YU ISSN 0040-1978 leto xxxix., št. 1 Ptuj, 9. januarja 1986 cena 40 dinarjev GLASILO SOCIALISTIČNE ZVE2E DELOVNEGA LJUDSTVA iZ VSEBIIME: Kmetijstvo ob vstopu v novo obdobje (stran 2) Zanimivosti iz delegatskih vrst (stran 3) Male živali lepšajo življenje (stran 5) Odstopilo vodstvo NK Aluminij (stran 9) Za razvedrilo (stran 10) OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA V JAVNI RAZPRA- VI Vsak občan se lahko vidi v njem Na skupnem zasedanju vseh treh zborov Skupščine občine Ptuj, kije bilo 26. decembra 1985 v Narodnem domu v Ptuju ob povprečno 85-odstotni udeležbi, je bila glavna pozornost name- njena osnutku družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990. Uvodno poročilo o tem po- membnem dokumentu je imel Janko Bezjak, predsednik IS SO Ptuj, ki je v kratkih in jedrnatih besedah povedal najpomembnej- še, kar je povezal tudi s predlo- gom resolucije za leto 1986. Pou- daril je, da bodo potrebni izjem- ni napori tako delavcev ob stro- jih kot kmetov na poljih, pa tudi tistih na poslovodnih m funkcio- narskih mestih, če hočemo nalo- ge, ki smo sijih zapisali v plan, tudi uresničiti. Po dodatni obrazložitvi pred- stavnice Geodetskega zavoda iz Ljubljane o prostorskih vidikih plana, se je razvila polemična, več kot dve uri trajajoča razpra- va. V njej je sodelovalo 9 delega- tov zbora združenega dela. 13 delegatov zbora krajevnih skup- nosti, 3 delegati družbenopoliti- čnega zbora m dva predsednika skupščin SIS. Bilo je povedanih veliko dodatnih predlogov, pa tudi interesov posameznin dejav- nosti in krajevnih skupnosti. Po razpravi so vsi trije zbori, delegati so glasovali ločeno po zbonh, soglasno sprejeli osnutek družbenega plana občine Ptuj in ga dali v javno ra^ravo, ki traja do 31. januarja 1986. Izvršni svet SO Ptuj bo po javni razpravi zbral in skrbno preučil vse pred- loge in dopolnitve ter jih v kar največji možni meri vključil v predlog plana. FF Srečno vožnjo v letu 1986! SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ Smeli načrti za leto 1986 Na skupnem zasedanju Zbora združenega dela. Zbora krajev- nih skupnosti in Družbenopoliti- čnega zbora Skupščine občine Ormož so delegati, 27. decembra 1985 poslušali uvodno obrazloži- tev in razpravljali o osnutku re- solucije o politiki družbenoeko- nomskega razvoja občine Ormož v letu 1986, sklepali pa so na lo- čenih sejah. V skladu s svojimi pristojnostmi sta Zbor združene- ga dela in Zbor krajevnih skup- nosti sprejela tudi deset predlo- gov odlokov, ki jih objavljamo v priloženem Uradnem vestniku. Osnutek resolucije je sesta- vljen tako kot so vsi podobni do- kumenti v drugih občinah, ven- dar ormoški v Sloveniji prav go- tovo izstopa po smelih okvirih materialnega razvoja v letu 1986. Tem okvirom so podrejena tudi vsa ostala poglavja resolucije. Čeprav se tudi v ormoški obči- ni v letošnjem — prvem Letu no- vega srednjeročnega obdobja prepletajo nekateri prenešeni problemi iz prejšnjih let. smelo načrtujejo za naprej. Pri tem iz- hajajo iz predvidevanj: — da bo realna rast družbene- ga proizvoda 4,6 odstotka, — da bo fizični obseg indu- strijske proizvodnje večji za 7,5 odstotka, — da bo fizični obseg kmetij- ske proizvodnje večji za 3 %, da se bo število produkti- vno zaposlenih povečalo za 3,2 %, — da se bo produktivnost dela povečala za 2 odstotka, — da se realni osebni dohodki ne bodo zniževali, — da se bo izvoz povečal za 7 odstotkov, uvoz pa za okoli 6 od- "stotkov (pri tem velja pripomniti, da uvoz kar 5,5 kratno pokrivajo z izvozom). Investicijska vlaganja bodo usmerjali predvsem v posoda- bljanje proizvodne opreme, teh- nološki razvoj in kadre, možno- sti naložb pa bodo podrejene akumulativni in reproduktivni sposobnosti gospodarstva. Na področju družbenih dejavnosti pa bodo investicijska vlaganja močno okrnjena, saj imajo stvar- ne možnosti le investicije, ki bo- do financirane iz samoprispevka in amortizacije. V razpravi so osnutek resoluci- je nekoliko dopolnili predvsem s konkretizacijo investicij na po- dročju gospodarstva (Tovarna Jože Kerenčič Ormož jn Merca- tor Ograd Ormož), prav tako tu- di z nekaterih drugih področij dejavnosti. Občinski izvršni svet Ormož bo dopolnitve in pripom- be iz razprave pri oblikovanju predloga resolucije v največji možni meri tudi upošteval. O predlogu bodo zbori sklepali na prihodnji seji. h F RAZPIS ZA XVII. FESTIVAL DOMAČE ZABA- VNE GLASBE SLOVENIJE v skladu z določili samoupravnega sporazuma o program- skem, organizacijskem in strokovnem sodelovanju na področju DZG RAZPISUJEMO XVII. festival domače zabavne glasbe Slovenije, ki bo 5. in 6. septembra 1986 v Ruju. I. 1. Na festivalu lahko sodelujejo vsi domači zabavni ansambli iz Slovenije in zamejstva, če gojijo to glasbeno zvrst. 2. Vsak ansambel nastopi z dvema skladbama, od teh mora biti ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in na festivalu prvič javno predvajane. Besedila morajo biti v slovenščini ali v enem od slovenskih narečij. Zaželeni so predvsem motivi iz življenja in dela današnjega slovenskega človeka. 3. Skladbe, izvedbo in besedilo bo ocenjevala posebna ko- misija, ki jo imenuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Strokovna komisija bo preizkusila kakovost in usposoblje- nost ansamblov na področnih revijah. 4. Strokovna komisija bo spremljala nastop ansamblov na fe- stivalu in ansamble razdelila v kakovostne skupne za podelitev zlate, srebrne in bronaste Orfejeve značke ter pisnega priznanja za sodelovanje. V navedene štiri skupine bodo razvrščeni vsi an- sambli, značko Orfeja s plaketo dobi ansambel, vsak član ansam- bla pa samo značko ali priznanje, ustrezno razvrstitvi ansambla. Prednosti, ki jih bodo imeli nosilci zlate značke Orfeja, bodo podrobneje opredeljene v pravilih festivala, predvsem pa so: pra- vica snemanja na RTV Ljubljana brez predhodne avdicije, organi- zirano gostovanje v zamejstvu s priporočilom ZKO Slovenija in podobno. 5. Na festivalu bo podeljenih 7 nagrad, 3 za skladbe, 3 za be- sedila in Korenova plaketa za najboljšega pevca ali pevsko skupi- no ter nagrade za najmanj trikrat doseženo zlato Orfejevo znač- <0. 6. Pogoj za sodelovanje na festivalu je tudi pristanek, da iz- /ajalci odstopijo od mehaničnih pravic za posnetke plošč in kaset =)TV Ljubljana. Avtorjem pripadajo vse pravice, ki jih določa za- edeti za obrtne novosti foto: KOSI Red dela Stanku Žličarju Predsedstvo SFRJ je odli- kovalo Stanka Žličarja, de- lavca v Gozdnem gospodar- stvu Maribor — obrat Ormož z redom dela s srebrnim ven- cem. Odlikovanje je prejel za aktivno sodelovanje pri sa- moupravnem razvoju občine in za skrb za varstvo narave in urejeno okolje. Izročili so mu ga na skupnem zasedanju zborov Skupščine občine Or- mož, ki je bilo 27. decembra 1985. F Rekreacijska cona v Mestni grabi v Ormožu Zbora skupščine občine Ormož sta na ločenih sejah, 27. decembra lani (zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti) obravnavala tudi osnu- tek odloka o sprejetju programskega dela zazidal- nega načrta rekreacijske cone v Ormožu. Ta cona je določena v Mestni grabi, to je severozahodno od mestnega središča Ormoža, ki obsega okoli 5 ha površine. Ta površina v glavnem še ni pozidana, največje gozda in nekaj neobdelanih površin. Na tem ob- močju že stoji osnovna šola Stanka Vraza, stano- vanjski objekt, vinska klet. mizarska delavnica in lopa. Na južnem delu je rokometno igrišče in v prizidku garderoba. Ti objekti naj bi tudi ostali, saj rušitve niso predvidene. Na območju cone bodo zgradili potrebne napra- ve za razne oblike rekreacije, kot je trim, tek, atlet- ske discipline, nogomet, rokomet itd. Načrtujejo zgraditev nogometnega igrišča v velikosti 45 x 90 metrov, tekališče v dolžini 100 m, 330 m atletske steze, prostor za skoke in mete, tribune za gledal- ce, rokometno igrišče in trim steze. Travnate površine med igrišči naj bi bile name- njene igram, počitku, sončenju in sprehajališčem. S tem bi izkoristili ta razgibani teren in z drevjem porasel greben, ki je arheološko zaščiten. Teren nudi tudi dobre pogoje za organiziranje otroških zimskih iger. Zazidalni načrt je stalno na vpogled v upravnem organu občine Ormož, ki je pristojen za urbanizem. FF TEDNIK - 9- januar 1986 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Male živali lepšajo naše življenje Najbližje bunto resnici, opre- delimo male /)\ali kol skupino domačih /i>j»ii, ki /i\i » neposred- ni bli/ini člo>eka. Nist. namenjene 7golj i/koriščanju (fi/ičnih m pro- duktivnih lastnosti), temveč Je člo- vek našfl v njih še druj;e dobrote in vrednote, ki izpopolnjujejo predvsem njegovo življenje. Pri tem največkrat pttmislimo na psa in mačko, čeravno so nekateri glo- dalci in ra/lične vrste ptic števil- čno skoraj enako zastopane v tej skupini. Aktivnosti vedno \ečjega šte- vila ljudi so v prostem času veza- ne na male živali. Tudi ko govo- rimo o pomenu male živali v ži- vljenju sodobnega človeka, misli- mo najpogosteje na psa in mač- ko zaradi tijunih komunika- tivnih lastnosti. Za take ljudi obi- čajno rečemo, da so ljubitelji ži- vali, čeprav hi za nekatere veljala prej drugačna ocena — da so mučitelji živali. Pogosto srečuje- mo ljudi s čutom odpora ali stra- hu do živali. Magister Zlatko Kumer iz TOZD Veterinarstvo Obdravske- ga zavoda za veterinarstvo in ži- vinorejo l^uj posebej poudarja in opozarja na kohabitacijo člo- veka in male živali, v kateri na- stopa žival kot človekov družab- nik. Gre za odnos, ki je novejše- ga datuma in ki je v tesni pove- zanosti z urbano industrijskim okoljem. V takem okolju namreč nekatere male živali postanejo priviligirani ljubljenčki, za kate- re človek skrbi in jih ščiti. Te živali so za sodobnega člo- veka velikega pomena. Utesnje- nemu med asfaltom in betonom predstavljajo delček narave, ki jo vse bolj pogreša in od katere se istočasno vse bolj oddaljuje. In zaradi tega ni nič čudnega, če število malih živali nezadržno narašča. Psihoterapevtska korist pove- zave in družabništva med člove- kom in malo živaljo pride pose- bej do izraza, kadar gre za otro- ka. Dokazano je, da se nekatere oblike motenj pri otrocih lahko odpravijo, če jim omogočimo, da se družijo s svojimi živalmi, ki jih imajo radi in se pri tem tudi od njih marsikaj lahko naučijo. Izvor številnih problemov otroka je najti v domu staršev. Malo čudno, vendar resnično. POMEN MALE ŽIVALI V SO- DOBNI DRUŽINI Današnja družina se v marsi- čem razlikuje od nekdanje. Očit- no zmanjševanje števila članov družine zmanjšuje tudi obseg medsebojnih stikov, učenja in vzgoje. Vse hitrejši in ubijajoči tempo življenja, prezaposlenost, delo v tujini, borba za prestiž, kariero, višji standard, brezpo- gojno vodijo do tega, da so starši vse bolj utrujeni, otroci pa pri- krajšani v ljubezni in medsebojni dobroti. Hišni ljubljenček — denimo pes — lahko v teh primerih kori- stno nadomešča nekatere »po- manjkljivosti« sodobne družine. V tem primeru prevzame žival vlogo prijatelja in zaupnika. Ma- la žival lahko otroku nadomesti tudi veliko družino, ki jo danes vse bolj pogrešamo in otrok naj- de v njej partnerja v igri. Hišna žival lahko prevzame v družini tudi vlogo mostu, ki povezuje dve generaciji. Kot pravi magister Kumer lah- ko, vsaki izkušeni veterinar kliničar našteje primere, ki pose- gajo v področje vloge veterinarja v mentalno higieno človeka. V zvezi s tem omenja primer, ki ni redek v veterinarski praksi z ma- limi živalmi. Starši se pogosto že- lijo znebiti ostarele živali — na primer psa - samo zato, ker je star, ne pa tudi bolan, na katere- ga pa je istočasno njihov otrok zelo navezan in ga ne želi izgubi- ti, saj sta bila vendar dolga leta prijatelja. Pri tem zahtevajo od veterinar- jev, da psa po kratkem postopku »likvidirajo«. Veterinarji pa naj bi bili tudi tisti, ki bodo otroka prepričali, da je žival pač težko bolna in da ji je potrebno omo- gočiti brezbolno smrt. Praviloma tega veterinarji ne bi smeli delati, ker to predstavlja težek stres za otroka, ki lahko na podlagi tega sklepa, daje on sam ali nekdo drug, ki je bolan ali star — brezvezen in zrel za »li- kvidacijo«. Zato je mnogo bolje. če veterinar prepriča starše, da živali posvetijo nekoliko več ge- riatrijske pozornosti, kar si bo otrok zelo dobro zapomnil, v po- zitivnem smislu. POMAGA TUDI OSAMELIM Končno tudi odraslim družab- ništvo s psom — razen povsem praktičnih koristi — prinaša po- membno korist za njihovo zdrav- stveno stanje. Znano je, da so- dobna civilizacija deformira člo- veka, posebej se zopet to odraža v urbano-industrijskih naseljih, kjer ljudje pogosto iščejo izhod iz vsakodnevnih problemov na napačni strani — večkrat je to al- kohol, cigarete, preobilna pre- hrana, mamila in podobne stvari. Rešitev je v pravočasni odstra- nitvi vzrokov. Poleg tega je po- gost pojav osamelost starih ljudi, ki se bodisi zaradi smrti življenj- skega partnerja ali odhoda otrok — morajo pogosto sprijazniti z žalostno osamelostjo in kdo jim zopet lahko pomaga pri tem? Mala žival. Veliko teh ljudi se potem »oglaša« v ambulanti za male živali in prav vsi so zaskr- bljeni za njihovo zdravje, ob tem pa pozabljajo na lastne težave. DRUŽBENI ODNOS DO MA- LIH ŽIVALI Odnos družbe in posamezni- kov do domačih živali je oprede- ljen z zveznim in republiškim za- konom o zdravstvenem varstvu živali ter z vrsto pravilnikov, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo živali pred kužnimi boleznimi, njihovo preprečevanje, ugota- vljanje, zdravljenje in izkorišča- nje. DPS morajo v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotoviti predvideni obseg zdravstvenega varstva živali pred kužnimi bo- leznimi in varstva ljudi pred bo- leznimi, ki se prenašajo od živali na človeka. Letos pa je bil spre- jet tudi zakon o zdravstvenem varstvu živali, ki prinaša po- membno novofit in sicer določilo o zaščiti živali pred mučenjem. NA KAJ BOMO PAZILI, KO SE BOMO ODLOCALI ZA MALO ŽIVAL? »Misliti moramo na veliko stvari. Naštel bom le pomemb- nejše. Komu priporočamo nakup male živali? Opredelil se bom na psa. Priporočam ga tistemu, ki ljubi živa! in ki pričakuje, da mu bo žival to ljubezen vračala. Da- lje tistemu, ki želi zaščititi svoj dom, premoženje, gospodarske stavbe, družino in podobno. Tu- di takemu, ki se mora iz zdrav- stvenih razlogov čim več gibati na svežem zraku in kateremu je pes rešitelj — poleg tega mu po- maga premagovati vsakodnevne težave. Vedeti moramo tudi, da so mladiči vsi mali in neznansko prisrčni. Toda misliti moramo naprej — na to, kakšni bodo, ko bodo odrasli, za kaj ga bomo uporabljali in podobno. Poznati moramo prostorsko potrebo maie živali oziroma pro- stor, ki ga imamo na voljo. Po- membno je tudi, da poznamo razpoloženje bližnje okolice do male živali. Če nekdo prvič kupuje malo žival, je najbolje, da se odloči za samca, ker je manj problemov z njim. Bolje je kupiti žival z zna- nim poreklom — z rodovnikom, pri kateri imajo iskane lastnosti dedno zasnovo. Pri pasmi mora- mo biti informirani o njeni veli- kosti zaradi stroškov vzdrževa- nja, ki danes niso mali in nepo- membni. Pred nakupom poiščemo na- svet pri izkušenem rejcu ali ljubi- telju živali. Ob nakupu naj bo ži- val starejša od osem tednov — naj bo dobro raščena in zdrava. Če bomo v dvomih glede zdrav- stvenega stanja, se posvetujmo s strokovnjakom,« je odgovoril magister Kumer. KAKŠNO ZDRAVSTVENO NEGO POTREBUJE MALA ŽIVAL? »Prodajalec je odgovoren za zdravje živali Ob nakupu živali z znanim poreklom zadrege gle- de zdravstvenega stanja verjetno ne bo, saj je taka žival že prejela zdravila zoper črevesnega zaje- dalca, ki je v starosti osem, deset ali dvanajst tednov najpogostej- ši. Črevesni zajedalci neugodno vplivajo na rast in razvoj mladi- ča in lahko povzročijo vrsto čre- vesnih motenj. V naši ambulanti pregleduje- mo male živali vsak dan predvi- doma do 10,30 ure, dodatno pa vsako sredo od 16. do 18. ure sprejema specialistična ambulan- ta za male živali. Dosedanje iz- kušnje učijo, da marsikateri no- vopečeni lastnik male živali o tej ne ve nič ali bore malo. Takšnim lastnikom priporočamo, da čim prej pripeljejo svojega ljubljen- čka na pregled, kjer bo strokov- njak svetoval lastniku o načinu vzdrževanja, nege, prehrane in na ta način preprečil pojav bole- zni, ki izvirajo iz pomanjkanja vitaminov, mineralov, beljakovin in drugih sestavnih delov nepra- vilno sestavljenega obroka. Izredno pomembno je, da ži- val zaščitimo pred nekaterimi na- lezljivimi boleznimi, ki najbolj prizadenejo male živali v starosti do enega leta. Povzročitelji teh bolezni so praviloma virusi. Po- tek bolezni je zelo hud, prav tako je visok odstotek poginov. Rejci te bolezni poznajo — imenujemo jih mačja, pesja kuga, virusna vnetja črevesja in tako naprej. Edina učinkovita zaščita je pravočasno zaščitno cepljenje — vakcinacija. Letos je število obo- lelih živali izredno visoko, zato ni odveč nasvet lastnikom, ki ži- vali še niso cepili, da jih čimprej pripeljejo v našo ambulanto. To velja za letošnje mladiče psov in mačkov. Vsak pes starejši od pet mesecev mora biti enkrat letno zaščitno cepljen zoper steklino.« KAKŠNE NALOGE NAREKU- JE SODOBNI ČAS VAŠI STROKI IN V KAKŠNIH PO- GOJIH DELATE? »Daleč največja in najpo- membnejša naloga v kohabitaciji človeka in živali je čuvanje zdravja človeka. Vedeti moramo, da obstaja vrsta bolezni, ki so skupne človeku in živali in se prenašajo od živali na človeka in obratno. Razen veterinarsko-me- dicinskih ukrepov, preventive, pravočasnega diagnosticiranja, zdravljenja in zatiranja teh bole- zni pri živali bo nujno okrepiti oziroma poglobiti že obstoječo povezavo in sodelovanje z zdrav- stveno službo. Menim, da ljudje vse premalo vedo o boleznih, ki so skupne ljudem in živali, zato je prosvet- Ijevanje lastnikov malih živali, pa tudi ostalih, ena izmed stalnih nalog zdravstvene in tudi veteri- narske službe. Glede pogojev dela v mali praksi bi dejal, da zaostajamo za razvitim zahodom, kjer imajo ve- liko klinik za male živali s so- dobno opremo. Pri nas je največ- ji problem oprema in instrumen- tarij v kirurškem zdravljenju, ki je pogosto nedosegljiv ter nas sili v improvizacijo, za katero upa- mo, da je le začasna, kar pa ni- odvisno samo od naše stroke,« je zaključil magister Zlatko Kumer. MG Zlatko Kumer V ambulanti je vedno živahno ... foto: M. Ozmec PREDNOVOLETNI RIBOLOV Tri dni pred Novim letom smo ptujski ribiči izkoristili zadnje le- po vreme v starem letu. Pri zapornicah v Markovcih smo tako ob na- makanju trnkov v pogovorih ocenjevali leto 1985 in naša pričakova- nja v novem letu. Želimo si predvsem čistih voda in okolja, dober pri- jem in seveda sodelovanja z vsemi, ki so dolžni skrbeti za naše okolje. Tekst in foto: K. Zoreč Kljub velikemu številu ribičev in lepemu vremenu je bil ulov bolj skro- men. Tudi galebi so se sončili na mostu. Prvo srečanje upokojenih obrtnikov v prostorih obrtnega združenja Ptuj v Vošnjakovi ulici 13 je bilo 26. decembra prvo srečanje upokojenih obrtnikov občine Ptuj, ki je preseglo vsa pričakovanja, tako vsaj zatrjujejo na obrtnem združenju. Udeležilo se ga je petnajst obrtnikov, ki so tudi sklenili, da bo odslej 26. december tradicionalen dan upokojenih ptujskih obrtnikov. Ob tej priložnosti so jih pozdravili predstavniki obrtnega združe- nja ter jim na kratko predstavili dosedanje razvojne uspehe ter težave v obrti in drobnem gospodarstvu nasploh ter bodoče načrte. V nada- ljevanju so se živo zanimali za probleme obrti in za spremembe v obrtnem zakonu. Pohvalili pa so tudi ureditev poslovne stavbe, ki v mnogočem prispeva za boljši razvoj. Srečanje je potekalo v dobrem razpoloženju foto: KOSI Srečanje so zaključili z obljubo, da se bodo poslej pogosteje sre- čevali v prostorih združenja in tako po svojih močeh, izkušnjah in znanju skušali pomagati pri razreševanju obrtnih problemov. MG Pomanjkanje ženskega spolnega hormona (estrogena) postane kritično po 50. letu starosti DR. MED. FRAN BRUMEN RAVNOTEŽJE MED URAV- NOVESENOSTJO IN RAZ- GRADNJO KOŠČENIH OR- GANOV ČLOVEKOVEGA TE- LESA JE FIZIOLOŠKO SMO- TRNO UREJENO LE RAZME- ROMA KRATEK ČAS - PRI- BLIŽNO PRVO TRETJINO ŽI- VUENJSKE DOBE! Že nekako po 35. do 40. letu starosti se indi- vidualno različno začnejo poja- vljati znaki razgrajevanega sla- bljenja skeletne mase. Najbolj opazne so spremembe na hrbte- nici v obliki različnih razobliko- vanj vretenc. Toda vsebovitost za zdravje potrebnih rudninskih snovi v ženskem okostju je s pravočas- nim zdravljenjem in prilagojeval- nim dovajanjem sestavljenih estrogenskih zdravil možno zadr- žati v skoraj norm^i^nem •i.irjii Temu spoznanju smo zaradi ne- znanja mnogokrat posvečali pre- malo ali pa celo nobene pozor- nosti. Mnoge grbaste ženske bi lahko tudi v starejših letih hodile še zravnane, če bi se ob pravem času začele smotrno zdraviti. Ugotovljeno je, da BREZ ZA- DOSTNE KOLIČINE ŽEN- SKIH HORMONOV ZAČNE OKOSTJE SLABETI. Fiziološko starostno nazadovanje koščenih organov kar je naravni proces dosega na leto povprečno 2 med tem ko v primerih takoime- novane osteoporoze (bolezen ra- zredčevanja koščenih organov! nara-.ti' lahljcnjt košCcnih del.iv do 5 DKl 'f.l DhL NA!' 2",. r!:i/ad')v;inju l.jhkv^i s n>''n>e'n;rri in pravočasnim zdravljenjem za- viramo ali pa celo preprečimo. Vendar je treba vedeti, da je tudi pri tem problemu najvažnejše bolezen preprečevati, ker v poz- nem stadiju bolezni ni mogoče več z zadovoljivim uspehom po- zdraviti. Zato je potrebno začeti z zdravljenjem v času nastopanja mene, torej nekako med 40. in 50. letom starosti. Približno pri četrtini žensk, ki ne uporabljajo ženskega hormo- na kot nadomestilo zdravilo po prenehanju mesečnega perila, nastopa bolezen osteoporoza. Pojavijo se tudi na /unaj vidne sprem« ;nbv 'na dr^i ttlesa: grba- vost ra/Iičnih stopenj, prek^imer- na iiv!,- . g ieL: hrbtenice, štrleč spodnji del tre- bušne stene i. p. Spodnji del hrb- tenice se izboči navzpred, zaradi sprememb na hrbteničnih vreten- cih se tudi telesna višina počasi vidno zmanjša — »človek leze skupaj« NAJOPAZNEJŠE SPRE- MEMBE PRI ŽENSKAH NA- STOPAJO MED 50. do 65. LE- TOM STAROSTI. Na splošno je ženski spol bolj ogrožen kot mo- ški. Pri ženskem spolu naraščajo prelomi različnih kosti v pojača- nem vzponu in prekašajo isto obolevnost pri moških približno desetkratno. Pra to statistično spoznanje je glavni zagon za ra- zisk. ve na ter pc ■ :;• P: ' 60-letnicah nastopajo poškodbe hrbteničnih vretenc nekako v 26 %, medtem ko pri 75-letnicah že v 50%! Prelomi kolčnih vra- tov so značilni za starostnike. Celih 97 % teh prelomov se pri- peti po 65. letu. Tudi pri moških se število podobnih prelomov kosti s starostjo zvišuje, toda ni- kakor ne v takem odstotku kakor pri ženskah. Poleg mene poznamo še takoi- menovano rizično skupino žensk: ženske, ki so zaradi bole- zni predčasno izgubile notranje spolne organe, dalje ženske, ki so iz kakega drugega vzroka obležale nepokreine v postelji za daljšo dobo. kronične alkohi ;i- č-rke K. Mik. ženske v podhranjenem stanju in končno tiste, ki so obremenjene s prirojeno dispozicijo. Najnovejše diagnostične meto- de znatno pomagajo pri odkriva- nju in nadziranju te bolezni. Dolžnost žensk samih je, da se zavedajo pretečih možnosti in se pravočasno posvetujejo s svojim zdravnikom. Dosedanja opaža- nja dokazujejo, da dosegamo najboljše uspehe, če takoj po prenehanju mesečnega perila ostanemo budni in ob pravem času začnemo z rednim zdravlje- njem — in to neprekinjeno celih 6 let. •Sestavek scni u- nouiil : p ; datkih Ha iHd^her A. G. • -;tz Z.: .......... , . ___________________ ______________-'-K«*- .-JSfc ssf .v Dober dcn prvi tjeden v noven leti! Kak ste kaj storega pokopa- li? Mija z mojo Miciko srna bla v tisti najboj dugi noči duma v krogu svoje družine Seke, pujceka, mujceka, peseka no svinjskega meseka no korpflaše vina seveda. Bilo je kot nekoč na poročno noč, samo ma- lo drgačik. Gdo sta se cengara na vuri opulnoči eden gor na drugega spravla, te sma si prek programa na televiziji zdrovje no srečo povo- ščila, malo do najbližjih sosidov stopila, nekaj jih je tudi k nama pri- šlo, te pa saj vete kak gre naprej: Živjo, živjo — vun ga spij, pa spet drugega nalij no tak naprej ... Tak, ke potli kumer do štampeta pri- deš no še na družinske obveznosti pozobiš. Pa saj je samo enkrat na leto Silvestrovo. Ja, na novega leta den pa sma mela z Mico samo svinjsko meso na mizi no nič kurečjega. To pa zato, ker že stori običaj to tak zahte- va. Svinjsko mora biti na mizi zato, ker gospa svinja rivle z rilcom vir- stvo naprej, kura pa ga brca z nogami nazaj. Iz toga sledi nauk: Če bi hteli našo virstvo na zeleno vejo spraviti, te bi se mogli še boj s svinje- rejo ukvorjati. Moja hčer, ki v mesti živi mi je to ovokrot provila, da zavolo visokih cen svinjskega mesa beseda SVINJA že dugo neje več žaljivka. Če si kumi negda reka, da je svinja, si lehko celo kaznovani bija, gnešji den pa je to izraz spoštovanja do tistega, ki ga s toto do- močo živoljo krstiš. Vidite, kak se cajti spreminjajo. Tudi običaji so različni: nekda smo samo Božičeka svetili, zdaj pa smo še dedeka Mraza fcoj dobili. Meni je pač vseeno kokšni je praznik, samo, da je v dobri družbi kaj dobrega za na mizo djoti. Hteja pa me je moj sosid Franca nategnoti. Pa ne tak kak si zdaj mislite, saj je čista normalni moški: Odo so pri njih jaslice no novoletno jelko kranclali, je posla svojega najmlajšega otroka po mene, da moren hitro k njim priti. Mi- sla sen, da se je kaj hujdega zgodilo no sen hitro k sosedi stopa. Vsi pri hiši so se smejoli no mi rekli, da so me zato poklicali, ker jin v bo- žičnih jaslicivh en osel fali. Hec je pač hec. Brez heca nega deca. Sre- čno - LUJZEK Vandalizem na starem ptujskem pokopališču Zadnje čase smo že večkrat zasledili v dnevnem časopisju o van- dalizmu na mestnih in vaških pokopališčih. Na ptujskem starem po- kopališču je bil nedaven napad zlikovcev porazen. Okrog deset na- grobnih plošč je izruvanih in polomljenih, ponekod so iztrgana sveti- la, drugod spet polomljeni robniki in ograje grobov. Opazno je, da se ta vandalizem širi tudi na javne objekte, prometne znake in mestne nasade. Menim, da bi bil skrajni čas, da bi naša družbena samozaščita morala delovati tudi v tej smeri, sicer se bo vandalizem in cinizem razširil tudi na pomembna obeležja iz naše zgodovine. Mladino v šo- lah pa bi morali bolj vzgajati v spoštovanju do naših umrlih in z več pietete do družbene imovine in kulturnih spomenikov. B. L. Posvet zbiralcev mleka v okviru Kmetijske zadruge Ptuj deluje 106 kmetov — zbiralcev mleka, ki bodo ob koncu leta 1985 zbrali prek 13 milijon(?v litrov mle- ka. v petek, 20. decembra, dopoldne so se skoraj vsi zbrali v delav- skem domu Franc Kramberger v Ptuju, kjer so jih seznanili z novimi pravicami in dolžnostmi za sezono 1986. V ta namen so v KZ Ptuj iz- dali poseben zbirnik vseh pravic in nalog in jih po ustni obrazložitvi tudi v pisni obliki posredovali vsem zbiralcem. Njihova vloga pri od- kupu mleka je namreč izredno pomembna. V nadaljevanju posveta pa so udeleženci prisluhnili zanimivemu predavanju o prehrani in selek- ciji krav molznic — predaval je inžener Florijan Peperko iz Obdrav- skega zavoda za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju, ob koncu pa so zbiralce opozorili tudi na ravnanje z molznimi stroji ter predvsem na higieno mleka, ki zadnje čase ni več tako intenzivna. - OM Udeležba na posvetu zbiralcev mleka je bila zelo dobra. Učenci iz Hildna na proslavi ob 29. novembru. Predrag Krajnc recitira pesem Republiki za praznik Praznovanje dneva republike med zdomskimi klubi Mesec november je pravgotovo eden tistih mesecev, ko so društva zdomcev najbolj akti- vna. Saj ne mine niti ena sobota oziroma ne- delja brez kakšne športne ali kulturne zaba- vne prireditve posvečene dnevu republike. Letos je bila še posebno poudarjena 40. oble- tnica svobode. 2e v začetku meseca je bil kegljaški turnir za pokal skupnosti jugoslovanskih klubov za področje konzulata Diisseldorf. Izvedla ga je kegljaška sekcija SKŠD Maribor iz Hildna pod vodstvom Jožeta Avguština na domačem kegljišču. Na tem turnirju smo sodelovali s prvo in drugo moško ekipo ter eno žensko. Ženska ekipa Hildna je zasedla tretje mesto. Prva moška ekipa Hildna je zasedla prvo mesto, s tem pa se je uvrstila še v finale štirih skupno- sti — Dusseldorf-Wuppertal-Duisburg in Munster, ki je bil v Mettmanu. Tudi na tem turnirju je ekipa Maribora osvojila prvo me- sto in prehodni pokal. Letos smo tudi — pr- vič — sodelovali na šahovskem turnirju, ki je bil v Diisseldorfu, osvojili smo tretje mesto. Naj omenim, da bo naše društvo tekmova- lo tudi v novoustanovljeni šahovski »jugo« ligi na področju Diisseldorfa. Liga šteje tre- nutno deset ekip. Množično smo se udeležili tudi centralne proslave jugoslovanskih klubov področja Dusseldorf ob dnevu republike, ki je bila v Dusseldorfu 22. novembra V akademskem delu proslave so nastopali učenci vseh šol dopolnilnega pouka in v vseh jezikih narodov Jugoslavije. Hildensko šolo je zastopal učenec Predrag Krajnc z recitaci- jo pesmi republiki za praznik. V zabavnem delu proslave sta nastopala pevca Lepa Bre- na in Miroslav Ilič ter ansambel Sladki greh. Blizu dva tisoč obiskovalcev, ki so prišli kljub delovnemu dnevu od blizu in daleč, je bilo s programom zelo zadovoljnih. Ob tej priložnosti je Skupščina jugoslovanskih klu- bov področja konzulata Diisseldorf podelila najvišja priznanja — pohvale tistim članom društev, ki so s svojim delom in trudom naj- več prispevali k uspehom matičnih društev in skupnosti klubov. Iz društva »Maribor« so to odličje sprejeli naslednji člani: Marija Plohi — naša dolgoletna blagajničarka. Tone Šešek — gospodar in duša kluba, Jože Avguštin, ki mu gre pohvala za izredne uspehe, ki jih ža- njejo naši kegljači (naj omenimo, da kegljajo poleg njega še žena ter sin in hčerka kot mla- dinca), Ernest Vidovič — eden od soustano- viteljev društva — nekaj časa tudi podpred- sednik in vseskozi aktiven, pa še naš prvi predsednik društva Jakob Hebar — eden od ustanoviteljev SKŠD Maribor ter naš sedanji predsednik Franc Rašl, ki je izredno marljiv v društvu in pri skupnosti klubov. Bil je tudi predsednik Skupščine klubov Dusseldorf. Skoraj vsi omenjeni člani so iz okolice Ptuja. Dan kasneje, to je v soboto 23. novembra pa je imelo proslavo naše društvo. Mirno lah- ko trdim, da je ta prav lepo uspela, čeprav smo imeli pred tem precej težav s prostorom za izvedbo proslave. Ni nam preostalo druge- ga kot da smo najeli plesno dvorano nekega gostišča. Zbralo se nas je čez dvesto obisko- valcev od blizu in daleč — tudi do 30 km in še več. Učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Hildna so pod vodstvom učiteljice Mare Merljak pripravili krajši pester pro- gram. Nastopili so tudi otroci male šole, ki jo že dalj časa vodi Živa Krčtlinger. Nekaj učenk in učencev je bilo sprejetih v pionirsko organizacijo. Tem je najprej spregovoril ne- kaj besed o pomenu te organizacije konzul iz Diissldorfa Krunoslav Zrnac. Nato pa jim je podelil rutice, značke, ključe ter spominsko knjigo in jim zaželel vse najlepše v nadalj- nem šolanju. V zabavnem delu proslave so igrali fantje naše sekcije — kvintet Statenberg. Tokrat so se še posebno potrudili, tako da so bili prav vsi zadovoljni. Na ta dan je imelo proslavo tudi S. K. Š. E). »Slovenski zvon« iz Krefelda. Tudi pri njih je proslava prav lepo uspela. V zabav- nem delu je nastopal ansambel Boža Majerja »Odmev z gore« iz Morsa. Zadnjo soboto v novembru je imelo proslavo še društvo dr. Franceta Prešerna iz Burscheida. Imeli so lep program, ki so ga izvedli učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Burscheida, Remsch- lida in drugih krajev. Za zabavo so skrbeli ansambel Ota Lesjaka iz Hildna in tamkajš- nji marljivi člani društva. Ko že omenjam slovenski dopolnilni pouk naj dodam, da smo pred kratkim dobili od- delek tudi v VVuppertalu. Zasluga zanj pa gre največ tovarišicama Mari Merljak, ki uči ta oddelek in Živi Krotlinger. Na kraju naj še dodam, da se še vedno pridno zbiramo v društvenih prostorih in to ob sobotah in nedeljah. Najbolj zvesti in pridni med nami so igralci štajerskega karta- nja — »šnopsanja«. Med njimi sta najboljša Janez Štrafela in Tone Freinkovič. Na koncu želim pozdraviti vse v uredni- štvu in bralce — doma in na tujem! Rudi Potrč Seksplozija!? V nedeljo, 15. decembra, smo si v ptujskem gledališču lahko ogledali predstavo Satirično ero- tičnega teatra iz Beograda z na- slovom Sexplozija. Naslov je ze- lo ustrezal, saj je v resnici šlo za eksplozijo cenenih, cirkusantsko predstavljenih skečev, pobranih z vseh strani brez vsebine in hu- morja. Že pogled na oder je gledal- cem naznanil, kaj bo lahko videl. V ozadju scene je bil razpet ki- čast plakat z motivi in simboli, ki naj bi imeli opraviti z erotičnost- jo. Pred plakat sta bila položena dva lesena zaboja in nekje ob strani, točneje pod odrom hreš- čeč magnetofon, ki je oddajal mešanico narodnih, zabavnih in klasičnih skladb, ob katerih je ženski del ansambla odpiral le usta. Glasba ji je bila v pomoč za lažje pozibavanje z boki v ritmu in mimo ritma, ob tem pa so spuščale šeJcrike in vzdihljaje, se slačile in oblačile (da bi se lahko nato spet slačile). S temi »slači« prizori pa so opravile pomemb- no nalogo, saj bi drugače pred- stava trajala le pol ure. »Igralki« žal ne morem tako imenovati, ker njihovo početje ni bilo niti malo podobno igranju. Torej igral je moški del oz. dva igralca s pomočnikom, ki se je včasih sprehodil od magnetofona prek odra in nazaj. Vsebino bi lahko označili kot: variacije na temo sex. Smiselno pa ni pomenila ne norčevanje iz sramu ali predsodkov do golega telesa ali do erotike, temveč je vse skupaj dišalo (ali smrdelo) po prostaštvu. Za konec so zapeli še pesmico, da smo se vsi rodili enaki in se- veda goli in da se tega ni kaj sra- movati. Da bi nam to povedali. še bolj pa pokazali, so prišli celo iz Beograda (seveda je temu pri- merno bila tudi cena — 500 din). O odzivu gledalcev ni potreb- no govoriti, saj je dovolj zgovo- ren bil kratek, le nekaj sekund trajajoč aplavz, ki pa so si ga igralci sami že umetno podaljšali s tem, da so predstavili vsakega igralca posebej (Lepo Radico, debelega Mičota ...) Gledalci so prišli v gledališče, videli nekaj kar z gledališčem ni- ma nič skupnega ter odšli z gren- kim spoznanjem, da niti v gleda- lišču več nismo varni pred ki- čem. Sanja Bogdanovič Popravni izpit za cirkulanski »Feni« Morda malo nenavaden na- slov za članek, pa vendar dovolj zanimiv in aktualen za današnji čas. Težka gospodarska situacija na vseh ravneh in področjih in- vestiranja, ni novih gradenj, zato je tudi v Cirkulanah zadnje čase bolj trezno razmišljanje o gradnji kulturnega doma oziroma dvora- ne. Sestanek, katerega je sklical predsednik Krajevne konference SZDL, je imel le dve točki dnev- nega reda: Poročilo gasilskega društva Cirkulane o porabljenih sredstvih KS za njihove garaže ter nadaljna »uspda« kulturnega doma. Vabljeni so bili tudi vsi predsedniki vaških odborov ter drugi odgovorni v KS, vendar se žal vsi niso udeležili tega zname- nitega sestanka. Po vsebini in ak- tualnosti je bil eden redkih v Cir- kulanah. Najbolj kritičen je bil predsednik vaškega odbora iz Dolan, ki je zelo kritično ocenil celo najbolj odgovornih v KS in. v gasilskem društvu okrog iz- gradnje kulturnega doma v Cir- kulanah. Res škoda, da najbolj odgovornih ni bilo na tem se- stanku. Mislim da je to trenutno naj- bolj vroča in žgoča tema na mno- gih sestankih od vsega začetka tega srednjeročnega obdobja. Zato se seveda ne smemo niti preveč čuditi, če ljudem že po- puščajo »živci« na račun kultur- nega doma. Vprašanje je na dla- ni, ali bo popravni izpit uspešen? Moral bo biti za vsako oceno. Nasloniti se bomo morali na la- stne sile, znanje, sposobnosti v KS Cirkulane in skoraj gotovo, da se bo nekaj premaknilo oziro- ma rodilo, sicer zelo pozno, ven- dar upanje na bolje je tudi nekaj. Ne smemo pa dovoliti, da mora- mo javno in pošteno povedati vsem krajanom, da prvotna za- misel o izgradnji kulturne dvora- ne na lokaciji sedanjega gasilske- ga doma ni bila dovolj stroko- vno, politično, in samoupravno utemeljena. Gradbeni odbor, ki je bil za to izvoljen v letu 1983, ni kdove kaj naredil za izgrad- njo. Na sestanku je bilo tudi poudarjeno, da niso krivci samo gasilci, vendar žal vsaka šola ne- kaj stane. Velike finančne težave, ki so ves čas pestile gasilsko dru- štvo, in drugI problemi v samem gasilskem društvu so botrovali, da nas je vse skupaj čas krepko prehitel, kot že velikokrat doslej pri napredku v Halozah. Dokončno ta sestanek ni mo- gel razrešiti vseh vprašanj, ki jih ni malo in so zelo zapletena, ven- dar pa je le dal nekatere konkret- ne in nove usmeritve ter rešitve za izgradnjo kulturnega doma v Cirkulanah, katerega pogrešamo že več desetletij. Tudi ta kulturna investicija v letu 1986 naj dobi širšo družbeno moralno podporo vseh delovnih ljudi v KS Cirku- lane. Janez Korenjak Bomo vzdržali tudi tako? v Narapljah se mladinci srečujemo z novim problemom. Mladinci smo namreč edina DPO v tem nerazvi- tem Haloškem kraju, igramo pomembno vlogo na kulturnem in družbenopolitičnem področju ter v samem razvoju kraja. Sam kraj se srečuje s proble- mom izseljevanja mladine v mesto. Kako ne bi, saj jim ne nudi niti najpomembnejšega. Mlad človek je namreč poln elana, revolucionarnosti, želja po zanimivem, nesamotnem življenju. Tukaj je tudi pred leti delovalo gasilsko društvo, ki je prenehalo delovati iz neznanih vzrokov. Prav tako so zaprli podružnično OŠ »Miran Sagadin« zaradi pre- majhnega števila otrok oziroma šolarjev. OŠ Majšperk je mladincem zaupala primeren prostor v nekdanji OŠ. Po sedmih letih delovanja OO ZSMS je ta prostor zasedla DO TVI Majšperk brez prejšnjega obvestila oz. dogovora ^ mladinci. Zamenjali so ključavnice in zaklenili gradivo ter inventar, ki smo ga uporabljali mladinci. Sami smo si poiskali drugi prostor in ga pod težkimi po- goji zasilno uredili. Kmalu pa je DO TVI Maj- šperk zasedla tudi ta prostor in ga spremenila v skladišče s surovinami. Na pritožbe OO ZSMS »Miran Sagadin« Naraplje se predstavnik DO TVI in KS Majšperk nista zmenila ter zadevo vze- la zelo neodgovorno in neresno. Tako smo ostali prepuščeni sami sebi. Sedaj pa OO ZSMS, ki je zelo pomembna za delovanje v tem kraju, nima primernega prostora. Ostali smo praznih rok, vrženi na cesto. Lahko se zgodi, da bomo zaradi tega problema mladinci prenehali aktivno delovati. Kdaj bo ta problem rešen, nam ni znano. Branko Korez KULTURA IK IZOBRAŽEVANJE - 7 Sneg preprečil pokritje preše Vinarski muzej na prostem še vedno ni povsem dokončan, saj so tudi to jesen tekla intenzivna zaščitna dela .na eksponatih kot so premazi in gradnja ostrešja za prešo. Slednja je tudi tako lepa in dra- gocena — izhaja iz 1832 leta, da jo je potrebno dodatno zaščititi pred vremenskimi vplivi in prehitrim propadaniem. Kljub zelo lepemu poletju in jeseni ni bilo moč pravočasno zago- toviti lesa, ki je iz podrtih hlevov v Podlehniku. Akcijo namreč vodi kolektiv TOZD Slovenske gorice Haloze in je večina dela opravljene- ga takorekoč prostovoljno, eksponati in material za gradnjo pa iz ta- kih in podobnih akcij — torej, ko je na volio. »Ker so v Podlehniku kasnili s podiranjem hlevov, v Ptuju nismo mogli pravočasno postaviti ogrodja in ga pokriti. Presenetil nas je sneg. V času lepih dnevov pa nismo imeli na voljo pokrivača. Vemo, da teh ljudi skorajda več ni. Ta, ki ga imamo, pa ni imel prostih dni. popoldanski čas pa žal prekratek, da bi se splačalo sploh začeti. Tako smo se odločili, da bomo pokrivanje opravili spomladi, ko bo topleje in daljši dan,« pravi dr. Štefka Cobljeva, ki zbirko strokovno ureja. Izpovedovala nam je tudi s kakšnimi težavami so pnšli do pri- memo obdelane slame, ki je danes ni moč kupiti. Dobili so jo v skoraj nedostopnem delu Haloz, kamor celo s kamionom ni bilo moč pripe- Sicer pa je kompleks vinarske zbirke na prostem skoraj končan. Urediti je potrebno še ograjo, ko bo spet odpisan kakšen sod, postavi- ti ustrezni vodnjak, malenkosti dodati v hiši in podobno. Dr. Cobljeva še dodaja, da sama hiša ne bo mogla služiti za proda- jalno spominčkov (kar nekateri menijo), lahko pa bi ob vhodu posta- vili ustrezni kiosk, s katerim ne bi motili videza muzejskega komplek- sa. Poseben problem pa je urejanje rimskega zidu in odstranitev vse- ga, kar sedaj močno kazi ta predel. Vendar to že ne sodi več v pristoj- nost Slovenskih goric, ki pa so že dale pobudo, da bi ta dela opravili. mš Osmih pa ne poznam ^ Tudi v ptujski občini smo štipendisti Titovega sklada. Dvajset nas je. Ra- vno dovolj za en klub. Klub štipendistov Titovega sklada. Ustanovili smo ga v | soboto, 14. decembra. Vendar je naš klub pravzaprav ustanovila OK ZSMS Ptuj { kot obliko interesnega delovanja in povezovanja članov ZSMS, deloval pa bo v : okviru sveta za vzgojo in izobraževanje. Povezovali pa se bomo v Klub Titovih ; štipendistov podravske regije s sedežem v Mariboru. Pnšio nas je deset (pa še dva, pet minut pred koncem), tudi Albin Kopše, predsednik skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje, in Ivan Rojs, pred- sednik OK ZSMS, sta bila z nami. Se pravi sedem (pardon, osem) študentov, ena učenka in dva (oziroma trije) mladi delavci ter dva gosta, ki sem ju že pred- stavila. Osmih ptujskih Titovih štipendistov pa še ne poznam. Upam, da jih bom spoznala naslednjič. Potem seje začel naš razgovor. Najprej smo obravnavali pravila o organizi- ranosti Kluba štipendistov Titovega sklada in jih tudi sprejeli. Ker brez pred- sednika in predsedstva ne moremo delovati, smo jih hitro izvolili. Brez debate smo se odločili, da bo naš predsednik Bojan Mihelač, njegova namestnica pa Tanja Nikolovski-Robinščak. Pa še trije člani predsedstva so, učenka, študentka in mlad delavec. Sledila je razprava o problematiki delovanja Titovega sklada oziroma o problematiki štipendistov. Mladih delavcev, ki imajo prav gotovo več problemov kot študentje, m bilo dovolj, da bi veliko povedali, le to, da se mladi delavci čedalje redkeje odločajo za štipendije Titovega sklada za študij ob delu, še bolj redko pa za študij iz dela, da so te štipendije za mlade delavce prenizke, pogoji oziroma obveznosti, ki jih imajo štipendisti, pa zelo zahtevne. Izvedeli smo tudi, da je bila letos prvič podeljena štipendija Titovega sklada za podiplomski študij ob delu. Govorili smo še o višini štipendij za študente, o pri- dobivanju novih štipendistov, o izplačevanju in izračunavanju štipendij in o možnostih za družbeno-politično aktivnost Titovih štipendistov, pa še o njiho- vem študijskem uspehu. Odločili smo se, da se bo predsedstvo pogosteje sestajalo, naslednji zbor vseh štipendistov Titovega sklada pa bo januarja, med počitnicami (ki niso poči- tnice). Že se veselim, da bom spoznala še tistih osem. Povedali bodo, kakšne probleme imajo in kaj mislijo o statutu Titovega sklada za štipendiranje, ki ga prav gotovo imajo v kakem predelu. Ce ga še niste prebrali, imate čas do janu- arja, pa tudi predsedstvo se bo do takrat še veliko ukvarjalo z njim in pripravilo konstruktivne pripombe. Vidimo se januarja! Ce pa se hočete kdaj udeležiti družabnega večera članov kluba, sveta za vzgojo in izobraževanje, članov predsedstva OK ZSMS, komisije za IPD, centra za obveščanje in propagando ter centra klubov OZN, sploh ni treba znati plesa- ti, le na ženske nožice in moške obrazke se morate spoznati ... Hec mora biti. Valja Aleksič IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Sredi junija 1942 je postal ko- mandir Slovenskogoriške čete Franc Osojnik. Pod njegovim vodstvom so borci Slovenslogo- riške čete izvedli več mamših ak- cij. V noči na 7. junij 1942 je četa Poskušala rešiti svoje sodelavce ranča Rajšpa, njejovo ženo Marijo in Vincenca Frica, katere je imel okupator zaprte na orož- niški postaji v Vintarovcih. Pri napadu na orožnlško postajo so parti- zani ubili orožnika Johana Loidla in Leopolda Zemljiča, zaprtih so- delavcev pa niso mogli rešiti, kajti orožniki so jih že pred napadom odpeljali v ptujske zapore. Po napadu na orožniško postajo se je četa zaradi okupatorjevih nenehnih preiskav umaknila iz občin Trnovska vas in Destrnik v obči- no Juršinci, kjer si je poiskala zatočišče pri (^mačiji Franca Toplaka, velikokrat pa so si poiskali zatočišče tudi v Cušovi zidanici v Gradiš- čaku pri Velovlaku. Še isti mesec je četa minirala progo med Ptujem in Dornavo, prerezala telefonske žice ter minirala most nad železni- ško progo v Rogoznici, ki pa so jo zaradi slabega razstreliva le nekoli- ko poškodovali. Ob vseh teh akcijah so se borci pripravljali tudi na li- kvidacijo krajevnega vodja Heimatbunda v Cerkvenjaku Adalberta Sulterja, ki je zatiral Slovence, vendar je situacija nanesla, da so na- mesto nj^ega likvidirali 14. julija orožnika Johana A|tenburgerja in Franca Bezjaka. Zelo ostro so borci čete nastopili proti domačim iz- dajalcem, ovaduhom. 23. julija 1942 so ustrelili slugo iz Kicarja, 6. av- gusta so ubili Zanuja iz Levanjc, 7. avgusta so ustrelili Remiha iz Ja- nežovc, na predvečer poslednjejga boja pa so ustrelili ovaduha Stanka Pernata. V začetku avgusta je četa najiadla sedež občine na Polenša- ku, kjer so zaplenili pisalni strm ter živilske karte. Še isto noč so iz- vedli rekviziciio v trgovini nemČurja Gracerja; zaplenili so mu šotor- sko blago, radio in večjo količino živil. Na vse te akcije je okupator odgovoril s strahotnim nasiljem nad prebivalstvom; pričel je zapirati podpornike osvobodilnega gibanja, strahovito pa se je znesel nad družinami borcev čete. Med drujgim je aretiral tudi Osojnikovo družino. Osojnikovo sestro Marijo, njegovo ženo Ivanko ter mater je okupator najprej pripeljal v ptujske zapore, nato na Bori, kasneje pa so bile odpeljane v koncentracijsko taborišče Osvviecin. Z aretacijo Osojnikovin je padla najtrdnejša partizanska postojanka, Osomikov dom je hkrati pomenil tudi rojstni kraj Sloven- skogoriške čete. Bil je tudi sedež ptujskega okrožnega komiteja od de- cembra 1941 pa do junija 1942, ko so aretirali Osojnikove. Irena Mavrič Oso^nikova domačija v Desencih — rojstni kraj Slovenskogoriške čete, sedež ptujskega okrožnega komiteja od decembra 1941 m do junija 1942, saj so tuKaj^prebivali trije njegovi člani: Jože Lacko, Franc Kram- berger in Franc Osojnik. Delegatski novorek Delegati se večkrat pritožujejo zaradi preobsežnosti in jeziko- vne nejasnosti gradiva, ki ga do- bivajo v obravnavo in na podlagi katerega morajo sklepati o po- membnih rečeh našega družbe- nega in gospodarskega življenja. Zato se nam zdi prav, da pogle- damo vzorec besedila, s kakrš- nim imajo navadno opraviti. Ne da bi posebej izbirali, smo segli po gradivu, ki nam je najprej pri- šlo v roke. Njegov naslov se gla- si: Povzetki samoupravnih spo- razumov o temeljih planov sa- moupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in druž- benih dejavnosti Ljubljane za obdobje 1986-1990 ter predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za naloge SLO za obdobje 1986—1990. Delegacijam sta to poslala me- stna konferenca SZDL Ljubljana in mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana. Našo pozornost je pritegnilo več odlomkov; najbolj smo se zadržali pri tistem, ki je delo koordinacijske komisije za družbene dejavnosti pri izvršnem svetu ljubljanske mestne skupšči- ne in je v gradivu natisnjen na 10. strani. Govori o delu in fi- nanciranju otroških vrtcev, glasi pa se takole: »Mejne dejavnosti vključne v dodatni program občinskih SOV in še posebej v MSOV bomo še vnaprej sofinancirali s prizade- vanjem, da se naloga, ki prete- žno soupada v delokrog področ- ja otroškega varstva v celoti prevzame z vsemi obveznostmi in odgovornostmi za sofinancira- nje programa. Tiste mejne dejav- nosti, ki pretežno pripadajo dru- gi interesni skupnosti bomo opu- stili sofinanciranje, za kar pa bo sklenjen poseben sporazum. Programi občinskih in MSOV se bodo v enotnem ljubljanskem prostoru uresničevali enotno po načelu medsebojne solidarnosti. V ta namen se bodo združevala sredstva po enotni stopnji pri- spevanja, prav tako pa bodo tudi neposredni uporabniki v enakih pravicah in dolžnostih v izpol- njevanju obveznosti do plačila oskrbnih stroškov v WO.« Delegatom so najbrž znani še hujši primeri, toda nam se zdi že tole zelo "neustrezno, posebno ker je v uvodu zapisano, da je to gradivo »pripomoček k javni razpravi, ki naj bi omogočila de- legacijam in delegatom v skup- ščinah SIS, da bodo/ .../ bolj kvalitetno obravnavali svoje srednjeročne planske akte« (mi- mogrede: »bolj kvalitetno« se po naše pravi »bolje«). Kako naj pripomoček pomaga, ko pa je v njem polno slovničnih napak. slogovnih nerodnosti in nejasno- sti? Že za pravopis bi bilo treba bolj poskrbeti (kup vejic idr.); v skladnji otežujejo razumevanje notranje neusklajene besedne in stavčne zveze (npr. Tiste mejne dejavnosti / . . ./ bomo opustili financiranje /.../) ter prezaple- tene samostalniške besedne zve- ze (npr. v stavku »bomo tudi ne- posredni uporabniki v enakih pravicah in dolžnostih v izpol- njevanju obveznosti do plačila oskrbnih stroškov v VVO«); za širši krog je nejasna kratica MSOV, posebno v zvezi »občin- skih in MSOV«; delegatski čas, pozornost in papir krade pleona- stična gostobesednost (npr. delo- krog področja otroškega varstva, medsebojna solidarnost, prav ta- ko pa bodo tudi), k težavnosti pripomore nepotrebna raba trp- nika s »se« idr. Odlomek smo skušali izboljšati; napisali smo takole: Mejrue dejavnosti iz dodatnega programa občinskih SOV (skup- nosti otroškega varstva) in /še posebej/ mestne SOV bomo sofi- nancirali še naprej; ob tem pa si bomo prizadevali, da bi za tiste naloge, ki večinoma spadajo v okvir otroškega varstva, sami prevzeli /vse obveznosti in/ od- govornost za celotno financira- nje. Tiste mejne dejavnosti, ki večinoma pripadajo kaki drugi interesni skupnosti, pa bomo po sklenitvi posebnega sporazuma nehali sofinancirati. Programi mestne in občinskih SOV se bodo na ljubljanskem območju uresničevali enotno in solidarno. V ^ namen bomo združevali sredstva po enotni prispevni stopnji pa tudi nepo- sredni uporabniki bodo izenače- ni glede pravic in dolžnosti pri plačevanju oskrbnine v vrtcih. Ker nismo prepričani, ali smo besedilo čisto prav razumeli (ka- ko pa so ga razumeli delegati?), si nismo upali popravljati ali iz- puščati še nekaterih izrazov (ti so v besedilu zaznamovani s pošev- nimi oklepaji), da ne bi mogoče zapisali česa, česar ustvarjalci pr- votnega besedila gotovo niso mi- slili. Vendar je že iz prenovljene- ga besedila gotovo zadosti očit- no, da bi bilo delegatsko gradivo lahko marsikdaj krajše in jasnej- še, s tem pa tudi učinkovitejše. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konfrenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenske- ga 7. Srečanje med Nacetom in Matom oziroma Tajčetom je bilo nad- vse prisrčno, saj sta v težkih letih med prvo svetovno vojno skupaj bo- sopetila v šolo Žetale, v jeseni skupaj rabutala grozdje in bila enkrat zaradi tega tudi pošteno tepena od nadučitelja Sotoška. Potem je mo- ral Tejče služit na Dravsko polje za pastirja, Nace pa je nekaj let s sta- rejšimi »mojstri« hodil tesarit, dokler se ni priženil v Peklačo. Od ta- krat se s Tejčetom praktično nista več srečala, zato sta si imela sedaj toliko več za povedati. Tejče je Nacetu zaupal, daje komunist že od leta 1938. Doma te- ga še sedaj ne vedo in bolje tudi, da ne zvejo, ker se boji, da bi to pre- več prizadelo njegove pobožne sestre. Veliko sta si imela drug drugemu za povedati o dogajanjih med okupacijo. Načeta pa je še posebej zanimalo, kako delajo v Beogra- du, kjer že skoraj eno leto živijo v svobodi. Nad odgovori je bil Nace nekoliko razočaran, čeprav je Tejče pripovedoval z navdušenjem. Bil je poverjenik sindikata v tovarni, že v začetku leta so v tovar- nah izvolili delavske zaupnike. Plače imajo že urejene, vendar pri- manjkuje živeža in drugega blaga, zato cveti črna borza. Partija deluje še delno v ilegali, zato težišče dela v tovarnah prenašajo na sindikat. Skozi sindikat tudi pridobivajo ljudi za Partijo. Partijci v Beogradu delajo zelo dobro, so povezani z delavci in z množicami, »saj tudi ne moreš biti komunist, če nisi povezan z narodom« je poudaril Tejče in v zanosu nadaljeval: »Ko bo narod spoznal naše delo, spoznal, da se partijci borimo za delovno ljudstvo, nas bo druEiče cenil!« Razgovor s prijateljem iz otroških let in sedaj prekaljenim komu- nistom je Nacetu.dal precej snovi za razmišljanja. Ce niti \ Beogradu niso v enem letu zgradili socialistično družbe, kako jo bomo potem pri nas, v tem zaostalem kmečkem okolju. Ta ra/mišljanja so mu vse bolj utrjevala spo/nanja. da bo bo) /a st>tiali/L'm šc dolg, da ne ho moč urediti vsega v par letih,-kot so si mcxi NOH in si šc tudi sedaj ne kateri predstavljajo . . . Med demobiliziranci je bil tudi Karel. Prijavit in na klepet k taj- niku KNOO je prišel "v uniformi, ki se mu je bolj podala kot ponoše- na civilna obleka. Bil je dvakrat odlikovan za hrabrost, prvo medaljo je dobil že jeseni 1944, drugo pa po osvoboditvi. Kot drugi fantje, je tudi on bil mobiliziran v nemško vojsko. Enota, ki ji je bil dodeljen, seje zadrževala nekaj časa v Bosni. Hitro je našel pot k partizanom, v spopadih je imel opravka v glavnem z ustaši, ki so ga enkrat celo uje- li. Toda hrabrega sreča nikoli ne zapusti in prav temu se ima zahvali- ti, da si je rešil življenje in prišel nazaj med svoje tovariše. »Vidiš, sedaj sem tu«, je nekoliko trpko dejal. Karel, ko je končal pripoved o vseh strahotah, skozi katere seje kot borec prebijal. »Lah- ko bi zahteval tvoje mesto« je posmehljivo dejal tajniku Frančku, »to- da jaz nisem za pisarno. Ne rečem, sedel bi še kar takole za pisalno mizo, toda na papirje se dosti ne spoznam. Že v armiji sem se dogovo- ril s tovariši, ki mi bodo uredili delo na Jesenicah. Tudi zaslužek bo lep.« Ostal je zvest tem besedam. Cez nekaj dni se je prišel odjavit za Jesenice. »Bodočnost je v delavskem razredu in ne v birokratih« je dejal v šali, ko sta si s Frančkom stisnila roki. Dan pred tem se je prišel prijavit tudi Lojzek, ki se je vrnil iz ru- skega vojnega ujetnišva. Naletel je na predsednika in tajnika, ko sta ravno »reševala okrajno pošto«. Oba sta se čudila, kako to, da Sovjeti tako hitro izpuščajo nem- ške vojne ujetnike. »Jaz nisem Nemec, ampak Jugoslovan« je malo zviška dejal Loj- zek in povedal, da je bil ujet nekaj tednov pred koncem vojne. Seveda je rdečearmejcem pojasnil, da je Jugoslovan in kako se je proti svoji volji znašel v švabski uniformi. Naletel je na razumevajoče ljudi in komisar ga je takoj, kot »Ju- goslavca«, postavil za brigadirja skupini nemških vojnih ujetnikov. Pozneje so Nemce odpremili za Sovjetsko zvezo, njega pa poslali do- mov pomagat gradit socializem. »Falot ima vedno srečo«, je napol zares napol za šalo dejal pred- sednik Simon. Lojzeka je to nekoliko užalilo. Dejal je, da se ni prišel samo pri- javit, temveč je prišel tudi po svoje kolo, ki mu ga je po osvoboditvi OF odbor neupravičeno »zaplenil«. Simon je vzrojil, da je odbor njegov bicikel, ki je bil brez zračnic in plaščev, le začasno zasegel za službene potrebe, ženi pa je bilo iz- stavljeno potrdilo o tem. V nadaljnjem besedovanju jc Simon opomnil Lojzeka na njegovo početje na Pohorju, kjer jc kot vcrmanšafter sodeloval z Nemci v neki hajki. Že lansko jesen jc tovariš Karo iz postaje VDV poizvedoval o ■nekem »malem hudiču« u tega kraja, ki seje repenčil nad ljudmi po Pohorju. Ugotavljali so, da bi to lahko bil le on, Lojzek. Žal je Karo padel pred osvoboditvijo; drugače bi ga gotovo danes poisiva Ob tem je Lojzek nekoliko prebledel, vendar se je hitro znašel in začel naštevati priče, ki lahko potrdijo, da kot vermanšafter ni nikoli počenjal kakega nasilja. Končno so se sporazumeli, da bo Lojzek svoje kolo še naprej pu- stil predsedniku KNOO za službene vožnje, vendar, če bo kolo ludi sam potreboval, ga bo lahko dobil. Do te razumne rešitve je prišlo predvsem ob spoznanju, da Lojzeku kolo brez zračnic in plaščev ne bi praktično koristilo, predsednik pa si samo z »gumami« tudi ne bi mo- gel dosti pomagati. Med tistimi, ki so se začetku septembra vrnili iz angleškega voj- nega ujetništva je bil tudi Jakec. Franček ga je zadnjič videl v letu 1942. Takrat je bil manjši od njega, sedaj pa za pol glave višji. »Ce verjameš ali ne. šele koncem maja sem prišel v angleško uje- tništvo in sedaj sem tu« je zadovoljen pripovedoval. Med vojno je imel še kar srečo. Ves čas je bil v Franciji, doživel sicer precej letalskih napadov in bombardiranj, toda fronte v pravem pomenu ni skusil. Ob invaziji je bil v nekih močno utrjenih postojan- kah na južni strani polotoka Bretanje. Baje so pričakovali, da se bodo Ame-ikanci in Angleži izkrcali prav tam. Toda izbrali so krajšo pot in jim s hitrimi prodori onemogočili umik. Ostali so v utrdbah na »mrtvi straži«. Hrane je bilo v skladiščih dovolj, tudi orožja. To je bil najbrž vzrok, da so jih pustili več ali manj v miru tako Francozi s kopnega, kot Angleži z morja. » Po radiu so sicer slišali vesti o kapitulaciji, vendar so fanatični oficirji trdili, da je to le zavezniška propaganda. Toda koncem maja je bilo šale konec. Zavezniki so jim resno zagrozili, in predali so se brez boja . . . »REKLAMACIJE« VOLILNIH SPISKOV Sredi septembra so bili krajevni narodnoosvobodilni odbori pre^ imenovani v krajevne narodne odbore (KNO), nekaj mesecev za tem pa v krajevne ljudske odbore (KLO). Takrat so krajevni odbori dobili tudi vrnjene pregledane volilne imenike ali spiske volilnih upravičen- cev. V njih je bilo precej imen črtanih in v opombi zapisano »okupa- torjev sodelavec«, »hči« ali »sin izdajalca«, »imel rdečo legitimaci- jo« in podobno. Med tajniki, ki so dobili te spiske z naročilom, daje iz njih treba »izreklamirati« vse tiste, ki so črtani, ker so to naši so- vražniki in nimajo pravice voliti, je najprej završalo. Ocenjevali so, da bo to imelo slabe politične posledice, saj so med predlaganimi za čr tanje tudi taki, ki so pomagali partizanom in tudi sedaj pozitivno d lujejo. Obrnili so se na Načeta in se dogovorili za skupni sestanei vseh predsednikov in tajnikov ter sekretarjev K.O OF. Se nadalju: 8 - NA$I DOPISNIKI 9. januar 1986 - TEDNIK tednik - 9- ja""««- 1986 TELESNA KULTURA IN ŠPORT — 9 PETOVIJA PREMAGALA NOVI ZAGREB Mlade igralke ptujske Petovije so se dokaj uspe- Sno upirale prvo in drugo uvrščenima ekipama A republiške lige, vendar so bile kljub požrtvovalni igri Piškove in Jaušovčeve visoko poražene. Žal so v odločilnih trenutkih dekleta vse premalo psihi- čno pripravljene, kar nedvomno vpliva na končne '^'ftlRlJA-PETOVIJA 7:2 - Udovič-Cerne 0-2, Majnik —Ban 0:2, Krois—Nišavič 0:2, Maj- j,jj;'__Černe 0:2, Udovič—Nišavič 2:0, Jaušovec— Ban 0:2, Majnik —Nišavič 2:0, Jaušovec—Starec 0-2 Udovič—Ban 0:2. VESNA-ZALOG: PETOVIJA 6:3 - Pišek- Rupar 0:2, Majnik —Lutman 2:1, Jaušovec—Čeli- goj 1:2, Udovič-Rupar 1:2, Pišek —Celigoj 0:2, Jaušovec—Lutman 1:2, Udovič—Celigoj 0:2, Jau- Rupar 2:1, Pišek —Purič 2:0. Starejše klubske soigralke pa so se v medrepu- bliški ligi — zahod v prvem srečanju uspešno upi- NAMIZNI TENIS rala proti Marathonu (Zagreb), povratniku iz L li- ge, in z veliko borbenosti izgubile s 7:2. Posamični izidi so bili naslednji: Novak—Jovičič 0:2, Džan- kič—Borkovič 2:l,Sinič—Ozimec 2:0, Džankič— Jovičič 0:2, Novak—Ozimec 0:2, Sinič—Borkovič 0:2, Džankič-Ozimec 0:2, Sinič-Jovičič 0:2, No- vak—Borkovič 0:2. V drugem srečanju so Ptujčanke premagale NO- VI ZAGREB s 7:2. Novakova je šele v tretjem setu klonila proti Strukarjevi, prav tako pa je Siničeva izgubila proti Širolovi. Džankičeva je z odlično igro premagala Zejnelovičevo, Strukarjevo in Širo- lovo, Novakova je premagala Širolovo in Zejnelo- vičevo, Siničeva pa Zejnelovičevo in Strukarjevo. anc Odstop vodstva Aluminija Pred novim letom so v nogomet- nem klubu Aluminij izvedli letni ob- čni zbor. Slab položaj članske ekipe, je bil vzrok za precej burno srečanje članov in privržencev Aluminija. Po številnih očitkih na račun strokovne- ga in organizacijskega dela v klubu je prišlo do odločitve, ki je bila malce napovedana ali pa so jo nekateri pri- čakovali in želeli — ključni možje Aluminija na čelu s predsednikom in trenerjem moštva so odstopili. Tako so vodenje republiškega ligaša prev- zeli v večini novi ljudje. Upamo, da bo v Aluminiju šlo na bolje, saj ima moštvo v spomladanskem delu veliko možnosti za obstanek v ligi. Namreč, zaostanek ni velik, razpored pa zelo ugoden. O spremembah v Aluminiju bomo še poročali. 1. k. 25 let judo kluba Drava Ptuj (1. nadaljevanje) Začetki juda v Ptuju segajo v šestdeseto le- to, ko je prvi trener Simo Kager pričel s teča- jem juda. V tečaj se je takrat vpisalo 56 tečaj- nikov, med njimi je bilo tudi šest žensk. Raz- mere za trening so bile v tistem času izredno slabe. Tehniko juda so vadili na starih blazi- nah, ki so bile neprimerne, saj je hitro lahko prišlo do poškodb. Prvi javni nastop so imeli že v letu 1961, hkrati pa so pridno vadili za pasove, ki so jim jih podelili še istega leta. V tem obdobju je bil predsednik kluba Ivana Voda, odvetnik, ki je tragično preminil v pro- metni nesreči. O prvih začetkih juda v Ptuju in o prvem trenerju Simonu Kogerju nisem nikjer zasledila veliko podatkov, vendar pa je znano, da so v tem obdobju delali zavzeto, za judo pa je vladal velik interes. Za Simonom Kagerjem je prevzel mesto trenerja Stanko Falun, ki je bil hkrati tudi tekmovalec. Judisti so že v letu 1963 pričeli z nastopa- njem v 11. republiški ligi. Omenimo pri tem ekipo, ki je v tistem času nastopala: Cvetko V. Cvetko H., Galun, Vidovič, Klemene, Hr- ga. Trener Stanko Galun je leta 1966 odšel v ZRN, kjer še danes trenira v enem izmed klu- bov v Miinchnu. Prekaljenim borcem pa so se pridružili Breznik, Duh, Štebih, Satler in ostali. Trenersko delo so nadaljevali Viktor Cvetko, za njim pa so bili trenerji še Veis, Duh in Satler. Tekmovalci so si v tistem času morali ku- povati kimone sami (kot zanimivost — kimo- na je takrat stala dvesto din, danes pa stane kimona iz uvoza od osem do 16000 din), veli- kokrat pa so morali sami prispevati denar, da so se lahko udeležili tekmovanj. Kljub temu so v letu 1968 dosegli enega največjih svojih uspehov — Milan Potočnik je bil tretji na re- publiškem in tretji na državnem prvenstvu. Drago Duh pa tretji na republiškem in peti na državnem prvenstvu, seveda vsak v svoji kategoriji. V času, ko je prevzel vodstvo treningov Franc Stebih, so v klubu nadaljevali s stro- kovnim delom in pri tem so tekmovalci dose- gli nekatere vidne uspehe. Klub je osvojil pe- to mesto v republiški ligi, borci, ki so nosili glavno breme v tistem času, pa so bili: Poto- čnik, Veber, Štebih, Satler, Breznik, Duh, Emeršič, Vindiš, ob njih pa so se že razvijali tekmovalci, ki so v poznejših letih postali ste- ber ptujske ekipe: Lozinšek, Čuš, Vidovič, Murko .. . V tem obdobju delovanja kluba se je z za- vzetim delom izkazal dolgoletni predsednik Zvone Masten. Klub je poleg skrbi za športni razvoj svojih članov posvečal veliko pozor- nost tudi vzgoji svojega članstva. Judo klub je takrat med prvimi prispeval denarno po- moč prizadetim ob potresu v Posočju leta 1977. Judoiste je večkrat pestilo pomanjkanje ča- sa in prostora za vadbo, vendar pa so uspehi kljub temu bili dobri, saj so na tekmovanjih pokazali vedno več znanja in spretnosti. Ker so veliko pozornosti posvečali posa- meznikom, posebej pa še mladim judoistom, so ti tudi kmalu pokazali svoje znanje. Uspe- hi v mlajših starostnih kategorijah so postali kontinuiteta. Pri delu z mlajšimi in začetniki sta se izkazala Vindiš in Nasko. Tudi starejši borci so na republiških prven- stvih redno osvojili kolajne. Med njimi so bi- li: Čuš, Murko, Firbas, Mernik, Letonja, Tajhman, Nasko, Požar, Lozinšek . . . Danes združuje klub v svojih vrstah okrog 100 članov, od katerih jih redno vadi 70 — dve pionirski vrsti (Gorišnica, Ptuj), mladin- ska ekipa in članska ekipa. V letošnjem letu so tekmovalci dosegli izjemne uspehe in s tem judo klub Drava uvrstili med najuspeš- nejše športne panoge v občini. Pionirska eki- pa je osvojila naslov ekipnega republiškega prvaka ter tri prva mesta na republiškem pr- venstvu. Mlajši mladinci so bili ekipno drugi. dvema pa je uspelo osvojiti naslov republi- škega prvaka. Tudi med starejšimi mladinci in člani imajo več nosilcev kolajn z republi- škega prvenstva, dva člana pa sta uvrščena med perspektivne športnike SRS. En mladi- nec in en član sta člana republiške reprezen- tance. Članska ekipa se v republiški ligi bori za vrh in bo skoraj gotovo izboljšala najbolj- šo dosedanjo uvrstitev Ptujčanov. V ekipi tekrnujejo: Krepek, Mernik, Vidovič, Čuš, Lozinšek, Štebih, Letonja, Murko in osta- li ... Strokovno delo v klubu vodijo trenerji Na- sko, Emeršič, Vindiš, Cuš, za nemoteno delo kluba pa skrbi prizadevni izvršni odbor, nje- gov predsednik pa je Vlado Cuš. V klubu želijo, da bi pridobili čimveč čla- nov k judu, vsakemu posamezniku pa bi radi zagotovili pogoje, da bo lahko dosegel opti- malne rezultate. Želje in cilji pa so tudi veli- ko strokovnega dela in primerni materialni pogoji, predvsem pa pridobiti širši krog pu- blike, ki jo je judo v občini že imel. V petindvajsetletnem delovanju je šlo sko- zi vrste kluba preko 1000 članov, kar potrju- je, da ima judo kot športna panoga veliko privržencev tudi v naši občini. Poleg množi- čnosti je nekaterim posameznikom uspelo doseči zelo dobre rezultate, ti pa bi bili goto- vo še večji, če se klub ne bi ubadal s slabimi finančnimi možnostmi in z zelo slabimi po- goji za trening. V tem času so namreč osem- krat menjali vadbene prostore. Veliko jih je pomagalo, da so v klubu kljub temu lahko uspešno delali, nekatere sem omenila, iie smemo pa pozabiti na številne posameznike, ki so prav tako prispevali veli- ko truda, vendar jih v tem članku nisem ome- nila delno zaradi omejenega prostora pa tudi zato, ker je kronologija dela ene najstarejših telesnokulturnih organizacij v občini zelo po- manjkljiva. Zato pa naprošam stare judiste, da s svojimi prispevki prispevajo k osvetlitvi delovanja Judo kluba Drava Ptuj. (nadaljevanje sledi) M. S. KOŠARKA __«r Poraz v Storah v soboto so odigrali redno kolo v republiški košarkarskih ligah. Člani košarkarskega kluba Ptuj, ki nastopajo v vzhodni skupini druge relige, so gostovali v Štorah, pri vodilni ekipi lige — domačem Kovi- narju. Tekmo so dobili domačini z 81:71, vendar po ogorčenem boju. Ptujčani so namreč večji del prvega in tudi drugega polčasa vodili, vendar so srečanje izgubili zaradi nekoliko slabše igre v obrambi v ključnih trenutkih srečanja. Koše za Ptuj so dosegli: Robert Kotnik 24, Vlah 14, Damiš 12, Marčič 8, Miran Kotnik 7 in Beranič 4. V soboto se bodo Ptujčani v Mladiki pomerili s Pomurjem iz Murske Sobote. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri. Dekleta so nastopi- la v Cerknici, vendar do zaključka redakcije rezultata nismo prejeli. I. Z. Novoletni turnir v malem nogometu v četrtek in petek, 2. in 3. januarja so člani društva nogometnih trenerjev in ZTKO F^uj organizirali in uspešno izvedli prvi turnir v malem nogometu v letu 1986. Turnirje potekal v športni hali Mladi- ka, kjer so si lahko gledalci ogledali zanimiva in fer srečanja, saj je ve- čina ekip pokazala izjemno znanje te vrste športa oziroma igranja. Se- veda pa so bile med njimi tudi ekipe, ki so s tem turnirjem pričele pre- bijati led in se bodo v prihodnosti lahko potegovale za najvišje uvrsti- tve na takšnih turnirjih. Na turnirju je sodelovalo rekordno število ekip in sicer kar petintrideset iz severovzhodne Slovenije. Zmagovalec turnirja je postala ekipa Želve iz Apač pri Gornji Radgoni, drugo mesto je osvojila ekipa VGP Ptuj in tretje Klub-13 iz Hajdoš. Vse tri ekipe so prejele pokale v trajno last. Sledijo ekipe Bi- stro Julija-Tarok, ki je prejela pokal kot najbolj priljubljena ekipa ob- činstva, TVD Ivanjkovci je prejela nagrado za najbolj Fair-play, Digi- tron Destrnik pa je prejela pokal kot zadnje uvrščena ekipa. Najboljši strelec turnirja je Drago Vršič (Želve) z 12 goli, najboljši golman pa Ivan Muršec (Klub-13), oba sta prejela pokala v trajno last. ZB 10 - ZA RAZVEDRILO 9. januar 1986 - TEDNIK OGLASI IN OBJAVE - 11 Nov higienski objekt Delavci Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo \ Ptuju so pred novoletnimi praz- niki, v petek 27. decembra, na slovesnosti predali namenu nov . higienski objekt za patoanatom^ sko diagnostiko kužnih in drugih bolezni živali. S tem so uresničili skoraj 30-letna prizadevanja ve- terinarjev, ki so do sedaj delali skoraj pod nemogočimi pogoji, največkrat pod milim nebom ob domačiji higienika. Vodstvo zavoda je skupaj z občinsko veterinarsko inšpekcijo že pred 25 leti iskalo primerno lokacijo za ta prepotreben ob- jekt, ki bi moral biti dislociran in izoliran. Kot je na slovesnosti povedal direktor tozda Veteri- narstvo magister Franc Samoj- lenko, so se po več neuspelih po- skusih na. predlog pokojnega di- rektorja Vladimirja Vrečka pred tremi leti odločili, da žrtvujejo za novogradnjo del svojega zemljiš- ča v neposredni bližini zavoda. Po letu dni so uredili tudi denar- ne težave, saj je občinska skup- ščina sprejela odlok o organiza- ciji in novem načinu financiranja veterinarsko higienske službe, kar je razbremenilo občinski pro- račun, saj so se začela sredstva zbirati od vseh tistih, ki to službo potrebujejo. Ker je kljub temu bila lastna investicijska sposob- nost za novogradnjo še prenizka, so s pomočjo republiške veteri- narske uprave in Zavarovalne skupnosti Triglav uspeli zbrati dovolj denarja in kmalu začeli s pripravljalnimi deli. Gradnjo no- vega higienskega objekta so zau- pali Obrtni zadrugi Prlekija iz Ljutomera, projekt pa so izdelali v Projekta inženiringu v F^uju. Higienski objekt ima 230 kva- dratnih metrov koristne površi- ne. Poleg secirnice za velike in male živali ima še hladilnico za skladiščenje kadavrov pred sek- cijo, hladilnico s kontejnerji za že secirane živali, prostor za pri- pravo vzorcev in pakiranje, pro- stor za sterilizacijo opreme in materiala, skladišče za dezinfek- cijska sredstva, garderobne pro- store in sanitarije, izolirnice za kužno sumljive živali, garažne prostore ter ustrezne pisarniške prostore. Prostor je dostopen prek dezo- bariere, je ograjen, v kratkem pa bo ločen od ostalih objektov tudi z drevesno pregrado. Gradbena dela za novi higien- ski objekt so veljala 13,3 milijo- na, za opremo pa so do sedaj od- šteli že 3,2 milijona, tako da je skupna vrednost novega objekta 16,5 milijona. Po tem, ko so delavci Zavoda objekt svečano predali namenu, so si njegove prostore ogledali številni gostje in predstavniki družbeno političnih organizacij ter SO F^uj, v kratkem pa bodo higienski objekt začeli tudi red- no uporabljati. M. Ozmec Nov higienski objekt je v neposredni bližini Obdravskega zavoda v Ptu- ju. S PORODNEGA ODDELKA Končali in začeli smo z dekleti Na porodnem oddelku ptujske bolnišnice v najdaljši noči niso imeli veliko dela. Na silvestrsko noč so dežurno ekipo sestavljali: zdravnik dr. Franc Strojnik, medicinski sestri Milica Kolarič in Ivica Plajnšek ter babici Brigita Vurcer in Darinka Vuk, ki je povedala: »Zadnji dan leta 1985, torej 31. decembra smo imeli le dva poro- da; zadnja je rodila ob 21.10 Marica Rozinger in sicer punčko. Potem nismo imeli dela vso noč, tako da smo lahko tudi mi nazdravili in si zaželeli opolnoči srečno novo leto. Prvega januarja 1986 smo imeli pr- vi porod šele ob 14. uri. Srečna mamica je postala Ida Horvat iz Potr- čeve 48 v Ptuju, ki je rodila deklico, težko 3,3 kg in dolgo 50 cm. Na- slednji porod, torej drugi v letošnjem letu, smo imeli šele ob 17.40, ko je Antonija Kidrič iz Grdine 7 pri Stopercah rodila dečka, težkega 2,9 kg in dolgega 51 cm.« Koliko porodov pa ste imeli v letu 1985? »V porodni knjigi je vpisanih 1.240 porodov, med novorojenčki pa so prevladovale deklice. Po podatkih iz porodnih knjig prejšnjih let v ptujski bolnišnici število porodov iz leta v leto pada. Družine se v poprečju odločajo največ še za dva otroka. Vse kaže, da se padec standarda tudi tu precej pozna ...« —OM Srečni mamici Ida Horvat s prvo deklico (levo) in Antonija Kidrič s pr- vim letošnjim dečkom (v sredini), skupaj z babico Darinko Vuk, ki je novorenčkom pomagala na ta svet. Foto: M. Ozmec 25 let srečanj bratstva in prijateljstva Na pragu srebrnega jubileja srečanj brat- stva in pnjateljstva ze 12 občm SR Hrvatske in SR Slovenije je bila zaključna slovesnost 24. srečanj 27. decembra v Krapini. Poudariti je potrebno, da je bila prav občina Krapina nosilka aktivnosti srečanj v letu, ko smo praznovali pomembne jubileje, 40-letnico zmage nad fašizmom, 35-letnico delavskega samoupravljanja in 25-letnico začetkov orga- niziranih srečanj bratstva in prijateljstva, ka- terih temeljni kamenje bil postavljen 16. sep- tembra 1951 v F*tuju. Skozi 24 let sodelovanja, najprej treh, se- daj pa že 12 hrvaških in slovenslcih občin, se razvija in utrjuje prijateljstvo, bratstvo in enotnost, kot vsakdanja praksa realizacije najplemenitejše misli in prizadevanj tovariša Tita. Doseženi uspehi so rezultat dolgoletnega dela mnogih sindikalnih aktivistov, katerim gre zahvala, da se sodelovanje bratskih občin potrjuje in utrjuje na vseh področjih. Delavci ga s ponosom in zadovoljstvom sprejemajo, saj je to sodelovanje delavcev. Prav delavci in sindikati vseh sodelujočih občin so se odločili, da v jubilejnem letu 1986, ko praz- nujemo 25 let sodelovanja, sprejmejo med sodelujoče občine tudi Klanjec s Kumrov- ctm — rojstnim krajem tovariša Tita. V letu 1985 je bila največja skrb posvečena povezovanju na podroau ekonomsko proiz- vodnega sodelovanja. F^ovezovanje je dose- glo vidne uspehe, kar dokazuje vsem| ki sma- trajo, da je sodelovanje le formalizem, da so na krivi poti. Z vključevanjem izvršnih svetov skupščin sodelujočih občin, komitejev za pla- niranje, organizacij združenega dela in kra- jevnih skupnosti je dosežena nova kvaliteta povezovanja. Potrebno pa je izpostaviti dej- stvo, da še niso dovolj izKoriščene dane mož- nosti poslovnega povezovanja OZD, čeravno je to bila prednostna naloga 24. srečanj. Kre- pitev tega področja sodelovanja je pomemb- na naloga nosilca 25. srečani, to je občine Šmarje pri Jelšah in še zlasti aktivnosti odbo- ra za družbeno-ekonomske odnose sodelujo- čih občin. Naivečji uspehi so bili doseženi na področ- ju kulturnih srečanj od revij revolucionarne pesmi, mladinskih pevskih zborov osnovnih sol, v katerih je sodelovalo 700 učencev iz vseh občin, do revij pihalnih godb, tedna kaj- kavske kulture, raznih razstav, srečanj delav- cev likovnikov, kniiževnih ustvarjalcev, po- svetovanj in mnogih drugih aktivnosti. V F>tum je bila organizirana »okrogla mi- za« ob 25-ietnici na temo Srečanja bratstva in prijateljstva^ kjer je odločeno, da se izda jubilejna publikacija z zgodovinskim prika- zom bratskih srečanj. Uspešno je sodelovanje mladih, ki so med drugim sodelovali na mladinski delovni akci- ji »Vranje 85« v brigadi Bratstvo — prijatelj- stvo. Pomembna je bila 8. medrepubliška vaja enot in štabov civilne zaščite vseh sodelujo- čih občin v Varaždinu in proslava 110-letnice Gasilskega društva Krapina. Vse te in mnoge druge so delavci in občani lahko spremljali prek sredstev obveščanja, za kar je skrbel odbor za obveščanje bratskih občin. V tem času pa je v pripravi bilten 24. srečanj, ki bo prinesel celovit prikaz aktivno- sti skozi leta. Po pregledu opravljenih aktivnosti 24. sre- čanj so najprizadevnejšim dolgoletnim akti- vistom podelili zlate plakete, plakete in listi- ne, za prizadevno delo v letu 1985 pa je Ob- činski sindikalni svet Krapina podelil se svo- ja priznanja. Posebno priznanje za prizade- vno delo je prejel Feliks Bagar, sekretar Ko- ordinacijski odbora za sodelovanje brat- skih občin ^ Hrvatske in SR Slovenije (se- znam dobitnikov je bil objavljen v prejšnji številki Tednika). Sledil je svečan podpis listine o sprejemu občine Klanjec v sodelovanje bratskih občin. Za tem pa je bila opravljena primopredaja spominskega stola — simbola domicila sre- čanj bratstva in prijateljstva. V imenu OS ZSS Šmarje pri Jelšan ga je prevzel predsed- nik Zlatko I4ohlnjec in s tem sprejel odgo- vornost za organizacijo aktivnosti jubilejnih 25. srečanj bratstva in prijateljstva 13. občin Hrvaške in Slovenije. Svečanost so zaključili z bogatim kultur- nim programom KUD »Ilirci« iz Krapine. Praznovanje dedka Mraza v ptujskih KS Veselih prazničnih dni je konec in pričelo se je novo, trdo delovno obdobje. Praznične dni pa seveda najbolj pogrešajo otroci, saj so prav v teh dneh doživeli mnogo prijetnih trenu- tkov. Med drugimi jih je razveselil tudi dedek Mraz. Kljub njegovi skromnosti so ga naši najmlajši z veseljem pričakali v svoji krajevni skupnosti. Dedek Mraz v krajevnih skupnostih mesta Ptuj bi seveda lahko bil veliko bogatejši, če nekatere delovne organizacije ne bi organizirale svojih prire- ditev in bi se dosleoneje držale skupnega dogovora ter naka- zovale sredstva, ki se za ta namen zbirajo po posebnem satno- upravnem sporazumu pri Občinski zvezi prijateljev mladine Ptuj. Na ta način bo olajšali delo organizatorjem, hkrati pa bi bili malčki staršev, ki niso zaposleni, v enakopravnejšem po- ložaju in bogateje obdarjeni. Prireditve v posameznih krajevnih skupnostih so poteka- le brez večjih zapetljajev. Posebna zahvala gre Vzgojno var- stveni organiza^i Pt^ ter pionirjem in vodstvu osnovnih šol Frai\c Osoinik, Tone Znidarič, Ivan Spolenak in Olga Meglič, ki so se zelo potrudili in pripravili pestre programe. V veliko pomoč so nam priskočili tudi u^nci omenjenih šol z izdelavo novoletnih čestitk za starejše občane. Takega sodelovanja smo zelo veseli, zato se moramo še naprej oprijemati izreka »v slogi je moč« in naše sodelovanje utrditi. Skupne službe krajevnih skupnosti mesta Ptuj Dve eksploziji v talilnih Dfičeh v silvesterski noči, točneje pet- najst minut po polnoči 1. januar- ja 1986 je prišlo do eksplozije v eni izmed talilnih peči v novi li- varni TGA Kidričevo. Kot so ugotovili miličniki, je posluževa- lec peči z viličarjem pripeljal k peči nekaj kosov odpadnega alu- minija ter ga položil k odprtini, da bi se posušil. Med sušenjem je nekaj kosov aluminija padlo v peč, pri čemer je prišlo- do raz- meroma močne eksplozije, saj je peč delno uničilo, v proizvodni dvorani pa so popokale šipe. Po- škodovanih na srečo ni bilo, ma- terialno škodo pa so ocenili na okoli 200 tisočakov. Močnejša eksplozija pa je od- jeknila v četrtek, 2. januarja, ob 7.40, prav tako v novi livarni, vendar v drugi peči. Delavec-vili- čarist je pri kontroli peči ugoto- vil, da je med aluminijasto talino premalo železa, zato je z dvoriš- ča pripeljal dva železna bloka, težka po 250 kg. Ker sta bila mo- kra in blatna, ju je položil blizu odprtine peči, da bi se osušila in segrela. Medtem je železni blok zdrsnil v peč. Ko je viličarist to opazil, je skočil z viličarja v stran, vendar je po dveh zapo- rednih eksplozijah vseeno dobil opekline po nogi, saj je iz peči brizgnilo okoli tisoč kilogramov razbeljenega aluminija. Gmotno škodo ocenjujejo na okoli 1,5 mi- lijona dinarjev. -OM Tudi pri obrestih se pozna inflacija v ponedeljek so pričeli v bankah s pripisovanjem obresti in jih bodo pripisovali skozi vse leto. Tako ne bomo po nepo- trebnem delali gneče, da bi nam vpisali obresti, saj so to v bankah opravili že s prvim januarjem letos. Občani, ki preje- tfiajo osebni dohodek na hranilne knjužice, bodo s prvim osebnim dohodkom za letos prejeli tudi znesek obresti. Tako bo nalog za vpis prvega osebnega dohodka v tem letu sesta- vljen iz dveh delov: prvi del bo osebni dohodek, drugi del pa obresti. Obresti po dinarskih hranilnih vlogah za leto 1985 znaša- jo 248 milijonov dinarjev, kar je za 133 odstotkov več kot pri- pis obresti za leto 1984- Dinarske obresti od deviznih vlog pa 79 milijonov dinarjev in jih bodo občanom pripisali na zahte- vani račun oziroma knjižico (o tem so se odločili z zahtevkom o prenosu dinarskih obresti). Tisti, ki se o prenosu še niso odločili, lahko ob katerem- koli času obiščejo bančne likvidature, kjer jim bodo opravili prenos na knjižico ali tekoči račun ali pa jim bodo v gotovini izplačali ustrezni znesek pripisanih obresti. MG Mladi judoisti znova prvi v počastitev praznika občine je bil v Slovenski Bistrici tradicionalni nastop judoistov za Memorial Pohorskega bata- ljona. Med 120 tekmovalci so bili tudi mladi judoisti Drave iz Gorišnice. Znova so se odrezali odlično, saj so med pionirji dosegli delitev prvega mesta z Jesenicami, premagali pa so takšne klube kot so Impol, Branik in Murska Sobota. Po za- slugi mladih iz Gorišnice je Drava v skupni uvrstitvi memo- riala na drugem mestu za domačim Impolom. Prvi mesti sta dosegla Damjan Petek v kategoriji do 38 kilogramov in Jože Marin v kategoriji prek 58 kilogramov, drugo mesto Rajko Muršič in Miran Plošenjak, Ljubo Feguš pa je bil tretji. 1. k. Med novoletnimi prazniki je bilo na območju postaje milice F*tuj in oddelkov razmeroma mir- no. Na naših cestah so se zgodile le tri prometne nesreče, v katerih sta bili dve osebi lažje poškodo- vani, v verižnem trčenju na magi- stralni cesti pa je bila povzroče- na večja materialna škoda vse skupaj ocenjujejo na okoli 500 ti- sočakov. Kot je povedal namestnik ko- mandirja PM Ptuj Jože Hutinski, so miličniki na silvestrsko noč imeli nekaj dela zaradi kaljenja javnega reda in miru. Zaradi vi- njenosti je prišlo do nekaj manj- ših prepirov, v katerih je ena ose- ba bila tudi lažje telesno poško- dovana, vendar so vroče povzro- čitelje kmalu ohladili. Manjše te- žave so imeli tudi zaradi nepre- vidne uporabe ognjenih igračk ali petard rta avtobusnem posta- jališču v Ptuju, vendar poškodb zaradi tega ni bilo. Tudi na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice niso imeli za- radi novoletnih praznikov večjih težav. Kot je povedal dežurni zdravnik dr. Dušan Šebenik, so v silvestrski noči sicer imeli še ne- kaj ambulantnih primerov manj- ših poškodb — pa ne samo zara- di vinjenosti, ampak tudi zaradi spolzkih pločnikov in cest. Na novega leta dan pa so imeli dela zelo malo, saj ta dan rednih ope- racijskih posegov po navadi ne opravljajo, občani pa so verjetno po neprespani in vihravi noči do- ma počivali. -OM Rodile so: Olga Novak, Ljutomer, Fulne- ška 9 - Davida; Ida Dodlek, Domava 25 — dečka; Laura Streher, Sp. Hajdina 68 — Do- nio; Milena Kostanjevec, Stojnci 27 — deklico; Marta Gašparič, Ključarovci 6 — dečka; Vesna Milovanovič, Gregorčičev dr. 6 — Ano; Vida Zadravec, Ormož, I*tujska 12/b — Tomaža; Jožica Kamenšek, Stoperce 74 — Nata- lijo; Dragica Repec, Hajdoše 80 — dečka; Zdenka Vnuk, Vodran^ ci 48 — Milana; Majda Mohor- ko, Vodova 15 — deklico; Maj- da Irgl, Vintarovci 49 — deklico; Darinka Lovrenčič, Grajenščak 24 — dečka; Anica Rakuša, Obrež 7 — Simono; Ljudmila Li- ponik, Markovci 23 — Janeza; Anica Novak, Ljutomer, Vogri- čevci 15 — Aleša; Marija Rus, Arbeiterjeva 1 — Mateja; Marija Weingerl, Vrtnarska pot 4 — de- klico; Ema Lež, Videm ob Ščav- nici, Slaptinci 20 — Natalijo; Vi- da Gčnc, Groharjeva pot 2 — Mojco; Božena Stajnko, Tomaž pri Ormožu 6 — Danijela; Cvet- ka Pintar, Arbeiterjeva 5 — Ber- narda; Melita Kikl, Breg 80 — Jasmino; Darinka Kosi, Hum 59 — Andrejo; Martina Ganza, Gregorčičev dr. 9 — deklico; Dragica Žgeč, Arbeiterjeva 5 — Jana; Danijela Podhostnik, Ul. 1. maja 8 — Jemejo; Marjana Panič, Ljutomer, Stročja vas 47 — Dominika; Marjana Sitar, Ba- rislovci 6 — dečka; Majda Simo- nič, Janežovski vrh 48 — dekli- co; Silvija Kostanjevec, Nova vas 9 — dečka. vrh 11 in Ida Pajnkihar, Rodni vrh 11. Poroke, 31. dec. 1985: Franc Gabrovec, Tržeč 38 in Anka Vidovič, Tržeč 38; Ivan Milošič, Dolane 3 in Olga Mur- kovič, Muretinci 49/a. Poroke, 4. Jan. 1986i Zdenko Vinkovič, Gajevci 2l in Ida Viher, Krčevina pri Ptuju 81; Anton Horvat, Sakušak 62 in Marta Matjašič, Sakušak 62; Srečko Gregorec, Šempas 78 in Julka Janjič, Sempas 78. Umrli so: Marija Maroh, Stritarjeva pot 7, roj. 1910, umrla 24. dec. 1985; Matilda Drobnič, Draženci 55, roj. 1912, umrla 25. dec. 1985; Marija Mahorič, Gomila 1, roj. 1906, umrla 24. dec. 1985; Mari- ja Krušič, Žetale 32, roj. 1914, umrla 24. dec. 1985; Viktor Pe- temik, Volkmerjeva 5, roj. 1940, umrl 26. dec. 1985; Elizabeta Dominko, Hajdoše 63, roj. 1916, umrla 27. dec. 1985; Marija Vajngerl, Velika Nedelja 20, roj. 1907 umrla 29. dec. 1985; Anto- nija Cuček, Trnovska vas 48, roj. 1909, umrla 29. dec. 1985; Janez Selinšek, Janški vrh 63, roj. 1911, umrl 30. dec. 1985; Marija Posa- vec, Trgovišče 1, roj. ^899, umrla 31. dec. 1985; Mihael Surina, Slovenski trg 11, roj. 1908, umrl 3. jan. 1986; Antonija Kranjc, Cvetkov trg 2, roj. 1896, umrla 4. jan. 1986; Alojzija Sprah, Dom upokojencev I*tuj, roj. 1906, umr- la 4. jan. 1986. Poroke, 28. dec. 1985: Ahmed Hannane, Cesta Olge Meglič 31 in Zofija Potočnik, Zi- herlova pl. 14; Bojan Miško, Ce- sta kurirjev NOV 25 in Brigita Kranjc, Pleterje 26; Franc Sku- hala, Zamušani 53/b in Erika Meško, Zamušani 53/b; Franc Kokot, Gorenjski vrh 29 in Da- rinka Pungračič, Turški vrh 105; Igor Fekonja, Kvedrova 4 in He- lena Žižek, Kokolova 2; Janez Kozel, Sp. Korena 83 in Irena Večemik, Sp. Duplek ,89/a; Mar- ko Rajh, Ziherlova pl. 8 in Ivana Vilfan, Trstenjakova 9; Slavko Ljubeč, Nova vas pri Markovcih 77/a in Majda Mlinarič, Nova vas pri Markovcih 76; Srečko Emeršič, Ziherlova pl. 10 in Ve- ronika Vajda, Ziherlova pl. 10; Marjan Pongračič, Potrčeva 50/a in Marica Povše, Jiršovci 38; Slavko Arklinič, Stojnci 50 in Matilda Lovrenko, Nova vas pri Markovcih 39; Franc Vrbančič, Prvenci 6/b in Dragica Kolarič, Prvenci 6/b; Jožef Volgemut, Rjavci 20 in Marica Zadravec, Rjavci 20; Albin Jerenec, Rodni TEDNIK Izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO — TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Maj- da Goznik, Martin Ozmec In Marjan Šneberger^Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znaša 2000 di- narjev, za tujino 3200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.