je padec zaupanja, šibak je tudi izvozni sektor, tako kot samo tržišče dela. To so dejavniki zaradi katerih je gospodarska rast v letu 2008 prvič po desetih letih negativna. Vsedržavni tajnik CGIL Guglielmo Epifani ansa šolstvo - Predlog Severne lige o posebnem pouku za tujce Berlusconi podpira ločene razrede »To ni diskriminacija, temveč pomoč tujim otrokom«- Demokratska stranka predstavila svoj zakonski osnutek Protest proti vladnim ukrepom v šolstvu ansa RIM - Severna liga je pred časom predlagala ustanovitev ločenih razredov za tuje učence, predsednik vlade Silvio Berlusconi pa je predlog včeraj javno podprl. Na posvetu ob državnem dnevu pravic otrok je zatrdil, da »ukrep ne bi predpostavljal diskriminacije tujih otrok, temveč bi bila logična in koristna rešitev za učence in učiteljice«. Berlusconi je razlagal, da predlog o ločenih razredih temelji na zgledu drugih držav. Njegove besede je z zadovoljstvom sprejela Severna liga. Predsednik ligaških poslancev Roberto Cota je pozval šolsko ministrico Mariastello Gelmini, naj udejanji predlog, s katerim soglaša vsa vladna večina. Očitno pa v desni sredini le niso vsi enakega mnenja. Milanska odbornica za družino in šolstvo Marina Moioli, tesna sodelavka županje Letizie Moratti, ligaško pobudo zavrača: »Ločenih razredov ni mogoče ustvariti. Vsekakor pa bo potrebno ukrepati in pomagati tujim učencem, da nadoknadijo jezikovni zaostanek,« meni odbornica. Na Berlusconijeve besede se je seveda kritično odzvala opozicija. »Ne ve, o čem govori,« sta rezko komentirali Alberta Soliani in Sandra Zampa (Demokratska stranka), ki sta v senatu in poslanski zbornici predstavili zakonski osnutek na to temo. Osnutek je med drugim všeč katoliškemu tedniku Fa-miglia Cristiana, ki odločno nasprotuje t. i. »razredom-getom«. Tednik poudarja osnovne razlike med predlogoma leve in desne sredine: »Združevanje namesto ločevanja. Dobro vemo, da bo učenje italijanskega jezika mogoče, če bodo tuji otroci v stiku z italijanskimi. Z ločevanjem se bo učenje jezika upočasnilo. V primeru otrok je govor o le nekaj mesecih.« komisija rai Renato Villari noče odstopiti RIM - Predsednik parlamentarne komisije za nadzorstvo nad ustanovo RAI Renato Villari vztraja na svojem mestu. Demokratska stranka ga je izključila iz stranke in iz parlamentarne skupine, Villari pa ne uživa več niti podpore desne sredine, ki ga je izvolila na to mesto. Skratka prava farsa, ki ni v čast ne politiki in niti parlamentu. Villari, ki je že pristopil v senatno mešano skupino, je sinoči dejal, da uradno mu ni nihče sporočil, da je kandidat za predsednika komisije RAI Sergio Zavoli. Vodja demokratov Walter Veltroni je njegovo početje označil za neverjetno in nesramno, oglasil se je tudi Silvio Berlusconi, ki je tudi pozval Vil-larija k odstopu. Senator iz Kampanije vztraja, da je bil povsem zakonito izvoljen za predsednika komisije RAI. To je formalno res, Villari pa namerno »pozablja« na politične okoliščine njegove izvolitve, ki so zelo nenavadne, saj je bil kot predstavnik iz vrst opozicije izvoljen z glasovi desne sredine. Da bi moral Villari odstopiti sta prepričana tudi predsednika senata in poslanske zbornice Renato Schifani in Gianfranco Fini. Predsednika pa nimata nobenih zakonitih sredstev za odstavitev predsednika, ki bi lahko odšel le z jasno nezaupnico članov parlamentarne komisije. Tudi ta pot pa je po mnenju nekaterih pravnikov zakonsko gledano zelo vprašljiva, zato je vsa zadeva politično in pravno gledano še kar zapletena. Rešil bi jo lahko samo Vil-lari, ki pa - kot rečeno - vztraja na svojem mestu. imf - Poročilo Učinek krize za Italijo močan, okrevanje dolgo RIM - Italija doživlja močan učinek mednarodne krize, gospodarstvo nazaduje prvič po več kot desetletju, proizvodnja se je zmanjšala v zadnjih dveh četrtletjih, zaupanje je padlo na rekordno nizko raven, izvoz se upočasnjuje, trg dela peša. To so glavne ugotovitve iz poročila Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki so ga njegovi tehniki sestavili po misiji v Italiji. Tudi kratkoročne perspektive po njihovi oceni ne dajejo upanja, saj se bo tudi prihodnje leto nadaljevalo upadanje proizvodnje in povpraševanja, kreditna dejavnost bo medla, klima zaupanja pa še naprej negativna. Morebitno oživljanje gospodarstva bo torej počasno in slabotno, ker ga bodo ovirale strukturne rigidnosti, pomanjkanje notranje konkurence, počasnost procesov prestrukturiranja in omejena odzivnost na davčnem področju, še ugotavlja poročilo IMF. zdravje - Prve žrtve letošnje sezonske epidemije Za božič nas bo »obdarila« avstralska gripa Zbolelo bo od 5 do 7 milijonov Italijanov RIM - Nizke temperature že tradicionalno s seboj nosijo gripo, ki je tudi letos že potrkala na naša vrata. Strokovnjaki in zdravniki opozarjajo, da bo sezonska epidemija influence dosegla svoj višek v prihodnjih tednih, pravzaprav ravno za božič, ko bo po predvidevanjih v postelji obležalo od 5 do 7 milijonov Italijanov, t.j. 8% celotnega prebivalstva. Gripa pa naj bi pri nas vztrajala vse do konca marca. Doslej so zabeležili prve tri »žrtve« letošnjega avstralskega virusa: dva mala otroka in 35-letno žensko, ki se niso cepili proti gripi. Po podatkih državnega centra za influence, ki deluje pod okriljem Višjega zdravstvenega zavoda, so v laboratorijih Univerze v Parmi prvič na italijanskih tleh izolirali 3 seve virusov z imenom avstralska gripa oz. Sydney A/H3N2. Bolniki bodo letos dolgo ležali v postelji s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom, oteklim grlom, kašljem in zamašenim nosom. Posebej ogroženi so seveda dojenčki, starejši ljudje in kronični bolniki, pri katerih se lahko dodatno pojavita še pljučnica in vnetje ušes. Znaki pa izginejo navadno v treh do sedmih dneh. Domači zdravnik vam bo gotovo svetoval, da se izogibajte množičnih prireditev in zaprtih prostorov da uživajte zdravo hrano, ki vsebuje veliko vitamina C, in pa veliko tekočin. Združenje družinskih zdravnikov Simg pa pri tem poziva vse naj se pravočasno cepijo (na fotografiji KROMA), saj je to edina učinkovita in varna zaščita. Pri tem pa opozarjajo vse, naj nikar ne podcenjujejo simptomov, saj vsako leto beležimo okrog 8 tisoč smrtnih žrtev zaradi raznoraznih komplikacij influence. Gripa pa je obenem nezanemarljiv družbeni strošek, saj je iz podatkov raziskave družbe Federanziani izhaja, da je v letu 2006 od dela vsaj nekaj dni izostalo 4.800.000 zaposlenih, za skupnih 32.275.000 dni odsotnosti, ki so nas (državno zdravstveno službo, družine, zavod Inps in delodajalce) stale skupno nad 2.860.000.000 evrov. Zdravstveni nasveti za prihajajočo zimsko sezono so na voljo tudi na spletni strani ministrstva za zdravje www.ministerosalute.it. 1 6 Četrtek, 20. novembra 2008 APrimorski r dnevnik rst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it hitra cesta - Županoma Doline Premolinovi in Milj Nesladku v sredo niso dali besede »Bili smo na domačih tleh, drugi pa so bili gostje« »Institucionalna osornost« do dveh skupnosti - Rana se bo težko zacelila Dejstvo, da prireditelji slovesnosti ob uradnem odprtju novega odseka hitre ceste od Lakotišča proti Škofijam niso dali besede dolinski županji Fulvii Premolin, ki jih je tudi gostila, in miljskemu županu Neriu Nesladku, je bila prava »institucionalna osornost«. Prezrli so izvoljena predstavnika dveh skupnosti, neupoštevanje njune prisotnosti pa je bilo poniževalno in žalostno. Zdaj se je skratka ustvarila nova rana, ki bo potrebovala precej časa, da se zaceli. To sta nam povedala včeraj župana Premolinova in Nesladek, ki nameravata s tem v zvezi v kratkem zavzeti tudi skupno uradno stališče. Če sta namreč po eni strani lahko zadovoljna, ker se je zaključil pomemben načrt in je bil storjen korak naprej v posodabljanju infrastrukture, sta po drugi oba »jezna« zaradi - milo povedano - nepazljivosti javnih institucij. »Nekaj podobnega bi mi nikdar ne storili,« nam je povedal Nesladek. Trak so prerezali na ozemlju županje Premolino-ve in to bi morala storiti prav slednja, je poudaril, medtem ko sta morala oba župana rezu traku slediti v tretji (!) vrsti, ker niso nanju niti počakali. Po drugi strani sploh nista imela priložnosti, da bi kaj povedala. Govorniki na odru so sledili vnaprej določenemu vrstnemu redu, v katerem zanju ni bilo prostora. Zato ni mogel Nesladek govoriti v imenu mnogih prebivalcev miljske občine, ki so v zadnjih letih potrpežljivo čakali na konec del, saj je vendar šlo za pomembno cestno povezavo. »Prav zato sem jezen,« je poudaril Nesladek. To ni bilo namreč osorno obnašanje do dveh županov, ampak do dveh skupnosti, ki sta obe več let sobivali z blatom, tovornjaki, ropotom in razpokami na pročeljih hiš. Obe občinski upravi sta bili v tem smislu blizu občanom in posrednici s podjetjem Collini. Slednjemu se je Premolinova prek našega dnevnika tudi javno zahvalila (tega pač na odru ni mogla storiti...), ker je vselej znalo sodelovati in dobiti pravo rešitev za razne nevšečnosti. Poleg tega je tveganje, da bo nova povezava negativno vplivala na mnoge trgovske dejavnosti v miljski občini, je še povedal župan Nesladek, ki pa na skrbi svojih občanov z odra ni mogel odgovoriti. »Jaz sem še bolj jezna,« je naglasila Premolinova. Sicer se je županja zadnji trenutek odločila, da se udeleži slovesnosti, ker »je bil sploh ves odnos poniževalen«. Stvar je še hujša, ker je dolinska občinska uprava od vsega začetka sodelovala in bila posrednica med podjetjem, občani in javnimi institucijami. »Zato je najmanj, kar bi lahko storili, da nas upoštevajo,« je poudarila županja, »še zlasti pa bi nas morali upoštevati, ker smo bili na domačih tleh, medtem ko so bili ostali gostje«. Premolinova je tudi povedala, da so šla javna dela v dolinski občini hitro naprej, ker si je prav dolinska občinska uprava prizadevala za stike z ljudmi. To je bil namreč poseben poseg v ozemlje in tudi v vsakdan krajanov in je bila dolžnost javne uprave, da zaščiti prostor in ljudi, ki v njem živijo. Skratka, vsak se mora obnašati glede na lastne pristojnosti, je menila županja in se s tem v zvezi zahvalila odgovornim pri podjetju Collini. Zaradi vsega tega se Premolinova čuti prikrajšano, ker ji ni bilo dano zahvaliti se vsem občanom, ki so veliko dali pri gradnji hitre ceste. Sredino neupoštevanje javnih institucij, ki zastopajo občane, je bilo zato poniževalno in žalostno, poleg tega pa so kršili pravila korektnosti in olike. Pa vendar mora biti dostojanstvo enako tako za »majhne« kot za »velike« javne upravitelje, je še poudarila Premolinova. To mora veljati tudi za župana občin Dolina in Milje, ki jim je bila demokratično dodeljena dolžnost, da zastopajo občane. Aljoša Gašperlin Na slovesnosti v predoru pri Frankovcu je govorila tudi pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. V ozadju sta bila tudi dolinska županja Fulvia Premolin (prva z desne) in miljski župan Nerio Nesladek (drugi z desne), ki pa jima niso dali besede kroma dolinska občina - Nove cestne table z dvojezičnimi smerokazi Dvojezičnost pri Lakotišču Zahtevala jo je dolinska občina - Še vedno križ z italijanskim imenom vasi »S. Dorligo della valle« Na cesti, ki pelje s Krmenke proti Domju stoji pred križiščem pri Lakotišču po nadvozu hitre ceste nova modra cestna tabla. Dvojezična. Na njej so v italijanščini in v slovenščini omenjene smeri za Lacotisce-Lakotiš-če in za Trieste-Trst. Le spodnji napis je izključno v italijanščini: Slovenia. V bližini stoji smerokaz za nov uvoz na hitro cesto zelene barve, brez nobenega napisa. Označene so le šifre, mednarodne oznake avtoces tin odsekov: A1, RA13, RA14, A 23. V križišču je nameščena druga modra tabla, tudi ta z dvojezičnimi imeni krajev (in enim zgrešenim italijanskim imenom...): Domjo-Domio, Mattonaia-Krmenka, S. Dorligo D.V.-Dolina, Lacotisce-Lakotišče. Tudi smerokaza za gospodarske dejavnosti sta dvojezična: Est-Vzhod (za industrijsko cono) in Dolina (za obrtno cono). Na cestah, ki vodijo iz drugih smeri v križišče pri Lakotišču sta nameščeni še dve podobni modri tabli, vedno z dvojezičnimi imeni krajev (razen že znanega smerokaza za izključno italijansko napisano državo Slovenia). Na cesti za Glinščico v smeri proti mestu so tudi smerokazi raznih ulic napisani dvojezično: Via - Ul. Travnik, Via - Ul. Ressel, Via -Ul. Flavia. Pri Domju sta na veliki modri tabli zabeleženi dve smeri: naravnost za Trieste-Trst, desno za S. Giuseppe-Ricmanje. Nove dvojezične modre cestne table je ob odprtju odseka hitre ceste Lakotišče-Rabujez dalo postaviti podjetje Collini in s tem končno popravilo napako, ki jo je storilo z namestitvijo začasnih, izključno italijanskih smerokazov med gradnjo vozlišča pri Lako-tišču. Takrat je dolinska občinska uprava večkrat posegla pri vodstvu podjetja in zahtevala namestitev dvojezičnih smerokazov in drugih napisov, ker je dolinska občina dvojezična in dvojezične cestne napise predvideva tudi občinski statut. O zadevi je razpravljal tudi dolinski občinski svet in v soglasno izglasovanem dokumentu izrazil zahtevo po dvojezičnih cestnih napisih. Podjetje Collini je zagotovilo, da bodo dvojezične table nameščene ob odprtju odseka. Županja Fulvia Premolin je v preteklih dneh večkrat nastopila pri vodstvu podjetja, da bi bile table postavljene v roku. To se je tudi zgodilo. Premolinova pa z njimi ni popolnoma zadovoljna. Žuli jo na več tablah napačno napisano italijansko ime vasi Doline. Kajti: vas se imenuje izključno Dolina. V slovenščini in v italijanščini. Vsiljeno tuje ime vasi San Dorligo della valle ne obstaja več. Tako je 3. julija 2002 sklenil dolinski občinski svet. Premolinova je že opozorila podjetje na napako. Odgovorili so ji, da naj bi bilo na smerokazu napisano ime občine, ne pa vasi. Kar pa ne more držati, saj sta na primer imeni vasi Lakotišče in Krmenka pravilno zapisani, čeprav nista... občini. M.K. dvojezične table Ljubljanski župan pisal Dipiazzi Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič je v zvezi z dvojezičnimi tablami poslal pismo tržaškemu županu Robertu Dipiazzi. Pismo je poslal prejšnji teden, se pravi pred uradnim odprtjem dveh novih avtocestnih odsekov. Jankovičevo pismo objavljamo v celoti: Spoštovani župan, cenjeni kolega, v soboto, 8. novembra 2008, sem sprejel delegacijo Koordinacijskega združenja kraških vasi, ki jih je vodil predsednik gospod Carlo Grgič. Pogovor se je nanašal tudi na vprašanje dvojezičnih cestnih tabel na Tržaškem, s katerim si seznanjen. Ob pogovorih so me seveda opozorili na aktualno problematiko tabel na novem avtocestnem odseku Pa-driče-Katinara, ki bo odprt ta mesec. O novem odseku sva govorila tudi v začetku meseca, ko sva se srečala v Ljubljani skupaj s kolegom, gospodom Ettorejem Romolijem, županom Gorice. Omenjeno je bilo celo, da bi se ti pridružil v Trstu na svečani otvoritvi zaključka izgradnje avtocestne povezave Trsta s slovenskim avtocestnim krakom. Cestna povezava bo zagotovo pomembno prispevala k zbliževanju med ljudmi teh območij, zato ne razumem, da so dvojezične table sploh problem, s katerim se morava ukvarjati. Prepričan sem, da je mogoče ustrezno postaviti dvojezične table na avtocesti na tem mešanem območju, kot predvideva 10. člen zakona 38/2001 (Zaščita slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji-Julij-ski krajini). Glede na najin dogovor, ki sva ga podpisala februarja in dobre odnose, ki so se razvili od takrat, te prosim, da v skladu s svojimi zmožnostmi in pristojnostmi ukrepaš. devin-nabrežina Kam s privezi sesljanskih jadralnih društev? Devinsko-nabrežinski občinski svet bo na seji, ki je sklicana za sredo, 26. novembra, obravnaval tudi načrt za preureditev sesljanskega pristanišča. S tem v zvezi je pričakovati novo polemiko med desnsosredinsko upravo župana Giorgia Reta in levo-sredinsko opozicijo, ki načrt za se-sljanski pristan ocenjuje zelo negativno. Demokratska stranka v tiskovnem sporočilu ugotavlja, da največji problemi zadevajo nove priveze, ki jih dejansko ni, ter usodo krajevnih nav-tičnih društev (med njimi je tudi Ču-pa), ki ostaja zelo negotova. Pri tem ne gre samo za njihove priveze, temveč tudi za njihove sedeže. Po mnenju leve sredine ostaja še naprej odprto tudi vprašanje parkirišč v Sesljanskem zalivu. Demokratska stranka predlaga Retu in njegovi upravi, da odložita razpravo v občinskem svetu. Najbolj koristno bi bilo, da bi se s temi vprašanji ukvarjala posebna občinska komisija, ki bi vzela v pretres tudi koncesije na območju Castelreggia. Demokrati vabijo vse zainteresirane dejavnike na javno skupščino, ki bo v ponedeljek, 24. novembra ob 17.30 v hotelu Belvedere v Sesljanu. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 21. novembra 2008 9 dolinska občina - Predstavitev v okviru ozemeljskega območja Dolina-Milje Ob Dnevu otrokovih pravic nova ludoteka v Boljuncu Ob torkih in četrtkih za otroke od dveh do šestih let, prvo srečanje v torek, 25. novembra Ob 20. novembru, Dnevu konvencije o otrokovih pravicah, je dolinska občina pripravila svojim najmlajšim občanom lepo presenečenje. Na županstvu so včeraj predstavili igralnico za otroke pravljičnega imena: Peter Pan. Ludoteka bo delovala v občinski knjižnici v Boljuncu, kjer bodo uredili prostor za igranje, barvanje, prijateljevanje. Odprta bo ob torkih in četrtkih od 15.30 do 18.30, namenjena otrokom od 2. do 6. leta starosti, a tudi staršem in nonotom. Dejansko bo to »pravi center za družine, ki bo odprl svoja vrata v torek, 25. novembra,«, kot je poudarila občinska odbornica za šolstvo Alenka Vazzi. Podžupan in odbornik za socialne zadeve Maurizio Sigoni je uvodoma nakazal genezo igralnice. Pobuda je nastala v okviru območnih načrtov, pri katerih sodelujeta dolinska in miljska občina. Upravi, pa tudi socialne službe in socialne zadruge so prisluhnili potrebam družin po prostoru, v katerem bi se lahko otroci družili, se spoznali in igrali. Odgovorna za ozemeljsko območje Anamarija Carli je omenila informativna srečanja s starši in druge uspešne projekte, kot je eksperimentalni načrt Štorklja za pomoč nosečnicam v zadnjih mesecih nosečnosti in mamicam takoj po porodu, vse v dobrobit družine in otrok. Najmlajši imajo sedaj malo priložnosti za druženje. Nekoč so to socialno potrebo doživljali na cesti ali po dvoriščih. Promet in parkirišča so preprečili igro na prostem. Nova igralnica bo zapolnila to vrzel, do pomladi pa bi morali odpreti tudi novo igrišče pri Glinščici, je napovedala Vazzijeva. Občina pripravlja v sodelovanju s pokrajino tudi načrt za druženje malčkov od 0 do 2 let. V nameri občinskih oblasti naj bi postala ludoteka pravo »otroško središče«, ki pa bo na razpolago tudi domačim društvom, na primer za ure pravljic ali za srečanja s starši. Skratka: namenjena bo družinam, vsem občanom. Novo igralnico bo upravljala socialna zadruga Duemilauno. Podpredsednica Felicitas Kresimon je izpostavila sodelovanje in povezovanje z ljudmi ter veliko priložnost, ki jo prestavlja ludoteka za družine. Igre in drugo delo z otroki bosta vodili vzgojiteljici Malina in Jelena, ki računata na dober odziv, saj je občina odposlala vabila družinam 270 otrok v starosti od 0 do 5 let. M.K. švab in ravalico Zahteva: pločnik v Ul. Boveto Tržaška občinska uprava naj zgradi pločnik v Ul. Boveto v Barko-vljah, in sicer na odseku od Miramar-skega drevoreda dalje do hišne številke 2/1. Tako dejansko vloženim vprašanjem zahtevata tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab in Demokratske stranke Mario Ravalico. V tiskovnem sporočilu sta zapisala, da tam bivajoči občani že leta zahtevajo ureditev pločnika. Podobno je zahteval krajevni rajonski svet z resolucijami in interpelacijami, ki jih je predstavil rajonski svetnik Slovenske skupnosti Aleksander Furlan. Odsek Ul. Bo-veto brez pločnika predstavlja nevarnost za pešce, ki morajo hoditi po cestišču in se izogibati vozečim avtomobilom. Na drugi strani ceste je sicer pločnik, a pešci ga ne morejo koristiti zaradi tam pravilno parkiranih avtomobilov. Med drugim se poti po ulici poslužujejo učenci bližnjih italijanske in slovenske šole, sta opozorila Švab in Ravalico v podkrepitev potrebe po novem pločniku v Ul. Boveto. Predstavitev igralnice v Boljuncu na dolinskem županstvu kroma trst - Dan otrokovih pravic Ulica otrok V Ul. S. Caterina do jutri glasba, ples in barve otrok Ul. S. Caterina v mestnem središču je od včeraj postala - ulica otrok. Razživeli so jo animacija, glasba, barve in laboratoriji, ki jih je priredila tržaška občinska uprava ob včerajšnjem Mednarodnem dnevu otrokovih pravic skupno z Unicefom, Amnesty international, odborom Prijatelji parka in organizacijami Linea azzurra, Space On, AnDanDes, mestnim knjižnim servisom in socialno zadrugo La Costiera. Ulica otrok bo utripala v ritmu najmlajših vse do jutri. Vzgojne službe in rekreacijska središča tržaške občine pa so priredila tudi številna druga srečanja, pri katerih bodo sodelovali malčki iz jasli, osnovnih šol in občinskih rekreacijskih središč. V nedeljo, 23. decembra bodo prišli na svoj račun tudi mladostniki. V športni palači na Čarboli bo od 11. do 13. ure koncert z naslovom Pravica do zvoka, ki ga prirejajo mladinska agregacijska središča v sodelovanju z združenjem svobodna glasba - projekt Ri-crerock. Ob mednarodnem dnevu otrokovih pravic je občinski odbornik za vzgojo in šolstvo Giorgio Rossi poudaril, da je odborništvo izpeljalo številne pobude za utrditev dobrega počutja otrok, mladostnikov in njihovih družin, za njihovo integracijo in za rast sožitja, predvsem med mladimi generacijami. devin - Pri bowling centru Zgodaj zjutraj ga je zadel vlak Včeraj zjutraj je deset deželnih vlakov ostalo na tržaški železniški postaji ter zabeležilo zamude od 10 do 60 minut. V devinsko-nabrežinski občini se je namreč znašel ob tračnicah hudo poškodovan moški. Strojevodja, ki je ob 7.15 vodil vlak iz Trsta proti Tržiču, je na višini de-vinske picerije in bowling centra nenadoma zaustavil vlak, ker je ob progi zagledal nekoga. Poškodovanec se je baje opotekal, strojevodja pa je poklical službo 118. Posegli so še železniška policija iz Trsta in Tržiča ter tržaški gasilci. Ponesrečenca so kmalu zatem prenesli na rešilec, kjer je baje izgubil zavest. Prepeljali so ga v oddelek za reani-macijo katinarske bolnišnice, prognoza je bila včeraj pridržana. Po navedbah sesljanske policije naj bi si močno poškodoval glavo. Policisti so sporočili, da je poškodovanec 67-letni L. B., ki ima stalno bivališče v Repniču, stanuje pa v nabrežinskem centru za duševno zdravljenje. Dogodek preiskuje tržaška železniška policija, ki domneva, da je moškega zadel vlak okrog 4.30 zjutraj. Ponesrečenec je ponoči stal ob tračnicah, kar po mnenju železniške policije pomeni, da je bil moški skrajno nepreviden, ali pa da se je odločil za usodni korak. Strojevodja vlaka, ki je vozil proti Tržiču ob 4.30, je baje zaslišal nenavaden ropot: najverjetneje je on trčil v 67-letnika. Strojevodja naslednjega vlaka, ki je vozil mimo ob 6. uri, v temi ni opazil ničesar. mladi demokrati - Za ustanovitev deželne in državne skupščine Danes primarne volitve Med kandidati člana slovenske manjšine Andrea Passoni iz Gorice in Valentina Manin iz Trsta V Italiji bodo danes primarne volitve Mladih demokratov, na osnovi katerih bodo ustanovili državno in deželne skupščine ter izvolili državnega tajnika. Volitve bodo seveda tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini in na Tržaškem. Za deželno skupščino kandidirata tudi dva člana slovenske narodne skupnosti, in sicer na Goriškem dijak družboslovnega liceja Simona Gregorčiča v Gorici Andrea Passoni ter univerzitetna študentka Valentina Manin na Tržaškem, medtem ko bo za državno skupščino kandidirala komaj 14-letna Giulietta Ti-sminetzky. Kot sta nam povedala včeraj član deželnega tajništva Demokratske stranke Štefan Čok in pokrajinski tajnik Mladih demokratov Matej Iscra, se bo tako zaključil proces nastajanja mladinskega gibanja in bo opuščena stara logika o prirejanju pobud za mlade, o katerih pa ne odločajo mladi. Na Tržaškem kot tudi drugod so sicer že ustanovili pokrajinske organizacije, po ustanovitvi deželnih predstavništev in državne skupščine pa bodo lahko Mladi demokrati zdaj aktivni z lastnim simbolom ne ŠTEFAN ČOK le na lokalni, temveč tudi na državni ravni. Na Tržaškem bodo izvoljeni v državno skupščino, ki bo štela tisoč članov, štirje predstavniki, medtem ko bo v deželno skupščino (ki bo štela 27 članov) izvoljenih dodatnih šest. Svoj glas bodo lahko mladi od 14. do 29. leta starosti oddali (ob prispevku 1 evra) na pokrajinskem sedežu Demokratske stranke v Ul. Geppa št. 9. Sedež bo za primarne volitve odprt od 9. do 23. ure. Vzporedno bo tudi volišče na odprtem, in sicer na Trgu Oberdan od 12. do 15. ure. Mladi demokrati bodo drevi kot zaključni dogodek priredili tudi pobudo Matej Iscra proti nasilju nad ženskami, ki bo od 20. do 22. ure v kavarni San Marco. Pobuda je v okviru mednarodnega dneva proti nasilju nad ženskami, ki bo v torek, 25. novembra. Zamudniki bodo lahko vsekakor oddali svoj glas tudi ob tej priložnosti. To je med drugim prva izmed mnogih pobud glede pomembnih problematik, ki jih nameravajo prirediti Mladi demokrati za mlade in sploh civilno družbo. Dodatne informacije nudijo na spletnih straneh giovanipd-trieste.blogspot.com in giovanidemocrati-ci.org, elektronska pošta giovanipdtrie-ste@yahoo.it. Pokrajina Trst: nagradili dijake-vodiče Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je včeraj popoldne na sedežu Pokrajine nagradila 105 dijakov tržaških višjih srednjih šol, ki so postali vodniški vajenci v okviru pobude Dajmo prihodnost naši preteklosti, ki sta jo izpeljala tržaška Pokrajina in Italijanski sklad za okolje Fai. V Trstu je k pobudi pristopilo dvanajst višjih srednjih šol s 83 razredi in 1.700 dijaki, ki so poskrbeli za vodene oglede na območju nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu, za kar so se usposobili v oktobru na srečanjih, ki so potekala na oddelku za umsko zdravje. Pokrovitelji pobude so bili Občina in Pokrajina Trst, deželno spomeniško varstvo in tržaški pokrajinski šolski urad, podprl pa jo Urban Hotel Design. Tudi za letošnji božič bo Trst bogato okrašen Tudi letos bo Trst ob priložnosti božičnih in novoletnih praznikov primerno okrašen in razsvetljen. Po mestu, predmestjih in okolici bo tržaška občinska uprava postavila kar 57 božičnih dreves s primerno razsvetljavo, Trg sv. Antona pa bo krasila preko trideset metrov visoka smreka. Naravnim je treba prišteti še 34 kovinskih dreves in številne druge svetlobne okraske (vsega skupaj gre za 96 posegov), ki bodo nared do 8. decembra. Po prepričanju občinskega odbornika za gospodarski razvoj Paola Ro-visa bo to okrepilo turistično podobo Trsta, ki se glede bogastva prazničnih okraskov lahko že primerja s tistim, na katerega lahko naletimo v velikih evropskih prestolnicah. Publikacija o specializaciji v poučevanju na srednjih šolah V zborni dvorani liceja Galilei v Ul. Ma-meli 4 bodo danes dopoldne ob 11. uri predstavili publikacijo z naslovom Šola za specializacijo v poučevanju na srednjih šolah pripoveduje o sebi. Izkušnje in razmišljanja o neki šoli, ki jo je izdala založba tržaške univerze Eut, uredili pa so jo Salvatore Di Pasqua, Bianca Grassilli in Anna Storti. Govor bo o devetletni izkušnji delovanja te šole v trenutku, ko je ministrstvo za šolstvo odločilo, da prekine postopke za sprejem vanjo in razmišlja o novih načinih usposabljanja in zaposlovanja učiteljev. Na današnji predstavitvi bodo govorili Orfeo Sbaizero, sodelavec rektorja tržaške univerze za področje študentov in izobraževanja, deželni šolski ravnatelj za FJK Ugo Panet-ta, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in koordinatorka Me-doddelčnega središča za didaktično raziskovanje Cird Univerze v Trstu Luciana Zuccheri. Nove tehnologije varovanja okolja in kulturne dediščine V zborni dvorani v Ul. Tigor 22 bo danes z začetkom ob 9. uri potekala sedma izvedba delavnice na temo Okoljske in kulturne dobrine in geografski informativni sistem: sporočati okolje, ki bo posvečena novim tehnologijam na področju varovanja okolja in kulturne dediščine. Delavnico, v okviru katere bodo sodelovali raziskovalci in izvedenci iz vse Italije, prireja oddelek za geografske in zgodovinske vede Univerze v Trstu v sodelovanju z oddelkom za zgodovinske in geografske študije Univerze v Firencah. Srečanje DS v Barkovljah Krožek Demokratske stranke za tretje okrožje (Rojan, Greta, Barkovlje, Kolo-nja, Škorklja) prireja danes na sedežu SKD Barkovlje v Ul. Bonafata 6 v Bar-kovljah ob 18. uri srečanje s prebivalci tega okrožja. Na srečanju, ki ga bo vodila članica tajništva tamkajšnjega krožka DS Eloisa Cignatta, bodo govorili rajonski svetnik Andrea Brandolisio (Življenje v naši četrti), učiteljica Renata Brovedani (Šole) in trgovski zastopnik Gianni Tor-renti (Nakupi in draginja). Prisotna bosta tudi občinska svetnika DS Luciano Kakovic in Mario Ravalico. 10 Četrtek, 20. novembra 2008 TRST / kvestura - Nadaljevanje preiskave o prostituciji Zasužnjevali dekleta in manipulirali njihove družine Nigerijski kriminalni združbi prišli na sled po obvestilu slovenskega generalnega konzulata v Trstu »V zadnjih letih smo se specializirali v boju proti nigerijskemu kriminalu, saj večkrat preiskujemo združbe, ki iz te države uvažajo v Italijo mamila in ljudi,« je povedal včeraj načelnik tržaškega mobilnega oddelka policije Mario Bo. Govor je bil o novih zasukih v preiskavi »Heidi«, v sklopu katere so letos prijeli enajst nigerijskih državljanov, šest moških in pet žensk. Osumljeni so trgovine z ljudmi, spodbujanja nezakonitega priseljevanja, izkoriščanja prostitutk in ponarejanja dokumentov. Preiskavo je konec lanskega leta sprožil slovenski generalni konzulat v Trstu, ki je tržaško kvesturo seznanil s sumljivim dogodkom. Nigerijec je namreč predložil konzulatu več ponarejenih dovoljenj za bivanje v Italiji in v imenu desetih rojakinj zaprosil za slovenske delovne vizume. Pozneje se je izvedelo, da jih je nameraval poslati na slovenske ulice. Tožilec Federico Frezza je uvedel preiskavo, ki je po zaslugi policije razkrila dobro organizirano in mogočno kriminalno združbo, ki se bogati z izkoriščanjem prostitucije. Z uporabo telefonskih prisluškovanj (nadzorovali so 30 telefonov) so policisti do junija zasačili in aretirali šest ljudi, vključno s 30-letnim Paulaschom Was-hingtonom Idemudio (z vzdevkom Heidi), ki je predložil dokumente slovenskemu konzulatu, pa tudi njegovo ženo. Aretacije so izvedli v Benetkah, Veroni, Vicenzi in Ra-venni. Zatem so julija v Bariju prijeli še eno članico organizacije, ta torek pa še štiri osebe, tri v Padovi in eno v Bergamu. Kriminalci iščejo dekleta v najrevnejših predelih Nigerije. Za vsako od njih odštejejo 50.000 dolarjev, vsoto pa morajo nesrečnice vračati z večletnim delom na evropskih cestah. V tem primeru so potovale na Staro celino z leti v Bolgarijo (od koder so jih vozili na zahod z avti in vlaki), Avstrijo in Grčijo, pa tudi kar v Milan. Trgovci z ljudmi manipulirajo nigerijske družine z grožnjami in vudujskimi obredi: posledica tega je, da same družine spodbujajo dekleta, naj prodajajo svoje telo. Preiskovalci so naleteli na sto izkoriščenih deklet, kar predstavlja le majhen del celote. Podatek, da je združba zasužnjila sto deklet s približno pet milijoni dolarjev, pa nazorno kaže, s kakšnimi vsotami razpolagajo tovrstne organizacije, ki poslujejo bržkone tudi z mamili. Namestnik načelnika mobilnega oddelka Leonardo Boido je poudaril, da je bil eden ciljev preiskave povrniti nigerijskim dekletom svobodo in dostojanstvo. Policisti so se morali pogosto preleviti v psihologe, dekleta pa so naposled izročili neprofitnim organizacijam, ki v okviru projekta Stella Polare skrbijo za ponovno vključitev bivših prostitutk v družbo. (af) avtobus - Milje Dvajsetica express Na prošnjo miljske občine je pokrajinska uprava poskrbela za nekatere spremembe pri avtobusni progi št. 20, ki povezuje Milje s tržaško železniško postajo. Mnogi so namreč izrazili željo po hitrejši povezavi, se pravi po ukinitvi nekaterih vmesnih postaj, ki bi prav gotovo znatno skrajšala čas vožnje. Za spremembo so se najbolj potegovali dijaki, ki bi se hitreje pripeljali v šolo in nazaj seveda, brez odvečnih postaj. Od 1. decembra bo tako avtobus št. 20, ki začetno miljsko postajo zapušča ob 7.16 in ob 7.32 oziroma odpelje iz Trsta proti Miljam ob 13.15, 13.55 in 19.50, upošteval vse običajne postaje do Zavelj, nato pa bo ustavil le ob stadionu pri Val-mauri, na Trgu Foraggi, Trgu Son-nino, Senenem trgu in Trgu Oberdan. Pokrajinska uprava in prevozno podjetje Trieste Trasporti bosta v teh poskusnih mesecih redno opravljala monitoražo, da bi preverila, ali so stranke zadovoljne in če bi se morda storitev dalo še izboljšati. črna kronika Sodelovale tri policije, ropar pa na prostosti Tržaška kvestura je sredi oktobra obvestila koprsko policijo, da je neznanec na Tržaškem v pol uri skušal opraviti dva ropa in zbežal z belim avtom renault mega-ne s puljsko registracijo. Slovenski policisti so ga nekaj dni pozneje s pomočjo hrvaških kolegov našli in prijeli na slovensko-hrvaškem mejnem prehodu. Sodelovanje policij iz treh držav se je obneslo in dokazali so, da je 27-letnik iz Umaga odgovoren za poskus ropa in dva uspešna ropa na Tržaškem. Preiskovalni sodnik iz Kopra pa ga je po zaslišanju izpustil na prostost.15. oktobra je Hrvatu prvi rop spodletel. Ob 17.20 je zahteval denar v trgovini Schlecker, v galeriji med ulicama Coroneo in Sv. Frančiška, a blagajničarka se mu je uprla. Po prerivanju je odšel praznih rok, 20 minut pozneje pa je z nožem napadel uslužbenko bencinskega servisa Shell v Zavljah, jo porezal po roki in ukradel 500 evrov. Slovenska policija je isti dan zasledila voznika iz Umaga, ki je z belim renaultom prestopil mejo s Hrvaško. Sodelovanje med policijami je obrodilo sadove in ugotovili so, da je 27-letnik 22. septembra oropal tudi trgovino v Miljah, odnesel je 100 evrov. Za rope v Italiji se je odločil zaradi dolgov s hrvaškim dobaviteljem mamil. Levo tiskovna konferenca mobilnega oddelka; zgoraj P. W. Idemudia, ki se je lani pojavil na slovenskem konzulatu kroma acegasaps Selitev v Palačo Marenzi Družba AcegasAps obvešča svoje stranke, da se bodo njeni uradi odselili v Palačo Marenzi; urad za odnose z javnostjo, okenca in t.i. klicni center (call center) bodo že danes prekinili svoje delovanje na dosedanjem sedežu v Ul. Maestri del Lavoro in se odselili v veliko bolj središčno strukturo v Ul. dei Rettori. Novi stanovalci so morali ohraniti vse zgodovinske in arhitekturne aspekte novega sedeža, saj ščiti Palačo Ma-renzi spomeniško varstvo; prostore so sicer nekoliko prilagodili sodobnim tehnološkim potrebam. V prvi fazi bo vhod za stranke nameščen v Ul. della Torre, s časom pa bodo uredili dva vhoda in sicer iz Ul. dei Rettori in Ul. Teatro Romano. Okenca za javnost in klicni center bodo začeli spet delovati v ponedeljek, 24. novembra, ob 14. uri. Delovni čas ostaja nespremenjen: od ponedeljka do četrtka od 8.15 do 16.15, ob petkih pa od 8.15 do 13. ure. Kugyjevo leto: jutri zaključna prireditev Leto 2008 se izteka, z njim pa tudi leto, posvečeno 150-letnici rojstva Juliusa Kugyja. Ob tej priložnosti prireja Odbor Julius Ku-gy jutri popoldne v dvorani Oceania ob 17. uri zaključno prireditev. Na sporedu bodo pozdravi predstavnikov oblasti in predsednice odbora Gianne Fumo, dalje pričevanji smučarske tekačice Gabrielle Paruzzi in pisatelja Maura Corone, medtem ko bo o Kugyju govoril Spiro Dalla Porta Xidias, učenci italijanske osnovne šole Julius Kugy od Banov pa bodo prikazali svoj pogled na Ku-gyja. Posegi se bodo prepletali s pesmijo, ki jo bodo posredovali zbori Triglav iz Trente v Sloveniji, Singemainschaft iz Podkloštra na avstrijskem Koroškem in Alpi Giulie iz Trsta. Pobudo so podprle Dežela FJK, Pokrajina Trst, Občina Trst in Fundacija CrTrieste. Srečanje o dizajnu Združenje Trieste contemporanea in skupina Salone Gemma prirejata ob zaključku razstave o projektu LapLamp, posvečenem urbanemu dizajnu, ki je bil izbran za pobudo Torino Geodesign v okviru pobud Turina kot svetovne prestolnice dizajna za leto 2008, srečanje z znanstvenima direktorja pobude Torino Geodesign Stefanom Mirtijem in Lucio Toz-zi, ki bo danes ob 18. uri v Studiu Tommaseo v Ul. del Monte 2/1. Avtobus št. 24 s spremenjeno progo Ul. Madonna del mare bo zaradi del na cestišču približno deset dni pretežno zaprta za promet. Podjetje Trieste Trasporti obvešča, da avtobus št. 24 začasno vozi po spremenjeni progi. V smeri proti Sv. Justu vozi s tržaškega nabrežja po progi avtobusa št. 30 do ulic Don Minzoni, Catraro in Bazzo-ni, nato na Trg Canal in naprej po običajni trasi. V enem mahu poravnal 23 glob: 1864 evrov Srbski državljan S. D. je svoj citroen C5 redno puščal na mestnih pločnikih ali v neposredni bližini križišč. Tržaški mestni redarji so 43-letniku naložili nič manj kot 23 glob, nazadnje pa so njegov avtomobil odpeljali. Voznik se je nato predstavil v uradu občinske policije, kjer so mu izročili celoten račun. Plačal je 1864 evrov. tržaško sejmišče - Obračun tridnevnega mednarodnega sejma kave Triestespresso Expo kot injekcija optimizma »Tržaški je najbolj mednarodni izmed italijanskih sejmov kave« - Ob uspehu tudi spodbuda mestnemu gospodarstvu - Črno piko zasluži neprimerna struktura sejmišča Vinko Sandalj (levo) in Fulvio Bronzi med včerajšnjim srečanjem kroma Pretekli konec tedna je Trst gostil četrti mednarodni sejem kave Triestespresso Expo, prav gotovo najbolj odmeven sejemski dogodek v Trstu. Vsaki dve leti ga prireja tukajšnja sejemska družba, Fiera Trieste Spa, v sodelovanju s tržaškim združenjem za kavo Associazione Caffe Trieste in s finančno podporo Trgovinske zbornice in Fundacije CRTrieste. Včeraj sta predsednik družbe Fiera Trieste Spa Fulvio Bronzi in predsednik združenja za kavo As-sociazione Caffe Trieste Vinko Sandalj prikazala zaključke letošnje izvedbe, ki je bila po mnenju obeh nepričakovano uspešna. V Trst se je pripeljalo 209 razstavljavcev, se pravi proizvajalcev kave, predelovalcev in pa trgovcev iz 27 držav, t.j. iz Avstrije, Belgije, Bu-rundija, Kitajske, Hrvaške, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Grčije, Gvatemale, Indije, Indonezije, Izraela, Italije, Nove Zelandije, Poljske, Češke republike, Romunije, Ruande, Rusije, Slovenije, Španije, Švice, Tajske, Tanzanije, Ugande in Združenih držav Amerike. Število obiskovalcev je bilo, kot smo sicer že poročali, letos rekordno: dvajset tisoč obiskovalcev (med njimi je bilo celo 41,3% tujcev) se je sprehajalo po prostranih paviljonih na 11 tisočih kvadratnih metrih površine, ki jih premore tržaško sejmišče. »Ze lanska izvedba je pokazala, da je izbira lokacije primerna tako za vidnost mesta kot za njego- vo gospodarsko plat, čeprav kaže, da se nekateri predstavniki krajevnih uprav še niso zavedali velikega potenciala sejma Triestespresso Expo. Mednarodni gostje, ki so se pripeljali v Trst, so se tu ustavili vsaj dva dni, tako da razpolagamo s podatki o zasedenosti večine hotelov, o navalih v restavracijah in o rednem posluževanju mestnih taksijev,« je včeraj povedal Bronzi. Injekcija optimizma. Tako je dogodek pozitivno ocenil Sandalj, ki je opozoril na sicer neusmiljeno mednarodno gospodarsko krizo, ki je tržaškemu kavnemu sejmu prizanesla. Sicer ni mogel mimo neprimerne strukture tržaškega sejmišča, ki je daleč premajhna. Ko bi razpolagali z večjim prostorom, bi se sejem kave še dodatno obogatil, je prepričan Sandalj. Obiskovalci so bili nad samim mestom navdušeni, saj je veliko manj kaotično od Milana na primer, poleg tega pa predstavlja za obiskovalce iz srednje oz. vzhodne Evrope most za vzpostavljanje stikov s Sredozemljem. »Trst je po vsem svetu poznan kot italijanska prestolnica kave in mirne duše si upam trditi, da je tržaški najbolj mednarodni sejem kave v Italiji, saj se tu italijanski proizvajalci direktno srečujejo s tujimi trgi. Prepričan sem, da bi gotovo lahko postal odskočna deska za širše evropske gospodarske strukture.« (sas) / TRST Četrtek, 20. novembra 2008 1 1 tržaška občina - Po soglasno odobrenem sklepu v občinskem svetu Palača Carciotti: odlok o prenovi, a tudi pomisleki Župan Roberto Dipiazza se ni udeležil razprave - Omero o razprtijah v večini Tržaški občinski svet je na sredini seji soglasno odobril odlok o »prenovi in bodoči namembnosti« palače Carciotti na tržaškem nabrežju. Odbornik za javna dela Franco Bandelli je na včerajšnji tiskovni konferenci izrazil svoje zadovoljstvo nad sklepom in poudaril, da je bila na ta način neoklasična palača »rešena«. Obnovljena naj bi bila tako, kot predvideva načrt, ki ga je pripravil in tržaški občini podaril inž. Francesco Cervesi. V bistvu: palača bo spremenjena v kongresni center, z veliko dvorano s 1.300 sedeži (ki pa bi jo po potrebi lahko razširili še za dodatnih 600 sedežev), z dvema »modularnima dvoranama s po 240 sedeži, številnimi razstavnimi prostori v prvem nadstropju, foyerjem, raznimi sobanami in drugimi razpoložljivimi prostori v drugem in tretjem nadstropju. Prenova, ki jo je požegnalo tudi krajevno spomeniško varstvo, naj bi stala od 40 do 50 milijonov evrov. Dela naj bi trajala pet let, končali naj bi jih leta 2013. Do božiča naj bi občina podpisala formalno konvencijo s spomeniškim varstvom, prepotrebnim aktom za izvedbo del. Bandelli je - ob prisotnosti načelnikov skupin večine - poudaril, da se s prenovo palače Carciotti strinja celotna des-nosredinska koalicija. Načelnik Levih demokratov Fabio Omero je v tiskovnem sporočilu nakazal drugo plat kolajne. Pojasnil je, da je njegova stranka podprla odlok, ker je odbornik pred tem osvojil amandma opozicije, določitev namembnosti pa je preprečila morebitno preureditev zgodovinske palače v kak hotel. Omero je opozoril, da se župan Roberto Dipiazza ni udeležil razprave v občinskem svetu. Pred časom je izjavil, da bo zadevo rešil »tisti, ki bo prišel po meni«. Pomeni, da ga obnova palače Car-ciotti ne zanima. Dokaz? Občinski odbor ni sprejel lastnega odloka o obnovi poslopja, kot je to običaj. Očitno so mnenja v odboru deljena. Bolj kot za palačo Car-ciotti se Dipiazza in odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis zavzemata za obnovo silosa, kjer naj bi tudi uredili kongresno dvorano. To delo pa naj bi steklo v kratkem. racovelli Resolucija Zelenih o merjascih Merjasci burijo tržaške občinske duhove. Njihov povsem nenapovedan sprehod po Akve-dotu je tako navdihnil župana-lovca Roberta Dipiazzo, da jim je privoščil neslaven konec: gozdne stražarje je pozval, naj jih postre-lijo, čim jih zasledijo v mestu. Županova strelska namera ni bila prav nič po godu občinskemu svetniku Zelenih Alfredu Racovelliju, ki je svoje negodovanje prelil v resolucijo. V njej je zapisal, da je župan tisti, ki bi moral skrbeti za javno zdravje. Namesto oboroževanja mestnih redarjev, »svete vojne« proti pouličnim pisunom in risarjem in navajanja gozdne straže v odstrel merjascev, bi moral že pred časom izdati ukaz o prepovedi hranjenja merjascev v urbanih območjih in predmestjih, in sicer v razdalji do 300 metrov od hiš. Merjasci ne bi dobili hrane in se ne bi spustili v mesto. Racovelli je tudi zakonsko uokviril razne pristojnosti. Pokrajina mora skrbeti za vprašanja divjadi, vključno s preventivnimi postopki in »odstranitvi« divjadi v primerih nevarnosti. Deželi pa pritiče splošno načrtovanje lovskih dejavnosti. Zgodovinska palača Carciotti na tržaškem nabrežju kroma rojan - Kulturno športno društvo Rojanski Krpan Vidna ali nevidna dvojezičnost? Na srečanju z naslovom Slovenščina v (pred)mest(j)u je govoril novinar Ivo Jevnikar Kulturno športno društvo Rojanski Krpan je srečanje z naslovom Slovenščina v (pred)mest(j)u priredilo ravno na dan, ko je tržaška občina predala namenu nov odsek hitre ceste, ki je zaradi afere dvojezičnih napisov vzbudila veliko ogorčenje v naši manjšinski sredi. »Ta žalostna zgodba zgovorno priča o ugledu in učinkovitosti naše manjšine«, je povedal predavatelj, novinar in član paritetnega odbora Ivo Jevnikar, ki je svoje izhodišče osnoval na določilih Londonskega memoranduma (slednjega ni Italija nikdar ratificirala), Osimski sporazumi pa so zaradi zagonetne in dvoumne interpretacije členov prepustili raven in jamstvo zaščite milosti oz. nemilosti domicilne države posamezne manjšine. Nekdanja Jugoslavija in današnja Republika Slovenija sta določila mednarodnih sporazumov glede vidne dvojezičnosti dosledno izvajali (v nekaterih slučajih pa jih v praksi celo presegli), Italija pa je svojo obvezo zavlačevala vse do izglasovanja zakona št. 38 leta 2001, ki pa je sestavljen po načelu kitajskih škatel: ni čudno torej, da ostaja po sedmih letih njegova aplikacija večinoma neizpolnjena. »Udejanjanje zaščitnega zakona je namreč odvisna od dobre volje politične večine«, je dejal Jevnikar, zaradi česar še vedno pričakujemo podpis odloka sedanjega predsednika dežele FJK, s katerim bo mogoče izvajati člen št. 10 o vidni dvojezičnosti. Ravno odlašanje deželnega predsednika je tržaški župan Dipiazza izrabljal zoper proteste skupne fronte manjšinskih predstavnikov in slovenskih javnih upraviteljev ter predstavnikov Koordinacijskega združenja kraških vasi, ki so zahtevali ponovno namestitev dvojezičnih napisov, ki so jih ob začetku gradnje hitre ceste odstranili. »Župan Dipiazza je pod pritiskom tržaškega prefekta privolil na postavitev dvojezične table za Padriče, a to le zato, ker je v členu št. 28 zaščitnega zakona zapisano, da se raven dosežene zaščite ne sme znižati«, je še dodal Jevnikar. Obenem še ni jasno, komu pripada pristojnost upravljanja hitre ceste: če je že res, da bo pri tem zadolženo podjetje Anas, bo potrebno čakati na njegovo vključitev v seznam storitvenih podjetij, ki so po 10. členu zaščitnega zakona primorana uveljaviti vidno dvojezičnost. Vprašamo pa se lahko, zakaj so župani okoliških občin šele pred kratkim izdali dekret, ki podjetje Anas obvezuje k vidni dvojezičnosti. Slovenci lahko kaj v tej smeri dosežemo predvsem s skupnim in odločnim Revolucionarne ideje Olympe de Gouges drevi na odru SSG Društvo Spaesati-Razseljeni, Bona-wentura, Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z deželnim zavodom ERT FJK in z DAMS (Univerza v Vidmu) ter pod pokroviteljstvom Pokrajine Gorica vabijo drevi ob 20.30 v tržaški kulturni dom, kjer bo zaživela gledališka predstava »1791 - Deklaracija o pravicah žensk in meščank« Olympe de Gouges. Režijo je podpisala Sabrina Morena, na odru pa bodo nastopili Marcela Ser-li, Sara Beinat, učenci zavoda Dams in posebni gostje... Francoska feministka, revolucionarka in dramati-čarka Olympe de Gouges je leta 1791 napisala svoj manifest o pravicah žensk, leta 1793 pa jo je revolucionarno sodišče obsodilo na obgla-vljenje zaradi poseganja v državne zadeve. Predstava uporablja pisma, spise in njeno obtožnico, ki so bili prvič prevedeni v italijanščino za rekonstrukcijo glavnih etap njenega življenja in bo priložnost za javno branje vseh členov Deklaracije z glasovi številnih gostij, ki imajo aktivno vlogo v družbenem življenju. Vstop je prost, dodatne informacije pa so na voljo pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča od 10. do 17. ure oziroma poldrugo uro pred pričetkom predstave. Vsakdo pa lahko zavrti tudi brezplačno telefonsko številko 800-214302 oziroma se oglasi na in-fo@teaterssg.it (www.teaterssg.it). V Bazovici večer v podvodnem svetu SKD Lipa vabi svoje člane in prijatelje na odkritje podvodnega sveta, pa samo metaforično: morske skrivnosti bo namreč mogoče občudovali le na videoposnetkih Marka Civardija. Slednji je pred meseci postal državni podprvak v podvodnem snemanju z videoposnetkom »Morje občutkov« in se že več let ukvarja s to športno-medijsko panogo, ki mu je prinesla več nagrad. Tako mu je letos poleti za las ušlo prvo mesto na državnem tekmovanju v Ventotenu. Ljubitelji morja in morskih lepot so v soboto, 22. novembra, ob 20.30 vabljeni v Ba-zovski dom, kjer bodo med drugim predvajali nagrajeni videoposnetek. Popravek V četrtkovi številki dnevnika smo napovedali predstavitvi knjige o bratih Avsenik. V podnaslovu se nam je zapisalo, da bosta predstavitvi v četrtek, medtem ko bosta danes, kot pravilno piše v članku, in sicer najprej v Štorjah, potem ob 20.30 pa v Šempolaju. Ivo Jevnikar v rojanskem Marijinem domu nastopom, kot se je v preteklosti že zgodilo v zvezi z gradnjo bazovskega sinhro-trona. »Takrat so domačini zahtevali poleg denarnih odškodnin še vrsto postavk, ki bi jih lahko koristila celotna prizadeta skupnost«, je pojasnil Jevnikar. V ta seznam je med drugim sodila zahteva po vidni dvojezičnosti tako znotraj raziskovalnega objekta kot tudi na bližnji hitri cesti; ravno tako je potrebno nekdanjo bitko za postavitev dvojezičnih tabel v nekaterih kraških vaseh pripisati borbenosti kraškega prebivalstva, ne pa zasledovanju in udejanjanju ustavno pravnih določil. Jevnikar je sklepni del večera namenil soočanju z občinstvom, ki ga je med drugim spraševalo o učinkovitosti razsodb ustavnega sodišča glede določenih zaščitnih vprašanj, o teži mednarodnih pogodb, s katerimi se je Italija obvezala, da bo dosledno uveljavljala naše pravice, in o možnih javnih pozivih na mednarodnih forumih. »Razsodbe ustavnega sodišča ne spreminjajo zakona, ker so zgolj interpretacije posameznih primerov«; »mednarodne pogodbe pa obvezujejo le države, ki so pogodbo podpisale, se pravi, da bi morala Slovenija nastopiti pri pristojnih mednarodnih organih«; »na mednarodne forume se lahko posameznik obrne le v slučaju, da je v domicilni državi izpolnil vse nivoje potrebnih sodnih postopkov; nad-državni organi obenem raje ščitijo individualne kot kolektivne pravice«, je sklenil Ivo Jevnikar. (ri) kroma danes - Z začetkom ob 9.30 Študijski dan o L. Karlu Moserju V dvorani Tessitori v deželni palači na Oberdankovem trgu se bo danes ves dan odvijal Mednarodni študijski simpozij o Ludwigu Karlu Moserju, arheologu in pionirskemu raziskovalcu prazgodovinskih najdišč na tržaškem Krasu. Simpozij prirejajo Narodna in študijska knjižnica, Tržaški občinski muzeji in Pokrajinski muzej iz Kopra. Simpozij je priložnost za osvetlitev lika osebnosti, katere znanstveno delo je bilo vrsto let potisnjeno v ozadje, čeprav ima Moser velike zasluge pri odkrivanju prazgodovinskih arheoloških najdišč. Poleg ravnatelja NŠK Milana Pahorja in ravnatelja Tržaških muzejev Adriana Dugulina bo na zasedanju govorila vrsta uglednih strokovnjakov. Med temi so Gino Bandelli (Trst), Lidija Rupel (Trst), Karl Mais (Dunaj), Deborah Arbullo (Trst), Matej Župančič in Tomaž Mihelič (Koper), Brigitta Mader (Dunaj), Lidija Ni-kočevič (Pazin), Stanko Flego (Trst), Anton Velušček (Ljubljana), Kristina Mihovilovic (Pula), Marzia Vidutti Torlo, Paolo Casari in Anna Cri-smani (vsi Trst). Jutri (sobota) ob 10. uri se bo mednarodno srečanje nadaljevalo z vodenim obiskom arheološkega najdišča na Socerbu, Svete jame in gradu Socerb. 12 Petek, 21. novembra 2008 TRST / gledališki vrtiljak - Preteklo nedeljo gostovali lutkarji iz Maribora Včeraj danes Malčki s pozornostjo sledili predstavi Jajce Člani Lutkovnega gledališča Maribor izvedli delo Zlatka Kriliča Lutkovno gledališče iz Maribora je vedno dobrodošel gost, saj nikoli ne razočara ne otrok ne staršev. Zato ga Radijski oder prav rad povabi na Gledališki vrtiljak. Tudi preteklo nedeljo je številne gledalce očaralo z domiselno izvedbo znane Krili-čeve igrice Jajce. Že na samem začetku, ko sta igralca prinašala na oder jajčka in jajca vseh velikosti, barv in oblik, je otroke spravila v dobro voljo vesela pesmica o tem, kako lahko pripravimo jajce (Edi Oraže), in duhovita mimika obeh igralcev, ki sta krivila pod težo nekaterih jajc ali se celo se-sedla od truda. Potem pa je Janez (Danilo Trstenjak) povedal, da jajc ne bo pojedel, pač pa da bo počakal, da se iz katerega od njih izvali piščanček, bodoči petelinček, ki ga bo vsako jutro budil namesto budilke. Tako se je začelo veselo pričakovanje in ugibanje, iz katerega jajca se bo izlegel piščanček Franček. Seveda je bilo treba nanj čakati vse do zadnjega, prej pa se je iz vsakega jajca pokazalo drugo presenečenje. Ko so otroci razumeli, da bo iz jajca vsakokrat prilezla nepričakovana žival, se je njihova radovednost še stopnjevala in so ob vsakem odpiranju jajca skušali prehiteti drug drugega pri ugibanju, za koga gre. Celo odrasli so skoraj nejeverno zmajevali z glavo, saj marsikdo ni vedel, da se tudi pajki, želve, hobotnice in paglavci izležejo iz jajca. Seveda so bile vse te živali (izlegli so se tudi orel, noj, krokodil in kača) krasne pisane lutke (zamislila si jih je Sabina Šinko), vsaka izmed katerih je imela svoj tip nastopa, svoje duhovito ime in svoj glas -katerega pa je vedno, in to zelo posrečeno, modulirala mlada Lina Kline. Nazadnje, ko je Janez že obupal, pa se je le iz jajca izlegel tudi piščanček Fran-ček, ki je sicer obljubil Janezu, da bo njegova budilka, ob tem pa ga tudi pošteno okljuval v zabavo vseh otrok. Skratka, režiser Tine Varl je tudi to- Iz jajc vseh oblik in velikosti so se izlegle najrazličnejše živali kroma krat z izrednim posluhom za otroško psihologijo pripravil predstavo, ki si jo je vredno ogledati. Otroke je pred vsako izmed dveh predstav zabavala animatorka Ingrid iz ŠC Melanie Klein, s katero so otroci barvali majhna jajčka in jih spravljali v košarice, ki so jih potem nesli domov. V veži pa so se družine abonentov tudi vpisovale na nedeljski družinski izlet v Ljubljano, kjer si bodo ogledale matinejo s predstavo Trnuljka sveti jakob - Uspela pobuda didaktičnega ravnateljstva Mojster Jaka v jeziku ručiga V otroških vrtcih in na osnovnih šolah je prostovoljka Biserka Cesar predstavila Ugando V mesecu oktobru je otroke vseh otroških vrtcev in osnovnih šol Didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu obiskala Biserka Cesar. To srečanje je spadalo v sklop dejavnosti obširnega projekta medkulturne vzgoje, ki se že vrsto let uspešno izvaja v vseh vzgojno izobraževalnih ustanovah šentjakobskega ravnateljstva. Biserka Cesar je kot prostovoljka sodelovala s slovensko organizacijo Edirisa, ki pomaga ljudem v Afriki. S pomočjo slik in videoposnetkov, ki jih je sama posnela med bivanjem v Ugandi, je živo prikazala vaško življenje afriških otrok. Nato je svoje edinstveno petmesečno življenjsko doživetje v ugandskem visokogorskem naselju popestrila še z enomesečnim potovanjem po džungli, o čemer pričajo čudovite slike z divjimi živalmi in naravnimi lepotami. Biserka je šla v Ugando, da bi naučila otroke plavati, saj se njihovo naselje nahaja na visoki planoti, kjer je tudi veliko jezero. Od tod črpajo vodo za vsakodnevno osebno rabo, kljub temu pa otroci kažejo precejšnje strahospoštovanje do vode. Povedala in pokazala je, da so na bregu jezera z deskami pripravili bazen, v katerem so se otroci lotili plavanja z zvrhano mero strahu. Naši otroci so z veseljem prisluhnili zanimivemu in doživetemu pripovedova- Danes, PETEK, 21. novembra 2008 ALBERT Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 9.16 - Luna vzide ob 0.37 in zatone ob 13.23. Jutri, SOBOTA, 22. novembra 2008 CECILIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,6 stopinje C, zračni tlak 1019,3 mb raste, veter 7 km na uro ju-go-vzhodnik, vlaga 69-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje C. [12 Lekarne v Lutkovnem gledališču. Razpoložljiva mesta so bila kmalu oddana, kar je dokaz, da so zvesti abonenti z veseljem sprejeli še to darilo, s katerim je Radijski oder zaključil praznovanja desetletnice Gledališkega vrtiljaka. Naslednja predstava, Veveriček posebne sorte, bo na sporedu 7. decembra, ko bo otroke obiskal in obdaroval tudi sveti Miklavž. Lučka Susič Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. novembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Otroci šentjakobskega ravnateljstva so se vživeli v stvarnost svojih afriških vrstnikov nju in so tako spoznali, kako se afriški vrstniki učijo v šoli, njihovo glasbo, pesmi in plese ter katere so njihove najljubše igre in igrače. Ugotovili so, da se njihove navade bistveno razlikujejo od naših, da so njihove obleke preproste, čevlje premorejo le redki in njihove ročno izdelane igrače so skromne. Kljub temu so otroci spretni športniki, odlični pevci in plesalci. Pristen in iskren nasmeh ugand-skih otrok pa je prikupil pozornost razposajenih otrok, ki so se tudi sami preizkusili v nekaterih veščinah. V jeziku ručiga so šteli do deset, zapeli so pesmico Mojster Jaka in vljudno pozdravili: "Kara, kara!" AMBASCIATORI - 15.00, 17.00, 19.05, 21.15 »Twilight«. ARISTON - 16.30 »Il papa' di Giovan-na«; 18.30, 21.00 »Odgrobadogroba« (film prepovedan mladim izpod 18. leta). CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La fidanzata di papa'«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »The Orphanage«; 15.50, 16.50, 17.50, 19.15, 20.00, 21.30, 22.00 »007 Quantum of solace«; 15.50, 17.55, 20.00 »High school musical 3: 22.15 »Il prezzo dell'onore«; 20.00, 22.00 »Giu' al nord«; 15.50, 17.50 »Wall-E«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.10 »Mamma mia!«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vicky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.00 »Changeling«. FELLINI - 18.45, 22.15 »Galantuomini«; 17.00, 20.30 »Si puo' fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Mam-ma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nessuna verita'«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00 »Hišna zajčica«; 19.30, 21.30, 23.30 »Viharna noč«; 17.20 »Zadetki: Ananas ekspres«; 20.00, 21.50, 23.40 »Žaga V«; 18.40, 21.00, 23.20 »Kvantum sočutja«; 16.50 »Muhice osvajajo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La fidanzata di papa'«; 16.45 »High School Musical 3«; Dvorana 2: 18.30, 20.15, 22.15 »Quantum of solace«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight«; Dvorana 4: 16.45 »Wall-E«; 18.30, 20.20, 22.15 »Giu' al nord«. SUPER - 22.15 »Awake - Anestesia co-sciente«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »La fidanzata di papa'«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »007 Quantum of Solace «; Dvorana 3: 17.30 »High School Musical 3«; 20.00, 22.00 »Giu' al nord«; Dvorana 4: 18.00, 21.30 »Changeling«; Dvorana 5: 17.50, 20.10, 22.15 »The burning plain - Il confine della solitudine«. S Poslovni oglasi NUDIMO SPROSTITVENE MASAŽE v Sežani 3348334231 in Novi Gorici 00386-51869928, za ugledne osebe. 0 Mali oglasi AVTOMOBILSKE GUME pirelli 185/60 R14 zelo malo rabljene, ugodno prodam. Tel. na št.. 040228766 GOLEC SLOVENIJA (20 km do hrvaške meje in 25 min oddaljeno od Bazovice). Novogradnja, samostojne stanovanjske hiše, v mirni lokaciji, različnih velikosti od 95 do 145 kv. m. z garažo, shrambo, dnevnim prostorom, kuhinjo, sanitarijami in tremi spalnicami. Začetna cena 150.000,00 evrov. Za vse informacije pokličite: 0039-3355283387. IŠČEM vodni kefir. Tel. št.: 3381910262. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica dvakrat-trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na št. 3384360677. MAJHNEGA PSIČKA, majhne rasti (basotto), temno rjave barve smo našli v njivah pod Borštom. Kdor ga pogreša naj se javi na tel. št. 040228510 ali 347-1363315. MERCEDES CLASSE A CDI v odličnem stanju, letnik 2001, črne barve, vse servise dokumentirane pri mercedesu, zadnji komaj narejen, z gumami za sneg, prodam. Tel. 3483047021. ODDAM v najem 65 kv. metrov veliko stanovanje v Borštu. Tel. 040228626. PODARIM dve majhni simpatični mucki. Tel. 040-229554. PODARIM odprt kamin znamke edil-kamin. Tel. 340-5788584. PRODAJAMO nov štedilnik bele barve po ugodni ceni. Tel. 331-1129574. PRODAM BAGER model FAI 245, go-seničar s kabino, 3 nagibne žlice (30, 50 in 80 cm), hidravlično kladivo (Rotair OLG 260 kg), letnik 94, cena po dogovoru. Tel. št. 3398963082. PRODAM črni krzneni dolgi plašč (vi-sone black gamma), ekskluziven model. Tel. 340-9329903. PRODAM hladilnico (200x120, h 250). Tel. 335-6322701. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo, 30 kw, znamke uni-cal. Nabavna cena 3.500 evrov, prodajam za samo 2.000 evrov. Kličite na tel. št. 334-6366765. PRODAM rabljen štedilnik na drva znamke loberger v dobrem stanju, za kuhanje z možnostjo centralnega ogrevanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-2034293. PRODAM samostojno hišo v odličnem stanju na Colu, 200 kv. m. na dveh etažah, 1900 kv. m. vrta in gozda. Tel. na št. 040-327128 (v večernih urah). V KRIŽU prodajam stanovanje, 90 kv. m. z balkonom in garažo. Tel. 3345088775. V MEDEI PRI KRMINU prodam eno-stanovanjsko hišo: velik salon, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, s 300 kv. m. vrta. Informacije tel. št. 3485289452. H Čestitke Štorklja je v Španijo poletela, mamici Sari in očku Joanu lepega ERIKA povila. Lepi družini želimo polno srečnih in nasmejanih dni ter mirnih noči. Družini Tavčar in Jarc. [d Osmice OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel.: 040-327135. Prispevki V spomin na Pepko Škrlj vd. Furlan darujejo Marica Budin (Samator-ca) 15,00 evrov ter Silva in Edi 20,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. TRST Petek, 21. novembra 2008 1 B SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - V SODELOVANJU 08/09 DRUŠTVO RAZ/SELJENI ASSOCIAZIONE S/PAESATI Olympe de Gouges 1791 deklaracija o pravicah žensk in meščank javno branje dramaturginja in režiserka Sabrina Morena, igrajo Marcela Serli, Sara Beinat, učenci zavoda Dams in posebni gostje... Danes, 21. novembra ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču ■ Il IIB III IIHB1 Info: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it www.teaterssg.it H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo danes, 21. novembra, na podružnici - Canestrinijeva ploščad 7, roditeljski sestanek ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij obeh oddelkov. Pred roditeljskim sestankom bo ob 16.30 sestanek staršev in profesorjev 1. A razreda. M Izleti KRUT prireja v soboto 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giulia v Bre-sci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040-360072. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR organizirajo v petek, 12. decembra, izlet v Ljubljano, ki se ga lahko udeležijo ostareli občani (nad 65. letom starosti). Za vpisovanja in morebitne informacije se lahko obrnete na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 (Sesljan), od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040 - 2017389). ZÜ] Obvestila Loterija 22. novembra 2008 Bari 4B B2 82 52 80 Cagliari 6 65 22 7B 71 Firence 59 B 6B 40 88 Genova 46 57 9 90 15 Milan 67 51 79 58 20 Neapelj B9 16 11 1B 2 Palermo 46 88 6B 61 40 Rim 25 5 8B 61 10 Turin 57 26 52 60 48 Benetke 75 52 7 9 17 Nazionale 72 18 59 25 10 St. 140 25 39 43 46 59 67 jolly 75 Nagradni sklad 4.702.094,46 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot B7.659.106,07 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 19 dobitnikov s 5 točkami B7.121,80 € 1.883 dobitnikov s 4 točkami B74,56€ 74.930 dobitnikov s 3 točkami 18,82 € Superstar 72 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami-- 7 dobitnikov s 4 točkami B7.456,00€ 310 dobitnikov s 3 točkami 1.882,00 € 4.526 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 30.966 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 72.778 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 4 m wKTOBfrmMA SKD TABOR-OPCINE GLASBENA MATICA - TRST G0DBEN0 DRUŠTVO V PARMA - TREBCE prirejajo danes, 21. novembra 2008, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah večer VIKTOR PARMA PRAZNUJE ob 150-letnici rojstva _ Sodelujejo: Paolo Petronio - zgodovinsko-biografski oris, Beatrice Zonta - klavir, Veronica Vascotto - sopran, klavirska spremljava Cristina Santin, Godbeno društvo V. Parma iz Trebč VABLJENI! ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja tečaj izdelave adventnih venčkov in božičnih okraskov. Srečanja, ki jih bo vodila gospa Jadranka Sedmak, bodo v torek, 25. in v četrtek, 27. novembra od 10. do 12. ure. Za podrobna pojasnila lahko pokličete na tel. številko 040415176. BIVŠI ODBOJKARJI ŠD BREG se srečamo danes, 21. novembra, ob 20. uri v Dolini. Za informacije: 040-228530 ali 340-8323836. KD-MZ LONJER-KATINARA vabida-nes, 21. novembra, ob 20. uri v ŠKC Lonjer-Katinara, na pokušnjo novih Lonjerskih vin. Ob kapljici vina in pečenih kostanjev bo popestrila večer domača skupina »Kolektiv 4+1«. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV prirejata tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 8. meseca starosti. Tečaj bo potekal od danes, 21. novembra do 10. decembra. Srečanja bodo ob sredah in petkih zjutraj na Opči-nah. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. Mesta so omejena. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETOLO- GOV priredi danes, 21. novembra, ob 17. uri v dvorani Baroncini tržaške zavarovalnice Generali v ul. Trento 8, predavanje na temo »Nevropatija pri sladkorni bolezni«. Predaval bo raziskovalec in specialistični diabetolog dr. Riccardo Candido, ki bo tudi odgovarjal na vprašanja prisotnih. Vabljeni so vsi! PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja ob 40-letnici obnovitve delovanja priložnostno razstavo v Babni hiši v Ricmanjih. Ogled je možen danes, 21. in v soboto, 22. novembra, od 18. do 20. ure, v nedeljo, 23. novembra, pa od 14. ure dalje. SC MELANIE KLEIN prireja delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Pripravili bomo čisto osebni nakit primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. Delavnica je namenjena odraslim osebam in bo potekala v soboto, 22. novembra, od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Za prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. SKD LIPA vabi v soboto, 22. novembra, ob 20.30 v bazovski dom, z videoka-mero v podvodni svet nas bo popo-eljal Marko Civardi, državni podprvak v podvodnem snemanju. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 22. novembra, ob 15.30 tekmovanje v risanju ter ob 16.30 predvajanje risanke »Il libro del-la giungla«. Vstop prost, vsi toplo vabljeni! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV KRIŽ-NABREŽINA-DEVIN prireja v soboto, 22. novembra, Dan srca, ki bo na sedežu CEO v Naselju sv. Mavra (Se-sljan) med 8. in 12. uro. Rezervacije sprejemajo na telefonu 040-299616 od torka do četrtka med 16. in 18. uro. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Informacije in vpisi: Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje. Informacije in vpisi: Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. KLUB TRŽAŠKIH SLOVENCEV v Ljubljani prireja v sodelovanju z zadrugo Naš Kras in pod pokroviteljstvom Urada RS za Slovence po svetu in v zamejstvu »Vsak dan je prinesel nekaj novega«. Srečanje z Edijem Šelhau-som in s fotografijami Egona Krausa v nedeljo, 23 novembra, ob 16. uri v Atriju SAZU v Ljubljani (Novi trg 2). MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Ne- slovence. Informacije in vpisi: Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. RADIJSKI ODER organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in po-vratek ob 15. uri. Vpise sprejema urad Slovenske prosvete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Število mest omejeno! SKD IGO GRUDEN prireja v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina jezikovne tečaje slovenščine in angleščine. Tečaji bodo obsegali 24 lekcij po uro in pol in bodo potekali v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini. Vpisnina je 135 evrov z vključeno članarino. Interesenti dobijo informacije in vpisne pole v nabrežinski Občinski knjižnici oziroma v kavarni Gruden ali pri Veri Tuta (040-299632, 339-5281729). TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sedežu Sklada Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine, tel. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka med 10.00 din 14. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 24. novembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na večer z naslovom: Spomenik na Velikem Cerju ali velika primorska zgodba o rehabilitaciji TIGR-a, izpovedana skozi monografijo o življenju in delu Karla Kocjan-čiča. Sodelujejo: urednik omenjenega zbornika Milan Gregorič, tajnik društva TIGR Lucijan Pelicon in predstavnik Obalnega planinskega društva Darko Butinar. OBČINA DOLINA, skupaj z območjem 1.3 Milje - Dolina, odpira vrata novem projektu Igralnica za otroke, ki se bo odvijal v občinski knjižnici v Boljun-cu, ob torkih in četrtkih od 15.30 do 18.30. Igralnica je namenjena otrokom od 2. do 6. leta starosti in njihovim staršem ali nonotom. Javna otvoritev ludoteke bo v torek, 25. novembra ob 16.30. Vabljeni vsi najmlajši in njihovi starši! PROMEMORIA - Društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita: contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski re-vizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja letos. Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Re-pubblica« (Fojbe - državni revizioni-zem in amnezije Republike). Pobudo, ki bo v torek, 25. novembra, ob 18. uri v knjigarni »La linea d'ombra« na ploščadi Berlinguer 1 v Ronkah, bodo uvedli zgodovinarka in založnica Alessandra Kersevan, raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar San-di Volk. SSO obvešča, da bo v petek, 28. novembra, potekal občni zbor ob 14.30 v prvem sklicu, ob 15.30 pa v drugem sklicu, na Opčinah v dvorani Zadružne Kraške banke. ZSŠDI sporoča, da bo fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger v Prosvetnem domu na Op-činah (ul.Ricreatorio 1) ta teden odprta vsak dan od 8. do 13. in od 15. do 17. ure. 30-LETNIKI POZOR! Obveščamo vse zainteresirane, da se v soboto, 29. novembra, letniki 1978 odpravljamo na avtobusni izlet v okolico Kopra. Zbirališče na Opčinah pri Prosvetnem domu ob 14.30, sledila bo degustaci-ja v priznani vinski kleti, večerja v srbski restavraciji in družabnost. Informacije in prijave na tel. štev. 3493730887 ali 340-8227166. DRUŠTVO TAO prireja v soboto, 29., in v nedeljo, 30. novembra, tečaj rei-ki 1. stopnje. Za informacije pokličite na tel. št.: 340-1607908 (Donatella). KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 29. novembra s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferro-viario« v Nabrežini. Za ples bo poskrbel »Duo Melody«. SKD FRANCE PREŠEREN - SKUPINA 35-55 - PILATES: vse novinke, ki bi rade poskrbele za boljši mišični tonus, prožnejšo hrbtenico in razgibavanje, se lahko pridružijo k vadbi Pi-latesa ali telovadbe za zdravo hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pila-tesa, ki poteka v telovadnici (Trubarjevi dvorani) nižje srednje šole v Dolini. Ob sredah, od 18. do 19. ure Pilates, od 19. do 20. ure telovadba. Informacije v telovadnici pred začetkom vadbe ali po telefonu na št. 3333616411 ob sredah od 16. ure dalje. Vabljene! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi svoje člane in ostale filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 3. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. BAMBIČEVA GALERIJA - slikarska razstava Fulvia Cazzadorja Immagi-naria 2008. Razstava bo na ogled do 5. decembra na Opčinah, Proseška ul. 131., od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v soboto, 22. in 29. novembra. od 10. do 12. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2008/2009 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Na-brežina 102 (tel. 040-2017371). SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. SS Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na 15. Revijo Kraških pihalnih godb: Milje, Gledališče Verdi, 24. januarja 2009, ob 20. uri, nastopajo GD Prosek, Postojnska godba 1808, Pihalni orkester Komen; Hrpelje, Kulturni dom, 07. februarja 2009 ob 20. uri, nastopajo Pihalni orkester Breg, Godbeno društvo Na-brežina, Brkinska godba 2000, Ilirska Bistrica, Kulturni dom, 01. februarja 2009, ob 17. uri, nastopajo Pihalni orkester Divača, Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče, Pihalni orkester Ilirska Bistrica. SKD TABOR - OPČINE, GLASBENA MATICA - TRST, GODBENO DRUŠTVO V. PARMA - TREBČE prirejajo danes, 21. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah večer »Viktor Parma praznuje«, ob 150-le-tnici rojstva. Sodelujejo: Paolo Petro-nio zgodovinsko-biografski oris, Beatrice Zonta - klavir, Veronica Vascot-to - sopran, klavirska spremljava Cristina Santin, Godbeno društvo V. Parma iz Trebč. Vabljeni! SKD TABOR vabi v Prosvetni dom danes, 21. novembra, ob 20.30, na Po-klon Viktorju Parmi. Sodelujejo: Paolo Petronio, sopran Veronica Vascot-to, Cristina Santin - klavir in Godba Viktor Parma iz Trebč; v sredo, 26. novembra, ob 20.30 srečanje s prof. Zoro Tavčar. Pogovor bo vodila Olga Lu-pinc; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri gostovanje TKŠD Urbanščica iz Famlj s komedijo Toneta Parljiča Krivica boli. Obiščite nas! SKD VIGRED, Založba Avsenik, društvo Kraška harmonika in Krajevna skupnost Štorje vljudno vabijo na dvojno čezmejno predstavitev knjige Aleksija Jercoga »S polko v svet - glasbene poti bratov Avsenik«, ki bo danes, 21. novembra, ob 18. uri v Zadružnem domu v Štorjah in in ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. Ob prisotnosti avtorja, Založbe Avsenik in književnika Saše Martelanca bo publikacijo predstavila Alenka Bole Vrabec. Glasbene utrinke bodo podali mladi harmonikarji društva Kraška harmonika. V GALERIJI Kulturnega združenja »Il Coriandolo« (Ul. Udine 55) bo v soboto, 22. novembra, ob 18. uri otvoritev razstave dolinskih slikarjev: Marie in Eugena Pancrazia pod naslovom brezmejne barve. MLADOSTNO KOT PRED 15. LETI -Ob 30-letnici SOMPD Vesela Pomlad, vas vabijo, da se jim pridružite in po-doživite pot, ki jo je vodila pesem, v nedeljo 23. novembra, ob 18. uri, v dvorani Finžgarjevega doma. Pojejo in oživljajo spomine pevke, ki so začele pri Veseli pomladi pred 30. leti in s pesmijo prehodile svoja otroška in mladostna leta od decembra 1978 do decembra 1993. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja v nedeljo, 23. novembra, ob 19.30 koncert ob 40-letnici orkestra v Babni hiši v Ricmanjih. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na odprtje razstave priznane slovenske ilu-stratorke Alenke Sottler v sredo, 26. novembra, ob 18. uri. Umetnico bo predstavil prof. Livio Sossi, prikazan bo dokumentarni kratki film RTV Slo režiserke Jagode Potokar in video »Alenka Sottler« tržaške umetnice Fa-biole Faidiga. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju s Tržaško pokrajino, Občino Devin Nabrežina, ZKB, Trgovinsko zbornico, ZSKD in Slovensko prosveto prireja v društvenih prostorih razstavo kamnitih izdelkov in skulptur »Govorica kamna, od petka, 28. novembra, do ponedeljka, 8. decembra. Urnik ogleda: delavniki 17.00-20.00, prazniki 10.00-12.00 in 15.00-20.00. Za info: Mariza Skerk (335-6553150) SKD VESNA vabi na predavanje »Kalkuta utripa - prostovoljno delo mladih študentov v deželi svetih krav«, ki bo v petek, 28. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. Svoje izkušnje bosta predstavila Tjaša Nanut in Elija Prinčič. Izkupiček večera bo namenjen v dobrodelne namene. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z RAI-Slovenski programi, RTV SLO in ARSMEDIO, vabi na predstavitev dokumentarnega filma »Glasnik slovenske brežine (režija J. Gruden, scenarij J. Gruden in T. Rojc) ob 60. obletnici smrti pesnika Iga Grudna, ki bo v soboto, 29. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini. Ob tej priliki bomo otvorili prenovljeno dvorano v društvenih prostorih. Infomarmacije: Vera Tuta (339-5281729). ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV prireja tradicionalno zborovsko revijo Pesem jeseni, ki bo v soboto, 29. novembra, v Sportnem centru Zarja v Bazovici ob 20. uri. Toplo vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Škedenj, Cerkev sv. Lovrenca, 6. decembra, ob 20.30, nastopajo MePz Jacobus Gallus (dir. M. Sancin), MePz Rdeča zvezda (dir. R. Milič), Oktet Odmevi (dir. R. Milič), OPZ iz Zgonika; Zgonik, Cerkev sv. Mihaela, 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus (dir. M. Sancin), MePz Rdeča zvezda (dir. R. Milič), Oktet Odmevi (dir. R. Milič), OPZ iz Zgonika; Nabrežina, Cerkev sv. Roka, 6.januarja, ob 17. uri, nastopajo MePZ Igo Gruden (dir. M. Ši-mac), DPZ Kraški slavček (dir. M. Fer-lan), glasbeni utrinek s harmonikaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMlPZ Trst (dir. A. Pertot) z glasbenimi utrinki. Ob prerani izgubi dragega ZORKA PETAROSA izreka občuteno sožalje družini balinarska sekcija ŠZ Gaja PRAZNIČNI DECEMBER V THE RMAN I LAŠKO a i liftf KMu lrturmana h n Htritl WtlLMÏÏ ZDfVMUSÜ iMt.O"™ HUM-" B: >:.'ni i^iifjMri Nirrttftni prvHjMui 4 dni 3 dm 2QTM f iMjWÎ acn^ot FVHpfniiofliL v bnif ne in sûwîiî- (Kid|tlja Thcrmanu d.d., I v dnrvnu vslup v Fimci, pnuyium spmstitvc, ifkiLVifiiL- i ri prniiiifni program aninijcijc [Ç* wcllnci> ïtoritcv. Hwülftni program vtljut'-ujc- Midi ^ilve^rrto vcfrrjft m nuvuleLni pin, IlÀ TUliWHANA __ HI m 1 m ttttl ,■!!■ ■■■■ imIIimh & Terme Zreče ZIMA JE TU v Termah Zreče P retnm rkljujujt: 3. % «h 1 Mlpon/G^o* K)i;Cli1.-irthko fijinka v lOHflll hoh I dflflUlinAiiriiiri :hi ld|i >0 pfrirvinv iwTuyÉn» lwpjP|e y îop in*inih iuzErih. vodno jrrijfc'kn. ].'. Zr 4P 3k obisk wv*ir \ prngr.imaiTV 3k r.vcenn vettrp v petarda koči ali tumböii tJTif^i t apt^iu&m. df^giUi^ö iMiSk? vj-Dü'ce Pfltfpohcrike unsfct teste. i^aàïKùt Wirt"«, -¡lit * pmlosrtilÉWa TTiïild i llupl-JÎ .orn BUMfc r pri pogrtcru f*fti pùdirtno dtfilfli |ijkvl L'l J : imji («ni ihjr .iMQi v ihihsij '.IJvIkJlTl' 'dri bjt J-siivMm p'iVd-u «men djn frnw (K-Jinrnt, (JifJilJ.) ~ 'JE: «PWTI: HFUhi* Ad j dali bu * Uh 1 dWflU idiM-Jr-J frUbMU « 301 v «t-1 «iw oduïfci ùwt» ltu lumbà y fvn(«iv- vibl 3 ma 1 «.« { i i i * noil Z ID.i O r. J-K. [Ml t 2-tntQ ïM.wr ltJ.ÎMj { merfrtlnje +3b£ 3 717 41 62 iyj. surxwik iiftttrti.mtmiks uflibra^ ww.^mji.eit 4dri4tiolwet. l kdé37 ü?5.. mjrqftù vla>t>j. 040 fc30 2*1 fr. jferme Xjfopolsica j V 7ADNJI MiNUTh 2JJI -jbjljm 35.00 EUR/dàtl Ni dodatnih up-ahajc-n-iklh popuiitov. Do^laiN po rcdnnn wniku. ČAROBEN BOtlC 2}J1-28LX2JCC& 2 dnevni paket 5 dnevni paket 7 dnevni paket 87,50 EUR 19ïh50 EUR 270,90 EUR PiMÎ>li UffMfT» [Hj Prt^dOpL»«* emW^OTK^Ofl âùbù. upoko^Jo w iwiJii e« reiki Mpusi' ^ PQPMKJ za upc^efcnc!'. Dupldiila pa redrt-ai (or- k j V SIL VES TRSKI PR OGRAM, 28.12.200S - 4.1.200? odrasli obod do 6 lei otroci 6-10 kt otroci iti m Icr 5 dnewrt paket 295,00 EUR 30j00 EUR IA 7,50 EUR 206,50 EUR 7 dnevni paket 413,00 EUR JO.OO EUR i06,50 EUR 2 SE?, 10 EU« Marketing Term Topotšica - Toeoiitcu 77 ■ Si- 3526 Topoištca www.t-topakfca.si - an'itr\ac [ia i? t- top v t s ica. i i m +3$6 (QÏ3/S9G i I 42- Fax: +386 (0)3/*9$ 00 novo - wellnes$ pahk laško V IhnittUli, Jruihi IJI:J.II L^J fK.hiIJrLJ JJJ |,K J IijiLih- odprli (H* hnci ttvUrtc» i*jil ta&o. Liiijji, kJ umiti unio toMk vir j:'l i.hJ ft.illij,:^ m uvdnh';i. l|i.-j:j ,'hj|.jl;||uj LjlJ.il p: SWfc lAvi iHjnu lJn^i^k Lm iiiji'-: i i.hj i; » Miiiunu bi : i-j >.l ■ -j ■.! ■ 11 Httklivflim iin.dji. i iiimi l.i>(mlr!/nn In tfvfu i «Kironi. ^dlnt-ii hord m Ji tOvJubi» oprt- ■ ■=I■ ■ ■ I■ kJ-"i.v111 Vi kirih ^Vffdjc. n-sJJrrj- IROI fOjv.Timsijffl pogMvm id» pnuiOiulu iolJi-r*ihM. Idifeiu m MfHneto ta od L ^fidu jjiit v itn tudi v viHh^-vv sjlj Oris EHK NAJBOLJ llfflPOLNJtHlH 5P* Ct*i TfflvvieH deluevkpe V ^'illitt-ii Spi Ctnun X) iodotHHh iji.Tnii pwHMi u ujbiim.-11.- i-j p i i-r. frin.-. In nrkiu-ifr. wlu H ticnih Ï-.4- lu S- int- Vlllh piullirtir. HCl pukgp^pcflutfU, klip JI'M v hrnulmh lu^riA ^hrrmjAr, &<(# in rrur-i puprjiluiû rudi buÇJE prvfjuin rtrkiri.i.n. iptMUt^ in uiiiïiKiii. Odkm^h iwhî Ltikh te ï vtkktfft pudâli ï L:ri' litni.f ûHk, idrW^fa purlKfti ukrukr. ku-ili Hiirnitv. fdpV^ili ¥ vrttrnih tiiih, poiiiiädi pti tomboli, pri-lluhrtà bviiiinnu te bodo I JIILI ritwLilii ^JI^U biTKinli JCJUjJVTT. rtui ..■ ■■-■.M. druj jtflih i^uh -1 uii^ijJi^idd^nkih. V prunkuih iJi'.h. i t-jNi pistAih liKl-diM^) prki.Hi.T.-. rimftl in pcrtUtMi. îjmi pli jk^ain a ,;i.l>d tMdih 111 i.t i ---j 11 j tuiffli- v« d) tftetoL t t i.^H.k rri'i tu m ¿fai t ^«ni. nv.lhtrnuifaji Najdite svoj nasmeh... tu Poofl. kpff K tnn idervi, b*sin in zrik te disi pontln dh Ttfnub Krti«. f* v ?uhu. |q»w. ipiostiM In inihko*' hi^ii prio m durti dtatfajifra piniu^ vse hltr-ojil tnvipo iatu lf IMnunihiiM, da n^i tia, ki [»[VK-nino svofcivtu xdnviu. in dobftntu utiu. iz-kodscimo-^ unri, IU inku in^in^ b«li j Vi i'. fm>. No gkdo na to, alt e*)tt ijniu doj-itvt da rt xdiavK note iijpoijt Programi u lako pril^oioiiP kttpfl^i In o^iranlai^i jdriv^ikjnrudi FdrjM>tnju nt lnmh Jbutanii Ai poikodbcnih iLan|, Akraioutrmaliu voda m pcfanla fou v Ttftiuh frvft U! Uaiiliuirodoforika Ui- SPROSTITVE NI CENTERTOPOLÎtCA V kiiÀnii iri trtu nrnit v Tfrmth TcipoJü fa pni,-., ,' ¿.jji!ri|i.' mivi-^j SpifiiLiLivrYfi] L-H JiLri. ti hotrfitrijlin-i in zunijiiirï, pKtnm niidü fi I mi Ut npmrtiljtv v k-lnih. faiih. A,M'...hm finira Im diipiilr.ila bn- l'.iI' ■ [>.im.JI;. ' r pndnu^ji nJriiirfva in nr^ ti r :i-kri-jii i', Li -:i nudipi nb^lfftä1 v,idnr jlTjtl ijf. Spnntihimi frntrr bo l,\,v,I uUjuim iTi'jlii: -, li'-iliijTHiVi-.'ji,'.! ,1" h i 1-! --1.1 !"i ■■!:■ ■. k tiiv u :L- holrtm in -, pftuiin m hhodi'-inyù r.i nijiii" ftbii(Lïi'jlfc. s"ûïj SprmlLlvc-ni f^ntfr bn riMdil n± mi ilran ■. p j ■ ■■. I. i L- ■. ■. ,■ ,r ■: m 11 ■. I r"i i L, i , i -1.1.--.. ■ I L'H-V, r j dru^.1 strani pa ho np^K'a p ■ i ■ i. -: 11 :. : nia ip^rifif iu in s r, n'. tudi drujcj^iu. Tj if kjJbr v pornrniMlL if>., im .,!:,:■■■.. ,irijji: /Lrjni ru na Rjdfli v> naravni zdravilih irm il,li. H » p^ «t^ara i i«okofrrwHKt oklpt vrtiun-ilihŠJn^rakov imor4|>ii1jow. Ro^Ja 111 TVt-itw /rn'o. f v^hin» pro^mmi m uon^arai. «mvilu k fcmut Jj bi glbatvt. ivkrt-it^o In pi iMii.ila ^ukonwr Sprehodi i uta-rKPi osnov rofdiiskc ho>r ali pa p<^hodi v (jirijt pohorstili 1 sodniki ptvitno-p' rufmost In Spa «TKnudili rarikno MCint ^rasÜUv: finske nnranit m nai^e sjwno 1er [mno kop^-li f poiKdUil; dodana ^îandaidn»« poriudl>0( hiiw-5. nusiïo. n^ tolisa (kn-nvnka. ptdikura); dtxlaim- jtrik-^r fnc-dioo centa l.rmiaim tauni .'^-hrrlfwoli-. iiliiüt- obkipiling obbft. fang^ obloge, knaip ri fjpin i; vip -«fit« ((irvslu hyu in pirm koptl, «hirljKn'ii leHM, innii by'i; samo u invalide, lute ptwowiniJ*, A» (i-nd Haponslip 11 alpski stili >■ tilniki, mui-iolm tuicnon^ m ^ednJrai ihpoiru «todaino dol^nMil: prrtkur ri fViip(.nsko kfapuo. nkjnjSt bnpm iewbtfc^ bogiio ponudbo hranam pliait, Vabljeni i Itnno [■ ii.'im', ¿iJUnj. ¿va dan pLavib 'i lumLih l-j/inili. ■■■.' pirdj;.j|i kuM-ruriir.iniiuLYiini ali mérr .■ j p! ■.' ■-, 111 ijb Si prh ui.Lli un: nI a I tki» k up.'I h,mitju. sí po-LoipilL v knipil vcukuLiifLL'liarduaiiiaYii. il^ik di y rriidu u. toyjb^i. mlítii. 1er v \pnjMili hju.i- iúm. :,ii-h ■ i :. i ■-. i ■■ i. i :■ ■ ~ i--1 1 -- l ; ■ | 111 : Lili'mi ill mau/j C'lni iii mj-^r". if tajajo I1 I UV d1 ■■ .ill': pHhíiviÍHI lïllh ¡n .111:11 ll< ■ dull.l. Si1 n,pníi¿il¡ YitafMtfHfl unta ftfluv Min l-ipil, ki v? ra¿ pt mlira na I.Ö30 niJ in pHHtu¡i kir m-c jjüi¿~nih umi. \..--i ■:■ lahko rukui-¡l1 nn : .i in ^pki>i jnu pcmírctl' v (hii nam. v j:\ih: ni iljd jrinp .i mu-jj htvni ccnln, knt ¡minio, solno urno. ppontko pjinit kupH 1er Vpi^jr .un ih^ltj-n' Iríilnitt:. Eirko- ínoi/birci hvlt , j;ikrivu|'.'ii:- l'.'iriji.' ki dnevi od ponllj¡ltjlni^j. ltifne^. nn'diLi: ^ke . in pto^runii rrtiníunja vrnkr^j n jvj: ly jiii.;-Tir;iLrjii-. pii^un i I ■ - ■ 11.11. ■- i- ■ ■ ■ 11 u-, ... l"11 : ■ ru t-:idij|j.i! j.-,. ituiüri i'u k' ii jhhv'lH'i k'p i'l vi'lljii-j fulic, '.ikri-il'.", wiii iil'^j jitvlvj. \prehod iliikîjnn k |h jnikii nam. nefmuuben prihod hj. j i'! k* ... kodiidib pn.'jihjniin Crvniilknni v1 pti^iíil'ii in. ■ nod pulperutoni) v hu-tLiu BmamHMi»ISimt. j j vw' inli:f nu; m pukliiilr n j Llioi--ii: Ali po^kitL'niitinrvr.rLTnK i -liiiiu.Líiiri Tfimç ÇHIn- ü dJ, rdrí^ihtki (pti M - H5A r fl? flîfl ï^ b^fttnFH^XT^HHn, -plimi J jam Praznično razvaja nje v Termah Dolenjske Toplice Topit vrL-lc» wrm jlfw *ot'j i j nrvrtnhilo na vrhu h-nn■. I H i pi uto Ario^ltln rirjlcdon po bliingl okolKL u nuk nidrfbudiwijt pi «roška pralnica, f.n priprt koiik drwvj, ïabjw in raïMcdrilo poskrbi cn-t riLno rafale v uli ivoliih kkvirli in prasfrtjnnj ■ 'hin.i Chj boIjvPy.i pei^lja In ngvib wlrpw m»îi ^jtdjljiv^iijc un) DbllublMlo !* ofcHOJfil ipnoHti^Kiik p«>gif4nii v emii Mucj. inod k^u-rlmi io n^jboli pfihu-bllcni i-riiSJiJiilj « ttotl iikIn ■llnll v tapdlh i-i ii^âh -jI ■ pod pri1* (iKHiiw miMî le ob d^iuinltm hltnfï> nftfu llu^mfafe kako pomembno. miaoh ■■ ponudbi pro^ramt .'■] boliit poiiide, ki tcmdnlo iu rtfckiottrjp^jl, pridnjnk icnpovrikl ivi^odt kKr i priLi-■n'ki iu poumo na t ¡.v k ^mpj I MjgHkjno pll»J-.h> IU itoveko^o ijii^- q[> ('h:-:! |H|i.l, V Kjlni.-T vint t>«do poma^li. i* Inuie proMmtt ï nt-ipiinoHiti, ki |r l j ah h idlte pridobil na ic^nl itk^I. I^iibiu miUobn^ blukv in îihicl kj>o oblikovano hIo. S* lialnfA ffZimsAa pTiiAiijic/2' poipentfon m riameicircvvdvtipohelj^i sobi noveqj hokij supefior - vitfrïiakih bajeruh vsvdrnen icrnoi bjlnej - pcixovû »bomo notno kcp^jc - viiopv ivci avfl - upoaba panoritniViga ficncsa... tJrotnfl prciciwier»je PnomodjLketenevčaiuod 1. 1 j. 2mado î1.1.¿009: vikend paket te«m4b h ur. j dni... 189tsl eufi; 5 dni. ?wr7& eur. (çeftenevtfiavÎawcdU il20W r i J:an I'.'-, nij^ ibiL' LitL^irii^ \ črni» Eltithi mirwjalm» vihdi» kir v iiutl'Iiki idbi najuxJnbnL'iû'in ^L'Ilnt",1, rinjjjk i edin -.h itki nusjjx» l.r,.. : I j i bufnim oljL'n'i. ki dur pravi pridih l'i rkin.ir i. l'k'.kli.i.1 ii- ii.'. iliki iii.ixiïji. ki [l'ntdi i r j Hiliu. iHyiL.il'.T iir. l'f ■ ■■ I nn 14 -lu raLn.m /.ljti: n. pa bo yiïj ko^a ïiiiiala ï runi» /r, |i'.'i:.',k;i L'nL'rjiin". 7. ,;uhl nij ki ur lu iiKijti daniY nirn^ï in /n jnu Mrutarniakm ÏI dnliiLi pni u'k' pa bHntr v wtllnŒicvnicth l.r, ,ï;I.i in ltuTnulium. ki k- nihali v iv.rinu /a k 1,1 dpn kir.ir4-i.' rtvAku. Ll-'-i-■■ l'ii pr polnil-piïniiYihdubj in Lel^u. KOZMETIČNA LINIJA IZ TTRWO-MINE-HALNEVODE ''.'j^ najdnliL1 lihlo r.ij iv-^elili' Ludi 1 di-lki kL^mL'Iifiic I lik1 IIkr 111.1I1.nn Cal-kkln n. Li Mh ¡d v ■■■■Ji'liiv.Miki i 1 ■ ■ 11 ■ I 1 ti.ik'x ran ili ni Offimi ■ I :. 1 1 :-: 1 :■ ■ ■-11 dna puiiifiikLfii mtirii. imvîèftft mohvstftofuce mil iminih Počitnice v dvoj? *JESENSKf\ÜnÜNEK- éo2Î,1220ûS: HCíFEL"" ie od im v M PMW Družin ike počitnice ■Svtii Miklaví* "d i, ¿o ír decembra: Dve noti P-î-^ùbo jcod. 99eura ""US Euro lûntokdolïlet* v skupni sobl s simili gratis! Ceiiç vkljLififjojti: ndflf« Jifijfv V irbrjic-rn baletu po pioqronu. palpenzioiv kopanjs v hotelskih bazeni hr pmsi ifitflpwTtrme WOO. - -- Iníonnatijf in rmfwje: Teme 30» MoríwsHí Topflkí E irí[#(etme3ÍHM.M - W: ternie3ÍKXl_i¡ pri nas doma: KRIŽARJENJA BREZ MEJA PO MORJIH m REKAH MSG, Costa, Top Cruises, Viking. Carnival. Princess Cruises tC First minule! Poskrbi za bnijSo ceno. Rezerviraj zgodaj. Zagotovi si čudovite počitnice! Advent od 05.12. . 0QtTZ izstrazburga, 3 noči « Dil ú9U t MIKLAVŽ VAM PODARI: 1 OSEBA GRATIS WEEKEND, HE), 2 NOČI Kupon tek velja za nakup storitve do 5.12.2008 Zaiermenaogiasu2i.iV2QQS. Naše svetovalke Vas pričakujejo: info@lastminutecenter.it www.lastminutecenter.it IRST Via San Lazzaro 13 34122 Trst tel: +39 040 637025 fax: +39 040 361936 Naš urnik: pon, pet, 9,00 13.00 in 15,00 -19.00 sobota 9,00 -13.00 l. yurestrsfoi sdxjAWjetïftt Nudimo 20% popusta! vii ^nimim 30.11.2008 fheroifiw kjwrlkoll iilvestriki p^kve V Kctehu Breïi"** vim pr uni (ïio 20% fXJpUÎT-wnm^nniie j-tdotwniiim.kotmfvr. crlftïwbi i* ■ cmm i ¡¡.¡i -:h. ijnkn*, ^vi p-^jmir i iihiftlrtkt hc4 llmot pd«h dolenjske toplice 2 0 Sreda, 19. novembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it gorica-vileš - Pomemben korak na poti uresničevanja nove avtoceste V dogovoru o razlastitvah jamstva za lastnike zemljišč Osemdeset odstotkov odškodnine že po podpisu razlastitvene pogodbe Predstavniki dežele FJK, goriške pokrajine, občin Gorica, Sovodnje, Fara, Mariano, Gradišče, Romans in Vileš ter stanovskih organizacij kmetovalcev CIA, Col-diretti, Confragricoltura in Kmečka zveza so včeraj podpisali dogovor o razlastitvah, ki so potrebne za širitev hitre ceste. »Gre za velik korak v smeri uresničitve avtocestnega odseka,« je po podpisu poudaril deželni odbornik Riccardo Riccardi in pojasnil, da je nove povezava še toliko bolj pomembna zaradi skorajšnjega dokončanja avtocestnega odseka med Vipavo in Razdrtim. Za gradnjo avtoceste med Gorico in Vilešem bodo razlastili 882 zemljišč, ki pripadajo 1.800 lastnikom. Razlastitvam bo namenjenih 20 milijonov evrov, z včerajšnjim dogovorom pa so določili, kako bodo potekali razlastitveni postopki. Protokol namreč predvideva, kako bodo določali ceno razlaščenih zemljišč, kako bodo stanovske organizacije sodelovale pri načrtovanju in gradnji odseka ter kako bodo odplačevali odškodnine. Glede tega so se dogovorili, da bodo lastniki zemljišč že ob podpisu razlastitvene pogodbe prejeli osemdeset odstotkov vrednosti razlaščene parcele. Protokol ob tem določa, da goriška pokrajina in občine bodo imele vlogo posrednika med družbo Auto-vie Venete in lastniki zemljišč, v kolikor med njimi ne bo prišlo do dogovora. Pokrajinska odbornica Mara Černic je poudarila, da so v dogovor vključili tudi omembo 21. člena zaščitnega zakona 38/2001, ki predvideva, da se pri posegih prostorskega značaja upoštevajo zgodovinske in družbene specifike območja; to pomeni, da dogovor načelno priznava prisotnost slovenske manjšine na ozemlju, skozi katerega bo tekla avtocesta. Po podpisu protokola na pokrajini je Riccardi na občini sodeloval na drugem in zadnjem zasedanju storitvene konference, na katerem so bili prisotni predstavniki 23 javnih ustanov in uprav. »Na storitveni konferenci je bilo predstavljenih kakih deset ugovorov, ki jih bo nato preveril tehnično-znan-stveni odbor,« je povedal Riccardi in pojasnil, da omenjeni odbor bo nato ugovore posredoval komisarju za avtocesto Renzu Tondu. Predsednik deželnega odbora bo moral zatem odobriti definitivni načrt za avtocestni odsek Gorica-Vileš, do česar naj bi prišlo pred koncem letošnjega leta. Takoj zatem bo Tondo objavil javno dražbo za izbiro izvajalcev del, tudi to pa naj bi opravil pred koncem letošnjega leta. (dr) V imenu sovodenjske občine je dogovor o razlastitvah podpisal odbornik Slavko Tomsič (prvi z desne) bumbaca sovodnje - Deželni odbornik v kratkem z županom o avtocesti Ugovori in zahteve Sovodenjci nočejo nadvoza nedaleč od pokopališča in si prizadevajo za odškodnine Deželni odbornik za promet Riccardo Riccardi je včeraj zagotovil sovo-denjskemu županu Igorju Petejanu, da bo v kratkem obiskal Sovodnje in se s krajevnimi upravitelji pogovoril o njihovih predlogih in zahtevah, povezanih z gradnjo nove avtoceste Gorica-Vileš. Sovo-denjska občina je sicer svoje ugovore že posredovala družbi Autovie Venete pred 11. novembrom, ko je zapadel rok za njihovo vložitev, zdaj pa bodo torej upravitelji vsebino svojih predlogov osebno predstavili Riccardiju. »Med že vložene ugovore smo vključili tudi nasprotovanje gradnji manjšega nadvoza čez avtocesto nedaleč od so-vodenjskega pokopališča. Občani in lastniki zemljišč iz tega območja se niso strinjali z omenjenim projektom, zato pa smo družbo Autovie Venete pozvali, da naj ga črta,« je včeraj povedal župan Petejan in pojasnil, da so se pri družbi Autovie Venete po drugi strani zavzeli za gradnjo ceste, ki bi povezala pokopališče s Klancem. Občina je avtocestno podjetje tudi pozvala, da naj spoštuje zaščitna zakona 38 Igor Petejan bumbaca in 482 ter da naj posebno pozornost nameni postavitvi pregrad proti hrupu. Po besedah župana je v Sovodnjah predviden 900 metrov dolg nasip na južni strani avtoceste, na severni strani pred nogometnim igriščem pa kakih 50 metrov dolg. Petejan je povedal, da so družbo Au-tovie Venete pozvali, naj oba nasipa še dodatno podaljša. Na tem območju je predvidenih tudi šest čistilnih naprav za meteorne vode, ki so vkopane v nasipe; ker vsaka zaseda precejšnje zemljišče, je župan mnenja, da bi treba njihovo število znižati in velikost povečati. »Ker bo staro nogometno igrišče porušeno, smo družbo Autovie Venete vprašali odškodnino, s katero bi to območje preuredili v občinski park, na katerem bi uresničili zelenice, namestili igrala za otroke in opremili prireditveni prostor,« je še razložil župan. »Sovodnje bodo nosile težko breme med samo gradnjo avtoceste, zatem pa zaradi prometa, ki bo stekel po njej,« je še poudaril župan, ki je zato mnenja, da bi morala družba Autovie Venete zagotoviti primerne odškodnine občini oz. vasi. »Lahko bi nam zgradili nove pločnike, preuredili križišče in uresničili še kako drugo javno delo,« je povedal Petejan. V Sovodnjah bodo ob že obstoječem avtocestnem predoru zgradili še enega, zato pa bodo morali med njegovo gradnjo urediti obvoz. Načrt predvideva, da bi obvoz speljali po novi cesti, ki bi jo zgradili ob osnovni šoli. Na občini se s predlogom ne strinjajo, saj bi bilo po njihovem mnenju boljše podaljšati novo pot, ki bo povezala pokopališče s Klancem, in po njej speljati promet. (dr) moscenice Sprostitev avtoceste cilj enotne fronte Snuje se enotna fronta za sprostitev avtocestnega odseka med Vilešem in Moščenicami. V Tržiču so politične sile že strnile vrste in skupaj zahtevajo liberalizacijo avtoceste, zdaj pa skušajo združiti moči tudi na Goriškem. Demokratska stranka iz Gorice in občinske svetniške skupine Foruma, Stranke komunistične prenove, Progetto Gorizia in Tuzzijeve občanske liste so že odločno podprle zahtevo po sprostitvi avtoceste med Vilešem in Moščenicami; načelno podporo liberalizaciji naj bi v imenu večine v goriškem občinskem svetu izrazil tudi župan Ettore Romoli, ki je pripravljen posredovati, da bi o tem govorili na deželnem omizju. Goriški tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani pojasnjuje, da bi sprostitev avtoceste med Vilešem in Moščenicami morala spremljati gradnja nove cestninske postaje, ki naj bi stala med Palmanovo in mostom čez Ter. »V kratkem bodo dokončali odsek pri Rebrnicah, zato bo dosti več tovornjakov vozilo proti Ljubljani po Gorici; ob tem bodo prihodnje leto v Vilešu odprli veleblagovnico IKEA, kar bo priklicalo številne kupce. Če bo cestninska postaja še naprej pri Vilešu, tvegamo večje zastoje od tistih, ki se danes pojavljajo pri Moščenicah. Zaradi tega je treba zgraditi novo cestninsko postajo med Palmanovo in mostom čez Ter,« pravi Cingola-ni. Po njegovih besedah bi z novo cestninsko postajo med Palmano-vo in Terom ter s sprostitvijo avtocestnega odseka med Vilešem in Moščenicami olajšali pretok vozil med Tržičem, Červinjanom, Trstom in Gorico, kar bi pozitivno vplivalo na ronško letališče, obe pristanišči in druge logistične infrastrukture. Cingolani poudarja, da načrt za avtocesto Gorica-Vi-leš še ni v izvršni fazi, zato pa je treba pohiteti in zahtevo po sprostitvi čim prej odločno posredovati deželi. (dr) solkan-miren - Mejni objekti izginjajo Rušijo nadstreška Na mirenskem prehodu naj bi se dela zaključila že danes Rušenje nadstreška na solkanskem prehodu bumbaca V Solkanu in Mirnu se je včeraj nadaljevalo rušenje mejnih objektov. Potem ko so v sredo z bagerjem, opremljenim z drobilnimi kleščami, prerezali policijski kabini, so se včeraj lotili nadstreškov. Najprej so odstranili aluminijaste panoje, danes pa naj bi porušili še strukturo iz železnih drogov. Po besedah delavcev podjetja Gianluigi Buffon iz Moša naj bi že danes zaključili rušenje v Mirnu, medtem ko bodo še nekaj časa potrebovali za dokončanje posega v Solkanu. Tu je namreč nadstrešek večji in delno zgrajen nad streho policijske postaje, kar otežuje rušenje, ki se bo po vsej verjetnosti zaključilo jutri oz. v začetku prihodnjega tedna. (dr) gorica - Še danes in jutri pobuda zveze ASCOM Preko petdeset trgovin v mestu ponuja popuste Še danes in jutri bodo v Gorici potekali »Jesenski dnevi nakupov«, pobuda zveze ASCOM, s katero hočejo trgovci ugoditi občanom in obenem spodbujati potrošnjo, ki se zaradi finančne negotovosti občutno skrčila. Trgovci, ki sodelujejo, so na izložbo nalepili razpoznaven letak in od včeraj izvajajo 20-odstotne popuste na raznih artiklih. Pri pobudi »predbožičnih popustov« sodeluje preko petdeset trgovin. Na korzu Italia so pristopile trgovine Babyma, parfu-merija Boris, Bianco e Rosa, Dolce Idea, Design Argento, Ottica Goriziana, Glenfield, Vaniglia, zlatarna Russian, Max Mara, par-fumerija K&K (izvzete so znamke Kane Bo, Tom Ford, A Jake), Folli e Follie, Yamamay, Model in St.James. Na Verdijevem korzu sodelujejo trgovine Elite, Mariella Burani, Naturamica, Romana Abbigliamento, Antica Erboristeria, Sorelle Ramonda in Sisley, na Travniku pa Intimo Lu.Na., Il Bottone, Pelletteria Gabriella, Po-letti, Chocolat, Nello's, Sasch in Mazzonetto. Na Raštelu bodo popuste izvajale trgovine K2 Sport (na zimskih oblačilih), trgovina s čevlji Kosič, Ursic Renzo, Fuchs, Lory, L'impronta, Intimo Marisa in Stress. V ulici Morelli so letake izobesili Ottica Goriziana in zlatarna Banco Oro, v ulici Garibaldi pa trgovine Griffe, Ferdi, L'unica casa in Unique. V ulici XXIV Maggio bosta še danes in jutri izvajali popuste trgovini Unique in Valleverde, v ulici Crispi pa trgovina Braidotti moto. V ulici IX agosto bo artikle po znižani ceni mogoče kupiti v trgovinah Scintille in Ottica Mio, v ulici De Gasperi pa v trgovini Edes Moda Intima. Pristopile so tudi tri trgovine v ulici Oberdan, in sicer Geox Shop, And in I<2 Kids. s popusti vabij0 v trgovine bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 22. novembra 2008 gorica - Nabito polna dvorana Kulturnega doma je sinoči prisluhnila Slavoju Žižku »Danes meje ne padajo, ampak rastejo kot gobe« 17 bumbaca mere v celi državi. Kar pa je pri stvari najbolj grozljivo, je to, da se na izredno stanje navajamo, da z njim živimo, da še naprej zahajamo v kino. To bo na žalost naša prihodnost, če se kaj ne zgodi. Zato ostajam levičar z vsemi svojimi deziluzijami.« Žižku so sinoči prisluhnili ljudje od blizu in daleč, Slovenci in Italijani. V prvih vrstah so sedeli vidnejši gostje iz politike, kulture in prosvete, predstavniki institucij in šolstva. Številni so bili mladi, ki jih nagovarja njegovo ostrovidno stikanje po gubah in pod površjem družbenih pojavov, kjer se skriva vulgarno in obsceno. Še pre- jo svojega teoretskega aparata. Začel je pri sosedu - bližnjiku. Sosed ni vedno najboljši človek, niti takrat, ko ga poznamo, ko mu zaupamo, ko deluje prijazno in uglajeno. Spremeni se (lahko) v strašljivo pojavo grozečega, dotlej neznanega monstruma. Mar se to ni zgodilo v Avstriji s primerom Fritzl? Čisto »normalen« moški je v svoji kleti skrival večkrat posiljeno hčer in njene otroke - sinove in hčere incesta. Nad kletjo - krajem perverzije - pa je stala hiša, kjer je normalno živel. Ko se je hotel opravičiti za zločin nad hčerjo, je dejal, da jo je hotel zavarovati pred mamili. Zbrane v krepko pretesni dvorani goriškega Kulturnega doma je Slavoj Žižek sinoči najprej pozdravil z besedami: »Dragi prijatelji, ne bom rekel gospe in gospodje, ker ostajam to, kar sem vedno bil, zato bom pozdravil tudi po italijansko "compagni e compagne" in nadaljeval v svojem jeziku in v jeziku manjšine, ki tukaj živi.« Sprožil je prvi bučni aplavz. Za sobno mizico sredi odra se je nato ozrl za sabo, na belo platno, na katerega je prireditelj večera - izobraževalni konzorcij Slovik - projiciral naslov njegovega predavanja: Kaj se zgodi, ko pade meja. »Katere meje, kje so meje? Prva, osnovna meja, tista od katere bi se vsi radi ločili, je Balkan. Nihče noče biti Balkan, ki je vedno nekje drugje, spodaj desno.« Tako je začel svoj poldrugo uro dolgi miselni pohod v iskanju globljih tokov, ki se gibljejo pod površjem današnje družbe. Začel je s Freudom in v nadaljevanju kot deroča reka vpletal v svoj govor filozofe, filmarje, politike in književnike ter z držo politično nekorektnega misleca, ki ga je zaznamovala poznomoderna odčaranost, obračunal z mistifikacijimi, lažmi in floskulami, pa tudi s tajkuni, ki so - po njegovem prepričanju - prišli v Sloveniji na oblast. Med flo-skule je prištel priseganje na multikultura-lizem in se nato obregnil ob mejo: »Kaj se je začelo dogajati s koncem utopije 90. let? Mnogi zidovi povsod. Če je bil simbol konca 90. let padec berlinskega zidu, danes meje ne padajo, ampak rastejo kot gobe, realne meje in zidovi med Izraelom in Palestino, med ZDA in Mehiko, in pa imaginarne meje. Veste, kaj se je zgodilo v Italiji julija 2008 zaradi prehajanja priseljencev čez mejo? Proglašene so bile izredne raz- »Da se prebiješ do prave univerzalne umetnosti, moraš jezik posiliti. Če ne posiljujemo jezika, da izrečemo pravo univerzalno razsežnost, potem bomo prej ali slej posiljevali žive ljudi« den je spregovoril, sta Žižka in občinstvo pozdravila Matejka Grgič v imenu konzorcija Slovik in Alberto Princis iz združenja Ex Border, ki je sinočnje predavanje vključil v program prireditve Care_Cas-sandre. Žižek je v svoj govor vpletel Platona, Heideggra, Hegla, Lacana, Miloševiča, Karadžiča, Ceaucescuja, Stalina, Hitlerja, Mussolinija, Kusturico, Benignija, Tar-kovskega, avstrijsko pisateljico Elfriede Jelinek, ki jo je Jorg Haider proglasil za sovražnico svoje »kulture«. Kaj imajo skupnega? Skozi gornja imena je potegnil nit svojega razmišljanja o najbolj trpkih in tragičnih razsežnostih našega bivanja. To je storil z močjo svoje misli in prepričljivost- Od Fritzla je bila Žižkova pot do psihologije, literature, filozofije in politike kratka. Elfriede Jelinek je že dolgo pred Fritzlom opozarjala na kontinuirano moško nasilje nad ženskami v vseh njegovih oblikah in pokazala na njegovo zasidranost v temeljih srednjeevropske kulture. Obsceno podzemlje človeške psihe prihaja na dan v mitih, sanjah in simptomih, a tudi v številnih neslutenih pojavih sodobne kulture, kot na primer v osladnem filmu Moje pesmi, moje sanje (»The Sound of Music«), od katerega se z osladnim sporočilom veliko ne oddaljuje Benignijev Življenje je lepo (»La vita e bella«). Ali ni imel obraza dobrega očeta tudi romunski predsednik Nicola Ceauces- cu? Ko ga je novinar vprašal, zakaj ne dovoli Romunom, da svobodno potujejo v tujino, je odvrnil, da to ni neko tiranstvo, temveč samo želja, da jih obvaruje pred tujo pokvarjenostjo, da zaščiti njihovo pravico do lastnega doma. Kateri je torej njegov resnični obraz, katera je resnica Miloševiča, Karadžiča, pred njima še Stalina in Hitlerja? »Resnica je v tem, kar delaš,« je pribil Žižek in med monstrumi našega časa izpostavil Kitajsko, kjer je divji kapitalizem našel v avtoritarnem režimu idealna tla in kjer se brez nikakršnih etičnih zadržkov dogaja nevarno manipuliranje s človeškimi geni. Tudi Miloševič je svojo Srbijo naredil za državo, kjer je vse dovoljeno, kjer so moralni zakoni in etični imperativi postavljeni na glavo. Naredil je iz nje razvratni karneval, ki ga je Kusturica upodobil v filmu Underground. Razvratništvo in perverzi-ja nista tuji religijam, je dejal in opozoril na pojav pedofilije pri katoliških duhovniki. Suspenzija moralnih prepovedi je ključni element sodobnega postmodernega nacionalizma, ki navdihuje tudi književnike, je potrdil ter omenil Handkeja in Čosiča, »pa tudi Karadič je bil pesnik«. To poanto je Žižek izrabil, da se je vrnil k Elfriede Jelinek, ki je zapisala, da je jezik neumen in ga je treba mučiti, da iz njega izvlečemo resnico: »Kaj je poezija drugega kot neko veliko mučenje jezika. Ali se zavedamo, kaj moramo narediti, da iz jezika izvlečemo sonet? To ne velja samo za poezijo, to velja za umetnosti, na primer za film. Montaža je mučenje.« Tako je zaključil: »Da se prebiješ do prave univerzalne umetnosti, moraš jezik posiliti. Če ne posiljujemo jezika, da izrečemo pravo univerzalno razsežnost, potem bomo prej ali slej posiljevali žive ljudi.« (ide) SLDV I K I SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ FACTOR BAN k kraški zidar NLB® InterFinanz SALONIT ANHOVO 18 Četrtek, 20. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Raziskave o slovenskih mladostnikih Nadpovprečno samomorilni Narašča uporaba alkohola, niža pa se uporaba drog in kajenja Med novogoriškimi petnajstletniki narašča uporaba alkohola, niža pa se uporaba drog in kajenja, slednje sicer narašča med dekleti. Slovenski mladostniki so v povprečju debelejši od njihovih evropskih vrstnikov, manj se gibljejo, imajo slabšo sa-mopodobo, med njimi je tudi več samo-morilnosti. To so izsledki nekaterih nacionalnih in mednarodnih raziskav, ki so bili včeraj na novogoriškem Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) predstavljeni tridesetim učiteljem in zdravstvenim delavcem. »Gre predvsem za izmenjavo izkušenj, osvetljevanje aktualnih težav v zvezi z življenjskim slogom mladostnikov in poudarjanju vloge šol in zdravstva pri spodbujanju pozitivnega odnosa do zdravja pri mladostniku,« je povzela namen strokovnega srečanja Irena Jerič iz novogoriškega ZZV. »Življenjski slog mladostnikov ni veliko drugačen od tistega pri odraslih. Problem so slabe prehranske navade, premalo gibanja in neprepoznavanje stresa,« pojasnjuje Jeričeva in nadaljuje: »Dejansko so otroci in mladostniki najbolj zdrava populacija. Tisto, kar nas skrbi, je, da se jih del ob stresu in težavah zateka v alkohol, kajenje ali droge.« Konkretni podatki o uporabi alkohola, tobaka in drug med mladostniki na Goriškem kažejo naslednjo sliko: rezultati glede uporabe drog so boljši kot v letu 2003 in letu 1999, delež uporabe se niža. Evropska raziskava ESPAD, ki poteka tudi na nacionalnem nivoju, je lani zajela 867 petnajstletnikov. Uporaba drog Ingrid Markočič Tadič foto k.m. torej upada, viša pa se delež opijanja: 92 odstotkov jih je v življenju že pilo alkoholne pijače, dobra polovica se je vsaj enkrat že opila, 5 odstotkov pa se je opilo že več kot 20-krat. »Alkohol, cigareti in marihuana se zdijo mladostnikom zelo dostopni. V življenju je že kadilo cigarete več kot pol vprašanih; največ anketiranih je prvo cigareto prižgalo pri 14 letih. Med dijaki, ki so v zadnjem mesecu kadili cigarete, je 20 odstotkov v istem obdobju kadilo tudi mari-huano, v življenju pa jo je že polovica,« pojasnjuje izsledke raziskave Ingrid Marko-čič Tadič, samostojni zdravstveni analitik gradišče - Center za priseljence Priseljenci s protestnimi letaki sprejeli parlamentarni odbor Segantijeva: Obnoviti sporazum o mešanih italijansko-slovenskih patruljah Z leve Segantijeva, Boniverjeveva in župan Tommasini bumbaca Tujci, ki so zaprti v centru za priseljence v Gradišču, so včeraj s protestnimi letaki sprejeli parlamentarni odbor za izvajanje schengenskega sporazuma, ki si je ogledal prostore bivše kasarne Polonio. »Po novicah, ki so prišle na dan v zadnjih časih, ima parlamentarna komisija dolžnost, da preveri, ali so bila pri upravljanju struktur za priseljence na italijanskem ozemlju kršena zakonska določila o javnih dražbah,« je povedala predsednica parlamentarnega odbora Margherita Bo-niver iz vrst Ljudstva svobode, ob kateri so si centre CIE, CARA in CDA - v le-teh je trenutno okrog 360 priseljencev -ogledali tudi ostali člani odbora, med katerimi je poslanec DS Ivano Strizzolo. Pred nekaj dnevi si je komisija ogledala tudi center za priseljence na Lampedusi. Popoldne je bilo na vrsti srečanje s predstavniki krajevnih uprav, ki so se ga udeležili deželna odbornica Federica Se-ganti, goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, župan iz Gradišča Franco Tommasini, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in odbornik Marko Marinčič, deželna svetnika Giorgio Brandolin in Gaetano Valenti ter predstavniki občin goriške pokrajine. Tommasini je Boni-verjevi predstavil težave, s katerimi se občina Gradišče spoprijema zaradi prisotnosti centra za priseljence na svojem teritoriju. Opozoril je na posledice, ki jih leta ima na krajevno gospodarstvo in na problem varnosti, ki se tiče predvsem priseljencev samih. Kriminal se namreč zaradi prisotnosti strukture ni povečal, je povedal župan, potrebno pa bi bilo urediti pločnike in razsvetljavo v bližini centra. Boniverjeva je povedala, da bo Tomma-sinijevo zahtevo po prispevkih upoštevala in posredovala naprej, s pozornostjo pa je prisluhnila tudi Segantijevi, ki je predlagala obnovo sporazuma o mešanih policijskih patruljah med Italijo in Slovenijo in podpis podobne konvencije z Avstrijo. Boniverjeva je po obisku ocenila, da je položaj centra v Gradišču pod kontrolo, v zvezi s protestno akcijo priseljencev pa je povedala, da jo je presunila. (Ale) goriški lok - Današnja klepetalnica (Ob)vladovanje Italije po oceni Miloša Budina gorica Deset let stikov z javnostjo na novogoriškem ZZV. Tudi izsledki mednarodne raziskave zdravja v širšem smislu, ki vsake štiri leta poteka v 41 državah Evrope in Severne Amerike med 11-, 13- in 15-letniki, ne kaže prijetne slike za slovenske mladostnike. »Rezultati kažejo, da se razlike med bogatimi in revnimi otroki vse bolj povečujejo, otroci so premalo telesno dejavni, narašča nasilje med vrstniki, vse več otrok je osamljenih, manj se družijo med sabo, v porastu je virtualna komunikacija, slovenski otroci so tudi predebeli, mladi so nezadovoljni s svojo telesno težo in se ocenjujejo kot preobremenjeni,« našteva samostojna raziskovalka na področju duševnega zdravja na Centru za promocijo zdravja Helena Jeriček Klanjšček. In v čem izstopajo slovenski mladostniki v primerjavi z njihovimi evropskimi vrstniki? »Dobro komunicirajo s starši, so pa nezadovoljni s svojo sa-mopodobo, po uživanju alkohola so nad povprečjem med ostalimi državami,« odgovarja Jeriček Klanjščkova. Tudi Saška Roškar, psihologinja na inštitutu za varovanje zdravja, ugotavlja, da je med slovenskimi najstniki opaziti porast stresa, celo sindroma izgorevanja. »Veliko je depresivne simptomatike, izpostavljeno pa je tudi samomorilno vedenje, v katerem smo v starostni skupini od 15 do 29 let nad evropskim povprečjem. Stresne motnje so na splošno v porastu tudi drugje v Evropi, vprašanje pa je, kako se s tem v posameznih državah soočajo,« pravi raziskovalka, ki zaključuje z ugotovitvijo, da je Slovenija na področju sprejemanja teh strategij v zadnjih letih že naredila veliko korakov naprej, »veliko dela nas pa še čaka,« meni psihologinja Saška Roškar. Katja Munih Univerzitetni tečaj za stike z javnostjo, ki ga Videmska univerza ponuja študentom na svojem goriškem sedežu, slavi 10. rojstni dan. Ob 12.15 bo svečanost v goriškem Kulturnem domu, na kateri bodo poleg rektorice Cristine Compagno prisotni župan Ettore Ro-moli, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in deželna odbornica Alessia Rosolen. Doslej se je iz stikov z javnostjo diplomiralo 1.500 študentov, letos pa ima smer 1.257 vpisanih. Ruralia na sejmišču Na goriškem sejmišču se danes ob 15. uri začenja sejem enogastronsom-skih dobrot Regalo Ruralia, ki bo odprt še jutri in v nedeljo med 10. in 19. uro. Del hale B bo posvečen goriškim spe-cialitetam in briškim vinom. Vstop bo prost. Posvet o nadškofiji Inštitut za socialno in versko zgodovino prireja danes ob 15. uri v palači Attems-Petzenstein posvet o papežu Benediktu 14. in nastanku goriške nadškofije. Mladi demokrati Mladi demokrati bodo danes volili svoje delegate državne in deželne skupščine. Na Goriškem bo podmladek Demokratske stranke svoje predstavnike izbiral na sedežu DS v ulici Locchi v Gorici med 9. in 23 uro, pri stojnici DS na korzu Italia v Gorici od 12.30 dalje, na sedežu DS v ulici Udine v Krminu med 15. in 23. uro in na sedežu DS v ulici Verdi v Tržiču med 18.30 in 22. uro. Volišča bodo odprta tudi na sedežih DS v Škocjanu, San Pieru in Gradišču. Dela v ulici Petrarca Zaradi obnove stanovanjske hiše bo z današnjim dnem v Gorici zaprt prometu odsek ulice Petrarca med korzom Verdi in trgom Battisti. Miloš Budin kroma Gost današnje klepetalnice Goriškega loka bo ministrski podtajnik v Pro-dijevi vladi, senator Miloš Budin. Srečanje z naslovom (Ob)vladati Italijo bo priložnost za razpravo o temah, ki so za Italijo vedno bolj aktualne, med temi pa izstopa vprašanje, kako prerasti partiku-larizme in specifične interese posameznih skupin, ki so večkrat v nasprotju s potrebami države in pričakovanji večine državljanov. »Kaste«, »podkaste« ter razne interesne skupine zaustavljajo proces reformiranja države in državnih organov, ki se izkazujejo iz dneva v dan bolj neučinkoviti v upravljanju tako kompleksnega sistema, kot je država. Budin, ki bo v KB Centru v Gorici spregovoril ob 18. uri, je bil v vlogi pod-tajnika na ministrstvu za mednarodno trgovino prvi Slovenec, ki je sodeloval v italijanski vladi. Soustvarjal je torej italijansko vladno politiko in se pri tem dnevno srečeval s številnimi težavami, ki obremenijo ali celo preprečujejo sprejemanje konkretnih odločitev in ukrepov. Istočasno pa se je lahko na mednarodni ravni soočal z raznoraznimi sogovorniki in spoznal realnost številnih državnih sistemov, od najbolj naprednih do arhaično nedemokratičnih. Ne nazadnje pa je Budin stalno sodeloval pri številnih dvostranskih pobudah Italija-Slovenija, kjer sta mu tako predsednik tedanje vlade Prodi kot tudi zunanji minister DAlema zaupala pomembno vlogo posrednika. »Med razpravo bo tekla beseda tudi o današnjem političnem položaju na državni in lokalni ravni ter v manjšinskem prostoru, kjer zaradi ozkih pogledov nekaterih krogov, ki se izogibajo kateremukoli izzivu in inovativnim pristopom, vlada imobilizem,« so napovedali organizatorji večera in nadaljevali: »V veliko pomoč nam bodo torej dragocene izkušnje bivšega podsekretarja Budina, s katerim bomo analizirali konkretne probleme in skušali nanizati možne rešitve.« Srečanje z Budinom bosta povezovala David Peterin in Aljoša Sosol, ki bosta predala besedo tudi občinstvu. gorica - Začel se je festival »Care_Cassandre« Prihodnost skozi oči znanstvenikov in filozofov »Ko govorimo o prihodnosti, se moramo zavedati, da le-ta v današnjih pogojih ni zagotovljena. Mnogi znanstveniki opozarjajo politike na potrebo po spremembi dosedanjega modela razvoja, ki ogroža preživetje novih generacij. Tudi tem pogosto pravijo "Kasandre", zato se mi zdi tema goriškega festivala povsem posrečena in aktualna.« Tako je povedal slavni znanstvenik Fritjof Ca-pra v video intervjuju, s katerim se je včeraj na sedežu goriške pokrajine uradno začela letošnja izvedba festivala združenja Ex Border »Care_Cassandre«. Avtorja uspešnic, kot je knjiga »Tao fizike«, sta intervjuvala in posnela umetniški vodja festivala Alberto Prin-cis in ekolog Bruno D'Udine. Odprtja festivala, ki se bo nadaljeval do nedelje, sta se udeležila pokrajinski odbornik Marko Marinčič in občinski odbornik Antonio Devetag. Soglašala sta, da je tema letošnje izvedbe kulturne pobude, ki raziskuje prihodnost v književnosti, umetnosti, filozofiji, znanosti in psihologiji, izredno posrečena, saj doživljamo trenutek velike negotovosti, ki bo tako ali drugače zaznamoval družbo, njen razvoj in zgodovino. Po po- Alberto Princis bumbaca zdravih se je zavrtel video intervju s Fritjo-fom Capro, v katerem se je znanstvenik pogovarjal o kreativnosti narave, medsebojni povezavi naravnih elementov ter znanstvenem geniju Leonarda da Vincija, kateremu je posvetil tudi svojo zadnjo knjigo. »Capro bomo povabili na predstavitev knjige v Gorico, saj je njegovo življenje povezano s tem mestom. Njegova mati izhaja namreč iz družine Teufenbach,« je povedal D'Udine. Drugi pomemben gost uvodnega dne festivala je bil goriški filozof in pesnik Silvio Cumpeta, ki je prebral »lectio magistralis« z naslovom Hvalnica negotovosti. »Počasti- tev negotovosti v Kasandrini senci je nekoliko paradoksna. Kasandra je bila obsojena na gotovost in radikalnost nesrečnega pogleda na življenje; ostala je neuslišana in brezupna. Ljudi pa vedno in povsod obkroža mreža negotovosti,« je povedal Cumpeta. Prvi festivalski dan se je nadaljeval popoldne z obiskom pisateljice Gabrielle Ku-ruvilla, predavanjem Slavoja Žižka (o tem obširneje poročamo v drugem članku) in srečanjem z zgodovinarko Simonetto Cerrini. Današnji program se bo začel ob 16. uri na sedežu Fundacije Carigo, kjer se bodo predstavili pesniki evroregije Tiziano Broggiato, Marina Moretti, Antonello Bukovaz in Claudiom Grisanchichem, uro kasneje pa se bo začelo srečanje s pisateljem Francescom Durantejem. Ob 18.15 bo v deželnem avditoriju spregovorila novinarka in pisateljica Cinzia Tani, ob 20.30 pa se bo v Kinemaxu začel niz kratkih filmov »Specchi dAfrica per un cinema che riflette«. Ob 20.45 bo v deželnem avditoriju spregovoril pisatelj in novinar Marcello Veneziani, ki ga bo predstavil dobornik za kulturo Antonio Devetag. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 22. novembra 2008 19 SSG - Nocoj v gledališču Verdi predstava v režiji Janusza Kice Hči zraka za začetek abonmajske sezone »Tekst ima neverjetno inteligenco in globino ter predstavlja velik paradoks « Hči zraka nemškega dramatika Hansa Magnusa Enzensbergerja po baročnem izvirniku Calderona de la Barca bo nocoj ob 20.30 odprla v mestnem gledališču Verdi goriško abonmajsko sezono Slovenskega stalnega gledališča. Zelo pozitivne ocene publike in kritike so spremljale poletna gostovanja predstave na raznih festivalih. Največje pohvale so bile namenjene protagonistki, igralki Silvi Čušin, izbiri tehtnega teksta o nevarnosti absolutne oblasti in režiji, ki jo je podpisal Janusz Kica. Poljski režiser je v svoji karieri večkrat pristopil k opusu španskega dramatika in je pred leti uprizoril tudi izvirnik, po katerem je nastala sodobna priredba nemškega avtorja. Enzensberger je znal posodobiti tekst in obenem ohraniti njegove vsebine? Enzensberger je vrhunski intelektualec in lik nemške kulture, ki zna vedno iznena-diti s provokativnimi vprašanji in posreduje svež pogled na aktualno stvarnost. Nima nikoli gotovih receptov; je človek, ki sprašuje, kaj je demokracija, kaj tiranstvo, katera je vloga posameznika v kontekstu, gradi historično povest, analizira maso in posameznika, a ne najde odgovorov. Njegov tekst je konstrukcija, ki sloni na vprašanjih politične narave in kateri je vdihnil življenje, kar je zelo redko. Teme oblasti in manipulacije človeka so večno aktualne. Katera so bila vaša razmišljanja ali viri navdiha pri uprizoritvi? Tekst ima neverjetno inteligenco in globino ter predstavlja velik paradoks. Z ene strani kaže krhkost in utopijo nekega komunizma brez nasilja in brez laži ter kritizira to naivnost, istočasno pa dokazuje pomen obstoja take utopije. Z druge strani ni slučajno, da sta tako Calderon kot Enzensberger izbrala za glavno vlogo žensko, ki je preizkusila moško nasilje in se temu maščuje z enako krutostjo. Enzensberger je zreduciral baročni izvirnik na bistvo in prav tako je tudi režija čista in bistvena. Sem se izognil vsemu, kar bi lahko Poljski režiser Janusz Kica: »Publika je veliko bolj pametna od tega, kar se govori« foto agnese divo obremenilo uprizoritev, ker sta tekst in igralec prava protagonista predstave. Ta tekst ne potrebuje realizma ali ilustracije in je za igralce zelo zahtevna preizkušnja, saj imajo na razpolago samo svoje telo in glas za pričaranje tega, kar jih obdaja. Pred desetimi leti sem postavil Calderonov tekst Življenje je sen v Ljubljani, ki je bil prav tako izrazito zreduci-ran. V obeh primerih pa je bilo nujno poznati vsa poglavja bolj obširnega izvirnika, ker so tudi ta implicitno prisotna v igri. Protagonistka je v tem primeru ključ učinkovitosti predstave. Kako je prišlo do izbire Silve Čušin? Želeli smo uprizoriti tekst, ki se ukvarja s svetom in politiko na alegoričen način, in se je seveda takoj pojavilo vprašanje o trojni vlogi v kontekstu že zelo komplicirane situacije. Ko ne bi imel Silve, verjetno se ne bi lotil takega teksta. Vendar imajo tudi drugi igralci dvojne vloge, ki predstavljajo prav tako zahtevno ustvarjalno protiutež glavnemu liku. Zanimivo je še, da alegorična narava ne zahteva psihološkega poglabljanja likov, temveč ustvarjanje na osnovi misli in emocij. To je že vaše drugo sodelovanje z SSG-jem po predstavi Namišljeni bolnik. Kakšne vtise ste dobili o delovanju tržaškega glea-lišča? Marko Sosič je spoštovanja vreden umetniški vodja, ker ima pogum, da se ne odloča samo za komercialne stvari. V času, ko je tekst samo material, ki ga je treba obdelati, se mi zdi zanimivo, da se skušamo vračati k dostojanstvu objekta, saj je teater toliko dober, kolikor je dober pisec. Uspeh predstave je poplačal trud našega izziva. Publika je veliko bolj pametna od tega, kar se govo- Rossana Paliaga fjbonmaj ska Mi Kino ABONMA V GORICI otvoritvena predstava sezone Hans Magnus Enzensberger HČI ZRAKA Režiser JANUSZ KICA Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev,ob 19.25), Romjan (cerkev, ob 19.30), Tržič (S-Polo, 19.40-črpalka Shell,ob 19.45), Štivan (nad gostilno,ob 19.50),Jamlje (gostilna, ob 20.00),Gabije (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni, ob 20.15). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Koncerti DRUŠTVI TRŽIC IN JADRO TER ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK Danes, 21. november ob 20.30 Gledališče Verdi Gorica, italijanski nadnapisi ■ II 11 II III IIHHII Info: goriški urad, Korzo Corso Verdi 51, Mob. 340 8624701 Urnik: pon/pet (14.00-17.00),sob (9.00-12.00) Brezplačna telefonska št. 800214302 -pon/pet (10.00-17.00) info@teaterssg.it / www.teaterssg.it info@teaterssg.it - www.teaterssg.it prirerajo orgelski koncert Mirka Butkoviča danes, 21. novembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ron-kah v spomin na Bernardko Rade-tič. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prireja v soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17. uri 50. revijo goriških pevskih zborov - Cecili-janka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Jericiju ob 80-le-tnici rojstva. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI in Skupnost družin Sončnica vabita v cerkev Sv. Ivana v Gorici na nedeljo Kristusa Kralja, 23. novembra, ob 10. uri k maši, med katero bo prepevala vokalna skupina Gloria. Po maši bo tudi koncert duhovnih pesmi. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Twilight«. Dvorana 2: 20.30 »Travelling Africa«. Dvorana 3: 18.00 - 20.30 »Changeling«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15, »Lady Chat- terley«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Twilight«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Nes-suna verita«. Dvorana 4: 18.00 - 21.30 »Changeling«. Dvorana 5: 17.50 - 20.10 - 22.10 »La fidanzata di papa«. fi Razstave BREZPLAČNI VODENI OGLEDI razstave »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro di-sperso« (med 10. in 19. uro na sedežu fundacije Goriške hranilnice v ul. Carducci, 2 v Gorici) bodo v soboto, 22. novembra, ob 17. uri in v nedeljo, 23. novembra, ob 11. in 17. uri; (informacije na www.fondazionecari-go.it - tel. 0481-537111). M Izleti HČI ZRAKA Med politiko in erotiko vpeti junaki Hči zraka (»Die Tochter der Luft«) uprizarja mit o tragični, z nasiljem zaznamovani usodi babilonske kraljice Semiramide, ki je sredi 17. stoletja pritegnil že Calderona de la Barco, Enzensberger pa je leta 1992 predelal njegovo besedilo in poudaril vpetost glavnih junakov med politiko in erotiko. Semiramida (igralka Silve Čušin), hči boginje-ribe, je bila spočeta v nasilju, pri življenju so jo ohranili golobi, zato jo je pastir, ki jo je bil našel, poimenoval Hči zraka. Ker se je Se-miramide držala prerokba, da je zaznamovana s krvjo in smrtjo, so jo priklenjeno kot psa zaprli v podzemlje. Iz ujetništva jo je osvobodil ninivski vojskovodja Menon (Aleš Valič, upodablja tudi Likasa), ki se je vanjo zaljubil. Zavedajoč se prerokbe, jo je zadrževal v ujetništvu, a mu je Semiramida pobegnila na dvor, kjer se je vanjo zaljubil ninivski kralj Ninos (Ivo Barišič), s katerim sta dobila sina Niniasa. Tu se predigra konča in začne se pripoved o polaščanju - Semiramida, hoče postati vladarica. Njena silna sla po moči in oblasti je morilska. Ljudje so v njenih rokah le nemočna sredstva, ki jih zavrže takoj, ko ji ne služijo več. Režiser Janusz Kica gledalcem zastavlja vprašanje o legitimnosti oblasti in razgali človeško naravo, ki v brezmejni sli po lastništvu moči vedno znova kolje, mori, posiljuje, zapira, slepi, brez občutka krivde. sebnih oblačil za kurente) in Maribora. Obvezna prijava do 23. novembra. Vpisujeta Saverij Rožič (tel. 0481390688) in Ana Kuzmin (tel. 048178061). 3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na posebno povabilo agencije Palma iz Celja in vodnic Sonje ter Jasmine, samo za udeležence letošnjega izleta v Dalmacijo in Črno goro, zelo zanimiv enodnevni izlet na Štajersko 5. decembra za ogled najstarejšega mesta Ptuja (obisk gradu in izdelovalca po- GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Tržaška ul. - sobota, 22. novembra, 10.00-11.00. KD JEZERO iz Doberdoba sklicuje v ponedeljek, 24. novembra, občni zbor volilnega značajav prvem sklicu ob 20. uri, v drugem pa ob 20.30 na sedežu društva. SMUČARSKI ODSEK SPDG vabi člane in prijatelje, da se udeležijo krajšega tečaja o pripravi smuči, ki bo v ponedeljek, 24. novembra, ob 20. uri na sedežu KD Paglavec v Podgori; informacije na tel. 0481-22164 (Marta). VRHOVSKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi na kratko slovesnost ob ponovni postavitvi dveh tabel v spomin na delovanje kurirske postaje med drugo svetovno vojno, ki sta ju neznani odnesli. Zbirališče bo v nedeljo, 23. novembra, ob 10.30 pred spomenikom NOB na Vrhu, sledil bo enourni krožni sprehod s postankom pri tablah, kjer bo zapela ženska vokalna skupina Danica. S Mali oglasi PRODAJAMO repo za kisanje; tel. 0481-882420. PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Pritličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija; tel. 347-3404638. H Prireditve »SGUARDO METICCIO«: danes, 21. novembra, ob 18. uri bo v Tržiškem kulturnem konzorciju v Ronkah srečanje z Giulietto Stefani, ki bo predstavila svojo knjigo »Colonia per maschi. Ita-liani in Africa Orientale. Una storia di genere «. V DVORANI CERKVE SV. IGNACIJA V GORICI z vhodom na trgu XXVII marzo bo danes, 21. novembra, ob 17.30 predstavitev publikacije »All'om-bra del campanile. Storia di gioie, do-lori, dubbi, speranze...«. Z avtorico Nuccio Lo Re se bodo pogovarjali Marino De Grassi in Andrea Bellavite. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici bo danes, 21. novembra, ob 17. uri srečanje z dvema pisateljema literarne zvrsti »fantasy« Solomonom Troyem Cassinijem, avtorjem romana »Le ali del drago caduto« in Paolom Pa-ronom, avtorjem romana »La casa dei sette gatti. Storia di streghe, incantesi-mi e benandanti«. DRUŠTVO ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE ALEKSANDRINK PRVAČINA v sodelovanju z Založbo Educa vabi na predstavitev spletne strani www. aleksandrinke.si in pravljice Darinke Kozinc Pravili so jim aleksan-drinke v soboto, 22. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Prvačini. MAURO CORONA bo v soboto, 22. novembra, ob 18.30 gost knjigarne Ubik na korzu Verdi 119 v Gorici, kjer bo predstavil svojo zadnjo knjigo »Storia di neve«. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 21. novembra, ob 21. uri večer z DJ-jem Tomislavom in v soboto, 22. novembra, ob 21. uri filmsko glasbeni večer. PRAVLJIČNA URICA v Feiglovi knjižnici v Gorici bo v ponedeljek, 24. novembra, ob 18. uri; Katerina Citter bo pripovedovala pravljico Srečna Suzana. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA prireja predstavitev Knjižne zbirke za leto 2009 v ponedeljek, 24. novembra, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. PRIMORSKE NOVICE prirejajo javno razpravo iz niza Valovanja z naslovom Ideje so v zraku - Jih znamo ujeti? v torek, 25. novembra, ob 16. uri v Mestni galeriji Nova Gorica na trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici. Sodelovali bodo predsednik vlade Republike Slovenije Borut Pahor, rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc, direktor podjetja Instrumentation Technologies Rok Uršič in predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik. RAZBIRANJA ŽARIŠČA je naslov nove knjige Davida Bandlja, ki jo bodo predstavili v torek, 25. novembra, ob 18. uri v študijski sobi Feiglove knjižnice v Gorici. Vabita knjižnica Damir Feigel in Založništvo tržaškega tiska. PROMEMORIA - DRUŠTVO ZA ZAŠČITO VREDNOT PROTIFAŠIZMA IN PROTINACIZMA bo v torek, 25. novembra, ob 18. uri v knijgarni La linea d'ombra na trgu Berlinguer 1 v Ronkah predstavilo zbornik prispevkov s posveta »Foibe, la verita: contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem). O knjigi bodo spregovorili zgodovinarka in založnica Alessandra Kersevan, raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. in Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Vittoria Rossi vd. Carrara iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 10.30, Norma Giacomuzzi vd. Iacob iz splošne bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča. Ob izgubi DOJOTA DEVETAKA izrekata družini in svojcem iskreno so-žalje KD Danica in Zadruga Vrh 20 Petek, 21. novembra 2008 SVET / kuvajt - Nafta včeraj pod 50 dolarjev za sod pariz ZDA zaprosile za 300 milijard Francoski socialisti pomoči štiri bogate arabske države volili i ZDA naj bi finančno pomoč namenile avtomobilski industriji, bankam in drugim podjetjem v težavah predsednika LONDON/KUVAJT- Šibko povpraševanje po surovi nafti, čemur botruje svetovno gospodarsko upo-časnjevanje, je potisnilo ceno tako za-hodnoteksaške lahke nafte kot tudi severnomorske nafte brent pod 50 dolarjev za 159-litrski sod. Ameriška nafta je tako padla na najnižjo vrednost po 18. januarju 2007, nafta brent pa je padla na najnižjo vrednost v zadnjih treh letih in pol, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za 159-litrski sod zahodnotek-saške lahke nafte za dobavo v decembru je bilo treba v današnjem elektronskem trgovanju odšteti 49,91 dolarja. V Londonu pa se je sever-nomorska nafta brent z januarskim dobavnim rokom pocenila na 48,54 dolarja. V sredo se je znižala tudi cena nafte OPEC. Za sod nafte tega kartela je bilo treba odšteti 45,89 dolarja, kar je 66 centov manj kot v torek, je zapisano na spletni strani kartela, ki ima sedež na Dunaju. Medtem je prišla vest, da so ZDA štiri bogate zalivske države, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate, Katar in Kuvajt, zaprosile za 300 milijard dolarjev pomoči, s katero bi zaustavile finančni potop, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes piše kuvajtski dnevnik Al-Seyassah. Po pisanju kuvajt-skega časnika naj bi Washington Savdsko Arabijo zaprosil za 120 milijard dolarjev, Združene arabske emirate za 70 milijard dolarjev, Katar za 60 milijard dolarjev in Kuvajt za 40 milijard dolarjev. ZDA naj bi finančna sredstva namenila za pomoč avtomobilski industriji, bankam in drugim podjetjem, ki jih je načela finančna kriza. Vse štiri zalivske države so sicer članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) in skupaj dnevno načrpajo 14 milijonov sodov nafte, kar je približno polovica celotne proizvodnje naftnega kartela in 17 odstotkov celotne svetovne proizvodnje. Omenjene zalivske države naj bi v preteklih šestih letih samo z nafto, ki je julija dosegla rekordno vrednost 147 dolarjev, nato pa padla na okoli 50 dolarjev, skupaj zaslužile okoli 1500 milijard dolarjev. kot še navaja časnik Al-Seyas-sah, so ZDA tudi zaprosile Kuvajt, da Iraku oprosti približno 16 milijard dolarjev dolga. (STA) Washington je Savdsko Arabijo zaprosil za 120 milijard, Združene arabske emirate za 70 milijard, Katar za 60 milijard in Kuvajt za 40 milijard dolarjev ansa PARIZ - Francoski socialisti so včeraj odločali o novem predsedniku stranke, ki bo nasledil Francoisa Hollanda. Na volitvah lahko sodeluje več kot 200.000 članov stranke, glasovanje pa so zaključili pozno sinoči. Največ možnosti za predsedniško mesto imata nekdanja kandidatka za predsednico Francije Segolene Royal in nekdanja ministrica za delo Martine Aubry. Poleg Royalove in Au-bryjeve se za predsednika socialistov poteguje tudi relativno manj znani evropski poslanec Benoit Hamon, ki predstavlja levo krilo stranke. Toda poznavalci mu pripisujejo manj možnosti za uspeh, navaja ameriška tiskovna agencija AP. Oči so najbolj uprte v 55-letno Royalovo, proti-kandidatko francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju na zadnjih predsedniških volitvah, ki so potekale lani. Royalova je sicer nekdanja partnerica sedanjega predsednika stranke Hollandea. washington - Novoizvoljeni ameriški predsednik oblikuje svojo administracijo Barack Obama sestavlja ekipo sodelavcev Hillary Clinton zelo verjetno državna sekretarka NEW YORK - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama, ki te dni sestavlja svojo administracijo, naj bi za ministra za zdravstvo izbral nekdanjega vodjo senatne večine Toma Daschlea iz Južne Dakote. Vse več je tudi namigov, da bo Obama za državno sekretarko izbral newyorško senatorko Hillary Clin-ton.Obama je pred volitvami obljubil korenito zdravstveno reformo in za zdaj sicer nepotrjena izbira umirjenega Dasc-hlea z dobrimi zvezami v kongresu tako med demokrati kot tudi pri republikanskih senatorjih pozitivno odmeva. Vse več namigov tudi kaže, da bo Obama izbral newyorško senatorko Hillary Clinton za državno sekretarko, čeprav iz njenega tabora prihajajo informacije, da je položaj pravzaprav niti ne zanima preveč. Njen soprog, nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, pa naj bi bil pripravljen storiti vse, da žena dobi položaj, pri čemer se bo odpovedal tudi denarju, ki jih tuje države prispevajo v njegov dobrodelni sklad. Odločitev za Clintonovo bi bila sicer po mnenju ameriških komentatorjev tvegana za Obamo, saj je senatorka zelo močna osebnost. Po mnenju drugih pa bi se lahko to izkazalo za dobro potezo, saj Clintonove ne bo v senatu, ko se bo odločalo o zdravstveni reformi. Za pravosodnega ministra je Obama pogojno že izbral Erica Holderja, glede ostalih ministrstev pa krožijo številna imena. Med drugim kot možnega ministra za izobraževanje omenjajo nekdanjega državnega sekretarja Colina Powella, kot možnega ministra za transport pa demokratskega kongresnika slovenskega rodu iz Minnesote Jamesa Oberstarja, ki vodi odbor za transport v predstavniškem domu kongresa. Med imeni za finančnega ministra se pojavljajo Larry Summers, ki je ta položaj zasedal v Clintonovi administraciji, nekdanji predsednik zveznih rezerv Paul Volcker in predsednik zveznih rezerv New Yorka Timothy Geithner. (STA) Kot vse kaže, bo Hillary Clinton državna sekretarka ansa nairobi - 332 metrov dolgi savdski tanker v rokah ugrabiteljev Pirati zahtevajo 25 milijonov dolarjev Na ladji je 25 članov posadke iz številnih držav - Čedalje več ladjarjev se zaradi vse pogostejših ugrabitev začenja izogibati Adenskemu zalivu Tanker Sinus Star prevaža surovo nafto za sto milijonov dolarjev vrednosti ansa NAIROBI - Somalijski pirati zahtevajo 25 milijonov dolarjev odkupnine za savdski tanker, ki so ga zajeli minuli konec tedna. Njihov predstavnik Mohamed Said je dal lastniku Star Siriusa deset dni časa za plačilo odkupnine, v nasprotnem primeru pa je zagrozil s »katastrofalnimi« posledicami, poroča nemška tiskovna agencija dpa. 332 metrov dolga ladja, na kateri je za 100 milijonov dolarjev nafte, je bila zajeta v soboto približno 830 kilometrov jugovzhodno od kenijske obale, zdaj pa je zasidrana v somalijskem pristanišču Harardhere. Na tankerju je 25 članov posadke iz Velike Britanije, Hrvaške, Filipinov, Poljske in Savdske Arabije, po zagotovilih lastnika ladje Vela International Marine, hčerinske družbe Saudi Aramco, pa se počutijo dobro. Savdski zunanji minister, princ Saud al Fajsal je sporočil, da se lastniki ladje pogajajo s pirati, od njih pa je odvisno, ali bodo plačali odkupnino ali ne. Piratstvo se je v zadnjih mesecih močno razbohotilo ob obalah Afriškega roga, k čemur po mnenju predsedujočega Afriški uniji Jeana Pinga prispevajo nestabilne razmere v Somaliji. Ping porast piratstva povezuje z razprtijami v vodstvu somalijske začasne vlade, zato je pozval ZN, naj v državo čimprej napotijo mirovne sile. »To je jasen znak, da se bodo razmere še poslabšale in da bodo posledice za državo, območje in širšo mednarodno skupnost dolgoročne,« je opozoril. Piratstvo se je razširilo, ko so se v Somaliji v začetku leta 2007 vneli siloviti spopadi med vladnimi silami in islamskimi uporniki, ki so poskušali znova prevzeti nadzor nad državo. Vlada je bila tako zaposlena z bojem proti upornikom, da se ni imela časa ukvarjati s pirati, v zadnjih mesecih pa so izbruhnila še nesoglasja znotraj vlade. Uporniki so to izkoristili in zasedli številna mesta po državi in prišli celo do obrobja prestolnice Mogadiš. Številni ladjarji se zaradi vse pogostejših ugrabitev že izogibajo Adenskega zaliva, mnogi pa o tem še razmišljajo. Skozi Adenski zaliv teče glavna plovna pot med Indijskim oceanom in Sredozemskim morjem skozi Sueški prekop. (STA) / KULTURA Petek, 21. novembra 2008 21 založba zrc - Svilogojstvo na Goriškem Zanimiva raziskava etnologinje Vesne Mia Ipavec Knjiga Murve in »kavalirji« je predelava njene magistrske naloge Knjižna zbirka GMD za leto 2009 Etnologinja Vesna Mia Ipavec iz novogoriške raziskovalne postaje Inštituta za slovensko narodopisje Znanstveno raziskovalnega centra SAZU se je po diplomi leta 2001 najprej uveljavila s sodelovanjem v čezmejnem projektu Goriškega muzeja Pustovanje na Goriškem nekoč in danes, zdaj pa med drugim raziskuje zgodovino etnologije na Goriškem in kulturo etnološke vede. Opuščeno svilogojstvo na Goriškem je začela preučevati med tema dvema nalogama, leta 2003 v okviru magistrskega študija, ki ga je dve leti pozneje zaključila in naposled, v knjižni obliki, pred nedavnim predstavila tudi širši javnosti. Ena od stalnic, povezanih s svilo-gojstvom, je po ugotovitvah avtorice dejstvo, da je po vojnah, ki so prizadele vse, kar je bilo eksistencialnega pomena za svilogojstvo, ta panoga vedo znova doživela nagel vzpon in razmah; tako je bilo po drugi avstrijsko-beneški vojni v 17. stoletju, po francoskih vojnah v 19. stoletju in po obeh svetovnih vojnah. Ne glede na občasne vzpone in padce pa svilogojstvo in z njim povezano gojenje murv velja za eno najstarejših monokultur na Goriškem. S »kavalirji«, kakor so v narečju imenovali gosenice svilo-prejke, so se poleg nekaterih plemičev in meščanov ukvarjala tudi mnoga kmečka gospodarstva zlasti med Sočo in Vipavo ter deloma v Spodnji Vipavski dolini; zanje je bila prodaja svilenega pridelka eden pomembnejših spomladanskih virov dohodka. Vesna Mia Ipavec je s temeljitim pregledom literature, predvsem pa z vztrajnim terenskim delom zbrala veliko dragocenega dokumentarnega in spominskega gradiva. S pomočjo čedalje redkejših še živih pričevalcev je opisala tehnologijo nekdanjega svilogojstva in ocenila njegovo vlogo v gospodarskem in kulturnem življenju na Goriškem. Veliko pozornosti je namenila tudi murvinim drevesom, ki so jih največ zasadili v 16. in 17. stoletju. Častitljiva drevesa s svojo trdoživostjo, bodisi še vedno skrbno negovana bodisi zapuščena in zanemarjena, prav tako živo pričajo o neki že na pol pozabljeni tradiciji in hkrati dodajajo svoj pečat kulturni krajini. Besedilo v knjigi spremlja več deset fotografij s še ohranjenimi gojenimi in divje rastočimi murvami na Goriškem in na Krasu; večino jih je posnela avtorica, ki je na koncu prispevala še zanimiv slovarček z razlagami svilogojskih ter narečnih in drugih izrazov iz pripovedi o svilogojstvu. I. Ilich trst - Koncertno društvo Martin Helmchen očaral in prepričal ri Vloga klavirskega spremljevalca se poslušalcu običajno kmalu zbriše iz spomina in le redki pianisti znajo privabiti pozornost nase, ko muzicirajo ob odličnem partnerju: med temi je mladi, komaj šestindvajsetletni nemški pianist Martin Helmchen, ki je lani nastopil v sezoni tržaškega Koncertnega društva s sijajno violinistko Julio Fischer. Zelo dober vtis so organizatorji izkoristili za vabilo na celovečerni koncert, na katerem Helmchen ni samo potrdil slutnje, da gre za enega najbolj izstopajočih talentov mlade generacije: očaral je in prepričal v repertoarju, ki ni iskal aplavza v popularnosti skladb, a je zazvenel v sveži in zapeljivi muzikalni podobi. Umetnik je začel svoj nastop z Bachovo Partito št.6 v e-molu BWV 830: spokojno in umirjeno je podal Toccato in Al-lemando kot uvod k igrivim biserčkom Courante, kjer so njegovi prsti poustva-rili briljantno, prosojnosti čembala slično igro, v kateri so teme bistro poskakovale in se prelivale v mojstrski lahkotnosti. Občudovanja vredna je bila fuga, v kateri tema po ekspoziciji ni izginila, temveč nadaljevala svojo samostojno pot v idealnem ravnovesju z ostalimi glasovi. Posameznim stavkom je Helmchen vlil pripovedno moč in jasnino, ki se je obogatila z ekspresivnostjo klavirja- skratka, Bach, kot ga le malokrat slišimo, čudovit kompromis med baročnimi geometrijami in romantično občutljivostjo. Ob stoletnici rojstva se je nemški talent poklonil francoskemu mojstru Olivieru Messiaenu in predstavil tri odlomke iz mistično ubrane skladbe Vingt regards sur l'Enfant Jesus (Dvajset pogledov na Jezusa): harmonije, ki bežno spominjajo na Puccinija, se izognejo posnemanju z iskanjem steklenih zvočnosti; rahle akorde je mladi mojster nanizal z iskreno tankočutnostjo ter ustvaril kristalno prosojne slike. Če so nekateri poslušalci po prvem delu koncerta sklepali, da je pianist nekoliko preveč nežen in njegova igra ne premore bolj herojskega zagona, so v drugem delu spoznali, da so se pošteno ušteli: Martin Helmchen je kratkomalo zapeljal občinstvo z romantično, visoko navdahnjeno interpretacijo Simfoničnih etud op.13 Roberta Schumanna. Poustvaril je vse odtenke, ki jih variacije nudijo izvajalcu, vtisnil posameznim frazam topline in prepričljivosti, obogatil virtuozno igro s herojskim zanosom in nam podaril trenutke čistega užitka, kakršne bi radi večkrat doživeli. Odziv občinstva je bil primeren umetniški višini: navdušeni aplavzi in vzkliki so priklicali kar tri dodatke- poetični drugi stavek iz Mozartove Sonate v F-duru, vrtoglava briljantnost Mendelssohnove Etude in slovesnost Bachovega Korala so nepreklicno zaokrožili res žlahten večer. Katja Kralj Naslovnica knjige Vesne Mia Ipavec Goriška Mohorjeva družba je tudi tokrat ob izteku leta pripravila »knjižni paket«, ki ga bodo najprej predstavili v ponedeljek, 24. novembra, ob 17. uri v Galeriji ARS nad Katoliško knjigarno v Gorici. Koledar Goriške Mohorjeve družbe prinaša tudi za leto 2009 veliko prispevkov, ki govore o življenju in delu Slovencev v Italiji. Gre za članke verske, zgodovinske, družboslovne, poljudnoznanstvene in leposlovne narave. Obsega 248 strani in je tradicionalno razdeljen na koledarski del in zbornik. Uredil ga je dr. Jože Markuža, koledarski del pa je opremil Štefan Turk s ciklom ilustracij »Portae aureae«. Moj oče Zorko Marije Ščuka Kerže je prvi naslov v zvir-ki. Doživljanje očetove usode in iskanje resnice o njegovi smrti - gre za tržaškega narodnega delavca Zorka Ščuko - odpira še eno nedokončano stran naše primorske zgodovine. Knjigo sestavljajo trije sklopi: Drugačna zgodba, napisala jo je hčerka Marija Ščuka Kerže, Iz zapuščine Zorka Ščuke, vsebuje pismo Francu Kavsu ter izbor pisem iz zapora, ki jih je iz italijanščine prevedla Marija Cenda, Zorko Ščuka - v luči in senci, študija, ki jo je napisala Lida Turk. Knjiga je izšla v zbirki Naše korenine in predstavlja že 19. zvezek; oblikoval jo je Pavel Medvešček in obsega 256 strani. Najmlajšim je namenjena knjiga Muca prede, ki jo je napisala Anamarija Volk Zlobec, ilustrirala pa Magda Starec Tavčar. Avtorica Anamarija Volk Zlobec je skupaj z ilustratorko Magdo Starec Tavčar prisluhnila muci Zofiji, ki kljub svoji visoki starosti še vedno prede in prede... , mr... , mr... , in ko vrti svoj kolovrat, vpleta v lanene nitke same lepe pravljice. Knjiga vsebuje osem pravljic in obsega 48 strani. turin - Začenja se 26. filmski festival Male filmske zgodbe Po izboru direktorja Nannija Morettija - V tekmovalnem delu tudi prvenec Blaža Kutina Še nikoli nisem bil v Benetkah Turin:Rim, 3:0. Tokrat ne gre za nogometno tekmo italijanskih prvo-ligašev, temveč za filmska festivala, ki si že vsaj tri leta prizadevata, da bi si zagotovila srebrno kolajno na lestvici italijanskih filmskih izložb. Letos je Turinu veliki slam uspel in to vsaj iz treh razlogov. Ker bo nocojšnjo odprtje »26 Torino Film Festival« označil film W Oliverja Stoneja, ki ga je rimski festival, baje iz političnih razlogov, zavrnil; ker se je Turin odpovedal italijanskim filmom (»od tistih, ki smo si jih oglledali, nas ni prepričal niti eden in ker del ne izbiramo po nacionalnem ključu, smo se odločili, da ne bo italijanskih filmov« - je dejal Moretti ) tako v osrednjem kot tudi posebnem sklopu, in tretjič, ker bo od danes do 29. novembra privabil v piemontsko prestolnico serijo del in avtorjev, ki bi najbrž spadali v spored največjih festivalov, denimo tistega v Cannesu ali v Benetkah. Navsezadnje pa je bil to tudi razlog, zaradi katerega so pred dvema letoma zaupali vodstvo turinskega festivala enemu najpomembnejših predstavnikov italijanskega filma, Nanniju Morettiju. In rimski avtor ni razočaral, ampak kvečjemu presenetil in oblikoval tak turinski festival, ki je najbrž precej podoben onemu, ki ga je pred dvajset in več leti ustanovil Marco Müller in mu dal naslov Cinema Giovani. Prestižni turinski Teater Reggio se bo tako že danes spremenil v filmsko dvorano in predvajal film W, v parterju pa gostil avtorja, Oliverja Stoneja, ki se je rokoval z Arafatom in Fidelom Castrom, dvema od tolikih protagonistov njegovih filmskih stvaritev. Prav tako vabljiv pa bo tudi spored prihodnjih dni. Od jutrišnjega »dueta«, se pravi javnega pogovora med Nannijem in Romanom Polanskim, ki mu turinska izložba letos posveča zajetno retrospektivo, pa do predstavitve filmov pomembnih svetovnih filmskih avtorjev. Izven tekmovalnega sporeda bodo v Turinu prisotni: Kim Ki-Duk s filmom Dream, Jia Zhang, ki bo po Canne- Nanni Moretti kroma su tudi v Turinu predstavil svoj 24ci-ty, Andrzej Wajda s sovjetskim po-klonom Katyn in Terence Davies, z dokumentarcem Of time and the city. V tem sklopu pa bo predstavljeno tudi filmska cigansko-punk komedija Filth and windsom, prvenec glasbene zvezde, Madonne. Vezna nit letošnjega festivala bodo male zgodbe. V centru pozornosti pa predvsem družinsko življenje, od nezaželenega očetovstva, do prezgodnje smrti in soočanja z bolečino. Intimistično pripovedovanje, ki bo v Turinu prikazalo celotno zemeljsko oblo, saj bodo prisotne vse, od avstralskih, do kanadskih, kitajskih, brazilskih, ameriških, mehiških, čilskih, korejskih, izraelskih, malezijskih in seveda evropskih produkcij. Univerzalno pripovedovanje malih zgodb torej, v katerega se v tekmovalnem delu dobro uvršča tudi filmski prvenec slovenskega režiserja Blaža Kutina, Še nikoli nisem bil v Benetkah. Tekmovalni spored zaobjema petnajst naslovov: Bit-ter&Twisted - Christopherja Wee-kesa, Demain - Maximeja Girouxa, Dixia de Tiankong - Chi Zhanga, Donne-moi la main - Pascala-Alexa Vincenta, Entre os dedos - Tiaga Guedesa in Frederica Serre, Helen -Joeja Lawlorja, Mein Freund aus Fa- ro - Nane Neul, Momma's man -Azazela Jacobsa, The new year parade - Toma Quinna, Non-dit - Fie-na Trocha, Prince of Broadway - Sea-na Bakerja, Quemar las naves - Francisca Franca, Tony Manero - Pabla Larre in Die Welle - Dennisa Gan-sela, ki se ee enkrat vrača v čas nacistične Nemčije. Sicer pa bo osrednje prizorišče turinskega festivala posvečeno tudi nekaterim drugim avtorjem. Od Jea-na Pierreja Melvilleja, najbolj ameriškega od francoskih režiserjev, do retrospektive imenovane British renaissance, se pravi angleškega filma osemdesetih in devetdesetih let, s tem, da bodo v Turinu prisotni Bill Forsyth, Michael Palin in Pat O'Connor. Ravno tako v Turinu pa bosta premierno predstavljeni tudi resta-vrirani kopiji dveh italijanskih zgodovinskih filmov, La classe operaia va in paradiso Elia Petrija in Diario di un maestro Vittoria De Sete, ki so ga pred štirimi leti predstavili tudi v Trstu, v sklopu Festivala 1000 oči. Sklop L'amore degli inizi (Začetna ljubezen) pa bo vseboval serijo srečanj z igralci in avtorji, ki se bodo spomnili samih začetkov filmske kariere: Michael Redford, Peter Del Monte, Giuseppe Bertolucci, Salva-tore Piscidelli, Marco Tullio Giorda-na, Claudio Caligari in Paolo Virzi. Made in Italy film bo sicer prisoten, a samo v stranskem sklopu »Lo stato delle cose« (Stanje stvari), kjer bodo predstavljena dela Armando e la politica Chiare Malta, Di madre in figlia Andree Zambellija in La conquista della vita, najnovejši film, najbolj samosvojega italijanskega režiserja, Silvana Agostija. Do 29. novembra bodo turinske dvorane in na novo restavrirani Muzej filma gostili 230 filmskih krajših, dokumentarnih in daljših zgodb. Ob koncu festivala, o katerem je njegov umetniški vodja že rekel, da bo »Resnoben in vesel, tak kot je bil lanski, pa čeprav se je danes v Italiji bolj težko veseliti«, bo Moretti tudi povedal, ali se namerava še posvečati vodstvu turinske filmske izložbe. (Iga) 2 2 Petek, 21. novembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it UMETNOSTNO KOTALKANJE - Svetovno prvenstvo na Tajvanu Romanova postavlja temelje za novo slavje Po »shortu« na prvem mestu - Presenetljivo visoka kakovost nastopa najboljših KAOSHIUNG - Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju na Tajvanu je Tanja Romano po včerajšnjem kratkem programu na dobri poti, da potrdi svojo popolno premoč bodisi v prostem programu bodisi v kombinaciji in enajstim naslovom svetovne prvakinje doda še dva, s tem pa kotalkaricam, ki se bodo v tem športu preizkusile v naslednjih letih in desetletjih postavi mejnik, ki po svoji oddaljenosti postaja vse bolj nedosegljiv. Romanova je bila v »shortu« najboljša. Tudi njena prednost pred drugo uvrščeno »azzurro« Annaliso Gra-ziosi znaša že celih sedem točk, vendar pa je bilo tekmovanje vse prej kot lahko. Tanja je stopila na parket za vsemi ostalimi tekmicami, ki so zelo solidno opravile svoj nastop. Zato je vedela, da mora kotalkati po svojih najboljših močeh, vendar je po uvodnih uspelih dvojnih skokih naredila napako v kombinaciji in se z rokama dotaknila tal. Z veliko mero borbenosti in pridobljenimi izkušnjami je nato nadaljevala v velikem slogu in navdušila s trojnim rittbergerjem ter tekmo končala na visoki ravni. Za tehnično izvedbo je prejela visoke ocene 9,2; 9,5; 9,5; 9,3; 9,4; 9,4; 9,2, za umetniški vtis pa ocene 9,3; 9,7; 9,5; 9,6; 9,5; 9,8; 9,5. »S svojim nastopom sem zelo zadovoljna. Kot veste letos zaradi poškodbe še nisem tekmovala, začeti prvenstvo s »shortom« (ki je krajši, a napornejši od dolgega programa, op.ur.) pa je zelo zapleteno. Ostale so Po zadovoljivem nastopu v obveznih likih je Tanja Romano v Kaoshiungu odlično opravila tudi s kratkim programom corbelletti se pred mano izkazale, Rosalba Geni-to pa je bila tedaj prepričljivo prva. Vedela sem, da moram pokazati vse svoje znanje. Kmalu se mi je noga otrdi-la, najbrž zaradi napetosti. Glede na to, da so vse finalistke tekmovale uspešno, menim, da bo jutrišnji (današnji, op.ur.) sklepni del tekme zelo napet, vendar sem optimistično razpoložena,« je povedala Tanja, ki se je veselila včerajšnjega trojnega uspeha Italije SO REZULTATI VSE? Calderón in Mijatovic kot triada Dimitrij KriZman So rezultati v športu vse?So in niso. Real Madrid se je v zadnji mesecih znašel v največji krizi svojega stoletnega obstoja. V Ligi prvakov je doživel učno uro s strani Juventusa, ki vsaj na papirju naj ne bi spadala med trenutne velesile; v španskem prvenstvu je za Barcelono nabral 5 točk zaostanka, ki seveda ni tolikšen, da se ga ne bi dalo nadoknaditi, a medtem ko Real zgublja in mukoma zmaguje, Barcelona ruši vse pred seboj; po trenutni oceni največjo blamažo vseh časov pa je Madridu v španskem pokalu zadal tretje-ligaš Real Union, ki ga je izločil z zgovornima izidoma 3:2 in 3:4... A kot rečeno rezultati niso vedno vse. Navijači ne norijo (samo) zaradi poraza ali prejetega gola več, kajti rezultatska krivulja je vselej hitro spremenljiva. Viz-gubljenem položaju je nenazadnje Madrid bil že lani, ko je krepko zaostajal za Barcelono, a naposled osvojil naslov. Navijači Madrida so besni zaradi razprodaje ugleda kluba, ki je v svetu bolj znan kot recimo Slovenija ali tudi precej večje države. Če je še pred slabim desetletjem Real Madrid uspel privabiti katerokoli ime, sestavil ga-laktično ekipo in ob pravem navdihu galaktikov tudi igral božanski nogomet, kot ga je le redko videti (če sploh!), je letos poleti prejel serijo zaušnic: morebitna selitev Cristiana Ronalda je najbrž bila bolj medijski konstrukt, je pa pokazala, kako lahko en samcat Ferguson opravi z Madridom, kot da bi leta bil boksarska vreča. Še bolj boleče in merodajno je to, da sta odhod k Ma- dridu zavrnila Villa in Cazorla, prvi iz Valencie, ki je še poleti bila v do-kajšnjem razsulu, drugi pa iz urejenega in solidnega, a vseeno drobnega Vil-lareala. Oba sta se odpovedala igranju v najbolj znamenitem klubu na svetu in celo večjemu zaslužku. Kaj je privedlo do tega, da je Madrid postal tarča posmeha? Dovolj je nekaj ljudi na napačnih mestih. Prvi je predsednik Ramon Calderon, kateremu bi najlažje rekli kmetavzar, če bi jemali samo negativni prizvok besede in odmislili veliko častnost kmeta kot udejstvovanja. Drugi je nekdanji napadalec, ki je med drugim Madridu prinesel tako želeni sedmi pokal prvakov v finalu proti Juventusu, in sedanji športni direktor Predrag Mijatovic. Ko imaš na razpolago neomejeno količino denarja in ne utegneš kupiti niti drugorazrednih nogometašev, je nekaj hudo narobe, a Mijatovicu »uspeva« prav to. Naključno in ne sem dvakrat omenil tudi Juventus. Tako kot Madrid ugled razprodaja zdaj, ga je Juventus v preteklih letih, ravno tako z nepravimi ljudmi na nepravih mestih. Razlika je le v dojemanju blamaže. Navijači madridskih belih se močno zavedajo, da se krha nekaj, za kar je bilo potrebno 60, 70 let dela. Juventusova srenja pa še ni prebavila, da so leta cal-ciopolija ne nadgrajevala, pač pa v prah rušila mit, ki ga je gradila rodbina Agnellijev. A najbrž je to prav italijanska posebnost... (dimkrizman @gmail. com) (Graziosijeva 2. Genitova 3.) in tudi uvrstitve Slovenke Nike Arčon (njen trener je Samo Kokorovec) na 10. mesto, kar nadarjeni Novogoričanki, ki pa ji je na pomembnih tekmah doslej večkrat spodletelo, omogoča nastop v finalu. Ta bo najbrž izenačen, saj so razlike med tekmovalkami minimalne, le Tanja ima občutnejšo prednost. Njena najnevarnejša tekmica za kombinacij-sko zlato, mlada Španka Alba Perez, je s 4. mestom po »shortu« potrdila svoj talent, povsem pa je spodletel nastop drugi Španki, Monici Gimeno, ki je bila šele šestnajsta. Tudi Slovenka Lucija Mlinarič, svetovna podprvakinja v kombinaciji 2007, je razočarala in bo po včerajšnjem 11. mestu težko ponovila lanski uspeh v Avstraliji. Tanjin nastop je včeraj komentiral tudi Samo Kokorovec. »Tanja je pokazala velik karakter, saj zanjo po tako dolgi odsotnosti s tekmovališč ni bilo lahko tekmovati. Tudi izvedba je bila zelo dobra, rekel bi, da je na sve- tovnih prvenstvih boljše tekmovala samo leta 2005 v Rimu in lani v Brisba-neu. Kakorkoli že, nič še ni odločeno, saj bo končni vrstni red znan šele po današnjem dolgem programu. Tanja bo na parket stopila kot prva od zadnje skupine petih tekmovalk, kar je dobro, saj bo tekmovala takoj po ogrevanju, kar je lepa prednost, da ji žirija prisodi najvišje ocene, kot jih je dosegla lani, pa mora biti njen nastop brezhiben. Vrstni red kratkega programa: 1. Tanja Romano (Ita) 132,400 točke; 2. Annalisa Graziosi 125,100 točke; 3. Rosalba Genito (Ita) 122,300; 4. Alba Perez (Špa) 121,500; 5. Noami Coronel (Arg); 6. Ailin Nuin (Arg); 7. Wang Hsiao Chu (Taj); 8. Monika Lis (Nem); 9. Inga Knorr (Nem); 10. Nika Arčon (Slo) 112,700; 11. Lucija Mlinarič (Slo) 111,000; 12. Sarah-Jane Jones (Nzl), itd. Skupno je nastopilo 30 tekmovalk iz 15 držav. TENIS - Finale Davis cupa Argentina-Španija Nadala ni, »gauči« favoriti BUENOS AIRES - Možnosti Argentine, da prvič v zgodovini osvoji Davisov pokal so neprimerno večje, odkar je prvi igralec sveta Rafael Nadal dejal, da zaradi poškodbe kolena ne bo nastopil v Mar del Plati. A breme favorita lahko negativno vpliva na domače igralce, ki so te dni v Argentini skoraj zasenčili celo premierni nastop Diega Maradone na klopi »gau-čov«.»Zmaga v Davisovema pokala so sanje vsakega tenisača, zato lahko napetost, stres in nervoza igrajo tudi proti nam. Zadnje dni se trudim, da se čim bolj odmaknem od vrveža, ki se dogaja okoli nas, potem ko smo po poškodbi Nadala prevzeli vlogo favorita,« pravi prvi argentinski igralec 20-letni Juan Martin Potro. Ob njem bodo domačo ekipo za finale najstarejšega ekipnega tekmovanja na svetu sestavljali še David Nalbandian, Jose Acasuso in Agustin Calleri. Na drugi strani pa bodo stali Marcel Granollers, David Ferrer, Fernando Verdasco in Feliciano Lopez. Argentinci so navkljub dejstvu, da obema reprezentancama bolj ustrezajo počasnejše podlage, izbrali trdo, dvoransko prevleko. Odločitev so sprejeli, še preden so se Nadalu pojavile prve težave s kolenom. »Tudi brez Nadala je Španija močna ekipa. Ne smemo se sprostiti,« poudarja argentinski kapetan Alberto Mancini, medtem ko njegov kolega na drugi strani Emilio Sanchez pripoveduje, da bi bil poraz Argentine prvovrstno presenečenje. »Del Potro in Nalbandian sta odlične igralca na hitrih podlagah, medtem ko bi mi raje igrali na pesku.« Danes sta na sporedu prva dvoboja posameznikov, kapetana pa lahko v zadnjem hipu določita postavi. Po pričakovanjih naj bi na igrišče, okoli katerega se bo zbralo 10.000 temperamentnih navijačev, prva stopila Nalbandian in Ferrer, nato pa Del Potro proti Lopezu ali Verdascu. Argentina je doslej dvakrat nastopila v finalu in obakrat izgubila v gosteh. Leta 1981 v ZDA, 2006 pa v Rusiji. V njeno prid govori tudi podatek, da na domačih tleh ni izgubila že trinajst zaporednih dvobojev. Španija, ki je Davisov pokal osvojila leta 2000 in 2004, pa bo šestič igrala v finalu. Trikrat, ko je morala v goste, je izgubila (1965, 1967, 2003) in to vsakokrat proti Avstraliji. V 105-letni zgodovini final Da-visovega pokala so 71-krat zmagali gostitelji, v zadnjih šestih zaključnih obračunih pa je le Hrvaška leta 2005 zmagala v gosteh (Slovaška). SMUČANJE Vonnova se je huje poškodovala ASPEN - Ameriška alpska smučarka Lindsay Vonn si je na treningu superveleslaloma v Co-loradu poškodovala koleno. Zdravniki v bolnišnici po prvih preiskavah niso povedali, kdaj se bo 24-letna smučarka, ki brani zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala, lahko vrnila na smučišča. Za Vonnovo je poškodba hud udarec, saj je tekmovalka lani ob velikem kristalnem globusu osvojila tudi mali smu-kaški kristalni globus, konec prejšnjega tedna pa je presenetila tekmice v Leviju in prvič v karieri zmagala tudi na slalomu ter napovedal nov boj za skupno zmago. Prve preiskave so sicer pokazale, da poškodba ni hujša, saj so vezi in pogačica ostale nepoškodovane, kljub temu pa je zdravnik ameriške ekipe William Sterrett napovedal obširnejšo preiskavo. Iz Colorada pa prihajajo vesele novice za prireditelje tekem. Tudi na Skalnem gorovju v tem obdobju še ni presežnih količin snega, kljub temu pa je prvi pregled komisije iz Mednarodne smučarske zveze že dal zeleno luč za pripravo proge in potrdil tekmo. Zadnjo inšpekcijo bo FIS opravila 25. novembra. Juventus predstavil nov stadion v Turinu TURIN - Juventus je predstavil načrte za izgradnjo novega nogometnega stadiona. Nov objekt s 40.000 sedeži bo stal 105 milijonov evrov, zgrajen pa naj bi bil do maja 2011. Nov stadion bo zrasel na območju zdajšnjega stadiona Stadio delle Alpi, ki sameva. Posebnost bodo tribune, saj bo zadnja vrsta sedežev od roba igrišča oddaljena le 28 metrov. Klub bo na nov stadion preselil tudi upravo in klubski muzej, sicer pa bo stadion zgrajen v kombinaciji z nakupovalnim in zabaviščnim središčem, ki bo veliko 34.000 kvadratnih metrov. Dalje bodo zgradili 4.000 parkirnih mest, 8 restavracij, 24 barov in 459 sedežev za novinarje ter 85 boksov sky. Valentino zelo hiter v ferrariju MUGELLO - Valentino Rossi je prevozil 30 krogov in z dirkalnikom Ferrari F2008 vknji-žil čas 1:23,930 minute. To je manj kot tri sekunde počasneje od Ferrarijevega testnega voznika Luce Badoerja in le malce več kot pet sekund počasneje od rekorda proge, ki ga je leta 2004 s Ferra-rijem postavil Brazilec Rubens Barrichello. BONITTA - Marco Bonitta, nekdanji selektor ženske reprezentance, je novi trener moštva A1-lige Mateja Černica Martina Franca. TOUR - 97. izvedba kolesarske dirke po Franciji leta 2010 se bo začela v nizozemskem Rotter-damu. V igri za gostitelja prologa je bil še Utrecht. Prihodnje leto bo začetek dirke po Franciji v Monte Carlu. BRAVO BENO - Slovenski košarkar moštva lige NBA beo Udrih preživlja srečno obdobje. Pri zmagi moštva Sacramento v New Orleansu je v slabih 34 minutah dosegel 14 točk, v statistiko pa vpisal še štiri skoke, sedem asistenc in ukradeno žogo. / ŠPORT Petek, 21. novembra 2008 23 NAŠ POGOVOR - Avtor Zbornika slovenskega športa v Italiji Branko Lakovič Leta 2020 vsi z imenom Sokol Preveč ekip, racionalizirati! - Za slovenske trenerje je vredno potrošiti kaj več denarja Ni zamejskega športnika oziroma športnega delavca, ki ni vsaj enkrat slišal za ime Branka Lakoviča (na sliki KROMA). Popularni Lako, 61-letni športni novinar z Opčin, sicer rojen v Doberdobu, je tudi po upokojitvi (nad trideset let je bil naš kolega na Primorskem dnevniku) še naprej zelo dejaven na novinarskem in publicističnem področju. Včeraj popoldne smo ga obiskali v domači »redakciji«, kjer s sinom Igorjem urejuje spletno stran www.slosport.org. Pred dnevi je izšel dvanajsti Zbornik slovenskega športa v Italiji 2008. Koliko dela in truda je vloženega v to publikacijo? »Za almanah je pač treba športnim dogodkom slediti skozi celo leto. Sicer to ni glavna težava. Brez sodelavcev pa bi s težavo spravil skupaj 500 strani. Nekaj pa je še pomanjkljivosti. V prihodnjem Zborniku bomo uvedli še rubriko naših državnih reprezentantov, ki so zelo pomembni za naš šport. Dodali bomo tudi poglavje o naših športnih društvih. To smo že imeli v prvih Zbornikih, ki pa so bili manj obsežni (196 strani). Takrat je bil v Zborniku tudi slo-vensko-italijanski slovarček in povzetek celotne vsebine v angleščini. Tudi to bi lahko znova uvedli v prihodnjem almanahu«, meni Lakovič, ki ima v svojem domačem arhivu shranjenih okrog tisoč papirnatih fotografij in nekaj sto tisoč digitalnih slik. »Vsak konec tedna se nam nabere okrog 300 do 400 novih slik,« je še dodal Lako. Se za slovenski šport v Italiji in za Zbornik, ki je dvojezičen, zanimajo tudi italijansko govoreči Tržača-ni oziroma Goričani? Na žalost ne. Po pravici povedano ni velikega zanimanja, ker pač ne pišemo o italijanskih društvih. Vsekakor bi morali Zbornik razdeliti vsem športnim ustanovam, če že ne vsem italijanskim športnim društvom. Posledično pa bi morali dvigniti naklado. Tudi letos - kot lani - smo natisnili le 500 izvodov. Od lanskih mi je ostalo le sedem kopij. Pred tremi leti si se upokojil in odtlej še bolj pozorno - na terenu - spremljaš nastope ekip naših društev. Kako se je spremenil zamejski šport v zadnjih desetletjih? Nekoč smo bili športniki (Branko je igral košarko in nogomet) bolj vezani na društva in smo bili bolj pozorni na slovenstvo. Danes pa naši športniki v glavnem stremijo po doseganju dobrih rezultatov. Večini mladih športnikov ni mar, za katero društvo nastopajo in pozabljajo oziroma ne vedo, zakaj in za koga so bila naša društva usta- novljena. Mogoče jim nihče ni povedal, da smo društva ustanavljali, da bi ohranili in gojili slovenski jezik. Kako pa gledaš na odhode mladih igralcev k italijanskim društvom? Takih primerov je veliko in smo jih imeli tudi v preteklosti. Boris Vitez je odšel k italijanskim klubom in igral v najvišji državni ligi. Povsem upravičeno. Podobno pot bi lahko izbral tudi Marko Ban, ki pa je bil preveč navezan na domače društvo in se je na višjem nivoju preizkusil šele pri 28-letih. Kdor je talent in mu je igranje na nižjih nivojih pretesno, se mora preizkusiti v višjih ligah. Društva morajo dati zeleno luč za odhod. Igranje v višjih ligah pa je lahko dvorezen meč. Profesionalni šport je krut in neizprosen. V zadnjih letih imamo manj ekip, ki nastopajo v mladinskih prvenstvih. Za to sta kriva demografski padec in dejstvo, da imajo danes mladi na razpolago veliko drugih očitno zanje bolj zanimivih stvari. Ne smemo pa tudi mimo dejstva, da ve- liko slovensko govorečih otrok brani barve italijanskih društev. To predvsem zato, ker je igrišče bližje domu in starši nimajo časa, da bi peljali otroka drugam. Kako pa se obnaša občinstvo ob igriščih in v telovadnicah naših društev? Nogomet je poglavje zase, saj je občinstvo ob travnatih zelenicah od nekdaj malo bolj ostro in kritično. Nekateri bi bilo bolje, da bi ostali doma, saj so res nesramni do sodnikov in do nasprotnikovih nogometašev. Najbolj umirjeni so odbojkarski navijači. To zaradi tega, ker pri odbojki ni fizičnega kontakta in posledično se tudi na tribuni malo manj vznemirjajo. Manj je tudi rasističnih izpadov do Slovencev, ki so bili nekoč na dnevnem redu. Najslabše pa je, ko pride do psovk in groženj na račun Slovencev na mladinski ravni. Še posebno pri najmlajših. Velik problem so slovenski trenerji. Še posebno pri nogometu, pri cicibanih, pri nekaterih ekipa trenirajo le italijansko govoreči trenerji. Ta je eden od najbolj perečih problemov. Vsa naša društva bi morala biti bolj pozorna in za vsako ceno, vsaj pri najmlajših, angažirati slovenskega trenerja, ki mora biti hkrati učitelj. Otroke mora vzgajati v slovenskem jeziku in duhu. To ne sme biti ovira za mlade italijanske športnike, ki se vključijo v naša društva. Tudi sami bi se tako naučili nov jezik. Za slovenske trenerje je vredno potrositi nekaj denarja. Varčevali bi lahko kvečjemu na članski ravni, saj večini neslovenskih igralcev ni mar za usodo naših društev. Zamejski šport leta 2020 in naprej. Kakšen scenarij predvidevaš? Oziroma katera pot bi bila prava? Imamo absolutno preveč ekip, ki nastopajo v raznih športnih disciplinah. Vse te ekipe potrosijo preveč denarja. Potrebna bo močna racionalizacija. Moja ideja oziroma sanje so, da bi v vsaki športni panogi (odbojki, nogometu, košarki) imeli eno ekipo, ki bi predstavljala celotno slovensko manjšino. Imenovala bi se Sokol (ne nabrežinski), kot prvotno športno gibanje, ki je v 19. stoletju združevalo vse tržaške Slovence. Te ekipe v raznih panogah naj bi bile v glavnem sestavljene iz slovensko govorečih igralcev in center bi bil na tržaškem 1. Maju pri Sv. Ivanu. Pomembno je namreč, da ostanemo Slovenci prisotni v tržaškem mestnem središču, drugače se bomo čez nekaj desetletij samo izolirali v rezervat pod repentabrsko cerkvico, kjer bomo zanimivi le še kot folklorna skupina. Jan Grgič NOGOMET - M. Mikuš Šele drugič odstavljen v 27 letih Milan Mikuš ni več trener tržaškega nogometnega kluba Ponziana, ki skupaj z Juventino, Krasom in Vesno nastopa v skupini B promocijske lige. Mikuša je nekoliko presenetljivo odstavilo vodstvo tržaškega društva, ki je na njegovo mesto postavilo lanskega trenerja Rosola Vailatija. Ponzia-na je v zadnjih dveh krogih visoko izgubila proti Krasu (2:5) in v soboto proti Trieste Calciu (4:0). Vseeno pa je tržaška ekipa, novinec v ligi, v prvem delu prvenstva igrala dobro in zbrala solidnih 14 točk. Sam Milan Mikuš je bil nekoliko presenečen nad odločitvijo predsednika Alessandra Da-vanza: »Očitno sta negativna rezultata izbila sodu dno. Brez komentarjev,« nam je dejal Mikuš. Zanj je to bila šele druga odstavitev v njegovi 27-letni trenerski karieri. Pred tem je moral predčasno zapustiti trenersko klop v Krminu, pri ekipi Cor-monese, z Giorgionejem (C2-liga) pase je pred leti razšel sporazumno. DISCIPLINSKI UKREPI Kar enajst diskvalificiranih Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je tokrat kaznovala kar enajst nogometašev naših nogometnih društev. Dva kroga bodo prisilno mirovali David Fratnik, Mitja Merlak (oba Primorje), Claudio Bertocchi (Zarja Gaja) in Francesco Pernorio (Breg). Konec tedna pa ne bodo stopili na igrišče Ferruccio Degrassi (Vesna), Patrizio Gerometta, Mario Pantuso (oba Juiventina) in Martin Grgič (Zarja Gaja). Pri deželnih mladincih sta en krog prepovedi igranja dobila Patrick Černic (Ju-ventina) in Gabriele Brandolisio (Vesna). Juventinin trener Luigi Currato pa do 28. novembra ne bo smel sesti na klop. 13 Obvestila ZSŠDI sporoča, da bo fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger v Prosvetnem domu na Opčinah (ul.Ricreatorio 1) ta teden odprta vsak dan od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00. BAVISELA 2009 Odslej tudi maraton v dvoje TRST - Organizatorji Bavi-sele se že pripravljajo na naslednjo izvedbo, ki bo prihodnje leto bo od 25. aprila do 3. maja. Največjo novost predstavlja maratonska štafeta. Na potrjeni progi od Gradišča do središča Trsta bodo tako lahko prišli na račun tudi manj pripravljeni tekači, tako da bo lahko tekač pri Devinu predal štafetno palico partnerju. Potrdili so tudi tekmo na hitrostnih rolerjih »In line skating half marathon« (21,097 m) od Devina do Velikega trga, saj je ta tekma žela dober odziv ne le med tekmovalci ampak tudi med gledalci. Med novost sodi tudi nova lokacija informacijskega centra Info point, ki bo poslej v dvorani Jubilej 2000 na nabrežju 3. novembra. Pa še to: kdor bo k Ba-viseli pritegnil prijatelja, ki na njej še ni nastopil, ne bo plačal vpisnine, promocijska pobuda pa velja le do 31. marca 2009. Združenje Bavisela je tudi že začelo propagandno akcijo z nastopom na raznih maratonih po Evropi. Svoj informacijski center so imeli tudi na nedavnem ljubljanskem maratonu. »Želimo se zgledovati po najboljših in biti kot oni,« je povedal predsednik Bavisele Enrico Benedetti. Letake, ki jih delijo, so v sedmih jezikih: italijanščini, angleščini, nemščini, francoščini, španščini, slovenščini in hrvaščini. V vseh teh jeziki je mogoče najti informacije tudi na spletni strani www.ba-visela.it. SMUČANJE - Ob 20-letnici delovanja SK Brdine 20 let športa ... in zabave Včeraj predstavili brošuro, DVD in vrsto spremljevalnih pobud - V soboto 29. novembra slavnostna prireditev - Nagrajevanje likovnega natečaja »Smučarski utrinki« Smučarski klub Brdina slavi letos 20-letnico delovanja. 28. oktobra 1988 so namreč v Prosvetnem domu na Opčinah predstavili novo ustanovljeno društvo, ki se je v dvajsetletnem obdobju izkazalo za smotrno zamisel, čeprav je predvsem na začetku nekaterim porajalo dvome. Ob smučarski dejavnosti, ki je glavno vodilo open-skega društva, razvija Brdina tudi rekreati-vno-izletniške in kulturne pobude. Praznovanja 20-letnice so se začela včeraj s predstavitvenim večerom v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, na katerem so predstavili priložnostno brošuro in DVD z naslovom »20 let športa ... in zabave!«. Po uvodnem pozdravu častnega predsednika Rada Šuberja, je tajnik ZSŠDI-ja Igor Tomasetig orisal vsebino dvojezične brošure. Ob pozdravih in čestitkah glavnih predstavnikov športnih zvez vsebuje manjša knjižica zgodovinski opis z imeni ustanovnih članov in vseh dosedanjih predsednikov kluba. Zbrani so podatki o tekmovalni dejavnosti, najuspešnejših tekmovalcih, o tekmah, ki jih društvo organizira vsako leto, o smučarskih tečajih ter dejavnostih na rekreativnem in kulturnem področju. Grafično izpiljeno in slikovito brošuro dopolnjujejo tudi podatki o sedanjem delovanju, o novem sedežu, ki bo v kratkem uradno odprt, o odboru in o tem, kje lahko vsak pridobi informacije o delovanju kluba. DVD pa je predstavil odbornik Lojz-ko Popovič: film traja 66 minut in obsega 535 fotografij ter 5 krajših posnetkov. DVD ponuja gledalcem bogat pregled 20-letne-ga delovanja. Ob pomembnem jubileju openskega društva bo Brdina priredila še druge pobude: zimovanje v kraju Forni di Sopra med božičnimi počitnicami, smučarske tečaje (od januarja do konca sezone), že tradicio- Desno: nagrajenci likovnega natečaja »Smučarski utrinki« z mentorji, Jasno Merku in častnim predsednikom Šuberjem, spodaj desno: omizje kroma nalno tekmo za podjetja v okviru Primorskega pokala in deželni finale za najmlajše kategorije. Spomladi bo na vrsti še mednarodno spretnostno tekmovanje Bike slalom. Višek praznovanj bo že naslednjo soboto, 29. novembra v Prosvetnem domu na Opčinah ob 18.00. Po predstavitvi pobud so društvu čestitali in zaželeli še veliko uspehov podpredsednik deželne zveze FISI Alessandro Messi, podpredsednik pokrajinske zveze FI-SI Renzo Sgubin, podpredsednik Sci Club 70 Livio Manzin, predsednik smučarske komisije ZSŠDI Ennio Bogatez, predsednik ZSŠDI Igor Tomasetig ter ostali predstavniki slovenskih smučarskih klubov in kulturnih in izobraževalnih društev, ki delujejo na Opčinah. Sledilo je še nagrajevanje likovnega natečaja »Smučarski utrinki«. Komisija, ki so jo sestavljale Chira Sepin, Helena Volpi in Jasna Merku, so med 236 oddanimi izdelki osnovnošolcev izbrali devet nagra- jencev, ki so prejeli praktične nagrade v obliki brezplačnih tečajev, popustov ali pa smučarskih kart. V prvi kategoriji (1. in 2. razred) so nagrado prejeli 1. Živa Furlan (OŠ P. Tomažič, mentor: Elizabeta Stopar), 2. Vincent Leghissa (OŠ I. Gruden, men: Nataša Ščuka), 3. Martin Oblak (OŠ F. Mil-činski, men: Martina Lozei); v drugi kategoriji (3.-5. razred): 1. Mitja Husu (OŠ F. Milčinski, men: Miriam Maver), 2. Matija Legiša (OŠ S. Gruden, men: Magda Visin-tin), 3. Jan Hussu (OŠ A. Sirk, men: Marina Gorup). Častna priznanja pa so prejeli: OŠ Bevk iz Opčin, ki je sodelovala z največjim številom prispevkov, OŠ F. Milčin-ski za najbolj kakovostne izdelke pod mentorstvom Miriam Maver ter najbolj simpatičen izdelek Diega Servadei (OŠ T. Zamejski). Natečaja se je udeležilo sedem osnovnih šol iz tržaške pokrajine in dva posameznika iz Doberdoba. Vsi izdelki bodo na ogled tudi na proslavi v Prosventem domu. (V.S.) 24 Petek, 21. novembra 2008 ŠPORT / ODBOJKA - Volilni občni zbor pokrajinskega odbora FIPAV V odboru prvič dva Slovenca Izvoljena tudi Danimir Mikolj in Martin Maver - Tirel potrjen za predsednika Čeprav bi morali obnoviti nov tržaški odbor odbojkarske zveze (FIPAV) šele februarja naslednje leto, so višji državni organi zveze zahtevali predhodne volitve predvsem zaradi mrzličnih priprav na moško svetovno prvenstvo, ki bo potekalo v desetih italijanskim mestih leta 2010. Tudi Trst bo namreč gostil skupino reprezentanc, tako da je neposredno vpet v priprave. Občni zbor pokrajinske zveze (stekel v torek, 17. novembra) je bil torej volilnega značaja, na njem pa so izvolili predsednika in štiri odbornike. Od 28 tržaških društev je bilo prisotnih 15, med temi vsa slovenska društva (Sloga, Sloga Tabor, Bor, Breg, Kontovel, Sokol). Za predsednika so »volilci« izbrali spet Giorgia Tirela, ki je bil tudi edini kandidat. Na čelu FIPAV je že 21 let. Prisotnim je predstavil program za šti-riletje 2009-2012. »Naše zadolžitve bodo do leta 2010 usmerjene tudi v oglaševanje svetovnega prvenstva z različnimi pobudami. Za to sicer skrbi tu- Danimir Mikolj kroma di poseben organizacijski odbor, v katerem tudi sam sodelujem,« je pojasnil Tirrel. Med sedmimi kandidati so nato društva izvolila štiri odbornike. Največ glasov je prejel Danimir Mikolj, nekaj manj pa Martin Maver. Izvoljena sta bila tudi Mauro Freccioni (S. Andrea) in Walter Rusic (Volley3000). V naslednjem mandatu bomo torej imeli prvič kar dva slovenska odbornika. Danimir Mikolj je bil v prejšnjem mandatu podpredsednik, za Martina Maverja pa bo to prva izkušnja. Martin Maver kroma » ODBOJKA - 1. ženska divizija na Goriškem Govolley Kmečka banka tudi tokrat brez večjih težav Razveseljivo je, da so vsa slovenska društva volila složno, prav tako kot je bilo že pred volitvami domenjeno na odbojkarski komisiji ZSŠDI. Danes bo na sedežu pokrajinske zveze namestitvena seja, na kateri bodo imenovali različne komisije. »99-odstotno bodo v komisijah potrjeni vsi tisti, ki so tam že delovali,« je včeraj povedal Tirel. Po vsej verjetnosti bo Danimir Mikolj, ki je prejel tudi največ glasov, potrjen za podpredsednika, ostali pa bodo najbrž odgovorni za različne komisije. Lucinico - Govolley Kmečka banka 0:3 (9:25, 14:25, 16:25) GOVOLLEY: M. Zavadlav 11, Mania' 11, Bressan 11, Danielis 8, G. Za-vadalav 2, Petejan 5, Degano 0, Valen-tinsig 3, Antonič 4, Povšič, Piras (L). TRENER: Petejan. Mlajša garnitura Lucinica ni bila kos Petejanovim varovankam, ki so zmagale brez večjih težav, v drugem delu tekme pa je trener dal več možnosti predvsem mladinkam. Kljub temu se razmerje moči na igrišču ni spremenilo. Govolley je še nepremagan, zdaj pa ga (končno) čakajo težje tekme proti bolj izkušenim nasprotnicam. Soča je igrala pozno sinoči. UNDER 16 ŽENSKE Govolley Kinemax - Staranzano 0:3 (30:32, 19:25, 16:25) GOVOLLEY: Petejan, Antonič, Komjanc, Ragusi, Giuntoli, Pozzo, Paulin, Černic. TRENER: Petejan. Uvodna tekma prvenstva se je odločila že v prvem setu, ki ni bil primeren za srčne bolnike. Obe ekipi sta imeli na voljo več zaključnih žog, po »maratonu« pa so prevladale gostje, ki so bile s pridobljeno samozavestjo bolje tudi v ostalih dveh setih. Pri naših igralkah se pozna še neuigranost, ki pa jo bodo prav gotovo odpravili z nadaljnjim igranjem in treniranjem. Na Tržaškem UNDER18 ŽENSKE Sloga Barich - Killjoy 0:3 (21:25, 15:25, 21:25) SLOGA: Kralj 4, Žerjal 7, Malaln 3, Spangaro 8, Milcovich 4, Slavec 3, Porro 3, Valič 3, Pertot 0, Barbieri (L). TRNER: Maver. Združena ekipa je tokrat nastopila brez standardne podajačice Cernic-heve, ki si je med treningom poškodovala gleženj. Na podajalskem mestu je zato igrala Tanja Valič, ki je sicer dobro opravila nalogo in tudi dosegla 3 točke. Igra je bila vsekakor nihajoča in medla. Najbolj spodbudno je bilo v zadnjem nizu, ko so domače igralke prvič tudi po-vedle (20:16). Vodstva pa niso obdržale in do zaključka niza osvojile le točko. KOŠARKA - D-liga Brežani pred popravnim izpitom Osma tekma v vzhodni skupini D-li-ge bo še posebno pomembna za Breg in Dom, ki morata nujno zmagati proti Dina-mu oz. Libertasu. Jutri se bo v Dolini ob 20.30 domača peterka pomerila z goriškim Dina-mom, ki je po dveh zaporednih zmagah najbrž rešil krize in se spet približal vrhu lestvice. V dolinskem taboru pa morajo po slabi igri in prvem prvenstvenem porazu proti Don Boscu dokazati, da so še vedno glavni favoriti za prvo mesto. Dinamo je gotovo neugoden nasprotnik, saj je - tako kot Don Bosco - dobro opremljen pod košema. Ob poškodbi bivšega B-ligaša Furlana bosta predvsem Leban in Signoretti merila moči z Bre-govimi višjimi igralci. Med temi bo predvidoma spet tudi kapetan Borut Klabjan. Ob spodobni igri pod košema pa lahko Dolin-čani slavijo z dobro igro zunanjih igralcev -predvsem protinapadi proti počasnejšim nasprotnikom. Med morebitnimi trenutki krize pa bo tokrat izkušeni Lokatos lahko umiril igro svoje ekipe. Na košarkarski zvezi so tokrat poskrbeli za nepristransko sojenje, saj bosta pravico delila Campanotto in Zannier z Videmskega. Tudi sočasno tekmo med Li-bertasom in Domom so tokrat zaupali furlanskima sodnikoma (Del Fabro iz Tržeži-ma in Iaia iz Fagagne). Poraz bi gotovo močno zmanjšal Domove možnosti v boju za obstanek, saj bi se Ambrosijevi fantje znašli kar s štirimi točkami zaostanka za predzadnjim mestom in v najslabšem primeru celo šestim za dvanajstim. Na papirju je srečanje precej izenačeno, saj tržaško peterko sestavljajo predvsem mladi in v tem prvenstvu še neizkušeni igralci. Cej in soigralci morajo zato dobro upravljati tekmo. Če se bodo prilagajali ritmu nasprotnikov bodo skoraj gotovo izgubili. Zaradi delovnih obveznosti trener Ambrosi ne bo mogel računati na centra Kristančiča. Najtežje delo čaka tokrat Brumnove varovance, ki bodo tokrat gostili vodilni Don Bosco. Še pred štirimi tedni so Švab in soigralci delili prvo mesto prav z Brežani in Salezijanci, po štirih zaporednih porazih pa so se znašli spet v spodnji polovici lestvice. Pri Briščkih se bo tekma začela ob 20.00, sodila pa jo bosta Tržačana Romano in Giust. Med Kontovelci je med tednom spet začel trenirati Igor Vodopivec, ki bi lahko že v soboto spet pomagal Genardi-ju pod košema. Glede na trenutno razpoložljive igralce pa bi lahko Kontovelci kar dobro zaustavili nasprotnike, ki imajo svoje glavne adute predvsem v Cincottu, Dolceju in Volpiju. Ključ tekme bo gotovo v dobri obrambi. Ne smemo namreč pozabiti, da je Don Bosco lani s podobno postavo pristal na 7. mestu z istim številom točk kot Poggi, ki so ga Kontovelci že zanesljivo premagali pred mesecem dni. (M.O.) NAPOVED Egon Covi: Dom brez sape • • ■ v • in izkušenj Egon Covi je prva letošnja Domova okrepitev po pričetku sezone. Po začetku v Domovih mladinskih vrstah je nekaj let nastopal v mladinskih vrstah goriškega prvoliga-ša, potem pa z Domovo člansko vrsto v D ligi in promocijskem prvenstvu. Po štirih sezonah mirovanja so ga bivši soigralci prepričali, da jim ponovno priskoči na pomoč. V primerjavi z letošnjim prvenstvom je bila D liga pred skoraj desetimi leti malo bolj kakovostna, pa tudi ekipa v kateri je nastopal je bila boljša. Slab Domov pričetek sezone je verjetno sad prav pomanjkljivosti v igralskem kadru: »Smo bolj mladinska kot članska ekipa. Manjkajo nam izkušeni igralci za uspešno nastopanje v tej ligi.« Razlika z ostalimi ekipami je prišla na dan predvsem v derbiju z Bregom, ki je takrat prikazal znatno boljšo igro. Krašovčeva vrsta je namreč »lepa ekipa, zelo uigrana, ki igra za napredovanje. Na tekmi so bili bolj požrtvovalni od nas.« Cela ekipa bi najbrž potrebovala nekoliko več kon-dicije, saj ji zmeraj zmanjka sape v odločilnih trenutkih, sam Egon pa bi potreboval malo boljšo pripravo. Cilj domovcev pa seveda ostaja obstanek, za kar bo zelo pomembna že jutrišnja tekma. EGONOVE NAPOVEDI Bor Radenska (8) - Graphistudio Spilimbergo (10) zmaga Bora +12 Jadran (6) - Edicom Rovigo (10) zmaga Jadrana +5 Breg (12) - Dinamo Gorica (8) zmaga Brega +6 Libertas Rimaco (2) - Dom (0) zmaga Doma +2 Round Midnight Don Bosco (12) -Kontovel (6) zmaga Don Bosco +8 Polet (0) - Codroipese (4) zmaga Poleta +10 (M.O.) KOŠARKA - Deželno prvenstvo under 21 moški Lepa zmaga Kontovela U19: Jadran ZKB zlahka, Bor NLB izgubil v zadnjih sekundah - U17: podvig borovcev proti Azzurri DEŽELNI UNDER 21 Kontovel - Don Bosco 90:84 (24:24, 43:42, 63:68) KONTOVEL: Ferfoglia 46, Malalan 28, Genardi 4, Lisjak 4, Sossi 4, Bergagna 2, Guštin 2, Bufon, Gaggi/Slokar, trener Claudio Starc. Proti neugodnemu Don Boscu, ki ga trenira stari znanec Giorgio Zerial, so Kontovelci dosegli dragoceno zmago. Po izenačenem prvem polčasu so se v tretji četrtini odločno okoristili gostje, tako da so jih Starčevi varovanci morali dalj časa zasledovati. Za preobrat je bila odločilna bolj agresivna obramba domačih v zadnji četrtini, potem ko so prej dovoljevali preveč nasprotnikom. V napadu sta še naprej konstantno zadevala Saša Ferfoglia in Saša Malalan, tako da je Kontovel v bistvu mirno pripeljal zmago domov. Ostali izidi 6. kroga: CBU - Alba Cormons 56:90, Dinamo - San Vende-miano 56:90, Virtus Udine - Intermug-gia 90:78, NPG - Roraigrande sinoči. Vrstni red: Alba Cormons in San Vendemiano 12, Virtus Udine 10, Kon-tovel 8, Don Bosco, Dinamo in NPG 4, In-termuggia in Roraigrande 2, CBU 0. DEŽELNI UNDER 19 San Vito - Jadran Zadružna kraška banka 48:71 (11:20, 25:38, 35:68) JADRAN: Malalan 7, Semolič 2, Košuta, Starc 9, Gantar 6, Starec 2, Zaccaria 7, Sossi 18, Žužek 3, Hrovatin 10, Ber-netič 7, trener Mario Gerjevič. TRI TOČKE: Hrovatin in Sossi 1. Jadranovi mladinci so brez težav in posebnega naprezanja ugnali skromnega nasprotnika. Odločno za sabo so ga pustili že od prvih minut. V nadaljevanju so Gerjevičevi fantje kljub povprečnim odstotkom pri metu in nihajočemu učinku prednost še povečali, tako da je srečanje šlo skozi čisto mirno. Pohvalo za zavzeto in konkretno igro zasluži tokrat Erik Starec. Servolana A - Bor Nova Ljubljanska banka 95:93 (19:20, 43:39, 70:63) BOR: Milič, Pertot 9, Pancrazi 4, Brian Filipac 28, Gombač 2, Erik Filipac 15, DAmbrosio 4, Preprost 15, Devčič 15, Formigli, Vigini, Pescatori 2, trener Fabio Sancin. TRI TOČKE: Brian in Erik Fili-pac 1. Borovci so v zadnjih sekundah neverjetno zapravili ugodno priložnost za drugi uspeh. Potem ko je tri četrtine trener Sancin rotiral vse igralce in so gostje ves čas zasledovali nasprotnika, so nekaj več kot minuto pred koncem Borovi mla- Jadranovi mladinci under 19 so gladko zmagali v Trstu, Erik Hrovatin (na sliki) pa je dosegel 10 točk kroma dinci povedli za štiri točke. Nato pa so s ponesrečenimi izbirami in naivnimi napakami dobesedno sami podarili zmago čisto dosegljivim nasprotnikom. Zatajili so prav posamezniki, ki bi morali biti glede na izkušnje in volumen treninga nosilci. Ostali izid 2. kroga: Barcolana -Fogliano 64:59, Servolana B prosta. Vrstni red: Jadran ZKB 4, Bor NLB, Barcolana, Fogliano in Servolana A 2, San Vito in Servolana B 0. DEŽELNI UNDER 17 Bor Zadružna kraška banka - Venezia Giulia Muggia 80:77 (16:19, 38:42, 56:58) BOR: De Luisa, Celin 37, Coccetti 4, Luka Sancin, Pavel Sancin, Kukic, Montalto 6, Švara 28, Tanasijevic 3, Ban-di 2, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Celin 3. Borovi kadeti so proti favorizira-nemu tekmecu, letnikom 1993 ugledne Azzurre, poskrbeli za lep podvig. Skozi vso tekmo, od prve do zadnje minute, so zasledovali nasprotnika, vendar popustili niso niti za trenutek. Ves čas so zaostajali za štiri do osem točk. V zadnjem delu so z agresivno obrambo po celem igrišču in veliko borbenostjo pri skoku v napadu dohiteli goste in jih presenetili s trojko Diega Celina v poslednjih se- kundah. Poleg avtorja zmagovitega koša, ki je bil tudi daleč najboljši strelec, se je tokrat odlikoval tudi učinkoviti in požrtvovalni Nikola Švara. UNDER17 ŽENSKE Libertas Udine - Polet 101:32 (23:5, 47:11, 61:24) POLET: Croselli 6, Tavčar 2, Boga-tec 4, Bonanno, Pertot 2, Di Lenardo 6, Sustersich, Kraus 10, Budin 2. Trener: Andrej Vremec. PON: Di Lenardo Tekma proti močni, predvsem pa čvrsti in bojeviti ekipi iz Vidma, je bila za mlade poletovke nenehna hoja bosega po trnju. Rekordni izkupiček 60-ih (!) izgubljenih žog je že sam po sebi zgovoren podatek o tem, da so poletovke res redko prehajale v nasprotnikovo polovico in še takrat zapravljale žoge po vrsti z nesmiselnimi, predvsem pa netočnimi podajami. Zatajila je vsa ekipa, od preplahih in zbeganih prenašalk žoge do visokih igralk, ki naj bi bile steber in največji potencial ekipe, ki so se zelo »uspešno« vključile v brezglavo igro soigralk. Tekma je bila vsekakor velik korak nazaj v primerjavi z zadnjimi nastopi in upamo lahko le, da je bila le odraz trenutne slabosti, za odpravo katere pa bo treba politi še ogromno znoja na treningih, predvsem pri piljenju osebne tehnike. (ST) PRIREDITVE /— GLEDALIŠČE Petek, 21. novembra 2008 25 LJUBLJANA - SEM Spet so trte rodile: O kulturi vina na Slovenskem V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) so pripravili razstavo z naslovom Spet trte so rodile: O kulturi vina na Slovenskem, s katero želijo opozoriti na tesno prepletenost kulture vina s skoraj vsemi platmi življenja na Slovenskem v preteklosti in vse do danes. Odprli so jo sinoči, na ogled bo do junija 2009, so sporočili iz muzeja.Vinska trta je po besedah avtorice koncepta razstave Bojane Rogelj Škafar ena najstarejših kulturnih rastlin, na ozemlju današnje Slovenije pa jo gojijo že od rimske dobe. Na razstavi bo preko muzejskih predmetov, besede, slike, zvoka in filma z različnih vidikov predstavljena vinska trta, njeni produkti ter vloga vinogradništva in vina na različnih področjih materialne, družbene in duhovne kulture. Kot so zapisali v muzeju, želijo z razstavo posredovati podobo o prisotnosti tematike vina v različnih segmentih slovenske kulture, utrditi zavest o treh vinorodnih deželah, izoblikovanih iz naravnih danosti, posredovati ključna dejstva o letnem vinogradniškem ciklu in poudariti prepričanje, da je vino žlahtna pijača, ki zahteva kulturno uživanje. (STA) Pregelj v Mestnem muzeju Ljubljana Marij Pregelj je v 50-ih letih za objavo v turističnem vodniku Svet v barvah pariške založbe ODE po doslej znanih podatkih narisal 72 ilustracij, v katerih je upodobil krajevne znamenitosti Slovenije. Dobro polovico, to je 38 ilustracij, je do 4. januarja 2009 mogoče videti na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana. Pregelj je imel leta 1952 samostojno razstavo v Jugoslovanski galeriji (Galerie Yougoslave) v Parizu. Ob tej priložnosti je verjetno srečal založnika in lastnika založbe ODE Doreta Ogrizka, ki je izdajal turistične vodnike Svet v barvah (Le monde en couleurs). Dogovorila sta se za opremo vodnika, posvečenega znamenitostim jugoslovanskih republik. Pregelj je dobil naročilo za opremo slovenskega poglavja. (STA) MILAN - Od sobote Na ogled dela Reneja Magrittea V milanski Kraljevi palači (Palazzo Reale) bodo v soboto, 22. novembra, odprli razstavo del enega najpomembnejših nadrealističnih slikarjev, Reneja Magrittea (1898-1967). Na ogled bo okoli 100 slik, med njimi vsa najpomembnejša umetnikova dela, nastala od 50-ih let dalje. Večino del je za razstavo posodil belgijski Kraljevi muzej lepih umetnosti.Na sliki »Le Tombeau des Lutteurs« iz leta 1960 je umetnik naslikal močno predimenzioniran cvet vrtnice, ki deluje utesnjeno v sicer prazni sobi, slika »Souvenir de Voyage« iz leta 1961 pa prikazuje zamaskirano jabolko. Na sliki »L'Heureux Donateur« iz leta 1966 je naslikan obris moža s klobukom, skozenj pa iz ozadja proseva krajina s hišo z razsvetljenimi okni. Slika »Le Bouquet Tout Fait« iz leta 1956 prikazuje ponovno moža s klobukom, ki ga gledalec vidi v hrbet, predenj pa je postavljena manjša figura Flore, obrnjena proti gledalcu, ki jo je Magritte povzel po mojstrovini italijanskega umetnika Sandra Botticelija Pomlad. Razstavljena bo tudi slika »L'Empire des Lumieres«, ki velja za eno najpomembnejših umetnikovih del. Spodnji del slike iz leta 1961 prikazuje nočni prizor hiše z osvetlenimi okni, nad hišo pa se boči svetlo modro nebo, ki ga prepredajo beli oblaki, pri dnevni svetlobi. Nenavadni kontrast med dnevom in nočjo je tipičen za Magritteov način postavljanja realističnih objektov v nenavadne situacije, medtem ko so denimo drugi nadrealistični slikarji posegali v podobo predmetov samih. Ljubitelji umetnosti bodo imeli na milanski razstavi priložnost videti tudi nekaj manj znanih Magritteovih zgodnjih del, v katerih se je umetnik poigraval s futuri-stičnimi idejami, pa tudi manj znana dela iz obdobja med obema vojnama. Kot je dejal kurator razstave Michel Draguet, je narava vedno prisotna v Magritteovm umetniškem popotovanju. Umetnik je iz nje črpal nešteto tem, ki jih je raziskoval in kombiniral po svoje. Razstava bo odprta do 29. marca. Gre za doslej največjo predstavitev Magritteovih del v Italiji. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 21. novembra, ob 20.30 / Olympe de Gouges: »1791 deklaracija o pravicah žensk in meščank javno branje«. Dramaturginja in režiserka Sabrina Morena. Igrajo: Marcela Serli, Sara Beinat, učenci zavoda Dams in posebni gostje. V četrtek, 27. novembra, ob 19.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. (Red K, italijanski nadnapisi in varstvo otrok). V petek, 28. novembra, ob 20.30 / Janko Petrovec, Tretji pesniški večer sezone - Jurij Hudolin, foyer balkona, vstop prost. V soboto, 29. novembra, ob 20.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. (Red T z italijanskimi nadnapisi). V nedeljo, 30. novembra, ob 18.00 / Razseljeni - najboljše prijateljice. Predstava izven abonmaja, vstop prost. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Luigi Pirandello: »Sei personaggi in cerca d'autore«. / Nastopa Compagnia del Teatro Carcano, v režiji Giulia Bo-settija. Nastopajo: Giulio Bosetti, Antonio Salines, Silvia Ferretti, Nora Fuser in Marina Bonfigli. Urnik: od danes, 21. do 30. novembra, ob 20.30, ob torkih in sredah ob 16.30. SOVODNJE Kulturni dom V petek, 28. novembra ob 20.30 / Marco Tassara: » Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. GORICA Kulturni dom Jutri, 22. novembra ob 20.30 / 18. gledališki festival "Castello di Gorizia": »Ailoviù!? il musical«.Gledališko združenje »Stella« (Picena - MC). V petek, 28. novembra, ob 20.45 / Furlansko gledališče »Prime che arivin cuatri« Sare Chiarcos in Tommasa Pa-cile. Gledališka skupina "Sipario!" - Fa-gagna (Videm). Gledališče Verdi Danes, 21. novembra, ob 20.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Nastopa SSG. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 24. novembra, ob 20.00 / »Stekli psi«. Nastopa: SNG Nova Gorica. HRPELJE Kulturni dom V sredo, 26. novembra, ob 19.00 / Komedija »Prerekanja« v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Režija: Boris Cavaz-za. Igrajo: Bojan Emeršič, Gregor Ba-kovic in Barbara Cerar. MEDANA Kulturni dom V nedeljo, 23. novembra ob 18.00 / Marco Tassara: » Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA Cankarjev dom Irena Tomažin: »Kot kaplja morja v usta molka«, dvorana Duše Počkaj / Urnik: jutri, 22. novembra, ob 20.00. Herbert Achternbusch: »Ella«, dvorana Duše Počkaj / Režija: Primož Ekart. Igrata: Štefka Drolc in Primož Ekart. Urnik: danes, 19. in v sredo, 26. novembra ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder V ponedeljek, 24. novembra, ob 11.00 in ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V torek, 25. novembra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V sredo, 26. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V četrtek, 27. in v petek, 28. novembra ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V soboto, 29. novemba, ob 19.30 / Jean-Baptiste Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 21., jutri, 22. in v ponedeljek, 24. novembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 21. in jutri, 22. novembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, John Camber, Fred Ebb: »Kabaret«. V nedeljo, 23. novembra, ob 20.00 / William Shakespeare: » Milo za drago«. V torek, 25. novembra, ob 19.30 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V sredo, 26. novembra, ob 19.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. Mala scena Danes, 21. novembra, ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. Jutri, 22. novembra, ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V ponedeljek, 24. novembra, ob 20.00 / José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. Šentjakobsko gledališče V torek, 25. novembra, ob 20.00 / N. Romčevic: »Krivica«, gostuje teater Paradoks Društva srbske skupnosti. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 22. novembra, ob 21.00 / "Mediterraneo Folk Club" »Koncert Gai Sa-ber«. Gledališče Verdi G. Puccini: »Tosca« / Urnik: jutri, 22. ob 17.00, v nedeljo, 23. ob 16.00, v torek, 25. in v četrtek, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. novembra ob 16.00. Gledališče Rossetti »Hairspray«. Režija: Massimo Romeo Piparo. Nastopajo: Stefano Masciarel-li, Giovanna D' Angi, Simone Di Pas-quale. Urnik: do 22. ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 16.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17.00, 50. revija goriških pevskih zborov - Cecili-janka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Jericiju ob 80-letnici rojstva. Kulturni dom Danes, 21. novembra, ob 20.30 / Koncert Rithm & Blues. V četrtek, 27. novembra, ob 20.30 / Koncert skupine "Eroika" (Lj). Info: 0481-33288. Cerkev sv. Ivan V nedeljo, Kristusa Kralja, 23. novembra, ob 10.00 maša, med katero bo prepevala vokalna skupina Gloria. Po maši bo tudi koncert duhovnih pesmi. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom Jutri, 22. novembra, ob 19.00 / Koncert Harmonikarskega orkestra Zveze glasbenih šol Primorske. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 21. novembra, ob 21.00, Gallusova dvorana / Bach Collegium Japan. Dirigent: Masaaki Suzuki. Solisti: Ha-na B^íková - sopran, Jan Kobow - tenor, Peter Kooij - bas, Robin Blaze -kontratenor. Jutri, 22. novembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / Oto Pestner: 40 let. Osrednji koncert legende slovenske zabavne glasbe z velikim revijskim orkestrom. V torek, 25. novembra, ob 19.30, Slovenska filharmonija / Pihalni kvintet svetovnega orkestra glasbene mladine. Steffi Winker - flavta, Boštjan Lipovšek - rog, Erik Behr - oboa, Amy Zoloto -klarinet in Peter Whelan - fagot. V sredo, 26. novembra, ob 19.30, Klub CD / "Mladi mladim", Simon Krajnčan Fojkar, Aljoša Vršaj - kitarski duo; Godalni kvartet »Attacca« (Gregor Hrabar in Klavdija Jarc - violina, Valentin Štan-te - viola, Alenka Hrabar - violoncello). V četrtek, 27. in v petek, 28. novembra, ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Andrés Orozco-Estrada. Solist: Peter Jablonski. V nedeljo, 30. novembra in v ponedeljek, 1. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / »Izvor - Origine«, sodobna plesna predstava. Koreograf: Si-di Larbi Cherkaoui. Predstavo v živo spremljata igra in petje zasedbe Sarband Ensemble. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ulica 131) slikarska razstava Fulvia Cazza-dorja »Immaginaria 2008«. Na ogled do 5. decembra, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, jutri, 22. in v soboto, 29. novembra, od 10.00 do 12.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). Sedež društva Igo Gruden: od 28. novembra, do 8. decembra, bo na ogled razstava kamnitih izdelkov in skulptur »Govorica kamna«. Urniki: ob delavnikih od 17.00 do 20.00 in ob praznikih od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Za info: Mariza Skerk 3356553150 ŠTEVERJAN Sedež društva Briški grič: na ogled je fotografska razstava Silvana Pittolija »Števerjan v zrcalu Brd«. Muzej kmečke kulture Brincelj: ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture po predhodnem dogovoru (tel. 334-2294517). GORICA Kulturni dom: ob 27. obletnici Kulturnega doma je na ogled skupinska razstava društva KONS. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vit-toria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. V veži goriške občinske palače bodo do 30. novembra na ogled fotografije o ozemlju prve svetovne vojne. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481535764). V galeriji ARS na Travniku so na ogled do 22. novembra keramični izdelki iz prvinske peke. Razstavlja 24 avtorjev članov Kluba keramikov PD Soča iz Kanala in Centra Tullio Crali iz Gorice. LOČNIK Občinska dvorana: do 23. novembra, bo na ogled fotografska razstava »Pozdrav iz ...«. Ogled je možen ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12.30. _SLOVENIJA_ KOPER Pokrajinski muzej: še danes, 21. novembra, je na ogled razstava intimnih fotografij Che Guevara. SEŽANA Kosovelov dom, Mala galerija Mira Kranjca: v torek, 25. novembra, ob 18.00 odprtje razstave instalacij Marka A. Kovačiča. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. Mestna galerija: do 27. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto, bo na ogled razstava slik Alek-sija Kobala z naslovom »Zrcaliti vajenca k soncu«. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: do 23. novembra, je na ogled muzejska razstava »Razvoj žgal-niških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je občasna razstava »Država Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918-2008«. Obenem sta odprti razstavi: »Pa bodi prestol tvoj: vsak dom slovenki«, iz zbirke razglednic Mirana Škrabca in »Ko se je prelamljal svet 1914-1918«. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, (Kongresni trg 13): še danes, 21. novembra, bo na ogled fotografska razstava, ob stoletnici rojstva italijanske igralke Anne Magnani. Petek, 21. novembra 2008 Št. 32 (85) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia in Maja. e-mail: klop@primorski.it klop se je tokrat ukvarjal s social network! Vsi nori na Facebook Facebook, letošnji najpopularnejši social network, je 4. februarja 2004 ustanovil harvardski študent Mark Zucker-berger. Na začetku je bila tale spletna stran namenjena le študentom Harvarda, sedaj pa, leta 2008, šteje več kot 64 milijonov uporabnikov po celem svetu. Vpis na spletno stran je brezplačen, poleg osnovnih informacij lahko nalagaš slike (dnevno jih naložijo po celem svetu 14 milijonov), si dopisuješ s prijatelji, spoznaš nove ljudi, odgovarjaš na kvize, pošiljaš darila itd. Velik uspeh so poželi najrazličnejši fan klubi (od filmskih zvezdnikov do hrane in pijače) in skupine (bodisi politične kakor druge vrste: »Zakaj oni Obamo, mi pa Berlusconija?« , »Posvoji tudi ti dvajsetletnega surfista iz Kalifornije/ dvajsetletno Švedinjo«). Uporabnikova stran je vidna vsem prijateljem, ki lahko na njej preberejo, kdaj in kaj je počel. Poleg težav s privacy se je pojavila zaskrbljenost tudi zaradi brisanja lastnega računa oziroma profila. Na začetku je Facebook svojim uporabnikom dovolil le deaktiviranje profila, od februarja 2008 pa lahko uporabniki kontaktirajo Fa-cebook in zaprosijo, da se njihov račun trajno izbriše. Podobne težave je imel tudi Bill Gates, ki se je odrekel uporabi Facebooka zaradi prevelikega števila uporabnikov (osem tisoč na dan), ki so želeli postati njegovi prijatelji. Za mnoge ljudi predstavlja Facebook zabavo in komuniciranje, žal pa nekateri izkoriščajo popularnost spletne strani za druge namene. Primer tega so nacistične skupine, ki si nadejajo imena kakor »Se-žgijmo Rome z bencinom« ali »Uporabimo Rome kakor preskusne kunce v plinskih celicah« in popišejo strani z žaljivimi napisi. Center Simona Wiesenthala se je pritožil odgovornim za spletno stran, ti pa so obljubili, da bodo nemudoma posegli in izbrisali vse ksenofobične napise. Zadnji trend so spletni tatovi, ki kopirajo profile in jih nato spremenijo sebi v zabavo. To se je pripetilo na primer nesrečni Angležinji, ki je preko Facebooka videla, da so ji ukradli ime in vse osnovne informacije in zraven napisali, da dela kakor prostitutka, vse skupaj pa opremili z lažno fotografijo. Zaradi raznih političnih kritik, spodbujanja k napadom na oblast ipd. je veliko držav onemogočilo dostop do uporabe Facebooka, med njimi tudi Sirija, Burma, Butan in Iran. Tudi ponekod v Italiji so sklenili, da zatemnijo Facebook, a iz drugih razlogov. Veliko uradnikov se namreč veliko časa posveča social networku in to negativno vpliva na njihovo delo. Kljub temu število vpisanih strmo rase. Po zadnjih podatkih naj bi lastniki Facebooka dnevno zaslužili približno 1,5 milijona dolarjev! Facebook pa bo kmalu prišel tudi na veliko platno. Sony Production se je odločila, da bo s filmom prikazala zgodbo Facebooka, njegov neverjetni vzpon in uspeh. Režiser bo Aaron Sorkin, ki je ironično dejal, da je celo njegova babica, ki je umrla pred triintridesetimi leti, spretnejša od njega pri uporabi interneta. Facebook pa še zdaleč ni edini social network, ki ga uporabljajo ljudje vseh starosti. Omenimo naj še MySpace, Netlog, Badoo, Hi5 itd. Vse te informacije so vzbudile v nas radovednost, zato smo se odločili, da povprašamo tržaške študente, kakšen je njihov odnos do interneta in računalnika nasploh. Iz najrazličnejših odgovorov smo izvedeli, da je 85% študentov vpisanih na vsaj eno spletno stran (nekateri tudi na tri ali štiri), povprečno ji posvečajo štirideset minut na dan, pred računalnikom pa presedijo poldrugo uro. Nazadnje pa še kratko obvestilo za vse uporabnike Facebooka. 28. novembra, bo v tržaškem Mandracchiu, od 22.00 ure dalje, potekal prvi Facebook Mega Party. Nikar ne zamudite te priložnosti! ... ObalaNET po sebi pomemben del Slovenije, naravno je, da bo ObalaNET pomemben del slovenskega spleta. Kako ravnate s problemi, ki so vezani na zasebnost? Imamo pravilnik, ki se ga slepo držimo, hkrati pa spoštujemo slovensko zakonodajo. Če ima kdo možnost in razlog, da stori nekaj nelegalnega, ponavadi to tudi stori, zato iz vsega začetka skrbimo, da ustavimo take zadeve čim jih kdo prijavi. Sicer ne moremo preprečiti, da nekdo ustvari uporabniško ime in se pretvarja, da je nekdo drug. Če pa dobimo prijavo, da ta oseba laže, uporabnika enostavno ukinemo. Če uporabnik s tem početjem nadaljuje, se ponavadi oškodovana oseba obrne na policijo. V takšnem primeru nas prav policija ali sodišče kontaktirata naj jim posredujemo podatke, ki jih imamo shranjene za to uporabniško ime. Hujših problemov še nismo imeli, čeprav so fantje objavljali slike golih bivših deklet, najstnice so že objavljale slike deklet s katerimi niso v najboljših odnosih in jih blatile v prvi osebi. Finančnih zlorab pa ni bilo, saj se pri nas ne da nič kupiti ali prodati zgolj na podlagi uporabniškega imena. Da bi se poglobil v temo, je Klop zastavil nekaj vprašanj Marku Milostu, katerega nickname je McLion, ki je o odgovorni urednik skupnosti ObalaNET. Marko skrbi za uredniško vsebino in podporo uporabnikom. Koliko je trenutno vpisanih/prijavljenih na stran ObalaNET? Mesečno nas obišče okoli sto tisoč oseb. Registriranih aktivnih uporabnikov je približno 30.000, sicer deaktiviramo tiste, ki se ne ponovno prijavijo v roku 90 dni od zadnje prijave. Števci pa kažejo, da je bilo doslej v ObalaNET skupnosti registriranih več kot 240 000 uporabniških imen. Kje je po Vašem mnenju ključ tolikšnega uspeha? Naš moto se glasi: »Razmišljaj globalno, deluj lokalno.« Začeli smo z željo, da bi ubili mrtvilo večerov na Obali, zatem smo gradili skupnost, katere je bil cilj združiti prebivalce slovenskih obalnih občin. Cilje smo dosegli, ObalaNET je postala prva in največja skupnost tega tipa v Sloveniji. Poleg tega pa je Obala kot pojem privlačna že sama po sebi tudi za prebivalce drugih koncev Slovenije in za zamejce, ki jo koristijo za komunikacijo in informiranje. Obala (geografsko) je sama Odvisnost: kdaj in zakaj? Klop je sklenil, da se bo posvetil tudi vprašanju odvisnosti in o tem povprašal mlado psihologinjo Martino Richiardi, ki je septembra diplomirala na tržaški fakulteti in sedaj nadaljuje s specializacijo, izbrala pa je nevropsihologijo. Kaj je odvisnost? S tem terminom zaznamujemo vez, ki jo ima oseba z določeno snovjo ali predmetom. Narava te vezi pa presega mejo rabe in naleti na zlorabo, tisto posebno patološko kondicijo, ko oseba nima več kontrole nad uživanjem snovi in nad svojimi navadami. Obstajata dve vrsti odvisnosti: fizična in psihološka. Fizična odvisnost predstavlja neko spremembo biološkega ravnovesja organizma, psihološka odvisnost pa nastane, ko je psihološko ravnovesje toliko spremenjeno, da močno vpliva na vedenje osebe. Odvisni smo lahko od raznih stvari: od najbolj znanih mamil, alkohola, tobaka, psiho-tropnih zdravil, do manj znanih patologij, kot je odvisnost od jedače, seksa, dela, shop-pinga, televizije, mobija in interneta. Zakaj postane kdo odvisen od nečesa? Vzroki te socialne rane so nezadovoljstvo in šibka integracija v družbi. Ko oseba čuti, da ji "nekaj manjka" se zateče k raznim snovem in sredstvom. Kako pa smo prišli do tega, da postane kdo odvisen od mobitela? Družba se je v zadnjih petdesetih letih veliko spremenila: komuniciramo po internetu in mobiju ter se igramo z video igricami. Dandanes mnogi mislijo, da če nimaš zadnjega modela mobija ali računalnika, si "out'! Termin Internet addiction disorder (IAD), to je odvisnost od interneta, si je zamislil leta 1997 psihiater Ivan Goldberg, ki se sedaj bori za to, da bi tole odvisnost sprejeli kot pravo patologijo in jo uvrstili v naslednjo izdajo DSM-ja. DSM (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders) je priročnik, na osnovi katerega psihiatri in psihologi določajo diagnozo in terapijo za psihiatrične motnje. Obstajajo razni tipi odvisnosti od interneta: en odtenek te patologije je odvisnost od vir-tualnih odnosov. Dandanes obstajajo mnogi social networki, chat, ipd., najbolj znan pa je nedvomno Facebook, ki omogoča uporabniku, da pospešuje ustanavljanje medsebojnih odnosov: seveda virtualnih. V tem ni nič narobe. Problemi pa lahko nastopijo, ko internet ni več sredstvo, ki nam pomaga pri raziskavah, izmenjavi slik ipd., ampak ko ga uporabljamo kot edino okno v svet. Ti problemi nastajajo že v otroštvu. V prvih mesecih in letih življenja si dojenček in nato otrok ustvari neka "pričakovanja',, ki so odvisna od tega, kako ga je mama vzgajala. Če je mama pritekla vsakokrat, ko je otrok zajokal, si je otrok ustvaril neko "pozitivno vizijo sveta" če pa ga je mama večkrat pustila jokati lačnega, umazanega ipd., si bo otrok ustvaril negativno pričakovanje do sveta. V drugem primeru bo otrok kot odrasla oseba negotov in bo težko vzpostavljal vezi z drugimi. Prav zaradi tega se bo raje zatekal k računalniku in mobiju. Nevarnost tiči v tem, da oseba izgubi stik z realnostjo in pride do skrajnih primerov socialne osamljenosti. Če neka oseba lahko komunicira le preko interneta, je povsem razumljivo, da bo postala od tega odvisna, kajti vsi potrebujemo prijatelje oziroma nekoga, s katerim se lahko pogovarjamo. To odvisnost lahko preprečimo tako, da naučimo naše otroke pravilnega komuniciranja. Veliko bolj zdravo je, če jih vpišemo h kakemu športu, kakor pa da jih postavimo pred televizor, video igrice ali računalnik. V družbi sovrstnikov bodo spoznali vrednost govorjene besede in bodo razumeli, da je veliko lepše "nart dve čakoli" s prijatelji kot pa postati preko Facebooka prijatelj nekoga, s katerim se po cesti niti ne pozdravljata! PROVINCIA di TRIESTE Pokrajina Trst ustanavlja "Mladinski Forum": sodelujte tudi vi mladinsko združenje.? Želite prispevati k uveljavljanju kulture, ki posveča večjo pozornost mnenjem in potrebam mladih? Želite sodelovati s Pokrajino pri odločanju in dejavnostih, ki zadevajo mlade.? Prijavite se na pokrajinski Mladinski forum in prispevajte z vašo prisotnostjo! Mladinskemu forumu se lahko pridružijo vsa mladinska združenjan ki gojijo družbenen kulturnen rekreacijske in/ali športne ciljen če izpolnjujejo pogojen ki jih predvideva razpisn objavljen na spletni strani Pokrajine Trst www-provincia-trieste-it-Zadnji rok za oddajo prijav na Mladinski forum je petek 2fl- november- forum provinciale dei giovani 29:- Ste / RADIO IN TV SPORED Sobota, 22. novembra 2008 27 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Pesem mladih 2008: Osnovna šola F.S. Finžgar - Barkovlje Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 23.20 0.20 Dnevnik in Gospodarstvo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Kviz: L'eredita' 23.15, 0.50 Dnevnik Kviz: Affari tuoi Variete: I migliori anni (v. C. Con-ti) Aktualno: Tv7 Aktualno: L'Appuntamento Rai Due 6.20 18.50, 0.45 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: TGR Montagne 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Julia 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.05 Dnevnik 21.05 Nan.: Close to Home 22.40 Nan.: Weeds 23.10 Aktualno: Punto di vista 23.20 Proza: La neve e l'arte di scioglier-la senza farla bollire ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24 - Morning News Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik - Športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italia- no Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 13.05 14.00 15.15 17.00 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Economix Rete 4 7.05 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Charlie's Angels 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.40 Film: Storia cinese (dram, ZDA '62, r. L. Mccarey, i. W. Holden) 18.40 21.10 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 23.25 Film: Bound - Torbido inganno (tri-ler, ZDA, '96, r. L. Wachowski, i. A. Wachowski, J. Tilly) Canale 5 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 23.00 1.00 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beaufitul Nad.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggiocinque Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Paperissima - Errori in tv Aktualno: Matrix (v. E. Mentana) Dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 Nan.: Prima o poi divorzio 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 19.35 Resničnostni šov: La Talpa 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI Miami 23.05 Nan.: Dexter 0.10 Nan.: Six Feet Under ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 4 12.45 Info. oddaja: La provincia ti informa 13.15 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Inf. odd.: A casa del musicista 15.00 Inf. odd.: Volley time 16.05 Dokumentarec o naravi 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.05 Inf. odd.. Musica, che passione! 20.20 Snaidero passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Musical: Arlecchino (Lucio Dalla) 22.50 Inf. odd.: Qui Cortina 23.35 Inf. odd.. Visti da vicino: Itinereri per i giovani 23.55 Film: Artic Blue La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus Life 10.10 Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: El Alamein (voj., It., '57, r. G. Malatesta, i. F. Tozzi) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Le invasioni barbaric-he (v. D. Bignardi) 23.55 Šport: Victory (v. P. Colombo) 0.55 Dnevnik (t* Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nan.: Trojčice 9.35 18.10 Risanka 9.40 Risana nan.: Hotel Obmorček 9.50 Kratki film: Daleč od doma 10.05 Enajsta šola 10.40 Jasno in glasno 11.30 Osmi dan (pon.) 12.00 City folk 12.25 Slovenski magazin (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Nad.: Komisar Rex 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Kaj govoriš? 16.00 Iz popotne torbe 16.25 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.45 19.50 Tv pogled 17.55 0.10 Duhovni utrip 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Anica in počitnice 20.25 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Polnočni klub 0.25 Dok. serija: Budizem na Slovenskem |r Slovenija 2 9.30, 1.50 Zabavni infokanal Infokanal Otr. infokanal Glasnik Pisave (pon.) Evropski magazin Črno-beli časi 50 let televizije Šport špas Hum. nad.: Bram in Alice Mozaik, sledi Primorski mozaik Študentska Mostovi - Hidak Migaj raje z nami! Slovenija danes (regionalni program) Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Velika imena malega ekrana Dok. serija: Vojskovodje Hum. nan.: Frasier Film: Strah pred pajki Film: Drobci življenja Nad.: Deadwood 6.30 7.00 8.00 12.05 12.30 13.00 13.30 13.45 14.10 14.40 15.00 16.35 17.00 17.30 18.00 18.25 18.35 19.00 20.00 20.50 21.15 23.00 0.50 Koper 14.20 Euronews, sledi Vesolje je... 15.00 Športna oddaja 15.30 Film: Veter (ZDA, '86, r. N. Ma- storakis, i. M. Foster) 17.00 Vas tedna 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Študentska (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne novice 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Istra skozi čas 20.30 Potopisi 21.00 Dok. odd.: Zadnji dnevi slavnih - Aldo Moro 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.35 Košarka: NLB Magazin 0.10 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Miš Maš (pon.) 18.45 Kmetijska oddaja (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.55 Epp 20.00 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Dolina gradov: grad Soteska 22.00 Vedeževanje Omnibus 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Prihaja vikend, sledi Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.0014.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Ca-sadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.40 Obvestila; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 22.30 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 21. novembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.29 Dolžina dneva 9.16 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 0.37 in zatone ob 13.23 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen., veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 6.06 najvišje 39 cm, ob 12.42 najnižje -23 cm, ob 18.15 najvišje 13 cm, ob 23.59 najnižje -30 cm. Jutri: ob 6.38 najvišje 44 cm, ob 13.16 najnižje -34 cm, ob 19.06 najvišje 17 cm. UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER unicef - Ob 20. novembru, mednarodnem dnevu otrok Otrokom zagotoviti vse pravice, ki opredeljujejo njihov položaj v družbi Še veliko otrok v svetu nima zagotovljenih niti najosnovnejših pravic ansa LJUBLJANA - Na včerajšnji dan, 20. novembra, na katerega je pred 19 leti Generalna skupščina Združenih narodov sprejela konvencijo o otrokovih pravicah, obeležujemo svetovni dan otroka. Nacionalni odbor Uni-cefa Slovenija za participacijo otrok in mladostnikov ob tej priložnosti danes organizira posvet pod naslovom Nič o nas brez nas v občini! Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik v izjavi ob svetovnem dnevu otrok izraža željo, da bi vsem otrokom, ki živijo v Sloveniji, zagotovili vse pravice, ki opredeljujejo njihov položaj v družini in družbi. Kot je poudarila, otroci niso pomanjšani osebki z manjšimi pravicami, temveč imajo tudi nekatere pravice, ki jih odrasli ne moremo uveljaviti. V času, ko je celotna družba vse bolj storil-nostno usmerjena, je zato posebej treba poudariti pravico otrok do igre in razvedrila, ki jo zagotavlja 31. člen konvencije, je v svoji izjavi zapisala varuhinja. Slovenija je po njenih besedah na področju otrokovih pravic dosegla pomemben napredek, vendar s tem še ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Zato mora država zagotoviti ustreznejše in bolj učinkovite mehanizme, predvsem pa primeren zakonodajni okvir uresničevanja otrokovih pravic na vseh področjih. Varuhinja poziva vlado, da čim prej pripravi nov družinski zakonik, ki naj za- gotovi tudi učinkovito uresničevanje otrokove pravice do izražanja in upoštevanja njegovega mnenja. Prav tako je, dodaja, skrajni čas, da država z zakonom izrazi prepričanje, da je telesno kaznovanje otrok neprimerno. Če je klofuta odraslega lahko tudi kaznivo dejanje, ni razloga, da bi bil tepež otroka obravnavan drugače, je dejala. Na včerajšnjem posvetu v organizaciji nacionalnega odbora Unicefa Slovenija za participacijo otrok in mladostnikov, katerega častni pokrovitelj je ljubljanski župan Zoran Jankovic, želijo oceniti uresničevanje participacij otrok in mladostnikov na lokalni ravni, predstaviti primere dobre prakse ter oblikovati pobude in predloge za nadaljnje sodelovanje. »Svetovni dan otroka je priložnost, da v javnosti opozorimo na otroka in njegov položaj in na uresničevanje njegovih pravic, čeprav naj bi bila največja korist otroka vodilo pri odločanju o njem skozi vse leto,« je za STA poudarila predsednica Društva Unicef Slovenija Zora Tomič. Pojasnila je, da so se v slovenskem Unicefu letos odločili, da mladim dajo priložnost, da spregovorijo o svoji pravici do udeležbe in sodelovanja v vseh procesih odločanja. Mladi so se usmerili zlasti na občino, »kajti ta je tisti življenjski prostor, v katerem otroci uresničujejo večino svojih pravic«. »Mladi morajo imeti možnost, da uresničujejo tu- di to svojo pravico, da odrasli prisluhnemo njihovim željam, potrebam, interesom in se tudi soočimo z njihovimi pogledi,« je poudarila Tomi-čeva. Kot je dodala, je prav vprašanje te pravice take narave, da še ne moremo biti zadovoljni. Ne gre namreč le za formalne oblike srečevanja, ampak so oblike participacije otrok mnogovrstne. Tema, ki so jo izbrali, je po njenih besedah nekakšen odziv na lansko leto, ko so na posvetu ob svetovnem dnevu otroka poskušali odgovoriti na vprašanje, ali je Slovenija do otrok prijazna država. Odgovor je bil: ne povsod in ne za vse otroke. Ko so mladi pregledali predloge in rezultate posveta so našli nišo, o kateri je bilo morda premalo povedano; kako sodelovati, vzpostaviti aktiven odnos, saj si ne želijo le pravic, ampak želijo tudi sami aktivno sodelovati, je še povzela Tomičeva. Kot je zapisano na spletni strani Unicefa Slovenija, konvencija o otrokovih pravicah izreka vsem otrokom lestvico temeljnih pravic -družbenih in političnih, pa tudi ekonomskih, socialnih in kulturnih. Postavlja minimalne pravice in svoboščine, ki bi jih morale vlade upoštevati. Z ratifikacijo konvencije so se vlade zavezale, da bodo ščitile in zagotavljale otrokove pravice ter so hkrati za to odgovorne pred mednarodno skupnostjo. Slovenija je konvencijo ratificirale leta 1990, je še zapisano na spletnih straneh Unicefa Slovenija. (STA) beograd Izdelali v ■ • • se zadnji jugo BEOGRAD - S proizvodne linije tovarne Zastava v srbskem Kra-gujevcu je včeraj zapeljal zadnji jugo, nekoč ponos jugoslovanske avtomobilske industrije. Medtem ko si je v ZDA prislužil sloves enega najslabših uvoženih avtov, ga bodo v državah nekdanje Jugoslavije, kjer uživa skorajda status ikone, zagotovo pogrešali, piše ameriška tiskovna agencija AP. Kot piše AP, je jugo, kmalu potem ko je leta 1986 prispel na ameriško tržišče, postal tarča posmeha v ameriških avtomobilskih revijah, ob čemer so ga označevali kot »komaj kvalificiran za avto« in »sestavljeno vrečo vijakov in matic«. Ameriški lastniki so se ob tem pritoževali zaradi pogostih odpovedi motorja in težav pri menjavanju hitrosti - menjalna ročica naj bi večkrat vozniku ostala kar v roki. Kljub tem pa je bilo v ZDA pred bankrotom družbe Yugo America, ki ga je uvažala, prodanih več kot 100.000jugov. »Seveda jugo ni bil nikoli BMW ali cadillac, ampak mislim, da ga večina Američanov ni znala ceniti,« je medtem povedal Momčilo Spajič, ponosen srbski lastnik juga -enega izmed skoraj 800.000jugov, ki jih je od leta 1980 proizvedla tovarna avtomobilov Zastava. »Tu gre za vožnjo v najbolj naravni obliki. Čutiš vsako izboklino, škripanje in tresljaj in lahko uživaš v sladkem vonju bencina in izpušnih plinov,« je dejal Spajič in dodal, da ga ne more nadomestiti noben drug avtomobil. Čeprav je v ZDA doživel polom, je imel v republikah nekdanje Jugoslavije nekakšen status ikone - podobno kot Volkswagnov hrošč v zahodni Nemčiji ali trabant v vzhodni. Prav tako so ga izvažali v države Vzhodne Evrope, a ne v tolikšnem številu kot v ZDA. Zastava končuje proizvodnjo legendarnega avtomobila, ker namerava njen novi lastni, italijanski Fiat, začeti proizvodnjo svojega punta. (STA) Na svetovnem kotalkarskem prvenstvu Tanja Romano vodi po »shortu« ¿22 Klop se je tokrat ukvarjal s social netvvorki, pozanimal pa se je tudi, kdaj in kako lahko pride do odvisnosti / 26 Primorski PETEK, 21. NOVEMBRA 2008 št. 277 (19.367) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Za dobro politiko nujna dobra vsebina SandorTence Politično soglasje, ki ga je minister Boštjan Žekš doživel v parlamentarni komisiji, predstavlja dobro popotnico za njegovo delo. To je spodbuden signal tudi za slovenske manjšine, ki lahko pričakujejo, da se Slovenija v odnosu do manjšin ne bo delila med večino in opozicijo. Ali preprosto povedano med »vaše« in »naše«, da ne govorimo o »belih« in »rdečih«. Ob politiki in političnem pristopu pa so potrebne tudi vsebine. Minister Žekš je med »zasliševanjem« v parlamentu nakazal temeljne smernice svojega ministrstva, ki se nam zdijo dobre. Zašel pa je v protislovje, ko je poudaril, naj se zamejski Slovenci organizirajo, kakor jim ustreza, v isti sapi pa dodal, da nasprotuje poenotenju krovnih manjšinskih organizacij. Kaj pa, če bi se ena od manjšin odločila za eno samo krovno zvezo? Novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu bo moral dosti delati na področju kulturnega sodelovanja in odnosov med Slovenijo in Slovenci izven njenih meja. To je temeljno poslanstvo njegovega dela. Če izvzamemo Hrvaško, so meje med Slovenijo, Italijo, Madžarsko in Avstrijo formalno padle, kar je pospešilo pretok ljudi in tovorov, ne pa idej in mišljenj, ki ostajajo še naprej ločena. Zato bi bilo koristno, da bi minister Žekš v sodelovanju z novim zunanjim ministrom in tudi z novim predsednikom vlade prispeval k oblikovanju strateške politične vizije Slovenije do svojih manjšin. Dejstvo, da v koalicijskem sporazumu Pahorjeve vlade ni o tem skoraj besedice, ni ravno spodbudna novica. celovec Končan evropski kongres narodnih skupnosti CELOVEC - Zaključni dan XIX. Evropskega kongresa narodnih skupnosti dežele Koroške v Domu glasbe v Celovcu z osrednjo temo Narodne skupnosti razpete med globalizacijo in regionalizacijo so včeraj zaznamovali zanimiva predavanja in razprave, potekal pa je tudi v senci nerešenega vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem oz. napovedi koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja, da ne vidi potrebe po postavitvi dodatnih tabel. Na 5. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € slovenija - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Minister Žekš prejel soglasno podporo Posebna pozornost Slovencem v Italiji in Avstriji gorica - Slavoj Žižek sinoči v Kulturnem domu »Meje danes ne padajo, ampak rastejo kot gobe« GORICA - »Meje danes ne padajo, ampak rastejo kot gobe.« Tako je Slavoj Žižek začel sinoči v Gorici svoj poldrugo uro dolgi miselni pohod v iskanju globljih tokov, ki gibljejo površino današnje družbe. V svoj govor je vpletal filozofe, filmarje, politike in književnike ter kot deroča reka in z držo politično nekorekt- nega misleca, ki ga je zaznamovala poz-nomoderna odčaranost, obračunaval z mistifikacijimi, lažmi in floskulami. Na 17. strani LJUBLJANA - Boštjan Žekš, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu, je doživel soglasno podporo pristojne komisije slovenskega parlament. Zanj so torej glasovali tako poslanci le-vosredinske vladne koalicije, kot tudi zastopniki opozicije. Žekš se je predstavil kot politično nevtralna osebnost. V svoji predstavitvi se je novi minister zavzel za oblikovanje enotnega slovenskega kulturnega prostora, posebno pozornost bo namenil Slovencem v Italiji in v Avstriji. Povedal je tudi, da nasprotuje poenotenju manjšinskih krovnih organizacij. Na 3. strani Prva zelena luč za regulacijski načrt , V V I • a • v v tržaškega pristanišča Na 4. strani Predstavili novo ludoteko v Boljuncu Na 9. strani Tržaška policija prijela izkoriščevalce prostitutk Na 10. strani SK Brdina predstavil pobude ob 20-letnici Na 23. strani Branko Lakovič: Naš šport je treba racionalizirati Na 23. strani hitra cesta Župana Doline in Milj jezna na prireditelje TRST - Županja Občine Dolina Fulvia Premolin in Občine Milje Nerio Nesladek sta včeraj v pogovoru za naš dnevnik izrazila jezo, ker jima prireditelji slovesnosti na uradnem odprtju novega odseka hitre ceste od Lakotišča proti Škofijam v sredo niso dali besede. To je bila po njunem mnenju prava institucionalna osornost. Prezrli so od dveh skupnosti izvoljena predstavnika, neupoštevanje njune prisotnosti pa je bilo poniževalno in žalostno. Zdaj se je ustvarila nova rana, ki bo potrebovala precej časa, da se zaceli. Na 8. strani špeter - Pogovor z ravnateljico dvojezičnega šolskega centra Živa Gruden prepričana, da dvojezična šola ni v nevarnosti ŠPETER - Ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živa Gruden je prepričana, da se bodo problemi, ki bi lahko nastali zaradi napovedane šolske reforme, ki jo je pripravila ministrica Gelmini, ustrezno rešili in da sam obstoj dvojezične šole ni pod vprašajem. V pogovoru je tudi poudarila, da predvsem uvedba enega samega učitelja enostavno ni sprejemljiva, saj bi to v bistvu ogrozilo sam dvojezični model šole. In prav na tem tudi gradi svoj optimizem v zvezi s prihodnostjo šole, ki obsega vrtec, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo. Na 5. strani 2 Petek, 21. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Narod, narodna zavest in politika Dario Bertinazzi Za današnje Žarišče sem izbral, kar zajetno oz. nelahko vsebino: vsebino, ki jo nekateri imajo za zastarelo, v resnici pa je še kako aktualna v našem »zamejskem« prostoru. To pa predvsem zato, ker večkrat v našem prostoru polemiziramo med narodom in ideologijo. V Slovarju Slovenskega Knjižnega Jezika beremo, da je narod: skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest. Pred leti je bilo verjetno težko razlagati oz. dopovedovati marsikateremu, da smo zamejci del slovenskega naroda; še danes nekaterim ne gre po godu, da so npr. Benečani, Rezijani, prebivalci Ter-ske in Kanalske doline del tega naroda (čeprav se razlikujejo po pogovornem jeziku od nas na Goriškem in Tržaškem). Vendar to gre pripisati ne-lahkim zgodovinskim okoliščinam, ki so prizadele severozahodno slovensko narodno mejo. To poglavje zahteva tudi posebno pozornost morda v kakem od naslednjih Žarišč. Rad bi se osredotočil na Goriško in Tržaško, kjer nihče ne more trditi, da na njih ne živi drugačen narod od večinskega. Saj to že vsi vemo, si boste mislili: morda nam je vsem to tako jasno, da se radi tega otepamo, ker smo vsi radi »bratje enega sveta«. To pomeni, da v sebi nosimo čut pripadnosti, a nam drugi dejavniki ne dovolijo, da bi ta prišla na dan. Za to je več razlogov: strah, sramota, negativne izkušnje, sama zgodovina in politična ali ideološka usmerjenost. O strahu sem veliko slišal pripovedovati pri starejših ljudeh, ki so res živeli pod ustrahovanjem in še po vojni je večina starejših ljudi zapustila svet s strahom v sebi, da bi jih še kdo preganjal zaradi slovenskega izvora njihovega priimka ali radi slovenske govorice. Menim, pa da se danes ni treba bati ne izvora ne v katerem jeziku se pogovarjamo (hvala Bogu). Opažam pa, da je med Slovenci še vedno prisotna tista sramežljivost, da ne bi slučajno kaj kdo komentiral ali spraševal, v katerem jeziku se pogovarjamo in da bi bili zaradi tega prikrajšani ali osramočeni ali pa celo, da bi prišli ob delovno mesto. Na to vplivajo verjetno tudi kake izkušnje iz mladih let, ko nas je kdo zasmehoval, ker »el parla per zakaj« ali nas je enostavno poimenoval z znanim tipičnim tržaškim vzdevkom »ščavo«. To je pač odvisno od vsakega posameznika, koliko je osebnostno močan in se na to požvižga... Drugače pa je, ko na narodno identiteto vpliva ideologija ali tako zvana politika. Žal smo Slovenci v Italiji preveč let živeli v strahu, da smo majhen narod, da nam Slovenija ne more biti v oporo, kot je bila to nekdanja Jugoslavija ipd. V take kavarnarske debate oz. zanke nekateri se še danes ulovijo oz. nekateri še danes jih nastavljajo. S tem postavljajo ljudi v dvom ali smo res tako majhen narod, da si ne moremo sami krojiti usode. Res je, živimo v Italiji in smo italijanski državljani, zato se čutimo tudi pripadniki te države, saj plačujemo davke in od države pričakujemo tudi, da izpolni dane obljube. Prva taka obljuba je bila dana Benečanom pred plebiscitom, druga pa je bila dana nam vsem takoj po prvi svetovi vojni... . Po več kot sto letih še vedno zahtevamo iste pravice, kot so jih tedaj naši predniki. Ali se tega zavedamo? Ali se zavedamo, koliko nepotrebnih moči vlaga naša skupnost (manjšinska!) samo zato, da prosi državo, naj izpolni obljube oz. zakone? Se zavedamo, da nas italijanska politika in italijanski politiki vlečejo za nos že celo stoletje ali vsaj že šestdeset let? Ali mislite, da to ni načrtno? Od konca druge svetovne vojne do danes smo že vse okusili: demokristjane, komuniste, socialiste, levosredince in desnosredince... , a nam ni vse to že skrajno dovolj, ali nismo še vedno siti vseh teh, ki nam sežejo v roko, nam svečano nekaj obljubijo in se celo postavijo pred fotografski aparat in ko se obrnejo na drugo stran, se po-smejejo in si mislijo: Ah, končno za nekaj časa bodo molčali!... Vsaj do prihodnjih volitev... ! To pa ni pravljica o volku drage bralke in bralci, to je današnja politika, politika, ki nas zavaja s slogani, lepimi besedami, z razpravami o etičnih vprašanjih, samo za to, da bi k sebi privabila več volilcev, ne pa zato, da bi res do teh vprašanj bila konstruktivna in se v ta vprašanja resno poglobila. V našem prostoru pa se to še bolj pozna, saj se poznamo skoraj vsi ali po imenu ali po sliki itd. Sami pa se ne zavedamo, da italijanska politika komaj čaka, kdaj se bomo med sabo "ste-pli" ali se ponovno skregali, da si bo razširila volilni prostor. Ali smo se kdaj spraševali, zakaj se vedno kregamo, zakaj še danes, ko je minilo že 60 let, odkar je končala grozota druge svetovne vojne, nekateri si ne morejo seči v roke in o neki temi predebatirati, ne da bi zašli oz. padli v že sko- raj smešno gledališko igrico »belih in rdečih«. Sami se ne zavedamo, kako nas drugi doživljajo - kako nas drugi gledajo in opazujejo od daleč... Kako se nam posmehujejo, ne zato, ker govorimo »ščavo«, a zato, ker si sami mečemo polena pod noge... in nekateri so celo ponosni na to. Vse to ni sad domišljije ali zgodovine, vse to je sad ljudi, ki ne razumejo časa, v katerem živimo. Živimo v Evropi narodov! Tako lepo zveni ta stavek, a se zavedamo, kaj ta stavek pomeni? Živimo v Evropi, kjer smo vsi skupaj ne glede na jezik in raso soudeleženi istih pravic in dolžnosti (vsaj naj bi bili...). Kaj pa pomeni Evropa narodov? Kaj pomeni za nas beseda narod, ki živimo še vedno za že odstranjeno mejo? Že od nekdaj so nas celo v šoli učili, da je močan tisti narod, ki ima številno prebivalstvo, veliko ozemlje in veliko industrijo. Tako smo bili vajeni misliti in tako so nas učili: Nemci, Francozi, Angleži. To so narodi! To smo vedno slišali. Vendar narodom ni prva ekonomija, politična ureditev ali številčnost. Narod je odvisen od odgovornosti, ki jo ima vsak član v njem in odgovornost prihaja iz zavesti, da vsak mora nekaj prispevati za svoj narod. To lahko prispeva pa samo tisti, ki ima trdno narodno zavest. Kdor ima trdno narodno zavest, se ne boji, kaj bo sosed izjavil o njem, ne boji se postaviti dvojezičnega napisa pred trgovino, ne boji se zahtevati slovensko govorečega uradnika na občini, saj je to njegova pravica. Pri nas pa se dogaja, da narod ne razmišlja tako, tako razmišljajo le posamezniki, ki so potem označeni kot nacionalisti in smo spet na začetku... Prišel je čas, da se začnemo brez obotavljanja družiti brez predsodkov, da skupaj začenjamo reševati težave, v katere nas spravlja italijanska država, ne samo zato, da bodo nekateri vidni predstavniki še bolj vidni, ampak zato, da bomo lahko še naprej obstajali. Če bomo nadaljevali po starih poteh ločevanja po ideloški pripadnosti, nas bo prej ali slej pokopalo ali konkretno, če se bomo še vedno razlikovali po tem, kdo obiskuje sveto mašo ali kdo se pokloni padlim partizanom ali kdo poje v zboru »rdečih« kdo pa v zboru »belih« itd., ni treba da porabljamo moči, da bi dosegli naše pravice, saj v takem stanju nam jih nihče ne bo priznal. Zavedajmo se, da smo en sam narod. To pa ne pomeni sovražiti drugih. To pomeni le biti drugim enakovreden in se pogajati na isti ravni. Zakaj, ko zahtevamo naše pravice »damo najprej rep med noge in potem komaj komaj dvignemo roko?« To delamo zato, ker se bojimo, da nam bo kdo zameril, da nam bo kdo zaprl vrata ali pa da nam bo kdo pobral stolček... . Kateri pa so rezultati? Nekateri imajo še vedno stolčke iz katerih od časa do časa očistijo prah, ko nam voda teče v grlo in potem? Potem se vse nadaljuje po starem. Zavedajmo se, da je narod močan ne po številu, ampak po duhu in če je iskren s samim seboj. Ali se kdaj sprašujemo, če smo bili dovolj iskreni do naših padlih, do tistih, ki se niso borili za stolček, ampak zato, ker so branili svoj narod, svojo pripadnost in so za to dali življenje? Večina Primorcev se je borila za obstoj slovenskega naroda, ne za ideologijo, ideologija je prišla pozneje, ker so jo nekateri izrabili, da bi zasedli razgledno točko, s katere bi krojili usodo naroda. Ali smo iskreni do vseh tistih, ki so tiho trpeli in bili preganjani, zapuščeni, odslovljeni od delovnega mesta, internirani, konfinirani...? Ali nismo že dovolj plačali kot narod? Res je, bili so časi, ko se nam je zdelo, da je ideologija popravila vse krivice, očistila svet hudobnih ljudi in postavila pravičnost nad vse! V to je večina Slovencev verjela, vse to pa je bilo zgrajeno na peščenih temeljih, bilo je zgrajeno na besedah, na obljubah in sanjah o boljšem svetu, ne pa na narodni zavesti... . Narodna zavest je prišla od časa do časa na dan, a ni imela glavne besede. Sedaj, ko nas je vedno manj in ko se med sabo preštevamo, ko so sistemi, na katerih so nekateri gradili palače upanja in prihodnosti propadli, nam je ostalo tisto, kar nihče ne bo mogel iz nas izbrisati: naš skupni jezik, naša skupna kultura, naša skupna kri. Vse to, drage bralke in bralci Vam daje v razmislek nekdo, ki v sebi nosi dvojno identiteno, nekdo, ki vsak dan doživlja v sebi Prešerna in Danteja, nekdo v katerem ni sovraštva do drugih narodov, nekdo, ki verjame v spoštovanje vseh narodov. Vse to Vam piše nekdo, ki se zaveda, da bi bilo lažje ostati le Bertinazzi v večinskem narodu kot pa slovenski učitelj, zborovodja, organist in svetnik edine slovenske stranke v manjšinskem narodu. Zato sem prepričan, da nas bodo drugi spoštovali le takrat, ko se bomo sami sebe znali spoštovati za to, kar smo: en sam slovenski narod v Evropi narodov! KULINARICNI KOTIČEK Katalonska krema Kot najbrž veste, saj je to menda jasno izšlo iz nekaterih prispevkov iz prejšnjih mesecev, sem zelo navezan na sredozemsko kuhinjo, in sicer sredozemsko v najširšem smislu, se pravi od Trsta preko Istre, Dalmacije, delno Grčije, Turčije, Bližnjega vzhoda, vse do magrebskih držav, Španije, delno Francije in Italije, od Genove pa do Benetk. Zato sem se še kar razveselil vabila na Ba-learske otoke, ki so netipični del Španije in imajo marsikatero prvino odlične katalonske kuhinje. Zato je bilo razočaranje še bridkejše, ko sem zaznal, da smo gostje v enem tolikih »resortov«, hotelov, ki so pribežališče nemških in angleških ljubiteljev golfa, oddaljenih od resničnosti otoškega življenja, saj obstajajo taki hoteli na Balearih, po vsej Španiji in še marsikje drugje in vsi so si bolj ali manj podobni, še zlasti kar zadeva kuhinjo, pa naj bodo v Španiji, Franciji, Nemčiji ali kjerkoli drugje po svetu. Kuhinja je »mednarodna«, brez kakršnegakoli značaja, tako da je bila najbrž edina malo bolj španska jed, ki so nam jo ponudili, katalonska krema, ki pa že tako in tako sodi med jedi, ki so si utrle pot v svet. Je pa, resnici na ljubo, vedno dobrodošla. Zato bo danes gost naše kulinarične rubrike. Katalonska krema je sladica, ki jo postrežemo mlačno in zanjo potrebujemo: 3 dl mleka, 2 dl sladke smetane, 5 rumenjakov, 50 g sladkorja (belega), 3 žlice rjavega sladkorja, malo pomarančne lupinice, pol vaniljevega stroka (če ga imamo, lahko dodamo malo vaniljevega sladkorja), ci-metovo paličico. Najprej se-grejemo pečico na 150 stopinj, v globlji pekač pa nalijemo približno 2 cm vode, nakar ga damo v pečico. V posodi pristavimo mleko, smetano, pomarančno lupinico, vaniljo in cimet. Pustimo, da zavre, nakar odstranimo cimet in vaniljo in pustimo, da se mleko in smetana nekoliko ohladita. V drugi posodi umešamo rumenjake in sladkor (bel). Med mešanjem postopoma dolivamo mleko, nato vse precedimo skozi gosto cedilo. S to kremo napolnimo ognjevarne posodice, po navadi lončene, moramo pa paziti, da pri tem ne nastane pena. Posode damo v pekač z vodo, da sega voda do polovice modelčkov. Pustimo v pečici približno eno uro, da se zmes utrdi, nakar jih vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladijo. V pečici prižgemo zgornji žar, kremo potresemo z rjavim sladkorjem, posodice spet porinemo v pečico, pod segreti žar, in pustimo, da sladkor karamelizira. Tudi tu moramo paziti, da sladkor ne postane pretemen, sicer bo grenil. Danes obstajajo tudi posebne plinski gorilniki, s katerimi karameliziramo sladkor, ne da bi ga dali v pod žar. Moram pa pripomniti, da to ni edini recept za katalonsko kremo, je pa morda najlažje izvedljiv. Dober tek! Ivan Fischer slovenija - 20-letnica »pisateljske ustave« Eden temeljnih kamnov za kasnejšo slovensko ustavo LJUBLJANA - Profesor ljubljanske Pravne fakultete Miro Cerar je na posvetu ob 20. obletnici tako imenovane pisateljske ustave poudaril, da je bila ta ustava med drugim izraz hrepenenja po emancipaciji slovenskega naroda in posameznika. Predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič pa je dejal, da so avtorji "pisateljske ustave" postavili temeljni kamen za slovensko ustavo iz leta 1991. Kavčič je v nagovoru udeležencem posveta poudaril, da je "pisateljska ustava" za slovensko nacijo ena najbolj pomembnih tem. "Kaj bi Slovenci brez svojih pisateljev," se je vprašal in dodal, da so slovenski pisatelji leta 1988 pripravili teze za slovensko ustavo, t.i. pisateljsko ustavo. Ob tem je predsednik DS spomnil na pomen 57. številke Nove revije, ki je izšla v začetku leta 1987 in pojasnil, da se "pisateljska ustava" odraža tudi v Majniški deklaraciji iz spomladi 1989 in slovenski ustavi iz leta 1991. Kavčič je pri tem opozoril na pogum pisateljev, ki so se pisanja ustave lotili v "času, ki temu ni bil naklonjen". V uvodu posveta z naslovom Izvori slovenske ustave je državni svetnik in nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Tone Peršak spomnil, da je konec leta 1986 v tedanji socialistični Jugoslaviji nastal predlog za spremembo jugoslovanske ustave, "ki je predvideval popolno centralizacijo Jugoslavije". Peršak je povedal, da so proti tem ustavnim spremembam in "pogubnim posledicam sprejetja tega predloga" nastopili v DSP. Dodal je, da so skušali prepričati tedanje slovensko vodstvo, da zavrne ustavni predlog. "Toda slovenska politika se je odzvala mlačno," je poudaril in nadaljeval, da "po našem mnenju ni izpolnila pričakovanj, tako da je ogrožala obstoj in prihodnost slovenskega naroda". Zato so se v DSP odločili za pisanje tez za ustavo, je pojasnil. Povedal je tudi, da je bil pobudnica za pisanje ustave DSP, pozneje pa so "pisateljsko ustavo" napisali delovna skupina pri pisateljskem DSP in delovna skupina Slovenskega sociološkega društva. Kot je še dodal, so pri pisanju ustave sicer iskreno, a zaradi taktičnih razlogov bolj izrazito poudarili navezovanje na Osvobodilno Fronto (OF), "da bi otopili ost možne kritike". "Živeli smo v obdobju, ko se ne bi čudili, če bi bilo gradivo za slovensko ustavo zaplenjeno," je dejal in pojasnil, da so prav iz tega razloga "pisateljsko ustavo" tudi imenovali gradivo za slovensko ustavo, ne pa Ustava Republike Slovenije, kot so najprej mislili. Filozof Tine Hribar je poudaril, da sta "pisateljsko ustavo" oz. Teze za Ustavo Republike Slovenije aprila 1988 v knjižici Gradivo za slovensko ustavo objavila Igor Bavčar in Janez Janša. "Tudi zaradi te akcije, če ne predvsem zaradi nje, so Janšo čez mesec dni zaprli," je zatrdil in dodal, da so tako par- tijski politiki kot partijski pravniki "pisateljsko ustavo" sprejeli s cinizmom. Hribar meni, da je velika napaka, da v sedanji slovenski ustavi niso omenjene državljanske svoboščine, ki so bile zapisane v "pisateljski ustavi". Kot je povedal, so državljanske pravice pred človekovimi pravicami. Po njegovih besedah državljanske svoboščine niso omenjene v ustavi zato, ker je "popustil pred neustavljivo zgovornostjo Matevža Krivica". "Obstoječa ustava ni ustava 19. stoletja, tudi ni ustava 21. stoletja, ampak ostaja na ravni 20. stoletja," je dejal Hribar in zatrdil, da ni nobenega dvoma, da bo v 21. stoletju ustavnopravno priznana in sprejeta tudi svetost življenja. Hribar se je tudi zavzel za prenovo slovenske ustave še v tem mandatu. Cerar je pojasnil, da je pomenila "pisateljska ustava" zamisel o vzpostavitvi novega sistema ustavnih in posledično v veliki meri tudi temeljnih družbenih vrednot. "Na politični ravni je pomenila težnjo po bistveni spremembi obstoječega real-socialističnega oz. komunističnega sistema," je zatrdil. Kot je dodal, je bila ustava na kolektivno emocionalni ravni "dejanje poguma in upornosti njenih avtorjev in podpornikov ter izraz hrepenenja po emancipaciji naroda in posameznika". Na duhovni ravni pa je po njegovih besedah pomenila težnjo po večji svobodi človekovega duha. "Če pisateljsko-sociološke ustave ne bi bilo, bi si jo Slovenci morali izmisliti," je dejal in pojasnil, da je bila prelomen dogodek za našo zgodovino. Profesor na Fakulteti za družbene vede in kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je pojasnil, da so se v osemdesetih letih soočili s pojavom neo-liberalizma, ki je "obetal odpiranje polja svobode na različnih področjih". Po njegovem mnenju je neoliberalizem dal določene prispevke k širjenju polja svobode. Prepričan pa je, da je v Sloveniji prišlo do premišljene kombinacije neoliberalizma in teženj po ohranitvi nekaterih dosežkov prejšnjega sistema. Svetlik je dejal, da se je neoliberalizem v Sloveniji premalo uveljavil zlasti v gospodarstvu ter opozoril na izostanek tehnološkega prestrukturiranja in ohranjanje delovno intenzivne industrije, "zaradi česar bo slej ko prej izstavljen račun, tudi s socialnimi žrtvami". Dodal je tudi, da se je v Sloveniji namesto pravega podjetništva uveljavilo "institucionalno podjetništvo", kjer potekajo zgolj "igre z vrednostnimi papirji". Na posvetu, ki je potekal v prostorih državnega sveta, so sodelovali še profesor ljubljanske Pravne fakultete Marijan Pavčnik, ekonomist Jože Mencinger, sociolog Veljko Rus in pravni strokovnjak za javno upravo Janez Šmidovnik. (STA) / ALPE-JADRAN Sobota, 22. novembra 2008 3 ljubljana - Predstavitev ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu Minister Žekš doživel soglasno podporo parlamentarne komisije Nasprotovanje poenotenju manjšinskih krovnih organizacij - Usklajeno delo z zunanjim ministrstvom in parlamentom LJUBLJANA - Pristojna parlamentarna komisija je včeraj soglasno podprla Boštjana Žekša kot ustreznega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Žekš je edini ministrski kandidat, ki je v komisiji državnega zbora dobil podporo tako levo-sredinske koalicije, kot desnosredinske opozicije. To je nedvomno zelo dobra politična popotnica za njegovo delo. Žekš si je kot glavni cilj zadal novo opredelitev slovenskega kulturnega prostora v sozvočju z Evropo, ki ima več obrazov in več identitet. Gre za strategijo sožitja in sodelovanja, enotni slovenski prostor pa ni nekaj, kar bi bilo usmerjeno proti sosednjim državam in narodom. »Folklora slovenstva ni dovolj. Potrebujemo nekaj več,« je poudaril minister. Zavzel se je za boljšo medijsko pokritost narodno mešanega prostora v Italiji, Avstriji in Madžarski in tudi, da bi občila v Sloveniji več poročala o Slovencih po svetu. Boštjan Žekš je odkrito priznal, da sporazum, ki ga je podpisala koalicija predsednika vlade Boruta Pahorja, posveča zelo malo pozornosti slovenskim manjšinam. Po ministrovem prepričanju je to dobro, saj po njegovem ne bi bilo dobro, če bi vladno zavezništvo na področju, ki zadeva vse Slovence, vsi- mer je izrecno omenil razpise vladnega urada za Slovence po svetu in v zamejstvu. Sedanja zakonodaja, ki ureja odnose med matično državo in Slovenci izven njenih meja, se mu zdi dobra in torej je ne gre spreminjati. Žekš se načelno strinja, da bi svoje predstavnike v parlamentu imeli tudi Slovenci iz tujine, za kar so se med včerajšnjo razpravo zavzeli zlasti predstavniki Slovenske ljudske stranke in Janševe SDS. Med drugimi nalogami je minister brez listnice omenil nujnost izboljšanja sodelovanja z visoko izobraženimi Slovenci v tujini, več pozornosti, kot doslej, pa bi morala Slovenija nameniti širjenju in učenju slovenskega jezika. V razpravi so največ pozornosti poslanci namenili položaju naše manjšine, glede Slovencev v Avstriji pa jih je zanimala zlasti usoda dunajskega študentskega doma Korotan. Na ta problem je opozoril poslanec Samo Bevk (SD), ki je predlagal, da bi Korotan kupila Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Žek-šu se ta zamisel zdi zanimiva in sprejemljiva. Predsednik komisije Miro Petek (SDS) ga je vprašal za mnenje o no-tifikaciji Avstrijske državne pogodbe. Minister je odgovoril, da bi se morala Minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš (desno) je doživel zaupnico pristojne parlamentarne komisije (levo spodaj), ki ji predseduje Miro Petek, podpredsednik pa je Mirko Brulc (na sliki desno spodaj). Slovenija obnašati tako, da ima pravico nekaj reči tudi o tem. Zlasti glede člena, ki zagotavlja Slovencem v Avstriji polnopravne manjšinske pravice. S.T. ljevalo svoje poglede. Vse pomembnejše odločitve mora Slovenija sprejemati v dogovoru med večino in opozicijo ter med vlado in parlamentom, pri čemer je Žekš izpostavil nujnost sodelovanja med svojim in ministrstvom za zunanje zadeve. Samega sebe je novi minister označil za politično nevtralnega. Žekš je poslancem in poslankam, ki so ga »zasliševali«, rekel, da nasprotuje poenotenju manjšinskih krovnih organizacij. »Zamejski Slovenci naj se organizirajo tako, kakor jim ustreza, mi pa jih moramo obravnavati enakopravno, glede na velikost njihove organizacije,« je poudaril. Pomembno se mu zdi, da mora Slovenija v odnosu do Slovencev v zamejstvu in po svetu preseči razdelitve in ideološko ločevanje. Za utrditev medsebojnega nezaupanja Žekš močno računa na čim tesnejše stike na osebni ravni, neposredne pogovore in obiske. V prihodnjih dneh bo tako obiskal slovensko manjšino v Furla-niji-Julijski krajini. Slovenci v Italiji so se po njegovem znašli v nezavidljivem položaju zaradi napovedanega krčenja finančnih sredstev s strani italijanske države. Opravičilo rimske vlade, da to počne zaradi splošne finančne krize in nujnih varčevalnih ukrepov, po Žekšovem mnenju ne zdrži. Minister zagovarja absolutno pregledno porabo denarja, ki ga manjšine dobivajo iz Slovenije, pri če- manjšine - Stališče Roberta Battellija »Slovenija potrebuje modro zunanjo politiko« LJUBLJANA - Slovenija nujno potrebuje modro zunanjo politiko do sosednjih držav, ki ne bo talka predsodkov ali občutka stalne ogroženosti. Tako je poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli v včerajšnjem intervjuju za spletno televizijo ljubljanskega Dnevnika komentiral »zaslišanje« novega zunanjega ministra Samuela Žbogarja v pristojni parlamentarni komisiji. Battelli ne verjame, da je italijanska država sovražno razpoložena do slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. V tem trenutku se poslancu zdi najpomembnejše, da se čimprej rešijo konkretni problemi, med katerimi gotovo izstopa nevarnost krčenja italijanskih finančnih prispevkov slovenski manjšini. Žbogar je med »zasliševanjem« v parlamentu poudaril, da so slovenske manjšine pomembni povezovalni členi med sosednjimi državami in da bo zunanje ministrstvo, kot doslej, pozorno spremljajo manj- šinska vprašanja. Bilateralni odnosi med Rimom in Ljubljano so vsekakor dobri. Žbogar je povedal, da je Slovenija zainteresirana za vstop Hrvaške v Evropsko unijo in v vojaško zavezništvo Nato. Teh procesov Ljubljana ne bo ovirala, bo pa zaščitila svoje interese. žekš - Mnenja Brulca in Jurija »Minister z odprto ■ • • v ■ • • glavo in mišljenjem« LJUBLJANA - »Imenovanje Boštjana Žekša za ministra je bilo zame veliko presenečenje. Njegov včerajšnji nastop me je pozitivno presenetil,« je včerajšnjo predstavitev novega ministra komentiral Mirko Brulc, podpredsednik komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu ter novogoriški župan. Brulcu, ki pripada stranki SD Boruta Pahorja, se zdi dobro, da bo slovenska vlada z novim ministrom obravnavala slovenske manjšine z državniškim in ne s političnimi ali celo ideološkimi pristopi. Brulc je zadovoljen, da bo Žekš prvi uradni obisk v tujini opravil med Slovenci v Italiji ter da bo svojo dejavnost sproti usklajeval z zunanjim ministrstvom. »Minister mora čimveč potovati in se direktno soočati z vsakdanjimi problemi manjšin,« je prepričan Brulc. Žekš je prijetno presenetil tudi poslanca stranke Zares Franca Jurija, ki - kot Brulc - zelo dobro pozna položaj naše manjšine. Po Jurijevem mnenju je Brulc nastopil »z odprto glavo in odprtim mišljenjem, pokazal pa je tudi veliko pripravljenost za poslušanje nasvetov«. Poslancu, ki pripada italijanski skupnosti v Istri, se zdi pomembno, da je Žekš govoril o prepletanju kultur v našem narodno mešanem prostoru. Juri je ministru predlagal, naj ob priložnosti napovedanega obiska pri Slovencih v Italiji obišče tudi dvojezično šolo v Benečiji. Žekš je ta predlog sprejel, kot je tudi sprejel Jurijevo priporočilo, naj bo Slovenska manjšinska koordinacija-Slomak sogovornik ministrstva in vlade pri reševanju problemov slovenskih manjšin. S.T. 4 Sobota, 22. novembra 2008 GOSPODARSTVO pristanišča - Pristaniški odbor podprl predlog novega regulacijskega načrta Predvidena velika javna dela, a je trenutek vse prej kot ugoden Boniciolli upa, da bo načrt sprejet po pospešenem postopku in ne šele čez dve leti TRST - Predsednik tržaške Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli je včeraj članom pristaniškega odbora, v katerem so zastopani deželna in lokalne uprave, sindikati in predstavniki stanovskih organizacij, predstavil nov regulacijski načrt za tržaško pristanišče. Predlog so člani odbora soglasno podprli, tako da bo pristanišče dobilo nov načrt po 51 letih, saj nosi sedanji datum daljnega leta 1957. Postopek sprejemanja novega regulacijskega načrta se bo nadaljeval zelo verjetno šele januarja z dokončnim sprejetjem s strani pristaniškega odbora, nato bodo morali svoje pristanke dati še pristojna ministrstva, višji svet za javna dela in Dežela FJK, ki je pristojna za uzakonitev načrta. Okvirno bi moral postopek trajati približno dve leti, vendar je Boniciolli zagotovil, da bodo skušali časovnico sprejemanja urbanističnega dokumenta čim bolj skrajšati. Obstaja namreč tveganje, da se bo scenarij, v katerega je vpeto tržaško pristanišče, med sprejemanjem načrta temeljito spremenil, in to na slabše. V načrtu je predvideno veliko povečanje pristaniških zmogljivosti, predvsem na področju kontej-nerskega prometa in pretovorov, ki naj bi našli mesto na načrtovani logistični platformi med lesnim pristaniščem in ške-denjsko železarno. (Glede železarne in načrtovanega plinskega terminala v Žavljah sicer v novem regulacijskem načrtu ni nič konkretnega, čeprav je v Žavljah predviden prostor za energetski pol.) Gospodarska recesija, ki medtem že kaže zobe in melje prve žrtve, se bo namreč prihodnje leto neizogibno pokazala tudi v pristaniškem prometu, ki je zadnji člen v logistični verigi, v kateri so nekateri členi že začeli popuščati. Če se bo gospodarska dejavnost na Daljnem vzhodu, ki ga je že zajela finančna kriza, začela pomembneje krčiti, se bo znatno zmanjšal kontejnerski promet tako v Trstu kot v Kopru. Toda urbanistični načrt je dolgoročen instrument, zato mora biti zastavljen tako, da bo lahko spremljal razvoj pristanišča na dolgi rok. Od tod v načrtu predvidena podvojitev dolžine sedmega pomola, izgradnja logistične platforme (za katero sicer manjka dvesto milijonov proračunskega denarja) z velikim večnamenskim osmim pomolom, okrepitev in podaljšanje petega in šestega pomola, preureditev Pomorske postaje s podaljšanjem pomola Bersaglieri za potniški promet, selitev terminala za trajekte s trajanskega nabrežja ob plovni kanal v Žavljah itn. Če je načrt, na katerega tržaško pristanišče čaka že celo vrsto let, končno na papirju, pa je njegovo dokončanje sovpad-lo s skrajno neugodnim gospodarskim trenutkom, in to ne samo glede na nevarnost upadanja prometa, ampak tudi krčenja proračunskih sredstev, ki bodo potrebna za predvidena javna dela. Alternativa javnemu financiranju bi bilo lahko projektno financiranje, torej s pritegnitvijo zasebnih vlagateljev, vendar je v tem trenutku zaradi recesije tudi ta možnost precej nerealna. pristanišča - S seje nadzornega sveta družbe Luka Koper še ne čuti posledic gospodarske krize KOPER - Luka Koper v prvih devetih mesecih letos ni čutila posledic finančne krize, je v sredo ugotovil nadzorni svet družbe, ki bo devetmesečne podatke objavila prihodnji teden. Napovedi do konca leta so razmeroma ugodne, ugotavljajo, čeprav je pomorska dejavnost zadnji člen v logistični verigi in bo posledice na svetovnem trgu čutiti v prihodnjem letu. Kot je Luka Koper včeraj objavila na spletni strani Ljubljanske borze, so nadzorniki sicer veliko pozornosti posvetili ukrepom za obvladovanje morebitnih težav, kot so racionalizacija poslovanja in iskanje notranjih rezerv, upravi pa naložili spremljanje dogajanja na trgu. Nadzorniki so se med drugim strinjali z nakupom treh skladišč v lasti države za skupaj 5,9 milijo- EVRO 1,2542 $ -0,73 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. novembra 2008 evro (povprečni tečaj) valute 20.11. 19.11. ameriški dolar 1,2542 1,2634 japonski jen kitajski juan 119,87 85718 122,07 ruski rubel 34,5555 7,4524 8,6271 34,6655 7,4499 UCII IJKCI M UI IG britanski funt 0,8421 102395 0,8398 101375 JVCUJI\O Muna norveška krona 8,8700 25,635 8,8700 25,718 M Ul iG švicarski frank 1,5290 1,5228 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 269,94 3,8500 271,00 3,8500 UUIIJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5814 1,9927 1,5634 1 9547 avjLIaljM UUlul bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3 8170 1,9558 3,8503 iui i ilu iji\i itrv slovaška krona liiY*\\/CK i ifac 30,380 3,4528 30,390 3,4528 IILUVJM iiidj latvijski lats hr37l ICki fAPlI 0,7093 3 0198 0,7094 2,9887 Ulcl£.IIJjpJ ICal islandska krona ti lira 245,00 2 1354 240,00 21196 LUI jIVCI lila hrvaška kuna 7,1350 7,1340 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 20. novembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 1,1412 2,1531 2,5437 2,705 libor (eur) 3,6012 4,06 4,1075 4,165 libor (chf) 0,9933 1,9366 2,135 2,3533 euribor (eur) 3,612 4,076 4,117 4,171 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.206,62 € +250,21 na evrov. S tem nakupom bo Luka Koper pridobila dodatne skladiščne površine za svojo dejavnost. Nadzorniki so obravnavali tudi poročilo o varovanju okolja, morja, varnosti in zdravja pri delu. Na obisku v koprskem pristanišču so bili te dni predstavniki belgijskega pristanišča Oostende. To je izrazito ro-ro pristanišče v zahodni Belgiji, ki več kot 90% prometa ustvari z britanskimi pristanišči, na prvem mestu z Ramsgateom. Prav na relaciji Oostende - Ramsgate deluje kot izključni prevoznik podjetje Transeu-pra Ferries, ki je v slovenski lasti. Sogovorniki so si izmenjali poglede na možno sodelovanje, predvsem pri blagovnih tokovih iz Sredozemlja in Azije prek Kopra po kopnem do Oostende in naprej v Veliko Britanijo. TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. novembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,97 IMTCDCI IDr»DA Q78 -6,80 KRKA 1 1 IKA KOPER 50,61 -6,32 -9,58 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,42 165,76 -5,96 -7,17 TELEKOM SLOVENIJE 248,73 142,75 -8,52 -9,12 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA CTni 47,96 27,82 -2,32 -12,76 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 _1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 11,02 -8,01 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 42,40 12,96 -4,97 -9,56 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 253,71 -4,97 +045 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 200,00 109,50 17,62 -7,98 -9,50 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 20. novembra 2008 -2,37 delnica zaključni tečaj v € spr. v % okusi krasa - Zelo uspel večer v tržaški gostilni All'Antico Spazzacamino Ob dobrotah s kruhom v glavni vlogi tudi Sabovi in Kosovelovi verzi, glasba in film Gostje na Okusih Krasa v gostilni All'Antico Spazzacamino, spredaj levo g. Dušan Jakomin kroma TRST - Pijem trpko vino - s tem verzom se konča Sabova pesem Kontovel v slovenski prepesnitvi Jolke Milič, ki je dal naslov dvojezični zbirki Umberta Sabe, v izvirniku (Bevo quest'aspro vino) in slovenskem prevodu znane prevajalke iz Sežane, katere založnik je tržaška Mladika. Pesem, film in glasba so bili pravzaprav glavni trenutki večera v zgodovinski tržaški gostilni AllAntico Spazzacamino, večera, ki je imel tudi prijeten in uspešen enoga-stronomski okvir. Gospodarja Tiziana in Edi ter kulturni animator Edi Kanzian z neprofitnim društvom Il pane e le rose so prejšnjo sredo pripravili pravi poklon iztekajočim se Okusom Krasa. Po glasbi Mladih kraških muzikantov, ki so ves večer sredi mesta igrali narodno glasbo, je bogato omizje povabljenih proizvajalcev in drugih gostov govorilo ne le o gastronomski pobudi, ampak tudi o širši povezani kulturi. Vesna Guštin je skušala mešani italijansko-slovenski druščini (prisoten je bil tudi predsednik ZSKD Marino Marsič) pojasniti etnološko podstat prireditve in domačih proizvodov kot je kruh. Temu je naravno pritegnil g. Dušan Jakomin, ki neguje spomin na ške-denjski kruh in druge zaklade krajevnega izročila. Edi Kanzian je z režiserko Lore-dano Gec pripravil Jakominu in ostalim lepo presenečenje s prikazom nekaj suge-stivnih posnetkov iz portreta Dušana Jakomina, ki mu ga je posvetila Loredana Gec v produkciji STV RAI. Marsikdo od italijanskih gostov si je zaželel, da bi ga prikazala tudi krajevna italijanska RAI, tako je priljubljen ta duhovni in javni delavec. Posegel je tudi Marino Vocci, občutljiv povezovalec istrske in kraške enoga-stronomije. Vrtnar Gigi Debelis je povedal, kako prideluje svoj znani motovilc, ki je z oljčnim oljem žlahtno obogatil kraški jedilnik Spazzacamina. Pedagog Roberto Ambrosi je poudaril pomen zdrave prehrane z domačimi proizvodi in hrano tudi v šoli. Podpredsednik tržaškega konzorcija Federico Grim, sicer izvedenec za ribištvo, je predstavil svoj zadnji trud, knjigo o ribji kulturi in proizvodnji pri nas, »Il pesce nel Friuli Venezia Giulia« tržaške založbe Italo Svevo. Za SDGZ pa sta bila navzoča predsednik trgovcev Ervin Mezgec in tajnik Davorin Devetak. Čudovit intermezzo pred enoga- stronomskim dogodkom so bile pesmi Kosovela in Sabe, ki sta jih brali igralka Liliana Saetti in Loredana Gec v prepesnitvah Jolke Milič. To je bil lep in občuten hommage odsotni posredovalki med obmejnima jezikoma v obe smeri: Jolka prevaja v oba jezika s srcem in glavo, z lahkotnostjo in muko, vedno s čustvovanjem, kot da bi bila oba njena materna jezika. In že so sledile pokušnje fanclov z dušo Nataše Bukavec s Proseka, kruha sv. Martina Davorina Starca in drugega domačega kruha obeh proseških pekarn, žu-pa pržgana, špageti po barkovljansko in po- hani sardoni gospodinje Tiziane, Debelisov motovilc, Tizianine palačinke in štrudel pekarne Starc, vse skupaj z Debelisovo mal-vazijo ter teranom in merlotom mladega vinarja Gabrijela Pertota iz Nabrežine. Stalni gostje Spazzacamina so ob hrani še posebno cenili glasbo Mladih kraških muzikantov: prvič so tam zadonele na-rodnozabavne viže, sicer pa je vsak četrtek v lokalu zraven sejmišča, v Ul. Settefonta-ne 66, koncertni večer z rock, jazz in drugo žanrsko glasbo. Info: tel. 040945160, www.anticospazzacamino.com Davorin Devetak A2A 1,491 -2,99 ALLEANZA 4,82 -1,58 ATLANTIA 13,00 -3,99 BANCO POPOLARE 7,28 +0,14 BCA MPS 1,306 +1,56 BCA POP MILANO 3,92 +2,81 EDISON 1,15 -1,54 ENEL 5,09 -1,74 ENI 16,67 -4,47 FIAT 4,82 -3,21 FINMECCANICA 9,00 +0,95 GENERALI 17,75 -1,77 IFIL 2,03 -7,09 INTESA SAN PAOLO 2,16 +0,93 LOTTOMATICA 17,84 +2,77 LUXOTTICA 13,49 +1,05 MEDIASET 4,1 +2,89 MEDIOBANCA 8,27 -1,49 PARMALAT 1,218 -1,30 PIRELLI e C 0,26 +0,39 PRYSMAN 7,5 -6,37 SAIPEM 13,22 -8,89 SNAM RETE GAS 4,1 -1,91 STMICROELECTRONICS 5,34 -3,43 TELECOM ITALIA 1,05 +1,74 TENARIS 8,46 -9,42 TERNA 2,425 -4,62 TISCALI 0,78 -2,01 UBI BANCA 11,47 -3,12 UNICREDIT 1,655 -0,90 SOD NAFTE (159 litrov) ^^^^ 48,85 $ -1,55 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. novembra 2008 indeks_zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 3.965,57 -7,96 SBITOP, Ljubljana 903,49 -8,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdan 100 7.989,71 1.385,93 -0,09 -0,04 Nosuau i oo S&P 500, New York 798,29 -1,03 MSCI World, New York 821,63 -4,63 DAX 30, Frankfurt FTÇF Ifin I nnrlnn 4.220,20 -3,08 fisc i00, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 3.874,99 2.980,42 1.562,47 -3,26 -3,48 -5 11 a i x, Dunai PX, Praga Fl IROSTOXX 50 733,3 2.225,99 -5,65 -3,02 LUnOSi OXX 50 Nikkei, Tokio 7.703.04 -6,89 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 1.613,95 12.298,56 1.983,76 8.451,01 -3,10 -4,03 -1,67 -3,68 1.696,91 -6,67 1.115,21 -1,53 2.014,07 -3,51 575,19 -4,38 264,89 -7,38 2.462,04 -0,72 9.393,75 -1,46 2.327,40 -7,88 / ALPE-JADRAN Sobota, 22. novembra 2008 5 špeter - Pogovor z ravnateljico dvojezičnega šolskega centra o t.i. reformi Gelmini Živa Gruden: Prepričana sem, da obstoj šole ni pod vprašajem En sam učitelj za špetrsko osnovno šolo ni sprejemljiv - Dvojezični model nima alternative ŠPETER - Šolska reforma ministrice Gelminijeve, kot smo že večkrat poročali, neposredno ogroža tudi sam obstoj dvojezične osnovne šole v Špetru. Z ravnateljico Živo Gruden smo se pogovorili tako o ukrepih italijanske vlade v zvezi s šolstvom kot o delovanju dvojezičnega šolskega centra v Špetru. Zakaj za vas šolska reforma ni sprejemljiva? V naši dvojezični osnovni šoli poteka pouk po modelu »en učitelj - en jezik«, z uvedbo enega samega učitelja, kot predvideva nova šolska reforma, pa bi bilo to nemogoče. Tudi krajši urnik za nas ni sprejemljiv. Otroci se namreč vse predmete učijo bodisi v italijanščini in slovenščini, za kar nedvomno potrebujejo več časa. Dopoldne poteka pouk v enem jeziku, popoldne pa v drugem. Nemogoče pa bi bilo, da bi isti učitelj oziroma učiteljica poučeval tako v italijanščini kot v slovenščini. Šola bi torej v tem primeru postala enojezična, ali slovenska ali italijanska... Ne, alternative sploh ni. Šola je bila ustanovljena zato, da bi bili v njej tako italijanščina kot slovenščina na isti ravni. Če ne bi mogla ohraniti dvojezičnega modela, sploh ne bi imelo več smisla, da obstaja. Prav zaradi tega sem tudi prepričana, da se bo problem vendarle rešil. Nihče si ne more privoščiti, da bi povzročil zaprtje take šole, kot je naša. Reforma Gelminijeve je bila v parlamentu sprejeta brez popravkov, priporočilo senatorke Blažinove, ki ga je sprejela vlada pa ni obvezujoče... To je res, vseeno pa gre za formalni akt, ki je bil sprejet pred celotnim parlamentom. Dvomim, da bi lahko vlada nato kar tako pozabila na priporočilo, da se manjšinske šole in naš center v pravilniku za izvajanje zakona obravnavajo posebej. Mislim, da lahko po institucionalni poti marsikaj dosežemo, treba bo pač pozorno slediti sestavljanju pravilnika, kar pomeni, da bo največje breme na ramenih senatorke Tamare Bla-žina in Livia Semoliča. Upam pa, da bo tudi Slovenija takoj posegla, če bi se zadeve zakomplicirale. Sicer pa je bilo glede šolske reforme toliko protestov, da bi se lahko še kaj spremenilo. Po navadi v Rimu zavlačujejo s sestavo pravilnika, ko ugotovijo, da kak zakon nima velike podpore. Na tak način se odloži njegovo izvajanje. Ravnateljica dvojezične šolskega centra v Špetru Živa Gruden (zgoraj) je prepričana, da se bodo izognili problemom, ki bi jih lahko prineslo dosledno izvajanje reforme ministrice Gelmini Med novejše ukrepe v zvezi s šolstvom sodi tudi zahteva po zaprtju šol s premajhnim številom učencev oziroma njihovi združitvi z drugimi šolami. Vlada je sicer za leto 2009 ta ukrep zamrznila, a ga ni dokončno zbrisala. Kako bi to vplivalo na dvojezični šolski center? Čeprav nimamo dovolj učencev, se naša šola prav zaradi svoje specifičnosti ne more povezati z nobeno drugo. Poleg tega pa že tako in tako pokriva precej širše območje kot navadne šole, saj zaobjema kar sedem občin. Koliko otrok obiskuje dvojezični šolski center? Skupno 202. Sedemdeset jih je v vrtcu, sto dva sta v osnovni šoli, trideset pa jih obiskuje nižjo srednjo šolo. Število učencev je v zadnjih letih približno konstantno, medtem ko je prej stalno naraščalo. Mislim, da je razlog v tem, da smo že dosegli ves tisti del prebivalstva, ki se strinja z modelom naše šole. Dvojezična nižja srednja šola obstaja šele dve šolski leti. Kako poteka pouk? Seveda tu ni modela en jezik - en učitelj, ki je značilen za osnovno šolo. Učenci se nekatere predmete učijo v italijanščini, druge pa v slovenščini. Tako poteka pouk matematike, naravoslovja in likovne vzgoje v italijanščini, v slovenščini pa pouk zemljepisa, zgodovine, tehnologije, informatike, verouka, glasbene vzgoje in telovadbe. Ob slovenščini in italijanščini se otroci učijo še angleščino, medtem ko je nemščina izbirni predmet. Je učno osebje na osnovni in nižji srednji šoli redno zaposleno? Učiteljice na osnovni šoli imajo stalno mesto, medtem ko so profesorji na nižji srednji šoli imenovani letno. Upam, da se bo to čim prej vsaj delno uredilo. Že za naslednje šolsko leto pričakujem, da bomo imeli vsaj štiri katedre: za italijanščino, matematiko in dve za slovenščino, zgodovino in zemljepis.« T.G. Renzo Tondo od danes predsednik Delovne skupnosti Alpe Jadran TRST - Furlanija-Julijska krajina bo danes v Pamhagnu v Avstriji prevzela vodenje Delovne skupnosti Alpe Jadran. Predsednik FJK Renzo Tondo bo ob tej priliki od deželnega glavarja Gradiščanske-ga Hansa Niessla prevzel predsedstvo delovne skupnosti AJ, ki jo sestavljajo dve državi, Slovenija in Hrvaška, ter 11 dežel, pokrajin oziroma županij, in sicer Furlani-ja-Julijska krajina, Veneto, Lom-bardija (Italija), Gradiščansko, Koroška, Štajerska, Zgornja Avstrija (Avstrija), Baranya, Somogy, Vas in Zala (Madžarska). Do predaje predsedstva bo prišlo na današnjem plenarnem zasedanju predsednikov dežel skupnosti Alpe Jadran, ki je prav včeraj praznovala 30. obletnico ustanovitve. Delovno skupnost AJ so ustanovili 20. novembra 1978 v Benetkah, na zasedanju v Pamha-gnu pa se bo preimenovala v Delovno skupnost Alpe Jadran - Pa-nonija. Pred prevzemom predsedstva je Tondo včeraj dejal, da vse skupaj čakajo novi izzivi, glavna naloga vseh pa bo, da skupnost Alpe Jadran - Panonija odigra aktivno vlogo pri razvojni politiki tega območja Evrope. Od 1. aprila prihodnjega leta bo Ryanair iz Trsta letel tudi v Bruselj TRST - Nizkocenovna irska letalska družba Ryanair bo s 1. aprilom prihodnjega leta uvedfla novo letalsko linijo med trstom in Brusljem (Charleroi). Kot so sporočili iz irske letalske družbe, bo Trst z Brusljem povezan ob sredah in nedeljah. Rezervacije za let že sprejemajo na spletni strani www.ryanair.com, cena enosmernega leta iz Trsta v Bruselj pa gre od 10 evrov dalje (brez letaliških dajatev)a un prezzo Ryanair pa bo s 30. marcem 2009 začel enkrat tedensko leteti tudi na progi Trst - Cagliari, od 31. marca prihodnjega leta pa tudi na progi Trst - Birmingham. celovec - Evropski kongres narodnih skupnosti dežele Koroške Kongres v senci dvojezičnih tabel Drugi dan kongresa v znamenju zanimivih predavanj in razprav o zastavljeni temi - EL kritizira Dorflerja - Predlog BZO v deželnem zboru propadel CELOVEC - Zaključni dan XIX. Evropskega kongresa narodnih skupnosti dežele Koroške v Domu glasbe v Celovcu z osrednjo temo Narodne skupnosti razpete med globalizacijo in regionalizacijo so včeraj zaznamovali zanimiva predavanja in razprave, potekal pa je tudi v senci nerešenega vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem oz. napovedi koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorfler-ja, da ne vidi potrebe po postavitvi dodatnih tabel. Na kongresu so mednarodno priznani strokovnjaki s področja narodnostne politike, kulture in cerkve iz Avstrije, Italije (Južne Tirolske), Švedske, Grčije, ZDA in Ukrajine razmišljali in tudi dajali impulze za nove pristope pri ohranjanju jezikovne in kulturne raznolikosti manjšin oz. narodnih skupnosti v Evropi. Večina jih je ugotavljala, da napetostno polje med globalizacijo in regionalizacijo tudi za narodne skupnosti pomeni nove izzive in nove perspektive. Po oceni skorajda vseh sicer regionalizacija nudi več možnosti, toda tudi globalizacija ima poleg negativnih tudi več pozitivnih učinkov. Veliko je odvisno od narodnih skupnostih samih ter od njihovega ožjega in širšega okolja oz. družbe, v kateri živijo. Globalne perspektive vsekakor nudi mreženje manjšinskih medijev, kot je to na primeru agencije MIDAS posredoval strokovnjak Guenther Rautz iz Bocna, o manjšinah in manj- Pesnik Janko Ferk lukan šinskih jezikih na Švedskem pa je govorila Leena Huss iz Stockholma. V zastavljeno temo kongresa pa je postavil dunajski univerzitetni profesor Karl Schwarz reformatorja Slovencev Primoža Trubarja, katerega je imenoval za Evropejca 16. stoletja. »Nedeljivost dostojanstva vseh ljudi - Vernost in narodna pripadnost v okviru globalizacije iz zornega kota pravoslavnega teologa je svoj referat poimenoval grški univerzitetni profesor Grigorios Lerentzakis, ki je še posebej opozoril, da bodo morali v Srednji Evropi in na Zahodu nasploh v svoja razmišljanja in načrte bolj in ofenzivno vključevati evropski vzhod in jugovzhod oz. narode in narodnosti, ki tam živijo. Poleg uvodnega referata nekdanjega podpredsednika Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) Reginalda Vospernika, ki je prvi dan kongresa spregovoril o zaščiti narodnih skupnosti in jezikov iz regionalnega evropskega in svetovnega vidika, je številnim udeležencem kongresa včeraj spregovoril še en koroški Slovenec: pesnik Janko Ferk. Temo njegovega predavanja je bila Globali-zacija koroške slovenske literature. Med drugim je predstavil šele nekaj dni staro spletno stran www.slolit.at, s katero se je pričela globalizacija ko-roško-slovenske literature, kot se je izrazil Ferk. Kongres, ki ga je tudi letos organiziral in izvedel Biro za slovensko narodno skupnost pri uradu koroške deželne vlade, so sklenili dekan Wolo-dymyr Kušnerk (Stanje medetičnih odnosov regije Černovci in njeni izgledi v kontekstu dejavnosti evroregije Zgornji Prut), Alexander Mirescu iz New Yorka (Izkušnje priseljencev v meddržavni primerjavi: Razmišljanja o romunskih priseljenskih skupinah v ZDA in Evropi) ter Sigrid Grassmugg z Dunaja (Med konfliktom in sodelovanjem - nemško-danski obmejni pas kot regija). Tudi včeraj pa so še odmevale sredine izjave deželnega glavarja Gerharda Dorflerja na odprtju narodnostnega kongresa v Celovcu v zvezi z dvojezičnimi napisi. Ostro jih je kritizirala Enotna lista, ki je v izjavi za javnost poudarila, da je nerazumljivo, če se deželni glavar prav v pozdravnem nagovoru narodnostnega kongresa izreče proti dvojezičnim napisom in kljub desetletja dolgim zamudam politike govori o preobremenitvi prebivalstva zaradi visokega tempa. Na- Referent iz Grčije Larentzakis in vodja Biroja za slovensko narodno skupnost Kassl rodnostni kongres naj bi imel namen, da podpira razvoj narodnih skupnosti, ne pa, da se zlorablja kot platforma za polemiziranje v njihovo škodo. Dvojezični krajevni napisi pa so bili tudi osrednja tema včerajšnje »aktualne ure« v deželnem parlamentu. Kot napovedano, je predsednik poslanskega kluba BZO Kurt Scheuch vnesel v razpravo zahtevo po obrav- navi tega vprašanja, ker pa socialdemokrati in Zeleni niso videli potrebe, da bi o tem razpravljali, »nujni« predlog BZO ni bil deležen potrebne dvotretjinske večine. Za predlog BZO pa so glasovali tudi poslanci ljudske stranke (OVP), ki so obenem zahtevali tudi preštevanje manjšine ob priložnosti popisa prebivalstva leta 2010. Ivan Lukan 6 Petek, 21. novembra 2008 ALPE-JADRAN / slovenija - Danes na zasedanju državnega zbora Odločanje o imenovanju devete slovenske vlade Skupaj s predsednikom vlade Borutom Pahorjem bo štela 19 članov - Jutri že prva seja LJUBLJANA - Poslanke in poslanci slovenskega državnega zbora bodo danes odločali o imenovanju ministrske ekipe mandatarja Boruta Pahorja, ki bo sestavljala deveto vlado po osamosvojitvi Slovenije. Po zaprisegi novoimenovanih ministrov bo potekala primopredaja poslov med dosedanjim in novim premierom, jutri pa se bo nova vlada že sestala na prvi seji. Ministrska ekipa bo, če bo potrjena v državnem zboru, skupaj s predsednikom vlade štela 19 članov. V vladi, ki jo bodo sestavljale koalicijske stranke SD, Zares, DeSUS in LDS, bo sedem nestrankarskih kandidatov, v njej pa bo tudi pet žensk. Pahor sicer ekipo ocenjuje kot sposobno premagati vse ovire, ki ločijo Slovenijo na poti do najrazvitejših držav. Mandatar, ki je listo kandidatov v državni zbor vložil 13. novembra, je poudaril, da listo v DZ vlaga pred za to zakonsko določenim rokom, saj se zaveda, da se mora nova vlada čim prej spopasti s posledicami, ki jih prinaša svetovna gospodarska kriza. Ministrski kandidati so že prestali prvo "oviro" na poti do imenovanja. Podporo pristojnih parlamentarnih odborov so namreč dobili vsi kandidati za ministre, ki jih je predlagal Pahor. Njihove predstavitve je večina članov pristojnih delovnih teles označila kot ustrezne. V ponedeljek so zaslišanja uspešno prestali kandidat za ministra za finance Franc Križanič, kandidat za šolskega ministra Igor Lukšič, kandidatka za ministrico za obrambo Ljubica Jelušič, kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, kandidatka za ministrico za kulturo Majda Širca Ravnikar in kandidatka za ministrico brez resorja, odgovorno za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zlata Ploštajner. V torek so bili podpore deležni kandidat za ministra za gospodarstvo Matej Lahovnik, kandidat za ministra brez resorja, pristojen za razvoj in evropske zadeve, Mitja Gaspari, kandidatka za ministrico za notranje zadeve Katarina Kre-sal, kandidat za pravosodnega ministra Aleš Zalar, kandidat za ministra za promet Patrick Vlačič in kandidatka za ministrico za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. V sredo pa so podporo prejeli kandidat za ministra za visoko šolstvo Gregor Golobič, kandidat za ministra za kmetijstvo Milan Pogačnik, kandidat za ministra za okolje Karl Erjavec, kandidat za ministra za zdravje Borut Miklavčič in kandidat za ministra za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Kot zadnjega je parlamentarna komisija včeraj soglasno podprla Boštjana Žekša (o tem podrobneje poročamo na 3. strani op. ur.) kot ustreznega kandidata za Poslanke in poslanci državnega zbora bodo danes potrjevali ministrsko ekipo Boruta Pahorja ministra brez listnice, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Funkcija omenjenega ministra je sicer novost, ki jo je novi sklic parlamenta uvedel s spremembo zakona o vladi na podlagi leta 2006 sprejetega zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Za razliko od volitev predsednika vlade državni zbor ministre imenuje na javnem glasovanju, z navadno večino. O imenovanju ministrov glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti. Lista je izglasovana, če zanjo glasuje večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja. Če lista ni izglasovana, se opravi novo glasovanje o imenovanju ministrov na podlagi nove liste kandidatov za ministre. Vlada nastopi funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne štejejo ministri brez resorja. V primeru, da vsi ministri ne bi bili imenovani, mora predsednik vlade v 10 dneh po nastopu funkcije predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne za dlje kot za tri mesece prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne bi imenoval še neimenovanih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala. Novoimenovano vlado bo sprejel tudi predsednik države Danilo Türk. Dan sprejema še ni znan, mandatar Pahor pa je izrazil željo, da bi bil že v nedeljo. (STA) V jutrišnji oddaji Brez meje po koprski TV gosta Rudi Pavšič in Drago Štoka KOPER - V jutrišnji oddaji Brez meje (ob 18. uri na TV Koper - Capodi-stria) bosta predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO Drago Što-ka razkrila svoje poglede na pomen, ki ga za slovensko manjšino imajo veliki svetovni premiki in spremembe. Spregovorila bosta tudi o najbolj perečih vprašanjih znotraj slovenske manjšine v Italiji, o delu, ciljih, načrtih ter o povezavah in stikih, ki jih ima manjšina z zunanjim svetom. Klub tržaških Slovencev vabi na srečanje Prva tržaška povojna leta v sliki in besedi LJUBLJANA - Klub tržaških Slovencev v Ljubljani vabi v sodelovanju z Zadrugo Naš Kras na srečanje o prvih povojnih tržaških letih. Srečanje bo v nedeljo ob 16. uri v atriju ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubljani, govorila pa bosta snemalec in fotograf Edi Šelhaus ter zgodovinar Jože Pirjevec. Prisotni si bodo ogledali odlomek iz celovečernega dokumentarca Jurija Grudna »Edi Šelhaus: bil sem zraven« in razstavo fotografij Egona Krausa. Pokrovitelj srečanja je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. sežana - Prvo leto vpisanih 99 študentov Uradno odprtje višje strokovne šole za fotografijo in oblikovanje materialov politika - Ob prvi obletnici smrti Spomin na Mirka Špacapana VIDEM - Množica ljudi je v sredo zvečer napolnila gledališče Pala-mostre, v katerem so se v okviru dobrodelnega večera za boj proti raku spomnili Mirka Špacapana ob prvi obletnici njegove smrti. Prireditev z naslovom Naj se življenje nadaljuje je spremljalo obujanje Špacapanovega življenja in njegovih mnogih vrlin, ki jih sicer ni nikdar razkazoval. Občuteno sliko njegovega lika je uvodoma podala njegova vdova Manuela Quaranta, ki je svoj poseg zaključila z besedami sodobnega pesnika Hollanda »Smrt ne obstaja. Le premaknil sem se v sosedno sobo...«. V nadaljevanju so govorili številni predstavniki oblasti in ugledni gostje, od dekana fakultete za medicino na videm-ski univerzi Bazzocchija do predsednika deželnega sveta Edouarda Balla-mana ter prijatelja in političnega somišljenika Damijana Terpina. Slednji je poudaril, da je bil Špacapan v prvi vrsti zdravnik, kljub temu pa ni nikdar r3 Mirko Špacapan zanemarjal vseh drugih dejavnosti, ki jih je bolezen nenadoma prekinila. Večera so se udeležili tudi mnogi slovenski in italijanski politiki in Špaca-panovi prijatelji, pa tudi pacienti. V okviru prireditve so nekateri glasbeniki zaigrali Chopinove, Bachove in Saint-Saensove skladbe. Večer je zaključil zbor Hrast, ki je prvič izvedel odlomek, ki ga je uglasbil sam Špacapan. To je Poslednje pismo Alojza Gradnika, ki ga je v skrajšani obliki prevedla v italijanščino žena Manuela. ljubljana - Simpozij Poudarek vlogi Trubarja v zgodovini LJUBLJANA - Simpozij Obdobja o reformaciji na Slovenskem je spodobna počastitev spomina na Trubarja ter priložnost za soočenje z njegovo vlogo v zgodovini, je zbranim dejal dekan Filozofske fakultete v Ljubljani Valentin Bucik. Osrednji namen protestantov ni bil jezikovni, ampak verski, pa je pojasnil predsednik simpozija Aleksander Bjelčevič. 27. slovenistični in slavistični simpozij Obdobja, ki ga je pripravil Center za slovenščino kot drugi/tuj jezik pri Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot je pojasnil predsednik simpozija Bjelčevič, je to zadnji "od osmih ali devetih simpozijev ali konferenc, ki so letos posvečeni 500-letnici Trubarjevega rojstva". Po njegovih ocenah je ta simpozij največji glede na število udeležencev, saj bo na njem do jutri predstavljenih 61 referatov, referenti pa prihajajo iz 12 držav. Večina prispevkov je s področja jezika in literature, med njimi pa so tudi referati s področja zgodovine, sociologije, glasbe in umetnostne zgodovine. fjk - Promotur Cene smučarskih vozovnic bodo enake kot lani TRST - Cene smučarskih vozovnic v Furlaniji-Julijski krajini bodo v bližajoči se smučarski sezoni enake, kot so bile v lanski. Sklep o tem je včeraj sprejel upravni svet družbe Promotur, ki upravlja smučarske centre na Trbižu, Na Žlebeh, na Piancavallu, v Ra-vasclettu - Zoncolanu in v Forni di Sopra. Promotur je sicer za letos nameraval dvogniti cene za približno 4 odstotke, vendar pa se s tem ni strinjala Dežela Furlanija -Julijska krajina, ki je družabnica Promoturja. Sklep o podražitvi je upravni svet družbe sprejel že 22. aprila letos, neposredno po zaključku lanske smučarske sezone. Novo smučarsko sezono v FJK bi morali predstaviti v začetku tega tedna v Vidmu, vendar so na zahtevo deželnega odbornika za turizem Luce Cirianija predstavitveno tiskovno konferenco odpovedali. SEŽANA - V Sežani so včeraj uradno odprli Višjo strokovno šolo za fotografijo in oblikovanje materialov, ki je že oktobra odprla vrata prvi generaciji študentov. Že prvo leto je vpisanih 99 študentov z vseh koncev Slovenije in tujine (45 rednih in 25 izrednih fotografov ter 29 oblikovalcev materialov). Študij poteka v prostorih PIC v Sežani. Poleg predavalnic imajo tudi sodobno opremljen fotografski laboratorij in temnico. Vaje za oblikovalce materialov pa potekajo na drugih lokacijah. Kot je na odprtju poudaril Dušan Štolfa, direktor ŠC Srečka Kosovela, postaja Sežana pravi kampus višjega in visokošolskega središča. Sežanski župan Davorin Terčon je poudaril vlogo občine, ki je v šolo vložila 300 tisoč evrov. Priprave na odprtje šole so trajale deset let. Sekretar ministrstva za šolstvo Boštjan Zgonc pa je izrazil veselje, da je Sežani uspelo izpeljati projekt, s katerim vstopa v krog evropskih šol s kratkim visokošolskim izobraževanjem. O viziji in izzivih je spregovorila v.d. ravnateljica Jasna Rojc. S programom oblikovanja kamna se bodo sežanski študentje predstavili na razstavi kamnitih izdelkov in skulptur od 28. novembra do 8. decembra v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. 3. decembra bo predstavitev Višje strokovne šole, programom fotografije pa bodo predstavili na razstavi 10-let pohoda Ankaran-Triglav v Pokrajinskem muzeju v Kopru od 5. do 12. decembra. Besedilo in foto Olga Knez / ITALIJA Petek, 21. novembra 2008 7 rim - Vsedržavni tajnik CGIL Guglielmo Epifani o dimenzijah gospodarske krize »Italijanski družbi se približuje velik plaz« Zahteva po učinkovitih ukrepih vlade, ki naj zavaruje najšibkejše sloje RIM - Vsedržavni tajnik sindikata CGIL Guglielmo Epifani je včeraj ocenil, da bo gospodarska kriza po italijanski družbi udarila huje, kot je bilo mogoče predvidevati. »Prihaja težak plaz«, je dejal Epifani, ki bo težko prizadel družbo in njene strukture. To izhaja iz podrobne analize, ki jo je sindikat izvedel v zadnjih dneh, prav takšne, če ne še slabše, pa so tudi ocene mednarodnega monetarnega sklada, po katerem bo italijansko gospodarstvo dobilo hud udarec in si bo le počasi opomoglo. Epifani zahteva od vlade zelo korenitih ukrepov in takšno ekonomsko politiko, da bo zavarovala sloje z najnižjimi prihodki. Če bo vlada pokazala dovzetnost za predloge sindikata, je ta pripravljen premisliti o splošni stavki, ki je napovedana za 12. december, je poudaril taajnik CGIL. Po mnenju Epifanija je treba omogočiti dostop do kreditov, pri čemer bi morale banke sprostiti likvidnost, ki jo sedaj zadržujejo. To bi obenem povrnilo zaupanje zaupanje v bančni sistem. Nadalje se Epifani zavzema za krepitev povpraševanja z davčnimi olajšavami in drugačnimi socialnimi blažilci, kajti obstaja realno tveganje, da ostanejo sto-tisoči ljudi brez vsakršnega varstva. Tajnik CGIL se je dotaknil tudi krize avtomobilskega sektorja in dejal, da bi morala Italija narediti kot ZDA, kjer gre za reševanje avtomobilske industrije 30 milijard dolarjev, podobno pa ukrepa tudi Nemčija. V zvezi s hudo finančno krizo se je oglasil tudi župan Firenc in predsednik združenja občin Leonardo Dome-nici, po katerem je bilančni položaj občin za leti 2008 in 2009 nevzdržen. Zato poziva Dominici občine, naj formalno ne predstavijo proračunov za leto 2009 do 31. decembra, v pričakovanju da se ponovno pregeda vsebina finančnega zakona. Kot rečeno je položaj Italije preučil tudi Mednarodni monetarni sklad. Inšpektorji iz Washingtona so ocenili, da bančni sistem sicer dobro odgovarja na finančno krizo, gospodarstvo pa je vse šibkejše. Proizvodnja pada, občuten je padec zaupanja, šibak je tudi izvozni sektor, tako kot samo tržišče dela. To so dejavniki zaradi katerih je gospodarska rast v letu 2008 prvič po desetih letih negativna. Vsedržavni tajnik CGIL Guglielmo Epifani ansa šolstvo - Predlog Severne lige o posebnem pouku za tujce Berlusconi podpira ločene razrede »To ni diskriminacija, temveč pomoč tujim otrokom«- Demokratska stranka predstavila svoj zakonski osnutek Protest proti vladnim ukrepom v šolstvu ansa RIM - Severna liga je pred časom predlagala ustanovitev ločenih razredov za tuje učence, predsednik vlade Silvio Berlusconi pa je predlog včeraj javno podprl. Na posvetu ob državnem dnevu pravic otrok je zatrdil, da »ukrep ne bi predpostavljal diskriminacije tujih otrok, temveč bi bila logična in koristna rešitev za učence in učiteljice«. Berlusconi je razlagal, da predlog o ločenih razredih temelji na zgledu drugih držav. Njegove besede je z zadovoljstvom sprejela Severna liga. Predsednik ligaških poslancev Roberto Cota je pozval šolsko ministrico Mariastello Gelmini, naj udejanji predlog, s katerim soglaša vsa vladna večina. Očitno pa v desni sredini le niso vsi enakega mnenja. Milanska odbornica za družino in šolstvo Marina Moioli, tesna sodelavka županje Letizie Moratti, ligaško pobudo zavrača: »Ločenih razredov ni mogoče ustvariti. Vsekakor pa bo potrebno ukrepati in pomagati tujim učencem, da nadoknadijo jezikovni zaostanek,« meni odbornica. Na Berlusconijeve besede se je seveda kritično odzvala opozicija. »Ne ve, o čem govori,« sta rezko komentirali Alberta Soliani in Sandra Zampa (Demokratska stranka), ki sta v senatu in poslanski zbornici predstavili zakonski osnutek na to temo. Osnutek je med drugim všeč katoliškemu tedniku Fa-miglia Cristiana, ki odločno nasprotuje t. i. »razredom-getom«. Tednik poudarja osnovne razlike med predlogoma leve in desne sredine: »Združevanje namesto ločevanja. Dobro vemo, da bo učenje italijanskega jezika mogoče, če bodo tuji otroci v stiku z italijanskimi. Z ločevanjem se bo učenje jezika upočasnilo. V primeru otrok je govor o le nekaj mesecih.« komisija rai Renato Villari noče odstopiti RIM - Predsednik parlamentarne komisije za nadzorstvo nad ustanovo RAI Renato Villari vztraja na svojem mestu. Demokratska stranka ga je izključila iz stranke in iz parlamentarne skupine, Villari pa ne uživa več niti podpore desne sredine, ki ga je izvolila na to mesto. Skratka prava farsa, ki ni v čast ne politiki in niti parlamentu. Villari, ki je že pristopil v senatno mešano skupino, je sinoči dejal, da uradno mu ni nihče sporočil, da je kandidat za predsednika komisije RAI Sergio Zavoli. Vodja demokratov Walter Veltroni je njegovo početje označil za neverjetno in nesramno, oglasil se je tudi Silvio Berlusconi, ki je tudi pozval Vil-larija k odstopu. Senator iz Kampanije vztraja, da je bil povsem zakonito izvoljen za predsednika komisije RAI. To je formalno res, Villari pa namerno »pozablja« na politične okoliščine njegove izvolitve, ki so zelo nenavadne, saj je bil kot predstavnik iz vrst opozicije izvoljen z glasovi desne sredine. Da bi moral Villari odstopiti sta prepričana tudi predsednika senata in poslanske zbornice Renato Schifani in Gianfranco Fini. Predsednika pa nimata nobenih zakonitih sredstev za odstavitev predsednika, ki bi lahko odšel le z jasno nezaupnico članov parlamentarne komisije. Tudi ta pot pa je po mnenju nekaterih pravnikov zakonsko gledano zelo vprašljiva, zato je vsa zadeva politično in pravno gledano še kar zapletena. Rešil bi jo lahko samo Vil-lari, ki pa - kot rečeno - vztraja na svojem mestu. imf - Poročilo Učinek krize za Italijo močan, okrevanje dolgo RIM - Italija doživlja močan učinek mednarodne krize, gospodarstvo nazaduje prvič po več kot desetletju, proizvodnja se je zmanjšala v zadnjih dveh četrtletjih, zaupanje je padlo na rekordno nizko raven, izvoz se upočasnjuje, trg dela peša. To so glavne ugotovitve iz poročila Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki so ga njegovi tehniki sestavili po misiji v Italiji. Tudi kratkoročne perspektive po njihovi oceni ne dajejo upanja, saj se bo tudi prihodnje leto nadaljevalo upadanje proizvodnje in povpraševanja, kreditna dejavnost bo medla, klima zaupanja pa še naprej negativna. Morebitno oživljanje gospodarstva bo torej počasno in slabotno, ker ga bodo ovirale strukturne rigidnosti, pomanjkanje notranje konkurence, počasnost procesov prestrukturiranja in omejena odzivnost na davčnem področju, še ugotavlja poročilo IMF. zdravje - Prve žrtve letošnje sezonske epidemije Za božič nas bo »obdarila« avstralska gripa Zbolelo bo od 5 do 7 milijonov Italijanov RIM - Nizke temperature že tradicionalno s seboj nosijo gripo, ki je tudi letos že potrkala na naša vrata. Strokovnjaki in zdravniki opozarjajo, da bo sezonska epidemija influence dosegla svoj višek v prihodnjih tednih, pravzaprav ravno za božič, ko bo po predvidevanjih v postelji obležalo od 5 do 7 milijonov Italijanov, t.j. 8% celotnega prebivalstva. Gripa pa naj bi pri nas vztrajala vse do konca marca. Doslej so zabeležili prve tri »žrtve« letošnjega avstralskega virusa: dva mala otroka in 35-letno žensko, ki se niso cepili proti gripi. Po podatkih državnega centra za influence, ki deluje pod okriljem Višjega zdravstvenega zavoda, so v laboratorijih Univerze v Parmi prvič na italijanskih tleh izolirali 3 seve virusov z imenom avstralska gripa oz. Sydney A/H3N2. Bolniki bodo letos dolgo ležali v postelji s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom, oteklim grlom, kašljem in zamašenim nosom. Posebej ogroženi so seveda dojenčki, starejši ljudje in kronični bolniki, pri katerih se lahko dodatno pojavita še pljučnica in vnetje ušes. Znaki pa izginejo navadno v treh do sedmih dneh. Domači zdravnik vam bo gotovo svetoval, da se izogibajte množičnih prireditev in zaprtih prostorov da uživajte zdravo hrano, ki vsebuje veliko vitamina C, in pa veliko tekočin. Združenje družinskih zdravnikov Simg pa pri tem poziva vse naj se pravočasno cepijo (na fotografiji KROMA), saj je to edina učinkovita in varna zaščita. Pri tem pa opozarjajo vse, naj nikar ne podcenjujejo simptomov, saj vsako leto beležimo okrog 8 tisoč smrtnih žrtev zaradi raznoraznih komplikacij influence. Gripa pa je obenem nezanemarljiv družbeni strošek, saj je iz podatkov raziskave družbe Federanziani izhaja, da je v letu 2006 od dela vsaj nekaj dni izostalo 4.800.000 zaposlenih, za skupnih 32.275.000 dni odsotnosti, ki so nas (državno zdravstveno službo, družine, zavod Inps in delodajalce) stale skupno nad 2.860.000.000 evrov. Zdravstveni nasveti za prihajajočo zimsko sezono so na voljo tudi na spletni strani ministrstva za zdravje www.ministerosalute.it. 8 Petek, 21. novembra 2008 APrimorski r dnevnik rst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it hitra cesta - Županoma Doline Premolinovi in Milj Nesladku v sredo niso dali besede »Bili smo na domačih tleh, drugi pa so bili gostje« »Institucionalna osornost« do dveh skupnosti - Rana se bo težko zacelila Dejstvo, da prireditelji slovesnosti ob uradnem odprtju novega odseka hitre ceste od Lakotišča proti Škofijam niso dali besede dolinski županji Fulvii Premolin, ki jih je tudi gostila, in miljskemu županu Neriu Nesladku, je bila prava »institucionalna osornost«. Prezrli so izvoljena predstavnika dveh skupnosti, neupoštevanje njune prisotnosti pa je bilo poniževalno in žalostno. Zdaj se je skratka ustvarila nova rana, ki bo potrebovala precej časa, da se zaceli. To sta nam povedala včeraj župana Premolinova in Nesladek, ki nameravata s tem v zvezi v kratkem zavzeti tudi skupno uradno stališče. Če sta namreč po eni strani lahko zadovoljna, ker se je zaključil pomemben načrt in je bil storjen korak naprej v posodabljanju infrastrukture, sta po drugi oba »jezna« zaradi - milo povedano - nepazljivosti javnih institucij. »Nekaj podobnega bi mi nikdar ne storili,« nam je povedal Nesladek. Trak so prerezali na ozemlju županje Premolino-ve in to bi morala storiti prav slednja, je poudaril, medtem ko sta morala oba župana rezu traku slediti v tretji (!) vrsti, ker niso nanju niti počakali. Po drugi strani sploh nista imela priložnosti, da bi kaj povedala. Govorniki na odru so sledili vnaprej določenemu vrstnemu redu, v katerem zanju ni bilo prostora. Zato ni mogel Nesladek govoriti v imenu mnogih prebivalcev miljske občine, ki so v zadnjih letih potrpežljivo čakali na konec del, saj je vendar šlo za pomembno cestno povezavo. »Prav zato sem jezen,« je poudaril Nesladek. To ni bilo namreč osorno obnašanje do dveh županov, ampak do dveh skupnosti, ki sta obe več let sobivali z blatom, tovornjaki, ropotom in razpokami na pročeljih hiš. Obe občinski upravi sta bili v tem smislu blizu občanom in posrednici s podjetjem Collini. Slednjemu se je Premolinova prek našega dnevnika tudi javno zahvalila (tega pač na odru ni mogla storiti...), ker je vselej znalo sodelovati in dobiti pravo rešitev za razne nevšečnosti. Poleg tega je tveganje, da bo nova povezava negativno vplivala na mnoge trgovske dejavnosti v miljski občini, je še povedal župan Nesladek, ki pa na skrbi svojih občanov z odra ni mogel odgovoriti. »Jaz sem še bolj jezna,« je naglasila Premolinova. Sicer se je županja zadnji trenutek odločila, da se udeleži slovesnosti, ker »je bil sploh ves odnos poniževalen«. Stvar je še hujša, ker je dolinska občinska uprava od vsega začetka sodelovala in bila posrednica med podjetjem, občani in javnimi institucijami. »Zato je najmanj, kar bi lahko storili, da nas upoštevajo,« je poudarila županja, »še zlasti pa bi nas morali upoštevati, ker smo bili na domačih tleh, medtem ko so bili ostali gostje«. Premolinova je tudi povedala, da so šla javna dela v dolinski občini hitro naprej, ker si je prav dolinska občinska uprava prizadevala za stike z ljudmi. To je bil namreč poseben poseg v ozemlje in tudi v vsakdan krajanov in je bila dolžnost javne uprave, da zaščiti prostor in ljudi, ki v njem živijo. Skratka, vsak se mora obnašati glede na lastne pristojnosti, je menila županja in se s tem v zvezi zahvalila odgovornim pri podjetju Collini. Zaradi vsega tega se Premolinova čuti prikrajšano, ker ji ni bilo dano zahvaliti se vsem občanom, ki so veliko dali pri gradnji hitre ceste. Sredino neupoštevanje javnih institucij, ki zastopajo občane, je bilo zato poniževalno in žalostno, poleg tega pa so kršili pravila korektnosti in olike. Pa vendar mora biti dostojanstvo enako tako za »majhne« kot za »velike« javne upravitelje, je še poudarila Premolinova. To mora veljati tudi za župana občin Dolina in Milje, ki jim je bila demokratično dodeljena dolžnost, da zastopajo občane. Aljoša Gašperlin Na slovesnosti v predoru pri Frankovcu je govorila tudi pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. V ozadju sta bila tudi dolinska županja Fulvia Premolin (prva z desne) in miljski župan Nerio Nesladek (drugi z desne), ki pa jima niso dali besede kroma dolinska občina - Nove cestne table z dvojezičnimi smerokazi Dvojezičnost pri Lakotišču Zahtevala jo je dolinska občina - Še vedno križ z italijanskim imenom vasi »S. Dorligo della valle« Na cesti, ki pelje s Krmenke proti Domju stoji pred križiščem pri Lakotišču po nadvozu hitre ceste nova modra cestna tabla. Dvojezična. Na njej so v italijanščini in v slovenščini omenjene smeri za Lacotisce-Lakotiš-če in za Trieste-Trst. Le spodnji napis je izključno v italijanščini: Slovenia. V bližini stoji smerokaz za nov uvoz na hitro cesto zelene barve, brez nobenega napisa. Označene so le šifre, mednarodne oznake avtoces tin odsekov: A1, RA13, RA14, A 23. V križišču je nameščena druga modra tabla, tudi ta z dvojezičnimi imeni krajev (in enim zgrešenim italijanskim imenom...): Domjo-Domio, Mattonaia-Krmenka, S. Dorligo D.V.-Dolina, Lacotisce-Lakotišče. Tudi smerokaza za gospodarske dejavnosti sta dvojezična: Est-Vzhod (za industrijsko cono) in Dolina (za obrtno cono). Na cestah, ki vodijo iz drugih smeri v križišče pri Lakotišču sta nameščeni še dve podobni modri tabli, vedno z dvojezičnimi imeni krajev (razen že znanega smerokaza za izključno italijansko napisano državo Slovenia). Na cesti za Glinščico v smeri proti mestu so tudi smerokazi raznih ulic napisani dvojezično: Via - Ul. Travnik, Via - Ul. Ressel, Via -Ul. Flavia. Pri Domju sta na veliki modri tabli zabeleženi dve smeri: naravnost za Trieste-Trst, desno za S. Giuseppe-Ricmanje. Nove dvojezične modre cestne table je ob odprtju odseka hitre ceste Lakotišče-Rabujez dalo postaviti podjetje Collini in s tem končno popravilo napako, ki jo je storilo z namestitvijo začasnih, izključno italijanskih smerokazov med gradnjo vozlišča pri Lako-tišču. Takrat je dolinska občinska uprava večkrat posegla pri vodstvu podjetja in zahtevala namestitev dvojezičnih smerokazov in drugih napisov, ker je dolinska občina dvojezična in dvojezične cestne napise predvideva tudi občinski statut. O zadevi je razpravljal tudi dolinski občinski svet in v soglasno izglasovanem dokumentu izrazil zahtevo po dvojezičnih cestnih napisih. Podjetje Collini je zagotovilo, da bodo dvojezične table nameščene ob odprtju odseka. Županja Fulvia Premolin je v preteklih dneh večkrat nastopila pri vodstvu podjetja, da bi bile table postavljene v roku. To se je tudi zgodilo. Premolinova pa z njimi ni popolnoma zadovoljna. Žuli jo na več tablah napačno napisano italijansko ime vasi Doline. Kajti: vas se imenuje izključno Dolina. V slovenščini in v italijanščini. Vsiljeno tuje ime vasi San Dorligo della valle ne obstaja več. Tako je 3. julija 2002 sklenil dolinski občinski svet. Premolinova je že opozorila podjetje na napako. Odgovorili so ji, da naj bi bilo na smerokazu napisano ime občine, ne pa vasi. Kar pa ne more držati, saj sta na primer imeni vasi Lakotišče in Krmenka pravilno zapisani, čeprav nista... občini. M.K. dvojezične table Ljubljanski župan pisal Dipiazzi Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič je v zvezi z dvojezičnimi tablami poslal pismo tržaškemu županu Robertu Dipiazzi. Pismo je poslal prejšnji teden, se pravi pred uradnim odprtjem dveh novih avtocestnih odsekov. Jankovičevo pismo objavljamo v celoti: Spoštovani župan, cenjeni kolega, v soboto, 8. novembra 2008, sem sprejel delegacijo Koordinacijskega združenja kraških vasi, ki jih je vodil predsednik gospod Carlo Grgič. Pogovor se je nanašal tudi na vprašanje dvojezičnih cestnih tabel na Tržaškem, s katerim si seznanjen. Ob pogovorih so me seveda opozorili na aktualno problematiko tabel na novem avtocestnem odseku Pa-driče-Katinara, ki bo odprt ta mesec. O novem odseku sva govorila tudi v začetku meseca, ko sva se srečala v Ljubljani skupaj s kolegom, gospodom Ettorejem Romolijem, županom Gorice. Omenjeno je bilo celo, da bi se ti pridružil v Trstu na svečani otvoritvi zaključka izgradnje avtocestne povezave Trsta s slovenskim avtocestnim krakom. Cestna povezava bo zagotovo pomembno prispevala k zbliževanju med ljudmi teh območij, zato ne razumem, da so dvojezične table sploh problem, s katerim se morava ukvarjati. Prepričan sem, da je mogoče ustrezno postaviti dvojezične table na avtocesti na tem mešanem območju, kot predvideva 10. člen zakona 38/2001 (Zaščita slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji-Julij-ski krajini). Glede na najin dogovor, ki sva ga podpisala februarja in dobre odnose, ki so se razvili od takrat, te prosim, da v skladu s svojimi zmožnostmi in pristojnostmi ukrepaš. devin-nabrežina Kam s privezi sesljanskih jadralnih društev? Devinsko-nabrežinski občinski svet bo na seji, ki je sklicana za sredo, 26. novembra, obravnaval tudi načrt za preureditev sesljanskega pristanišča. S tem v zvezi je pričakovati novo polemiko med desnsosredinsko upravo župana Giorgia Reta in levo-sredinsko opozicijo, ki načrt za se-sljanski pristan ocenjuje zelo negativno. Demokratska stranka v tiskovnem sporočilu ugotavlja, da največji problemi zadevajo nove priveze, ki jih dejansko ni, ter usodo krajevnih nav-tičnih društev (med njimi je tudi Ču-pa), ki ostaja zelo negotova. Pri tem ne gre samo za njihove priveze, temveč tudi za njihove sedeže. Po mnenju leve sredine ostaja še naprej odprto tudi vprašanje parkirišč v Sesljanskem zalivu. Demokratska stranka predlaga Retu in njegovi upravi, da odložita razpravo v občinskem svetu. Najbolj koristno bi bilo, da bi se s temi vprašanji ukvarjala posebna občinska komisija, ki bi vzela v pretres tudi koncesije na območju Castelreggia. Demokrati vabijo vse zainteresirane dejavnike na javno skupščino, ki bo v ponedeljek, 24. novembra ob 17.30 v hotelu Belvedere v Sesljanu. / TRST Petek, 21. novembra 2008 9 1 dolinska občina - Predstavitev v okviru ozemeljskega območja Dolina-Milje Ob Dnevu otrokovih pravic nova ludoteka v Boljuncu Ob torkih in četrtkih za otroke od dveh do šestih let, prvo srečanje v torek, 25. novembra Ob 20. novembru, Dnevu konvencije o otrokovih pravicah, je dolinska občina pripravila svojim najmlajšim občanom lepo presenečenje. Na županstvu so včeraj predstavili igralnico za otroke pravljičnega imena: Peter Pan. Ludoteka bo delovala v občinski knjižnici v Boljuncu, kjer bodo uredili prostor za igranje, barvanje, prijateljevanje. Odprta bo ob torkih in četrtkih od 15.30 do 18.30, namenjena otrokom od 2. do 6. leta starosti, a tudi staršem in nonotom. Dejansko bo to »pravi center za družine, ki bo odprl svoja vrata v torek, 25. novembra,«, kot je poudarila občinska odbornica za šolstvo Alenka Vazzi. Podžupan in odbornik za socialne zadeve Maurizio Sigoni je uvodoma nakazal genezo igralnice. Pobuda je nastala v okviru območnih načrtov, pri katerih sodelujeta dolinska in miljska občina. Upravi, pa tudi socialne službe in socialne zadruge so prisluhnili potrebam družin po prostoru, v katerem bi se lahko otroci družili, se spoznali in igrali. Odgovorna za ozemeljsko območje Anamarija Carli je omenila informativna srečanja s starši in druge uspešne projekte, kot je eksperimentalni načrt Štorklja za pomoč nosečnicam v zadnjih mesecih nosečnosti in mamicam takoj po porodu, vse v dobrobit družine in otrok. Najmlajši imajo sedaj malo priložnosti za druženje. Nekoč so to socialno potrebo doživljali na cesti ali po dvoriščih. Promet in parkirišča so preprečili igro na prostem. Nova igralnica bo zapolnila to vrzel, do pomladi pa bi morali odpreti tudi novo igrišče pri Glinščici, je napovedala Vazzijeva. Občina pripravlja v sodelovanju s pokrajino tudi načrt za druženje malčkov od 0 do 2 let. V nameri občinskih oblasti naj bi postala ludoteka pravo »otroško središče«, ki pa bo na razpolago tudi domačim društvom, na primer za ure pravljic ali za srečanja s starši. Skratka: namenjena bo družinam, vsem občanom. Novo igralnico bo upravljala socialna zadruga Duemilauno. Podpredsednica Felicitas Kresimon je izpostavila sodelovanje in povezovanje z ljudmi ter veliko priložnost, ki jo prestavlja ludoteka za družine. Igre in drugo delo z otroki bosta vodili vzgojiteljici Malina in Jelena, ki računata na dober odziv, saj je občina odposlala vabila družinam 270 otrok v starosti od 0 do 5 let. M.K. švab in ravalico Zahteva: pločnik v Ul. Boveto Tržaška občinska uprava naj zgradi pločnik v Ul. Boveto v Barko-vljah, in sicer na odseku od Miramar-skega drevoreda dalje do hišne številke 2/1. Tako dejansko vloženim vprašanjem zahtevata tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab in Demokratske stranke Mario Ravalico. V tiskovnem sporočilu sta zapisala, da tam bivajoči občani že leta zahtevajo ureditev pločnika. Podobno je zahteval krajevni rajonski svet z resolucijami in interpelacijami, ki jih je predstavil rajonski svetnik Slovenske skupnosti Aleksander Furlan. Odsek Ul. Bo-veto brez pločnika predstavlja nevarnost za pešce, ki morajo hoditi po cestišču in se izogibati vozečim avtomobilom. Na drugi strani ceste je sicer pločnik, a pešci ga ne morejo koristiti zaradi tam pravilno parkiranih avtomobilov. Med drugim se poti po ulici poslužujejo učenci bližnjih italijanske in slovenske šole, sta opozorila Švab in Ravalico v podkrepitev potrebe po novem pločniku v Ul. Boveto. Predstavitev igralnice v Boljuncu na dolinskem županstvu kroma trst - Dan otrokovih pravic Ulica otrok V Ul. S. Caterina do jutri glasba, ples in barve otrok Ul. S. Caterina v mestnem središču je od včeraj postala - ulica otrok. Razživeli so jo animacija, glasba, barve in laboratoriji, ki jih je priredila tržaška občinska uprava ob včerajšnjem Mednarodnem dnevu otrokovih pravic skupno z Unicefom, Amnesty international, odborom Prijatelji parka in organizacijami Linea azzurra, Space On, AnDanDes, mestnim knjižnim servisom in socialno zadrugo La Costiera. Ulica otrok bo utripala v ritmu najmlajših vse do jutri. Vzgojne službe in rekreacijska središča tržaške občine pa so priredila tudi številna druga srečanja, pri katerih bodo sodelovali malčki iz jasli, osnovnih šol in občinskih rekreacijskih središč. V nedeljo, 23. decembra bodo prišli na svoj račun tudi mladostniki. V športni palači na Čarboli bo od 11. do 13. ure koncert z naslovom Pravica do zvoka, ki ga prirejajo mladinska agregacijska središča v sodelovanju z združenjem svobodna glasba - projekt Ri-crerock. Ob mednarodnem dnevu otrokovih pravic je občinski odbornik za vzgojo in šolstvo Giorgio Rossi poudaril, da je odborništvo izpeljalo številne pobude za utrditev dobrega počutja otrok, mladostnikov in njihovih družin, za njihovo integracijo in za rast sožitja, predvsem med mladimi generacijami. devin - Pri bowling centru Zgodaj zjutraj ga je zadel vlak Včeraj zjutraj je deset deželnih vlakov ostalo na tržaški železniški postaji ter zabeležilo zamude od 10 do 60 minut. V devinsko-nabrežinski občini se je namreč znašel ob tračnicah hudo poškodovan moški. Strojevodja, ki je ob 7.15 vodil vlak iz Trsta proti Tržiču, je na višini de-vinske picerije in bowling centra nenadoma zaustavil vlak, ker je ob progi zagledal nekoga. Poškodovanec se je baje opotekal, strojevodja pa je poklical službo 118. Posegli so še železniška policija iz Trsta in Tržiča ter tržaški gasilci. Ponesrečenca so kmalu zatem prenesli na rešilec, kjer je baje izgubil zavest. Prepeljali so ga v oddelek za reani-macijo katinarske bolnišnice, prognoza je bila včeraj pridržana. Po navedbah sesljanske policije naj bi si močno poškodoval glavo. Policisti so sporočili, da je poškodovanec 67-letni L. B., ki ima stalno bivališče v Repniču, stanuje pa v nabrežinskem centru za duševno zdravljenje. Dogodek preiskuje tržaška železniška policija, ki domneva, da je moškega zadel vlak okrog 4.30 zjutraj. Ponesrečenec je ponoči stal ob tračnicah, kar po mnenju železniške policije pomeni, da je bil moški skrajno nepreviden, ali pa da se je odločil za usodni korak. Strojevodja vlaka, ki je vozil proti Tržiču ob 4.30, je baje zaslišal nenavaden ropot: najverjetneje je on trčil v 67-letnika. Strojevodja naslednjega vlaka, ki je vozil mimo ob 6. uri, v temi ni opazil ničesar. mladi demokrati - Za ustanovitev deželne in državne skupščine Danes primarne volitve Med kandidati člana slovenske manjšine Andrea Passoni iz Gorice in Valentina Manin iz Trsta V Italiji bodo danes primarne volitve Mladih demokratov, na osnovi katerih bodo ustanovili državno in deželne skupščine ter izvolili državnega tajnika. Volitve bodo seveda tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini in na Tržaškem. Za deželno skupščino kandidirata tudi dva člana slovenske narodne skupnosti, in sicer na Goriškem dijak družboslovnega liceja Simona Gregorčiča v Gorici Andrea Passoni ter univerzitetna študentka Valentina Manin na Tržaškem, medtem ko bo za državno skupščino kandidirala komaj 14-letna Giulietta Ti-sminetzky. Kot sta nam povedala včeraj član deželnega tajništva Demokratske stranke Štefan Čok in pokrajinski tajnik Mladih demokratov Matej Iscra, se bo tako zaključil proces nastajanja mladinskega gibanja in bo opuščena stara logika o prirejanju pobud za mlade, o katerih pa ne odločajo mladi. Na Tržaškem kot tudi drugod so sicer že ustanovili pokrajinske organizacije, po ustanovitvi deželnih predstavništev in državne skupščine pa bodo lahko Mladi demokrati zdaj aktivni z lastnim simbolom ne ŠTEFAN ČOK le na lokalni, temveč tudi na državni ravni. Na Tržaškem bodo izvoljeni v državno skupščino, ki bo štela tisoč članov, štirje predstavniki, medtem ko bo v deželno skupščino (ki bo štela 27 članov) izvoljenih dodatnih šest. Svoj glas bodo lahko mladi od 14. do 29. leta starosti oddali (ob prispevku 1 evra) na pokrajinskem sedežu Demokratske stranke v Ul. Geppa št. 9. Sedež bo za primarne volitve odprt od 9. do 23. ure. Vzporedno bo tudi volišče na odprtem, in sicer na Trgu Oberdan od 12. do 15. ure. Mladi demokrati bodo drevi kot zaključni dogodek priredili tudi pobudo Matej Iscra proti nasilju nad ženskami, ki bo od 20. do 22. ure v kavarni San Marco. Pobuda je v okviru mednarodnega dneva proti nasilju nad ženskami, ki bo v torek, 25. novembra. Zamudniki bodo lahko vsekakor oddali svoj glas tudi ob tej priložnosti. To je med drugim prva izmed mnogih pobud glede pomembnih problematik, ki jih nameravajo prirediti Mladi demokrati za mlade in sploh civilno družbo. Dodatne informacije nudijo na spletnih straneh giovanipd-trieste.blogspot.com in giovanidemocrati-ci.org, elektronska pošta giovanipdtrie-ste@yahoo.it. Pokrajina Trst: nagradili dijake-vodiče Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je včeraj popoldne na sedežu Pokrajine nagradila 105 dijakov tržaških višjih srednjih šol, ki so postali vodniški vajenci v okviru pobude Dajmo prihodnost naši preteklosti, ki sta jo izpeljala tržaška Pokrajina in Italijanski sklad za okolje Fai. V Trstu je k pobudi pristopilo dvanajst višjih srednjih šol s 83 razredi in 1.700 dijaki, ki so poskrbeli za vodene oglede na območju nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu, za kar so se usposobili v oktobru na srečanjih, ki so potekala na oddelku za umsko zdravje. Pokrovitelji pobude so bili Občina in Pokrajina Trst, deželno spomeniško varstvo in tržaški pokrajinski šolski urad, podprl pa jo Urban Hotel Design. Tudi za letošnji božič bo Trst bogato okrašen Tudi letos bo Trst ob priložnosti božičnih in novoletnih praznikov primerno okrašen in razsvetljen. Po mestu, predmestjih in okolici bo tržaška občinska uprava postavila kar 57 božičnih dreves s primerno razsvetljavo, Trg sv. Antona pa bo krasila preko trideset metrov visoka smreka. Naravnim je treba prišteti še 34 kovinskih dreves in številne druge svetlobne okraske (vsega skupaj gre za 96 posegov), ki bodo nared do 8. decembra. Po prepričanju občinskega odbornika za gospodarski razvoj Paola Ro-visa bo to okrepilo turistično podobo Trsta, ki se glede bogastva prazničnih okraskov lahko že primerja s tistim, na katerega lahko naletimo v velikih evropskih prestolnicah. Publikacija o specializaciji v poučevanju na srednjih šolah V zborni dvorani liceja Galilei v Ul. Ma-meli 4 bodo danes dopoldne ob 11. uri predstavili publikacijo z naslovom Šola za specializacijo v poučevanju na srednjih šolah pripoveduje o sebi. Izkušnje in razmišljanja o neki šoli, ki jo je izdala založba tržaške univerze Eut, uredili pa so jo Salvatore Di Pasqua, Bianca Grassilli in Anna Storti. Govor bo o devetletni izkušnji delovanja te šole v trenutku, ko je ministrstvo za šolstvo odločilo, da prekine postopke za sprejem vanjo in razmišlja o novih načinih usposabljanja in zaposlovanja učiteljev. Na današnji predstavitvi bodo govorili Orfeo Sbaizero, sodelavec rektorja tržaške univerze za področje študentov in izobraževanja, deželni šolski ravnatelj za FJK Ugo Panet-ta, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in koordinatorka Me-doddelčnega središča za didaktično raziskovanje Cird Univerze v Trstu Luciana Zuccheri. Nove tehnologije varovanja okolja in kulturne dediščine V zborni dvorani v Ul. Tigor 22 bo danes z začetkom ob 9. uri potekala sedma izvedba delavnice na temo Okoljske in kulturne dobrine in geografski informativni sistem: sporočati okolje, ki bo posvečena novim tehnologijam na področju varovanja okolja in kulturne dediščine. Delavnico, v okviru katere bodo sodelovali raziskovalci in izvedenci iz vse Italije, prireja oddelek za geografske in zgodovinske vede Univerze v Trstu v sodelovanju z oddelkom za zgodovinske in geografske študije Univerze v Firencah. Srečanje DS v Barkovljah Krožek Demokratske stranke za tretje okrožje (Rojan, Greta, Barkovlje, Kolo-nja, Škorklja) prireja danes na sedežu SKD Barkovlje v Ul. Bonafata 6 v Bar-kovljah ob 18. uri srečanje s prebivalci tega okrožja. Na srečanju, ki ga bo vodila članica tajništva tamkajšnjega krožka DS Eloisa Cignatta, bodo govorili rajonski svetnik Andrea Brandolisio (Življenje v naši četrti), učiteljica Renata Brovedani (Šole) in trgovski zastopnik Gianni Tor-renti (Nakupi in draginja). Prisotna bosta tudi občinska svetnika DS Luciano Kakovic in Mario Ravalico. 10 Petek, 21. novembra 2008 TRST / kvestura - Nadaljevanje preiskave o prostituciji Zasužnjevali dekleta in manipulirali njihove družine Nigerijski kriminalni združbi prišli na sled po obvestilu slovenskega generalnega konzulata v Trstu »V zadnjih letih smo se specializirali v boju proti nigerijskemu kriminalu, saj večkrat preiskujemo združbe, ki iz te države uvažajo v Italijo mamila in ljudi,« je povedal včeraj načelnik tržaškega mobilnega oddelka policije Mario Bo. Govor je bil o novih zasukih v preiskavi »Heidi«, v sklopu katere so letos prijeli enajst nigerijskih državljanov, šest moških in pet žensk. Osumljeni so trgovine z ljudmi, spodbujanja nezakonitega priseljevanja, izkoriščanja prostitutk in ponarejanja dokumentov. Preiskavo je konec lanskega leta sprožil slovenski generalni konzulat v Trstu, ki je tržaško kvesturo seznanil s sumljivim dogodkom. Nigerijec je namreč predložil konzulatu več ponarejenih dovoljenj za bivanje v Italiji in v imenu desetih rojakinj zaprosil za slovenske delovne vizume. Pozneje se je izvedelo, da jih je nameraval poslati na slovenske ulice. Tožilec Federico Frezza je uvedel preiskavo, ki je po zaslugi policije razkrila dobro organizirano in mogočno kriminalno združbo, ki se bogati z izkoriščanjem prostitucije. Z uporabo telefonskih prisluškovanj (nadzorovali so 30 telefonov) so policisti do junija zasačili in aretirali šest ljudi, vključno s 30-letnim Paulaschom Was-hingtonom Idemudio (z vzdevkom Heidi), ki je predložil dokumente slovenskemu konzulatu, pa tudi njegovo ženo. Aretacije so izvedli v Benetkah, Veroni, Vicenzi in Ra-venni. Zatem so julija v Bariju prijeli še eno članico organizacije, ta torek pa še štiri osebe, tri v Padovi in eno v Bergamu. Kriminalci iščejo dekleta v najrevnejših predelih Nigerije. Za vsako od njih odštejejo 50.000 dolarjev, vsoto pa morajo nesrečnice vračati z večletnim delom na evropskih cestah. V tem primeru so potovale na Staro celino z leti v Bolgarijo (od koder so jih vozili na zahod z avti in vlaki), Avstrijo in Grčijo, pa tudi kar v Milan. Trgovci z ljudmi manipulirajo nigerijske družine z grožnjami in vudujskimi obredi: posledica tega je, da same družine spodbujajo dekleta, naj prodajajo svoje telo. Preiskovalci so naleteli na sto izkoriščenih deklet, kar predstavlja le majhen del celote. Podatek, da je združba zasužnjila sto deklet s približno pet milijoni dolarjev, pa nazorno kaže, s kakšnimi vsotami razpolagajo tovrstne organizacije, ki poslujejo bržkone tudi z mamili. Namestnik načelnika mobilnega oddelka Leonardo Boido je poudaril, da je bil eden ciljev preiskave povrniti nigerijskim dekletom svobodo in dostojanstvo. Policisti so se morali pogosto preleviti v psihologe, dekleta pa so naposled izročili neprofitnim organizacijam, ki v okviru projekta Stella Polare skrbijo za ponovno vključitev bivših prostitutk v družbo. (af) avtobus - Milje Dvajsetica express Na prošnjo miljske občine je pokrajinska uprava poskrbela za nekatere spremembe pri avtobusni progi št. 20, ki povezuje Milje s tržaško železniško postajo. Mnogi so namreč izrazili željo po hitrejši povezavi, se pravi po ukinitvi nekaterih vmesnih postaj, ki bi prav gotovo znatno skrajšala čas vožnje. Za spremembo so se najbolj potegovali dijaki, ki bi se hitreje pripeljali v šolo in nazaj seveda, brez odvečnih postaj. Od 1. decembra bo tako avtobus št. 20, ki začetno miljsko postajo zapušča ob 7.16 in ob 7.32 oziroma odpelje iz Trsta proti Miljam ob 13.15, 13.55 in 19.50, upošteval vse običajne postaje do Žavelj, nato pa bo ustavil le ob stadionu pri Val-mauri, na Trgu Foraggi, Trgu Son-nino, Senenem trgu in Trgu Oberdan. Pokrajinska uprava in prevozno podjetje Trieste Trasporti bosta v teh poskusnih mesecih redno opravljala monitoražo, da bi preverila, ali so stranke zadovoljne in če bi se morda storitev dalo še izboljšati. črna kronika Sodelovale tri policije, ropar pa na prostosti Tržaška kvestura je sredi oktobra obvestila koprsko policijo, da je neznanec na Tržaškem v pol uri skušal opraviti dva ropa in zbežal z belim avtom renault mega-ne s puljsko registracijo. Slovenski policisti so ga nekaj dni pozneje s pomočjo hrvaških kolegov našli in prijeli na slovensko-hrvaškem mejnem prehodu. Sodelovanje policij iz treh držav se je obneslo in dokazali so, da je 27-letnik iz Umaga odgovoren za poskus ropa in dva uspešna ropa na Tržaškem. Preiskovalni sodnik iz Kopra pa ga je po zaslišanju izpustil na prostost.15. oktobra je Hrvatu prvi rop spodletel. Ob 17.20 je zahteval denar v trgovini Schlecker, v galeriji med ulicama Coroneo in Sv. Frančiška, a blagajničarka se mu je uprla. Po prerivanju je odšel praznih rok, 20 minut pozneje pa je z nožem napadel uslužbenko bencinskega servisa Shell v Žavljah, jo porezal po roki in ukradel 500 evrov. Slovenska policija je isti dan zasledila voznika iz Umaga, ki je z belim renaultom prestopil mejo s Hrvaško. Sodelovanje med policijami je obrodilo sadove in ugotovili so, da je 27-letnik 22. septembra oropal tudi trgovino v Miljah, odnesel je 100 evrov. Za rope v Italiji se je odločil zaradi dolgov s hrvaškim dobaviteljem mamil. Levo tiskovna konferenca mobilnega oddelka; zgoraj P. W. Idemudia, ki se je lani pojavil na slovenskem konzulatu kroma acegasaps Selitev v Palačo Marenzi Družba AcegasAps obvešča svoje stranke, da se bodo njeni uradi odselili v Palačo Marenzi; urad za odnose z javnostjo, okenca in t.i. klicni center (call center) bodo že danes prekinili svoje delovanje na dosedanjem sedežu v Ul. Maestri del Lavoro in se odselili v veliko bolj središčno strukturo v Ul. dei Rettori. Novi stanovalci so morali ohraniti vse zgodovinske in arhitekturne aspekte novega sedeža, saj ščiti Palačo Ma-renzi spomeniško varstvo; prostore so sicer nekoliko prilagodili sodobnim tehnološkim potrebam. V prvi fazi bo vhod za stranke nameščen v Ul. della Torre, s časom pa bodo uredili dva vhoda in sicer iz Ul. dei Rettori in Ul. Teatro Romano. Okenca za javnost in klicni center bodo začeli spet delovati v ponedeljek, 24. novembra, ob 14. uri. Delovni čas ostaja nespremenjen: od ponedeljka do četrtka od 8.15 do 16.15, ob petkih pa od 8.15 do 13. ure. Kugyjevo leto: jutri zaključna prireditev Leto 2008 se izteka, z njim pa tudi leto, posvečeno 150-letnici rojstva Juliusa Kugyja. Ob tej priložnosti prireja Odbor Julius Ku-gy jutri popoldne v dvorani Oceania ob 17. uri zaključno prireditev. Na sporedu bodo pozdravi predstavnikov oblasti in predsednice odbora Gianne Fumo, dalje pričevanji smučarske tekačice Gabrielle Paruzzi in pisatelja Maura Corone, medtem ko bo o Kugyju govoril Spiro Dalla Porta Xidias, učenci italijanske osnovne šole Julius Kugy od Banov pa bodo prikazali svoj pogled na Ku-gyja. Posegi se bodo prepletali s pesmijo, ki jo bodo posredovali zbori Triglav iz Trente v Sloveniji, Singemainschaft iz Podkloštra na avstrijskem Koroškem in Alpi Giulie iz Trsta. Pobudo so podprle Dežela FJK, Pokrajina Trst, Občina Trst in Fundacija CrTrieste. Srečanje o dizajnu Združenje Trieste contemporanea in skupina Salone Gemma prirejata ob zaključku razstave o projektu LapLamp, posvečenem urbanemu dizajnu, ki je bil izbran za pobudo Torino Geodesign v okviru pobud Turina kot svetovne prestolnice dizajna za leto 2008, srečanje z znanstvenima direktorja pobude Torino Geodesign Stefanom Mirtijem in Lucio Toz-zi, ki bo danes ob 18. uri v Studiu Tommaseo v Ul. del Monte 2/1. Avtobus št. 24 s spremenjeno progo Ul. Madonna del mare bo zaradi del na cestišču približno deset dni pretežno zaprta za promet. Podjetje Trieste Trasporti obvešča, da avtobus št. 24 začasno vozi po spremenjeni progi. V smeri proti Sv. Justu vozi s tržaškega nabrežja po progi avtobusa št. 30 do ulic Don Minzoni, Catraro in Bazzo-ni, nato na Trg Canal in naprej po običajni trasi. V enem mahu poravnal 23 glob: 1864 evrov Srbski državljan S. D. je svoj citroen C5 redno puščal na mestnih pločnikih ali v neposredni bližini križišč. Tržaški mestni redarji so 43-letniku naložili nič manj kot 23 glob, nazadnje pa so njegov avtomobil odpeljali. Voznik se je nato predstavil v uradu občinske policije, kjer so mu izročili celoten račun. Plačal je 1864 evrov. tržaško sejmišče - Obračun tridnevnega mednarodnega sejma kave Triestespresso Expo kot injekcija optimizma »Tržaški je najbolj mednarodni izmed italijanskih sejmov kave« - Ob uspehu tudi spodbuda mestnemu gospodarstvu - Črno piko zasluži neprimerna struktura sejmišča Vinko Sandalj (levo) in Fulvio Bronzi med včerajšnjim srečanjem kroma Pretekli konec tedna je Trst gostil četrti mednarodni sejem kave Triestespresso Expo, prav gotovo najbolj odmeven sejemski dogodek v Trstu. Vsaki dve leti ga prireja tukajšnja sejemska družba, Fiera Trieste Spa, v sodelovanju s tržaškim združenjem za kavo Associazione Caffe Trieste in s finančno podporo Trgovinske zbornice in Fundacije CRTrieste. Včeraj sta predsednik družbe Fiera Trieste Spa Fulvio Bronzi in predsednik združenja za kavo As-sociazione Caffe Trieste Vinko Sandalj prikazala zaključke letošnje izvedbe, ki je bila po mnenju obeh nepričakovano uspešna. V Trst se je pripeljalo 209 razstavljavcev, se pravi proizvajalcev kave, predelovalcev in pa trgovcev iz 27 držav, t.j. iz Avstrije, Belgije, Bu-rundija, Kitajske, Hrvaške, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Grčije, Gvatemale, Indije, Indonezije, Izraela, Italije, Nove Zelandije, Poljske, Češke republike, Romunije, Ruande, Rusije, Slovenije, Španije, Švice, Tajske, Tanzanije, Ugande in Združenih držav Amerike. Število obiskovalcev je bilo, kot smo sicer že poročali, letos rekordno: dvajset tisoč obiskovalcev (med njimi je bilo celo 41,3% tujcev) se je sprehajalo po prostranih paviljonih na 11 tisočih kvadratnih metrih površine, ki jih premore tržaško sejmišče. »Ze lanska izvedba je pokazala, da je izbira lokacije primerna tako za vidnost mesta kot za njego- vo gospodarsko plat, čeprav kaže, da se nekateri predstavniki krajevnih uprav še niso zavedali velikega potenciala sejma Triestespresso Expo. Mednarodni gostje, ki so se pripeljali v Trst, so se tu ustavili vsaj dva dni, tako da razpolagamo s podatki o zasedenosti večine hotelov, o navalih v restavracijah in o rednem posluževanju mestnih taksijev,« je včeraj povedal Bronzi. Injekcija optimizma. Tako je dogodek pozitivno ocenil Sandalj, ki je opozoril na sicer neusmiljeno mednarodno gospodarsko krizo, ki je tržaškemu kavnemu sejmu prizanesla. Sicer ni mogel mimo neprimerne strukture tržaškega sejmišča, ki je daleč premajhna. Ko bi razpolagali z večjim prostorom, bi se sejem kave še dodatno obogatil, je prepričan Sandalj. Obiskovalci so bili nad samim mestom navdušeni, saj je veliko manj kaotično od Milana na primer, poleg tega pa predstavlja za obiskovalce iz srednje oz. vzhodne Evrope most za vzpostavljanje stikov s Sredozemljem. »Trst je po vsem svetu poznan kot italijanska prestolnica kave in mirne duše si upam trditi, da je tržaški najbolj mednarodni sejem kave v Italiji, saj se tu italijanski proizvajalci direktno srečujejo s tujimi trgi. Prepričan sem, da bi gotovo lahko postal odskočna deska za širše evropske gospodarske strukture.« (sas) / TRST Petek, 21. novembra 2008 1 1 tržaška občina - Po soglasno odobrenem sklepu v občinskem svetu Palača Carciotti: odlok o prenovi, a tudi pomisleki Župan Roberto Dipiazza se ni udeležil razprave - Omero o razprtijah v večini Tržaški občinski svet je na sredini seji soglasno odobril odlok o »prenovi in bodoči namembnosti« palače Carciotti na tržaškem nabrežju. Odbornik za javna dela Franco Bandelli je na včerajšnji tiskovni konferenci izrazil svoje zadovoljstvo nad sklepom in poudaril, da je bila na ta način neoklasična palača »rešena«. Obnovljena naj bi bila tako, kot predvideva načrt, ki ga je pripravil in tržaški občini podaril inž. Francesco Cervesi. V bistvu: palača bo spremenjena v kongresni center, z veliko dvorano s 1.300 sedeži (ki pa bi jo po potrebi lahko razširili še za dodatnih 600 sedežev), z dvema »modularnima dvoranama s po 240 sedeži, številnimi razstavnimi prostori v prvem nadstropju, foyerjem, raznimi sobanami in drugimi razpoložljivimi prostori v drugem in tretjem nadstropju. Prenova, ki jo je požegnalo tudi krajevno spomeniško varstvo, naj bi stala od 40 do 50 milijonov evrov. Dela naj bi trajala pet let, končali naj bi jih leta 2013. Do božiča naj bi občina podpisala formalno konvencijo s spomeniškim varstvom, prepotrebnim aktom za izvedbo del. Bandelli je - ob prisotnosti načelnikov skupin večine - poudaril, da se s prenovo palače Carciotti strinja celotna des-nosredinska koalicija. Načelnik Levih demokratov Fabio Omero je v tiskovnem sporočilu nakazal drugo plat kolajne. Pojasnil je, da je njegova stranka podprla odlok, ker je odbornik pred tem osvojil amandma opozicije, določitev namembnosti pa je preprečila morebitno preureditev zgodovinske palače v kak hotel. Omero je opozoril, da se župan Roberto Dipiazza ni udeležil razprave v občinskem svetu. Pred časom je izjavil, da bo zadevo rešil »tisti, ki bo prišel po meni«. Pomeni, da ga obnova palače Car-ciotti ne zanima. Dokaz? Občinski odbor ni sprejel lastnega odloka o obnovi poslopja, kot je to običaj. Očitno so mnenja v odboru deljena. Bolj kot za palačo Car-ciotti se Dipiazza in odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis zavzemata za obnovo silosa, kjer naj bi tudi uredili kongresno dvorano. To delo pa naj bi steklo v kratkem. racovelli Resolucija Zelenih o merjascih Merjasci burijo tržaške občinske duhove. Njihov povsem nenapovedan sprehod po Akve-dotu je tako navdihnil župana-lovca Roberta Dipiazzo, da jim je privoščil neslaven konec: gozdne stražarje je pozval, naj jih postre-lijo, čim jih zasledijo v mestu. Županova strelska namera ni bila prav nič po godu občinskemu svetniku Zelenih Alfredu Racovelliju, ki je svoje negodovanje prelil v resolucijo. V njej je zapisal, da je župan tisti, ki bi moral skrbeti za javno zdravje. Namesto oboroževanja mestnih redarjev, »svete vojne« proti pouličnim pisunom in risarjem in navajanja gozdne straže v odstrel merjascev, bi moral že pred časom izdati ukaz o prepovedi hranjenja merjascev v urbanih območjih in predmestjih, in sicer v razdalji do 300 metrov od hiš. Merjasci ne bi dobili hrane in se ne bi spustili v mesto. Racovelli je tudi zakonsko uokviril razne pristojnosti. Pokrajina mora skrbeti za vprašanja divjadi, vključno s preventivnimi postopki in »odstranitvi« divjadi v primerih nevarnosti. Deželi pa pritiče splošno načrtovanje lovskih dejavnosti. Zgodovinska palača Carciotti na tržaškem nabrežju kroma rojan - Kulturno športno društvo Rojanski Krpan Vidna ali nevidna dvojezičnost? Na srečanju z naslovom Slovenščina v (pred)mest(j)u je govoril novinar Ivo Jevnikar Kulturno športno društvo Rojanski Krpan je srečanje z naslovom Slovenščina v (pred)mest(j)u priredilo ravno na dan, ko je tržaška občina predala namenu nov odsek hitre ceste, ki je zaradi afere dvojezičnih napisov vzbudila veliko ogorčenje v naši manjšinski sredi. »Ta žalostna zgodba zgovorno priča o ugledu in učinkovitosti naše manjšine«, je povedal predavatelj, novinar in član paritetnega odbora Ivo Jevnikar, ki je svoje izhodišče osnoval na določilih Londonskega memoranduma (slednjega ni Italija nikdar ratificirala), Osimski sporazumi pa so zaradi zagonetne in dvoumne interpretacije členov prepustili raven in jamstvo zaščite milosti oz. nemilosti domicilne države posamezne manjšine. Nekdanja Jugoslavija in današnja Republika Slovenija sta določila mednarodnih sporazumov glede vidne dvojezičnosti dosledno izvajali (v nekaterih slučajih pa jih v praksi celo presegli), Italija pa je svojo obvezo zavlačevala vse do izglasovanja zakona št. 38 leta 2001, ki pa je sestavljen po načelu kitajskih škatel: ni čudno torej, da ostaja po sedmih letih njegova aplikacija večinoma neizpolnjena. »Udejanjanje zaščitnega zakona je namreč odvisna od dobre volje politične večine«, je dejal Jevnikar, zaradi česar še vedno pričakujemo podpis odloka sedanjega predsednika dežele FJK, s katerim bo mogoče izvajati člen št. 10 o vidni dvojezičnosti. Ravno odlašanje deželnega predsednika je tržaški župan Dipiazza izrabljal zoper proteste skupne fronte manjšinskih predstavnikov in slovenskih javnih upraviteljev ter predstavnikov Koordinacijskega združenja kraških vasi, ki so zahtevali ponovno namestitev dvojezičnih napisov, ki so jih ob začetku gradnje hitre ceste odstranili. »Župan Dipiazza je pod pritiskom tržaškega prefekta privolil na postavitev dvojezične table za Padriče, a to le zato, ker je v členu št. 28 zaščitnega zakona zapisano, da se raven dosežene zaščite ne sme znižati«, je še dodal Jevnikar. Obenem še ni jasno, komu pripada pristojnost upravljanja hitre ceste: če je že res, da bo pri tem zadolženo podjetje Anas, bo potrebno čakati na njegovo vključitev v seznam storitvenih podjetij, ki so po 10. členu zaščitnega zakona primorana uveljaviti vidno dvojezičnost. Vprašamo pa se lahko, zakaj so župani okoliških občin šele pred kratkim izdali dekret, ki podjetje Anas obvezuje k vidni dvojezičnosti. Slovenci lahko kaj v tej smeri dosežemo predvsem s skupnim in odločnim Revolucionarne ideje Olympe de Gouges drevi na odru SSG Društvo Spaesati-Razseljeni, Bona-wentura, Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z deželnim zavodom ERT FJK in z DAMS (Univerza v Vidmu) ter pod pokroviteljstvom Pokrajine Gorica vabijo drevi ob 20.30 v tržaški kulturni dom, kjer bo zaživela gledališka predstava »1791 - Deklaracija o pravicah žensk in meščank« Olympe de Gouges. Režijo je podpisala Sabrina Morena, na odru pa bodo nastopili Marcela Ser-li, Sara Beinat, učenci zavoda Dams in posebni gostje... Francoska feministka, revolucionarka in dramati-čarka Olympe de Gouges je leta 1791 napisala svoj manifest o pravicah žensk, leta 1793 pa jo je revolucionarno sodišče obsodilo na obgla-vljenje zaradi poseganja v državne zadeve. Predstava uporablja pisma, spise in njeno obtožnico, ki so bili prvič prevedeni v italijanščino za rekonstrukcijo glavnih etap njenega življenja in bo priložnost za javno branje vseh členov Deklaracije z glasovi številnih gostij, ki imajo aktivno vlogo v družbenem življenju. Vstop je prost, dodatne informacije pa so na voljo pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča od 10. do 17. ure oziroma poldrugo uro pred pričetkom predstave. Vsakdo pa lahko zavrti tudi brezplačno telefonsko številko 800-214302 oziroma se oglasi na in-fo@teaterssg.it (www.teaterssg.it). V Bazovici večer v podvodnem svetu SKD Lipa vabi svoje člane in prijatelje na odkritje podvodnega sveta, pa samo metaforično: morske skrivnosti bo namreč mogoče občudovali le na videoposnetkih Marka Civardija. Slednji je pred meseci postal državni podprvak v podvodnem snemanju z videoposnetkom »Morje občutkov« in se že več let ukvarja s to športno-medijsko panogo, ki mu je prinesla več nagrad. Tako mu je letos poleti za las ušlo prvo mesto na državnem tekmovanju v Ventotenu. Ljubitelji morja in morskih lepot so v soboto, 22. novembra, ob 20.30 vabljeni v Ba-zovski dom, kjer bodo med drugim predvajali nagrajeni videoposnetek. Popravek V četrtkovi številki dnevnika smo napovedali predstavitvi knjige o bratih Avsenik. V podnaslovu se nam je zapisalo, da bosta predstavitvi v četrtek, medtem ko bosta danes, kot pravilno piše v članku, in sicer najprej v Štorjah, potem ob 20.30 pa v Šempolaju. Ivo Jevnikar v rojanskem Marijinem domu nastopom, kot se je v preteklosti že zgodilo v zvezi z gradnjo bazovskega sinhro-trona. »Takrat so domačini zahtevali poleg denarnih odškodnin še vrsto postavk, ki bi jih lahko koristila celotna prizadeta skupnost«, je pojasnil Jevnikar. V ta seznam je med drugim sodila zahteva po vidni dvojezičnosti tako znotraj raziskovalnega objekta kot tudi na bližnji hitri cesti; ravno tako je potrebno nekdanjo bitko za postavitev dvojezičnih tabel v nekaterih kraških vaseh pripisati borbenosti kraškega prebivalstva, ne pa zasledovanju in udejanjanju ustavno pravnih določil. Jevnikar je sklepni del večera namenil soočanju z občinstvom, ki ga je med drugim spraševalo o učinkovitosti razsodb ustavnega sodišča glede določenih zaščitnih vprašanj, o teži mednarodnih pogodb, s katerimi se je Italija obvezala, da bo dosledno uveljavljala naše pravice, in o možnih javnih pozivih na mednarodnih forumih. »Razsodbe ustavnega sodišča ne spreminjajo zakona, ker so zgolj interpretacije posameznih primerov«; »mednarodne pogodbe pa obvezujejo le države, ki so pogodbo podpisale, se pravi, da bi morala Slovenija nastopiti pri pristojnih mednarodnih organih«; »na mednarodne forume se lahko posameznik obrne le v slučaju, da je v domicilni državi izpolnil vse nivoje potrebnih sodnih postopkov; nad-državni organi obenem raje ščitijo individualne kot kolektivne pravice«, je sklenil Ivo Jevnikar. (ri) kroma danes - Z začetkom ob 9.30 Študijski dan o L. Karlu Moserju V dvorani Tessitori v deželni palači na Oberdankovem trgu se bo danes ves dan odvijal Mednarodni študijski simpozij o Ludwigu Karlu Moserju, arheologu in pionirskemu raziskovalcu prazgodovinskih najdišč na tržaškem Krasu. Simpozij prirejajo Narodna in študijska knjižnica, Tržaški občinski muzeji in Pokrajinski muzej iz Kopra. Simpozij je priložnost za osvetlitev lika osebnosti, katere znanstveno delo je bilo vrsto let potisnjeno v ozadje, čeprav ima Moser velike zasluge pri odkrivanju prazgodovinskih arheoloških najdišč. Poleg ravnatelja NŠK Milana Pahorja in ravnatelja Tržaških muzejev Adriana Dugulina bo na zasedanju govorila vrsta uglednih strokovnjakov. Med temi so Gino Bandelli (Trst), Lidija Rupel (Trst), Karl Mais (Dunaj), Deborah Arbullo (Trst), Matej Župančič in Tomaž Mihelič (Koper), Brigitta Mader (Dunaj), Lidija Ni-kočevič (Pazin), Stanko Flego (Trst), Anton Velušček (Ljubljana), Kristina Mihovilovic (Pula), Marzia Vidutti Torlo, Paolo Casari in Anna Cri-smani (vsi Trst). Jutri (sobota) ob 10. uri se bo mednarodno srečanje nadaljevalo z vodenim obiskom arheološkega najdišča na Socerbu, Svete jame in gradu Socerb. 12 Petek, 21. novembra 2008 TRST / gledališki vrtiljak - Preteklo nedeljo gostovali lutkarji iz Maribora Včeraj danes Malčki s pozornostjo sledili predstavi Jajce Člani Lutkovnega gledališča Maribor izvedli delo Zlatka Kriliča Lutkovno gledališče iz Maribora je vedno dobrodošel gost, saj nikoli ne razočara ne otrok ne staršev. Zato ga Radijski oder prav rad povabi na Gledališki vrtiljak. Tudi preteklo nedeljo je številne gledalce očaralo z domiselno izvedbo znane Krili-čeve igrice Jajce. Že na samem začetku, ko sta igralca prinašala na oder jajčka in jajca vseh velikosti, barv in oblik, je otroke spravila v dobro voljo vesela pesmica o tem, kako lahko pripravimo jajce (Edi Oraže), in duhovita mimika obeh igralcev, ki sta krivila pod težo nekaterih jajc ali se celo se-sedla od truda. Potem pa je Janez (Danilo Trstenjak) povedal, da jajc ne bo pojedel, pač pa da bo počakal, da se iz katerega od njih izvali piščanček, bodoči petelinček, ki ga bo vsako jutro budil namesto budilke. Tako se je začelo veselo pričakovanje in ugibanje, iz katerega jajca se bo izlegel piščanček Franček. Seveda je bilo treba nanj čakati vse do zadnjega, prej pa se je iz vsakega jajca pokazalo drugo presenečenje. Ko so otroci razumeli, da bo iz jajca vsakokrat prilezla nepričakovana žival, se je njihova radovednost še stopnjevala in so ob vsakem odpiranju jajca skušali prehiteti drug drugega pri ugibanju, za koga gre. Celo odrasli so skoraj nejeverno zmajevali z glavo, saj marsikdo ni vedel, da se tudi pajki, želve, hobotnice in paglavci izležejo iz jajca. Seveda so bile vse te živali (izlegli so se tudi orel, noj, krokodil in kača) krasne pisane lutke (zamislila si jih je Sabina Šinko), vsaka izmed katerih je imela svoj tip nastopa, svoje duhovito ime in svoj glas -katerega pa je vedno, in to zelo posrečeno, modulirala mlada Lina Kline. Nazadnje, ko je Janez že obupal, pa se je le iz jajca izlegel tudi piščanček Fran-ček, ki je sicer obljubil Janezu, da bo njegova budilka, ob tem pa ga tudi pošteno okljuval v zabavo vseh otrok. Skratka, režiser Tine Varl je tudi to- Iz jajc vseh oblik in velikosti so se izlegle najrazličnejše živali kroma krat z izrednim posluhom za otroško psihologijo pripravil predstavo, ki si jo je vredno ogledati. Otroke je pred vsako izmed dveh predstav zabavala animatorka Ingrid iz ŠC Melanie Klein, s katero so otroci barvali majhna jajčka in jih spravljali v košarice, ki so jih potem nesli domov. V veži pa so se družine abonentov tudi vpisovale na nedeljski družinski izlet v Ljubljano, kjer si bodo ogledale matinejo s predstavo Trnuljka sveti jakob - Uspela pobuda didaktičnega ravnateljstva Mojster Jaka v jeziku ručiga V otroških vrtcih in na osnovnih šolah je prostovoljka Biserka Cesar predstavila Ugando V mesecu oktobru je otroke vseh otroških vrtcev in osnovnih šol Didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu obiskala Biserka Cesar. To srečanje je spadalo v sklop dejavnosti obširnega projekta medkulturne vzgoje, ki se že vrsto let uspešno izvaja v vseh vzgojno izobraževalnih ustanovah šentjakobskega ravnateljstva. Biserka Cesar je kot prostovoljka sodelovala s slovensko organizacijo Edirisa, ki pomaga ljudem v Afriki. S pomočjo slik in videoposnetkov, ki jih je sama posnela med bivanjem v Ugandi, je živo prikazala vaško življenje afriških otrok. Nato je svoje edinstveno petmesečno življenjsko doživetje v ugandskem visokogorskem naselju popestrila še z enomesečnim potovanjem po džungli, o čemer pričajo čudovite slike z divjimi živalmi in naravnimi lepotami. Biserka je šla v Ugando, da bi naučila otroke plavati, saj se njihovo naselje nahaja na visoki planoti, kjer je tudi veliko jezero. Od tod črpajo vodo za vsakodnevno osebno rabo, kljub temu pa otroci kažejo precejšnje strahospoštovanje do vode. Povedala in pokazala je, da so na bregu jezera z deskami pripravili bazen, v katerem so se otroci lotili plavanja z zvrhano mero strahu. Naši otroci so z veseljem prisluhnili zanimivemu in doživetemu pripovedova- Danes, PETEK, 21. novembra 2008 ALBERT Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 9.16 - Luna vzide ob 0.37 in zatone ob 13.23. Jutri, SOBOTA, 22. novembra 2008 CECILIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,6 stopinje C, zračni tlak 1019,3 mb raste, veter 7 km na uro ju-go-vzhodnik, vlaga 69-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje C. [12 Lekarne v Lutkovnem gledališču. Razpoložljiva mesta so bila kmalu oddana, kar je dokaz, da so zvesti abonenti z veseljem sprejeli še to darilo, s katerim je Radijski oder zaključil praznovanja desetletnice Gledališkega vrtiljaka. Naslednja predstava, Veveriček posebne sorte, bo na sporedu 7. decembra, ko bo otroke obiskal in obdaroval tudi sveti Miklavž. Lučka Susič Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. novembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Otroci šentjakobskega ravnateljstva so se vživeli v stvarnost svojih afriških vrstnikov nju in so tako spoznali, kako se afriški vrstniki učijo v šoli, njihovo glasbo, pesmi in plese ter katere so njihove najljubše igre in igrače. Ugotovili so, da se njihove navade bistveno razlikujejo od naših, da so njihove obleke preproste, čevlje premorejo le redki in njihove ročno izdelane igrače so skromne. Kljub temu so otroci spretni športniki, odlični pevci in plesalci. Pristen in iskren nasmeh ugand-skih otrok pa je prikupil pozornost razposajenih otrok, ki so se tudi sami preizkusili v nekaterih veščinah. V jeziku ručiga so šteli do deset, zapeli so pesmico Mojster Jaka in vljudno pozdravili: "Kara, kara!" AMBASCIATORI - 15.00, 17.00, 19.05, 21.15 »Twilight«. ARISTON - 16.30 »Il papa' di Giovan-na«; 18.30, 21.00 »Odgrobadogroba« (film prepovedan mladim izpod 18. leta). CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La fidanzata di papa'«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »The Orphanage«; 15.50, 16.50, 17.50, 19.15, 20.00, 21.30, 22.00 »007 Quantum of solace«; 15.50, 17.55, 20.00 »High school musical 3: 22.15 »Il prezzo dell'onore«; 20.00, 22.00 »Giu' al nord«; 15.50, 17.50 »Wall-E«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.10 »Mamma mia!«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vicky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.00 »Changeling«. FELLINI - 18.45, 22.15 »Galantuomini«; 17.00, 20.30 »Si puo' fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Mam-ma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nessuna verita'«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00 »Hišna zajčica«; 19.30, 21.30, 23.30 »Viharna noč«; 17.20 »Zadetki: Ananas ekspres«; 20.00, 21.50, 23.40 »Žaga V«; 18.40, 21.00, 23.20 »Kvantum sočutja«; 16.50 »Muhice osvajajo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La fidanzata di papa'«; 16.45 »High School Musical 3«; Dvorana 2: 18.30, 20.15, 22.15 »Quantum of solace«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight«; Dvorana 4: 16.45 »Wall-E«; 18.30, 20.20, 22.15 »Giu' al nord«. SUPER - 22.15 »Awake - Anestesia co-sciente«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »La fidanzata di papa'«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »007 Quantum of Solace «; Dvorana 3: 17.30 »High School Musical 3«; 20.00, 22.00 »Giu' al nord«; Dvorana 4: 18.00, 21.30 »Changeling«; Dvorana 5: 17.50, 20.10, 22.15 »The burning plain - Il confine della solitudine«. S Poslovni oglasi NUDIMO SPROSTITVENE MASAŽE v Sežani 3348334231 in Novi Gorici 00386-51869928, za ugledne osebe. 0 Mali oglasi AVTOMOBILSKE GUME pirelli 185/60 R14 zelo malo rabljene, ugodno prodam. Tel. na št.. 040228766 GOLEC SLOVENIJA (20 km do hrvaške meje in 25 min oddaljeno od Bazovice). Novogradnja, samostojne stanovanjske hiše, v mirni lokaciji, različnih velikosti od 95 do 145 kv. m. z garažo, shrambo, dnevnim prostorom, kuhinjo, sanitarijami in tremi spalnicami. Začetna cena 150.000,00 evrov. Za vse informacije pokličite: 0039-3355283387. IŠČEM vodni kefir. Tel. št.: 3381910262. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica dvakrat-trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na št. 3384360677. MAJHNEGA PSIČKA, majhne rasti (basotto), temno rjave barve smo našli v njivah pod Borštom. Kdor ga pogreša naj se javi na tel. št. 040228510 ali 347-1363315. MERCEDES CLASSE A CDI v odličnem stanju, letnik 2001, črne barve, vse servise dokumentirane pri mercedesu, zadnji komaj narejen, z gumami za sneg, prodam. Tel. 3483047021. ODDAM v najem 65 kv. metrov veliko stanovanje v Borštu. Tel. 040228626. PODARIM dve majhni simpatični mucki. Tel. 040-229554. PODARIM odprt kamin znamke edil-kamin. Tel. 340-5788584. PRODAJAMO nov štedilnik bele barve po ugodni ceni. Tel. 331-1129574. PRODAM BAGER model FAI 245, go-seničar s kabino, 3 nagibne žlice (30, 50 in 80 cm), hidravlično kladivo (Rotair OLG 260 kg), letnik 94, cena po dogovoru. Tel. št. 3398963082. PRODAM črni krzneni dolgi plašč (vi-sone black gamma), ekskluziven model. Tel. 340-9329903. PRODAM hladilnico (200x120, h 250). Tel. 335-6322701. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo, 30 kw, znamke uni-cal. Nabavna cena 3.500 evrov, prodajam za samo 2.000 evrov. Kličite na tel. št. 334-6366765. PRODAM rabljen štedilnik na drva znamke loberger v dobrem stanju, za kuhanje z možnostjo centralnega ogrevanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-2034293. PRODAM samostojno hišo v odličnem stanju na Colu, 200 kv. m. na dveh etažah, 1900 kv. m. vrta in gozda. Tel. na št. 040-327128 (v večernih urah). V KRIŽU prodajam stanovanje, 90 kv. m. z balkonom in garažo. Tel. 3345088775. V MEDEI PRI KRMINU prodam eno-stanovanjsko hišo: velik salon, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, s 300 kv. m. vrta. Informacije tel. št. 3485289452. H Čestitke Štorklja je v Španijo poletela, mamici Sari in očku Joanu lepega ERIKA povila. Lepi družini želimo polno srečnih in nasmejanih dni ter mirnih noči. Družini Tavčar in Jarc. [d Osmice OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel.: 040-327135. Prispevki V spomin na Pepko Škrlj vd. Furlan darujejo Marica Budin (Samator-ca) 15,00 evrov ter Silva in Edi 20,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. / TRST Petek, 21. novembra 2008 521 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - V SODELOVANJU 08/09 DRUŠTVO RAZ/SELJENI ASSOCIAZIONE S/PAESATI Olympe de Gouges 1791 deklaracija o pravicah žensk in meščank javno branje dramaturginja in režiserka Sabrina Morena, igrajo Marcela Serli, Sara Beinat, učenci zavoda Dams in posebni gostje... Danes, 21. novembra ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču ■ Il IIB III IIHB1 Info: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it www.teaterssg.it H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo danes, 21. novembra, na podružnici - Canestrinijeva ploščad 7, roditeljski sestanek ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij obeh oddelkov. Pred roditeljskim sestankom bo ob 16.30 sestanek staršev in profesorjev 1. A razreda. M Izleti KRUT prireja v soboto 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giulia v Bre-sci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040-360072. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR organizirajo v petek, 12. decembra, izlet v Ljubljano, ki se ga lahko udeležijo ostareli občani (nad 65. letom starosti). Za vpisovanja in morebitne informacije se lahko obrnete na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 (Sesljan), od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040 - 2017389). 3 Obvestila Loterija 22. novembra 2008 Bari 4B B2 82 52 80 Cagliari 6 65 22 7B 71 Firence 59 B 6B 40 88 Genova 46 57 9 90 15 Milan 67 51 79 58 20 Neapelj B9 16 11 1B 2 Palermo 46 88 6B 61 40 Rim 25 5 8B 61 10 Turin 57 26 52 60 48 Benetke 75 52 7 9 17 Nazionale 72 18 59 25 10 St. 140 25 39 43 46 59 67 jolly 75 Nagradni sklad 4.702.094,46 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot B7.659.106,07 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 19 dobitnikov s 5 točkami B7.121,80€ 1.883 dobitnikov s 4 točkami B74,56€ 74.930 dobitnikov s 3 točkami 18,82 € Superstar 72 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami-- 7 dobitnikov s 4 točkami B7.456,00€ 310 dobitnikov s 3 točkami 1.882,00 € 4.526 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 30.966 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 72.778 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 4 m wKTOBfrmMA SKD TABOR-OPCINE GLASBENA MATICA - TRST G0DBEN0 DRUŠTVO V PARMA - TREBCE prirejajo danes, 21. novembra 2008, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah večer VIKTOR PARMA PRAZNUJE ob 150-letnici rojstva _ Sodelujejo: Paolo Petronio - zgodovinsko-biografski oris, Beatrice Zonta - klavir, Veronica Vascotto - sopran, klavirska spremljava Cristina Santin, Godbeno društvo V. Parma iz Trebč VABLJENI! ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja tečaj izdelave adventnih venčkov in božičnih okraskov. Srečanja, ki jih bo vodila gospa Jadranka Sedmak, bodo v torek, 25. in v četrtek, 27. novembra od 10. do 12. ure. Za podrobna pojasnila lahko pokličete na tel. številko 040415176. BIVŠI ODBOJKARJI ŠD BREG se srečamo danes, 21. novembra, ob 20. uri v Dolini. Za informacije: 040-228530 ali 340-8323836. KD-MZ LONJER-KATINARA vabida-nes, 21. novembra, ob 20. uri v ŠKC Lonjer-Katinara, na pokušnjo novih Lonjerskih vin. Ob kapljici vina in pečenih kostanjev bo popestrila večer domača skupina »Kolektiv 4+1«. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV prirejata tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 8. meseca starosti. Tečaj bo potekal od danes, 21. novembra do 10. decembra. Srečanja bodo ob sredah in petkih zjutraj na Opči-nah. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. Mesta so omejena. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETOLO- GOV priredi danes, 21. novembra, ob 17. uri v dvorani Baroncini tržaške zavarovalnice Generali v ul. Trento 8, predavanje na temo »Nevropatija pri sladkorni bolezni«. Predaval bo raziskovalec in specialistični diabetolog dr. Riccardo Candido, ki bo tudi odgovarjal na vprašanja prisotnih. Vabljeni so vsi! PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja ob 40-letnici obnovitve delovanja priložnostno razstavo v Babni hiši v Ricmanjih. Ogled je možen danes, 21. in v soboto, 22. novembra, od 18. do 20. ure, v nedeljo, 23. novembra, pa od 14. ure dalje. SC MELANIE KLEIN prireja delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Pripravili bomo čisto osebni nakit primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. Delavnica je namenjena odraslim osebam in bo potekala v soboto, 22. novembra, od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Za prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. SKD LIPA vabi v soboto, 22. novembra, ob 20.30 v bazovski dom, z videoka-mero v podvodni svet nas bo popo-eljal Marko Civardi, državni podprvak v podvodnem snemanju. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 22. novembra, ob 15.30 tekmovanje v risanju ter ob 16.30 predvajanje risanke »Il libro del-la giungla«. Vstop prost, vsi toplo vabljeni! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV KRIŽ-NABREŽINA-DEVIN prireja v soboto, 22. novembra, Dan srca, ki bo na sedežu CEO v Naselju sv. Mavra (Se-sljan) med 8. in 12. uro. Rezervacije sprejemajo na telefonu 040-299616 od torka do četrtka med 16. in 18. uro. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Informacije in vpisi: Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje. Informacije in vpisi: Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. KLUB TRŽAŠKIH SLOVENCEV v Ljubljani prireja v sodelovanju z zadrugo Naš Kras in pod pokroviteljstvom Urada RS za Slovence po svetu in v zamejstvu »Vsak dan je prinesel nekaj novega«. Srečanje z Edijem Šelhau-som in s fotografijami Egona Krausa v nedeljo, 23 novembra, ob 16. uri v Atriju SAZU v Ljubljani (Novi trg 2). MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Ne- slovence. Informacije in vpisi: Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. RADIJSKI ODER organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in po-vratek ob 15. uri. Vpise sprejema urad Slovenske prosvete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Število mest omejeno! SKD IGO GRUDEN prireja v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina jezikovne tečaje slovenščine in angleščine. Tečaji bodo obsegali 24 lekcij po uro in pol in bodo potekali v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini. Vpisnina je 135 evrov z vključeno članarino. Interesenti dobijo informacije in vpisne pole v nabrežinski Občinski knjižnici oziroma v kavarni Gruden ali pri Veri Tuta (040-299632, 339-5281729). TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sedežu Sklada Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine, tel. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka med 10.00 din 14. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 24. novembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na večer z naslovom: Spomenik na Velikem Cerju ali velika primorska zgodba o rehabilitaciji TIGR-a, izpovedana skozi monografijo o življenju in delu Karla Kocjan-čiča. Sodelujejo: urednik omenjenega zbornika Milan Gregorič, tajnik društva TIGR Lucijan Pelicon in predstavnik Obalnega planinskega društva Darko Butinar. OBČINA DOLINA, skupaj z območjem 1.3 Milje - Dolina, odpira vrata novem projektu Igralnica za otroke, ki se bo odvijal v občinski knjižnici v Boljun-cu, ob torkih in četrtkih od 15.30 do 18.30. Igralnica je namenjena otrokom od 2. do 6. leta starosti in njihovim staršem ali nonotom. Javna otvoritev ludoteke bo v torek, 25. novembra ob 16.30. Vabljeni vsi najmlajši in njihovi starši! PROMEMORIA - Društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita: contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski re-vizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja letos. Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Re-pubblica« (Fojbe - državni revizioni-zem in amnezije Republike). Pobudo, ki bo v torek, 25. novembra, ob 18. uri v knjigarni »La linea d'ombra« na ploščadi Berlinguer 1 v Ronkah, bodo uvedli zgodovinarka in založnica Alessandra Kersevan, raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar San-di Volk. SSO obvešča, da bo v petek, 28. novembra, potekal občni zbor ob 14.30 v prvem sklicu, ob 15.30 pa v drugem sklicu, na Opčinah v dvorani Zadružne Kraške banke. ZSŠDI sporoča, da bo fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger v Prosvetnem domu na Op-činah (ul.Ricreatorio 1) ta teden odprta vsak dan od 8. do 13. in od 15. do 17. ure. 30-LETNIKI POZOR! Obveščamo vse zainteresirane, da se v soboto, 29. novembra, letniki 1978 odpravljamo na avtobusni izlet v okolico Kopra. Zbirališče na Opčinah pri Prosvetnem domu ob 14.30, sledila bo degustaci-ja v priznani vinski kleti, večerja v srbski restavraciji in družabnost. Informacije in prijave na tel. štev. 3493730887 ali 340-8227166. DRUŠTVO TAO prireja v soboto, 29., in v nedeljo, 30. novembra, tečaj rei-ki 1. stopnje. Za informacije pokličite na tel. št.: 340-1607908 (Donatella). KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 29. novembra s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferro-viario« v Nabrežini. Za ples bo poskrbel »Duo Melody«. SKD FRANCE PREŠEREN - SKUPINA 35-55 - PILATES: vse novinke, ki bi rade poskrbele za boljši mišični tonus, prožnejšo hrbtenico in razgibavanje, se lahko pridružijo k vadbi Pi-latesa ali telovadbe za zdravo hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pila-tesa, ki poteka v telovadnici (Trubarjevi dvorani) nižje srednje šole v Dolini. Ob sredah, od 18. do 19. ure Pilates, od 19. do 20. ure telovadba. Informacije v telovadnici pred začetkom vadbe ali po telefonu na št. 3333616411 ob sredah od 16. ure dalje. Vabljene! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi svoje člane in ostale filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 3. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. BAMBIČEVA GALERIJA - slikarska razstava Fulvia Cazzadorja Immagi-naria 2008. Razstava bo na ogled do 5. decembra na Opčinah, Proseška ul. 131., od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v soboto, 22. in 29. novembra. od 10. do 12. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2008/2009 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Na-brežina 102 (tel. 040-2017371). SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. SS Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na 15. Revijo Kraških pihalnih godb: Milje, Gledališče Verdi, 24. januarja 2009, ob 20. uri, nastopajo GD Prosek, Postojnska godba 1808, Pihalni orkester Komen; Hrpelje, Kulturni dom, 07. februarja 2009 ob 20. uri, nastopajo Pihalni orkester Breg, Godbeno društvo Na-brežina, Brkinska godba 2000, Ilirska Bistrica, Kulturni dom, 01. februarja 2009, ob 17. uri, nastopajo Pihalni orkester Divača, Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče, Pihalni orkester Ilirska Bistrica. SKD TABOR - OPČINE, GLASBENA MATICA - TRST, GODBENO DRUŠTVO V. PARMA - TREBČE prirejajo danes, 21. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah večer »Viktor Parma praznuje«, ob 150-le-tnici rojstva. Sodelujejo: Paolo Petro-nio zgodovinsko-biografski oris, Beatrice Zonta - klavir, Veronica Vascot-to - sopran, klavirska spremljava Cristina Santin, Godbeno društvo V. Parma iz Trebč. Vabljeni! SKD TABOR vabi v Prosvetni dom danes, 21. novembra, ob 20.30, na Po-klon Viktorju Parmi. Sodelujejo: Paolo Petronio, sopran Veronica Vascot-to, Cristina Santin - klavir in Godba Viktor Parma iz Trebč; v sredo, 26. novembra, ob 20.30 srečanje s prof. Zoro Tavčar. Pogovor bo vodila Olga Lu-pinc; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri gostovanje TKŠD Urbanščica iz Famlj s komedijo Toneta Parljiča Krivica boli. Obiščite nas! SKD VIGRED, Založba Avsenik, društvo Kraška harmonika in Krajevna skupnost Štorje vljudno vabijo na dvojno čezmejno predstavitev knjige Aleksija Jercoga »S polko v svet - glasbene poti bratov Avsenik«, ki bo danes, 21. novembra, ob 18. uri v Zadružnem domu v Štorjah in in ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. Ob prisotnosti avtorja, Založbe Avsenik in književnika Saše Martelanca bo publikacijo predstavila Alenka Bole Vrabec. Glasbene utrinke bodo podali mladi harmonikarji društva Kraška harmonika. V GALERIJI Kulturnega združenja »Il Coriandolo« (Ul. Udine 55) bo v soboto, 22. novembra, ob 18. uri otvoritev razstave dolinskih slikarjev: Marie in Eugena Pancrazia pod naslovom brezmejne barve. MLADOSTNO KOT PRED 15. LETI -Ob 30-letnici SOMPD Vesela Pomlad, vas vabijo, da se jim pridružite in po-doživite pot, ki jo je vodila pesem, v nedeljo 23. novembra, ob 18. uri, v dvorani Finžgarjevega doma. Pojejo in oživljajo spomine pevke, ki so začele pri Veseli pomladi pred 30. leti in s pesmijo prehodile svoja otroška in mladostna leta od decembra 1978 do decembra 1993. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja v nedeljo, 23. novembra, ob 19.30 koncert ob 40-letnici orkestra v Babni hiši v Ricmanjih. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na odprtje razstave priznane slovenske ilu-stratorke Alenke Sottler v sredo, 26. novembra, ob 18. uri. Umetnico bo predstavil prof. Livio Sossi, prikazan bo dokumentarni kratki film RTV Slo režiserke Jagode Potokar in video »Alenka Sottler« tržaške umetnice Fa-biole Faidiga. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju s Tržaško pokrajino, Občino Devin Nabrežina, ZKB, Trgovinsko zbornico, ZSKD in Slovensko prosveto prireja v društvenih prostorih razstavo kamnitih izdelkov in skulptur »Govorica kamna, od petka, 28. novembra, do ponedeljka, 8. decembra. Urnik ogleda: delavniki 17.00-20.00, prazniki 10.00-12.00 in 15.00-20.00. Za info: Mariza Skerk (335-6553150) SKD VESNA vabi na predavanje »Kalkuta utripa - prostovoljno delo mladih študentov v deželi svetih krav«, ki bo v petek, 28. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. Svoje izkušnje bosta predstavila Tjaša Nanut in Elija Prinčič. Izkupiček večera bo namenjen v dobrodelne namene. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z RAI-Slovenski programi, RTV SLO in ARSMEDIO, vabi na predstavitev dokumentarnega filma »Glasnik slovenske brežine (režija J. Gruden, scenarij J. Gruden in T. Rojc) ob 60. obletnici smrti pesnika Iga Grudna, ki bo v soboto, 29. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini. Ob tej priliki bomo otvorili prenovljeno dvorano v društvenih prostorih. Infomarmacije: Vera Tuta (339-5281729). ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV prireja tradicionalno zborovsko revijo Pesem jeseni, ki bo v soboto, 29. novembra, v Sportnem centru Zarja v Bazovici ob 20. uri. Toplo vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Škedenj, Cerkev sv. Lovrenca, 6. decembra, ob 20.30, nastopajo MePz Jacobus Gallus (dir. M. Sancin), MePz Rdeča zvezda (dir. R. Milič), Oktet Odmevi (dir. R. Milič), OPZ iz Zgonika; Zgonik, Cerkev sv. Mihaela, 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus (dir. M. Sancin), MePz Rdeča zvezda (dir. R. Milič), Oktet Odmevi (dir. R. Milič), OPZ iz Zgonika; Nabrežina, Cerkev sv. Roka, 6.januarja, ob 17. uri, nastopajo MePZ Igo Gruden (dir. M. Ši-mac), DPZ Kraški slavček (dir. M. Fer-lan), glasbeni utrinek s harmonikaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMlPZ Trst (dir. A. Pertot) z glasbenimi utrinki. Ob prerani izgubi dragega ZORKA PETAROSA izreka občuteno sožalje družini balinarska sekcija ŠZ Gaja PRAZNIČNI DECEMBER V THE RMAN I LAŠKO a i liftf KMu lfturmana h n Htritl WtlLMÏÏ ZDfVMUSÜ iMt.O"™ HUM-" B: >:.'ni i^iifjMri Nirrttftni prvHjMui 4 dni 3 drti 2QTM f iMjWÎ acn^ot FVHpfniiofliL v bnif ne in iûwîiî- (tod|tlja Thcrmanu d.d., I v dnrvnu vslup v Fimci, pnuyium spmstitvc, ifkiLVifiiL- i ri prniiiifni program aninijcijc [ï* wcllnci> ïtoritcv. Hwülftni program vSUjut'-ujc- Midi silvfilïilûQ vcfrrjft m nuvuleLni pin, IlÀ TUliWHANA __ HI m 1 in TTTTl !■!!■ ■■■■ imIIimH & Terme Zreče ZIMA JE TU v Termah Zreče P retnm rkljujujt: 3. % «h 1 MlDinj.i^ow K)i;Cli1.-irthko fijinkj v lOHfTlt HO« i dCr^iiii-liiiHirt :0i Ld|i >0 ptirvinv iwTuytn» lwpjn|î y in in*inih iuzErih. vodno jrrijfc'kn. ].'. Zr 4P 3k oUrck wv*ir \ pragninarTV r.rccnn vettrp v petarda koči ali tumböii tJTif^i t apt^iu&m. dç^uiHi^e iMiSk? vj-Dü'ce Pfltfpohcrike unsst teste. i^aàïKùt Wirt"«, -¡lit * pmlns/olelfla TTiïild i llupl-JÎ .orn BUMfc r pri pogrtcru f*fti pùdirtno dtfilfli |ijkvl L'l J : imji («ni ihjr .iMQi v IHIHSIJ sU-UiIvm 'dri bjh J-siivMm p'iVd-u «m«i djn frnw D«;.-.-.rno CS.--b. P-ij ~ 'JE: «PWTI: »50a Hpihl* r^prifcf Ad j dùli IflH v Uh 1 dwmi idiM-Jr-J frUbMU « 3D1 v «t-1 «rte aduïla ùwt» ti SA lUMH y fvn(«iV- 3 ma 1 iJ.W t i i i * noii ZID.'» r_ J-K. [Ml t ltJ.iMj { Meffrtlnje +3Bi 3 717 41 62 iyj. SuryWik. - uflibra^ ww.^mji.eit 4DRI4TIOLWET. TnL KDÉ37 ü?5.. MJRQftù VlA&GtT>j. 040 fc30 2*1 fr. jferme Xjfopolsica j V 7ADNJI MiNUTh 2JJI -jbjljm 35.00 EUR/dàtl Ni dodatnih up-uAaJc-n-iklh popiittDV. Do^la^ij po red imp wniku. ČAROBEN BOtlC 2}J1-28LX2JCC& 2 dnevni pafcet 5 dnevn: paket 7 dnevni pafcet 87,50 EUR 193h50 EUR 270,90 EUR PiMÎ>li UffMfT» [Hj Prt^dOpLëfHi it iùbù. UpOki^iJO W rçfiAi e«neiki UflpMÎI1 ^ popili zi upc^Efcnc!'. DupL^ila pa redu-ai (or- k j SIL VES TRSKI PR OGRAM, 28.12.200S - 4.1.200? odrasli ouoci do 6 lei otroci 6-10 tet otroci 10 14 tet 5 drevnt pik« 295,00 EUR 30jG0 EUR 147,50 EUR 206,50 EUR 7cj:r h jp^kL.inik h jliati^k*ipa|^sbDV.0aFfeiil>porciVicn~,c£r,4jLL Marketing Term Topotšica - Toeoiitcu 77 ■ Si- 3526 Topoištca www.t-topakfca.si - onImûdjaiffMopOititB.si Te L: +3$6 (QÏ3/S9G il 42- Fax: +38 6 (0)3/$9S 00 novo - wellnes$ pahk laško V Ihnmuii, Jruihi iJI:J.II L^J fK.hiIJrLJ JJJ |,K J IijiLIH- odprli frtHd UVUrtc» i*jil Ld^ii Liiijji, kJ lupiti unio toMk vir i.hJ ft.iLlIJ,:^ M UvdNH';i. l|i.-j:j ,'hJ|.JL;||uj Ljti.il p: iHjnu lJn^i^k Lm iiiJi'-: i i.hJ i; » Mriiunu bi : i-j >.l ■ -j ■.! ■ 11 iCl jkln ■■■■■■ I|||.'J|. I IIIMI l.iifUtlinTl In iivM i «Kironi. A-dlnt-ii nudi tOvJubi» oprt-ii:Ih-iiIi k j-" i.v11 ■ Vi širili l'.tihiit. nrsliirj-IROI fajv.Timsijffl po^Mvm IU nrl» ioiji-r*ihM. tafeftt m Mfuneto ta od L Kd.iiJj JjIit v itn mJi v viHh^-vv sjlj Oris EHK NAJBOLJ llfflPOLNJtHlH 5 P* C in TfflvvieH pelvevkpe V ^'dlitt-ii Šfi Ctnun xj sodobna dtrctil u ujbiiM.- LOTpiit. frin.-. In nrkiu-ifr. wlu n fiiiunih ilutltJll kotmeliLnih lidii; edifblvtrh IlIuIlIje u^M1! Ctrj- pn, k-11 ■ i m! i uvttiKcfipi^ lij' j|4.it bni Suni rtWilii In ituuu iM^-dJr. IMVUinluO Divjih-kofKh ï rMïijnkrtiffl pu^ionk iiiro anw: fiii.^Niri hi.pj!,!.-. |.iiIji.i.-\j ¡n «nohto. PBiirvitÊ MW AU hOUÛ «TO TÛKBAt v LÜH EM V Avim fcülknit a (KM>ticnih +■ In S- dint- viiih piufiru^LT. n« pu^p^pcfium. tofum v [ïi ni..,huh lu^nA iKn inrtci m'i in' in firntht puprjiluio rudi buÇJE profjMiii rtrkiri.i.n. iptMUt^ ¡n uiimxiit. Odkm^h Iwhî Ltikh te ï »Ijkffl pud^li ï L:ri' litiio Ûdit, irikkn..jh purlKfti ukrukr. ki j-ili Miirniio. ¥ vtftrnih tnih, poiiiiädi pti tomboli, pri-lluhrtà bviiiinnu frrod v: tkhl« ritwi-ili^ likjr^u biTKinli JCJUJJVTT. rtui ..■ ■■-■■M. dmj jbflih i^uh "1 u "J ■■ j r i j J i -- -'■i d "H -■-■■ 111 ■. -.■ I ■ V pranKriih iJi'.h. k i-jNi pistnih liKl-diMà prki.Hi.T.-. i.iiiii.li in ptfutMi. i-JHi pliniUn-din A ,;i.l>d botdih IbrtrfujH tuiffli- V« in WftoL t T i.-yH.tt rri'i Sj M ¿fai 1 ^«ni. lUro^nlivluljimil Najdite svoj nasmeh... n* Poofl. kpff K tnn idervi, poroki b*sin in zrik ic disi pontln dh Ttfnub Krti«, ki« f* v ?«nu. |q»w. sprostil* In uiHkot' Hi^u odo m durti Dtackiji pinij^i vse hltr-ojil Invipo iatu k- IMHUnihiiii, da n^i tia, ki nn^K-oi^iM svofcivtu xdnviu. in dobftmu uriu. b^ krstimo-* unri,IU inku in^im b«li j Vi i'. r'h>. No na ln), alt e*)tt pp«H iiwi* pnviih.ik jprnUm tktJ™ ali h i iiM/ predate ippoulcvi m rjt^autniN. vini Zniii PohofKL pontnn ilpb n»?.nosii u ki^jlt ill dalltl i^iKu od L^jkdaiifoui. Pi^fj In irffllo /!tn|u nt litmli Jbutanii ali poikodtxnih iLsn|, Akraidutrmaliu m pchonla foca v Ttffiuh V^tirk Ni Uaiilruirtdoforika Ui- SPROSTITVE NI CENTERTOPOLÎtCA V IniiÀnii iri trtu nrnrt v Termah TcipoJü fa priir.i r. j d. n i r> mivi-^j Spro-iLiLivrYf;^ L-H JiLri. ti hotrfitrijlin-i in lunijiiim pKtiim ;-.:i,! .1 fiInritrt ipmitilcv v k-iniK faiih. RmuHKi ii-ni n hij dnpnlr.ilt HiMlnjirta bn-l'.iI' ■ [> .im.JI:. ' n pndnu^ji nJriiirfva in nrçf ti r :i-kri-jii •:, Ii -:i nudipMib^lüftä1 viidnr jlTjtl ijf. Spmntihimi crntrr bo li-\iViI iiUjuim iTi'jli-i: -, liyliijTHiïr.'Ji,'.! il" h i 1-! -- LI !"i ■■!:■ ■. k tiiv u O :L- hnk'lift in ( pttuiiii m hhodi->myù r.i riuijr iihi-^i.iVjlLH- S'oij SprmlLlvc-ni f^ntifr bn riMdil n± mi Ilmi ■. p J ■ ■■. I. IL- ■. ■. I- / ■: m 11 ■. I r"i i L111 i - L i.--.. ■ I L'H-V, rj dru^.1 itnni pa ho nj^K-a p ■ i ■ i. -: 11 :. : nia ^pi'i ilk r j in s ri-n-. tudi drujcj^nj. Tj if kjJbr v poinrnrMlt ■ im .■!:■:- iirij ji: /Lrjni ru na Rjdfli v> naravni zdravilih in-i^ iliLi. H » p^ «t^ara i iuokofrnoHKt oklpt vrtiun-ilihidn^rakov iinorjfiiiljov. Ro^Ja inlVr-IIW Znrio. f tvojim profunmi m uon^arai. «mvilu k fcmut Jj bi fihjmt, ivkrK-at^o In pi iMii.ila ^ukjonwr Sprehodi i ufc-rKPi osnov ooidiiskc ho>r ali pa p^M v (jirijt pohorstili jfoadoi-1 vodadd ptvitno-p. rufmost In Spa «tknudili rjrfiinc MCint finske nouant* m nai^e sjwno 1er [mno kop^Hi f priKiJIUI; dodaLiw +iia[tdandno« poriudlbot hiJW-5. nusiïf-i nL-go tc-lisa (kn-nvnka. ptdikura); dodaim- jcr*k-jr fnc-dno centa Irmwint bauni .'^-hrrlfwoli-. blaiAO obk^t. piling obbft. fango oblo^. knaip ri-fjpin i; VIP -«fil« (lirvslu hyu in parm koptl, i^itlpooL letlift, iniHi by'i; sjfvnoziinvalido. ptwowiniJ*, A» (i-nd japonski ii jlpskl stili >■ Zaimki, inui-iolm tüicnoni m ^ednJrai ihpoiru tt^datno dulliHUi- prrtkur fi fViip(.nskO l«fapl|4. nkjnjSt bnpm §ewbtk^ bogno ponudi» hrantin pliait, Vabljeni i ]tnno [ r i uv d¿ ■■ .iin ptúivijti lïlih in umirijo d/uli.i. Si1 n,pn>i¿il¡ yitafmtfhfl --j.yiu ftfliiv SIm . l -ipil, ki ^ i-j/|;fi'-1i:j tu 1.Ö30 niJ in ptHKuii kir 'J r.i.- li;' nil1, umi. NaM ■:■ lahko rjjkiÁ-¡e nil : .i in *pki>¿ jnu peniiete v (hii ii mii. V ü: Mh: ni iljd Jrinp .i mU-jj Mvra renin, kuT ¡minio. Mjlno smi ppontku pjimt kupH 1er Vpi^jr .nr. ngrL'Vjne Iría] nit. íimi/birci HVlt .Jiiknvuiei" IriruLiki dimi od poruljii/vjlni^j. LTífri^j. medita: ^ke . in programi vrtinčenja vniir.^j n jVj: I :-: j 111. ;-■ ji r ; i ij r ¿ i r_ | :■ : ■ ^ i j -i i i I ■ - ■ 11.11. ■- i- ■ ■ ■ 11 u-. ... L"11 'J ■ J ■. IJ VIU i r L- h. kll/l Ylb-hh ptl^Vidl 4lll" čullt popolne ipnjiiliil^ji l'nil v-ami ir pimuübi il j mri el limiti hi uno ju pri prjï i Ii k il m...... v iiy v-i. u nuvcrnbcu mm iiudimi i (xJpt'n-ik*w y huliu bmilh++ (od -tet jfci pm- [Kil if u l'ö.301. v. mimicipLiin pnjçnrnurn txirrKi p.ii'.krbtli, il haut pri u ■■ r l-. 111 ■!; r>: i ne t.:idiJ|j.i! J.-,. i h 11-j- i -L TI i i'U je ii JHhV'lH'i lep I'lVa-'llJIIi-J ¡avile. '.ikri-il'.", wik iie^j jitvlvj. \prekod ïiuUjnii k puImii:nx.ain.rKfMiJuberipnk£id lk¿kka ... kodudib pn.'jihjniin Creniilkiim v1 pautan rar. 4 noti |.lpiilperuKini)v hi» te.ii bi*iamhwi»l6i00t. Ji inli:f nu; m put i k i Le ru Llioi-•■■: Ali p-.i-qkiil1 nfn.vivi teure niiniia.rairi Tfimç giln- ü dJ, Hravfllta (pía J4, M - H5A r fl? flï? ï^ ^ b^fttnFH^XT^HHn, -plimi a jam Praznično razvaja nje v Termah Dolenjske Toplice Topit vrdet wrm jlfw m prlfHi» okolic doline nfca liha te flok^t prtvdfMo pin.k-1 hi blizu m jik-i v eno [u^t^rciiik i^-ropikili ¡tJr^vilbti. VTernuh IVilefiiil* Tolike |M t>wlo 11. dtrcmbrofii od -prll rov fodob«i HkhcI ta lnrj iiniobflji hortl. ki « Imrtiult po Stilne« COUlU Ki llifj. h; kjrepniliL- 4-lh evnde iuptrlor Njnn^len it goicom, ki ¿elip^ pn^mi oiw[HO' Kil BJIIH-J k »bi iJ nrVrtnHilo oa vrhu h-inj.-U i prjv uko Atdovltln ri^lcdon po wi.;ilii okolKL u nuk nidtbudniijt pi «roška pralnica, f.n priK^cf) kjonet drwvj, ïabjw in raïMcdrilo poskrbi cn-t riLno vidutye v h^ni uli zvoldh kkvirli tn praiVctjnni "i;niA Chj bnCjtpgA peiiilja In rgvib wlrpw m»ïi Mun) Dbl|ublMio !* obHojfil ipnoHii^itnk p«>gif4nii v ttiWIniîi cMq taHlCJ. Illeil klKliil-l iO 11 ^1111r pfil|U-bllcni i-rii^JiJiilj « C]YHHCV ^Veu iikIn ■llnll v bjopcllh i-i u^âh -jl ■ pod (ikh^iw mïuî le «b d^iuinltm hure^L n^Ctnu llu^mfafe kako pomembno. U IU ik^'cki^ .' Jn'V■>■ .11/ • I■ ('h:-:! Mil'.-, V Italnet vmt bodo pomoli, i* Inuio proUtfibt ï [WiprtnoHio. ki |r po^l^ll-L j strai, ah h idlte pridobil na idejni itk^I. I^^ilbiu il^v-ubrte blukv in ifvh-ei IqnoblLkvi'iqptda S* lialnfA ffZimsAa pTiiAiijic/2' poipentfon m riameicircvvdvtipohelj^i sobi noveqj hokij Bjrnij^*" supefior - topar^je vitfrïiakih bajeruh vsvdrnen icrnoi Bjlrtej - pcii^vo irt »bomo notno kccu^ijc - VilOpV v-tn avfl - upoaba panoritniViga ficncsa... cfrotnfl preicrwier»je PnomocijLkfiieneviaiuod 1. 1 J. 2Mado 31.1.¿009: vikend p-akot ieOd 14B PUR. J dni... 189tSl EUfi; 5 dni. EUR. (çeftenevtfiavÎawcdU IJ.imtlol i-2im TeL + ÎSù 7 îi iffl, booki-Tg.dolenjikegtermekrka.sirwww.terrnE-kikB,si, www. t>e ne tiare.i i poživite razkošje íhnega îlatav tekmah 3000 tudi pozimi -Nadu i lOdúljitiiUi li.iir'iLiiiini In.nJ: 10 v tri ihjii skv v m^r^ik lüpuah, ki dïli^iû pud LniYikú bl^gurtö /rjnikii ñiAuflikv îurnie V ftrflovtii 4-iipni $n rdii- ili Imii - ii'. rn pi'hj ,iki.f. i:.j klinih mi fl-IHVlli iVùj [Hihodrlgi VH^ vrhurUl:i iku, Ipnnlil-reiu ih .i J r j ■-■ 111k. i |H^rxïlu. pdí, puïj^l mï'! jii| j in kiHtjmi, kaiflpc raii|H Li l iputi im rekrčfeiH. I'ri is« iLj Uipjtih niawiUb danMIih in [ndccin. ■-■ 11 ■ ■. 111 ■- k. i kulirtarikl Iii n^ubkúHi de^inüi h.-, rta kjtri i dekn?(i. Nil in brir ,rdrj'-ii 1er dkibtc^ pv^uCji K' l-üi M'-i.'-i iia l nu rennu rAintnlna virfi. 0ÉSU MïiLn Ltijpfi(vrnli. jnipjk ludl dru-LL- [»¿ilnïlu BÜflkf M flww^Jd i.M IM j i.'ii i. h¡ pui¡-il|j in QiYÚive triu. ¡¿bul^ujï nt l^j^piMiie pork ■"¿Tite y. ¿MaiijAuk ¿n-Lim v.rliu: n;iii-l ¡il poirtirjl Lu pu»]He il-j kh1cl1. ¿RNO ÏL^Tt? KAR V KWTELSKI 5QBI lern« iKKI r MwmUl L'ojfliclkwi hMli - kun Lnjili IVl^Liul1 prve tL'rnw na lyl1u. ki rtik! ik lu^inilijs naj^ibje j-jU^iire ', črni» Eltithi i iirii ulni:' vihdi» kar v iiuteliki idbi nnjuxJnbnL'iû'm ^ellnrv, (.enlru l.nj dj Yas "bledih rmjjjk i edin -.h eue nusjjx» ].ivada jî bufnim aljem. ki daw pravi pridih l'i ekmuri i. Y L- k. ■. k I >. ■ .■ i >-' 11 ■■ iliki iii.i--.i:Ni. ki [entdi i r j Hilju. i:1>:il.iI-.t iir. i 'f ■ ■■ i nn 14 lu :.iLii ml /.liti: m. pa l:-.i vi^j ko^a ïa>i|jla ï -ii'vih livljencihko enerjiini. 7. /Lihi no ki ur !u iiKijti dimv name in /n jnu ïlrL^avniakm xi diibiïi piK lil i l' pa bnntL' y wellnŒi cenirth Livada in ltuTnuliurn. ki k ruhaii v iv.rnhu xiklidoi.' pri kir.ir^e rtvAku. doživeli pr pidni" piennvihdulu Ln kle-si KOZMETIČNA LINIJA IZ TTRWO MINE-HALNEVODE ''.'j^ najdnlje lahLo rajrvehelric Ludi i drl ki kwniL'IifnL1 Imiie Themialium Cdl LecLiuc. Li mh jo y uïdl^uvaniu i pudii K ni ti.ik'x raivilina OVimi 11 :. i l; i :-: ■.■ i : ■ ■ ■-11 u dnj pmiifiikLfia merji. MOhVStfTOfUCE MII iminih Pofrtnjce v dvoj? *JESENSKf\ÜnÜNEK- éo2Î,1220ûS: HOTEL"" ¿e od im v M pmW Družin ike počitnice ■Svtii Miklaví* "d i, ¿o ír decembra: Ove noí i ji a dabo íe od: 99Eura ""US Euro 1 OntOK 00 12 LEffl v^kupr¡iob¡ i sMi-li GRATIS [ Cwit vkljiifirjojti: nddKiliUfv vúfardnem baletu po pn>granu, palpenzioiv kopanjs v hdelíkib bueni hr píüsi ifitflpwTtrme WO0.... Iníonnatijf in rmfwje: Teme 3«» MoríwsHí Topflkí E irfc^tetrne3ú0Q.» ■■ W: ^w(err™]Ü0tl JÍ pri nas doma: KRIŽARJENJA BREZ MEJA PO MORJIH m REKAH MSG, Costa, Top Cruises, Viking. Carnival. Princess Cruises tC First minule! Poskrbi za bnijSo ceno. Rezerviraj zgodaj. Zagotovi si čudovite počitnice! Advent od 05.12. . 0QtTZ izstrazburga, 3 noči « Dil ú9U t MIKLAVŽ VAM PODARI: 1 OSEBA GRATIS WEEKEND, HE), 2 NOČI Kupon tek velja za nakup storitve do 5.12.2008 Za terme ra Ddtasu 21.11.20081 Naše svetovalke Vas pričakujejo: info@lastminutecenter.it www.lastminutecenter.it IRST Via San Lazzaro 13 34122 Trst tel: +39 040 637025 fax: +39 040 361936 Naš urnik: pon, pet, 9>00 13.00 in 15»00 -19.00 sobota 9.00 -13.00 . yureslrsfot sdxjAWjetïftt Nudimo 20% popusta! Vii »n|rtti„. 30.11.2008 VKtVuiK kjwrlkoll iilvestriki p^kve V Hctehu Breïi"** vim pr uni (ïio 20% fXJpUiT-wnm^nniie ïi po^tirnreFi. ■ cmm i ¡i.n "h. ijnkn*, ^vi p-^jmir i Obvvrnn dc-pladiCa: iih^lnkt HC411WK POCHH dolenjske toplice 1 6 Petek, 21. novembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it gorica-vileš - Pomemben korak na poti uresničevanja nove avtoceste V dogovoru o razlastitvah jamstva za lastnike zemljišč Osemdeset odstotkov odškodnine že po podpisu razlastitvene pogodbe Predstavniki dežele FJK, goriške pokrajine, občin Gorica, Sovodnje, Fara, Mariano, Gradišče, Romans in Vileš ter stanovskih organizacij kmetovalcev CIA, Col-diretti, Confragricoltura in Kmečka zveza so včeraj podpisali dogovor o razlastitvah, ki so potrebne za širitev hitre ceste. »Gre za velik korak v smeri uresničitve avtocestnega odseka,« je po podpisu poudaril deželni odbornik Riccardo Riccardi in pojasnil, da je nove povezava še toliko bolj pomembna zaradi skorajšnjega dokončanja avtocestnega odseka med Vipavo in Razdrtim. Za gradnjo avtoceste med Gorico in Vilešem bodo razlastili 882 zemljišč, ki pripadajo 1.800 lastnikom. Razlastitvam bo namenjenih 20 milijonov evrov, z včerajšnjim dogovorom pa so določili, kako bodo potekali razlastitveni postopki. Protokol namreč predvideva, kako bodo določali ceno razlaščenih zemljišč, kako bodo stanovske organizacije sodelovale pri načrtovanju in gradnji odseka ter kako bodo odplačevali odškodnine. Glede tega so se dogovorili, da bodo lastniki zemljišč že ob podpisu razlastitvene pogodbe prejeli osemdeset odstotkov vrednosti razlaščene parcele. Protokol ob tem določa, da goriška pokrajina in občine bodo imele vlogo posrednika med družbo Auto-vie Venete in lastniki zemljišč, v kolikor med njimi ne bo prišlo do dogovora. Pokrajinska odbornica Mara Černic je poudarila, da so v dogovor vključili tudi omembo 21. člena zaščitnega zakona 38/2001, ki predvideva, da se pri posegih prostorskega značaja upoštevajo zgodovinske in družbene specifike območja; to pomeni, da dogovor načelno priznava prisotnost slovenske manjšine na ozemlju, skozi katerega bo tekla avtocesta. Po podpisu protokola na pokrajini je Riccardi na občini sodeloval na drugem in zadnjem zasedanju storitvene konference, na katerem so bili prisotni predstavniki 23 javnih ustanov in uprav. »Na storitveni konferenci je bilo predstavljenih kakih deset ugovorov, ki jih bo nato preveril tehnično-znan-stveni odbor,« je povedal Riccardi in pojasnil, da omenjeni odbor bo nato ugovore posredoval komisarju za avtocesto Renzu Tondu. Predsednik deželnega odbora bo moral zatem odobriti definitivni načrt za avtocestni odsek Gorica-Vileš, do česar naj bi prišlo pred koncem letošnjega leta. Takoj zatem bo Tondo objavil javno dražbo za izbiro izvajalcev del, tudi to pa naj bi opravil pred koncem letošnjega leta. (dr) V imenu sovodenjske občine je dogovor o razlastitvah podpisal odbornik Slavko Tomsič (prvi z desne) bumbaca sovodnje - Deželni odbornik v kratkem z županom o avtocesti Ugovori in zahteve Sovodenjci nočejo nadvoza nedaleč od pokopališča in si prizadevajo za odškodnine Deželni odbornik za promet Riccardo Riccardi je včeraj zagotovil sovo-denjskemu županu Igorju Petejanu, da bo v kratkem obiskal Sovodnje in se s krajevnimi upravitelji pogovoril o njihovih predlogih in zahtevah, povezanih z gradnjo nove avtoceste Gorica-Vileš. Sovo-denjska občina je sicer svoje ugovore že posredovala družbi Autovie Venete pred 11. novembrom, ko je zapadel rok za njihovo vložitev, zdaj pa bodo torej upravitelji vsebino svojih predlogov osebno predstavili Riccardiju. »Med že vložene ugovore smo vključili tudi nasprotovanje gradnji manjšega nadvoza čez avtocesto nedaleč od so-vodenjskega pokopališča. Občani in lastniki zemljišč iz tega območja se niso strinjali z omenjenim projektom, zato pa smo družbo Autovie Venete pozvali, da naj ga črta,« je včeraj povedal župan Petejan in pojasnil, da so se pri družbi Autovie Venete po drugi strani zavzeli za gradnjo ceste, ki bi povezala pokopališče s Klancem. Občina je avtocestno podjetje tudi pozvala, da naj spoštuje zaščitna zakona 38 Igor Petejan bumbaca in 482 ter da naj posebno pozornost nameni postavitvi pregrad proti hrupu. Po besedah župana je v Sovodnjah predviden 900 metrov dolg nasip na južni strani avtoceste, na severni strani pred nogometnim igriščem pa kakih 50 metrov dolg. Petejan je povedal, da so družbo Au-tovie Venete pozvali, naj oba nasipa še dodatno podaljša. Na tem območju je predvidenih tudi šest čistilnih naprav za meteorne vode, ki so vkopane v nasipe; ker vsaka zaseda precejšnje zemljišče, je župan mnenja, da bi treba njihovo število znižati in velikost povečati. »Ker bo staro nogometno igrišče porušeno, smo družbo Autovie Venete vprašali odškodnino, s katero bi to območje preuredili v občinski park, na katerem bi uresničili zelenice, namestili igrala za otroke in opremili prireditveni prostor,« je še razložil župan. »Sovodnje bodo nosile težko breme med samo gradnjo avtoceste, zatem pa zaradi prometa, ki bo stekel po njej,« je še poudaril župan, ki je zato mnenja, da bi morala družba Autovie Venete zagotoviti primerne odškodnine občini oz. vasi. »Lahko bi nam zgradili nove pločnike, preuredili križišče in uresničili še kako drugo javno delo,« je povedal Petejan. V Sovodnjah bodo ob že obstoječem avtocestnem predoru zgradili še enega, zato pa bodo morali med njegovo gradnjo urediti obvoz. Načrt predvideva, da bi obvoz speljali po novi cesti, ki bi jo zgradili ob osnovni šoli. Na občini se s predlogom ne strinjajo, saj bi bilo po njihovem mnenju boljše podaljšati novo pot, ki bo povezala pokopališče s Klancem, in po njej speljati promet. (dr) moscenice Sprostitev avtoceste cilj enotne fronte Snuje se enotna fronta za sprostitev avtocestnega odseka med Vilešem in Moščenicami. V Tržiču so politične sile že strnile vrste in skupaj zahtevajo liberalizacijo avtoceste, zdaj pa skušajo združiti moči tudi na Goriškem. Demokratska stranka iz Gorice in občinske svetniške skupine Foruma, Stranke komunistične prenove, Progetto Gorizia in Tuzzijeve občanske liste so že odločno podprle zahtevo po sprostitvi avtoceste med Vilešem in Moščenicami; načelno podporo liberalizaciji naj bi v imenu večine v goriškem občinskem svetu izrazil tudi župan Ettore Romoli, ki je pripravljen posredovati, da bi o tem govorili na deželnem omizju. Goriški tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani pojasnjuje, da bi sprostitev avtoceste med Vilešem in Moščenicami morala spremljati gradnja nove cestninske postaje, ki naj bi stala med Palmanovo in mostom čez Ter. »V kratkem bodo dokončali odsek pri Rebrnicah, zato bo dosti več tovornjakov vozilo proti Ljubljani po Gorici; ob tem bodo prihodnje leto v Vilešu odprli veleblagovnico IKEA, kar bo priklicalo številne kupce. Če bo cestninska postaja še naprej pri Vilešu, tvegamo večje zastoje od tistih, ki se danes pojavljajo pri Moščenicah. Zaradi tega je treba zgraditi novo cestninsko postajo med Palmanovo in mostom čez Ter,« pravi Cingola-ni. Po njegovih besedah bi z novo cestninsko postajo med Palmano-vo in Terom ter s sprostitvijo avtocestnega odseka med Vilešem in Moščenicami olajšali pretok vozil med Tržičem, Červinjanom, Trstom in Gorico, kar bi pozitivno vplivalo na ronško letališče, obe pristanišči in druge logistične infrastrukture. Cingolani poudarja, da načrt za avtocesto Gorica-Vi-leš še ni v izvršni fazi, zato pa je treba pohiteti in zahtevo po sprostitvi čim prej odločno posredovati deželi. (dr) solkan-miren - Mejni objekti izginjajo Rušijo nadstreška Na mirenskem prehodu naj bi se dela zaključila že danes Rušenje nadstreška na solkanskem prehodu bumbaca V Solkanu in Mirnu se je včeraj nadaljevalo rušenje mejnih objektov. Potem ko so v sredo z bagerjem, opremljenim z drobilnimi kleščami, prerezali policijski kabini, so se včeraj lotili nadstreškov. Najprej so odstranili aluminijaste panoje, danes pa naj bi porušili še strukturo iz železnih drogov. Po besedah delavcev podjetja Gianluigi Buffon iz Moša naj bi že danes zaključili rušenje v Mirnu, medtem ko bodo še nekaj časa potrebovali za dokončanje posega v Solkanu. Tu je namreč nadstrešek večji in delno zgrajen nad streho policijske postaje, kar otežuje rušenje, ki se bo po vsej verjetnosti zaključilo jutri oz. v začetku prihodnjega tedna. (dr) gorica - Še danes in jutri pobuda zveze ASCOM Preko petdeset trgovin v mestu ponuja popuste Še danes in jutri bodo v Gorici potekali »Jesenski dnevi nakupov«, pobuda zveze ASCOM, s katero hočejo trgovci ugoditi občanom in obenem spodbujati potrošnjo, ki se zaradi finančne negotovosti občutno skrčila. Trgovci, ki sodelujejo, so na izložbo nalepili razpoznaven letak in od včeraj izvajajo 20-odstotne popuste na raznih artiklih. Pri pobudi »predbožičnih popustov« sodeluje preko petdeset trgovin. Na korzu Italia so pristopile trgovine Babyma, parfu-merija Boris, Bianco e Rosa, Dolce Idea, Design Argento, Ottica Goriziana, Glenfield, Vaniglia, zlatarna Russian, Max Mara, par-fumerija K&K (izvzete so znamke Kane Bo, Tom Ford, A Jake), Folli e Follie, Yamamay, Model in St.James. Na Verdijevem korzu sodelujejo trgovine Elite, Mariella Burani, Naturamica, Romana Abbigliamento, Antica Erboristeria, Sorelle Ramonda in Sisley, na Travniku pa Intimo Lu.Na., Il Bottone, Pelletteria Gabriella, Po-letti, Chocolat, Nello's, Sasch in Mazzonetto. Na Raštelu bodo popuste izvajale trgovine K2 Sport (na zimskih oblačilih), trgovina s čevlji Kosič, Ursic Renzo, Fuchs, Lory, L'impronta, Intimo Marisa in Stress. V ulici Morelli so letake izobesili Ottica Goriziana in zlatarna Banco Oro, v ulici Garibaldi pa trgovine Griffe, Ferdi, L'unica casa in Unique. V ulici XXIV Maggio bosta še danes in jutri izvajali popuste trgovini Unique in Valleverde, v ulici Crispi pa trgovina Braidotti moto. V ulici IX agosto bo artikle po znižani ceni mogoče kupiti v trgovinah Scintille in Ottica Mio, v ulici De Gasperi pa v trgovini Edes Moda Intima. Pristopile so tudi tri trgovine v ulici Oberdan, in sicer Geox Shop, And in I<2 Kids. s popusti vabij0 v trgovine bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 22. novembra 2008 gorica - Nabito polna dvorana Kulturnega doma je sinoči prisluhnila Slavoju Žižku »Danes meje ne padajo, ampak rastejo kot gobe« 17 bumbaca mere v celi državi. Kar pa je pri stvari najbolj grozljivo, je to, da se na izredno stanje navajamo, da z njim živimo, da še naprej zahajamo v kino. To bo na žalost naša prihodnost, če se kaj ne zgodi. Zato ostajam levičar z vsemi svojimi deziluzijami.« Žižku so sinoči prisluhnili ljudje od blizu in daleč, Slovenci in Italijani. V prvih vrstah so sedeli vidnejši gostje iz politike, kulture in prosvete, predstavniki institucij in šolstva. Številni so bili mladi, ki jih nagovarja njegovo ostrovidno stikanje po gubah in pod površjem družbenih pojavov, kjer se skriva vulgarno in obsceno. Še pre- jo svojega teoretskega aparata. Začel je pri sosedu - bližnjiku. Sosed ni vedno najboljši človek, niti takrat, ko ga poznamo, ko mu zaupamo, ko deluje prijazno in uglajeno. Spremeni se (lahko) v strašljivo pojavo grozečega, dotlej neznanega monstruma. Mar se to ni zgodilo v Avstriji s primerom Fritzl? Čisto »normalen« moški je v svoji kleti skrival večkrat posiljeno hčer in njene otroke - sinove in hčere incesta. Nad kletjo - krajem perverzije - pa je stala hiša, kjer je normalno živel. Ko se je hotel opravičiti za zločin nad hčerjo, je dejal, da jo je hotel zavarovati pred mamili. Zbrane v krepko pretesni dvorani goriškega Kulturnega doma je Slavoj Žižek sinoči najprej pozdravil z besedami: »Dragi prijatelji, ne bom rekel gospe in gospodje, ker ostajam to, kar sem vedno bil, zato bom pozdravil tudi po italijansko "compagni e compagne" in nadaljeval v svojem jeziku in v jeziku manjšine, ki tukaj živi.« Sprožil je prvi bučni aplavz. Za sobno mizico sredi odra se je nato ozrl za sabo, na belo platno, na katerega je prireditelj večera - izobraževalni konzorcij Slovik - projiciral naslov njegovega predavanja: Kaj se zgodi, ko pade meja. »Katere meje, kje so meje? Prva, osnovna meja, tista od katere bi se vsi radi ločili, je Balkan. Nihče noče biti Balkan, ki je vedno nekje drugje, spodaj desno.« Tako je začel svoj poldrugo uro dolgi miselni pohod v iskanju globljih tokov, ki se gibljejo pod površjem današnje družbe. Začel je s Freudom in v nadaljevanju kot deroča reka vpletal v svoj govor filozofe, filmarje, politike in književnike ter z držo politično nekorektnega misleca, ki ga je zaznamovala poznomoderna odčaranost, obračunal z mistifikacijimi, lažmi in floskulami, pa tudi s tajkuni, ki so - po njegovem prepričanju - prišli v Sloveniji na oblast. Med flo-skule je prištel priseganje na multikultura-lizem in se nato obregnil ob mejo: »Kaj se je začelo dogajati s koncem utopije 90. let? Mnogi zidovi povsod. Če je bil simbol konca 90. let padec berlinskega zidu, danes meje ne padajo, ampak rastejo kot gobe, realne meje in zidovi med Izraelom in Palestino, med ZDA in Mehiko, in pa imaginarne meje. Veste, kaj se je zgodilo v Italiji julija 2008 zaradi prehajanja priseljencev čez mejo? Proglašene so bile izredne raz- »Da se prebiješ do prave univerzalne umetnosti, moraš jezik posiliti. Če ne posiljujemo jezika, da izrečemo pravo univerzalno razsežnost, potem bomo prej ali slej posiljevali žive ljudi« den je spregovoril, sta Žižka in občinstvo pozdravila Matejka Grgič v imenu konzorcija Slovik in Alberto Princis iz združenja Ex Border, ki je sinočnje predavanje vključil v program prireditve Care_Cas-sandre. Žižek je v svoj govor vpletel Platona, Heideggra, Hegla, Lacana, Miloševiča, Karadžiča, Ceaucescuja, Stalina, Hitlerja, Mussolinija, Kusturico, Benignija, Tar-kovskega, avstrijsko pisateljico Elfriede Jelinek, ki jo je Jorg Haider proglasil za sovražnico svoje »kulture«. Kaj imajo skupnega? Skozi gornja imena je potegnil nit svojega razmišljanja o najbolj trpkih in tragičnih razsežnostih našega bivanja. To je storil z močjo svoje misli in prepričljivost- Od Fritzla je bila Žižkova pot do psihologije, literature, filozofije in politike kratka. Elfriede Jelinek je že dolgo pred Fritzlom opozarjala na kontinuirano moško nasilje nad ženskami v vseh njegovih oblikah in pokazala na njegovo zasidranost v temeljih srednjeevropske kulture. Obsceno podzemlje človeške psihe prihaja na dan v mitih, sanjah in simptomih, a tudi v številnih neslutenih pojavih sodobne kulture, kot na primer v osladnem filmu Moje pesmi, moje sanje (»The Sound of Music«), od katerega se z osladnim sporočilom veliko ne oddaljuje Benignijev Življenje je lepo (»La vita e bella«). Ali ni imel obraza dobrega očeta tudi romunski predsednik Nicola Ceauces- cu? Ko ga je novinar vprašal, zakaj ne dovoli Romunom, da svobodno potujejo v tujino, je odvrnil, da to ni neko tiranstvo, temveč samo želja, da jih obvaruje pred tujo pokvarjenostjo, da zaščiti njihovo pravico do lastnega doma. Kateri je torej njegov resnični obraz, katera je resnica Miloševiča, Karadžiča, pred njima še Stalina in Hitlerja? »Resnica je v tem, kar delaš,« je pribil Žižek in med monstrumi našega časa izpostavil Kitajsko, kjer je divji kapitalizem našel v avtoritarnem režimu idealna tla in kjer se brez nikakršnih etičnih zadržkov dogaja nevarno manipuliranje s človeškimi geni. Tudi Miloševič je svojo Srbijo naredil za državo, kjer je vse dovoljeno, kjer so moralni zakoni in etični imperativi postavljeni na glavo. Naredil je iz nje razvratni karneval, ki ga je Kusturica upodobil v filmu Underground. Razvratništvo in perverzi-ja nista tuji religijam, je dejal in opozoril na pojav pedofilije pri katoliških duhovniki. Suspenzija moralnih prepovedi je ključni element sodobnega postmodernega nacionalizma, ki navdihuje tudi književnike, je potrdil ter omenil Handkeja in Čosiča, »pa tudi Karadič je bil pesnik«. To poanto je Žižek izrabil, da se je vrnil k Elfriede Jelinek, ki je zapisala, da je jezik neumen in ga je treba mučiti, da iz njega izvlečemo resnico: »Kaj je poezija drugega kot neko veliko mučenje jezika. Ali se zavedamo, kaj moramo narediti, da iz jezika izvlečemo sonet? To ne velja samo za poezijo, to velja za umetnosti, na primer za film. Montaža je mučenje.« Tako je zaključil: »Da se prebiješ do prave univerzalne umetnosti, moraš jezik posiliti. Če ne posiljujemo jezika, da izrečemo pravo univerzalno razsežnost, potem bomo prej ali slej posiljevali žive ljudi.« (ide) SLDV I K I SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ FACTOR BAN k kraški zidar NLB® InterFinanz SALONIT ANHOVO 18 Četrtek, 20. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Raziskave o slovenskih mladostnikih Nadpovprečno samomorilni Narašča uporaba alkohola, niža pa se uporaba drog in kajenja Med novogoriškimi petnajstletniki narašča uporaba alkohola, niža pa se uporaba drog in kajenja, slednje sicer narašča med dekleti. Slovenski mladostniki so v povprečju debelejši od njihovih evropskih vrstnikov, manj se gibljejo, imajo slabšo sa-mopodobo, med njimi je tudi več samo-morilnosti. To so izsledki nekaterih nacionalnih in mednarodnih raziskav, ki so bili včeraj na novogoriškem Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) predstavljeni tridesetim učiteljem in zdravstvenim delavcem. »Gre predvsem za izmenjavo izkušenj, osvetljevanje aktualnih težav v zvezi z življenjskim slogom mladostnikov in poudarjanju vloge šol in zdravstva pri spodbujanju pozitivnega odnosa do zdravja pri mladostniku,« je povzela namen strokovnega srečanja Irena Jerič iz novogoriškega ZZV. »Življenjski slog mladostnikov ni veliko drugačen od tistega pri odraslih. Problem so slabe prehranske navade, premalo gibanja in neprepoznavanje stresa,« pojasnjuje Jeričeva in nadaljuje: »Dejansko so otroci in mladostniki najbolj zdrava populacija. Tisto, kar nas skrbi, je, da se jih del ob stresu in težavah zateka v alkohol, kajenje ali droge.« Konkretni podatki o uporabi alkohola, tobaka in drug med mladostniki na Goriškem kažejo naslednjo sliko: rezultati glede uporabe drog so boljši kot v letu 2003 in letu 1999, delež uporabe se niža. Evropska raziskava ESPAD, ki poteka tudi na nacionalnem nivoju, je lani zajela 867 petnajstletnikov. Uporaba drog Ingrid Markočič Tadič foto k.m. torej upada, viša pa se delež opijanja: 92 odstotkov jih je v življenju že pilo alkoholne pijače, dobra polovica se je vsaj enkrat že opila, 5 odstotkov pa se je opilo že več kot 20-krat. »Alkohol, cigareti in marihuana se zdijo mladostnikom zelo dostopni. V življenju je že kadilo cigarete več kot pol vprašanih; največ anketiranih je prvo cigareto prižgalo pri 14 letih. Med dijaki, ki so v zadnjem mesecu kadili cigarete, je 20 odstotkov v istem obdobju kadilo tudi mari-huano, v življenju pa jo je že polovica,« pojasnjuje izsledke raziskave Ingrid Marko-čič Tadič, samostojni zdravstveni analitik gradišče - Center za priseljence Priseljenci s protestnimi letaki sprejeli parlamentarni odbor Segantijeva: Obnoviti sporazum o mešanih italijansko-slovenskih patruljah Z leve Segantijeva, Boniverjeveva in župan Tommasini bumbaca Tujci, ki so zaprti v centru za priseljence v Gradišču, so včeraj s protestnimi letaki sprejeli parlamentarni odbor za izvajanje schengenskega sporazuma, ki si je ogledal prostore bivše kasarne Polonio. »Po novicah, ki so prišle na dan v zadnjih časih, ima parlamentarna komisija dolžnost, da preveri, ali so bila pri upravljanju struktur za priseljence na italijanskem ozemlju kršena zakonska določila o javnih dražbah,« je povedala predsednica parlamentarnega odbora Margherita Bo-niver iz vrst Ljudstva svobode, ob kateri so si centre CIE, CARA in CDA - v le-teh je trenutno okrog 360 priseljencev -ogledali tudi ostali člani odbora, med katerimi je poslanec DS Ivano Strizzolo. Pred nekaj dnevi si je komisija ogledala tudi center za priseljence na Lampedusi. Popoldne je bilo na vrsti srečanje s predstavniki krajevnih uprav, ki so se ga udeležili deželna odbornica Federica Se-ganti, goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, župan iz Gradišča Franco Tommasini, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in odbornik Marko Marinčič, deželna svetnika Giorgio Brandolin in Gaetano Valenti ter predstavniki občin goriške pokrajine. Tommasini je Boni-verjevi predstavil težave, s katerimi se občina Gradišče spoprijema zaradi prisotnosti centra za priseljence na svojem teritoriju. Opozoril je na posledice, ki jih leta ima na krajevno gospodarstvo in na problem varnosti, ki se tiče predvsem priseljencev samih. Kriminal se namreč zaradi prisotnosti strukture ni povečal, je povedal župan, potrebno pa bi bilo urediti pločnike in razsvetljavo v bližini centra. Boniverjeva je povedala, da bo Tomma-sinijevo zahtevo po prispevkih upoštevala in posredovala naprej, s pozornostjo pa je prisluhnila tudi Segantijevi, ki je predlagala obnovo sporazuma o mešanih policijskih patruljah med Italijo in Slovenijo in podpis podobne konvencije z Avstrijo. Boniverjeva je po obisku ocenila, da je položaj centra v Gradišču pod kontrolo, v zvezi s protestno akcijo priseljencev pa je povedala, da jo je presunila. (Ale) goriški lok - Današnja klepetalnica (Ob)vladovanje Italije po oceni Miloša Budina gorica Deset let stikov z javnostjo na novogoriškem ZZV. Tudi izsledki mednarodne raziskave zdravja v širšem smislu, ki vsake štiri leta poteka v 41 državah Evrope in Severne Amerike med 11-, 13- in 15-letniki, ne kaže prijetne slike za slovenske mladostnike. »Rezultati kažejo, da se razlike med bogatimi in revnimi otroki vse bolj povečujejo, otroci so premalo telesno dejavni, narašča nasilje med vrstniki, vse več otrok je osamljenih, manj se družijo med sabo, v porastu je virtualna komunikacija, slovenski otroci so tudi predebeli, mladi so nezadovoljni s svojo telesno težo in se ocenjujejo kot preobremenjeni,« našteva samostojna raziskovalka na področju duševnega zdravja na Centru za promocijo zdravja Helena Jeriček Klanjšček. In v čem izstopajo slovenski mladostniki v primerjavi z njihovimi evropskimi vrstniki? »Dobro komunicirajo s starši, so pa nezadovoljni s svojo sa-mopodobo, po uživanju alkohola so nad povprečjem med ostalimi državami,« odgovarja Jeriček Klanjščkova. Tudi Saška Roškar, psihologinja na inštitutu za varovanje zdravja, ugotavlja, da je med slovenskimi najstniki opaziti porast stresa, celo sindroma izgorevanja. »Veliko je depresivne simptomatike, izpostavljeno pa je tudi samomorilno vedenje, v katerem smo v starostni skupini od 15 do 29 let nad evropskim povprečjem. Stresne motnje so na splošno v porastu tudi drugje v Evropi, vprašanje pa je, kako se s tem v posameznih državah soočajo,« pravi raziskovalka, ki zaključuje z ugotovitvijo, da je Slovenija na področju sprejemanja teh strategij v zadnjih letih že naredila veliko korakov naprej, »veliko dela nas pa še čaka,« meni psihologinja Saška Roškar. Katja Munih Univerzitetni tečaj za stike z javnostjo, ki ga Videmska univerza ponuja študentom na svojem goriškem sedežu, slavi 10. rojstni dan. Ob 12.15 bo svečanost v goriškem Kulturnem domu, na kateri bodo poleg rektorice Cristine Compagno prisotni župan Ettore Ro-moli, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in deželna odbornica Alessia Rosolen. Doslej se je iz stikov z javnostjo diplomiralo 1.500 študentov, letos pa ima smer 1.257 vpisanih. Ruralia na sejmišču Na goriškem sejmišču se danes ob 15. uri začenja sejem enogastronsom-skih dobrot Regalo Ruralia, ki bo odprt še jutri in v nedeljo med 10. in 19. uro. Del hale B bo posvečen goriškim spe-cialitetam in briškim vinom. Vstop bo prost. Posvet o nadškofiji Inštitut za socialno in versko zgodovino prireja danes ob 15. uri v palači Attems-Petzenstein posvet o papežu Benediktu 14. in nastanku goriške nadškofije. Mladi demokrati Mladi demokrati bodo danes volili svoje delegate državne in deželne skupščine. Na Goriškem bo podmladek Demokratske stranke svoje predstavnike izbiral na sedežu DS v ulici Locchi v Gorici med 9. in 23 uro, pri stojnici DS na korzu Italia v Gorici od 12.30 dalje, na sedežu DS v ulici Udine v Krminu med 15. in 23. uro in na sedežu DS v ulici Verdi v Tržiču med 18.30 in 22. uro. Volišča bodo odprta tudi na sedežih DS v Škocjanu, San Pieru in Gradišču. Dela v ulici Petrarca Zaradi obnove stanovanjske hiše bo z današnjim dnem v Gorici zaprt prometu odsek ulice Petrarca med korzom Verdi in trgom Battisti. Miloš Budin kroma Gost današnje klepetalnice Goriškega loka bo ministrski podtajnik v Pro-dijevi vladi, senator Miloš Budin. Srečanje z naslovom (Ob)vladati Italijo bo priložnost za razpravo o temah, ki so za Italijo vedno bolj aktualne, med temi pa izstopa vprašanje, kako prerasti partiku-larizme in specifične interese posameznih skupin, ki so večkrat v nasprotju s potrebami države in pričakovanji večine državljanov. »Kaste«, »podkaste« ter razne interesne skupine zaustavljajo proces reformiranja države in državnih organov, ki se izkazujejo iz dneva v dan bolj neučinkoviti v upravljanju tako kompleksnega sistema, kot je država. Budin, ki bo v KB Centru v Gorici spregovoril ob 18. uri, je bil v vlogi pod-tajnika na ministrstvu za mednarodno trgovino prvi Slovenec, ki je sodeloval v italijanski vladi. Soustvarjal je torej italijansko vladno politiko in se pri tem dnevno srečeval s številnimi težavami, ki obremenijo ali celo preprečujejo sprejemanje konkretnih odločitev in ukrepov. Istočasno pa se je lahko na mednarodni ravni soočal z raznoraznimi sogovorniki in spoznal realnost številnih državnih sistemov, od najbolj naprednih do arhaično nedemokratičnih. Ne nazadnje pa je Budin stalno sodeloval pri številnih dvostranskih pobudah Italija-Slovenija, kjer sta mu tako predsednik tedanje vlade Prodi kot tudi zunanji minister DAlema zaupala pomembno vlogo posrednika. »Med razpravo bo tekla beseda tudi o današnjem političnem položaju na državni in lokalni ravni ter v manjšinskem prostoru, kjer zaradi ozkih pogledov nekaterih krogov, ki se izogibajo kateremukoli izzivu in inovativnim pristopom, vlada imobilizem,« so napovedali organizatorji večera in nadaljevali: »V veliko pomoč nam bodo torej dragocene izkušnje bivšega podsekretarja Budina, s katerim bomo analizirali konkretne probleme in skušali nanizati možne rešitve.« Srečanje z Budinom bosta povezovala David Peterin in Aljoša Sosol, ki bosta predala besedo tudi občinstvu. gorica - Začel se je festival »Care_Cassandre« Prihodnost skozi oči znanstvenikov in filozofov »Ko govorimo o prihodnosti, se moramo zavedati, da le-ta v današnjih pogojih ni zagotovljena. Mnogi znanstveniki opozarjajo politike na potrebo po spremembi dosedanjega modela razvoja, ki ogroža preživetje novih generacij. Tudi tem pogosto pravijo "Kasandre", zato se mi zdi tema goriškega festivala povsem posrečena in aktualna.« Tako je povedal slavni znanstvenik Fritjof Ca-pra v video intervjuju, s katerim se je včeraj na sedežu goriške pokrajine uradno začela letošnja izvedba festivala združenja Ex Border »Care_Cassandre«. Avtorja uspešnic, kot je knjiga »Tao fizike«, sta intervjuvala in posnela umetniški vodja festivala Alberto Prin-cis in ekolog Bruno D'Udine. Odprtja festivala, ki se bo nadaljeval do nedelje, sta se udeležila pokrajinski odbornik Marko Marinčič in občinski odbornik Antonio Devetag. Soglašala sta, da je tema letošnje izvedbe kulturne pobude, ki raziskuje prihodnost v književnosti, umetnosti, filozofiji, znanosti in psihologiji, izredno posrečena, saj doživljamo trenutek velike negotovosti, ki bo tako ali drugače zaznamoval družbo, njen razvoj in zgodovino. Po po- Alberto Princis bumbaca zdravih se je zavrtel video intervju s Fritjo-fom Capro, v katerem se je znanstvenik pogovarjal o kreativnosti narave, medsebojni povezavi naravnih elementov ter znanstvenem geniju Leonarda da Vincija, kateremu je posvetil tudi svojo zadnjo knjigo. »Capro bomo povabili na predstavitev knjige v Gorico, saj je njegovo življenje povezano s tem mestom. Njegova mati izhaja namreč iz družine Teufenbach,« je povedal D'Udine. Drugi pomemben gost uvodnega dne festivala je bil goriški filozof in pesnik Silvio Cumpeta, ki je prebral »lectio magistralis« z naslovom Hvalnica negotovosti. »Počasti- tev negotovosti v Kasandrini senci je nekoliko paradoksna. Kasandra je bila obsojena na gotovost in radikalnost nesrečnega pogleda na življenje; ostala je neuslišana in brezupna. Ljudi pa vedno in povsod obkroža mreža negotovosti,« je povedal Cumpeta. Prvi festivalski dan se je nadaljeval popoldne z obiskom pisateljice Gabrielle Ku-ruvilla, predavanjem Slavoja Žižka (o tem obširneje poročamo v drugem članku) in srečanjem z zgodovinarko Simonetto Cerrini. Današnji program se bo začel ob 16. uri na sedežu Fundacije Carigo, kjer se bodo predstavili pesniki evroregije Tiziano Broggiato, Marina Moretti, Antonello Bukovaz in Claudiom Grisanchichem, uro kasneje pa se bo začelo srečanje s pisateljem Francescom Durantejem. Ob 18.15 bo v deželnem avditoriju spregovorila novinarka in pisateljica Cinzia Tani, ob 20.30 pa se bo v Kinemaxu začel niz kratkih filmov »Specchi dAfrica per un cinema che riflette«. Ob 20.45 bo v deželnem avditoriju spregovoril pisatelj in novinar Marcello Veneziani, ki ga bo predstavil dobornik za kulturo Antonio Devetag. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 22. novembra 2008 19 SSG - Nocoj v gledališču Verdi predstava v režiji Janusza Kice Hči zraka za začetek abonmajske sezone »Tekst ima neverjetno inteligenco in globino ter predstavlja velik paradoks « Hči zraka nemškega dramatika Hansa Magnusa Enzensbergerja po baročnem izvirniku Calderona de la Barca bo nocoj ob 20.30 odprla v mestnem gledališču Verdi goriško abonmajsko sezono Slovenskega stalnega gledališča. Zelo pozitivne ocene publike in kritike so spremljale poletna gostovanja predstave na raznih festivalih. Največje pohvale so bile namenjene protagonistki, igralki Silvi Čušin, izbiri tehtnega teksta o nevarnosti absolutne oblasti in režiji, ki jo je podpisal Janusz Kica. Poljski režiser je v svoji karieri večkrat pristopil k opusu španskega dramatika in je pred leti uprizoril tudi izvirnik, po katerem je nastala sodobna priredba nemškega avtorja. Enzensberger je znal posodobiti tekst in obenem ohraniti njegove vsebine? Enzensberger je vrhunski intelektualec in lik nemške kulture, ki zna vedno iznena-diti s provokativnimi vprašanji in posreduje svež pogled na aktualno stvarnost. Nima nikoli gotovih receptov; je človek, ki sprašuje, kaj je demokracija, kaj tiranstvo, katera je vloga posameznika v kontekstu, gradi historično povest, analizira maso in posameznika, a ne najde odgovorov. Njegov tekst je konstrukcija, ki sloni na vprašanjih politične narave in kateri je vdihnil življenje, kar je zelo redko. Teme oblasti in manipulacije človeka so večno aktualne. Katera so bila vaša razmišljanja ali viri navdiha pri uprizoritvi? Tekst ima neverjetno inteligenco in globino ter predstavlja velik paradoks. Z ene strani kaže krhkost in utopijo nekega komunizma brez nasilja in brez laži ter kritizira to naivnost, istočasno pa dokazuje pomen obstoja take utopije. Z druge strani ni slučajno, da sta tako Calderon kot Enzensberger izbrala za glavno vlogo žensko, ki je preizkusila moško nasilje in se temu maščuje z enako krutostjo. Enzensberger je zreduciral baročni izvirnik na bistvo in prav tako je tudi režija čista in bistvena. Sem se izognil vsemu, kar bi lahko Poljski režiser Janusz Kica: »Publika je veliko bolj pametna od tega, kar se govori« foto agnese divo obremenilo uprizoritev, ker sta tekst in igralec prava protagonista predstave. Ta tekst ne potrebuje realizma ali ilustracije in je za igralce zelo zahtevna preizkušnja, saj imajo na razpolago samo svoje telo in glas za pričaranje tega, kar jih obdaja. Pred desetimi leti sem postavil Calderonov tekst Življenje je sen v Ljubljani, ki je bil prav tako izrazito zreduci-ran. V obeh primerih pa je bilo nujno poznati vsa poglavja bolj obširnega izvirnika, ker so tudi ta implicitno prisotna v igri. Protagonistka je v tem primeru ključ učinkovitosti predstave. Kako je prišlo do izbire Silve Čušin? Želeli smo uprizoriti tekst, ki se ukvarja s svetom in politiko na alegoričen način, in se je seveda takoj pojavilo vprašanje o trojni vlogi v kontekstu že zelo komplicirane situacije. Ko ne bi imel Silve, verjetno se ne bi lotil takega teksta. Vendar imajo tudi drugi igralci dvojne vloge, ki predstavljajo prav tako zahtevno ustvarjalno protiutež glavnemu liku. Zanimivo je še, da alegorična narava ne zahteva psihološkega poglabljanja likov, temveč ustvarjanje na osnovi misli in emocij. To je že vaše drugo sodelovanje z SSG-jem po predstavi Namišljeni bolnik. Kakšne vtise ste dobili o delovanju tržaškega glea-lišča? Marko Sosič je spoštovanja vreden umetniški vodja, ker ima pogum, da se ne odloča samo za komercialne stvari. V času, ko je tekst samo material, ki ga je treba obdelati, se mi zdi zanimivo, da se skušamo vračati k dostojanstvu objekta, saj je teater toliko dober, kolikor je dober pisec. Uspeh predstave je poplačal trud našega izziva. Publika je veliko bolj pametna od tega, kar se govo- Rossana Paliaga fjbonmaj ska Mi Kino ABONMA V GORICI otvoritvena predstava sezone Hans Magnus Enzensberger HČI ZRAKA Režiser JANUSZ KICA Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev,ob 19.25), Romjan (cerkev, ob 19.30), Tržič (S-Polo, 19.40-črpalka Shell,ob 19.45), Štivan (nad gostilno,ob 19.50), Jamlje (gostilna, ob 20.00),Gabije (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni, ob 20.15). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Koncerti DRUŠTVI TRŽIC IN JADRO TER ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK Danes, 21. november ob 20.30 Gledališče Verdi Gorica, italijanski nadnapisi ■ II 11 II III IIHHII Info: goriški urad, Korzo Corso Verdi 51, Mob. 340 8624701 Urnik: pon/pet (14.00-17.00),sob (9.00-12.00) Brezplačna telefonska št. 800214302 -pon/pet (10.00-17.00) infb@teaterssg.it / www.teaterssg.it info@teaterssg.it - www.teaterssg.it prirerajo orgelski koncert Mirka Butkoviča danes, 21. novembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ron-kah v spomin na Bernardko Rade-tič. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prireja v soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17. uri 50. revijo goriških pevskih zborov - Cecili-janka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Jericiju ob 80-le-tnici rojstva. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI in Skupnost družin Sončnica vabita v cerkev Sv. Ivana v Gorici na nedeljo Kristusa Kralja, 23. novembra, ob 10. uri k maši, med katero bo prepevala vokalna skupina Gloria. Po maši bo tudi koncert duhovnih pesmi. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Twilight«. Dvorana 2: 20.30 »Travelling Africa«. Dvorana 3: 18.00 - 20.30 »Changeling«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15, »Lady Chat- terley«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Twilight«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Nes-suna verita«. Dvorana 4: 18.00 - 21.30 »Changeling«. Dvorana 5: 17.50 - 20.10 - 22.10 »La fidanzata di papa«. fi Razstave BREZPLAČNI VODENI OGLEDI razstave »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro di-sperso« (med 10. in 19. uro na sedežu fundacije Goriške hranilnice v ul. Carducci, 2 v Gorici) bodo v soboto, 22. novembra, ob 17. uri in v nedeljo, 23. novembra, ob 11. in 17. uri; (informacije na www.fondazionecari-go.it - tel. 0481-537111). M Izleti HČI ZRAKA Med politiko in erotiko vpeti junaki Hči zraka (»Die Tochter der Luft«) uprizarja mit o tragični, z nasiljem zaznamovani usodi babilonske kraljice Semiramide, ki je sredi 17. stoletja pritegnil že Calderona de la Barco, Enzensberger pa je leta 1992 predelal njegovo besedilo in poudaril vpetost glavnih junakov med politiko in erotiko. Semiramida (igralka Silve Čušin), hči boginje-ribe, je bila spočeta v nasilju, pri življenju so jo ohranili golobi, zato jo je pastir, ki jo je bil našel, poimenoval Hči zraka. Ker se je Se-miramide držala prerokba, da je zaznamovana s krvjo in smrtjo, so jo priklenjeno kot psa zaprli v podzemlje. Iz ujetništva jo je osvobodil ninivski vojskovodja Menon (Aleš Valič, upodablja tudi Likasa), ki se je vanjo zaljubil. Zavedajoč se prerokbe, jo je zadrževal v ujetništvu, a mu je Semiramida pobegnila na dvor, kjer se je vanjo zaljubil ninivski kralj Ninos (Ivo Barišič), s katerim sta dobila sina Niniasa. Tu se predigra konča in začne se pripoved o polaščanju - Semiramida, hoče postati vladarica. Njena silna sla po moči in oblasti je morilska. Ljudje so v njenih rokah le nemočna sredstva, ki jih zavrže takoj, ko ji ne služijo več. Režiser Janusz Kica gledalcem zastavlja vprašanje o legitimnosti oblasti in razgali človeško naravo, ki v brezmejni sli po lastništvu moči vedno znova kolje, mori, posiljuje, zapira, slepi, brez občutka krivde. sebnih oblačil za kurente) in Maribora. Obvezna prijava do 23. novembra. Vpisujeta Saverij Rožič (tel. 0481390688) in Ana Kuzmin (tel. 048178061). 3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na posebno povabilo agencije Palma iz Celja in vodnic Sonje ter Jasmine, samo za udeležence letošnjega izleta v Dalmacijo in Črno goro, zelo zanimiv enodnevni izlet na Štajersko 5. decembra za ogled najstarejšega mesta Ptuja (obisk gradu in izdelovalca po- GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Tržaška ul. - sobota, 22. novembra, 10.00-11.00. KD JEZERO iz Doberdoba sklicuje v ponedeljek, 24. novembra, občni zbor volilnega značajav prvem sklicu ob 20. uri, v drugem pa ob 20.30 na sedežu društva. SMUČARSKI ODSEK SPDG vabi člane in prijatelje, da se udeležijo krajšega tečaja o pripravi smuči, ki bo v ponedeljek, 24. novembra, ob 20. uri na sedežu KD Paglavec v Podgori; informacije na tel. 0481-22164 (Marta). VRHOVSKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi na kratko slovesnost ob ponovni postavitvi dveh tabel v spomin na delovanje kurirske postaje med drugo svetovno vojno, ki sta ju neznani odnesli. Zbirališče bo v nedeljo, 23. novembra, ob 10.30 pred spomenikom NOB na Vrhu, sledil bo enourni krožni sprehod s postankom pri tablah, kjer bo zapela ženska vokalna skupina Danica. S Mali oglasi PRODAJAMO repo za kisanje; tel. 0481-882420. PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Pritličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija; tel. 347-3404638. H Prireditve »SGUARDO METICCIO«: danes, 21. novembra, ob 18. uri bo v Tržiškem kulturnem konzorciju v Ronkah srečanje z Giulietto Stefani, ki bo predstavila svojo knjigo »Colonia per maschi. Ita-liani in Africa Orientale. Una storia di genere «. V DVORANI CERKVE SV. IGNACIJA V GORICI z vhodom na trgu XXVII marzo bo danes, 21. novembra, ob 17.30 predstavitev publikacije »All'om-bra del campanile. Storia di gioie, do-lori, dubbi, speranze...«. Z avtorico Nuccio Lo Re se bodo pogovarjali Marino De Grassi in Andrea Bellavite. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici bo danes, 21. novembra, ob 17. uri srečanje z dvema pisateljema literarne zvrsti »fantasy« Solomonom Troyem Cassinijem, avtorjem romana »Le ali del drago caduto« in Paolom Pa-ronom, avtorjem romana »La casa dei sette gatti. Storia di streghe, incantesi-mi e benandanti«. DRUŠTVO ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE ALEKSANDRINK PRVAČINA v sodelovanju z Založbo Educa vabi na predstavitev spletne strani www. aleksandrinke.si in pravljice Darinke Kozinc Pravili so jim aleksan-drinke v soboto, 22. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Prvačini. MAURO CORONA bo v soboto, 22. novembra, ob 18.30 gost knjigarne Ubik na korzu Verdi 119 v Gorici, kjer bo predstavil svojo zadnjo knjigo »Storia di neve«. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 21. novembra, ob 21. uri večer z DJ-jem Tomislavom in v soboto, 22. novembra, ob 21. uri filmsko glasbeni večer. PRAVLJIČNA URICA v Feiglovi knjižnici v Gorici bo v ponedeljek, 24. novembra, ob 18. uri; Katerina Citter bo pripovedovala pravljico Srečna Suzana. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA prireja predstavitev Knjižne zbirke za leto 2009 v ponedeljek, 24. novembra, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. PRIMORSKE NOVICE prirejajo javno razpravo iz niza Valovanja z naslovom Ideje so v zraku - Jih znamo ujeti? v torek, 25. novembra, ob 16. uri v Mestni galeriji Nova Gorica na trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici. Sodelovali bodo predsednik vlade Republike Slovenije Borut Pahor, rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc, direktor podjetja Instrumentation Technologies Rok Uršič in predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik. RAZBIRANJA ŽARIŠČA je naslov nove knjige Davida Bandlja, ki jo bodo predstavili v torek, 25. novembra, ob 18. uri v študijski sobi Feiglove knjižnice v Gorici. Vabita knjižnica Damir Feigel in Založništvo tržaškega tiska. PROMEMORIA - DRUŠTVO ZA ZAŠČITO VREDNOT PROTIFAŠIZMA IN PROTINACIZMA bo v torek, 25. novembra, ob 18. uri v knijgarni La linea d'ombra na trgu Berlinguer 1 v Ronkah predstavilo zbornik prispevkov s posveta »Foibe, la verita: contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem). O knjigi bodo spregovorili zgodovinarka in založnica Alessandra Kersevan, raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. in Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Vittoria Rossi vd. Carrara iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 10.30, Norma Giacomuzzi vd. Iacob iz splošne bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča. Ob izgubi DOJOTA DEVETAKA izrekata družini in svojcem iskreno so-žalje KD Danica in Zadruga Vrh 20 Petek, 21. novembra 2008 TRST / kuvajt - Nafta včeraj pod 50 dolarjev za sod pariz ZDA zaprosile za 300 milijard Francoski socialisti pomoči štiri bogate arabske države volili i ZDA naj bi finančno pomoč namenile avtomobilski industriji, bankam in drugim podjetjem v težavah predsednika LONDON/KUVAJT- Šibko povpraševanje po surovi nafti, čemur botruje svetovno gospodarsko upo-časnjevanje, je potisnilo ceno tako za-hodnoteksaške lahke nafte kot tudi severnomorske nafte brent pod 50 dolarjev za 159-litrski sod. Ameriška nafta je tako padla na najnižjo vrednost po 18. januarju 2007, nafta brent pa je padla na najnižjo vrednost v zadnjih treh letih in pol, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za 159-litrski sod zahodnotek-saške lahke nafte za dobavo v decembru je bilo treba v današnjem elektronskem trgovanju odšteti 49,91 dolarja. V Londonu pa se je sever-nomorska nafta brent z januarskim dobavnim rokom pocenila na 48,54 dolarja. V sredo se je znižala tudi cena nafte OPEC. Za sod nafte tega kartela je bilo treba odšteti 45,89 dolarja, kar je 66 centov manj kot v torek, je zapisano na spletni strani kartela, ki ima sedež na Dunaju. Medtem je prišla vest, da so ZDA štiri bogate zalivske države, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate, Katar in Kuvajt, zaprosile za 300 milijard dolarjev pomoči, s katero bi zaustavile finančni potop, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes piše kuvajtski dnevnik Al-Seyassah. Po pisanju kuvajt-skega časnika naj bi Washington Savdsko Arabijo zaprosil za 120 milijard dolarjev, Združene arabske emirate za 70 milijard dolarjev, Katar za 60 milijard dolarjev in Kuvajt za 40 milijard dolarjev. ZDA naj bi finančna sredstva namenila za pomoč avtomobilski industriji, bankam in drugim podjetjem, ki jih je načela finančna kriza. Vse štiri zalivske države so sicer članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) in skupaj dnevno načrpajo 14 milijonov sodov nafte, kar je približno polovica celotne proizvodnje naftnega kartela in 17 odstotkov celotne svetovne proizvodnje. Omenjene zalivske države naj bi v preteklih šestih letih samo z nafto, ki je julija dosegla rekordno vrednost 147 dolarjev, nato pa padla na okoli 50 dolarjev, skupaj zaslužile okoli 1500 milijard dolarjev. kot še navaja časnik Al-Seyas-sah, so ZDA tudi zaprosile Kuvajt, da Iraku oprosti približno 16 milijard dolarjev dolga. (STA) Washington je Savdsko Arabijo zaprosil za 120 milijard, Združene arabske emirate za 70 milijard, Katar za 60 milijard in Kuvajt za 40 milijard dolarjev ansa PARIZ - Francoski socialisti so včeraj odločali o novem predsedniku stranke, ki bo nasledil Francoisa Hollanda. Na volitvah lahko sodeluje več kot 200.000 članov stranke, glasovanje pa so zaključili pozno sinoči. Največ možnosti za predsedniško mesto imata nekdanja kandidatka za predsednico Francije Segolene Royal in nekdanja ministrica za delo Martine Aubry. Poleg Royalove in Au-bryjeve se za predsednika socialistov poteguje tudi relativno manj znani evropski poslanec Benoit Hamon, ki predstavlja levo krilo stranke. Toda poznavalci mu pripisujejo manj možnosti za uspeh, navaja ameriška tiskovna agencija AP. Oči so najbolj uprte v 55-letno Royalovo, proti-kandidatko francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju na zadnjih predsedniških volitvah, ki so potekale lani. Royalova je sicer nekdanja partnerica sedanjega predsednika stranke Hollandea. washington - Novoizvoljeni ameriški predsednik oblikuje svojo administracijo Barack Obama sestavlja ekipo sodelavcev Hillary Clinton zelo verjetno državna sekretarka NEW YORK - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama, ki te dni sestavlja svojo administracijo, naj bi za ministra za zdravstvo izbral nekdanjega vodjo senatne večine Toma Daschlea iz Južne Dakote. Vse več je tudi namigov, da bo Obama za državno sekretarko izbral newyorško senatorko Hillary Clin-ton.Obama je pred volitvami obljubil korenito zdravstveno reformo in za zdaj sicer nepotrjena izbira umirjenega Dasc-hlea z dobrimi zvezami v kongresu tako med demokrati kot tudi pri republikanskih senatorjih pozitivno odmeva. Vse več namigov tudi kaže, da bo Obama izbral newyorško senatorko Hillary Clinton za državno sekretarko, čeprav iz njenega tabora prihajajo informacije, da je položaj pravzaprav niti ne zanima preveč. Njen soprog, nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, pa naj bi bil pripravljen storiti vse, da žena dobi položaj, pri čemer se bo odpovedal tudi denarju, ki jih tuje države prispevajo v njegov dobrodelni sklad. Odločitev za Clintonovo bi bila sicer po mnenju ameriških komentatorjev tvegana za Obamo, saj je senatorka zelo močna osebnost. Po mnenju drugih pa bi se lahko to izkazalo za dobro potezo, saj Clintonove ne bo v senatu, ko se bo odločalo o zdravstveni reformi. Za pravosodnega ministra je Obama pogojno že izbral Erica Holderja, glede ostalih ministrstev pa krožijo številna imena. Med drugim kot možnega ministra za izobraževanje omenjajo nekdanjega državnega sekretarja Colina Powella, kot možnega ministra za transport pa demokratskega kongresnika slovenskega rodu iz Minnesote Jamesa Oberstarja, ki vodi odbor za transport v predstavniškem domu kongresa. Med imeni za finančnega ministra se pojavljajo Larry Summers, ki je ta položaj zasedal v Clintonovi administraciji, nekdanji predsednik zveznih rezerv Paul Volcker in predsednik zveznih rezerv New Yorka Timothy Geithner. (STA) Kot vse kaže, bo Hillary Clinton državna sekretarka ansa nairobi - 332 metrov dolgi savdski tanker v rokah ugrabiteljev Pirati zahtevajo 25 milijonov dolarjev Na ladji je 25 članov posadke iz številnih držav - Čedalje več ladjarjev se zaradi vse pogostejših ugrabitev začenja izogibati Adenskemu zalivu Tanker Sirius Star prevaža surovo nafto za sto milijonov dolarjev vrednosti ansa NAIROBI - Somalijski pirati zahtevajo 25 milijonov dolarjev odkupnine za savdski tanker, ki so ga zajeli minuli konec tedna. Njihov predstavnik Mohamed Said je dal lastniku Star Siriusa deset dni časa za plačilo odkupnine, v nasprotnem primeru pa je zagrozil s »katastrofalnimi« posledicami, poroča nemška tiskovna agencija dpa. 332 metrov dolga ladja, na kateri je za 100 milijonov dolarjev nafte, je bila zajeta v soboto približno 830 kilometrov jugovzhodno od kenijske obale, zdaj pa je zasidrana v somalijskem pristanišču Harardhere. Na tankerju je 25 članov posadke iz Velike Britanije, Hrvaške, Filipinov, Poljske in Savdske Arabije, po zagotovilih lastnika ladje Vela International Marine, hčerinske družbe Saudi Aramco, pa se počutijo dobro. Savdski zunanji minister, princ Saud al Fajsal je sporočil, da se lastniki ladje pogajajo s pirati, od njih pa je odvisno, ali bodo plačali odkupnino ali ne. Piratstvo se je v zadnjih mesecih močno razbohotilo ob obalah Afriškega roga, k čemur po mnenju predsedujočega Afriški uniji Jeana Pinga prispevajo nestabilne razmere v Somaliji. Ping porast piratstva povezuje z razprtijami v vodstvu somalijske začasne vlade, zato je pozval ZN, naj v državo čimprej napotijo mirovne sile. »To je jasen znak, da se bodo razmere še poslabšale in da bodo posledice za državo, območje in širšo mednarodno skupnost dolgoročne,« je opozoril. Piratstvo se je razširilo, ko so se v Somaliji v začetku leta 2007 vneli siloviti spopadi med vladnimi silami in islamskimi uporniki, ki so poskušali znova prevzeti nadzor nad državo. Vlada je bila tako zaposlena z bojem proti upornikom, da se ni imela časa ukvarjati s pirati, v zadnjih mesecih pa so izbruhnila še nesoglasja znotraj vlade. Uporniki so to izkoristili in zasedli številna mesta po državi in prišli celo do obrobja prestolnice Mogadiš. Številni ladjarji se zaradi vse pogostejših ugrabitev že izogibajo Adenskega zaliva, mnogi pa o tem še razmišljajo. Skozi Adenski zaliv teče glavna plovna pot med Indijskim oceanom in Sredozemskim morjem skozi Sueški prekop. (STA) / KULTURA Petek, 21. novembra 2008 21 založba zrc - Svilogojstvo na Goriškem Zanimiva raziskava etnologinje Vesne Mia Ipavec Knjiga Murve in »kavalirji« je predelava njene magistrske naloge Knjižna zbirka GMD za leto 2009 Etnologinja Vesna Mia Ipavec iz novogoriške raziskovalne postaje Inštituta za slovensko narodopisje Znanstveno raziskovalnega centra SAZU se je po diplomi leta 2001 najprej uveljavila s sodelovanjem v čezmejnem projektu Goriškega muzeja Pustovanje na Goriškem nekoč in danes, zdaj pa med drugim raziskuje zgodovino etnologije na Goriškem in kulturo etnološke vede. Opuščeno svilogojstvo na Goriškem je začela preučevati med tema dvema nalogama, leta 2003 v okviru magistrskega študija, ki ga je dve leti pozneje zaključila in naposled, v knjižni obliki, pred nedavnim predstavila tudi širši javnosti. Ena od stalnic, povezanih s svilo-gojstvom, je po ugotovitvah avtorice dejstvo, da je po vojnah, ki so prizadele vse, kar je bilo eksistencialnega pomena za svilogojstvo, ta panoga vedo znova doživela nagel vzpon in razmah; tako je bilo po drugi avstrijsko-beneški vojni v 17. stoletju, po francoskih vojnah v 19. stoletju in po obeh svetovnih vojnah. Ne glede na občasne vzpone in padce pa svilogojstvo in z njim povezano gojenje murv velja za eno najstarejših monokultur na Goriškem. S »kavalirji«, kakor so v narečju imenovali gosenice svilo-prejke, so se poleg nekaterih plemičev in meščanov ukvarjala tudi mnoga kmečka gospodarstva zlasti med Sočo in Vipavo ter deloma v Spodnji Vipavski dolini; zanje je bila prodaja svilenega pridelka eden pomembnejših spomladanskih virov dohodka. Vesna Mia Ipavec je s temeljitim pregledom literature, predvsem pa z vztrajnim terenskim delom zbrala veliko dragocenega dokumentarnega in spominskega gradiva. S pomočjo čedalje redkejših še živih pričevalcev je opisala tehnologijo nekdanjega svilogojstva in ocenila njegovo vlogo v gospodarskem in kulturnem življenju na Goriškem. Veliko pozornosti je namenila tudi murvinim drevesom, ki so jih največ zasadili v 16. in 17. stoletju. Častitljiva drevesa s svojo trdoživostjo, bodisi še vedno skrbno negovana bodisi zapuščena in zanemarjena, prav tako živo pričajo o neki že na pol pozabljeni tradiciji in hkrati dodajajo svoj pečat kulturni krajini. Besedilo v knjigi spremlja več deset fotografij s še ohranjenimi gojenimi in divje rastočimi murvami na Goriškem in na Krasu; večino jih je posnela avtorica, ki je na koncu prispevala še zanimiv slovarček z razlagami svilogojskih ter narečnih in drugih izrazov iz pripovedi o svilogojstvu. I. Ilich trst - Koncertno društvo Martin Helmchen očaral in prepričal ri Vloga klavirskega spremljevalca se poslušalcu običajno kmalu zbriše iz spomina in le redki pianisti znajo privabiti pozornost nase, ko muzicirajo ob odličnem partnerju: med temi je mladi, komaj šestindvajsetletni nemški pianist Martin Helmchen, ki je lani nastopil v sezoni tržaškega Koncertnega društva s sijajno violinistko Julio Fischer. Zelo dober vtis so organizatorji izkoristili za vabilo na celovečerni koncert, na katerem Helmchen ni samo potrdil slutnje, da gre za enega najbolj izstopajočih talentov mlade generacije: očaral je in prepričal v repertoarju, ki ni iskal aplavza v popularnosti skladb, a je zazvenel v sveži in zapeljivi muzikalni podobi. Umetnik je začel svoj nastop z Bachovo Partito št.6 v e-molu BWV 830: spokojno in umirjeno je podal Toccato in Al-lemando kot uvod k igrivim biserčkom Courante, kjer so njegovi prsti poustva-rili briljantno, prosojnosti čembala slično igro, v kateri so teme bistro poskakovale in se prelivale v mojstrski lahkotnosti. Občudovanja vredna je bila fuga, v kateri tema po ekspoziciji ni izginila, temveč nadaljevala svojo samostojno pot v idealnem ravnovesju z ostalimi glasovi. Posameznim stavkom je Helmchen vlil pripovedno moč in jasnino, ki se je obogatila z ekspresivnostjo klavirja- skratka, Bach, kot ga le malokrat slišimo, čudovit kompromis med baročnimi geometrijami in romantično občutljivostjo. Ob stoletnici rojstva se je nemški talent poklonil francoskemu mojstru Olivieru Messiaenu in predstavil tri odlomke iz mistično ubrane skladbe Vingt regards sur l'Enfant Jesus (Dvajset pogledov na Jezusa): harmonije, ki bežno spominjajo na Puccinija, se izognejo posnemanju z iskanjem steklenih zvočnosti; rahle akorde je mladi mojster nanizal z iskreno tankočutnostjo ter ustvaril kristalno prosojne slike. Če so nekateri poslušalci po prvem delu koncerta sklepali, da je pianist nekoliko preveč nežen in njegova igra ne premore bolj herojskega zagona, so v drugem delu spoznali, da so se pošteno ušteli: Martin Helmchen je kratkomalo zapeljal občinstvo z romantično, visoko navdahnjeno interpretacijo Simfoničnih etud op.13 Roberta Schumanna. Poustvaril je vse odtenke, ki jih variacije nudijo izvajalcu, vtisnil posameznim frazam topline in prepričljivosti, obogatil virtuozno igro s herojskim zanosom in nam podaril trenutke čistega užitka, kakršne bi radi večkrat doživeli. Odziv občinstva je bil primeren umetniški višini: navdušeni aplavzi in vzkliki so priklicali kar tri dodatke- poetični drugi stavek iz Mozartove Sonate v F-duru, vrtoglava briljantnost Mendelssohnove Etude in slovesnost Bachovega Korala so nepreklicno zaokrožili res žlahten večer. Katja Kralj Naslovnica knjige Vesne Mia Ipavec Goriška Mohorjeva družba je tudi tokrat ob izteku leta pripravila »knjižni paket«, ki ga bodo najprej predstavili v ponedeljek, 24. novembra, ob 17. uri v Galeriji ARS nad Katoliško knjigarno v Gorici. Koledar Goriške Mohorjeve družbe prinaša tudi za leto 2009 veliko prispevkov, ki govore o življenju in delu Slovencev v Italiji. Gre za članke verske, zgodovinske, družboslovne, poljudnoznanstvene in leposlovne narave. Obsega 248 strani in je tradicionalno razdeljen na koledarski del in zbornik. Uredil ga je dr. Jože Markuža, koledarski del pa je opremil Štefan Turk s ciklom ilustracij »Portae aureae«. Moj oče Zorko Marije Ščuka Kerže je prvi naslov v zvir-ki. Doživljanje očetove usode in iskanje resnice o njegovi smrti - gre za tržaškega narodnega delavca Zorka Ščuko - odpira še eno nedokončano stran naše primorske zgodovine. Knjigo sestavljajo trije sklopi: Drugačna zgodba, napisala jo je hčerka Marija Ščuka Kerže, Iz zapuščine Zorka Ščuke, vsebuje pismo Francu Kavsu ter izbor pisem iz zapora, ki jih je iz italijanščine prevedla Marija Cenda, Zorko Ščuka - v luči in senci, študija, ki jo je napisala Lida Turk. Knjiga je izšla v zbirki Naše korenine in predstavlja že 19. zvezek; oblikoval jo je Pavel Medvešček in obsega 256 strani. Najmlajšim je namenjena knjiga Muca prede, ki jo je napisala Anamarija Volk Zlobec, ilustrirala pa Magda Starec Tavčar. Avtorica Anamarija Volk Zlobec je skupaj z ilustratorko Magdo Starec Tavčar prisluhnila muci Zofiji, ki kljub svoji visoki starosti še vedno prede in prede... , mr... , mr... , in ko vrti svoj kolovrat, vpleta v lanene nitke same lepe pravljice. Knjiga vsebuje osem pravljic in obsega 48 strani. turin - Začenja se 26. filmski festival Male filmske zgodbe Po izboru direktorja Nannija Morettija - V tekmovalnem delu tudi prvenec Blaža Kutina Še nikoli nisem bil v Benetkah Turin:Rim, 3:0. Tokrat ne gre za nogometno tekmo italijanskih prvo-ligašev, temveč za filmska festivala, ki si že vsaj tri leta prizadevata, da bi si zagotovila srebrno kolajno na lestvici italijanskih filmskih izložb. Letos je Turinu veliki slam uspel in to vsaj iz treh razlogov. Ker bo nocojšnjo odprtje »26 Torino Film Festival« označil film W Oliverja Stoneja, ki ga je rimski festival, baje iz političnih razlogov, zavrnil; ker se je Turin odpovedal italijanskim filmom (»od tistih, ki smo si jih oglledali, nas ni prepričal niti eden in ker del ne izbiramo po nacionalnem ključu, smo se odločili, da ne bo italijanskih filmov« - je dejal Moretti ) tako v osrednjem kot tudi posebnem sklopu, in tretjič, ker bo od danes do 29. novembra privabil v piemontsko prestolnico serijo del in avtorjev, ki bi najbrž spadali v spored največjih festivalov, denimo tistega v Cannesu ali v Benetkah. Navsezadnje pa je bil to tudi razlog, zaradi katerega so pred dvema letoma zaupali vodstvo turinskega festivala enemu najpomembnejših predstavnikov italijanskega filma, Nanniju Morettiju. In rimski avtor ni razočaral, ampak kvečjemu presenetil in oblikoval tak turinski festival, ki je najbrž precej podoben onemu, ki ga je pred dvajset in več leti ustanovil Marco Müller in mu dal naslov Cinema Giovani. Prestižni turinski Teater Reggio se bo tako že danes spremenil v filmsko dvorano in predvajal film W, v parterju pa gostil avtorja, Oliverja Stoneja, ki se je rokoval z Arafatom in Fidelom Castrom, dvema od tolikih protagonistov njegovih filmskih stvaritev. Prav tako vabljiv pa bo tudi spored prihodnjih dni. Od jutrišnjega »dueta«, se pravi javnega pogovora med Nannijem in Romanom Polanskim, ki mu turinska izložba letos posveča zajetno retrospektivo, pa do predstavitve filmov pomembnih svetovnih filmskih avtorjev. Izven tekmovalnega sporeda bodo v Turinu prisotni: Kim Ki-Duk s filmom Dream, Jia Zhang, ki bo po Canne- Nanni Moretti kroma su tudi v Turinu predstavil svoj 24ci-ty, Andrzej Wajda s sovjetskim po-klonom Katyn in Terence Davies, z dokumentarcem Of time and the city. V tem sklopu pa bo predstavljeno tudi filmska cigansko-punk komedija Filth and windsom, prvenec glasbene zvezde, Madonne. Vezna nit letošnjega festivala bodo male zgodbe. V centru pozornosti pa predvsem družinsko življenje, od nezaželenega očetovstva, do prezgodnje smrti in soočanja z bolečino. Intimistično pripovedovanje, ki bo v Turinu prikazalo celotno zemeljsko oblo, saj bodo prisotne vse, od avstralskih, do kanadskih, kitajskih, brazilskih, ameriških, mehiških, čilskih, korejskih, izraelskih, malezijskih in seveda evropskih produkcij. Univerzalno pripovedovanje malih zgodb torej, v katerega se v tekmovalnem delu dobro uvršča tudi filmski prvenec slovenskega režiserja Blaža Kutina, Še nikoli nisem bil v Benetkah. Tekmovalni spored zaobjema petnajst naslovov: Bit-ter&Twisted - Christopherja Wee-kesa, Demain - Maximeja Girouxa, Dixia de Tiankong - Chi Zhanga, Donne-moi la main - Pascala-Alexa Vincenta, Entre os dedos - Tiaga Guedesa in Frederica Serre, Helen -Joeja Lawlorja, Mein Freund aus Fa- ro - Nane Neul, Momma's man -Azazela Jacobsa, The new year parade - Toma Quinna, Non-dit - Fie-na Trocha, Prince of Broadway - Sea-na Bakerja, Quemar las naves - Francisca Franca, Tony Manero - Pabla Larre in Die Welle - Dennisa Gan-sela, ki se ee enkrat vrača v čas nacistične Nemčije. Sicer pa bo osrednje prizorišče turinskega festivala posvečeno tudi nekaterim drugim avtorjem. Od Jea-na Pierreja Melvilleja, najbolj ameriškega od francoskih režiserjev, do retrospektive imenovane British renaissance, se pravi angleškega filma osemdesetih in devetdesetih let, s tem, da bodo v Turinu prisotni Bill Forsyth, Michael Palin in Pat O'Connor. Ravno tako v Turinu pa bosta premierno predstavljeni tudi resta-vrirani kopiji dveh italijanskih zgodovinskih filmov, La classe operaia va in paradiso Elia Petrija in Diario di un maestro Vittoria De Sete, ki so ga pred štirimi leti predstavili tudi v Trstu, v sklopu Festivala 1000 oči. Sklop L'amore degli inizi (Začetna ljubezen) pa bo vseboval serijo srečanj z igralci in avtorji, ki se bodo spomnili samih začetkov filmske kariere: Michael Redford, Peter Del Monte, Giuseppe Bertolucci, Salva-tore Piscidelli, Marco Tullio Giorda-na, Claudio Caligari in Paolo Virzi. Made in Italy film bo sicer prisoten, a samo v stranskem sklopu »Lo stato delle cose« (Stanje stvari), kjer bodo predstavljena dela Armando e la politica Chiare Malta, Di madre in figlia Andree Zambellija in La conquista della vita, najnovejši film, najbolj samosvojega italijanskega režiserja, Silvana Agostija. Do 29. novembra bodo turinske dvorane in na novo restavrirani Muzej filma gostili 230 filmskih krajših, dokumentarnih in daljših zgodb. Ob koncu festivala, o katerem je njegov umetniški vodja že rekel, da bo »Resnoben in vesel, tak kot je bil lanski, pa čeprav se je danes v Italiji bolj težko veseliti«, bo Moretti tudi povedal, ali se namerava še posvečati vodstvu turinske filmske izložbe. (Iga) 2 2 Petek, 21. novembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it UMETNOSTNO KOTALKANJE - Svetovno prvenstvo na Tajvanu Romanova postavlja temelje za novo slavje Po »shortu« na prvem mestu - Presenetljivo visoka kakovost nastopa najboljših KAOSHIUNG - Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju na Tajvanu je Tanja Romano po včerajšnjem kratkem programu na dobri poti, da potrdi svojo popolno premoč bodisi v prostem programu bodisi v kombinaciji in enajstim naslovom svetovne prvakinje doda še dva, s tem pa kotalkaricam, ki se bodo v tem športu preizkusile v naslednjih letih in desetletjih postavi mejnik, ki po svoji oddaljenosti postaja vse bolj nedosegljiv. Romanova je bila v »shortu« najboljša. Tudi njena prednost pred drugo uvrščeno »azzurro« Annaliso Gra-ziosi znaša že celih sedem točk, vendar pa je bilo tekmovanje vse prej kot lahko. Tanja je stopila na parket za vsemi ostalimi tekmicami, ki so zelo solidno opravile svoj nastop. Zato je vedela, da mora kotalkati po svojih najboljših močeh, vendar je po uvodnih uspelih dvojnih skokih naredila napako v kombinaciji in se z rokama dotaknila tal. Z veliko mero borbenosti in pridobljenimi izkušnjami je nato nadaljevala v velikem slogu in navdušila s trojnim rittbergerjem ter tekmo končala na visoki ravni. Za tehnično izvedbo je prejela visoke ocene 9,2; 9,5; 9,5; 9,3; 9,4; 9,4; 9,2, za umetniški vtis pa ocene 9,3; 9,7; 9,5; 9,6; 9,5; 9,8; 9,5. »S svojim nastopom sem zelo zadovoljna. Kot veste letos zaradi poškodbe še nisem tekmovala, začeti prvenstvo s »shortom« (ki je krajši, a napornejši od dolgega programa, op.ur.) pa je zelo zapleteno. Ostale so Po zadovoljivem nastopu v obveznih likih je Tanja Romano v Kaoshiungu odlično opravila tudi s kratkim programom corbelletti se pred mano izkazale, Rosalba Geni-to pa je bila tedaj prepričljivo prva. Vedela sem, da moram pokazati vse svoje znanje. Kmalu se mi je noga otrdi-la, najbrž zaradi napetosti. Glede na to, da so vse finalistke tekmovale uspešno, menim, da bo jutrišnji (današnji, op.ur.) sklepni del tekme zelo napet, vendar sem optimistično razpoložena,« je povedala Tanja, ki se je veselila včerajšnjega trojnega uspeha Italije SO REZULTATI VSE? Calderón in Mijatovic kot triada Dimitrij KriZman So rezultati v športu vse?So in niso. Real Madrid se je v zadnji mesecih znašel v največji krizi svojega stoletnega obstoja. V Ligi prvakov je doživel učno uro s strani Juventusa, ki vsaj na papirju naj ne bi spadala med trenutne velesile; v španskem prvenstvu je za Barcelono nabral 5 točk zaostanka, ki seveda ni tolikšen, da se ga ne bi dalo nadoknaditi, a medtem ko Real zgublja in mukoma zmaguje, Barcelona ruši vse pred seboj; po trenutni oceni največjo blamažo vseh časov pa je Madridu v španskem pokalu zadal tretje-ligaš Real Union, ki ga je izločil z zgovornima izidoma 3:2 in 3:4... A kot rečeno rezultati niso vedno vse. Navijači ne norijo (samo) zaradi poraza ali prejetega gola več, kajti rezultatska krivulja je vselej hitro spremenljiva. Viz-gubljenem položaju je nenazadnje Madrid bil že lani, ko je krepko zaostajal za Barcelono, a naposled osvojil naslov. Navijači Madrida so besni zaradi razprodaje ugleda kluba, ki je v svetu bolj znan kot recimo Slovenija ali tudi precej večje države. Če je še pred slabim desetletjem Real Madrid uspel privabiti katerokoli ime, sestavil ga-laktično ekipo in ob pravem navdihu galaktikov tudi igral božanski nogomet, kot ga je le redko videti (če sploh!), je letos poleti prejel serijo zaušnic: morebitna selitev Cristiana Ronalda je najbrž bila bolj medijski konstrukt, je pa pokazala, kako lahko en samcat Ferguson opravi z Madridom, kot da bi leta bil boksarska vreča. Še bolj boleče in merodajno je to, da sta odhod k Ma- dridu zavrnila Villa in Cazorla, prvi iz Valencie, ki je še poleti bila v do-kajšnjem razsulu, drugi pa iz urejenega in solidnega, a vseeno drobnega Vil-lareala. Oba sta se odpovedala igranju v najbolj znamenitem klubu na svetu in celo večjemu zaslužku. Kaj je privedlo do tega, da je Madrid postal tarča posmeha? Dovolj je nekaj ljudi na napačnih mestih. Prvi je predsednik Ramon Calderon, kateremu bi najlažje rekli kmetavzar, če bi jemali samo negativni prizvok besede in odmislili veliko častnost kmeta kot udejstvovanja. Drugi je nekdanji napadalec, ki je med drugim Madridu prinesel tako želeni sedmi pokal prvakov v finalu proti Juventusu, in sedanji športni direktor Predrag Mijatovic. Ko imaš na razpolago neomejeno količino denarja in ne utegneš kupiti niti drugorazrednih nogometašev, je nekaj hudo narobe, a Mijatovicu »uspeva« prav to. Naključno in ne sem dvakrat omenil tudi Juventus. Tako kot Madrid ugled razprodaja zdaj, ga je Juventus v preteklih letih, ravno tako z nepravimi ljudmi na nepravih mestih. Razlika je le v dojemanju blamaže. Navijači madridskih belih se močno zavedajo, da se krha nekaj, za kar je bilo potrebno 60, 70 let dela. Juventusova srenja pa še ni prebavila, da so leta cal-ciopolija ne nadgrajevala, pač pa v prah rušila mit, ki ga je gradila rodbina Agnellijev. A najbrž je to prav italijanska posebnost... (dimkrizman @gmail. com) (Graziosijeva 2. Genitova 3.) in tudi uvrstitve Slovenke Nike Arčon (njen trener je Samo Kokorovec) na 10. mesto, kar nadarjeni Novogoričanki, ki pa ji je na pomembnih tekmah doslej večkrat spodletelo, omogoča nastop v finalu. Ta bo najbrž izenačen, saj so razlike med tekmovalkami minimalne, le Tanja ima občutnejšo prednost. Njena najnevarnejša tekmica za kombinacij-sko zlato, mlada Španka Alba Perez, je s 4. mestom po »shortu« potrdila svoj talent, povsem pa je spodletel nastop drugi Španki, Monici Gimeno, ki je bila šele šestnajsta. Tudi Slovenka Lucija Mlinarič, svetovna podprvakinja v kombinaciji 2007, je razočarala in bo po včerajšnjem 11. mestu težko ponovila lanski uspeh v Avstraliji. Tanjin nastop je včeraj komentiral tudi Samo Kokorovec. »Tanja je pokazala velik karakter, saj zanjo po tako dolgi odsotnosti s tekmovališč ni bilo lahko tekmovati. Tudi izvedba je bila zelo dobra, rekel bi, da je na sve- tovnih prvenstvih boljše tekmovala samo leta 2005 v Rimu in lani v Brisba-neu. Kakorkoli že, nič še ni odločeno, saj bo končni vrstni red znan šele po današnjem dolgem programu. Tanja bo na parket stopila kot prva od zadnje skupine petih tekmovalk, kar je dobro, saj bo tekmovala takoj po ogrevanju, kar je lepa prednost, da ji žirija prisodi najvišje ocene, kot jih je dosegla lani, pa mora biti njen nastop brezhiben. Vrstni red kratkega programa: 1. Tanja Romano (Ita) 132,400 točke; 2. Annalisa Graziosi 125,100 točke; 3. Rosalba Genito (Ita) 122,300; 4. Alba Perez (Špa) 121,500; 5. Noami Coronel (Arg); 6. Ailin Nuin (Arg); 7. Wang Hsiao Chu (Taj); 8. Monika Lis (Nem); 9. Inga Knorr (Nem); 10. Nika Arčon (Slo) 112,700; 11. Lucija Mlinarič (Slo) 111,000; 12. Sarah-Jane Jones (Nzl), itd. Skupno je nastopilo 30 tekmovalk iz 15 držav. TENIS - Finale Davis cupa Argentina-Španija Nadala ni, »gauči« favoriti BUENOS AIRES - Možnosti Argentine, da prvič v zgodovini osvoji Davisov pokal so neprimerno večje, odkar je prvi igralec sveta Rafael Nadal dejal, da zaradi poškodbe kolena ne bo nastopil v Mar del Plati. A breme favorita lahko negativno vpliva na domače igralce, ki so te dni v Argentini skoraj zasenčili celo premierni nastop Diega Maradone na klopi »gau-čov«.»Zmaga v Davisovema pokala so sanje vsakega tenisača, zato lahko napetost, stres in nervoza igrajo tudi proti nam. Zadnje dni se trudim, da se čim bolj odmaknem od vrveža, ki se dogaja okoli nas, potem ko smo po poškodbi Nadala prevzeli vlogo favorita,« pravi prvi argentinski igralec 20-letni Juan Martin Potro. Ob njem bodo domačo ekipo za finale najstarejšega ekipnega tekmovanja na svetu sestavljali še David Nalbandian, Jose Acasuso in Agustin Calleri. Na drugi strani pa bodo stali Marcel Granollers, David Ferrer, Fernando Verdasco in Feliciano Lopez. Argentinci so navkljub dejstvu, da obema reprezentancama bolj ustrezajo počasnejše podlage, izbrali trdo, dvoransko prevleko. Odločitev so sprejeli, še preden so se Nadalu pojavile prve težave s kolenom. »Tudi brez Nadala je Španija močna ekipa. Ne smemo se sprostiti,« poudarja argentinski kapetan Alberto Mancini, medtem ko njegov kolega na drugi strani Emilio Sanchez pripoveduje, da bi bil poraz Argentine prvovrstno presenečenje. »Del Potro in Nalbandian sta odlične igralca na hitrih podlagah, medtem ko bi mi raje igrali na pesku.« Danes sta na sporedu prva dvoboja posameznikov, kapetana pa lahko v zadnjem hipu določita postavi. Po pričakovanjih naj bi na igrišče, okoli katerega se bo zbralo 10.000 temperamentnih navijačev, prva stopila Nalbandian in Ferrer, nato pa Del Potro proti Lopezu ali Verdascu. Argentina je doslej dvakrat nastopila v finalu in obakrat izgubila v gosteh. Leta 1981 v ZDA, 2006 pa v Rusiji. V njeno prid govori tudi podatek, da na domačih tleh ni izgubila že trinajst zaporednih dvobojev. Španija, ki je Davisov pokal osvojila leta 2000 in 2004, pa bo šestič igrala v finalu. Trikrat, ko je morala v goste, je izgubila (1965, 1967, 2003) in to vsakokrat proti Avstraliji. V 105-letni zgodovini final Da-visovega pokala so 71-krat zmagali gostitelji, v zadnjih šestih zaključnih obračunih pa je le Hrvaška leta 2005 zmagala v gosteh (Slovaška). SMUČANJE Vonnova se je huje poškodovala ASPEN - Ameriška alpska smučarka Lindsay Vonn si je na treningu superveleslaloma v Co-loradu poškodovala koleno. Zdravniki v bolnišnici po prvih preiskavah niso povedali, kdaj se bo 24-letna smučarka, ki brani zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala, lahko vrnila na smučišča. Za Vonnovo je poškodba hud udarec, saj je tekmovalka lani ob velikem kristalnem globusu osvojila tudi mali smu-kaški kristalni globus, konec prejšnjega tedna pa je presenetila tekmice v Leviju in prvič v karieri zmagala tudi na slalomu ter napovedal nov boj za skupno zmago. Prve preiskave so sicer pokazale, da poškodba ni hujša, saj so vezi in pogačica ostale nepoškodovane, kljub temu pa je zdravnik ameriške ekipe William Sterrett napovedal obširnejšo preiskavo. Iz Colorada pa prihajajo vesele novice za prireditelje tekem. Tudi na Skalnem gorovju v tem obdobju še ni presežnih količin snega, kljub temu pa je prvi pregled komisije iz Mednarodne smučarske zveze že dal zeleno luč za pripravo proge in potrdil tekmo. Zadnjo inšpekcijo bo FIS opravila 25. novembra. Juventus predstavil nov stadion v Turinu TURIN - Juventus je predstavil načrte za izgradnjo novega nogometnega stadiona. Nov objekt s 40.000 sedeži bo stal 105 milijonov evrov, zgrajen pa naj bi bil do maja 2011. Nov stadion bo zrasel na območju zdajšnjega stadiona Stadio delle Alpi, ki sameva. Posebnost bodo tribune, saj bo zadnja vrsta sedežev od roba igrišča oddaljena le 28 metrov. Klub bo na nov stadion preselil tudi upravo in klubski muzej, sicer pa bo stadion zgrajen v kombinaciji z nakupovalnim in zabaviščnim središčem, ki bo veliko 34.000 kvadratnih metrov. Dalje bodo zgradili 4.000 parkirnih mest, 8 restavracij, 24 barov in 459 sedežev za novinarje ter 85 boksov sky. Valentino zelo hiter v ferrariju MUGELLO - Valentino Rossi je prevozil 30 krogov in z dirkalnikom Ferrari F2008 vknji-žil čas 1:23,930 minute. To je manj kot tri sekunde počasneje od Ferrarijevega testnega voznika Luce Badoerja in le malce več kot pet sekund počasneje od rekorda proge, ki ga je leta 2004 s Ferra-rijem postavil Brazilec Rubens Barrichello. BONITTA - Marco Bonitta, nekdanji selektor ženske reprezentance, je novi trener moštva A1-lige Mateja Černica Martina Franca. TOUR - 97. izvedba kolesarske dirke po Franciji leta 2010 se bo začela v nizozemskem Rotter-damu. V igri za gostitelja prologa je bil še Utrecht. Prihodnje leto bo začetek dirke po Franciji v Monte Carlu. BRAVO BENO - Slovenski košarkar moštva lige NBA beo Udrih preživlja srečno obdobje. Pri zmagi moštva Sacramento v New Orleansu je v slabih 34 minutah dosegel 14 točk, v statistiko pa vpisal še štiri skoke, sedem asistenc in ukradeno žogo. / ŠPORT Sobota, 22. novembra 2008 1 Q NAŠ POGOVOR - Avtor Zbornika slovenskega športa v Italiji Branko Lakovič Leta 2020 vsi z imenom Sokol Preveč ekip, racionalizirati! - Za slovenske trenerje je vredno potrošiti kaj več denarja Ni zamejskega športnika oziroma športnega delavca, ki ni vsaj enkrat slišal za ime Branka Lakoviča (na sliki KROMA). Popularni Lako, 61-letni športni novinar z Opčin, sicer rojen v Doberdobu, je tudi po upokojitvi (nad trideset let je bil naš kolega na Primorskem dnevniku) še naprej zelo dejaven na novinarskem in publicističnem področju. Včeraj popoldne smo ga obiskali v domači »redakciji«, kjer s sinom Igorjem urejuje spletno stran www.slosport.org. Pred dnevi je izšel dvanajsti Zbornik slovenskega športa v Italiji 2008. Koliko dela in truda je vloženega v to publikacijo? »Za almanah je pač treba športnim dogodkom slediti skozi celo leto. Sicer to ni glavna težava. Brez sodelavcev pa bi s težavo spravil skupaj 500 strani. Nekaj pa je še pomanjkljivosti. V prihodnjem Zborniku bomo uvedli še rubriko naših državnih reprezentantov, ki so zelo pomembni za naš šport. Dodali bomo tudi poglavje o naših športnih društvih. To smo že imeli v prvih Zbornikih, ki pa so bili manj obsežni (196 strani). Takrat je bil v Zborniku tudi slo-vensko-italijanski slovarček in povzetek celotne vsebine v angleščini. Tudi to bi lahko znova uvedli v prihodnjem almanahu«, meni Lakovič, ki ima v svojem domačem arhivu shranjenih okrog tisoč papirnatih fotografij in nekaj sto tisoč digitalnih slik. »Vsak konec tedna se nam nabere okrog 300 do 400 novih slik,« je še dodal Lako. Se za slovenski šport v Italiji in za Zbornik, ki je dvojezičen, zanimajo tudi italijansko govoreči Tržača-ni oziroma Goričani? Na žalost ne. Po pravici povedano ni velikega zanimanja, ker pač ne pišemo o italijanskih društvih. Vsekakor bi morali Zbornik razdeliti vsem športnim ustanovam, če že ne vsem italijanskim športnim društvom. Posledično pa bi morali dvigniti naklado. Tudi letos - kot lani - smo natisnili le 500 izvodov. Od lanskih mi je ostalo le sedem kopij. Pred tremi leti si se upokojil in odtlej še bolj pozorno - na terenu - spremljaš nastope ekip naših društev. Kako se je spremenil zamejski šport v zadnjih desetletjih? Nekoč smo bili športniki (Branko je igral košarko in nogomet) bolj vezani na društva in smo bili bolj pozorni na slovenstvo. Danes pa naši športniki v glavnem stremijo po doseganju dobrih rezultatov. Večini mladih športnikov ni mar, za katero društvo nastopajo in pozabljajo oziroma ne vedo, zakaj in za koga so bila naša društva usta- novljena. Mogoče jim nihče ni povedal, da smo društva ustanavljali, da bi ohranili in gojili slovenski jezik. Kako pa gledaš na odhode mladih igralcev k italijanskim društvom? Takih primerov je veliko in smo jih imeli tudi v preteklosti. Boris Vitez je odšel k italijanskim klubom in igral v najvišji državni ligi. Povsem upravičeno. Podobno pot bi lahko izbral tudi Marko Ban, ki pa je bil preveč navezan na domače društvo in se je na višjem nivoju preizkusil šele pri 28-letih. Kdor je talent in mu je igranje na nižjih nivojih pretesno, se mora preizkusiti v višjih ligah. Društva morajo dati zeleno luč za odhod. Igranje v višjih ligah pa je lahko dvorezen meč. Profesionalni šport je krut in neizprosen. V zadnjih letih imamo manj ekip, ki nastopajo v mladinskih prvenstvih. Za to sta kriva demografski padec in dejstvo, da imajo danes mladi na razpolago veliko drugih očitno zanje bolj zanimivih stvari. Ne smemo pa tudi mimo dejstva, da ve- liko slovensko govorečih otrok brani barve italijanskih društev. To predvsem zato, ker je igrišče bližje domu in starši nimajo časa, da bi peljali otroka drugam. Kako pa se obnaša občinstvo ob igriščih in v telovadnicah naših društev? Nogomet je poglavje zase, saj je občinstvo ob travnatih zelenicah od nekdaj malo bolj ostro in kritično. Nekateri bi bilo bolje, da bi ostali doma, saj so res nesramni do sodnikov in do nasprotnikovih nogometašev. Najbolj umirjeni so odbojkarski navijači. To zaradi tega, ker pri odbojki ni fizičnega kontakta in posledično se tudi na tribuni malo manj vznemirjajo. Manj je tudi rasističnih izpadov do Slovencev, ki so bili nekoč na dnevnem redu. Najslabše pa je, ko pride do psovk in groženj na račun Slovencev na mladinski ravni. Še posebno pri najmlajših. Velik problem so slovenski trenerji. Še posebno pri nogometu, pri cicibanih, pri nekaterih ekipa trenirajo le italijansko govoreči trenerji. Ta je eden od najbolj perečih problemov. Vsa naša društva bi morala biti bolj pozorna in za vsako ceno, vsaj pri najmlajših, angažirati slovenskega trenerja, ki mora biti hkrati učitelj. Otroke mora vzgajati v slovenskem jeziku in duhu. To ne sme biti ovira za mlade italijanske športnike, ki se vključijo v naša društva. Tudi sami bi se tako naučili nov jezik. Za slovenske trenerje je vredno potrositi nekaj denarja. Varčevali bi lahko kvečjemu na članski ravni, saj večini neslovenskih igralcev ni mar za usodo naših društev. Zamejski šport leta 2020 in naprej. Kakšen scenarij predvidevaš? Oziroma katera pot bi bila prava? Imamo absolutno preveč ekip, ki nastopajo v raznih športnih disciplinah. Vse te ekipe potrosijo preveč denarja. Potrebna bo močna racionalizacija. Moja ideja oziroma sanje so, da bi v vsaki športni panogi (odbojki, nogometu, košarki) imeli eno ekipo, ki bi predstavljala celotno slovensko manjšino. Imenovala bi se Sokol (ne nabrežinski), kot prvotno športno gibanje, ki je v 19. stoletju združevalo vse tržaške Slovence. Te ekipe v raznih panogah naj bi bile v glavnem sestavljene iz slovensko govorečih igralcev in center bi bil na tržaškem 1. Maju pri Sv. Ivanu. Pomembno je namreč, da ostanemo Slovenci prisotni v tržaškem mestnem središču, drugače se bomo čez nekaj desetletij samo izolirali v rezervat pod repentabrsko cerkvico, kjer bomo zanimivi le še kot folklorna skupina. Jan Grgič NOGOMET - M. Mikuš Šele drugič odstavljen v 27 letih Milan Mikuš ni več trener tržaškega nogometnega kluba Ponziana, ki skupaj z Juventino, Krasom in Vesno nastopa v skupini B promocijske lige. Mikuša je nekoliko presenetljivo odstavilo vodstvo tržaškega društva, ki je na njegovo mesto postavilo lanskega trenerja Rosola Vailatija. Ponzia-na je v zadnjih dveh krogih visoko izgubila proti Krasu (2:5) in v soboto proti Trieste Calciu (4:0). Vseeno pa je tržaška ekipa, novinec v ligi, v prvem delu prvenstva igrala dobro in zbrala solidnih 14 točk. Sam Milan Mikuš je bil nekoliko presenečen nad odločitvijo predsednika Alessandra Da-vanza: »Očitno sta negativna rezultata izbila sodu dno. Brez komentarjev,« nam je dejal Mikuš. Zanj je to bila šele druga odstavitev v njegovi 27-letni trenerski karieri. Pred tem je moral predčasno zapustiti trenersko klop v Krminu, pri ekipi Cor-monese, z Giorgionejem (C2-liga) pase je pred leti razšel sporazumno. DISCIPLINSKI UKREPI Kar enajst diskvalificiranih Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je tokrat kaznovala kar enajst nogometašev naših nogometnih društev. Dva kroga bodo prisilno mirovali David Fratnik, Mitja Merlak (oba Primorje), Claudio Bertocchi (Zarja Gaja) in Francesco Pernorio (Breg). Konec tedna pa ne bodo stopili na igrišče Ferruccio Degrassi (Vesna), Patrizio Gerometta, Mario Pantuso (oba Juiventina) in Martin Grgič (Zarja Gaja). Pri deželnih mladincih sta en krog prepovedi igranja dobila Patrick Černic (Ju-ventina) in Gabriele Brandolisio (Vesna). Juventinin trener Luigi Currato pa do 28. novembra ne bo smel sesti na klop. 13 Obvestila ZSŠDI sporoča, da bo fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger v Prosvetnem domu na Opčinah (ul.Ricreatorio 1) ta teden odprta vsak dan od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00. BAVISELA 2009 Odslej tudi maraton v dvoje TRST - Organizatorji Bavi-sele se že pripravljajo na naslednjo izvedbo, ki bo prihodnje leto bo od 25. aprila do 3. maja. Največjo novost predstavlja maratonska štafeta. Na potrjeni progi od Gradišča do središča Trsta bodo tako lahko prišli na račun tudi manj pripravljeni tekači, tako da bo lahko tekač pri Devinu predal štafetno palico partnerju. Potrdili so tudi tekmo na hitrostnih rolerjih »In line skating half marathon« (21,097 m) od Devina do Velikega trga, saj je ta tekma žela dober odziv ne le med tekmovalci ampak tudi med gledalci. Med novost sodi tudi nova lokacija informacijskega centra Info point, ki bo poslej v dvorani Jubilej 2000 na nabrežju 3. novembra. Pa še to: kdor bo k Ba-viseli pritegnil prijatelja, ki na njej še ni nastopil, ne bo plačal vpisnine, promocijska pobuda pa velja le do 31. marca 2009. Združenje Bavisela je tudi že začelo propagandno akcijo z nastopom na raznih maratonih po Evropi. Svoj informacijski center so imeli tudi na nedavnem ljubljanskem maratonu. »Želimo se zgledovati po najboljših in biti kot oni,« je povedal predsednik Bavisele Enrico Benedetti. Letake, ki jih delijo, so v sedmih jezikih: italijanščini, angleščini, nemščini, francoščini, španščini, slovenščini in hrvaščini. V vseh teh jeziki je mogoče najti informacije tudi na spletni strani www.ba-visela.it. SMUČANJE - Ob 20-letnici delovanja SK Brdine 20 let športa ... in zabave Včeraj predstavili brošuro, DVD in vrsto spremljevalnih pobud - V soboto 29. novembra slavnostna prireditev - Nagrajevanje likovnega natečaja »Smučarski utrinki« Smučarski klub Brdina slavi letos 20-letnico delovanja. 28. oktobra 1988 so namreč v Prosvetnem domu na Opčinah predstavili novo ustanovljeno društvo, ki se je v dvajsetletnem obdobju izkazalo za smotrno zamisel, čeprav je predvsem na začetku nekaterim porajalo dvome. Ob smučarski dejavnosti, ki je glavno vodilo open-skega društva, razvija Brdina tudi rekreati-vno-izletniške in kulturne pobude. Praznovanja 20-letnice so se začela včeraj s predstavitvenim večerom v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, na katerem so predstavili priložnostno brošuro in DVD z naslovom »20 let športa ... in zabave!«. Po uvodnem pozdravu častnega predsednika Rada Šuberja, je tajnik ZSŠDI-ja Igor Tomasetig orisal vsebino dvojezične brošure. Ob pozdravih in čestitkah glavnih predstavnikov športnih zvez vsebuje manjša knjižica zgodovinski opis z imeni ustanovnih članov in vseh dosedanjih predsednikov kluba. Zbrani so podatki o tekmovalni dejavnosti, najuspešnejših tekmovalcih, o tekmah, ki jih društvo organizira vsako leto, o smučarskih tečajih ter dejavnostih na rekreativnem in kulturnem področju. Grafično izpiljeno in slikovito brošuro dopolnjujejo tudi podatki o sedanjem delovanju, o novem sedežu, ki bo v kratkem uradno odprt, o odboru in o tem, kje lahko vsak pridobi informacije o delovanju kluba. DVD pa je predstavil odbornik Lojz-ko Popovič: film traja 66 minut in obsega 535 fotografij ter 5 krajših posnetkov. DVD ponuja gledalcem bogat pregled 20-letne-ga delovanja. Ob pomembnem jubileju openskega društva bo Brdina priredila še druge pobude: zimovanje v kraju Forni di Sopra med božičnimi počitnicami, smučarske tečaje (od januarja do konca sezone), že tradicio- Desno: nagrajenci likovnega natečaja »Smučarski utrinki« z mentorji, Jasno Merku in častnim predsednikom Šuberjem, spodaj desno: omizje kroma nalno tekmo za podjetja v okviru Primorskega pokala in deželni finale za najmlajše kategorije. Spomladi bo na vrsti še mednarodno spretnostno tekmovanje Bike slalom. Višek praznovanj bo že naslednjo soboto, 29. novembra v Prosvetnem domu na Opčinah ob 18.00. Po predstavitvi pobud so društvu čestitali in zaželeli še veliko uspehov podpredsednik deželne zveze FISI Alessandro Messi, podpredsednik pokrajinske zveze FI-SI Renzo Sgubin, podpredsednik Sci Club 70 Livio Manzin, predsednik smučarske komisije ZSŠDI Ennio Bogatez, predsednik ZSŠDI Igor Tomasetig ter ostali predstavniki slovenskih smučarskih klubov in kulturnih in izobraževalnih društev, ki delujejo na Opčinah. Sledilo je še nagrajevanje likovnega natečaja »Smučarski utrinki«. Komisija, ki so jo sestavljale Chira Sepin, Helena Volpi in Jasna Merku, so med 236 oddanimi izdelki osnovnošolcev izbrali devet nagra- jencev, ki so prejeli praktične nagrade v obliki brezplačnih tečajev, popustov ali pa smučarskih kart. V prvi kategoriji (1. in 2. razred) so nagrado prejeli 1. Živa Furlan (OŠ P. Tomažič, mentor: Elizabeta Stopar), 2. Vincent Leghissa (OŠ I. Gruden, men: Nataša Ščuka), 3. Martin Oblak (OŠ F. Mil-činski, men: Martina Lozei); v drugi kategoriji (3.-5. razred): 1. Mitja Husu (OŠ F. Milčinski, men: Miriam Maver), 2. Matija Legiša (OŠ S. Gruden, men: Magda Visin-tin), 3. Jan Hussu (OŠ A. Sirk, men: Marina Gorup). Častna priznanja pa so prejeli: OŠ Bevk iz Opčin, ki je sodelovala z največjim številom prispevkov, OŠ F. Milčin-ski za najbolj kakovostne izdelke pod mentorstvom Miriam Maver ter najbolj simpatičen izdelek Diega Servadei (OŠ T. Zamejski). Natečaja se je udeležilo sedem osnovnih šol iz tržaške pokrajine in dva posameznika iz Doberdoba. Vsi izdelki bodo na ogled tudi na proslavi v Prosventem domu. (V.S.) 24 Petek, 21. novembra 2008 ŠPORT / ODBOJKA - Volilni občni zbor pokrajinskega odbora FIPAV V odboru prvič dva Slovenca Izvoljena tudi Danimir Mikolj in Martin Maver - Tirel potrjen za predsednika Čeprav bi morali obnoviti nov tržaški odbor odbojkarske zveze (FIPAV) šele februarja naslednje leto, so višji državni organi zveze zahtevali predhodne volitve predvsem zaradi mrzličnih priprav na moško svetovno prvenstvo, ki bo potekalo v desetih italijanskim mestih leta 2010. Tudi Trst bo namreč gostil skupino reprezentanc, tako da je neposredno vpet v priprave. Občni zbor pokrajinske zveze (stekel v torek, 17. novembra) je bil torej volilnega značaja, na njem pa so izvolili predsednika in štiri odbornike. Od 28 tržaških društev je bilo prisotnih 15, med temi vsa slovenska društva (Sloga, Sloga Tabor, Bor, Breg, Kontovel, Sokol). Za predsednika so »volilci« izbrali spet Giorgia Tirela, ki je bil tudi edini kandidat. Na čelu FIPAV je že 21 let. Prisotnim je predstavil program za šti-riletje 2009-2012. »Naše zadolžitve bodo do leta 2010 usmerjene tudi v oglaševanje svetovnega prvenstva z različnimi pobudami. Za to sicer skrbi tu- Danimir Mikolj kroma di poseben organizacijski odbor, v katerem tudi sam sodelujem,« je pojasnil Tirrel. Med sedmimi kandidati so nato društva izvolila štiri odbornike. Največ glasov je prejel Danimir Mikolj, nekaj manj pa Martin Maver. Izvoljena sta bila tudi Mauro Freccioni (S. Andrea) in Walter Rusic (Volley3000). V naslednjem mandatu bomo torej imeli prvič kar dva slovenska odbornika. Danimir Mikolj je bil v prejšnjem mandatu podpredsednik, za Martina Maverja pa bo to prva izkušnja. Martin Maver kroma » ODBOJKA - 1. ženska divizija na Goriškem Govolley Kmečka banka tudi tokrat brez večjih težav Razveseljivo je, da so vsa slovenska društva volila složno, prav tako kot je bilo že pred volitvami domenjeno na odbojkarski komisiji ZSŠDI. Danes bo na sedežu pokrajinske zveze namestitvena seja, na kateri bodo imenovali različne komisije. »99-odstotno bodo v komisijah potrjeni vsi tisti, ki so tam že delovali,« je včeraj povedal Tirel. Po vsej verjetnosti bo Danimir Mikolj, ki je prejel tudi največ glasov, potrjen za podpredsednika, ostali pa bodo najbrž odgovorni za različne komisije. Lucinico - Govolley Kmečka banka 0:3 (9:25, 14:25, 16:25) GOVOLLEY: M. Zavadlav 11, Mania' 11, Bressan 11, Danielis 8, G. Za-vadalav 2, Petejan 5, Degano 0, Valen-tinsig 3, Antonič 4, Povšič, Piras (L). TRENER: Petejan. Mlajša garnitura Lucinica ni bila kos Petejanovim varovankam, ki so zmagale brez večjih težav, v drugem delu tekme pa je trener dal več možnosti predvsem mladinkam. Kljub temu se razmerje moči na igrišču ni spremenilo. Govolley je še nepremagan, zdaj pa ga (končno) čakajo težje tekme proti bolj izkušenim nasprotnicam. Soča je igrala pozno sinoči. UNDER 16 ŽENSKE Govolley Kinemax - Staranzano 0:3 (30:32, 19:25, 16:25) GOVOLLEY: Petejan, Antonič, Komjanc, Ragusi, Giuntoli, Pozzo, Paulin, Černic. TRENER: Petejan. Uvodna tekma prvenstva se je odločila že v prvem setu, ki ni bil primeren za srčne bolnike. Obe ekipi sta imeli na voljo več zaključnih žog, po »maratonu« pa so prevladale gostje, ki so bile s pridobljeno samozavestjo bolje tudi v ostalih dveh setih. Pri naših igralkah se pozna še neuigranost, ki pa jo bodo prav gotovo odpravili z nadaljnjim igranjem in treniranjem. Na Tržaškem UNDER18 ŽENSKE Sloga Barich - Killjoy 0:3 (21:25, 15:25, 21:25) SLOGA: Kralj 4, Žerjal 7, Malaln 3, Spangaro 8, Milcovich 4, Slavec 3, Porro 3, Valič 3, Pertot 0, Barbieri (L). TRNER: Maver. Združena ekipa je tokrat nastopila brez standardne podajačice Cernic-heve, ki si je med treningom poškodovala gleženj. Na podajalskem mestu je zato igrala Tanja Valič, ki je sicer dobro opravila nalogo in tudi dosegla 3 točke. Igra je bila vsekakor nihajoča in medla. Najbolj spodbudno je bilo v zadnjem nizu, ko so domače igralke prvič tudi po-vedle (20:16). Vodstva pa niso obdržale in do zaključka niza osvojile le točko. KOŠARKA - D-liga Brežani pred popravnim izpitom Osma tekma v vzhodni skupini D-li-ge bo še posebno pomembna za Breg in Dom, ki morata nujno zmagati proti Dina-mu oz. Libertasu Jutri se bo v Dolini ob 20.30 domača peterka pomerila z goriškim Dina-mom, ki je po dveh zaporednih zmagah najbrž rešil krize in se spet približal vrhu lestvice. V dolinskem taboru pa morajo po slabi igri in prvem prvenstvenem porazu proti Don Boscu dokazati, da so še vedno glavni favoriti za prvo mesto. Dinamo je gotovo neugoden nasprotnik, saj je - tako kot Don Bosco - dobro opremljen pod košema. Ob poškodbi bivšega B-ligaša Furlana bosta predvsem Leban in Signoretti merila moči z Bre-govimi višjimi igralci. Med temi bo predvidoma spet tudi kapetan Borut Klabjan. Ob spodobni igri pod košema pa lahko Dolin-čani slavijo z dobro igro zunanjih igralcev -predvsem protinapadi proti počasnejšim nasprotnikom. Med morebitnimi trenutki krize pa bo tokrat izkušeni Lokatos lahko umiril igro svoje ekipe. Na košarkarski zvezi so tokrat poskrbeli za nepristransko sojenje, saj bosta pravico delila Campanotto in Zannier z Videmskega. Tudi sočasno tekmo med Li-bertasom in Domom so tokrat zaupali furlanskima sodnikoma (Del Fabro iz Tržeži-ma in Iaia iz Fagagne). Poraz bi gotovo močno zmanjšal Domove možnosti v boju za obstanek, saj bi se Ambrosijevi fantje znašli kar s štirimi točkami zaostanka za predzadnjim mestom in v najslabšem primeru celo šestim za dvanajstim. Na papirju je srečanje precej izenačeno, saj tržaško peterko sestavljajo predvsem mladi in v tem prvenstvu še neizkušeni igralci. Cej in soigralci morajo zato dobro upravljati tekmo. Če se bodo prilagajali ritmu nasprotnikov bodo skoraj gotovo izgubili. Zaradi delovnih obveznosti trener Ambrosi ne bo mogel računati na centra Kristančiča. Najtežje delo čaka tokrat Brumnove varovance, ki bodo tokrat gostili vodilni Don Bosco. Še pred štirimi tedni so Švab in soigralci delili prvo mesto prav z Brežani in Salezijanci, po štirih zaporednih porazih pa so se znašli spet v spodnji polovici lestvice. Pri Briščkih se bo tekma začela ob 20.00, sodila pa jo bosta Tržačana Romano in Giust. Med Kontovelci je med tednom spet začel trenirati Igor Vodopivec, ki bi lahko že v soboto spet pomagal Genardi-ju pod košema. Glede na trenutno razpoložljive igralce pa bi lahko Kontovelci kar dobro zaustavili nasprotnike, ki imajo svoje glavne adute predvsem v Cincottu, Dolceju in Volpiju. Ključ tekme bo gotovo v dobri obrambi. Ne smemo namreč pozabiti, da je Don Bosco lani s podobno postavo pristal na 7. mestu z istim številom točk kot Poggi, ki so ga Kontovelci že zanesljivo premagali pred mesecem dni. (M.O.) NAPOVED Egon Covi: Dom brez sape • • ■ v • in izkušenj Egon Covi je prva letošnja Domova okrepitev po pričetku sezone. Po začetku v Domovih mladinskih vrstah je nekaj let nastopal v mladinskih vrstah goriškega prvoliga-ša, potem pa z Domovo člansko vrsto v D ligi in promocijskem prvenstvu. Po štirih sezonah mirovanja so ga bivši soigralci prepričali, da jim ponovno priskoči na pomoč. V primerjavi z letošnjim prvenstvom je bila D liga pred skoraj desetimi leti malo bolj kakovostna, pa tudi ekipa v kateri je nastopal je bila boljša. Slab Domov pričetek sezone je verjetno sad prav pomanjkljivosti v igralskem kadru: »Smo bolj mladinska kot članska ekipa. Manjkajo nam izkušeni igralci za uspešno nastopanje v tej ligi.« Razlika z ostalimi ekipami je prišla na dan predvsem v derbiju z Bregom, ki je takrat prikazal znatno boljšo igro. Krašovčeva vrsta je namreč »lepa ekipa, zelo uigrana, ki igra za napredovanje. Na tekmi so bili bolj požrtvovalni od nas.« Cela ekipa bi najbrž potrebovala nekoliko več kon-dicije, saj ji zmeraj zmanjka sape v odločilnih trenutkih, sam Egon pa bi potreboval malo boljšo pripravo. Cilj domovcev pa seveda ostaja obstanek, za kar bo zelo pomembna že jutrišnja tekma. EGONOVE NAPOVEDI Bor Radenska (8) - Graphistudio Spilimbergo (10) zmaga Bora +12 Jadran (6) - Edicom Rovigo (10) zmaga Jadrana +5 Breg (12) - Dinamo Gorica (8) zmaga Brega +6 Libertas Rimaco (2) - Dom (0) zmaga Doma +2 Round Midnight Don Bosco (12) -Kontovel (6) zmaga Don Bosco +8 Polet (0) - Codroipese (4) zmaga Poleta +10 (M.O.) KOŠARKA - Deželno prvenstvo under 21 moški Lepa zmaga Kontovela U19: Jadran ZKB zlahka, Bor NLB izgubil v zadnjih sekundah - U17: podvig borovcev proti Azzurri DEŽELNI UNDER 21 Kontovel - Don Bosco 90:84 (24:24, 43:42, 63:68) KONTOVEL: Ferfoglia 46, Malalan 28, Genardi 4, Lisjak 4, Sossi 4, Bergagna 2, Guštin 2, Bufon, Gaggi/Slokar, trener Claudio Starc. Proti neugodnemu Don Boscu, ki ga trenira stari znanec Giorgio Zerial, so Kontovelci dosegli dragoceno zmago. Po izenačenem prvem polčasu so se v tretji četrtini odločno okoristili gostje, tako da so jih Starčevi varovanci morali dalj časa zasledovati. Za preobrat je bila odločilna bolj agresivna obramba domačih v zadnji četrtini, potem ko so prej dovoljevali preveč nasprotnikom. V napadu sta še naprej konstantno zadevala Saša Ferfoglia in Saša Malalan, tako da je Kontovel v bistvu mirno pripeljal zmago domov. Ostali izidi 6. kroga: CBU - Alba Cormons 56:90, Dinamo - San Vende-miano 56:90, Virtus Udine - Intermug-gia 90:78, NPG - Roraigrande sinoči. Vrstni red: Alba Cormons in San Vendemiano 12, Virtus Udine 10, Kon-tovel 8, Don Bosco, Dinamo in NPG 4, In-termuggia in Roraigrande 2, CBU 0. DEŽELNI UNDER 19 San Vito - Jadran Zadružna kraška banka 48:71 (11:20, 25:38, 35:68) JADRAN: Malalan 7, Semolič 2, Košuta, Starc 9, Gantar 6, Starec 2, Zaccaria 7, Sossi 18, Žužek 3, Hrovatin 10, Ber-netič 7, trener Mario Gerjevič. TRI TOČKE: Hrovatin in Sossi 1. Jadranovi mladinci so brez težav in posebnega naprezanja ugnali skromnega nasprotnika. Odločno za sabo so ga pustili že od prvih minut. V nadaljevanju so Gerjevičevi fantje kljub povprečnim odstotkom pri metu in nihajočemu učinku prednost še povečali, tako da je srečanje šlo skozi čisto mirno. Pohvalo za zavzeto in konkretno igro zasluži tokrat Erik Starec. Servolana A - Bor Nova Ljubljanska banka 95:93 (19:20, 43:39, 70:63) BOR: Milič, Pertot 9, Pancrazi 4, Brian Filipac 28, Gombač 2, Erik Filipac 15, DAmbrosio 4, Preprost 15, Devčič 15, Formigli, Vigini, Pescatori 2, trener Fabio Sancin. TRI TOČKE: Brian in Erik Fili-pac 1. Borovci so v zadnjih sekundah neverjetno zapravili ugodno priložnost za drugi uspeh. Potem ko je tri četrtine trener Sancin rotiral vse igralce in so gostje ves čas zasledovali nasprotnika, so nekaj več kot minuto pred koncem Borovi mla- Jadranovi mladinci under 19 so gladko zmagali v Trstu, Erik Hrovatin (na sliki) pa je dosegel 10 točk kroma dinci povedli za štiri točke. Nato pa so s ponesrečenimi izbirami in naivnimi napakami dobesedno sami podarili zmago čisto dosegljivim nasprotnikom. Zatajili so prav posamezniki, ki bi morali biti glede na izkušnje in volumen treninga nosilci. Ostali izid 2. kroga: Barcolana -Fogliano 64:59, Servolana B prosta. Vrstni red: Jadran ZKB 4, Bor NLB, Barcolana, Fogliano in Servolana A 2, San Vito in Servolana B 0. DEŽELNI UNDER 17 Bor Zadružna kraška banka - Venezia Giulia Muggia 80:77 (16:19, 38:42, 56:58) BOR: De Luisa, Celin 37, Coccetti 4, Luka Sancin, Pavel Sancin, Kukic, Montalto 6, Švara 28, Tanasijevic 3, Ban-di 2, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Celin 3. Borovi kadeti so proti favorizira-nemu tekmecu, letnikom 1993 ugledne Azzurre, poskrbeli za lep podvig. Skozi vso tekmo, od prve do zadnje minute, so zasledovali nasprotnika, vendar popustili niso niti za trenutek. Ves čas so zaostajali za štiri do osem točk. V zadnjem delu so z agresivno obrambo po celem igrišču in veliko borbenostjo pri skoku v napadu dohiteli goste in jih presenetili s trojko Diega Celina v poslednjih se- kundah. Poleg avtorja zmagovitega koša, ki je bil tudi daleč najboljši strelec, se je tokrat odlikoval tudi učinkoviti in požrtvovalni Nikola Švara. UNDER17 ŽENSKE Libertas Udine - Polet 101:32 (23:5, 47:11, 61:24) POLET: Croselli 6, Tavčar 2, Boga-tec 4, Bonanno, Pertot 2, Di Lenardo 6, Sustersich, Kraus 10, Budin 2. Trener: Andrej Vremec. PON: Di Lenardo Tekma proti močni, predvsem pa čvrsti in bojeviti ekipi iz Vidma, je bila za mlade poletovke nenehna hoja bosega po trnju. Rekordni izkupiček 60-ih (!) izgubljenih žog je že sam po sebi zgovoren podatek o tem, da so poletovke res redko prehajale v nasprotnikovo polovico in še takrat zapravljale žoge po vrsti z nesmiselnimi, predvsem pa netočnimi podajami. Zatajila je vsa ekipa, od preplahih in zbeganih prenašalk žoge do visokih igralk, ki naj bi bile steber in največji potencial ekipe, ki so se zelo »uspešno« vključile v brezglavo igro soigralk. Tekma je bila vsekakor velik korak nazaj v primerjavi z zadnjimi nastopi in upamo lahko le, da je bila le odraz trenutne slabosti, za odpravo katere pa bo treba politi še ogromno znoja na treningih, predvsem pri piljenju osebne tehnike. (ST) PRIREDITVE /— GLEDALIŠČE Petek, 21. novembra 2008 25 LJUBLJANA - SEM Spet so trte rodile: O kulturi vina na Slovenskem V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) so pripravili razstavo z naslovom Spet trte so rodile: O kulturi vina na Slovenskem, s katero želijo opozoriti na tesno prepletenost kulture vina s skoraj vsemi platmi življenja na Slovenskem v preteklosti in vse do danes. Odprli so jo sinoči, na ogled bo do junija 2009, so sporočili iz muzeja.Vinska trta je po besedah avtorice koncepta razstave Bojane Rogelj Škafar ena najstarejših kulturnih rastlin, na ozemlju današnje Slovenije pa jo gojijo že od rimske dobe. Na razstavi bo preko muzejskih predmetov, besede, slike, zvoka in filma z različnih vidikov predstavljena vinska trta, njeni produkti ter vloga vinogradništva in vina na različnih področjih materialne, družbene in duhovne kulture. Kot so zapisali v muzeju, želijo z razstavo posredovati podobo o prisotnosti tematike vina v različnih segmentih slovenske kulture, utrditi zavest o treh vinorodnih deželah, izoblikovanih iz naravnih danosti, posredovati ključna dejstva o letnem vinogradniškem ciklu in poudariti prepričanje, da je vino žlahtna pijača, ki zahteva kulturno uživanje. (STA) Pregelj v Mestnem muzeju Ljubljana Marij Pregelj je v 50-ih letih za objavo v turističnem vodniku Svet v barvah pariške založbe ODE po doslej znanih podatkih narisal 72 ilustracij, v katerih je upodobil krajevne znamenitosti Slovenije. Dobro polovico, to je 38 ilustracij, je do 4. januarja 2009 mogoče videti na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana. Pregelj je imel leta 1952 samostojno razstavo v Jugoslovanski galeriji (Galerie Yougoslave) v Parizu. Ob tej priložnosti je verjetno srečal založnika in lastnika založbe ODE Doreta Ogrizka, ki je izdajal turistične vodnike Svet v barvah (Le monde en couleurs). Dogovorila sta se za opremo vodnika, posvečenega znamenitostim jugoslovanskih republik. Pregelj je dobil naročilo za opremo slovenskega poglavja. (STA) MILAN - Od sobote Na ogled dela Reneja Magrittea V milanski Kraljevi palači (Palazzo Reale) bodo v soboto, 22. novembra, odprli razstavo del enega najpomembnejših nadrealističnih slikarjev, Reneja Magrittea (1898-1967). Na ogled bo okoli 100 slik, med njimi vsa najpomembnejša umetnikova dela, nastala od 50-ih let dalje. Večino del je za razstavo posodil belgijski Kraljevi muzej lepih umetnosti.Na sliki »Le Tombeau des Lutteurs« iz leta 1960 je umetnik naslikal močno predimenzioniran cvet vrtnice, ki deluje utesnjeno v sicer prazni sobi, slika »Souvenir de Voyage« iz leta 1961 pa prikazuje zamaskirano jabolko. Na sliki »L'Heureux Donateur« iz leta 1966 je naslikan obris moža s klobukom, skozenj pa iz ozadja proseva krajina s hišo z razsvetljenimi okni. Slika »Le Bouquet Tout Fait« iz leta 1956 prikazuje ponovno moža s klobukom, ki ga gledalec vidi v hrbet, predenj pa je postavljena manjša figura Flore, obrnjena proti gledalcu, ki jo je Magritte povzel po mojstrovini italijanskega umetnika Sandra Botticelija Pomlad. Razstavljena bo tudi slika »L'Empire des Lumieres«, ki velja za eno najpomembnejših umetnikovih del. Spodnji del slike iz leta 1961 prikazuje nočni prizor hiše z osvetlenimi okni, nad hišo pa se boči svetlo modro nebo, ki ga prepredajo beli oblaki, pri dnevni svetlobi. Nenavadni kontrast med dnevom in nočjo je tipičen za Magritteov način postavljanja realističnih objektov v nenavadne situacije, medtem ko so denimo drugi nadrealistični slikarji posegali v podobo predmetov samih. Ljubitelji umetnosti bodo imeli na milanski razstavi priložnost videti tudi nekaj manj znanih Magritteovih zgodnjih del, v katerih se je umetnik poigraval s futuri-stičnimi idejami, pa tudi manj znana dela iz obdobja med obema vojnama. Kot je dejal kurator razstave Michel Draguet, je narava vedno prisotna v Magritteovm umetniškem popotovanju. Umetnik je iz nje črpal nešteto tem, ki jih je raziskoval in kombiniral po svoje. Razstava bo odprta do 29. marca. Gre za doslej največjo predstavitev Magritteovih del v Italiji. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 21. novembra, ob 20.30 / Olympe de Gouges: »1791 deklaracija o pravicah žensk in meščank javno branje«. Dramaturginja in režiserka Sabrina Morena. Igrajo: Marcela Serli, Sara Beinat, učenci zavoda Dams in posebni gostje. V četrtek, 27. novembra, ob 19.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. (Red K, italijanski nadnapisi in varstvo otrok). V petek, 28. novembra, ob 20.30 / Janko Petrovec, Tretji pesniški večer sezone - Jurij Hudolin, foyer balkona, vstop prost. V soboto, 29. novembra, ob 20.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. (Red T z italijanskimi nadnapisi). V nedeljo, 30. novembra, ob 18.00 / Razseljeni - najboljše prijateljice. Predstava izven abonmaja, vstop prost. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Luigi Pirandello: »Sei personaggi in cerca d'autore«. / Nastopa Compagnia del Teatro Carcano, v režiji Giulia Bo-settija. Nastopajo: Giulio Bosetti, Antonio Salines, Silvia Ferretti, Nora Fuser in Marina Bonfigli. Urnik: od danes, 21. do 30. novembra, ob 20.30, ob torkih in sredah ob 16.30. SOVODNJE Kulturni dom V petek, 28. novembra ob 20.30 / Marco Tassara: » Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. GORICA Kulturni dom Jutri, 22. novembra ob 20.30 / 18. gledališki festival "Castello di Gorizia": »Ailoviù!? il musical«.Gledališko združenje »Stella« (Picena - MC). V petek, 28. novembra, ob 20.45 / Furlansko gledališče »Prime che arivin cuatri« Sare Chiarcos in Tommasa Pa-cile. Gledališka skupina "Sipario!" - Fa-gagna (Videm). Gledališče Verdi Danes, 21. novembra, ob 20.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Nastopa SSG. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 24. novembra, ob 20.00 / »Stekli psi«. Nastopa: SNG Nova Gorica. HRPELJE Kulturni dom V sredo, 26. novembra, ob 19.00 / Komedija »Prerekanja« v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Režija: Boris Cavaz-za. Igrajo: Bojan Emeršič, Gregor Ba-kovic in Barbara Cerar. MEDANA Kulturni dom V nedeljo, 23. novembra ob 18.00 / Marco Tassara: » Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA Cankarjev dom Irena Tomažin: »Kot kaplja morja v usta molka«, dvorana Duše Počkaj / Urnik: jutri, 22. novembra, ob 20.00. Herbert Achternbusch: »Ella«, dvorana Duše Počkaj / Režija: Primož Ekart. Igrata: Štefka Drolc in Primož Ekart. Urnik: danes, 19. in v sredo, 26. novembra ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder V ponedeljek, 24. novembra, ob 11.00 in ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V torek, 25. novembra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V sredo, 26. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V četrtek, 27. in v petek, 28. novembra ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V soboto, 29. novemba, ob 19.30 / Jean-Baptiste Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 21., jutri, 22. in v ponedeljek, 24. novembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 21. in jutri, 22. novembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, John Camber, Fred Ebb: »Kabaret«. V nedeljo, 23. novembra, ob 20.00 / William Shakespeare: » Milo za drago«. V torek, 25. novembra, ob 19.30 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V sredo, 26. novembra, ob 19.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. Mala scena Danes, 21. novembra, ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. Jutri, 22. novembra, ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V ponedeljek, 24. novembra, ob 20.00 / José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. Šentjakobsko gledališče V torek, 25. novembra, ob 20.00 / N. Romčevic: »Krivica«, gostuje teater Paradoks Društva srbske skupnosti. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 22. novembra, ob 21.00 / "Mediterraneo Folk Club" »Koncert Gai Sa-ber«. Gledališče Verdi G. Puccini: »Tosca« / Urnik: jutri, 22. ob 17.00, v nedeljo, 23. ob 16.00, v torek, 25. in v četrtek, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. novembra ob 16.00. Gledališče Rossetti »Hairspray«. Režija: Massimo Romeo Piparo. Nastopajo: Stefano Masciarel-li, Giovanna D' Angi, Simone Di Pas-quale. Urnik: do 22. ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 16.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17.00, 50. revija goriških pevskih zborov - Cecili-janka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Jericiju ob 80-letnici rojstva. Kulturni dom Danes, 21. novembra, ob 20.30 / Koncert Rithm & Blues. V četrtek, 27. novembra, ob 20.30 / Koncert skupine "Eroika" (Lj). Info: 0481-33288. Cerkev sv. Ivan V nedeljo, Kristusa Kralja, 23. novembra, ob 10.00 maša, med katero bo prepevala vokalna skupina Gloria. Po maši bo tudi koncert duhovnih pesmi. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom Jutri, 22. novembra, ob 19.00 / Koncert Harmonikarskega orkestra Zveze glasbenih šol Primorske. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 21. novembra, ob 21.00, Gallusova dvorana / Bach Collegium Japan. Dirigent: Masaaki Suzuki. Solisti: Ha-na B^íková - sopran, Jan Kobow - tenor, Peter Kooij - bas, Robin Blaze -kontratenor. Jutri, 22. novembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / Oto Pestner: 40 let. Osrednji koncert legende slovenske zabavne glasbe z velikim revijskim orkestrom. V torek, 25. novembra, ob 19.30, Slovenska filharmonija / Pihalni kvintet svetovnega orkestra glasbene mladine. Steffi Winker - flavta, Boštjan Lipovšek - rog, Erik Behr - oboa, Amy Zoloto -klarinet in Peter Whelan - fagot. V sredo, 26. novembra, ob 19.30, Klub CD / "Mladi mladim", Simon Krajnčan Fojkar, Aljoša Vršaj - kitarski duo; Godalni kvartet »Attacca« (Gregor Hrabar in Klavdija Jarc - violina, Valentin Štan-te - viola, Alenka Hrabar - violoncello). V četrtek, 27. in v petek, 28. novembra, ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Andrés Orozco-Estrada. Solist: Peter Jablonski. V nedeljo, 30. novembra in v ponedeljek, 1. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / »Izvor - Origine«, sodobna plesna predstava. Koreograf: Si-di Larbi Cherkaoui. Predstavo v živo spremljata igra in petje zasedbe Sarband Ensemble. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ulica 131) slikarska razstava Fulvia Cazza-dorja »Immaginaria 2008«. Na ogled do 5. decembra, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, jutri, 22. in v soboto, 29. novembra, od 10.00 do 12.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). Sedež društva Igo Gruden: od 28. novembra, do 8. decembra, bo na ogled razstava kamnitih izdelkov in skulptur »Govorica kamna«. Urniki: ob delavnikih od 17.00 do 20.00 in ob praznikih od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Za info: Mariza Skerk 3356553150 ŠTEVERJAN Sedež društva Briški grič: na ogled je fotografska razstava Silvana Pittolija »Števerjan v zrcalu Brd«. Muzej kmečke kulture Brincelj: ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture po predhodnem dogovoru (tel. 334-2294517). GORICA Kulturni dom: ob 27. obletnici Kulturnega doma je na ogled skupinska razstava društva KONS. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vit-toria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. V veži goriške občinske palače bodo do 30. novembra na ogled fotografije o ozemlju prve svetovne vojne. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481535764). V galeriji ARS na Travniku so na ogled do 22. novembra keramični izdelki iz prvinske peke. Razstavlja 24 avtorjev članov Kluba keramikov PD Soča iz Kanala in Centra Tullio Crali iz Gorice. LOČNIK Občinska dvorana: do 23. novembra, bo na ogled fotografska razstava »Pozdrav iz ...«. Ogled je možen ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12.30. _SLOVENIJA_ KOPER Pokrajinski muzej: še danes, 21. novembra, je na ogled razstava intimnih fotografij Che Guevara. SEŽANA Kosovelov dom, Mala galerija Mira Kranjca: v torek, 25. novembra, ob 18.00 odprtje razstave instalacij Marka A. Kovačiča. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. Mestna galerija: do 27. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto, bo na ogled razstava slik Alek-sija Kobala z naslovom »Zrcaliti vajenca k soncu«. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: do 23. novembra, je na ogled muzejska razstava »Razvoj žgal-niških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je občasna razstava »Država Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918-2008«. Obenem sta odprti razstavi: »Pa bodi prestol tvoj: vsak dom slovenki«, iz zbirke razglednic Mirana Škrabca in »Ko se je prelamljal svet 1914-1918«. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, (Kongresni trg 13): še danes, 21. novembra, bo na ogled fotografska razstava, ob stoletnici rojstva italijanske igralke Anne Magnani. Petek, 21. novembra 2008 Št. 32 (85) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia in Maja. e-mail: klop@primorski.it klop se je tokrat ukvarjal s social network! Vsi nori na Facebook Facebook, letošnji najpopularnejši social network, je 4. februarja 2004 ustanovil harvardski študent Mark Zucker-berger. Na začetku je bila tale spletna stran namenjena le študentom Harvarda, sedaj pa, leta 2008, šteje več kot 64 milijonov uporabnikov po celem svetu. Vpis na spletno stran je brezplačen, poleg osnovnih informacij lahko nalagaš slike (dnevno jih naložijo po celem svetu 14 milijonov), si dopisuješ s prijatelji, spoznaš nove ljudi, odgovarjaš na kvize, pošiljaš darila itd. Velik uspeh so poželi najrazličnejši fan klubi (od filmskih zvezdnikov do hrane in pijače) in skupine (bodisi politične kakor druge vrste: »Zakaj oni Obamo, mi pa Berlusconija?« , »Posvoji tudi ti dvajsetletnega surfista iz Kalifornije/ dvajsetletno Švedinjo«). Uporabnikova stran je vidna vsem prijateljem, ki lahko na njej preberejo, kdaj in kaj je počel. Poleg težav s privacy se je pojavila zaskrbljenost tudi zaradi brisanja lastnega računa oziroma profila. Na začetku je Facebook svojim uporabnikom dovolil le deaktiviranje profila, od februarja 2008 pa lahko uporabniki kontaktirajo Fa-cebook in zaprosijo, da se njihov račun trajno izbriše. Podobne težave je imel tudi Bill Gates, ki se je odrekel uporabi Facebooka zaradi prevelikega števila uporabnikov (osem tisoč na dan), ki so želeli postati njegovi prijatelji. Za mnoge ljudi predstavlja Facebook zabavo in komuniciranje, žal pa nekateri izkoriščajo popularnost spletne strani za druge namene. Primer tega so nacistične skupine, ki si nadejajo imena kakor »Se-žgijmo Rome z bencinom« ali »Uporabimo Rome kakor preskusne kunce v plinskih celicah« in popišejo strani z žaljivimi napisi. Center Simona Wiesenthala se je pritožil odgovornim za spletno stran, ti pa so obljubili, da bodo nemudoma posegli in izbrisali vse ksenofobične napise. Zadnji trend so spletni tatovi, ki kopirajo profile in jih nato spremenijo sebi v zabavo. To se je pripetilo na primer nesrečni Angležinji, ki je preko Facebooka videla, da so ji ukradli ime in vse osnovne informacije in zraven napisali, da dela kakor prostitutka, vse skupaj pa opremili z lažno fotografijo. Zaradi raznih političnih kritik, spodbujanja k napadom na oblast ipd. je veliko držav onemogočilo dostop do uporabe Facebooka, med njimi tudi Sirija, Burma, Butan in Iran. Tudi ponekod v Italiji so sklenili, da zatemnijo Facebook, a iz drugih razlogov. Veliko uradnikov se namreč veliko časa posveča social networku in to negativno vpliva na njihovo delo. Kljub temu število vpisanih strmo rase. Po zadnjih podatkih naj bi lastniki Facebooka dnevno zaslužili približno 1,5 milijona dolarjev! Facebook pa bo kmalu prišel tudi na veliko platno. Sony Production se je odločila, da bo s filmom prikazala zgodbo Facebooka, njegov neverjetni vzpon in uspeh. Režiser bo Aaron Sorkin, ki je ironično dejal, da je celo njegova babica, ki je umrla pred triintridesetimi leti, spretnejša od njega pri uporabi interneta. Facebook pa še zdaleč ni edini social network, ki ga uporabljajo ljudje vseh starosti. Omenimo naj še MySpace, Netlog, Badoo, Hi5 itd. Vse te informacije so vzbudile v nas radovednost, zato smo se odločili, da povprašamo tržaške študente, kakšen je njihov odnos do interneta in računalnika nasploh. Iz najrazličnejših odgovorov smo izvedeli, da je 85% študentov vpisanih na vsaj eno spletno stran (nekateri tudi na tri ali štiri), povprečno ji posvečajo štirideset minut na dan, pred računalnikom pa presedijo poldrugo uro. Nazadnje pa še kratko obvestilo za vse uporabnike Facebooka. 28. novembra, bo v tržaškem Mandracchiu, od 22.00 ure dalje, potekal prvi Facebook Mega Party. Nikar ne zamudite te priložnosti! ... ObalaNET po sebi pomemben del Slovenije, naravno je, da bo ObalaNET pomemben del slovenskega spleta. Kako ravnate s problemi, ki so vezani na zasebnost? Imamo pravilnik, ki se ga slepo držimo, hkrati pa spoštujemo slovensko zakonodajo. Če ima kdo možnost in razlog, da stori nekaj nelegalnega, ponavadi to tudi stori, zato iz vsega začetka skrbimo, da ustavimo take zadeve čim jih kdo prijavi. Sicer ne moremo preprečiti, da nekdo ustvari uporabniško ime in se pretvarja, da je nekdo drug. Če pa dobimo prijavo, da ta oseba laže, uporabnika enostavno ukinemo. Če uporabnik s tem početjem nadaljuje, se ponavadi oškodovana oseba obrne na policijo. V takšnem primeru nas prav policija ali sodišče kontaktirata naj jim posredujemo podatke, ki jih imamo shranjene za to uporabniško ime. Hujših problemov še nismo imeli, čeprav so fantje objavljali slike golih bivših deklet, najstnice so že objavljale slike deklet s katerimi niso v najboljših odnosih in jih blatile v prvi osebi. Finančnih zlorab pa ni bilo, saj se pri nas ne da nič kupiti ali prodati zgolj na podlagi uporabniškega imena. Da bi se poglobil v temo, je Klop zastavil nekaj vprašanj Marku Milostu, katerega nickname je McLion, ki je o odgovorni urednik skupnosti ObalaNET. Marko skrbi za uredniško vsebino in podporo uporabnikom. Koliko je trenutno vpisanih/prijavljenih na stran ObalaNET? Mesečno nas obišče okoli sto tisoč oseb. Registriranih aktivnih uporabnikov je približno 30.000, sicer deaktiviramo tiste, ki se ne ponovno prijavijo v roku 90 dni od zadnje prijave. Števci pa kažejo, da je bilo doslej v ObalaNET skupnosti registriranih več kot 240 000 uporabniških imen. Kje je po Vašem mnenju ključ tolikšnega uspeha? Naš moto se glasi: »Razmišljaj globalno, deluj lokalno.« Začeli smo z željo, da bi ubili mrtvilo večerov na Obali, zatem smo gradili skupnost, katere je bil cilj združiti prebivalce slovenskih obalnih občin. Cilje smo dosegli, ObalaNET je postala prva in največja skupnost tega tipa v Sloveniji. Poleg tega pa je Obala kot pojem privlačna že sama po sebi tudi za prebivalce drugih koncev Slovenije in za zamejce, ki jo koristijo za komunikacijo in informiranje. Obala (geografsko) je sama Odvisnost: kdaj in zakaj? Klop je sklenil, da se bo posvetil tudi vprašanju odvisnosti in o tem povprašal mlado psihologinjo Martino Richiardi, ki je septembra diplomirala na tržaški fakulteti in sedaj nadaljuje s specializacijo, izbrala pa je nevropsihologijo. Kaj je odvisnost? S tem terminom zaznamujemo vez, ki jo ima oseba z določeno snovjo ali predmetom. Narava te vezi pa presega mejo rabe in naleti na zlorabo, tisto posebno patološko kondicijo, ko oseba nima več kontrole nad uživanjem snovi in nad svojimi navadami. Obstajata dve vrsti odvisnosti: fizična in psihološka. Fizična odvisnost predstavlja neko spremembo biološkega ravnovesja organizma, psihološka odvisnost pa nastane, ko je psihološko ravnovesje toliko spremenjeno, da močno vpliva na vedenje osebe. Odvisni smo lahko od raznih stvari: od najbolj znanih mamil, alkohola, tobaka, psiho-tropnih zdravil, do manj znanih patologij, kot je odvisnost od jedače, seksa, dela, shop-pinga, televizije, mobija in interneta. Zakaj postane kdo odvisen od nečesa? Vzroki te socialne rane so nezadovoljstvo in šibka integracija v družbi. Ko oseba čuti, da ji "nekaj manjka" se zateče k raznim snovem in sredstvom. Kako pa smo prišli do tega, da postane kdo odvisen od mobitela? Družba se je v zadnjih petdesetih letih veliko spremenila: komuniciramo po internetu in mobiju ter se igramo z video igricami. Dandanes mnogi mislijo, da če nimaš zadnjega modela mobija ali računalnika, si "out" Termin Internet addiction disorder (IAD), to je odvisnost od interneta, si je zamislil leta 1997 psihiater Ivan Goldberg, ki se sedaj bori za to, da bi tole odvisnost sprejeli kot pravo patologijo in jo uvrstili v naslednjo izdajo DSM-ja. DSM (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders) je priročnik, na osnovi katerega psihiatri in psihologi določajo diagnozo in terapijo za psihiatrične motnje. Obstajajo razni tipi odvisnosti od interneta: en odtenek te patologije je odvisnost od vir-tualnih odnosov. Dandanes obstajajo mnogi social networki, chat, ipd., najbolj znan pa je nedvomno Facebook, ki omogoča uporabniku, da pospešuje ustanavljanje medsebojnih odnosov: seveda virtualnih. V tem ni nič narobe. Problemi pa lahko nastopijo, ko internet ni več sredstvo, ki nam pomaga pri raziskavah, izmenjavi slik ipd., ampak ko ga uporabljamo kot edino okno v svet. Ti problemi nastajajo že v otroštvu. V prvih mesecih in letih življenja si dojenček in nato otrok ustvari neka "pričakovanja" ki so odvisna od tega, kako ga je mama vzgajala. Če je mama pritekla vsakokrat, ko je otrok zajokal, si je otrok ustvaril neko "pozitivno vizijo sveta" če pa ga je mama večkrat pustila jokati lačnega, umazanega ipd., si bo otrok ustvaril negativno pričakovanje do sveta. V drugem primeru bo otrok kot odrasla oseba negotov in bo težko vzpostavljal vezi z drugimi. Prav zaradi tega se bo raje zatekal k računalniku in mobiju. Nevarnost tiči v tem, da oseba izgubi stik z realnostjo in pride do skrajnih primerov socialne osamljenosti. Če neka oseba lahko komunicira le preko interneta, je povsem razumljivo, da bo postala od tega odvisna, kajti vsi potrebujemo prijatelje oziroma nekoga, s katerim se lahko pogovarjamo. To odvisnost lahko preprečimo tako, da naučimo naše otroke pravilnega komuniciranja. Veliko bolj zdravo je, če jih vpišemo h kakemu športu, kakor pa da jih postavimo pred televizor, video igrice ali računalnik. V družbi sovrstnikov bodo spoznali vrednost govorjene besede in bodo razumeli, da je veliko lepše "nart dve čakoli" s prijatelji kot pa postati preko Facebooka prijatelj nekoga, s katerim se po cesti niti ne pozdravljata! PROVINCIA di TRIESTE Pokrajina Trst ustanavlja "Mladinski Forum": sodelujte tudi vi mladinsko združenje.? Želite prispevati k uveljavljanju kulture, ki posveča večjo pozornost mnenjem in potrebam mladih? Želite sodelovati s Pokrajino pri odločanju in dejavnostih, ki zadevajo mlade.? Prijavite se na pokrajinski Mladinski forum in prispevajte z vašo prisotnostjo! Mladinskemu forumu se lahko pridružijo vsa mladinska združenjan ki gojijo družbenen kulturnen rekreacijske in/ali športne ciljen če izpolnjujejo pogojen ki jih predvideva razpisn objavljen na spletni strani Pokrajine Trst www-provincia-trieste-it-Zadnji rok za oddajo prijav na Mladinski forum je petek 2fl- november- forum provinciale dei giovani 29:- Ste / RADIO IN TV SPORED Sobota, 22. novembra 2008 27 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Pesem mladih 2008: Osnovna šola F.S. Finžgar - Barkovlje Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 23.20 0.20 Dnevnik in Gospodarstvo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Kviz: L'eredita' 23.15, 0.50 Dnevnik Kviz: Affari tuoi Variete: I migliori anni (v. C. Con-ti) Aktualno: Tv7 Aktualno: L'Appuntamento Rai Due 6.20 18.50, 0.45 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: TGR Montagne 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Julia 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.05 Dnevnik 21.05 Nan.: Close to Home 22.40 Nan.: Weeds 23.10 Aktualno: Punto di vista 23.20 Proza: La neve e l'arte di scioglier-la senza farla bollire ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24 - Morning News Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik - Športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italia- no Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 13.05 14.00 15.15 17.00 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Economix Rete 4 7.05 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Charlie's Angels 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.40 Film: Storia cinese (dram, ZDA '62, r. L. Mccarey, i. W. Holden) 18.40 21.10 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 23.25 Film: Bound - Torbido inganno (tri-ler, ZDA, '96, r. L. Wachowski, i. A. Wachowski, J. Tilly) Canale 5 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 23.00 1.00 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beaufitul Nad.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggiocinque Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Paperissima - Errori in tv Aktualno: Matrix (v. E. Mentana) Dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 Nan.: Prima o poi divorzio 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 19.35 Resničnostni šov: La Talpa 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI Miami 23.05 Nan.: Dexter 0.10 Nan.: Six Feet Under ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 4 12.45 Info. oddaja: La provincia ti informa 13.15 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Inf. odd.: A casa del musicista 15.00 Inf. odd.: Volley time 16.05 Dokumentarec o naravi 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.05 Inf. odd.. Musica, che passione! 20.20 Snaidero passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Musical: Arlecchino (Lucio Dalla) 22.50 Inf. odd.: Qui Cortina 23.35 Inf. odd.. Visti da vicino: Itinereri per i giovani 23.55 Film: Artic Blue La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus Life 10.10 Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: El Alamein (voj., It., '57, r. G. Malatesta, i. F. Tozzi) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Le invasioni barbaric-he (v. D. Bignardi) 23.55 Šport: Victory (v. P. Colombo) 0.55 Dnevnik (t* Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nan.: Trojčice 9.35 18.10 Risanka 9.40 Risana nan.: Hotel Obmorček 9.50 Kratki film: Daleč od doma 10.05 Enajsta šola 10.40 Jasno in glasno 11.30 Osmi dan (pon.) 12.00 City folk 12.25 Slovenski magazin (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Nad.: Komisar Rex 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Kaj govoriš? 16.00 Iz popotne torbe 16.25 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.45 19.50 Tv pogled 17.55 0.10 Duhovni utrip 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Anica in počitnice 20.25 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Polnočni klub 0.25 Dok. serija: Budizem na Slovenskem |r Slovenija 2 9.30, 1.50 Zabavni infokanal Infokanal Otr. infokanal Glasnik Pisave (pon.) Evropski magazin Črno-beli časi 50 let televizije Šport špas Hum. nad.: Bram in Alice Mozaik, sledi Primorski mozaik Študentska Mostovi - Hidak Migaj raje z nami! Slovenija danes (regionalni program) Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Velika imena malega ekrana Dok. serija: Vojskovodje Hum. nan.: Frasier Film: Strah pred pajki Film: Drobci življenja Nad.: Deadwood 6.30 7.00 8.00 12.05 12.30 13.00 13.30 13.45 14.10 14.40 15.00 16.35 17.00 17.30 18.00 18.25 18.35 19.00 20.00 20.50 21.15 23.00 0.50 Koper 14.20 Euronews, sledi Vesolje je... 15.00 Športna oddaja 15.30 Film: Veter (ZDA, '86, r. N. Ma- storakis, i. M. Foster) 17.00 Vas tedna 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Študentska (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne novice 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Istra skozi čas 20.30 Potopisi 21.00 Dok. odd.: Zadnji dnevi slavnih - Aldo Moro 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.35 Košarka: NLB Magazin 0.10 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Miš Maš (pon.) 18.45 Kmetijska oddaja (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.55 Epp 20.00 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Dolina gradov: grad Soteska 22.00 Vedeževanje Omnibus 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Prihaja vikend, sledi Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.0014.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Ca-sadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.40 Obvestila; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 22.30 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 21. novembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.29 Dolžina dneva 9.16 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 0.37 in zatone ob 13.23 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen., veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 6.06 najvišje 39 cm, ob 12.42 najnižje -23 cm, ob 18.15 najvišje 13 cm, ob 23.59 najnižje -30 cm. Jutri: ob 6.38 najvišje 44 cm, ob 13.16 najnižje -34 cm, ob 19.06 najvišje 17 cm. UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER unicef - Ob 20. novembru, mednarodnem dnevu otrok Otrokom zagotoviti vse pravice, ki opredeljujejo njihov položaj v družbi Še veliko otrok v svetu nima zagotovljenih niti najosnovnejših pravic ansa LJUBLJANA - Na včerajšnji dan, 20. novembra, na katerega je pred 19 leti Generalna skupščina Združenih narodov sprejela konvencijo o otrokovih pravicah, obeležujemo svetovni dan otroka. Nacionalni odbor Uni-cefa Slovenija za participacijo otrok in mladostnikov ob tej priložnosti danes organizira posvet pod naslovom Nič o nas brez nas v občini! Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik v izjavi ob svetovnem dnevu otrok izraža željo, da bi vsem otrokom, ki živijo v Sloveniji, zagotovili vse pravice, ki opredeljujejo njihov položaj v družini in družbi. Kot je poudarila, otroci niso pomanjšani osebki z manjšimi pravicami, temveč imajo tudi nekatere pravice, ki jih odrasli ne moremo uveljaviti. V času, ko je celotna družba vse bolj storil-nostno usmerjena, je zato posebej treba poudariti pravico otrok do igre in razvedrila, ki jo zagotavlja 31. člen konvencije, je v svoji izjavi zapisala varuhinja. Slovenija je po njenih besedah na področju otrokovih pravic dosegla pomemben napredek, vendar s tem še ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Zato mora država zagotoviti ustreznejše in bolj učinkovite mehanizme, predvsem pa primeren zakonodajni okvir uresničevanja otrokovih pravic na vseh področjih. Varuhinja poziva vlado, da čim prej pripravi nov družinski zakonik, ki naj za- gotovi tudi učinkovito uresničevanje otrokove pravice do izražanja in upoštevanja njegovega mnenja. Prav tako je, dodaja, skrajni čas, da država z zakonom izrazi prepričanje, da je telesno kaznovanje otrok neprimerno. Če je klofuta odraslega lahko tudi kaznivo dejanje, ni razloga, da bi bil tepež otroka obravnavan drugače, je dejala. Na včerajšnjem posvetu v organizaciji nacionalnega odbora Unicefa Slovenija za participacijo otrok in mladostnikov, katerega častni pokrovitelj je ljubljanski župan Zoran Jankovic, želijo oceniti uresničevanje participacij otrok in mladostnikov na lokalni ravni, predstaviti primere dobre prakse ter oblikovati pobude in predloge za nadaljnje sodelovanje. »Svetovni dan otroka je priložnost, da v javnosti opozorimo na otroka in njegov položaj in na uresničevanje njegovih pravic, čeprav naj bi bila največja korist otroka vodilo pri odločanju o njem skozi vse leto,« je za STA poudarila predsednica Društva Unicef Slovenija Zora Tomič. Pojasnila je, da so se v slovenskem Unicefu letos odločili, da mladim dajo priložnost, da spregovorijo o svoji pravici do udeležbe in sodelovanja v vseh procesih odločanja. Mladi so se usmerili zlasti na občino, »kajti ta je tisti življenjski prostor, v katerem otroci uresničujejo večino svojih pravic«. »Mladi morajo imeti možnost, da uresničujejo tu- di to svojo pravico, da odrasli prisluhnemo njihovim željam, potrebam, interesom in se tudi soočimo z njihovimi pogledi,« je poudarila Tomi-čeva. Kot je dodala, je prav vprašanje te pravice take narave, da še ne moremo biti zadovoljni. Ne gre namreč le za formalne oblike srečevanja, ampak so oblike participacije otrok mnogovrstne. Tema, ki so jo izbrali, je po njenih besedah nekakšen odziv na lansko leto, ko so na posvetu ob svetovnem dnevu otroka poskušali odgovoriti na vprašanje, ali je Slovenija do otrok prijazna država. Odgovor je bil: ne povsod in ne za vse otroke. Ko so mladi pregledali predloge in rezultate posveta so našli nišo, o kateri je bilo morda premalo povedano; kako sodelovati, vzpostaviti aktiven odnos, saj si ne želijo le pravic, ampak želijo tudi sami aktivno sodelovati, je še povzela Tomičeva. Kot je zapisano na spletni strani Unicefa Slovenija, konvencija o otrokovih pravicah izreka vsem otrokom lestvico temeljnih pravic -družbenih in političnih, pa tudi ekonomskih, socialnih in kulturnih. Postavlja minimalne pravice in svoboščine, ki bi jih morale vlade upoštevati. Z ratifikacijo konvencije so se vlade zavezale, da bodo ščitile in zagotavljale otrokove pravice ter so hkrati za to odgovorne pred mednarodno skupnostjo. Slovenija je konvencijo ratificirale leta 1990, je še zapisano na spletnih straneh Unicefa Slovenija. (STA) beograd Izdelali v ■ • • se zadnji jugo BEOGRAD - S proizvodne linije tovarne Zastava v srbskem Kra-gujevcu je včeraj zapeljal zadnji jugo, nekoč ponos jugoslovanske avtomobilske industrije. Medtem ko si je v ZDA prislužil sloves enega najslabših uvoženih avtov, ga bodo v državah nekdanje Jugoslavije, kjer uživa skorajda status ikone, zagotovo pogrešali, piše ameriška tiskovna agencija AP. Kot piše AP, je jugo, kmalu potem ko je leta 1986 prispel na ameriško tržišče, postal tarča posmeha v ameriških avtomobilskih revijah, ob čemer so ga označevali kot »komaj kvalificiran za avto« in »sestavljeno vrečo vijakov in matic«. Ameriški lastniki so se ob tem pritoževali zaradi pogostih odpovedi motorja in težav pri menjavanju hitrosti - menjalna ročica naj bi večkrat vozniku ostala kar v roki. Kljub tem pa je bilo v ZDA pred bankrotom družbe Yugo America, ki ga je uvažala, prodanih več kot 100.000jugov. »Seveda jugo ni bil nikoli BMW ali cadillac, ampak mislim, da ga večina Američanov ni znala ceniti,« je medtem povedal Momčilo Spajič, ponosen srbski lastnik juga -enega izmed skoraj 800.000jugov, ki jih je od leta 1980 proizvedla tovarna avtomobilov Zastava. »Tu gre za vožnjo v najbolj naravni obliki. Čutiš vsako izboklino, škripanje in tresljaj in lahko uživaš v sladkem vonju bencina in izpušnih plinov,« je dejal Spajič in dodal, da ga ne more nadomestiti noben drug avtomobil. Čeprav je v ZDA doživel polom, je imel v republikah nekdanje Jugoslavije nekakšen status ikone - podobno kot Volkswagnov hrošč v zahodni Nemčiji ali trabant v vzhodni. Prav tako so ga izvažali v države Vzhodne Evrope, a ne v tolikšnem številu kot v ZDA. Zastava končuje proizvodnjo legendarnega avtomobila, ker namerava njen novi lastni, italijanski Fiat, začeti proizvodnjo svojega punta. (STA)