Učitelj Ljudomil v nadaljevalni šoli. VI. Vrenje, parenje in Jdapenje. Ljud. Do sedaj smo se učili, kako toplota spreminja terdna telesa v tekoča. Povedal sem vam, da terdua telesa pri stanovitni toploti postanejo tekoča. Sedaj mi pa povejte, ali ste že kedaj vidili, kako segreta voda ali krop vre? Učen. 0 to pa dobro verao. Voda pri ognju začne mehurčke poganjati, ti se kviško vzdigajo, voda začne kipeti in dalje ko voda vre, manj je je v piskru. A prosimo, povejte nam, zakaj se krop tako kviško poganja in zakaj ga je čedalje manj v posodi! Ljud. To je tako. če vodo v posodi grejemo, vidimo, da se delajo majhni mehurčki, ki se kvišku vzdigujejo. Kolikor bolj se voda ogreva, in se bliža njena toplota 80° R., toliko hitrejši se delajo mehurčki in toliko večji so. Ko je voda do 80° R. ogreta, vidimo, da se na dnu posode delajo mehurčki, ki se skozi vodo dvigujejo kviško in pobegnejo v zrak, ti dvigajoči se mehurčki podele vodi kipeče gibanje. Takrat pravimo: voda vre. Učen. Kaj pa je v tih mehurčkih? Ljud. Pervi mehurčki so le zrak, ki se nahaja tudi v vodi, večji in poznejši pa so voda, spremenjena v paro. Kolikor več mehurčkov se toraj dela, kolikor hitrejši se dvigujejo, toliko več vode se spreminja v pare, toliko hitreje se voda v posodi znižuje, poslednjič se vsa posuši, ali voda je v podobi pare pobegnila v zrak. Učen. Ali se tudi druga tekoča telesa zamorejo spremeniti v paro? Ljud. Skoraj vsa telesa toplota spremeni v paro, se ve, da mora biti za nektera telesa toplina jako velika, v tej pa se tudi kovine n. pr. železo, baker, platina, spremene v paro ali hlap. Se ve, da na zemlji nimamo tako velike toplote, da bi najterša telesa spremenila v paro — toda na solncu se vsa ta telesa nahajajo v podobi plinov, kajti toplota na solncu je tako velika, da se ji najhujši na zemlji znana umetno narejena toplota od daleč ne more primeriti. Opozoriti vas hočem na neko drugo delo modrosti stvarnikove. Na zemlji nahajarao terdna in tekoča telesa, ko bi bila toplota veliko večja, kakor je sedaj, bi se tudi vsa terda telesa morala spremeniti v tekoča, vsa tekoča pa v paro. Učen. Potem bi pa bilo konec svefea in vseh stvarjenih reči. Čudna je res narava v svojih silah. Ljud. Res je tako. Sila, s ktero se delki teles skupaj derže, je skoz in skoz odvisna od toplote. Ako si mislimo celo tvarino, iz ktere je naša zemlja sostavljena, veliko tisočkrat toplejo od vrele vode, bila bi zveza med posameznimi delki tvarine popolnoma pretergana. če bi toraj zemlja padla v morje solnčne vročine, spremenila bi se hitro v paro, kakor se spremeni kapljica vode v hudem ognju. — Ako bi pa nasprot toplota zemlje veliko manjša bila, kakor je zdaj, kaj bi se moralo zgoditi? Učen. Vse na zemlji bi moralo zmerzniti. Ljud. Tudi to je res. Ako bi toplota bila več tisočkrat manjša, bi se vsi delki tvarine tako terdno skup deržali, da bi jih ne mogli ločiti z nikakoršnem orodjem, življenje na zemlji bi bilo nemogoče. Pri toploti pa, kakoršna je zdaj navadna, je to drugače. Ravuo v zadostni meri imamo toplote, da so nektera telesa vendar še terdna, druga pa kapljiva in plinava, ravno v pravi meri je toplote, kakoršne je tudi za razvitek rastlinskega in živalskega življenja potreba. Tudi to nas toraj spominja na modrost Njega, ki je vse poklical v življenje in zaklicati moramo: vse si po meri in številu in po teži obravnal. — Ce se voda sogreje v posodi, kakor sem poprej oraenil, se spremeni v paro, in ta se, ker je ložja mimo vode iz posode vzdigne v mehurčkih in se pomeša z zrakom. Voda se toraj ne izgubi, ampak spremeni se le v drugo stanje, v paro. Pa voda se spremeni tudi v paro, če se tudi ne ogreje, samo ako stoji v odperti posodi prosto na zraku, to vam je že tako znano, da se voda ali tudi druga tekočina na prostem izhlapi ali izpuhti, samo to izhlapenje se godi veliko bolj počasi, tako se pota in tudi močvirja v suhein vremenu posušijo. Sedaj pa veste, zakaj je vode v posodah čedalje manj, dasiravno je nihče ne odjemlje, zakaj se potoki ob suhem vremenu tako usuše? Učen. Zato, ker se voda spreminja v paro, kaj ne? Ljud. Da, voda se na poveršju izhlapuje in to izpuhtenje je eden iz med nar bolj velikanskib prikazkov v naravi. Pomislite le, koliko vode se vsaki dan izhlapi. Leto in dan reke neizmerno veliko vode izlivajo v morje — in morje ne postane večje, zakaj ne? Učen. Zato, ker se na poveršji voda vedno izhlapuje. Ljud. Pa tudi iz poveršja rek, potokov, studencev in jezer voda vedno izhlapuje, in učeni so preračunili, da vsaka kvadr. milja vode v 24 urah izhlapi 400.000 kub. metrov vode v podobi pare. Pa ne le iz vode, ampak tudi iz zemlje sploh, iz žival, iz rastlin voda izpuhtuje. človek v 24 urah izhlapi čez 1 klg. vode, veliko drevo pa okoli 400 kub. decimetrov. Glejte vse to so velikanski prikazki, na ktere pa malo mislimo, ker niso taki očividni, ampak se le bolj tiho, brez hrupa in šuma godijo, toda mirno tiho delovanje j.e velikrat večje vrednosti, kakor bahato razkazovanje. — Lahko mi bote zdaj odgovorili, zakaj se pa mokro perilo na zraku posuši? Učen. Zato, ker voda v drobnih luknicah zaderževana se izhlapi v suhi zrak, ker se pa zrak vedno giblje in premika, paro odnese in zopet druga suha zračna plast pride v dotiko s perilom. Ker se pa zračne plasti pri vetru nar hitreje menjajo, se tudi perilo pri vetru bolj hitro suši. Ljud. Zakaj pa perilo razprostrejo? Učen. Zato, ker voda se izhlapi le na poveršji, toraj, kolikor večje je poveršje, toliko več se je izpubti. Ljud. Zakaj pa se jeseni ali po zimi zunaj perilo ne posuši? Učen. Zato, ker je bolj merzlo, čim gorkeje je, tem hitreje se voda spreminja v paro. Ljud. Nekoliko je že to vzrok, toda še bolj to, ker je zrak take dneve z vodnim soparom že napolnjen. Zrak le neko določeno mero sopara more sprejeti, če je ta mera napolnjena, je s soparom nasiten, toraj še drugega ne more sprejemati. V suhem zraku se perilo hitreje suši, kakor v mokrem. Sicer tudi toplota pripomore k hitrejem izpuhtevanji, ker gorak zrak ni tako hitro nasiten s paro. Da se pa tudi pri najhujem mrazu voda izhlapi, vidimo iz tega, da se perilo tudi ob mrazu suši — posebno če je zrak suh. Kakor veste, je na ravniku vročina največja, vendar se na tem kraju voda iz morja ne izhlapi najhitrejše, in sicer zarad tega ne, ker je zrak preveč miren. Sopar, ki se v hudi vročini iz morja dviguje, ostaja nad vodo, zrak je nasiten ž njim ter zaderžuje daljno izhlapovanje. Pri 28° severne in 18° južne širjave ~e pa voda veliko hitreje spreminja v paro, akoravno vročina ni tako velika, ko na ravniku, pa živi pasatni vetrovi hitro odnašajo dvigajoči sopar, da novi imajo dosti prostora se vzdigovati iz vode. Ravno zarad tega hitrejšega in močnejega izhlapovanja vode, je morje pri 28° severne in 18° južne širjave bolj slano, kakor na ravniku.