"PKOLETAKEC" JE J DKLAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yu^o»lav FiMleralion, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO — P R O S V E T N E MATICE J. S. Z. IT. — NO. 1460. •Calere« mm aeean4-etaa« amitr, DhmMi imtl. +t the ,»•• »tu— _*««•. Murtrr Ilir .4«*« mi l»»«rrM ml Nnrrk JlrO. I*-—. CHICAGO, ILL., 4. SEPTEMBRA (September 4), 1395. l'«lilUkr4 «verkly mt S«*«* W. iMMh NI. LETO — VOL. XXX. AMERIŠKE STROKOVNE UNIJE NA RAZPOTJIH KSSM 22Zle posledice nepremišljene pretnie REALNOSTMI NOVEGA ČASA Organiziranje delavcev po industrijah in delavska politika glavni problem Velike naloge v napačnih rokah. — C navij en je s komunisti. — Znaki probujanja v unijah Ali se Etiopija bori za ohranitev barbarizma ali za svojo svobodo? javna dela in relifne plače V KROG'H unij Ameriške delavske federacije je dane.-' veliko razpravljanja o predlogih za ustanovitev delavske stranke, ki se bi oslanjala v glavnem na unije, in o predlogih za organiziranje delavcev po industrijah, namesto po strokah, kakor doslej. Predsednik A. F. of L. VVilliam Green pravi, dane izključuje možnosti delavske stranke, toda zdaj med £!*nstvom unij ni še zahteve zanjo. Ker je delavstvo samo ne zahteva, bi bilo nesmisleno, da bi mu nekaj usiljevali, česar n mrra, meni on. Naravno, da Grcen osebno ni pristaš neodvisne t delavske politične akcije, keri---------------- - _ imatra, da je taktika, s katero ekonomsko sigurnost vsemu A. F. of L. podpira "delavske prebivalstvu. E'icpija je silno barbarska dežela. Tako trdijo v Rimu. Namreč sedaj. Toda leta 1923 je zastopnik Italija v društvu narodov satrjeval, da ja Etiopija več nego upravičena, da se jo sprejme v li|r, kajti odpravila je sus-nost ter uvedla socialne ter agrarne reforme. S tem je postala civil si ran t dežela. Anglija je tedaj polahno na* j sprotovala sprejemu Etiopije v ligo, Italija pa se je postavila sa njeno sa- i ščitnico in tako je cesar Haile Selaissa prišel v največja društvo sveta. prijatelje" in "kaznuje" nasprotnike. najboljša. To je zelo Socialno razumevanje demokratov in republikanzev v vod ozkogrudno politično nazira-j stvih unij seveda ne sega tako nje, ki v pravem delavskem gi-1 daleč. A tudi ako eden ali drugi banju ne bi smelo imeti mesta, i vse to zapopade, je v očigled Delavstvo ne bo nikdar ničesar potrebe po opori prisiljen riir-poraenilo, ako ne bo zahtevalo tati s političnimi veljaki in mo-nič drugega kakor drobtine. jledovati za zaslombo. dru&ače V tej glavni sporni točki selnima uspeha. Kadar je stavka, danes krese ta v A. F. of L. dve!]e v teJ deželi običaj, da njeni »meri. Ena vztraja v ortodoksni konservativnosti, zahteva ohranitev stare forme unij, vpije zoper "komuniste" in išče naklo voditelji skušajo pridobiti za svojo stvar naklonjenost ;avne-ja mnenja in posebno še prijateljstvo ali pa vsaj nevtralnost njenosti demokratskih in delo- j oblastnikov, ki gospodujejo po-ma republikanskih "proigresiv- i deputijem in milici. To nih" politikov. Druga hoče, da naPačno oslanjanje na napačne se A. F. of L. izreče za pro- Prijatelje je krivo, da so Zed. | r»m, ki bo pomenil nekaj več države edina moderna industrij kakor samo zahtevo za višje a,na dežela na svetu, ki je brez plače in krajši delovnik. To delavske politične stranke, ima vtljavo le dotlej, dokler je i V tej krizi se izreka za o.*a-delavec vposlen v podjetju, ka- Imosvojitev delavstva v politiki tero priznava unijo. Ampak v čezdalje več unij. V Connecti- AMERIŠKA DIPLOMACIJA NI KOS SPLETKAM V VNANJI POLITIKI Nevljudna nota zvezne vlade dobila v Moskvi enako hladen odmev.—Hibe vetrnih komunistov * - * * 4 ^ ® T" 5ta\ I;• proti Velifrim" plači m, ki so od $40 do $90 na mesec, so bile *se iigubljene. Delavci so stali pred pretnjo: "Ostarite rs delu. ki vam ga nudimo, ali ps ne boste imeli nobene drug« prilik? sa relif." Pa so, kakor po-i oče jo, šli večinema vsi, ako tudi s gnjevom v srcu, na nadaljne relifnt ;iht?, kur so jim jamčili, da jih otmo 1« na ta način bede in še večjega poni srn> Na tliki so cclavci pri enemr tak h, MjavP:h" del, kjer je bila oklican sta- ka in nato na omenjeni način zadušena. Vloga ponišanja s tem kajpad ni bila odpravljena. Kljub temu j? v New Yorku demonstriralo proti n sk i reli rmm plrčsm nad 15.000 delavcev. Številke o in vzroki umrljivosti naraščanja krizah, kakor je sedanja, in vsled čezdalje večje gotovosti, da pod kapitalizmom delavci nimajo nikake garancije za dostojno eksistenco — pač pa veliko prej za brezposelnost in pomanjkanje, je naravno, da so se množicc drugače brezbrižnih mezdnih podložnikov začele podzavestno upirati vsemu staremu in enako podzavestno in ntamotreno zahtevajo spremembe. Tii ima vodstvo Ameriške delavske federacije neprecenljivo priložnost, da se bi postavilo na čelo vsemu delavstvu in z njegovo pomočjo šlo v boj za program, ki bo določal in omogočil tL..*! Zdaj vlada v Rimu satrjuje, da je čutu se je izjavilo za neodvisno Etiopija tako barbarska, da sploh ne delavsko politično akcijo 150 ,bl bil* biti rik,dar «fre>'u v • , ., . • , .... ligo. Italija pa je sgodovirsko posva- unijskih postojank. VVisconsin- ' Am . ,,"7" .. . . JT. , I lo aes-lo osvoji in civilisira. ska delavska federacija je ža- Vrhut° bolj te.no. unij v državi Oregon je spreje- Etiop,ij* v P"P»*«ndi odgo- i , i i .. ., . varja, da je telesno suženjstvo v sad- la deklaracijo v prilog ustano- n ih Utih odpr4vila in je uvrdla vitve take stranke, ki bo pro- veliko novotarij, kat~re jo upravi.u-tikapitalistična V svojem jedru, jejo, da se lahko prišteva k civilisira -Precej lokalnih postojank v nim i*j«vlj«. da se bo borila Penni, v Ohiu it:l., .je naklon" ohr.n.tev nih predlogu, da se naj organizirano delavstvo otrese skeba Kriza ima na zdravje ljudstva v nižinah slabe posledice. — Tudi avtne nesreče naglo kose Z;#zni censu*fcureau poroča; Spolne bolezni so lani vzele J v svojih preliminarnih podat- življenje 12.777 ljudem, dve kih, la ie lani umrlo 1,396,903 loti prej pa 11.600. j ljudi, kar je od leta 1918 naj-! Vso te p »stavke spadajo pod' višje število. Po odsL ukih je|rznačbo nenaravnih smrti. Na-vumHo 11 oseb na vsakih tisoč raičanje ubijanja v avtnih ne-prebivalcev, leto prej pa 10.7. Ugp-dah je popolnoma ljudska Prostovoljno si je lani vzelo j krivda. V drugih postavkah je življenje 18,828 ljudi, ali 14.9 glavna povzročiteljica beda, na vsakih 100.000 prebivalcev. \ ključivši žrtve spolnih bo-L. 1933 je izvršilo samomor iezni. 19.9913. ali 15.9 na vsakih 100,-i Zelo so narasij tudi smrtni 000. Največ samomorilcev slučaji vsled takih bolezni, ki konča življenje s strelom. Na nastajajo največ vsled skrbi in-drugem mestu so obešanja in pomanjkanja, torej v delavskih utopitve. Največ jih gre pr >*to-1 plasten, voljno v smrt \sled beTe. staro- Užaljena zastava nja v politiki. Naobratno je newyorška delavska federacija, ki je ena naj vplivnejših, na svoji nedavni (Nadaljevanje na 2. strani.) jral nacijski zastavi. sti, brezposelnosti in neozdrav- neodvis- 11 j i vili bolezni. Sodnih eksekucij je bilo lani 162, leto prej 131 in 1. 1932 pa 153. Ce sodimo po teh Ifllfcil- Socialistična zveza delovnega ljudstva VVilhelm Nagel v Keinbeku, kath/ ?e'svet ni nič, Poboli«al- premembi režima v Jugo- Nemčija, je bil obsojen na 6 L \ro*1™ Je la,lit ur"rI° -av,lji skuAaJO ^cialisti znova me.eccv zapora, ker ni .saluti- 3'250 jJudl Pre.' 1.025), poskus,ti « ustanovitvijo po h- zmrznilo pa jih je 437 (letoit.čne stranke. \ času prošlih Vohunstvo je v diktaturah "|»ah*io(irii» mlno^i" V Nemčiji je ukazano ijostil-niiarjem, natakarjem, prodajalcem, brivcem itd. prisluškovati pomenkom med odjemalci •n gosti. Ko hitro čujejo, da Kovori kdo zoper Hitlerja, pa magari še na tako šaljiv in nedolžen način, se ga mora nemudoma zatožiti policiji. Tako je Nemčija čezdalje bolj spreminjana v državo vohunstva, kjer nihče več nikomur ne zaupa. * Prav tako jc vohunstvo spremenjeno v patriotično čednost 'n podaniško dc'žnost v Italiji. Vohunstvo je bilo vedno sma-trano za poniževalen, dostojnega človeka nevreden poklic, •mpak v diktaturah je narobe. BOJ ZA OLJE IN RUDE Pogodba ar f laikih in ameriških kapitalistov s cesarjem Salassiam sa '•rabi j* nje prirodnih bogastev Etio-P- K Pojasni pravi namen spora med ■i« in Italijo. Angleška vlada ja pro-»••»irala proti kupčiji. O tekmi impe-'ielistov sa posest in kontrolo nad rvdami in prirodnimi viri sploh, ka-t#rm proti saplastl svat v novo ogro-*»o vojno, priobčimo informativno P^očilo v prihodnji številki. V sovjetski Uniji so celo o- belo, so sc zavedni delavci v tej troke učili, da morajo zatožiti deželi lahko prepričali med magari tudi svoje starše, ako vojno. Denuncijacij proti radi-opazijo, da delajo nasprotno kalnim delavcem je bilo nič ko-koristim proletarNke domovine j liko, posebno še, ker so deželo in zoper ukaze predpostavijo- piepredli tudi s profesionalni-nih. Otroke, ki so zatožili svo-j mi špi joni v službi justičnega - * in 21.9. je starše, v večini slučajev ku- j departmenta in z agenti provo- Vsled alkoholizma je lani lake, so nato oglašali za vzgled katorji, ki naj bi zvabljali za- umrlo 3,921, predlanskem, zvestobe skupni domovini. upljive, pošteno misleče radi- pred odpravo prohibicije, pa Kaj pomeni špijonaža na de- kalce, na led. 13,049. i pre j 319). V avtnih nezgodah je izgubilo lani življenje 33,980 ljudi, torej več kakor v kaki veliki bitki. L. 1933 je bilo * avtnih nesrečah ubitih 29,323 in leta 1932 i>a 26,350. Po odstotkih je bilo lani v teh nezgodah ubitih 26.9 na vsakih sto tisoč prebivalcev, prejšnji dve leti pa folitev v skupščino jim je vlada listo kandidatov za\*rgla in odklonila priznanje njihovi organizaciji. Novo ministrstvo je obljubilo dati ljudstvu več političnih pravic in svobodnejše volitve. Socialisti so vzeli to na znanje in meseca julija sklenili obnoviti svoje gibanje pod imenom "Socialistična zveza delovnega ljudstva". DIPLOMATI zvezne vlade so že precej krat, ob različnih prilikah, zablodili in se ali osmešili, ali pa se znašli v neprijetnih zagatah, če že ni bilo kaj hujšega. Ena takih ponesrečenih potez ie bil protest ameriške vlade, poslan komisarju vnanjih zadev v Moskvo, z očitki, da sesovjeti ne drže svoje obljube, katero je dal Maksim Litvinov Roose-veltu, ko sta se domenila o vprašanju priznanja. Zvezna vlada se je odločila za protest vsled govorov ameriških delegatov na kongresu kominterne v Moskvi, dasi so bi'li veliko milejši, kakor pa govori istih ljudi na ameriških zbor >-^anjih svoje stranke predno so Zed. države priznale sovjetsko Unijo. Govori par ameriških komunistov v Moskvi so bili seveda bahava stvar, ker so moč in vpliv svoje stranke veliko pretira-ali. To prav dobro vedo tudi v državnem departmentu zvezne !ade, prav tako v justičnem in enako vsi tisti reakcionarni 'cogi, ki nevzdržema grme o "rdečkarski" nevarnosti. Ameriška protestna nota vsebuje med drugim Litvinovo )i.-mo Rooseveltu, v katerem častno obljublja, da bo sovjetska » lada respektirala ameriško formo vlade in da ne bo podpirala i kogar, ki jo hoče nasilno strmoglaviti. Prav tako ne bo naklo-iila podpore nikomur, ki hoče nasilno vreči obstoječi socialni red (kapitalizem). Ameriška komunistična stranka je nato res postala bolj ameriška, začela s kampanjo za delavsko stranko, industrijalne unije in za boj proti fašizmu, sodelovala je v stavkah, a ob enem e je ogibala dejanj, ki jo bi preveč družila z Moskvo. Ako ne bi bilo Hearstove propagande, Ameriške legije, reakcionarnih delodajalcev in Hčera ameriške revolucije, bi ameriška javnost komaj vedela, da imamo poleg drugih i komunistično stranko. Toda propaganda reakcije rabi nekaj določnega, pa si je za svoj bavbav izbrala komuniste. Ker jih je malo, je prištela k njim ves "brain trust" in nemalokrat tudi predsednika Roose-velta. "Newdealerjem" to ni bilo ljubo, kajti kapitalistični tisk je mogočen, pa se bi mu morda res posrečilo očrniti predsednika in njegov veliki štab sodelavcev in svetovalcev za komuniste. To bi škodovalo demokratski stranki v prihodnjih volitvah. Protestna nota proti USSR je imela torej v glavnem tendenco zavrniti Hearstovo propagando in trditve drugih torijev, da je Rooseveltova administracija z eno nogo v kominterni in da na otem, ko ni bi!r» več riti najmanjšega vzroka, da krade orebivalstvu državljansko svobodo. Tej njegovi nadutosti so se uprli socialisti, ki so kljub poveljam milice sklicevali shode in nabirali podpise na pro-ter.tne pole. Miličniki so jih aretirali, med njimi tudi člana eksekutive soc. stranke Powers Hapgooda. Ko je o tem čul Norman Thomas, je prišel tudi on na pozorišče. Sklican je bil shod in miličniki bi bili morali na podlagi določb v zakoniku obsednega stanja Normana Thomasa aretirati. Toda governer se je premislil in naročil oficirjem, da nnj ne sežejo v "ekstremnost". Vlada Indiane je že mnogo let v rokah skrajnih reak-cionarjev. Eden njenih prejšnjih governerjev ;e dejal, da ga je sram, ker je Debs rojen v Indiani. Ta isti veljak pa je bil tako zapleten v sleparije in graft, da je bil obsojen v zapor. S takimi ljudmi se morajo boriti socialisti ^flndia-ni in v mestu Terre Haute, kjer je živel veliki borec za ljudske pravice, Eugene V. Debs. Njegovi sodrugi, ki se danes upirajo vladi milice, delajo čast Debsovcmu imenu in njegovemu rojstnemu mestu. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. KAZNI ZA DELAVCE, KI HOČEJO BITI LJUDJE IZHAJA VSAKO SREDO. lubja Ju|Oil««a»ika Dfltvilu Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za čatrt leta $1.00. Inozemstvom za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wedne.*day by the Yugo»lav Workmen's PublUhing Co., Inc. Estaibliahed 1906. Editor................................Frank Zaits. Business Manager.................Charles Pogoralec. Aasiatant Business Manager.............John RaU Jr. SUBSCRIPTION KATBS: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Coantries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 563« WEST 26TH STREET Telephone: ROCKWELL 2864. CHICAGO, ILL. =3=T Varljivo sestavljanje statistike Trgovski department v svojem nedavnem poročilu mea drugim trdi, da so dobili delavci od skupnih dohodkov 1. 1934 proporc no večji delež, kakor pa Leta 1929. Eksekutiva A. F. of L. je postavila dotično ugotovitev na glavo in pojasnila, da je trgovski department vštel med indu-strialne delavce predsednike bank, ravnatelje železnic in trust-janiziranih obratov, njihove plače, ki znašajo za vsakega od $40,000 do več sto tisoč dolarjev na leto, pa doštel k mezdi delavcev. Tako je dobil višjo vsoto in jo nato povprečno razdelil, seveda na papirju, kajti v resničnem življenju nima delavec z ravnatelji trustov in bank nič skupnega, česar se oboji dobro zavedajo. Le trgovski department sodi drugače, ker je hotel pokazati nekaj, česar sploh ni. Kajti dohodek delavcev je veliko nižji kakor je bil do postanka krize. Nobeno slepomišenje ne izbriše te resnice. Napačno razumevanje nalog Vasiljev čemodonov, ki je tajnik komunistične mednarodne mladinske lige, je na kongresu kominterne kritiziral tiste komunistične omladinske organizacije, ki na svojih konvencijah duplicirajo delo, kakršno spada komunističnim strankam. To je, da razpravljajo in sklepajo, kakšno naj bo njihovo stališče z ozirom na razne mednarodne in lokalne probleme. To je napačno, je dejal Čemodonov, kajti mladinske Cige se bi morale predvsem baviti, kako čimbolj koristiti komunističnim strankam, zaradi katerih so bile ustanovljene. Sklepanje o taktiki in problemih spada njim, je poudaril, mladina pa naj skrbi, da se sklepom stranke da čimveč življenja, Druga njegova ugotovitev je, da je dolžnost komunistične mladine delovati v vseh buržvaznih in fašističnih organizacijah. To pomeni, da je naloga komunistov pristopati vanje in "vrtati od znotraj". Taka taktika je doslej prav malo zalegla in ni verjetno, da bo v bodoče bolj uspešna. Kar pa se tiče prvega dela njegove kritike, je na mestu. Dostikrat se primeri, da tjredo radikalne mladinske organizacije v svoji ognjevitosti "bolj na levo" kakor so stranke, katerim pripadajo. Tako dajejo duška svojemu "radikalizmu", ne da bi s tem svojemu gibanju stvarno koristile. Na sliki na levi »ta delavca, ki »ta bila v Santa Ro»a e Kaliforniji mučena salo, kar »ta »a borila sa človeška pravica. Drhal "vigilantov" ju j« pretepla, kar »p nista hotela podati ponižanju, d« bi vpr»4* »ja kleče poljubil« ameriško sestavo in ji po aaračeaeai besedilu prisegU svetlobo. Nato tn ju povaljali v katranu in perju ter tako sasna motena vodili po ulicah mesta. Svoboda v ta j deielj to raj ni prav ric sigurna stvar, kar lahko prise-šajc stoteri delavci, ki so imeli ali imajo opravka v stavkah. ZASTOPNIKI UNU V CHICAGU USTANOVILI DELAVSKO STRANKO V Chicagu je bila v območju jatranka je bila ustanovljena. \r • • U\ V v 1 • •• »o Kaj je krscanska civilizacija 7 Razne ameriške organizacije črncev so apelirale na ligo narodov v imenu krščanstva, da naj protektira krščansko Etiopijo pred sovražno invazijo. Italija na druigi strani zatrjuje, da bo v Etiopiji, ako jo osvoji, razširila krščansko civilizacijo. še celo George Lanribury se je spozabil in apelira na cerkvene veljake v Angiliji in na papeža v Rimu, da naj v imenu krščanstva pomagajo preprečiti vojno. Kaj pravzaprav je krščanstvo? Mussolini si ga tolmači po svoje, Hitler po svoje, Haile Selassie tudi po svoje, cerkveni veljaki pa morajo pritrjevati enemu ali drugemu. strokovnih unij ustanovljena prva delavska stranka 1. 1918, ki se je dve leti potem spremenila v Farmer-Labor party, Vsled flirtanja s Fosterjem in drugimi komunističnimi vodji je 1. 1922 razpadla. Potem so bili storjeni še večkrat poskusi z delavsko stranko. Zadnjič je bila ustanovljena 1. 1932. Podpirala je socialistične kandidate v državne urade in socialističnega predsedniškega kandidata, dočim so socialisti podpirali njene kandidate v okrajne urade. Prejela je zelo malo glasov in po volitvah je razpadla. Dne 25. avgusta t. 1. se je vršila nova konferenca zastopnikov unij v svrho, da se pomenijo, ako je ustanovitev take delavske stranke, ki bi lahko tudi uspešno funkcionirala, mogoča. Zastopanih je bilo 63 unij. Mnogi, ki so bili delegati na tej konferenci, so člani soc. stranke. Ena skupina je predlagala, da se naj stranko takoj ustanovi, druga pa, da se naj ustanovi le liga za ustanovitev take stranke. Njena nalo(ga naj bi bila ustvariti za samostojno delavsko politično akcijo večje zanimanje in pridobiti čimveč unij za to idejo. Zmagala je prvo imenovana skupina in 54 zastopnikov je glasovalo za- Iz ekstremista k demokratom Eden najradikalnejiih socialistov v Nevv Yorku je bil J. H. Matthevvs, ki je na komunisti-njo in 34 pa za pripravljalno jeni konferenci, katero so sklica akcijo. Program nove stranke, H pred dobrim letom v Chicagu ki imal2 točk, je%spisan s stali- za boj proti fašizmu, dejal, da šča unij. V njemu je tudi točka *ra uram, .ker je član tako za podržavljenje temeljnih in- "konservativne" stranke kot je socialistična. Hil je instigator akozvanu/a militantm-ga gibanja in trdil, da je bodočnost socialistične stranke le v "revolucionarnosti" in v enotne fron- O tem in onem industrij. Tajnik nove stranke je socialist George Meade. Tudi v eksekutivi je nekaj socialistov. Za enkrat ne bo ta stranka sprejemala drugega kakor uni- Hitlerizem obsoja divjaitvo — v USSR "Politično gibanje, ki pripravi s hujskanjem vso dežcilo v blaznost,.ki stnga vs£ vezi moralne in politične vrednosti in oitraši-prebivalstvo z ognjem terorizma, zato da lahko pograbi 1 splošni konfuziji vse zase. zasluži uničt njc." To je govoril na račun Rusije Hitlerjev propagandni ief dr. Joseph Goebbels na kongresu veščakov, ki imajo opravka z nadzorovanjem ječ, upravljanjem sodišč in uveljavljanjem kazenskih zakonov. Mnogi so Goebbelsu ploskali, kajti njegov gromovit apel proti "rušilcem civilizacije" jim je ugajal. Ko pa je Goebbels nadaljeval, kako so naciji zrušili marksistične stranke, nato pa pripravili tudi buržvazne stranke v "prostovoljno likvidacijo", so se navzoči juristi in drugi iz Anglije, Zr i. držav, Francije itd., spomnili, da zastopajo na kongresu "buržvazijo" — torej take stranke, kakršne so v tretjem rajhu "prostovoljno likvidirale". To jih je pretreslo in o i tedaj so glasovali v par slučajih načelnega značaja tako, da so dali hikerizmu klofuto. Zakon jc zakon in puška je puška Mr*. Gertrude Anna s v Bostonu, žena protestantov..koga duhovnika, je vložila aplikacijo za ameriško državljanstvo. Ima dva otroka, je vzorna gospodinja in mati in nikomur v nadlego. Federalni sodnik jo je med drugim vprašal, če verjame v ustavo Zed. drža\ >vorila je pritrjevalno. Dalje, ak , je v slučaju vojne pripravljena z orožjem nastopiti v bran te dežele. Tega ne, je rekla, kajti v orožje ne veruje in vojni je načelno nasprotna. Pred očmi so ji Ae vedno grozodejstva iz zadnje svetovne vojne in prav dobro se še spominja napadov na London iz zraka. Zvezni sodnik Hugh D. McLellan se je smehljal, de--jal, da mu je žal, ampak državljanskih pravic ne more podeliti nikomur, ako ni v slučaju potrebe pripravljen braniti svoje nove domovine z orožjem. čemu je treba priletno žensko, mater dveh otrok, vpraševati, če je pripravljena iti zoper sovražnike te dežele z orožjem v roki? Za ta pos^l je moških zadosti. In če bi govorila iz hinav-ščine zoper svoje prepričanje in pritrdila, mar bi bila njena zvestoba deželi vsled tega večja? Ampak ker ni hlinila uradnega patriotizma, ostane "tujka". Relif in relifna dela Brezposelni delavci, ki so odvisni za preživljanje od zveznega redila, ostanejo podložniki miloščinske akcije, ako obvlada pravilo: "Delaj za plačo, ki ti jo nudimo, ali pa stradaj, kajti podpore ne dobiš več." Pri relifnih delih, ki jih financira zvezna vlada, vposlujejo brezposelne, ki so doslej prejemali direktno podporo. Po novem dobivajo od $50 in največ do $90 plače na mesec. To je premalo — mnogo premalo. Ponekc i so zastav-kali. V New Yorku se je zvršila preizkušnja z obeh strani. Vlada je zapretila: "če zastavkate, bos.te ob to delo. Relif a direktno ne bo več. Ako bodo otroci in žena gladni in se pritožijo, bo- je m šele ko postane trdna na i ti s komunisti. Ko se je uletel, temelju unij, je možno, da bo je postal konservativec ter dala priliko pridruženja tudi "praktičen" politik in prijavil delavskim političnim skupinam, svojo kandidaturo za poslanca pri čemur bi prišli v poštev le v okraju VVarren, v N. J., na. . . , . 4 , , , . socialisti, in „a liberalnim or-, demokratskem tiketu. Stara ?tc »ret,rani. ker zanemarjate druž,no ,niu kazen poslan, prej- ganizacijam. garda v Nevv Vorku ga je vsled V koliko bo ta stranka uspešnejša od drugih sličnih poskusov v proilosti, je danes nemogoče prerokovati. Prednost ima v tem, da ima v unijah res večjo zaslombo in oporo v precejšnji skupini odbornikov, ki so voditelji svojih unij. * čikaški socialisti ustanovitvi te stranke niso nasprotovali, nego gibanje zanjo podpirali, ker se nadejajo, da bo sprejela socialistični program in da bo politiki vršila Socialistično delo. Resnico o razmerah nudijo delavcem socialistični listi. Či-tajte Proletarca! KONSERVATIVCI NIŽE PRED REALNOSTMI NOVEGA ČASA njegove zlagane revolucionarnosti in izdajstva delav.skih načel izključila. Daily Worker je dostikrat pisal, da je škoda za delavsko gibanje in socialistično stranko, ker nima več takih Članov, kakor je Matthevvs. Po komunističnem pravilu je "razkrinkaval" vse križem, končno pa je le sebe razkrinkal. Delavci se bodo morali v svojo korist naučiti presojati revolucionarnost vodij in agitatorjev po njihovih delih, namesto po besedah. Kajti marsikdo, ki siplje revolucionarne fraze, je v svojem vsakdanjem življenju v resnici reakcionar in oportunist, kar pričajo Matthevvs, Blanshard in več drugih. kone v prisilno delavnico, kjer ne boste dobili skoro nikake plače. Bodite pametni in delajte za relif." Vladni uradniki pravijo, da se le malo relifnih delavcev odziva pozivom v stavko in še tisti samo tedaj, ako so v to "prisiljeni" od agitatorjev, ali če so v strahu za svojo varnost. Dejstvo kljub temu ostane, da so plače, kakršne določa relif, manj ko nezadostne. Nobena potrpežljivost in udanost v mizerijo ne zbriše te resnice. Defraudantov na debelo se ne preganja Vpitje o bivšem blagajniku okraja Cook Robert M. Schvvei-tzerju, ki je potrošil na podlagi poročila računskih veščakov, kateri so pregledali njegove knjige, nad mrlijon dolarjev ljudskega denarja, je že pred meseci ponehalo. Dne 22. avgusta pa je izjavil bivši Schweitzerjev zaupni tajnik James A. Walsh, da je (bilo v prošlih šestnajstih letih ukradenih iz okrajne blagajne $16,000,000, torej povprečno milijon vsako leto. Dejal je, da so klerki vedeli, kaj se \godi, toda kam se naj obrnejo? Molčali so, ker je bilo to v interesu njihovih služb. Ali se bo zdaj komu izmed krivcev kaj z god hI o? Ne, ker so vsi prizadeti, pa bi morali tlačiti drug drugega v škandal. Zato se rajše vzajemno vlečejo iz blata. Oblast s kakim državnim pravnikom na čelu se včasi hlini, kakor da hoče krivce res spraviti pod ključ, ampak to je le zaradi javnosti. Ko hitro zanimanje za škandal pojenja, odjenja tudi državni pravnik. Italija pripravljena na vse "Fašistična Italija je pripravljena na vsako eventualnost," grmi Mussolini. Bržkone ve, da je pripravljena tudi njega pognati, ko se ga naveliča, ali ko ji too zadosti njegove pustolovščine. Površno upoštevan problem V^Chicagu je blizu 9,000 stanovanjskih hiš in drugih poslopij, ki jih je oblast kondemniraila in jih je treba podreti. Take kot so, ogrožajo življenja in zdravje prebivalcev. V njih do-muje nesnaga in zalega mrčesi. Čemu teh podrtij ne spravijo spoti in stavbišča počistijo? Mesto nima denarja za take reči. No, zdaj bo morda bolje, ako hoče pomagati zvezna vlada z relifnimi delavci. Mestni svet je ie vprašal za denar. Lastnikom bo potem dano na izbero, da naj svoja starinska poslopja podro sami, ali pa jih bo razdejalo mesto na javne stroške. (Nadaljevanje s 1. strani.) konvenciji zavrgla predlog za delavsko stranko in istotako resolucijo v prilog industrialnega unionizma. Proti sodelovanju unij v delavski politični akciji se je izrekla tudi minnesotaka delavska federacija. Značilno je, da unije delavcev oblačilne industrije, ki so več ali manj pod vodstvom socialistov, in ki so najjačje v Nevv Yorku, do letos niso pripadale newyorški delavski federaciji. Slednja je končno sprejela v svoja pravila gotove spremembe z ozirom na članarino, kar je odprlo vrata v federacijo tudi radikalnejše usmerjenim unijam. Newyorška konvencija predstavnikov unij je indorsirala demokratsko stranko skoz in skoz, kar je slabo za delavce in njihove unije. Ampak od demokratskih politikov pač ni pričakovati kaj pametnejšega. V tej siloviti krizi ima organizirano delavstvo ogromne naloge in tudi možnosti vsled svoje številične in ekonomske sile, da jih izvede. Toda ne v sedanji orientaciji in ne s sedanjimi voditelji. Namesto, da se bi poglobili v socialne probleme, se rajše gnjavijo s komunisti. W. Green celo priporoča, da naj ta dežela umakne priznanje sovjetski Uniji. To je slab način boja proti demagogiji pošteno mislečih komunistov kakor pro-4i onim, ki so le agenti provoka-torji in v resnici služabniki istega sistema, kateremu služijo konservativni vodje ameriških strokovnih unij. Kljub tem nedostatkom slika ni tako temna. Kajti med delavstvom samim se opaža čez-dalje večje zanimanje za ustroj njegovih organizacij, število u-nij, ki so za osamosvojitev v p >-litiki, se presenetljivo veča. Vodja unij v Nevv Yorku Jos. P. Ryan pravi, da je ta zahteva po delavski stranki umetna, ker so jo povzročili komunisti s svojo propagando. Ryan — star demokratski politik — je v zmoti. Tendenco po osamosvojitvi de^ lavstva politično in gospodarsko je povzročila sedanja kriza — ali , po naše, kapitalizem. Konservativci v unijah sicer miže pred tem dejstvom, ki pa je kljub temu realnost, kateri se ni mogoče ogniti. To bodo izprevideli tudi na konvenciji Ameriške delavske federacije oktobra t. 1., kakor se morajo s to resnico pečati na konvencijah delavskih federacij po o-krajih in državah. Ko ameriško delavstvo osvobodi svoje unije izpod starih tradicij konservativnosti in jih iztrga politikom, kateri branijo sedanji ekonomski red, bo dobilo prvo odločilno zmago. Zlet čitateljev Proletarca h Keglu Chicago, IU. — Dasiravno je postalo v Chicagu koncem avgusta zelo hladno vreme, vendar poletnih dni še ni konec. Vrhutega je pred nami še vse "indijansko poletje". To smo upoštevali, ko smo določili nedeljo 29. sept. za zlet čitateljev Proletarca in drugih prijateljev delavskega časopisja. To bo bržkone zadnji slovenski piknik v tej sezoni. Vršil se bo pri Keglu v Willovv Spring-su. Več o pripravah zanj bo v naslednjih številkah. Kuga v Mančuku Koncem avgusta se je pričela v Mančuku (Mandžuriji) širiti kuga.- Do 2. septembra je vzela kakih 300 življenj. Nezanesljiva vrednost spovednic • Kakor že mnogokrat prej vsepovsod, so se katoliški duhovniki v Nemčiji v sedanjem konfliktu z vlado poslužili tudi spo-vednice. V nji je možno na varen način vernikom svetovati in jih navajati v delovanje, kakršno je vladajočim neljubo. Toda k rešetkam spovednic v nemških cerkvah so prišli med drugimi taki ljudje, ki so izdali spovedne tajnosti — ne svoje, ampak spovednikove. Hitler hoče, da morajo vsi fantje eno leto na zastonjsko delo na kmetije. V spovednico k duhovniku Horobu je prišla ženska in ga zaupno vprašala, kaj ji svetuje glede sina: Ukazano mu je iti h kmetu v ta in ta kraj. Duhovnik ji je svetoval, da naj ne gre, kajti kraj je protestantovski, pa je nevarnost, da izgubi vero. Zgodbo je povedala možu, ta jo je zaupal naprej v gostilni, tu je prišla na uho nacijskemu špijonu. Duhovnika so tirali pred sodišče in mu naložili težko globo "vsled izrabljanja spovednice v protidržavne namene". Demonstracije v prid Etiopije V Avstraliji so delavske organizacije v prošlih par tednih priredile precej demonstracij v prid Etiopije. Nekatere skupine so jih skušale organizirati tudi v Chicagu. šef policije je v razglabljanju o dovoljenju dejal, da so take demonstracije izzivalne in da jih italijanska vlada pisano gleda. Nekateri časopisi so to komentirali, češ, ako celo USSR ne dovoljuje shodov in demonstracij proti Mussolinijevemu imperializmu in Hitler-jevemeu terprju, čemu naj dopuščajo umešavanje v zadeve "prijateljskih dežel" Zedinjene države? Na svetu je pač veliko hinavščine v vseh plasteh in krogih. Same dolžnosti, nič pravic V deželah fašizma imajo prebivalci samo dolžnosti in nikakih pravic. Diktator misli zanje, jih pošilja v vojne, določa jim mizerijo, nove naloge, nove dolžnosti in nove davke brez konca in kraja. Kdor zadvomi v modrost diktatorja, greši proti državi. Država je diktator in diktator je država. Ljudstvo je v nji brez besede. DIPLOMATI IGRAJO — LJUDSTVO PLAČUJE čaiopiije je »kosi reč tednov poročalo, da j« usoda Etiopije odvisna popolnoma od treh velesil: Italije, An« flije in Francije. Edino te tri to se končno prerekale, kako naj si Mussolini osvoji Abesinijo — zadnjo veliko samostojno deielo v Afriki. Visoki cilindri sastopnikov omenjenih treh velesil ne hodo sli v bitko, ne na fronto in glave pod njimi n* tvegajo svojih življenj, rasen v kolikor so v nevarnosti pred atantalorjl. Ljudstvo edino ja, ki ki plačuje. . . ,JiJkM - m ♦ ANDREAS LATZKO: SEDEM DNI ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. DIVIDENDE SE VIŠAJO (Nadaljevanje.) "Francoskega! — Seveda!" je vrgel čez rame. ne da "bi bil dvignil pogled, ostro kari-jote, kakor da bi bil užaljen. Prepozno se mu je posvetilo, da vprašanje ni bilo podcenjujoče je bila vendar cela stran vinskega cenika. ki mu ga je natakar pomolil pod nos, pokrita s samimi neizgovorljivimi imeni! "Francoska peneča se vina" je bral čisto zgoraj in razdražen hlastnil po ceniku. Kako bi bil mogel izbirati, ne da bi se mu bili na ti-fcem smejali zaradi njegove izgovorjave, če oe bi bil tako previden ter ob.iržal rokavice na rokah. Tako je zdaj brez besed pokazal s kazalcem na vrsto z najvišjo ceno ter se sproženo oddahnil, ko je videl nadležnega fan-talina, kako — nazadnje vendarle zadovoljen_drsi s krilečimi sklici po dvorani. Zabavati se hoče! Pred vsako dekle, ki jo je mikala znana steklenica dragega sekta, da jeprisedla k njegovi mizi, je dal takoj posti-viticašo.tako (la ae je kmalu zbral cel krotek dam okrog radodarnega gosta. Z vseh strani so mu napivale, vino je žarelo ter mu razbijalo v senceh — pa vendar mu ni uspelo, da bi se bil znebil motenj, ki so mu grenile veselje. "Ošabnica" se je smukala ob njem kakor predeča mačka, duhal je njen parfum, videl do stegen njene ravne, vitke noge — toda njen hripavi, zapiti glas, odurni pohlep po denarju, ki je postavljal na laž njeno dragoceno obleko, vse to ga je spominjalo le na docela drugačni svet med svilenimi stenami gospe ffiajorke, na brezskrbno, naravno ljubeznivosti« lahni vonj, ki je iz gladke, preproste halje vabil neprimerno bolj zapeljivo kakor vsiljivo obnašanje teh našemljenih pocestnic. Kakor v teh preozkih rokavicah njegova žuljava pest, tako so tičali tudi v teh dragih oblekah le bc 1 ni predmestni otroci, aaviti v svilo, ker so služili zabavi bogatinov. Namesto v tovarni — v postelji!--Kupiti nago telo, brez livreje — z baronovim denarjem, to se je upiralo Abtu ko neke vrste krvoskrunstvo!--- Stežka se je otresel "osabnice" — mrzli nočni veter zunaj mu je prijal, kakor da bi bil prišel iz najbolj zakotne, smrdeče pristaniške beznice — in vendar, komaj je prišel Abt do Friedrichove ceste, je že obžaloval svojo trapoglavo "sramežljivost'*. Kaj morejo te uboge, našminkane sirote za to, da ne sede udobno v kakšni vili tam ob Živalskem vrtu? One so lahko ljubeznive in visoke, in lahko polagajo — kakor kuharica svojemu fantu — hišni ključ pred vrata! — če ne bi bilo tega težkega, hromečega nerazpoloženja — ti se bil iz same Idjubovalnosti vrnil v lokal ter vendarle še vzel kakšnega dekleta s sabo, nekam se navsezadnje vendar mora zateči za čez noč, da vrže z nog te preklete la-kaste čevlje. Naslonil se je na drog za svetilko, ter skuhal menjaje razbremenjevati svoja stopala, ki so ga bolela, kakor da mu jih kdo mesari z razbeljenimi britvicami — gledal redka vozila, kako drve mimo, in ni vedel ne kod ne kam, dokler mu ni iznenada šinila v glavo rešilna misel. Spet mu je priskočil kino na pomoč: z leno kretnjo je ustavil prvi prazni taksi ter se dal odpeljati pred postajo Fried-richatras.se. Videl je, bog ve kdaj, neumno veseloigro, katere junak je bil na potovanju okraden ter je dospel v Nevv York brez prtljage. Tisto, kar je gnalo prismuknjenca v filmu z dežja Pod kap, je bila seveda čista neumnost. Toda razsrjeni obraz hotelskega ravnatelja in njegova prekipevajoča uslužnost, ko je okrade-nec namestu manjkajoče prtljage ponudil nabito listnico za jamstvo — da bi to epizodo presadil v resničnost, je Abt počakal prihoda ^ vlaka, ki je prisopihal iz te ali one daljave, si poiskal v voznem redu na steni neko odhodno Postajo ter odcincal v prvi veliki hotel. Vse je šlo ko namazano — malomarno je »tlačil potrdilo o deponiranih dve sto dolarjih v žep, veselo presenečen zaradi svojega daru, da ume vleči ljudi za nos. Toliko da ni že sam verjel, da mu je bila "prtljaga" ukradena; zaigrali si je kakor igralec jezo zaradi mučne 'zguibe ter z veselim izrazom vzel na znan je, da mu bo hotelski vfrizer kljub prazniku priskrbel vsa potreb na^to a letna sredstva. Ive čisto nazadnje bi se bil skorajda vendarle izdal, koga je presenetilo vprašanje, ali se želi tudi okopati? Da v tem velikem, odličnem hotelu nisi mogel dobili tak j j kopeli, m mu je zdelo čudno. Šele potem, ko je bjl natakar odprl stranska vrata, prižgal luč ter se je svetloba zaiskrila na svetlih porcelanastih stenah in bleščečih te niklastih ceveh, šele potem je dodobra razumel. Enako brušena zrcala, enaka čmobelo kockasta tla, snežno oela štirioglata kad, vzidana tudi tu v vdolbino, celo položaj, Uesno od postelje in nasproti sobnim vratom — vse je bilo prav tako.kakor pri oni lepi Lfospe. Toda zbadajoča bolečina v njegovih trpinčenih nogah je spravila Abta k zavesti. Prekli-njevaje je vrgel prekleta mučila z nog, drgnil in gnetel prste na nogah, ne da bi se kaj zmenil za natakarja — ki je z dolžnim spoštovanimi položil dragoceni kožuh čez < bešalo ter ga nest. k >bc«alniku. * Temu človeku, ki je imel čut za stil ter je opravljal službo v najbolj gosposkem nadstropju hotela, je bilo mučno, ko je vidt^ho-diti tega ka val ir ja /. bobrovim kožuhoni in dolarskim jamstvom v aamih nogavijHh p<>j sobi. Naj morila sobarica postreže s parom copat? Tudi spalno srajco mu bo prikupni fant priskrbel—in resnično presenetilo ga je, ko je Abt dozdevni migljaj s temi ponudbami nagradil s tremi markami. Da se res lahko zdi komu potrebno, imeti copate v sobi, ki je bila do zadnjega kotička prestrta s preprogo, to je zvenelo smešno Abtu, ki je hodil brez pomislekov bos po deskah svoje kamre in tudi po kamenitem tlaku hodnika, če je bilo ravno treba. Presenečen je sprejel par lepih, zeleno podloženih copat iz najboljšega usnja in se radovedno sprehajal nekaj časa po sobi gor in dol, da bi bil do kraja okusil nenavadni užitek. Višek pa je bila vendarle kopel v gladki, ko sneg beli kadi. Počutil se je kakor v gondoli zrakoplova. Le poredkoma je zdrvel spodaj avto mimo, ali pa je v daljavi brliznila lokomotiva. Drugače je bilo tiho, nič kričanja dojenčkov, nič kuhinjskega duha, kakor da soseščine sploh ni, tako čudovito sam je ležal v veliki, okusni kadi, rešen bremena lastnega telesa, kakor da se njegovi udje polagoma tope v vroči vodi. Kakšen nesmisel vsepovsod! — Kdor se sajav, od prahu in znoja trdega telesnega dela umazan vrača domov, ta se kvečjemu vsako soboto lahko v naglici odrgne v Ljudski kopeli, in podi ga poloneza naslednikov, ki že po petih minutah nastrpno bobnajo po vratih! Prav tisti pa, ki sploh nima priložnosti, da bi se res zamazal, mora imeti kopel zmerom pripravljeno, tudi če mora za eno noč v hotel. "Dovolj!" je zarenčal nad samim seboj, toda veliko, voljno kopalno ogrinjalo, ki je bilo celo še pogreto, je takoj spet pregnalo dobri sklep. Spomnilo ga je na sivo, mrzlo vlažno brisačo, ki jo bo prihodnjo soboto spet obračal na vse strani in iskal suhega konca! Koga je pravzaprav kaznoval? — Barona gotovo ne! Ta bo po treh dneh naglo legel v kad, vroča voda mu bo izprala iz vseh znojnic sleherni spomin na bežno dotaknjeno umazanijo, in bo ves srečen, da je nadloga mimo, kakor si vesel, če se prebudiš iz hudih sanj. Kazen je zadela — kakor vselej — le siromaka, delavca Karla Abta, ki se bo moral vrniti v hrušč in smrad zoprne stanovanjske kasarne! Obsodil je sebe, da okuša vse, kar ne more ostati njegovo. A čemu bi se jezil, ko je prepozno? Naj si kvari še to kratko veselje? Kakor da ne bo imel časa — o, časa dovolj za premišljanje in — za kes. Kajti resnično, to je imela lepa gospa majorka prav: človek mora biti res omejen, da iz edine priložnosti, kakršna je ta in kakršna se ne bo nikdar več vrnila, ne izbije zase nič drugega kakor, to odurno "maške-rado"! Kaj naj bi bil prav za prav zahteval, o tem Abt ni premišljal. S spominom na lepo gospo se je znova spet domislrl zaprtih hišnih vrat z ovalnim okencem in bridkega občutka praznine, kakor da mu je nekaj dragocenega skopnelo na dlani. Predal se je hladu voljnrh rjuh, se globoko zaril v mehko posteljo, ugasil lučko na posteljni omarici ter naglo zdrsel v zmedo razburljivih sanj. (Dalje prihodnjič.) DVA NOVA KLUBA JSZ Pogorelec dobil 122 polletnih naročnin Agitacijska tura Chas. Pogo-relca prošli mesec je bila popo-len uspeh. Obiskal.je naselbine v Ohiu, Pennsylvaniji in West Virgiaiji. Na potovanju je bil 24 dni. V tem času je dobil Proletarcu 122 polletnih naročnin. Hazpečal je precej izvodov Majskega Glasa in socialističnih brošur. Vsega skupaj je obiskal 27 naselbin. Več jih v tem času ni mogel. Govoril je na shodih, piknikih, sestankih in sejah na- .................................................M.....MM .................... OGLAŠAJTE v PROLETARCU V »nloinrm je vendarle rea, du »• d;vidrn«,e višajo, torej se ''prosne-riteta" kljub vsemu vrača v deielo. Telefonski trust, avtne korporacije, jeklarski trust — in mnoge druge kompanije vstrajajo s dividendami neglede na kriao. Delničarji, — ne tisti, ki imajo delež ali dva — ainpak milijonarski posedovalci — nimajo nikakik gospodarskih skrbi. Ti dobe svoje dobičke neglede na kriso ali vreme. — Ampak delavci? Na tej sliki je prizor, česa je deležen marsikateri, ki ima priliko garati. Tega je ubilo v eksploziji v mestnem vodnem tunelu v Chicagu, v kateri je itgubil življenje ie en drug delavec. Petnajst je bilo ranjenih. DELAVSKA KULTURA V STAREM KRAJU (Nadaljevanje) Najbolj zanimiva točka večera je bila pa mladinski zbor. Majhni otro^ički, fantki in dekiice 7 do 14 let so prikorakali na oder. Živio kriki, ploskanje, radostni smeh mater in očetov je polnilo dvorano. Li- česa otrok so žarela in zdelo se ;£e trpe. mi je, da je oder naenkrat pomladansko vzcvetel. Mala Milka, kakor cvet breskve je stopila naprej in deklami rala pesem ameriške delavske pesnice Katke Zupančičeve: "Pravljica za šipami". Glasek je zvenel odločno, pripovedujoče in povdarek zadnje vrstice pesmi je podprla energi- "No, saj potem nima učitelj nič govoriti?" "Pa je imel. Posebno eden iz okoliške šol*. Grozil je otrokom. jih zapiral in strašil. Matere so hodile prosit, pa nič. Zagrizen v svojo misel, je trdo držal otroke in ni mu bilo mar, "A srezki glavar?" "Ta ga je poirčil, ko so se starši pritožili. In vendar, kljub temu, še ni miroval?" "In še je učitelj?" "Se." "Kljub temu, da se je uprl oblasti?" "še. Matere so protestirale, on pa jih je ozmerjal prav po ■♦♦IMMmi MM M III m I M HI ti I MMMMI MM t MM t MMMMM || | M MM4» čno z nogo, da je dvorana gr- inteligentsko. Eno je celo sunil, mela od ploskanja in vzkrikov: n™lctarske je rekel: [kulture. "če bi ti vedel,..koliko dela in truda in bojev je bilo treba, i.a smo vzgojili ta mladinski zbor in da smo sploh lahko nastopili?" "Kaj so vam branili?" "Seveda Kazni intelektualci še si vedno domišljujejo, da je delavec in kmet samo zato, da dela in plačuje, da roai otroke .zato, da bodo drugim delali in bodo mislili, kakor jim ti drugi povedo. V šoli niso hoteli otrokom dovoliti, da nastopijo." ^ "A starši?" "Oni so bili za to. Hoteli so celo, da njih otroci nastopijo pri "Solidarnosti". Na oder so zopet stopili pevci "Solidarnosti". Razvrstili so se v pevski polu krog. V polu-krogu pa se je zdajci pojavil fantek Joško. In iz otroških ust je zadonela deklamacija Vu-koveiga "Hrzovlaka". "Čuj . . . Signal je »lan! Strojevodja! Odpri ventil, da v prsih jeklenih, ognjenih, M/btiči pare silni di»h. . . A vi — so-drujri i* pojeta j — kviAku rdeči nemafor, da zdrvi brez ovir velikan — jekleni orjak — preko polja in jT^-dov, skozi mesta in vaai, . *kr«i mrak, » krikom vftefflufceitn: Na« vtftaja dan! . Na plan, na plan! Ploskanje, kriki: "še enkrat, še enkrat .. ." Ali pevovodja je intoniral in« zbor je zaprl pesem, ki je večno lepa in večno bodrilna: "Vstajenje duhov." V piano pianissimu so bili glasovi zbora tako dobri, da je dvorana bila tiha, kakor da je vse mrtvo. Akordi so objemali, bežali, božali, pozivali, oznanjali : "Ia* naprej brez bojazni, naj izgine črna noč, že se hliia dan prijazni, že sv(*lHxle vstaja moč." Tenori dramatične boje so objemali base, ki so grmeli kakor ruski v "V večernih zvonovih" in "Dvanajstih razbojnikih". Muhičeva pesem "Mir" je bila odpeta brenčeče, pianis-simo, da se je slišalo z odra kakor ščebetanje sinic in kosov. Sledile so še Grbičeva "Srbska narodna" in Novakova "Sanak spave", nato pa delavska "Dani se." Kakor delujejo narodne na poslušalce božajoče, da se lice in srce prijetno smehlja in postaja veselo, tako delavske vžgejo v očeh in srcih samozavesten ponos delavca, borbeno odločnost. In "Dani se" je vzdignila poslušalce na stolih, da so cepetali, kričali in ploskali vsi navdušeni in odločni. Pevski zbor je moral dodati. In zapel je: "Zdravi hrabri bojevniki .. "2ivela Solicffcrnost, druž-nost", je grmelo po dvorani in pevci niso smeli z odra. Pa so zapeli Zajčevo: "Slava delavstvu." In koncert .se je nadaljeval izven programa in kakor so na programu odpeli po večini narodne pesmi so sedaj izven programa bile po večini same delavske, bojevne, korajžo vzbujajoče. • a e Konec. Trg pred Kino-dvo-rano je bil zopet pisan od mno-; žice. Živahno je čebljala, se smejala, nekaj drug drugemu ; pripovedovala, odhajajoča vsa zadovoljna in vesela. Mesec nad nami pa je gledal na Kamnik, na vrhunec gorovja, ki se je vsiljevalo iznad hiš in valovilo mogočno po okolici, Kamniško sedlo pa je bilo kakor široko odprto žrelo velike zmaja." "Pozdravljena 'Solidarnost' in orji uporno ledino proletar-ske kulture", sem rekel odhajajočim. (Konec) ših klubov 4er konferenc v 12 naselbinah. S pomočjo njegove agitacije je bil ustanovljen nov klub v Ma.vuardu. U.,.z 12 člani in članicami, ter v naselbini Presto, Pa., V tega se je na ustanovni seji vpisalo 10 čjanov in članic. Nekaj članov je pristopilo iu-di na sestanku kluba št. l).r> v Piney Forku, ()., Piknik kluba šl. 21 JSZ v Salemu. ()., na katerem j<* govoril Chas. Pogorelec, je bil triumfalen uspeh. To je bila cb enem slavnost ."() letnice Proletarca. Udeležilo se je je okrog 400 ljudi iz bližnjih in daljnih naselbin. Klub št. 24, ki imu amo 7 članov in članic, je izvršil veliko delo. Njihova prireditev je bila dokaz, koliko lahko zmore celo mala skupina sodrugov in sodružic, ako je odločna v svojem podvzetju. Us-jpeh jc bil vnlik moralno in gmotno. S. Pogorelec pravi, da so mu nudili sodrugi in somišljeniki v vseh naselbinah, v katerih je agitiral, stoodstotno kooperacijo. Vsekakor je ta tura veliko koristila distu, klubom in našemu gibanju v splošnem. Unije v Minnesoti proti politki Na svoji 53. redni konvenciji se je Minnesotska delavska federacija izrekla proti samostojni politični akciji in proti podpiranju gibanja za- "tretjo"' stranko. Pred vojno so v unijah v Minnesoti bili socialisti vpliven faktor, zato je bila minnesotska delavska federacija ena najnaprednejših v Zed. državah. V tistih 'letih in tudi po vojni je bila za samostojno delavsko politiko in nekaj časa je sodelovala s Farmnr-Labor stranko. Zdaj je v politiki popolnoma oportunistična in se drži načela, da je boljše delovati za izvolitev "delavskih prijateljev" kakor pa za delavsko stranko in njen program. Nothinjr vvas ever made but that some one eould not make it vvorse and seli it for less. A modernizcd good housewife and careful mofhcrs vvill buy from Weiicel"s llairv Prodne I* Producers of Highcst Quality MILK PRODUCTS Phone Monroe 3673 CHICAGO, ILL. 2380-82 Blue Island Avenue Who don't make it worse — But make it save FENCI/S RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, 111. Tal. Craurford 138«; Pristna In okasna domača jedil« Can« smerne. Postreiba točna. 11 II ............................................................. Milwaukee^ Leader Največji amerifiki socialistični dnevnik. — Naročnina: $fi.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mcsece. Naslovi 540 W. Juneau Av«. MILVVAUKEE, WIS. ...a....i ■ BARETINCIC & SON " I - l - Tel 1475 . POGREBNI ZAVOD m ■ 424 Broad Street ■ ■ JOHNSTOWN, PA. ■ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISK AII \ A 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Ml tiskamo w slovenskem, hrvaikem. slovaskem. ieskem, poljskem, kakor tadl v anfleikem in namikem jetiku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE l»r< v dvorani društva št. 235 SNPJ, Bridfeville, Pa. OtvorM jo je tajnik Jacob Ambrozich i„ v svojem nag >voru omenil, da je med nami s. Charles P » grelec, glavni tajnik JSZ, kar vzamejo navzoči z stvom na znanje. Za predsednika zborovanja izvoljen Anton Zornik in za zapisnikarja Geo. Smrekar. biti angleško poslujoča in druga društva v Prjsvefeo matico in kako laglje dobiti naročnike Proletarcu. Udeležili so se Je Terčelj, Kavčič. M. Dermota, Zornik, Glažar, Rartol Verarvt in drugi. Koflferenca izreče priznanje Antonu Zorniku in Har-tol Yerantu za njuno agitacij-za iov jlj- d ko delo v prid Proletarca v tukajšnjih naselbinah. Sklenjeno, da se prispeva v tifkovni fond Proletarca $25. V Zedinjenih državah ima!"*'*«! l**i«hrtio« for the worker> Med navzočimi se je zbralo Korerpondenca. — Tajnik $5.55, skupaj $30.55.. Ambrozich prečita pismo Josi- Sklenjeno, da se plača taj-1 industriji, češ, d i je nsustavni. pa Snoja, ki želi zastopnikom niku za vsako konferenčno zbo- Potem jc kongres predlagal do- vrhovno sodišče med drugim pravico razveljavljati zakone, katere se pogosto poslužuje. Dasi je med kongresniki in senatorji veliko advokatov, ki se trudijo svoje predloge sestaviti tako, da bi bile ustavne, ni kljub temu nobene garancije, da ne bo vrhovno sodišče dobilo to ali ono pretvezo in razveljavilo novi zakon. Vrhovno sodišče je na primer že pred leti zavrglo postavo, ki znbranjuje upodevanje otrok v deja enako dobrih rezultatov drugod. Pismo vzeto na znanje. Sklenjeno, da se da oglas za j e vedno nezadostno, vsoto $12 v prid konference v' Letos je vrhovno sodišče raz- ^ Tajnik prečita pismo s. John i Ameriški druž. koledar letnik I veljavilo nadaljne zakone — Raka iz urada J. z in Pro.e- Nt()laku v I)nhn- VolUna kampanja. O sedan ji «tlti ljudatvti. Reguliranj.* Izvolil ni agitaciji govori več na-jI»vnika na primer je neustavno, vzočih. Terčelj in Zornik ape-'Se ccl° NKA J* bila neustavna, lirata. da naj delujemo z vsemi 5'akon. ki je določal penzije že-močmi za izvolitev naših kan- tarca, ki ga seja odobri. Društ. št. 89 SJMPJ pismeno tporoča, da je pristopilo v Prosvetno matico. Prečita se pismo kluba št. 175 o Prosvetni matici. Oba pisma vzeta na znanje. Poročilo tajnika. — Tajnik poroča, da je v konferenčni blagajni $69.85. Slavje Prole-tarčeve 30 letnice, ki ga je priredil klub JSZ na Moon Runu' TNKKKKOKK, b« ;t her*!»y vv-ko 1 ved by th« memtara of I/^, .,. ...... »t a meetiiij? mbled on .......... that we are in favor of the Work*r»' K.tfiiU Anwn lou -nt |>n»-po.*ntat;vf* in Waport it und to work for its paa- S oc. V resnici je oboje roparska vojna za or vojevan je tujih dež>?I. Obe ti imperialistični sili ter Nemčija prete zaplesti svet v novo vojno in 8 tem v ie večjo katastrofo kakor je bilo zadnje svetovno klanje. LISTNICA iici:i»\i*tva Enumclaw, VVash. — Rojaku, ki se je podpisal "Nekdanji socialist", priporočamo, da naj pošlje k dopisu svoj pravi podpis. pa ga bomo objavili kljub kritičnim razglabljanjam in o-čitkom. Ako je Človek uverjen, da je v svojih nazorih pošten in v pravem, čemu se bati navesti ime in naslov? 0 konferenci v Bridgevillu tr ■*» Konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice, ki se Deveta redna kon-veneja J. P. Z. Sloga V pondeljek 16. sept. se prične v Kraljevi dvorani v West PRIREDBE KLUBOV Je S. šjm ; St. 13, Sygan. Poročata Frank i tacijskega potovanja in o nje Pustovrh in Lorenz Kavčič. govi turi po zapadu. ^ št. 18, Bridgeville. Frank Strah se v svojem poročilu zahvali vsem za poset te konference v njihovi naselbini. Kavčič ga je vprašal o delu in poslovanju mladinskih odse- dolgost delovnika in minimalno plačo; ki diloča zavarovalnine proti brezposelnosti, penzije in podpore vdovam, sirotam in bolnikom. Dalje ta dodatek jemlje vr- kov. S. Pogorelec je pojasnil, hovnemu sodišču moč raz ve- da imamo zdaj več ali manj de- fit. 19, Burgettstovvn. Poroča i0Vne mladinske odseke v klu- s. Yeram. St. 31, Imperial. Poroča Frank Augustin. št. 69, Herminie. Anton Zornik. St. 118, Canonsburg. Anton Lesnikar in John Kosmach. St. 175, Moon Run. Frances Čuk. Jacob Ambrozich dodaja k njenemu poročilu, da so poleg kluba v njihovi naselbini tudi tri društva v Prosvetni matici. St. 211, W. Aliquippa. Bartol Yerant. Prosvetna matica. — Sledeča društva SNPJ so bila zastopana, ki so v Prosvetni matici: št. bih v Chicagu, Detroitu, Mil-wuakeeju, Clevelandu itd. Priporočal je, da naj ga ustanovimo tudi v delokrogu te konferenčne organizacije. S. Zupančič, predsednik društva in doma v Bridgevillu, naznanja, da so nam ti prostori za današnje zborovanje poklo-njeni brezplačno. Zbornica se društvu za to uslugo zahvali. Naznanjeno je, da se popoldne vrši piknik tik dvorane, in da bo del eventuelnega prebitka prispevan Konferenci. Odboru Konference se nala- ljavljati zakone, kateri določajo podružabljenje prirodnih bogastev, javno lastništvo tova-ren, prometnih sredstev, bank itd. Na kratko, zakoni, ki bi bili v kongresu sprejeti v korist ljudstva, bi ostali veljavni za- rali socialisti po končani vojni, se naseljuje v delavske sloje čezdalje večja beda. Povprečna plača delavcev pre-J prihodom fašizma je bila 50 šilingov na teden; zdaj je komaj 40 šilingov, poleg tega pa je kupna vrednost šilinga precej manjša nego takrat, tako da je vrednost zaslužka avstrijskih delavcev na podlagi tega merila znižana od 35 do 40 odstotkov. Meseca julija.je bilo na Dunaju obsojenih 35 socialistov 6,36, 87, 89, 106, 122, 138, 287>a.\ da dobi ob friliki na^a in 295. Za federacijo SNPJ v zapa-dni Pa. sta poročala Bartol Ye-rant in Geo. Smrekar; za federacijo SNPJ Westmoreland County Anton Zornik; za samostojno društvo v Bridgeville Frank Uršič; za samostojno društvo v Moon Runu, Jacob Ambrozich; za samostojno društvo "Sokol" v W. Aliquippa, Geo. Smrekar; za Izobraževalno društvo in dom v Library, Dermota in Prijatelj; za zbor "Soča", Strabane, poroča Anton Maurlč, ki med drugim o-raeni, da so tudi v njihovi naselbini štiri organizacije v Prosvetni matici in ji plačujejo mesečne prispevke. Vsi zastopniki so slično poročali o pridruženih društvih in klubih, o agitaciji, razmerah itd. John Sire in "oče" Just, Midway, sta poročala, da upajo v bližnji bodočnosti ustanoviti klub. Oba vabita, da naj bo prihodnje konferenčno zborovanje v njihni naselbini. John Terčelj, konferenčni organizator, poroča obširno o uspešnih shodih, na katerih je govoril Joško Oven, in o prireditvi ^ 30 letnici Proletarca v Moon fcunu. Vsa poročila se odobri. O plačevanju asesmenta Zvezi, pristopninah in o izjemnih *namkah sta govorila Loren« Kavčič in Anton Zornik ter priporočala načine, ki bodo pripomogli, da člani, ki ne zmorejo Plačevati, ostanejo v Zvezi. prihodnjega zborovanja na koni, ker bi vrhovno sodišče ne na znporne kazni, ki znašajo imelo pravice, da jih bi razve- c,kupno 35 let in 11 mesecev, ljavljalo. Eden je bil obsojen v smrt. Nji- V sedanjih razmerah je efek- h°v prestopek so podzemske tivna socialna zakonodaja ne- aktivnosti, ki se širijo vzlic te-mogoča, kajti tudi kadar je ka- rorju, s katerim davi prebivalka taka predloga sprejeta in|stvo Avstrije klero-fašizem. postane zakon, vloži proti njemu ta ali oni tožbo in tedaj sodišče ponavadi odloči tako, da je prav za kapitaliste in postava postane neveljavna. Hillquitov amendment usta- K. C. proti tiranstvu Kat. organizacija Knights of Columbus je proti tiranstvu, Istotako njeni veljaki, med njimi na primer Al Smith. Na ... , i ve bo to igranje s socialnimi za M,dway govornik, »pomočjo koni od n v k reM1 I njenem banketu je rohnel proti ■Jrankinega urada v Pittebur- je prer|llJsiI pog,anec Vjto Mar.| terorju v Rusiji, Nemčiji in Me Seja zaključena ob 3. popoldne. Anton Zornik, predsednik; Geo. Smrekar, zapisnikar. Dimitrov novi tajnik kominterne Za tajnika kominterne je bil imenovan boligarski komunist George Dimitrov, ki je bil v Nemčiji obtožen sokrivde požiga državnozborske palače in v obravnavi oproščen. Prejšnji tajnik je bil Gregorij Zinovjev, kateri pa je moral vsled neuspehov s taktiko komunistične svetovne revolucije prenehati, ker je povzročal z njo sovjetski vnanji politiki preveč ne-prilik v njenih kontaktih z drugimi deželami. Zinovjev, ki je bil nekaj let vodilni diktator kominterne, je prišel pozneje v navzkrižje s Stalinom. Vsled cantonio iz Nevv Yorka. Takoj biki in napadal socializem in Spaho, vodja muslimanov nato je pričela socialistična komunizem, pri tem pa je čisto stranka z veliko kampanjo za pozabil na teror v Italiji in Av-sprejem amendmenta. Apelira atriji. Ali pa ga je prezrl na-na vse unije, podporna društva, nienoma, ker se fašizem v Av-delavske politične organizacije striji in Italiji osilanja na kato- je vršila v nedeljo 25. avgusta Allisu deveta redna konvencija v Bridgevillu, Pa., se jc udele- j Jugoslovanske podporne zveze žilo okrog 40 zastopnikov in Sloga, ki posluje izključno v gostov. Predsedoval je Anton Wisconsinu. Zornik in zapisnik je vodil Geo.! Delegacija bo razpravljala Smrekar. Tega zborovanja e o hibah odškodninskega skla-je udeležil tudi Chas. Pogore- tla »ki ne pokriva svojih izdat-lec, glavni tajnik JSZ. kov, in o drugih problemih svo- Razprave so bile stvarne in ^organizacije. sklepi bodo koristili naiomu gi-1, T,s'• k' 'ielujej,° za d ihanju. ako se bomo sprejetih tev »'»venskega doma v Mi -nalor in dela resno lotili. « aukee.,u; _ tafldo delegaciji predlagali, da se naj za stvar Konferenca je prispevala j zavzame JPZ Sloga s svojo fi-Proletarcu v podporo $25, nančno in moralno ^ilo. Delni-$5.5-5 pa se je nabralo v isti na-1 čar ji slovenskega doma in dimen med udeleženci, skupaj |rektorij so za to skupnost, ker 130.56. sami naloge ne bi zmogli. $tav- Prihodnja konfercnca se bojišče za dom je bilo kupljeno vršila četrto nedeljo meFeea Pred leti. marca 1936 v domu društva št. - 89 SNPJ na Miduav, J a. Henri Barbuse umrl Vsi prejšnji odborniki so bili „ . ^ ponovno izvoljeni. . Francoski pisatelj Henri Bar- buse je dne 30. avgusta v Moskvi umrl. Bil je star 61 let. Svetovni sloves si je pridobil največ s knjigo "Le Feu". V slovenščino je prevedena pod imenom "Ogenj". V zalogi jo ima knjigarna Proletarca. Barbuse je po vojni postal komunist. Pred več leti je odšel z družbo pisateljev na Balkan, kjer je vlade urgiral, da naj' odnehajo s terorjem v preganjanju političnih protivnikov. Delavstvo v Moskvi mu je priredilo svečan pogreb. Nova stranka v Jugoslaviji Vodilni ministri v Stojadino-vičevem kabinetu so osnovali novo stranko z delokrogom v vsi Jugoslaviji. Stranka prejšnje vlade je propadla, zato si je sedanja osnovala svojo. O-klic in statut zanjo so izdelali Bosni in član kabineta, dr. Korošec, ki je notranji minister in vodja klerikalcev na Slovenskem, in pa vodja srbskih radi- Članstvo S. P. v 111. in na posameznike, da naj in-dorsirajo VVorkers' Rights Amendment in o tem obveste poslance svojega okraja in senatorje. Le če bo ustvarjen zadosten pritisk, si bo konservativni kongres upal sprejeti ta amendment in iga potem predložiti državam. In šele ko ga določena večina teh odobri, postane Hillquitov amendment zakon in diktature vrhovnega sodišča bo konec. V prid agitacije za to spremembo ustave priporočamo, da na seji svojega društva ali kluba sprejmete sledečo ali pa slično resolucijo; ka>«lu tion. WHERKA*S: Tho *wpreme Court ha* clearly *hown that it will veto rny leirislation which ttnda to tfive the mas« of work*ra in Ameri-ca liško cerkev. premier. Iz starokrajskih poro-# ril je ras vidno, da na Hrvat* Sestanek mladinskega skem ne bo dobila zaslombe, Soc. strar' a v Illinoisu je kalov, katerim pripada sedanji | imela povprečno v prošlih 7. mesecih 046 dobrih članov. Okrog polovico jih pripada na- Slabo za Habsbur- zane tega spora je Zinovjev zdaj politični jetnik namesto komuni-any hope of_-{wcurity »and better stični voditelj. ,ivin*' vVHBRRAS: The mod« 'rn power "ra niunt he halanced by modern, up to d »te lawM to jfovern »t, and, VV H KRKA.S: It i* hecomin* more md more evident that the **>vem-Zastopniki male antante so na mcnt vrill have to take juri«dk*Jon svoji konferenci na Bledu kon-|ovcr more and more of the nations cem avgusta sklenili vztrfthU I in orHnr to ?hort<,n na stališču, da se Habsburžnni ne smejo povrniti na vlado Av- Sledi razprava, kako prido- strije ali Odrske. f odseka kluba št. 37 Milwaukee, Wi«. — V petek 6. sept. zvečer se bo vršil sestanek mladinskega odseka kluba št. 37 JSZ. Potrebno je, da e ga udeleže vsi člani. Povabite s sabo sinove in hčere, da bo mla- ker ji mačkovci (bivša hrvatska seljačka stranka pod vodstvom dr. Mačka, niso naklonje-| ni. Oni zahtevajo v jugoslovanski politiki soodločujočo vlogo in koncesije Hrvatom. Muslimani pod vodstvom Mehmeda rodnostnim federacijam. V sledečem seznamu to priredb« klubov JSZ, konferenčnih organi**« cij in socialističnih pevskih iboror. Ako priredba vašega klub« ni vkljM-cena, nam sporočit«. SEPTEMBER. NEVVBURGH, O.—Piknik klub« it. 28 JSZ v nedeljo 15. sept., pri Jo« Zornu, Bradley Road. JOHNSTOVVN, PA. —P.knik klub« lt. 6 v nedeljo 15. s«pt. v Lorain Boro parku. GIRARD, O. — Piknik klub« it. 222 JSZ r nedeljo 22. septembr« pri Slovenski Bistrici. STRABANE Pa. — Veselica klub« it. 118 JS v soboto 28. septembra. CLEVELAND, O. — Klub it. 49 JSZ priredi slavje 30-let«ic« Proletarca in 25 letnico v nedeljo 29. sept. v Slovenskem delavskem domu. CHICAGO, ILL. — V nedeljo sept. piknik v korist Proletarca pri Keglu v Willow Springsu. OKTOBER. CHICAGO, ILL. — Slavje 25-Utni. ce JSZ v nedeljo 20. oktobr« r dvorani CSPS. NEVVBURGH, O. — Koncert "Delavca" v nedeljo 27. oktobr« r SDD na Prince Av«. SPRINGFIELD, ILL. — Proslavo 30 letnice ProUt«rc« klub« it. 47 JSZ v nedeljo 27. oktobra v Slovenskem domu. NOVEMBER. VVAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvotn« matice v nedeljo 10. novembra t Slov. nerodnem domu. MILVVAUKEE, WIS. — V nedeljo 17. nov. prireditev zbora ''Naprej' v S. S. Turn dvorani. Dramski ods«k klub« it. 1 vprizori dramo "Rdeče roie". CHICAGO. ILL.—Koncert "Smrm'* v nedeljo 24. novembre v dvorani SNPJ. DECEMBER. ! MILVVAUKEE, VVIS. — Proslav« kluba st. 37 k jubileju ProleUrc« in Zveze v nedeljo 15. decembra. CHICAGO, ILL. — Silvestrov« s«, bava kluba it. 1 JSZ v torek 31. de«, v dvorani SNPJ. SPRINGFIELD. ILL. — Silve.tro-ra zabava kluba if. 47 JSZ v torek 31. decembra v Slovenskem domu. dina res številno zastopana. Na :S',aho f° P"""«™ gospodar- tem sestanku bo govoril John Kak, pomožni upravnik Proletarca. Newburgh vabi Cleveland, O. — V nedeljo 15. septembra bo piknik kluba št. 28 JSZ pri Joe Zornu na Bradle.v Rd. Tukajšnje občinstvo vabimo, da nas poseti, kajti socialisti si želimo vesele in velike družbe. »fMmplov ihe (rreat ma*s of un-pmr'ov»d, and, WHEKKAverwhelmingly in favor of the launehing a IftSor party for Took A RHAPS0DY ON THE UNEMPLOYED By Clarence H. Taylor Joint Board« MiHnery W)iien Union," on behalf of the reaolutions are not subject to interpellation ready have — such as free by congress. |speech, free press, free assem- ' Obstacles in way of change.j 1U,<' th.e ballot-f':r th,e .„ The national constitution and P^pose of releas.n« the Amcr-, ommit)<,c ^ (he rf(lort f.vorin| mast of the state constitution* J V" • T"/6 rom the clutches ,,,, nlte ,„rm„tl()n „f . I.bor P.r.y . , , i « o* industrial and financial based on Ch'cago trade union*. • cannot be amended by a aimple . , , - .. j overlords, by going forvvard t,| The platform tervt*tiv«ly ad >pted industrial democracy. Political itoHude* twenty ptanks stresning idemocracy is important in it- <*hicf1y Isfcor right* of freedom of self, but one of its most im-l^ch' ea*t* of bu rde n -such an horseo, the imatre of my (»od. I am a brotber cxravat on* and rising building*, oxen and asses vvere and are, «kct< af manlkind, with the same hupiun jbegging for a joto. tered by their t vvner* in tirnca of feeltag*, the same de si res, of the same i I arise at the ibreak of day to scan »dleness. But 1, made n th«« mag« 0f mould. - »he "Me* VVanUKl" column* o/ the GW, 1 Lh« suvjueitfn voting king (in I have built mansion«, that others morntiH? $H^per*» fre*h from th« press. the currency of polit tians), I tho County. J. Roberta, tnanujer of the may abide in them, 1 have spanned I hasten to the plače that vvants thc free-tborn' . independent citizen of thia rivers, made iMKMible the wemving of man or men, anh, the blood, the 1 have duK the natural ore from the job ha« been filled or "I am too bone*, and the muaclea of my hody majority vote. People*s povver limited. There is no federal initiative, referendum and recall; neither do these exist in some of the states. Ali these elements of political democracy are lacklng, and doubtless more. Anyone interested in promoting genuine AmericanLsm vvould seek to se-cure the addition of these elements of political democracy, instead of trying to tear dovvn vvhat vve already have. and Ftr ke, union waftc* on ali relief vvork, th * .'10-hour wee>k, complete social in-|.-aranfe based on res-ognition of the i poMsib lity of plenty for aH if irvdus« try ia irperate?o that Bryan and l)arrf»w debated the pros aml con« of evoluton in I>ayton, Tenn. It's too bad that Bryan, vvho at- o!d." I retrace my «tep«. I see-k are mine. The skill of my finger«, th« h ther and thihter for the opportun- product of my brain, do not belon« ily (wh';ch we are tolt/ i« everybodyV) to another, but are mine alone. to k»rter rny »ervice* for the pr ce ; I am an unouned free man — I of my m.*»:ntcnancc, ar.d yet I am un- wear no man 's collar. But I am bar- life at the tnarket plače, vvhere th »se ' envp oycd. red from the plantH which I have vvho have the coin of the realm may My savtog* are gone, I am threat- ereeted, from the good« I have pro- l^arter for them. I ened w th e-vietion, my cupboard i^ duced, the railro^d* I have built, th« I, vvho have fa>hioned>the machine bar«», my crew midst of plenty, U-jrginif, or atealin^? ;so<-Lal, will elevate I^al»or even aJbove If I starve, I am a fool. the di»rnity of horses, mule«, oxen and If I be»r, I am a panhandler. machinery. Some day a really civii- If I steal, I am a crVninal xed "civilization" will arine, vvherein I have n»y choice of these three, I^a-bor wvll receive the full valu« of for am I not a free man? its toil. Hovvever, until that day Th** slaves and nerfs of old never come«, what does talk about the walked the pavements on an enipty FatKerhood of (iod or the Broth«r- denied th** rijrht to participate in the reaulta of my labor. I, a fife man, not a slave or a $erf, am not as well off a.s wa.s the slave or the one Imund. to the manor of the Feudal Ix>rd. I am free to seek employment, I And any real patriot vvould I ta< ked the wan-from-mo«key idea, am free t<» st»!l my labor povvrr when vvork of the conference, amon« them aml vvhere I can find a purehaM-r. I stomach, in search for a job. As poor hooploited as they vvere, they day con nf Tra(,e Union«, Samuel leader- here and there another freemaf), who riever w*»nt hungry, vvithout a plače phrases concerning e»iuality, *ov«r- •lelmte. After six years of dcpreaaion h« could have proved that we aH are stili monkeys! man of the Pocket lik Work«r», J. may hav« use for my service«. | to lay ther head or vvorried by th"e jevgn voting kings or "free" men r«al- RoberLs of the MiHinery Workers, I have free acve.ss to the publie thought of being without a job. Work j ly mean? BRIDGEPORT ACTIVITIES Oeortre Meade of the Amal>ramated road«, the puhlic *eaU in a park, the dothing Workers, Arthur MeDosvell j pirf>l c library, and the publie *>uild-of the Adult Kducation Teachers injfs. peoper of »uiWrp-tion« for Proletarca and The Ne^v Leaple, we shoulJ turn to something that wHl—which i« the Socialist partv. Ali young p*^>ple who are interes.eu in the Socialist Party and live in Bridgreport are urged to attend the next meeting of branch 11. We are planning to or-ganize an Kng-lish Seetion of the I am a freeman, but -vvithout em-ploymeot to enable me to secure those things vvhich make it iH>»sible for the body to 4»e robust. I, made in the image of my God, am denied the rigbts vvhich the mules _______ o»f even the Southern sbareeroppers ^^^^ t enjoy, i. e., the ritfht to u»e my labor MfllVIl power in order to provide the food, cloth ng, shelter and fuel so neces-Ward «»,y * h« upkeep of m.vself, my or no vvork, they vvere hou«ed, fed and clotheear each other'* bur-dena? r^^' 111111"" """Search light lil 11II111 i i h i m..... r^prn Donald ] Lotrich , .. ..till In order to keep the militant work-ers of Terre Haute, Ind., from jrain-ing their demands the national Chicago, 111. — The 24th Branch, Socialist Party, annourvce« and my home. the follavving SeptenJber program of 1 ^ work- The ground I once ^ ^ its DunruMHion Group, meeting every wo^ed does not belo ng to me. The ^Mrd%men were cal(pd in an(, wmn other Priday~nigtkt at 8:30 at its new toola I once used are not ms*. no d f . , , . the jtion until theyget blue in theface and Chicago:September 6th; Uddie J.nik <"e .* not my master, but my bos«, | fi„t pja(.e but that is on, way bljr ™^ busine«« com) »a t« the de man i* of the wiH form their ovvn Labor Party. The while ali this goes on? Talking about the Constitution. — * I hope these tvvo political irroup« keep on talk ing about the Constitu- Branch No. 11 JSF of Bridgeport vvill celebrate the 25th Anniversary of JSF, the 30th anniversary of Pro-ktarec and the lOth anniversary of our cltub on Saturday, Nwemiber 30, at Boydsyille Hali. A »pecial program vvill be arranged and announced later. Since the Nevv Deal has done noth- Meeting Of MilW3llk66 ()f th<" Boh^mian Šoc»H* new.Hpaperff°^fm I not a free man?) Comrades Sept. 6 Spravedlnost on: "The Underground The only thing I own is »y labor ispd workprs by having martial rapublicans n part^u ar .re h I Acuvity of German and Auatrian So- e^ohange for my I, d,t.lam, Now, Ion, aft€r every- Z\y at Ve o7 • We ANOTHER SUCCESSFUL TOUR Comrade Cha«. Pogorelec, business , Tl\i« is the «ak at this meeting vvhich vvill be held at the S. S. Turn Hali. Comrade Rak has ac- I cepted the invitation and vvill do his utmost to get a good aetive Youth 'Group funetioning in Milvvaukee 'again. We urge ali the members of both the English Sectian and branch 37 to turn out in full numbers and co-operate t« make this meeting a sue-cess. cialist«;" September 20: Jack Rosen, attorney, on: "The Meaning: of Wommunij»t International?" "The General Strike as a Weapp«neson the i he is hun*ry. So the old document is citizens of Terre Haute. Hovvever, the due to stay for a Open Forum are re*pectively Morde- In order to have a „ucessary for aM mcrrtberB in A house-vvarming party in the nevv | this distriet to be present and assist head<|uarters -vvill take plače on Sa-lin the sales of literature and other turday, September 21st. propaganda vvork. of tile abaolute obedience to the rule of the militia so they sent organizor Vernon from VVisconsin dovvn to ad-f. Naturally enouvh, he was immediately thrown into the goosehov. Povvers Hapgood, a militant organizor for the garment vvorkers and a member of the National Execu- unless some of Hearst's puppefs siae dietatorial povvers over the nation and destroy the document completely. yes, those who are hovvling about savintf the Constitution most, vvould be the first to erush it had they th« povver. But vve vvant the Constitution. Yes, and vve vvant it amended so that cured 122 half yearly subs for Proletarec and »old a large quantity of literature. A VVhile on this tour he addressed 12 meetings arranged «by branehes and the JSF conferences and orjfaniized tvvo neiw branehes, one in Maynard, Ohio, and the other in Presto, Pa. Speaking at a meeting arranged by branch 95 in Glencoe, O., he seoured several nevv members for the branch. In Salem, O., vvhere he also itpokc, ttie Ibranch celebrated *be 30th anni- dances at his meetings, he attributes to the fine cooperation he reccived from our comrades and friends. PROLETAREC PICNIC SUNDAV, SEPT. 29 Sunday, Septemiber 29, the Prole-tarec'* picnic sponsored by branch 1 JSF vvill be held at KegeTs Grove in Springs. A.s in the past years, ver*ary of Proletarec. A-pproxiimately the arranjfement committee plans to 400 people attended perative approve workers of Amer ca. Socialists shovv the bili and send u« tho adopted re-the r fibor atid mettle wh«re thc con- »ohition m that we can irod the servatlve« and Hberals dare not trot. 'who|e group of thom toffether tO the Gov. MrNutt of Indiana is a demo- ^on>mittees promoting the am?nd- erat. He called out the militia against the striking vvorkers, to quell them, |they «ay. Quell vvhat? Their just de- ment. I)on't vvait! Do it novv! * VVe vvere glad to see Russia reply inand.s for a better l.v:ng thrvi RMN tO the United States bul vvere not pay and improved vvorking conditions. quite aatisfied vvith the text of the And, of cour.se the vvorkers must give reply. Russia itself is not plotting the in to the militia. especially, vvhere : overthrow of the United States gov-martial lavv cxists. The Socialists vvent ! ernment. No. But Communists vvhos« to their re.vme and flagrantly violat- basic ideas are those of the Russians, ed martial law and made the Gover- are doing that very thing. If thc Com-nor and his rotten trtf>e rescind mar- j munists would only use their heads tial 4aw to permit Socialists to speak. {a little and not try to *poil so many Nor is that going to be ali. The So- | vvorkers' jobs more vvould have been cialists vvill go to court to l^gain civil accomplished. As it is novv, a more rights for the vvorkers in Terre Haute. And that's something, too. VVhat are the democrats and repu'bli-cans doing dovvn Terre Haute way severe drive vvill be put on to round up the Communists and ca«se them plenty of hardship. And that will mean ali other shades of radicals. THE PRIČE OF WAR By Ralph J. Westlake Lives de«troycd; the dead lying in vvindovvs; nia.ss graves; men crippled; men maimed and blinded; children or-phsned and starved; vvealth vvasted; property demolished; science and »rt prostit-ute:I; sad eyed hopeloss wo-men; peacelovers jailed; old hcals bosved in final grief; scald ng tears falling on pitiful memento*; de so lat* ed fVlds and homes and hesrts; fore.«ts of wooden crosses—the im-mediate cost of war! Unernployment; savings eaten up; ing stock marke ta, closed bank«; ruin-ed šilk markets; starVation; fa*?i*t connter-revolution and dictator«hip; "ipeace pacts" violated; international rhaos—the casual fruits of war! Closed factories; idJe m*chinery; permanently idle vvorkers; vvortbless stock* and .bonds; middlr classes pro-Irtai ianized; dlscontented peasant farmers; landles« men and manless land; wage workers reduced to beg-gary, erime and general destitution; closed schools and ertunted, ill-clad children; *prea lin« paintless, crumMing building«; de direase; faltering footsteps; plead ng teriorated roads; vvandering men, voice«; bread lines; dehumanization; vvomen and children; ships rotting *t sccelerated vice and erime; hunger the docks; idle and drunken ssilor«; and madness and sucide—the after- inereasing prostitution; vvarehouses math of war! overflow ng vvith food. clothing *rH Boundaries al tered { violent shoes; foodless and raggcd people j > hanges; industry dislocated; mark »t* tramping the street* in sh >es vvithout destroyed; international deibta and in- *oles; misery; desolation; de^pers-demnities; tariff vvalls; retaliations; debta and reparations repudiated; currency and trade vvars; time-honor-. ed econom .c inter-rHatlrtYishi.ps di*- dupted; new industr al competitors; : infer or people; feudalism; i ne res« ng armament*; unbslanced Icreatures of the hoe; p«'imanent de-l»udget*; inereasing *u«picon; hat?>ed press ion and culUiral darknes*--th« and hostility bebween nations; erash-|ultimate priče of vvar! tion; inereasing p*ne; havoc spreading to the ends of the earth; unborn generations enslaved vvith d€»bt* *nd robbed of their heritage of health; S t