IZ KS ŽELIMLJE
Spor zglajen s treznim razumom
Naša ušesa dandanes kar malce »zastri-žejo«, ko zaslišijo. da so bili delavci ali krajani prikrajšani za svoje samoupravljal-ske pravice in dolžnosti.
In podobne očitke je bilo moč slišati tudi na eni izmed sej občinskega izvršnega sve-ta ob predlogu zazidalnega načrta v KS Želimlje. »Izvršni svet umika z dnevnega reda skupščinskega zasedanja razpravo in sprejem zazidalnega načrta VS-251 Že-limlje, ker le-ta v KS ni bil sprejet na demokratičen način,« se je glasila »formu-lacija« sklepa IS. Kaj se je torej primerilo v Želimljah, da so bile resno krnjene sa-moupravljalske pravice krajanov in kdo je imel toliko poguma za takšno početje?
Vendar pojdimo po vrsti.
V KS so razgrnili zazidalni načrt tako kot to predvideva zakonodaja. Krajani so si ga ogledali, zapisali svoje pripombe, na osnovi le-teh je svet KS po javni razpravi potrdil sprejem zizadalnega načrta. Toda stvar se je takoj zatem jela zapletati. Ne-kateri krajani so namreč pričeli pisariti na občino in zavračati zazidalni načrt, hkrati pa so govorili o nesamoupravnem postop-ku pri njegovem sprejemu.
To je bilo dovolj, da se je izvršni svet na svoji seji odločil tako kot se je. Hkrati pa se je zavezal, da se bo o »nesamouprav-nem poteku sprejema« satn prepričal.
Predstavniki občine so zato obiskali KS Želimlje in se pogovarjali s krajani.
Začetek »zgodovine« zazidalnega načr-ta sega že tja v leto 1973. Tedaj se je svet KS zavzel za izdelavo zazidalnega načrta in to svojo željo posredoval prek delegata občinski skupščini. Mnogi krajani so na-mreč želeli zidati, obnavljati, vendar je bil postopek pridobitve vseh soglasij ravno zavoljo neizdelanega zazidalnega načrta sila dolg. Postopek izdelave zazidalnega načrta se je nato resda nekolikanj predol-go zavlekel, vendar je bil iani le dokončan. V vseh teh pretečenih letih pa se je v Želimljah marsikaj spremenilo. Mnogi mladi so odšli...
Krajani, ki so nekdaj najbolj priganjali k izdelavi zazidalnega načrta, so mu sedaj nasprotovali. Zataknilo se je pri kmetij-skih površinah, ki so po predlogu zazidal-nega načrta predvidene za gradnjo. Ti kra-jani danes v vasi namreč nimajo več nepo-srednega interesa za zidavo kajti potomci so se odselili, zemljišča ne kanijo prodati.
Bržkone ni potrebno posebno poudarja-ti, da pomeni zazidalni načrt edino poroš-tvo za razvoj kraja, zato so predstavniki občine skušali na skupnem sestanku s kra-jani zgladiti spor med večino in nekaj po-samezniki v kraju. Mnenja so se kresala, vendar je na koncu (kot vselej) prevladal razum. Sklenili so, da predvideni zazidalni načrt dajo v sprejem občinski skupščini z dodatkom, da bo gradnja potekala po eta-pah, in sicer tako, da bodo obdelovalna zemljišča izvzeta iz gradnje toliko časa,
dokler bo na njih potekala kmetijska proi-zvodnja.
Kompromisna rešitev? Zagotovo ne, kajti v razgovoru (čeravno na trenutke kar malce ostrem in ravno zato morda učinko-vitem) je prevladalo mnenje, da je potreb-no obdelovalne kmetijske površine zaščiti-ti ne le na papirju, marveč tudi v praksi. Ob sprejetju takšnega zazidalnega načrta pa so se krajani, ki žele zidati, končno Ie »dokopali« do možnosti. Razvoj kraja se ne bo odražal le z rastjo novih hiš, marveč bo zazidalni načrt potegnil« za seboj tudi komunalno ureditev kra^t.
Tako naj bi v prihodnosti, ki je sedaj le znatno bliže kot je bila pred časom, kraja-ni Želimelj in okoliških zaselkov, ki sodijo v KS le dobili primernejši vodovod, kana-lizacijo, tudi za obnovo »zmahane« ceste bo več možnosti...
In kaj je z nesamoupravnostjo?
Nič! Verjetno velja tista: »Tresla se je gora, rodila se je miš...« Nesamouprav-nost zagotovo ni, če se nekateri krajani niso strinjali z zazidalnim načrtom. Res je smola, da je to ravno peščica tistih, ki imajo sedaj del svoje zemlje na področju zazidalnega načrta. Bržkone pa je sicer povsem iluzorno pričakovati, da bo v mno-žici različnih posamičnih interesov vedno moč najti najpravičnejšo rešitev, ki bo pri-peljala do zadovoljstva vseh. Navzlic temu pa je sprejeta rešitev ravno to. In dobro, da je temu tako...