Leto V., šf ev. 77. V Celju, čairtek due 12. julija 1923. Poštnina plaiana v gotoiini. ¦¦^H^R)^^a 'icejska knjižica ^||^B ^L^V ^L ,^V ^¦^^H ABB * *^^^ Qv^i^^ ..............•................ ___________________ Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 2-50 Din. Oglasi za mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna številKa stane 1 Din. Izhaja vsak torek, četrieK in sotooto. Urednlštvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritlicje. Teles. 65. Upravnlštvo : Strossmayerjeva u.št. I, pritlicje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Klerikalna demagogija. Na seji vodstva Slovcn.ske liuti- ske stranke v Cclju jc pokazal dr- Korošec svoje čudne demagogske mazo- re, govoril je o stališču klorikulcev in iz- javil, da smo Slovenci zasc narod in kot taki imanio pravico, da o svoji nsodi sami odloeujemo. Tako trdi in govori se- Srbi, ne Hrvati, s ..aterimi^sicdnjimi nus veže prija-cljstvo \ skupni borbi, nim-j pravice odrekaii nam našo pravo, da smo narod. Kljub teniu pa narn^ je odreka srbski narod in nam noče dati, za kar snio sc opredelili:, ¦• vtonoitiije ali fcderacije. To moraino Nva'liiicirati kot nasiljc! Zanašajo se, d«i bo prišcl čas, ko bo zaocl slovenski na- ! od drugače misliti, toda noben narod o ni razvijai mazaj od svobodnega živ- jenja k sužcnjstvu. Zato se naš narod tu- J.i t?q bo odrckel svoic državnopravnc i- ücje i:i je nomogoče z brafiialno silo prisiliti nas, da bi drugače mislilr. Ni toll- ko pušk, nc toiiko vislic, ne toliko ječ, da bi ž iijimi inogli n-dušiti žclio slovcn- skesca naroda po svobodi, kak.or si jo jc s<>m zamislil v tci državi. 'Kako hočemo doseči svoj cilj. Mi zaupaiiK) na silo svoje idejc, na noštcnost svojcga naroda, na zvestobo svojih sedanjih zaveznikov in konciiQ tu- di na uvidljivost svojih nasprotnrkov. Mi zunanjih zvcz nrmamo, in če bi jih imcli, bi sc nanjc ne zanašali, kcr vemo, da bi se tuje države ne vmcšavale c- fektivno v našo notranjo poHtiko radi nas samih razen v skrajni sili, pa tudi tedaj lc v toliko, kolikor je v mednarodni Politiki (o običajno. Mi snio se opredelili v državnopravnem oziru v Jako niiJi obliki, da naši nasprotniki ni- lnajo nobenega rcsiii'cn'ega po\oda na- sprofovati naši državiiopravni kon- ^epciji. Pri tej priložnosti pa nio- '"^ni konstatirati, da naša slovenska emi- NEKAJ LISTOV IZ CELJSKE KRONIKE. V. Okoli istih miz zbralo se je pri Zam- Mruttiju zopet obilo mož. Bile so i.stc n]izc, na mizah enako vino in na krož- "fkih ista jodila, tudi kupice so se praz- j'/lc kakor poprej. Krog rnizc pa so sedc- 11 ^nigi tnožje. vsi prav resnih obrazov, raz katerili se jim je videlo, da se iieTcaj resncjfa pripravlja. mož^TUV11^131:^11111 dcbel in čokat J(- DOCilsi V/diiTTiir for vuVl 7 resmm glasom ifovoriH r i-a, . mamo veliko časa; yl " >>Qfspodje! m- pa žcliin slišatl. kaj d^e ,°n l ^ ^ie pogruntali«. Ko sc sovornikt vsede, Vsta„e do- bro rejcn moz s crinmi brkami in takol ^'ovori: »Qospodje! Naš cesar je lovec 'nkot tak mora prdaziti gore in dolinc Misliiii torej, da bi bil najpripravnejši dar par gorskih čevljev«. Nekateri so ln» Prikimavali, a debeluh je izjaviJ: *^esar ima več čevljev, kakor vsi cel)- ^ki čevljarji. Iz tega ne, bo nič«. :nak0 se je godilo drugemu suhljatemu 'lložu, ki jc predlagal, da se naj cesarju aarujo lovski jopic. Ko pa ie tretji pncd- x'racija za časa svetovne vojne ni znala pripraviti samostojnega življcnja za Slovene^, da bi bili prišli vsi Slovenci pod cno streho. Po volitvah. Naša pariamentarna delcgacija jc pri zadnjih volitvah dobila mandat, ua se burimo za avtonomijo. Naša delega- cija je zastopnica vscga slovenskcga naroda in zaio mora dobro premisliti, kako da nai vodi borbo. Dvojna pot Je bila tu mogoča: Da gremo mimo Zagre^- ba v Bcograd in se tain borinio. air pa vo'dimo borbo skupno z Zagrebom. 2e prej, ko nisnio zastopali vsega naroda, nismo sli mi'nio Zagreba« ampak smo so- delovali: s tistini deloni Iirvatskega na- roda, ki ie bil ua celi orti z nanii kakor mi ž njiin, s Hrvatsko pnčko stranko. Sedaj, ko ta stranka pri volitvah ni u- spela. sodeluiemo s HRSS, ki zastopa lirvatski narod,. čeprav naš program v marsicein ne soglaša popolnoma z nje- ni'm, tako n. pr. z njenini kuKuirnim, so- ciahiim in gospo-darskim programom, ker smo mi modernejši, naprednejsi.'Mi- sliJi smo, da bi bil'o taktično slabo, ako bi sedaj šli mhim Zagreba, in kakor z Zagrebom^ smo šli roko v roki tudi z liunjevci in bosanskimi musliniani. V prijateljskih stikih smo s črnogorskima avtonomistonia y narodnt skupšeini in obžalnjemo, da Nemci niso sli na naSo stran. ampak na stran onih, ki imajo kaj dajati. iMislimo. da je to zanje zelo po- grešna pulitika, ker so z njo Nemci, ako mi pridc-no do svojih pravie, izgubiii pravo. da se nanje oziramo, kakor bl se sicer juiiije ozirali;. ako bi sc borrli z n a mi ramo ob rami«. Ce lazniütrivamo ta izvajanja mo- raiiH) priii do zaključka, da je vse to te razdirahio deio, s katerim ne moremo priti do prav-2 konsolidaciie v državi. V prihodnji številki hočeino objaviti, ka- ko mislijo anierikanski Jugoslovani ö naših razifrapaniii razmerah in o dema- goštvu Or. Korošca in Radiča. Mirko B. Mijuškovič : ,öd Kosova i prije Kosova/ (Govor na parastosu palirn borcima za slobodu i ujedinjenje u Narodnoin Domu na Vidov-dan 28. juna 1923.) Konec. Turci sahraniše utrobu svoga cara na bojiStu kod Pristine, gde podigoše mošeju, koja se do danes održala pod lagal, naj se podari zelen štajcrski klo- buk, lopnil je debeluhar iezno ob mizo ter rekel: Kdo pa ie cesarjn glavo meril? Misiite, da mu je vsak klobuk prav?« Nato se oglasi četrti, ki je ravnokar pogoltnil tretjo franksurtarco in reče: »Gospodje» zakaj toliko ngibate? Ne ve- ste li kaj cesar posebno ljubi? Gnjati in frankturtarce mu sicer nc bomo nosili, ampak verzinke. VstMii zborovalcem so se zjasnili obrazi in soglaspo so vpili da, da. verzinke. Izvrstna misel in s črno- rdečežolrim trakom jih bomo povezall, to bo veselje za cesarja. Take barrc Ijnbi, saj je tudi sam izjavil, da nikdar ne pozabl, da je neniški knez. Tudi de- beluhar je s smehljajocim obrazom po- trdil. Nato se oglasi korpolenten gospod z dolgimi podnosci in bakrenim nosom k besedi: »Gospodje, Izbrali ste gotovo prikiudni dar za našega presvitlega ce- sarja. Toda cesar je ko'necno vondar (udi Ie človek -— ne živi sanio od jedi in pijacc ampak od besede, ki Pride iz ust božjih. To se pravi z drugi- nii besedami človek rabi tudi dušcvno hranoin vsled tega predlagam. da se mu Podari en izvod našega inteligentnega Iista »Deutsche Wacht«. Ta list je iz- vrstno urejevan. Njegovi sotrudniki so lzvrstni celiski, zagrajski. gabrski, liški imenom »Muratovo Tulbe«, a telo mu prenosaše u prestolnicu Brusu u Maloj Aziji. Srbi takode mrtvo telo kneza Lazara sahraniše u Prištini, a 1391 prenešeno je u njegovu zadužbinu Ra- vanicu na Kosovu, a odatle 1697 god. u manastir Vrdnik u PruSkoj Oori, gde i danas počiva. Glas 0 boju na Kosovu odjeknuo je na daleko zbog pogibiie oba vla- daoca i kako su se Turci posle boja povukli, mislilo se, da su hriščani po- bedili. Bosanski kralj Tvrtko tako je i pisao u Fiorencu i TroRir, odakle je dobio največe pohvale. Takode takve vesti stigle su i u Veneciju i Francusku, gde je kralj Kailo VI, kad ie doznao, da je poginuo »Lamortatus Turcorunf piinceps« sa tobož 100.000 Turaka, na- redi, da se održi blagodarenje za sreču hriščanskog oružja u Notrdamskoj ka- tedrali u Parizu. No na žalost ovaj je izveStaj bio pogrešan. Turci su ovom bitkom skrhali i posiednjt ozbiljan otpor srpske države, koja je jedino još mogla dati otpora na Balkanskorn Poluostrvu. Srpska dr- žava postala je vazalna, ma da je jedno vreme pod vladara Stevana, sina kneza Lazara izgledalo, da če se ponovo us- postaviti njeiia trajna nezavisnost, ali su Turci ; dalje naprestano napadali i s padom grada Srnedereva 1459 pot- puno jo pokorena. Bosna je pala 1463, pa i ona ist?. Madžarska, koja je uvek zavMijivo gledala na širenje srpske države, doživela je sudbinu turske rop- kinje, jer je tursko kopito gazilo po gradu Budimu č.tavih 150 godina, pa i ove krajeve nisu Tarci ostavili na miru. — Čuveni su njihovi pohodi zbog pljačke i divljaštva u Kranjsku, Ko- rušku i GoriSku 1480—1481. Tek bit- kom kod Beča 1673 po zasluzi polj- skog kralja Jovana Sobjeskog »puče koian svečevoj kobili, okrenuše kola niza stranu.« Jedino od svih po- krajina srpskih na Balkanu tinjala je uvek luČ slobode u surim stenoma Crne Gore, jer je Turci nikad definitivno ne pokoriše. Može se red, da je pet sto dva- deset i tri godine stenjalo srpsko pleme pod azijatskim igom. Za sve to vreme Srbin je jadikovao: »Kosovo, tužno Kosovo, Vidovdane, naš nesrečni dane, crni dane, a crnja sudbino I« Na selu, na preiu, u kolebi u pa- lati, čobon sa frulom za ovcama, ratar na njivi, slepac na raskrsnicama, svuda je odjekivala reč: Kosovo. Majka je Srpče učila prvoj reči, da izgovori Ko- sovo i da mu objasni, da je Kosovo grobnica Srbinove slobode. Zaista je Srbinu bila prva reč, koju ie kao dete iz- ,< govorio, »Kosovo«, a poslednja nasmrt- noj postelji opet »Kosovo«. Čak su i tice upotrebili, da lh potseöaju na Kosovo, jer postaje u narodu bajka, kad u pro- lece kukavica kuka, da su se sestre Lazareve pretvorile u kukavice pos'e kosovskog boja i oplakuju svoga brata i srpsku slobodu. No i ako je Srbin jadikovao, ali nikad nije klonuo. Njemu je uvjek leb- delo pred očima carska kruna i slavno dobo i uvek je bio gotov, da se sveti din-du3rnanu njegove slobode-Turčinu. Uvek mu je bio nepomirljivi protivnik i p.a svačiji mig bio je gotov da ustane u »sveti boj«, kako ga je on nazivao, samo je li se išlo protiv Turaka. Nikad : nije pitao koliko ima Turaka, da se s i njima bije, nego samo glavno mu je j bilo znati, gde su Turci. Time se dä i objasniti, da je po hiljadu ljudi Srba nagonilo u begstvo turske armije, kao i onaj herojizam i nečuveni elan srpske vojske 1912 i 1913 god. po Kosovu, Makedoniji i Albaniji, pa i docnije borba sa Austrijorn. jer je znao 5ta znači robovati tudjinu. Neka mi ovom prilikom bude do- } zvoljeno, da rečem 0 jeinoi činjenici, koja se često čuje ovamo na ovim kra- jevima, a to je da Srbima nedostaje kul- ture. To je istina, da im e rs ma r. s e zaista desta nedostaje i pornanjkuje u ovom obimu, koju braca na onim kra- jevima imaju, ali ruku na sree, pa se upitati : da li se na stalno zapetoj puSci mogla dobijati kulttira ? No Srbi imaju bez sumnje i mnogoj brači na ovim krajevima da s pravom primete, da onr nemaju u onolikoj meri onog što ovi ima, a to je patriotizma i lju- bavl za slobodu i napredak ove države s mukom stečene, Potrudimo se, da se ta dva nedostatka kud brace izjednače a Srbin, i ako ie u torn moguce sada i jogunast, primiče kulturu t prima je vrlo rado, samo je po mom shvačanju ovaj drugi nedostatak mnogo škod- ljiviji i opasniji. Danas na ovaj najsvetiji dan za na5u naciju, sečajuči se i moleci Boga za duše heroje, koji su pali na Kosovu i onih pre njih kao i onih koji ih osve- tiše i iz čijih grobova nam nice mirisno cveče slobode i bratske liubavi i za- jednice, zavetujmo se, da čemo ovaj in zavodenski pisatelji. Ko bo cesar čital ta list par exellence, zaglobil se bo tako v njegovo vsebino, da bo pozabil na vsc dunajske liste in inogoce je celo, da bo njegovega urcdnika imenoval za celjske- ga grofa. Da je naš list svetovno znan, priča nam celo sveto pismo. 2e komur je znan neposlušen in len prerok Jona. Ta mož ni hotel oznanjevati kazni, ampak si je ktipil časopis, vlegel se na morsko obal, ter začel čitati. Ta fist je bil »Deu- tsche Wach't«. Pri čitanju Iista je za- dremal. Nato pridrvi strašanska ^iba in je pogoltnil'a spečega Jona. Jona ie rav- no nameraval v obširnem ribjem želodcu napraviti mehko posteljico, ko je zacutil, da je riba zaoola rigati in na enkTat ga je izbl'juvala in Jona je ležat kakor po- prej na morski obali. rfudoinušnežev nl- koli ni manjkalo in tudi takrat so raziie- sli vest, da bi riba Jona pustila sicer v žclodcu. da pa nikakor ni mogla prenestl in prebaviti našega Iista »Deutsclie Wacht« ki je baje pisan s strupom In gnoinico in baje smrdi pol ure naokrog. Trdili so, da je riba hotela izbfjuvati Ie »Deutsche Wacht« ker pa ie Jona list držal v rokah, se je z listom vred zmuz- i nil tudi on skozi zixlo. Tako k pravza- ] prav uaš list rešil slavnega preroka. Jaz pa dobro vem, da je riba na§ list iz- bljuvala zato, ker se je njej škoda zdela, tako duševno delo pokončati, ali pa zato. ker je bila nasprornica naše stranke In naroda. Naisibo tako ali tako, moj pred- log je, da naša deputacija pokloni n]e- govemu veličanstvu en izvod Iista »Deutsche Wacht« ki je tako Iepo okra- šen z njegovo sliko«. Ko se ie ta govor- nik hotel vsesti, prijelo ga je šest rok, ga vzdignilo kvišku in nosilo po sobi ka- kor kakšnega malika. Vse oči so strmele vanj, nekateri so gledali celo z ustnl- cami, kajti toliko modrosti se še ni sll- salo od kar stoji Celk' in od kar izhaja Deutsche Wacht«. Ko so se nosilci u- trudili. prijeli so ga trije drugi in ga nosili in žnjim plesali naprej. Vsi drugi so plo- skali, steklenice so se pridno polnile, na nebn ie svetilo miHjone zvczdic. Savi- nja jc rahlo šepetala, ob mestnem vrtu čukale so nočne ptice ujede in neujeffe, vse to prav natanko vemo, samo to ne. kdaj so naši zborovalci prišli domov, po katerih potih in v Aakcin spremstvu, o torn sploh zgodovina molci. Drugi dan okoli desete ure, smo videli dvoje omizij korakati proti okraj. nemu g-lavarstvu. Vsi so bili v klaku in fraku, kratko rečeno, opravljeni so bili, ^vakor bi jih iz škatljice vzel. Iz obrazov ie cdsevala nekaka veselost, oči sa imeli Stran 2. » NO VA DOBA« Stev. 77. cvetak i održavati i da cemo na veki vekov ovako zajedno prinositi sve žrtve za održanje njegovo. Na stranu naše verske nejedna- kosti, koje su najviše i prjdonele što nismo i do sada imali zajedničke države i što nemamo jedno političko ime, na stranu političke trzavice i spletkarenje neiskrenih duša i dalje od onih, kojt ne žele niti su ikad želeli sloge rnedu Jugoslovenima. Zbijajmo redove i ne dozvolimo, da dodemo u ono stanje, u kojem je Srbija bila pri Kosovske bitke i imajmo uvek na umu, ovu Sokratovu izreku : Otadžbina treb.a da nam je draža od majke i oca i ma kakve da su surovosti i nepravde, koje ona vrši prema nama, mi treba, da in podnosimo, i da n e tražtmo načina, da ih se oslo- bodimo na štetu iste.« Slava i vječna pamjat Kosovskim junacima i svim onim koji padoSe sa slo- bodu i jedinstvo naše velike Otadžbinel Poliücne vestL Radič in novi tlavki. »Naša zemlja« piše: »Kadar je šel Radič na volitve,, je obljubljal ljudstvu vse, mnogi lahkover- neži so glasovali zanj, mrsleči» da če resnieno teči v deželi med in mleko, ako dobi ta demagog večino. Na nekem kra- ju se je izrazil Radič sledeee: »Mi ne gremo v Beograd, tpda če se nam hoee naprtiti veeje davke, boino leteli vsi v Beograd, da to onemogočimo in jih vse razžcncmo.« Pašič ie naložil scdaj večje davke, (Da poglejmo, kako pošteno se je držal Radie svoie obljube, da bo to one- mogočil. Ko so volitve miiiule in jc Ra- dio dobil vec mandatov nego jih je pri- eakoval in nego jih bo sjplöh kedaj več dobil, je postal takoj dva svoia radičev- ska narodna poslanca v Beograd„ da se razgovariata z radikali in jih pozovejo v Zagreb na odgovor. Radikali so se nji- hovi prošnji odzvali in d-ošli v Zagreb, kjer so se z Radičein tajno razgovarjali in stvorili sporazum, tako imeuovani. »Markov protokol«. Kaj je v tein proto- kolu, se ne \e, da ni nič dobre.^n in po- štenega za hrvatski del našega naroda, je več kot sigurno, ker ce se kaj dobrega izvrši, ni treba držati tajno, ampak o- bratno, razglasiti je treba celokupnemu narodu, a RadiC dela baš obratno, za ži- yo glavo noče povedati. kaj je v teni pro- tokolu. Nekaj pa se je vseeno zvedelo iz tega protokola. Radič se ie obvezal Pa- šiču, da noče priti s svojimi poslanci v Beograd in s tem je učinil vecje izdaj- stvo na hrvatskem delu našega naroda, nego da niu je učinil Bog zna kako dru- go zlo. S tem je pripomogel PašiČu do veeine v narodni skupščini (kalere bi ne imel, če bi šel Radie v Beograd) in mu pustil svobodne rokc, da dela, kar hoče in Pašie je, kakor vidimo, dobro izrabil to Radicevo ponioč ter nalaga nove dav- ke in kuluk (prisihu delo za popravljanje cest in potov). Kdor čita naše no vine, ta vidi, ka«ko se demokratski narodni po- inotne, a držali so se hrabro kakor voja- ki na fronti. V veži okrajnega glavarstva vrsila se jc Še glavna vaja. Tu je debeluhar razvrstil svoje ovčice ter vsaki nekaj na uho zašepetal. »Ste me vsi razumeli«,, je vpraSa] končno. Navzoči so prikimovali, kakor so že bili navajeni od sej občin- skega sveta. Potem so korakali po stop- nicali. Cesar je bil očividno še jakö utru- jen, zato ni bil nič prav razpoložen. ko je sprejcl naše iunake. »Velicanstvo«, zaeel je debelnhar jeciiati, »imam cast, predstaviti gospodc X. Y.«( »Že dobro, že dobro«, reče cesar, »povejte prosim, kaj da želite od mene'.« Cesar je namreč domneval da iima pred seboj deputaeiio kak'e slovenske obcine. ki ga bo moledovaia za kak slovenski poStni pečat ali kaj tacega. »Velican- stvo«, je odvrnil debelnhar, »to so možje deloma staresine naše nemškc občine. Vsi pristni germani in če se imena neka- terih končujejo na us. čič, nek itd,, to ne sine motiti, ker so Slovenci pristno ger- manska iniena zlobno potvorili.« Ko je cesar slišal te besede, razjas- nil se mu je obraz, stiskal jc vsem čla- iioin deputacije prijazno roko in.sc ž liji- mi zabaval. »Velicanstvo«, začel je zop«t debelnhar, »v /.nak nei/mernega spošto- vanja in ndanosti prinesH smo tudi skromne darove. Tu'kai so prav fine vir- žinke, katefe smo, da bodo boljc dišaie. zvezali z črno-rdečimi-žoltimi trakovi. siauci ostro bore proci novim davkom in kitlukii. Naš poslanec dr. Krizman je ostro napadel v narodni skupščini radi- kale ter |im je predbacival. da hočejo uvesti neke stvari, ki so bile v navadi v srednjem veku. A kaj je medtem storit- Radič? 'la se lepo vozari v gosposkih avtomobilih, je stliaške šmike,. pnrice in jajca in tako vodi scliaško politiko. Sram naj ga bo! Mno^i in mnogi javno izjav- liajo, da Jim je žal. ker so glasovali za njegovo stranko, morda pride kmalu čas, ko ga bodo Jijegou najboljsi Ijudje za- Diistili in se s kameniem na niega nava- lili. Vsi oni, ki se dajo od Radiča voditi, so podobni človeku. ki je imel važno tožbo pri sodiščn in je našel »po.štene- kra<' zagovorni-ka, kakor ie Radič, kate- rega je mastno plačal da ga brani nadan razprave pa je ostal doma in človek ie izgubil prav do? Isto velja tudi za vodio naših klerikalcev. Pomni zavedni narod in kreni v naše vrste. kjer bo§ edino si- gn ren, da bodo tvoji interesi iskreno in oošteno branjeni. Kadic hoee propagirati svoje ideje tudi med Neinci. Radič je prišel na misel, da bi razširjal svoje idejc tudi mod Nem- ci, zato hoee izdajati list »Slobodni d'om« tudi v nernškem jeziku pod hnenom »^Yeics Mehn«. Novosadski nemški dnevnik >J>cutsches Volksblatt« pripo- miiija: »Radič naj ie izdaja svoj »Freies Hci'iix v nemškem jeziku. ka-kor se mu poljubi. Dokler bodo srbske stränke na- rjram nemškemu prebivalstvu in dokler bo beograjska viada napram nemškemu klubu brez smisla za kulturna, gospodar- ska in politicna vprašanja, bode Radiče- va propaganda med nemškimi volilci brez učinka in bodo pnstili, da se stvari kakor hoecio razvijajo.« Iz seje narodne skupščine. Na seji nanodne skupščine 9. tm. je kiterpelirai poslanec Pucelj ministra pravde radi prciskave, ki se je vršila pri njem. Minu stcr pravde je zahteval, da se i/roče ne- kateri poslanci sodiščii. Minister za no- tranje zadeve VuHčic je odgovarjal na razna vprašania, iki so jih stavili musli- mani glede delovanja policije v Bosm in Hercegovini. O odvzemauju orožnih listov je minister Vujičič izjavil, da se jö oro>.jc vzelo Ie mnsHuianom.in RadiCev- cem, nakar je zaklical zcmljoradniik Ko- kanovič: »Tudi zemjoradnikom in celo dobrovoljcem iz Dobrtidže in Soluna. ker so zemljoradniskc straivke«. Nastal jc v'cliik ncmir, da je moral predsednik sc- jo za 10 minut prekiniti. Načelniki strank so se sporazumeh o izvolHvi 7 odborov, nalkar je bila seja zakljiicena. Na seji narodne skupšč.ne dne 10. tm. je odgovarjal vojni minister na interpelacijo posl. Reisnerja glede mu- nicijskih skladišč v Ljubljani. Minister je izjavil, da bi bilo treba velikih kre- ditov za zidavo novih skladišč na dru- gem mestu in je tolažil Reisnerja, da v skladiščih sedaj ni tako nevarnih eksplozivnih snovi. Rekonstrukcija kabineta. Večina radikalnega kluba je pritiskala na Pa- §iča, da izvrSi rekonstrukcijo kabineta in pomnoži umetno Stevilo portfeljev Cesar blagohotno prikima ter veli vir- zinke na mizo položiti. Debeluhar nada- liuje: >-Nadalje pa še nekaj za duševno hrano, katero Va§e Veličanstvo ta čas najbrže pogreša. Uotovo je tudi na cc- sarskem iMnaju znaiuii« da se v Celju ti- ska svetovno znani list, ki ima nalogo braniti ueinške interese in širiti nemško kuHuro ne lc tukaj med Slovenci, ampak l)o celem svetu. To nalogo ta list, ki ga s tem Vašemu VeUčanstvu sveeano )zfo- čam, vestno spolnjuje. Kdor ta list Ie en- krat čita, ta . . . .« Tukaj ga cesar pre- kine rekoč: »2e dobra gospod. zahvalju- jem se vain vsem za pozornost. Viržinkc čislam, pa tudi vaš list bom porabil. Z Bogom gospodje.<; Nato je vsem še eii- krat stisnil roko in avdi nica je bila pri kraju. Ko so naši znanci stopali po stop- nicah, so se hvalezno o/irali na debelu- harja, ki se je tako izborno odrezal. Pri- sedši v vežo so se ustavili in začeli de- beluharja in njegovo govornisko zmoz- nost na vse pretege hvaliti: »Viteski red Vani iiikakor ne izostane«. rekel je eden. Debelnhar je pogledal prazno gumbežni- co, potem pa začel kar vsem članom na- slove deliti. rekoč: »Vi dobite viteski' red Franca Jožefa, Vi postanete cesarski svetnik. Vi postanete dvoriu dobavitelj itd., itd. * Vsi Clani so se čutili blažene in v tej blažcnosti so počasi korakali v ho- tel nadvoivode Ivana, kjer jih je že ča- kaio, kar so poprei naročili. To i>a ni bila dušn,» hrana. (Dalje prih.) z imenovanjem državnih podtajnikov. Vsak četrti radikalski poslanec postane minister ali državni podtajnik. Vsak si hoče preskrbeti svoje korito, zlasti ker po novi uradniški pragmatiki ni slabo postati minister. ftalija ojačuie straže ob naši me.il. Italijanska vojska se nahaja na Reki v l)opolni vojni pripravljenosti. Straže ob naši meji so trajno ojačene. S temi pri- pravami hočejo Italijani postavrti Ev- ropo pod gotovo dejstvo in se opravi- čiti, da jih ne zadene krivda radi okupa- cije Rcike. Obnovitev obrambne zveze med Ju- goslavijo in Roraunijo. Obrambna zve- za med našo kraljevi.no in Romunijo, sklenjena 7. jirnija 1921 proti neizzvane- mu napadu AAadžarske all Bolgarije, se je podaljšaia za tri leta. Obisk dr. Beneša v Parizu. Poirica- re je iniel 9. tm. razgovor s češkoslovas- kim zunanjim ministrom dr. BencSem. Temu sestanku pripisujejo politični kro- gi veliko važnost. One 11. tin. je odpoto- val Beneš v London, kjer bo obvestil angleške ministre o posvctovanjih s Po- incarejem. Celiskc novice. Sokolsko društvo v Celju se u- deleži zleta gornjeposavskega okrožja v Zagorju, v nedeljo dne 15. julija 1923 v večjem številu s praporom. Odhod z vlakom ob pol 12. uri dop. Zbirališče na kolodvoru. Sokolsko društvo v Celju vabi brate, ki se nameravajo udeležiti split- ske župe v Splitu v dneh 21. in 22. julija, da se najkasneje do 13. julija priglasijo pri društvenem tajniku, kjer dobe natančneje informacije. Dosedaj so se priglasili samo stir je. Dramatična sola v Celju. Kot že objavljeno, je prevzelo Udruženje gle- daliških igralcev SHS, mestni pododbort Ljubljana, umetniško vodstvo celjskega giedališča. Za vzgojo igralskega na- raščaja otvori to udruženje dne 20. tm. drarnatično šolo, v kateri bodo preda- vali izven različnih članov udruženja še gg. arh. profesor Rado Kregar in Leo Trauner. Vsi ljubitelji dramske umetnosti, kl se žele izobrazit» na tem polju in sodelovati v tukajšnjem mest- nem gledališču se vabijo, da se upišejo v to šolo pri druStvenem blagajniku g. liubertu pri tv. Goričar & LeskovSek. Tečaj je brezplačen, vpisnina znaša Din. 10.— Umrl je danes 10. tm. v 75. letu starosti gosp. Franc Pacchiaffo v Celju, uprävni svetnik Delniške družbe Zla- tarke v Zagrebu. N. v m. p. \i državne službe. PremeSčena sta : pisarniški pristav Josip Turčinovič od pokrajinske uprave, oddelka za no- tranje zadcve v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Celje in revirni nadzornik Hinko Lotrič od varnostne straže v Ljubljani k policijskerr.u oddelku v Celje kot poveljnik oddelka. Najden utopljenec. Pri kopaliaču »Diana« so potegniii v torek iz Savinje utopljenca, starega kakih 60 let. Pri njem so naSli listek, datiran 4. 7., na katerem je bilo napisano : »Martinu Kosu dolgujem 3000 K.« Mož je ležal ie dalj časa v vodi. Prepeljali so ga v mrtvašnico. PodrobnejSi podatki Se niso znani. Celjski šaliovski kiub je na svojem obenem zboru izvolil sledeči odbor: predsednik okrajni komisar dr. Leo Bruncko, ])odpreds. upravitelj Ivo Met- lika. tajnik Prof. Ludv. Vagaja, gospodar pros. Siecko Brcxlar, reditelj stud. iur. Cvetko Sribar, odbornika mesč. učitelj Josip (jrašer in župan Julko Kovačič. >— V nedeljo 15. tm. se vrši v okrilju kluba ustanovni občni zbor slovenske šahov- ske podzveze, v kateri se bo združilo deset šahovskih klubov Slovenije. Kiub bo nudil vdeležnikom zborovanja prija- zen sprejein, in vabi vse člane, imenoma še one iz Žalca in Vojnika, da pokažejo s svojo vdeležbo pri zborovanju in skup- neni zletu, kako široki razmah je zavze- la tudi pri nas šahovska igra*— O izidu zborovanja priucsemo ix)ročilo. Policuske vesti. Izgubljeno: 1 tanka Z'lata zapestna verižica, 1 srebrna žepna ura z verfžico, 1 zlat uhan z vdelanim malim briljantom. Najdeno: 1 moški dež- nik, 1 listnica z vscbino nekaj denarja, 1 denarnica z vsebino nekaj denarja in enim Hstkom. 3 komadi po 50 para. Pozor pred strupenimi kaiaml. Od vseh kraiev prihajajo poročila, da se je letos pojavilo veliko stevilo strupenih kač in je treba pri nabiranju gob, in bo- rovnic največje opreznosti. Zadnji čas je gad pičil v ljubljanski okolici dva otroka. katera so morali prepeljati v bolnico. Stariši naj tudi pri nas ponče otroke, da pazijo /lasti na solncnih in kamenitih krajih na kačc. Sinjčl je pljana ženska (menda se piše VreČer in stanuje v hi5i šolske občine poleg Kapucinskega mosta) po- vzročila veliki Skandal v mestu in v okolici. Premetavala se je po Pre- šernovi ulici, kričala ter rabila narav- nost gnusne in pohujšljive besede. Zvečer je potem morda pol drugo uro kričala na vrtu omenjene hiše na pro- stem tako, da je motila nočni mir. Prebivalstvo bi pač želelo, da bi gle- dala policija tej ženski na prste in jo pri prvi priliki zaprla. Baje se pogo- stoma napije. Ljudje pravijo, da si de- nar služi s prerokovanjem usode lah- kovernim ljudem. Marsikatera lepa cvetka se lahko nabere v »Slovenskem gospodarju«, listu, ki hoče baje omikati naše kmeč- ko ljudstvo. V 20. Stevilki najdemo notico z napisom »Vun z balkansko grdobijo iz Slovenije•¦. Graja se tarn, da dohajajo denarne nakaznice z do- stavnicami v srbskem jeziku. Namesto da bi se na primeren način zahtevalo, da se naj namesto samo v cirilici pi- sanih dostavnic in sploh tiskovin po- Siljajo strankam tiskovine, pisane tudi v latinici, čemur bi se gotovo ugodilo, se imenujejo v cirilici pisane tiskovine »Balkanska grdobija«. Takega zaniče- vanja srbskega jezika in takega lopov- stva je komaj še zmožen prav zagri- zen madžarski ali italijanski list. Prosvcta. »Pesniarica Glasbene Matice«. Po- vodom proslave 25-letnice Olasbene Ma- tice leta 1397. izšla je pestnarica ülasbe- ne Matice, ki se je med našimi pevskimi krogi tako priljubila. da so že tr't izdaje popolnoma razprodane. Ob priliki 50-let- nice sklenil je društveni odbor,. da iz'da to pesmarico v nekoliko predelani izdaii in v večjem obsegu nano\o. Ta pesnia- rica je scdaj dotiskana ter se riobiva na uasem »kiiilzcvnem trgu. Obsesa 103 1110- ške /bore, od katerih je f>4 na novO \\\r- ščenili, ostaH pa so sprejeti iz prve iz- daje. Pesmarica stane broširana 50 Din. vezana v celo platno pa 0>A Din. Naroca se v Maticni knjijrarni na Kongresnem trgu. Društva, ki naroče vsaj 10 izvo- dov skupno. dobijo broširano pesmarico za 40 niti;4 vezano pa za 54 Din. Vsem rjrijateljem slovenske pesini priporočamo najiskreneje to pesmarico v nakup. Narodno gospodarstvo. »Industrijsko-obrtno vzorčna izlo- žba« v Alaribosu, zdnižena z vrtnarsko, vinarsko- umetniško in gradbeno raz. stavo. (Od 15. do 2(>. avgusta 1923.) R[>k za priiave pcMlaljšan do 20. julija 1923. Ouim, ki se še niso prijavili, sporocamo. da se je razstavnenm odboru posrečilo. pridobiti še nekaj prostora, tako,, da za- niore v polni meri vpo^tevati tudi šejpri- jave, ki dospejo lio prijavnem roku, toda najkasneje do 20. julija 192.1. Po tem ro- ku se prijave ne bodo več vpoštevale. razen, če bo na razpolago še kaj prosto- ra. Odbor si prizadeva;, da omogoOi vsa- komur udeležbo na razstavi in upa, da bo našel pri indiistrijcih in obrtuikih pn- Pü'lno razurnevanje in podporo.Oradbe- na razstava bo obsegala \-sa v grad'beno stroko spadajoča dela. Odbor polaga po- sebno važnost na to, da se te razstave udeležc. predvseni domača podjetja, ter poziva vse stavbenike in stavbeiui pod- ictja, da se čimpreje prijavijo. Za ta od- delek vlada zlasti v inozemstvu velfko zaniinatije in bil odbor prisiljen. da v sliičaju nczadostnih prijav domacih pod- jetnikov sprejme tudi inozeniske ponud- be. Legitimacije za polovično vožnio na vseh železniskih progah našt- države se dobe pri vseh denarnih zavodih in po- družnicah špedicije »Balkan«, ter stanc- jo Din 20.—. Te legitimacije veljajo za vse zunanje obiskovalce obenem kot per- manentne vstopnice in ni treba piačati nobene vstopnine. Zato priporocamo, da si vsakdo nabavi pravočasno tako legi- timacito. Oglase za razstavnl katalos sprejema pisarna razstavne.cca odbora in pooblasčeni eglasni zayod I. Susnik, Ma- ribor, ("iosposka ii-lica 16. Katalog izide v 100.000 izvodih in bodo imeli oglasi v ujem najvecji uspeh, Carina na iečrne«. Ekonomsko si" nančni komitet je v seji z dne 22. jitnija Mev. 77. N O V A D O B A: « Stran 3. skiaiii,. da se dosedanja izvozna curina na jcOmcniz br. 2. izvozne tarife, zni/.a od 100 na 40 Din za 100 kg. Skk\p k sto- pij v veliavo due 26. jimija tl. Sejem plenienskih bikov v Rappers- wilu. Zveza vzhodno - švicarskih zadrng prircdi tudi letos jeseni in to U., 12. in 13. septenibra seiem plemcnskih bikov (Schwyzersclilag) v Rapperswilu na Zuriškem jezeru. Podrobne informacije o seinni daje .i>oslovodja zvezc Dr. M. Livelier v Seveleu, Kanton St. Gallen. Obveznicc predvojnili avstrijskih po- sojil. Fjnancna delegacija objavlja uracl- tio: Finaneno ministrstvo. -generalna di- rekcrjn državnili doltfov v Beogradu je z razpisom D. br. 11.309 z due 21. junTja 1923 sporoeila, da v reverzili, izdanili strankam za odvedene obveznicc pred- vojnih državnih posojil, ne vclja stavek, glased sc »ne primajnei oviin nikakvn obavezu odnosno isplate ovih obvezni- ca«. Ta stavek je pač veljal za obvezni- ce vojnih. ne velja pa za obveznicc prcd\ojnih Avstrijskih posojil. Dnevna kronika, Novj veliki župani. KakoT javlja beograjski »Preporod«, vlada ni kai za- ciovoljna z novimi velikimi župani na tir- vatskem in v Sloveniji. odstavila jili bo še to leto in bodo zasedli ta mesta od- licni radikalski prvaki. »Slovenec« po- roca. da bo bodoei veliki župan dr. VI. K'avnihar. Nesreča na Dravl. V pondeljek so se podali župnik Volčič iz Brezna pri Mariboru, župnik Basnik od Sv. Trojice v Halozah, novomašnik Ribič iz Brezna in bogoslovec Držečnik iz Janževega vrha obiskat veleposestnika Hirsch- manna, katerega Žena je praznovala svo] god. Ponoči okrog polnoči so se vračali nazaj. Ker so si hoteli prihraniti ovinek čez četrt ure odda^'eni most preko Drave, so poklicali brodarja, da bi jih. prepeljal čez Dravo. Brodar se je upiral, češ da je coin premajhen za toliko Ijudi, pozneje pa se je vdal. Ko so priveslali na sredo reke, se je vrv, na katero je bil coin privezan, odtrgala. Coin je priletel z vso silo v skalo, ki je sredi reke in se prevrnil. Brodar, ki je dober plavač, se je rešil, duhovniki pa so vsi štirje utonili. Novomašnik Ribič bi moral brati novo ma§o prvo necieljo v avgustu. Vsa dravska dolina žaluje radi tega žalostnega dogodka. Tako dobro se pa 8i nismo Imeli — bodo rekli v nedeljo 15. julija vsi, ki se udeleže gasilske vrtne veselice na Savi nasproti postaji Hrastnik. Med drugim cirkus z novim sporedom: šejk Simoni z vratolomnimi je/.dnimi vajami na ukročeni cabri. Rudni§ka godba, prima ljutomersko vino, kratko : po- gledati je treba I Sedemstoletnica nenpelske uiiiver- ze. V Neapln se pripravljajo, da. slovesiio praznujejo scdemstoletnico obstoja nc- aplske univerze. katero ie ustanovil Holknšravfove; cesai Fridrik H. Rektor imiverze bo povabil k tej slovesnosti tu- di druge inozemske univerze in ziian- stvene akadeinije. Dražba obč. lova Loka pri Zidanein mostu. V sinisln § 15 lovskega zakona z due ]9. aprila 1908 d'C-z. zak. St. 5 iz lota 1907 se v svrho oddaje občinskega lova obOinc Loka pri Zidanem inostu v zakup, razpiše javna dražba na soboto, due 21. Julija 1923 ob 9. uri dopoldne v obc". uradu v Loki priZidaneni niostu. ObOin- sko lovišče se bo v sniislu § 11 cit. zako- na oddalo v zakuoJtakor dosedaj po ka- tastralnih občinah in po sledečem vr.st- nem redu: a) kat. občini Loka in Radež. izmera 1275 ha; b) kat. občini St. Jur in ^kroKljice, izmera 1159 ha; c) kat. obei- »i Lnkavc in §t. Peter, izmera 1539; č) kat. obcijia Veliko Siricv izmera 1251 lia; invi-ar' ()bOine St. Jur je izvzeto fastno ^;c< 1)r'i?adajočx}, Ireni Falter v Jur- klostr.i, v izmcri 134 ha; na to loviscc sC1tllr.Lilz*KuP««nanaSa.Vadii.kiscKa po]oz,vsnnslu^i7]ov.2ak d t. vedcnil. < vise 500. iynh ruvno t(rfiko znasa lzkhcna cena. Lovišča se oddajo v zakup za dobo 6 let, t. i. od 1 oktobr-i 1923 do 30. septerobra 1929. Na 'üra/.bi do^nana zaknpnina se zviša ali zni/a, v slueaju, ako se vsled končnoveljavne od- ločbe o event, tekočih prizivi'h.ali v snii- slu nadaljnih določil cit. zakona obCinsko lovišoe poveča alt zmanjša, to pa v iz- mcri površiiic povečanega ali zmanjša- •icj-a lovišča. Ostali dražbeni pogoji so •ja vpogled pd ure pred pričetkoni dra- ;be pri obCMnskem uradu v Loki, poles testa pa pri okrajnem glavarstvn v CeliiK soba št. 9 na uradue dneve in med urad- nimi urami. 50-letnico je praznovalo S. tin. gori- ško tieitcljsko društvo, ki je vsa leta svo- jega obstoja zelo uspešno delovalo. Drit- štvo izdaja trikrat na teden stanovski'list »Učiteljski List« in mladinski meseenik »Novi Rod«. Društveni pevski zbor je ed'.Mi najboljših v Julijski krajini. Brzovlak skočil s tira. Tržaški brzo- vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 0.17 je Jnicl nesreCo, da nm ie pri postaji Verd skočila lokomotiva s tira. Ponesrečil ni nihče. Vla)< je imel zamiide si ure. Kaj iinenu.te katoliški duhovnik »de- mokratska divjaštva«? liranilnico in po- sojilnico v Smarju pri Jelšah ljuto uapa- t!a »Slow Oospodar« ter poziva na boj- kot radi podeljenih pcxlpor. Letos je inie- novana posojilnica obdarovala: Zaščito dece, obrtno nadaljev. solo* ljudsko knjižnico in požanio brambo v Smarju, diiaško kuhinjo v Oeilju in Mariboru, zgo- dovinsko društvo v Mariboru, planhisko ¦društvo v Oornjem gradu^ Jugoslov. Ma. tico, Ciril-Mctodovo družbo ter je pri- spevala za Askereev spomenik. To nazl- va »Slov. (iospodar« »------podpira de- lnokratsko divjaštvo«. Ubogo Ijudstvo, ki ima take duhovnike. Tu/.na jim ma-J- ka ! Društvo za poinoe rodbiiiain in siro- tam padlih ruskih vojakov. Due 7. julija prošlega leta je priredilo Društvo za po- moc rodbiuam in sirotam padlih ruskih vojakov z dovoljenjem ministrstva za notranje zadeve zbiranjc prostovoljnih prispevkov v korist osiroteli ruskj deci širom cele nase kraljevine. Akcija je u- spJa in prinesla drustvu nad 300.000 di- nar jev, s čeniur mu je bilo omogoeeno v/drževati v pretečencm letu dvoje siro- tišč jedno v Hopovu in drugo v Pančevu. V kratkeni se natnerava ustanoviti se tretii zavod za enako siročad v Beli ccr- kvi. Ker vsled notranjih politienih raz- iner v Rusiji Se vedno ni izgledov, da bi se ruska deca v doglcdn'e,m času tnogla vrniti v svojo dornovino, in ker zahteva vzdrževanje onienjenih zavodov ogrom- nega denaria, obrnilo se je Društvo za ponioc rodbinam in sirotam padlih ruskih vojakov potoin ministrstva za notranje zadeve ponovno na pokrajinsko upravo, da bi iznova povzroeila podporno akcijo v !>rid osirotcii ruski deci. Eventuelnc prispevke se prosi vposlati okrajneinu glavarstvu v.Celju, ki jih odpremi na pri- stojno mesto. kodbinska /aloigra. V Subotic'r sc je oženil pred letom dni ključavničar Matija Takaes z Gizclo Batogh. Te dnl se je vrnil Takaes od vojakov in zvedel, da mu jc bila zena nezvesta. V/el je re- volver in jo ustrelil naravnost v sree. Vsled krikri je prihitela v sobo služkinja. na katero je tudi streljal. Popoldne so na- šli Takacsa obešenega. Specijalist za pisamiske stroie. Kakor jc razvidno iz inseratnega dela jc znani specijalist za pisarniške stroje g. Ivan Legat v .Mariboru, Vrazova ul. 4 'Prek)žil svojo popravljajnico ipisarniš- kih strojev v Vrazovo til. 4 (nasproti Narodnc banke) v hiši Legatove sole, (iospod Legat izvršuje popravila stro- kovnjaško jn priporočamo tvrdko naj- topleje. Za Celje in okolieo prevzeina popravila go.sp. Anton Lcčnik. urar, Cc- iie, (jlavni trg 4. 3X Velik rop. Sofer kneza Chiustinianl l)andini v Rimu je kloriformiral kneza in kneginjo ter jima pobrai za 2 milijona lir in dragoceuosti. Storil je to, ker mu ie bila služba odpovedana. Po zunanjosti pozna že večina gospodini testenine »Pekatete«. Od- ločno zavračajo vsake druge, ker so spoznale, da postrežejo z njimi najbolj svojo družino. Odgovorni urcdnik: Lie. Edvard Slranic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celiu. Poslano*). Zadnja bemeda! V zadnji N. D. sem javnosti dokazal, da so me brivci napadli iz gole konkurenčne nevoščljivosti. Izpraševalni komisar 3. brivcev sem bil in ti me sedaj napa- dajo. Razburjeni so sedaj, pa mi- lo za drago. Generalni odbor je imel sejo, o sklepih bomo sliSali. Mojo spo- sobnost in cast kot invalid in brivec bom bra nil povsod. O napadih pa naj sodi javnost. Za me -¦- pika. Ko§tomaj. Za vscbino poslanega odgovarja uredništvo Ie v okviru zakona. Razpis. Mestna občina Šoštanj proda po javni dražbi na panju iz svojih gozdov v davčni občini Skorno — ŠoStanj 512 smrek, 420 borov in 83 mecesnov in v davčni občini Šoštanj 110 smrekovih in hoje- vih dreves, torej skupaj 1125 dreves.1 Ponudniki naj stavijo svoje po- nudbe v zaprtem plsm-j, naslovljenem na občinski urad v Šoštanju, in z na- pisom »prodaja lesa«, do vStetega 24. tm. Interesentom bo kazal na zahte- vanje les na občinskih parcelah dne 16. ali, če bi bilo ta dan grdo vreme, 17. tm. odposlanec občine. Dražbeni pogoji se lahko pregledajo v občinski pisarni v Šoštanju ob uradnih urah. PoSljejo se pa tudi na zahtevanje inte- resentom. Na ponudbe, dcšle po24. ju- liju 1.1., se občinski odbor, ki bo skle- pal o pravočasno došlih ponudbah dne 25. VII. t. 1. ne bo oziral. 2—1 ŠoŠtanj, dne 9. julija 1923. OMins&o pFEdsfoiniitvo. Hiša s pol oralom vrta, tik glavne ceste, se radi preselitve ceno proda na Sp. Hudinji St. 45. 2—2 Matija BukovSan, brivec, Celje — Kralja Petra cesta 27. Dobra in snažna postrežba, Sprejema tudi britve v bruSenje. Sodni uradnik išče za konec julija stanouanje dve sobi in pritikline, ali pa eno mebliran^ lepo, zračno sobo w Celju. Naslov v upravi. 5—5 Razsirjajte „Novo Dobo"! Rnjigovodjo samostojen_bilancist, do sedaj pri večjem industrijskem podjetju, želi s 1. septembrom t. I. sedan je mesto premeniti ter prestopiti k in- dustrijskemu podjetju, trgovini ali večji zadrugi, najraje v Celju ali okolici. Cenjene dopise prosi pod »Knjigovodja«na upravo. 2—2 Učenca za trgovino in pisarno z mes. plačo in tekača 15—18 let starega, sprejme električno podjetje Karol FlorjanČič v Celju, Can- karjeva cesta 2. 2—1 Odtfa se meblirona soba solidnemu gospodu. Cankarjeva cesta 5tev. 11, II. nadstr., stan. 7. 1 laLem xa takoj samostojno kuharico. Plača po dogovoru. Drago Bernard!, Celje, hotel Balkan. 1 Zaletel se je pes volčje pasme, ki sliši na ime »Rigo«. Kdor o njem kaj izve ali ga najde, se prosi, da ga odda proti nagradi v za- logi Delnigke pivovarne v Celju. 1 F. SlHOLil, zaloga poljed. strojev, Sv. Jurlj ob juž. žel slamo- reznice /____________\ mlatll- nlce žel. plugc žitns člstil- nlke In vse druge polje- delske stroje Lei. brane Vabilo na izredni obeni zbor Trgovske zadruge „Sloga" v Celju, registrovane zadruge z omejenim poroStvom ki se vrii v pondeljek dne 23, julija I9S3 ob 8. zjutraj v prostorih gostilne Narodni dorn, s sledečim dnevnim redom: 1. Sklepanje o razdružitvi zadruge; 2. Volitev likvidatorjev; 3. Prodaja nepremičnin in sklepanje o vnovčenju zadružne^a pre- moženja sploh; 4. SluČajnosti. Opozarja se na določbe §§ 50 in 51 zadružnih pravil; v slučaju nesklepčnosti občnega zbora se vrši uro pozneje na istem kraju drugi občni zbor z istlm dnevnim redom, ki je sklepien pri vsakem številu navzočih in zastopanih zadružnikov. Trgovska zadruga „Sloga" v Oelju registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Stran 4. »NOVA DOBA. Štev. 77. Telefon Stev. 75 In 76 fodruži&ica Poštnl Ček-raS. 10,598 UnblJansRe kredttne banKe v Cel|n, centra v Ljubljani 142______________| DelniSka glavnica Din 20,000 OOP'— osiaa Rczerve cca Din 17,500.000— I ___ -65 Podružnioe v Brežicah, Qorici» Kras«juy RAssfn&efu, Metkowtcu» Nov. Sadu, PLuj«i, Sasrajevu, Sp9ifus Trstu. Sprejetna VlOge tia Aittjižice in lekOČi j^gR Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun profl csgoäitiemu obresfovaaju. &+2PS valut In dovoljuje VSakOVrstne krediite. mr PT* mr *9- 5*r»odLaja si»ecke dtr»ža,iurJL^© r»a25j?©dLia.© Iot©r»ije. -^W ^sm -m -^- Specijalist za pisarniske stroje (pisalni-, računski-, kopirni-, razmnoževalni stroji itd.) IVAN LEGAT MctRIBOH, Vrazova ulica št. 4. Za strokovnjaško izvršitev popravil sg jamči. Za CeBja in okolico prevzame Anton Lečnik, urar, CaEjef Giavni trg 4. \m I Zahvala. Za mnogobrojne srčne izraze sočutja povodom smrti mojega ljubega, dobrega očeta, gospoda kakor tudi za mnoge lepe podarjene vence in za mnogo- številno spremstvo pri pogrebu izrekam dragim prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo, Posebno pä še zahvaljujem g. knjigoveškemu mojstru K. Percu za njegov trud, kakor tudi vsem drugim plemeni- tim darovalcem. CELJE, 9. julija 1923. AntoifSja Schmidt - d. d. v Ljubljani ===— prodaja izslovenskih premogovnikov velenjskif šentjanški in f rbo^eijski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih ce- nah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inoaeemski pr>emog in koks vsake vrsf e in ^sakega izvo« i^a fer pripor»oča posebno Ba, čehoslcsvaškfi §n ansgleški koks za livarne in dc ma&o upoff*aboy kovaški pramog, črni prem^g in b^iketa. Naslov: Prometni zavodl za pfsniog d.d. centrala v Ljubljani, Mikiošičeva c. 15/11. 24—13 Podružnica v Novem Sadu (Bačka). DeiniŠka «irvižba Zlatarka v Zagrebu naznanja žalostno vest, da je v Celju preminul danes nje prezaslužni upravni svetnik, gospod Uradništvo Delniške družbe 2-latarke Zagreb — Celje naznanja ža- lostno vest, da je preminul v Celju njen upravni svetnik, gospod Franc Pacchiaffo Franc Pacchiaffo Z blagim pokojnikom je Delniška družba izgu- bila zvestega, visoko cenjenega sodelavca, ki mu ohrani hvaležen in časten spomin. Zagreb, dne 10. julija 1923. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem in cast- nem spominu. Zagreb-Celje, dne 10 julija 1923. Uppavni suel.