Posamezna Številka Din 1*. Št. 55. V Ljubljani, v sredo 5. marca 1924. Poštnina v gotovini. Leto L NARODNI ■mti ajBifc, m / NEVNIli i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. ; ? Mesečna naročnina: t I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I 0- - — - □ n Neodvisen ........................................ •■B = Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu- I ‘ ~c “ ^ • Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f Uredništvo: Wolfiova ulica št. 1/1. — Telefon 213. | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. I Upravništvo: Marijin tPfg 8. — Telefon 44. »••«••«••»•0 Triie savezniki. Ce bi dejali pred letom dni, da se veže stranica gg. dr. Žerjava, dr. Kramerja, Ribnikarja, da imenujemo le generale, z Radičem, bi nas gospodje nemara tožili. Tako zelo so namreč še pred letom dni obsojali demokratski listi Radiča — kot veleizdajalca. In če bi pred par meseci dejali, da se veže stranka gg. dr. Žerjava, dr. Kramerja in Ribnikarja s stranko g. dr. Korošca, bi bili gospodje zopet silno razžaljeni in pisali bi o nezaslišanem obrekovanju, ki bi ga zagrešili. Tako zelo so namreč ti gospodje še pred par meseci obsojali klerikalizem in zato proglašali vsakogar skoraj za veleizdajalca, ki ni hotel pristati na njihovo spekulacijo z naprednim blokom. Danes pa so ravno isti gospodje razžaljeni, če pravimo, da je opozicijo-nalni blok — bluf, danes pa so prav isti gospodje razžaljeni, če ne verujemo v resnost zveze Radič, Davidovič in dr. Korošec. Odkod ta temeljita in nenadna iz-Prememba, se mora nehote vprašati smvenska javnost. Dropagatorji opozicijonalnega bloka Pravijo, da se ustvarja opozicijonalni blok le vsled želje, da se vendar enkrat zatre v naši državi korupcija, da se fesi naše notranje-poMčno vprašanje m da se likvidira s pozitivnim jugoslo-Venstvom hrvaško vprašanje. Prav lepo in iskreno bi želeli, da bi ta Kpa želja čimpreje uresničila, roda zakaj se niso gospodje že preje spomnili na korupcijo, zakaj niso gospodje že preje branili čisto jugoslo-venstvo, zakaj so se gospodje šele sedaj spomnili na hrvatsko vprašanje? Vsakdo od nas vet da je bila korupcija pred leti še večja, kakor pa je da-aes. Kar se je nekdaj grešilo z izvoznicami, v carinski službi, pri demobili-zacijskem blagu, taki grehi se sedaj resnično ne dogajajo več. Zakaj niso gospodje nastopili proti korupciji tedaj, ko so imeli vrhu tega moč? Zakaj so se spomnili na korupcijo šele danes? Pa še nekaj. Korupcijo more zatreti samo tisti, ki jo je zatrl pri sebi. Be-sedolomstvo pa je dokaz korupcije in afera Kmetijske družbe dokazuje ko- f u ’ Zakaj se gospodje ne oprostite teh argumentov proti sebi? In hrvatsko vprašanje! Demokrat Dnbicevič je bil, ki je negiral obstoj • i !Prfšanja ™ demokratska stranka je kot ekspert v hrvatskem vprašanju povzročila njegovo poostritev. Danes Pa so gospodje divji, ker ni hrvatsko vprašanje rešeno. Kdo bo verjel v lSrv°KS! °5°,rčenia> ko »a vsakdo ve, da je bila tedaj, ko se je odločevalo o ^uagi Jugoslovenstva, demokrat, stranka najmočnejša. Zato ne moremo pri najboljši volji verjeti, da so argumenti, ki jih iznašajo propagatorji opozicijonalnega bloka, Pristni, temveč moramo reči, da sloni’ b»za opozicijonalnega bloka le na pohlepu po vladi S tem pa je načeto drugo važno po-hi Z*6' Ce naj prinese opozicijonalni blok zmago njegovim propagatorjem, Potem je jasnoi, da je zmagovalec tisti* ima v opozicijoualnem bloku naj-veejo mod Ta pa je brezdvonmo — Radič in to je tudi Radič jasno povedal. Ključ do nove vlade leži v njegovi roki in samo odhod njegovih poslancev v Beograd bi mogel teoretično povzročiti padec sedanje vlade. Vrhu tega je že sedaj Radič po poslancih skoraj tako močan ko gospoda Davidovič in Korošec skupaj. Ali hočeta gg. Davidovič in Korošec ^Pozicijonalni blok za to, da naraste destruktivna Radičeva moč še bolj? Ali n? m?r5ta dddhi gospoda garancije, da njujino delo za opozicijonalni blok i . — uii/a -. za Radiča? Ali moreta gospoda n.i a ^ Radič od svoje intransigent-.nosti popustil? zavezništvo je mogoče le te-50 do8rovori jasni. Zakaj ne zakai *°®Dodie svojih dogovorov, ? i n lasno in odločno, da drža-^<>r*oaSPir^ra na vodilno mesto v ;ia ^^atl kaj da hoče, olžnosti se ne morejo ogniti niti Nadaljevan!© r®xprave © proračunu. DEBATA O SODIŠČIH. —• DR. NINČIČ O SPORAZUMU 7. ROMUNIJO. — SPORAZUA\ ODOBREN. Kar se tiče otoka Moldave, smo ga odstopili za enak kompleks zemljišča v Banatu. Današnje meje med nami in Beograd, 4. marca. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je bila specijalna debata o proračunu ministrstva za pravosodje. Prvi je govoril posl. g. Halil beg Hrasnica (muslimanski klub), ki je kritiziral posebno pravosodne razmere v Bosni, kjer so sodniki, kakor tudi drugi uradniki slabo plačani, vsled česar vlada velika nezadovoljnost, a veliko število jih je sploh zapustilo službo, tako da traja dolgo časa, da se končajo posamezne preiskave in razprave. Potrebna je reorganizacija sodišč. Dalje se je pritoževal, da sodne oblasti zaple-njajo take članke, ki so bili v Beogradu svobodno obelodanjeni. Glasoval bo proti proračunu. Za njim je govoril demokrat g. Ko-sta Timotijevič, ki pledira za neodvisnost sodnikov in sodišč ter napada strankarsko pojmovanje, ki je zavladalo v • nekaterih sodniških krogih. Po-vdarja, da v Vojvodini še do danes niso zakoni prevedeni na naš jezik, vsled česar morajo sodniki med razpravo prevajati madžarski tekst. Dotaknil se je tudi vprašanja sekvestrov, rekoč, da je .treba danes znova vzbuditi narodu vero v pravosodje. Glasoval bo proti proračunu. Posl. g. dr. Hohnjec (jugoslov. klub) je protestiral proti redukciji uradnikov in zahteval za nje povišanje plač, obenem pa govoril proti povečanju sodnih taks. Izjavlja, da bo glasoval proti. Po govoru socijalista g. dr. Sekuliča, ki je istotako izjavil, da bo glasoval proti proračunu, je bila seja ob 13. uri zaključena in nadaljevanje napovedano za pol 17. uro. Ob 4. uri popoldne se je nadaljevala seja narodne skupščine. Zunanji minister dr. Ninčič je govpril o sporazumu z Romnnijo in naglašal, da je ta sporazum velike politične važnosti. Tež-koče za dosego tega sporazuma so bile velike. Dobili smo v krajih, ki pripadajo nam. veliko sonarodnjakov, tako v Sur-janu, kjer je od 759 prebivalcev 406 Srbov, v Velikem Gaju od 2702 prebivalcev 1362 Srbov. EnJko razmerje je tudi v drugih krajih, ki smo jih dobili. Romunijo so dobre v narodnem pogledu in je neopravičeno, nezadovoljstvo, ki se je pojavilo v nekaterih krogih pri nas. Dr. Ninčič naglaša, da je taka razmejitev najboljša solucija, ki je bila v danih razmerah sploh možna. Poudarja, da imamo sedaj določene meje proti Bolgarski Avstriji in Madžarski in z romunskim sporazumom so določene meje tudi proti Romuniji, ki je naša prijateljica in zaveznica. Ostane nam še razmejitev med Italijo in Slovenijo ter upamo, da bo tudi ta meja v kratkem določena. Tako bo naša država dobila končno svoje meje. Ker je romunski sporazum povoljen za naše nacijonalne interese, prosi dr. Ninčič narodno skupščino, da ta sporazum sprejme. Nato povzame besedo član opozicije dr. Slavko Sečerov, ki v eno in polurnem govoru dokazuje, da ta konvencija z Romunijo predstavlja izpremembo mirovnih pogodb, s katerimi je bila meja točno določena, in smo mi odstopili Romuniji več, kakor pa smo od nje dobili. Konštatira, da so podatki, ki jih je navedel zunanji minister dr. Ninčič o krajih, ki so nam bili odstopljeni, netočni glede skupnega števila prebivalstva. To število znaša 12 tisoč duš, to pa niso narodni elementi, ampak predstavljajo narodne manjšine. Sečerov protestira proti temu, da je ostalo v Rcmuiji še veliko srbskih sel. V imenu opozicije izjavlja,' da bo glasoval proti. Dr. Ninčič na krako odgovarja Se-čerovu in pobija njegove navedbe. Nato govori Dušan Grgič, ki v dolgem govoru hvali sporazum in naglaša, da je dr. Ninčič upošteval pri tem sporazumu bolj narod kakor pa zemljo. Poziva skupščino, da glasuje za sporazum o razmejitvi z Romunijo. Preide se na glasovanje. Glasuje se dvakrat v načelu in v poedinosti. Po izjavi predsednika narodne skupščine je glasovalo 159 poslancev, od teh 108 za in 51 proti. Ob 8. uri zvečer je bila seja zaključena in je odrejena prihodnja seja r.a jutri ob 9. uri z dnevnim redom: nadaljevanje diskusije o proračunu ministrstva za pravosodje. Beograd, 4. marca. (Z) V Beogradu se pričakuje delegacija HRSS, ki bi imela jutri prinesti v narodno skupščino pooblastiia poslancev hrvat-skega narodnega zastopstva. Vladina večina je na svojih konferencah že določila svoje držanje napram prihodu Radičevcev v Beograd. Pri teh posvetovanjih je sodeloval tudi dr. Laza Markovič, ki je poročal o svojih vtisih in podatkih iz Zagreba. To poročilo se strinja z izjavo g. dr. Cimiča, da Radičevci ne pridejo v Beograd, temveč, da bodo k večjem zahtevali verifikacijo svojih mandatov. V tem smislu je £. dr. Markovič obvestil tudi predsednika narodne skupščine. Vlada je skle-1 a> a se bodo mandati vzeli v pretres Drora Vn Ve£ifikaci3’e šele po sprejetju Proračuna. Kar pa se tiče Radiča osebno' prejšnje uredbe v veljavi se ima Radič takoj po pri- krogih sS0 drŽavo zapretL v vladinih takf sim*?'™ Z mislij0’ da se stvari mogoč la V parlame»tu, ki bi one-V to svrho SV° opoziciionaln. bloka. jetiu V‘a!k> nabito polno, razpoloženje izvrstno in aplavza mnogo, včasih pri odprti sceni tudi preveč, ker se s takimi aplavzi igralci spravljajo aa-mo v zadrego in se tako moti lep razvoj in potek podajanja. Ga. Mitrovičeva in ssdč. Vladimirova sta prejeli šopke. VVebrov »Carostrelec« je že prekoračil sto let svojega nastanka (prva vprizoritev se je vršila v Berlinu 1. 1821) je pa ie danes prav tako svež m prikupljtv, kakor nekoč. Delo preveva prijeten romantičen duh, tako giasben-o kakor vsebinsko in je harmunično in enotno prelito v dovršeno celoto. Vseeno je, nuj bo že kdo prijatelj ali neprlja-telj stare glasbe, »Carostrtacu« mora priznati absisteučno pravico v družbi tistih oper, ki bodo ostale staluo na repertoarjih. Ta opera ie bHa za nemško operno literaturo velikega epohalnega pomena, zato ni čudno, da so Nemci stoletnico njene prve uprizoritve proslavili skoro v vseli svojih gledališčih in da bodo enako slovesno proslavili tudi stoletnico komponistove smrti, ki se bo vršila L 192o. S to našo premijero je »Caroetrelec« zavrfil! svoj prvi pohod po slovenskih odrih. V Ljubljani so jo dali prvič 1. 1893. torej 2« pred tridesetimi leti, v Trstu pa leta 1914. Naše gfedaiiiče ie opero vsestransko, tako glasbeno, igralsko in sceuično, dobro naštudiralo. V sceničnem bziru ie bilo P«* nedostatkov, ki pa gredo bolj na rovaš tri-zerljc s katero se ima vodstvo boriti, kakor pa na rovaš njega samega. Orkester ie ood vodstvom g. Mitroviča dovršeno izvajal orkestralen spored, dobri pa so bili tudi posamezni pevci ta pevke ter dalje zbori. Nekaj dfstovacij posameznikov je prešlo tako, da se skoro niso opazile In lih zato ni vredno posamezno omenjati. Splošno je ugajal a. Skrivanič, ki je pei drugega lovca Maksa. Njegov simpatičen ta precej močan tenor se je prav dobro prilegal romantičnemu koloritu Webrove glasbe iu mlijeju igre. Prav dober Je bil takrat g. Štagljar kot prvi lovec OaspuT in šteje ta nastop lahko med svoje najlepše. Ga. Mitrovičeva (Agata) je briljirala kakor vedno in zopet potrdila, da je naša najboljša ženska operna moč; enako je tudi gdč. ■ Vladimirova dobro izpolnjevala svoje mesto v četvorici glavnih vlog kot Agatina mlada sorodnica Anica. G. Lrvalek je bil boljši v vlogi kneza Otokarja, kakor v vlogi kmeta Kilijana in isto-tako tudi g. štagljar v vlogi puščavnika ni dosegal lovca Gašparja. G. Govorov, knezov dedni gozdar Kuno ni mogel priti do pravega izraza ne kot pevec, ne kot igralec; predvsem bt se moral otresti nekih manir, ki se pri njem ponavljajo v vsaki vlogi. Gdč. Lubejeva je bila prijetua družica. V splošnem štejemo vprizoritev »Carostrelca« tabko k našim najbollšim opernim predstavam m bo radi tega tudi biaeaina gotovo prišla na svoj račun. —s. V!U. muzifcaluo predavanje (aranžma Lotus, prof, Jeraja) je privabilo v nedeljo dopoldne v Filharmonijo zopet toliko mladih poslušalcev in poslušalk, da malo pred enajsto uro že ni bilo dobiti nobene vstopnice več. G. dr. Mantuani ie izčrpno preda- val o Smetani iu njegovem glasbenem delu med Cehi. Predavanje so pojasnjevale ski-optične slike. Koncertne točke — izključno Smetanove skladbe — so izvajali gdč. Tikova, g. Cvejič, g. Šimenc, g. Slais in nle-gova soproga, ki so želi za svoja krasna to-vajanja viharno pohvalo. IU0 letnice Smetanovega rojstva sta se pohvalno spomnili dve ljubljanski knjigarni in sicer knjigarna Jugoslovenske Matice na Kongresnem trgu ter knjigarna Tiskovne zadruge v Prešernovi ulici s tem, da ste razstavili v svojih izložbenih oknih Smetanovo sliko in izdaje njegovih glasbenih del. Album slovenskih napevov. 50 slovenskih narodnih napevov, uredil Fran Gerblč, za vijolino in klavir priredil Fran Korun. Zbirka narodnih pesmi, katere bodo mladi goslači (prva lega) 2elo'veseli. Porabna bo za igranje doma v družini, kadar se učenec naveliča šolskih vaj. Prireditev za gosli Je včasih samostojna, pripravna in označena s prstnim redom. Staršem priporočamo, da nabavilo izdajo svojini mladim goslačem. Odys, imenovana povsod »Lepa Odys«. najpriznanejša plesalka današnje Evrope« Priredi v ljubljanski operi svoj večer v soboto dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer. Njen spored je sestavljen iz točk, s katerimi je dosegla sijajne uspehe v Londonu, Parizu« Madridu, Rimu iu dunajski secesiji. Drugi koncert jugoslovenske komorne glasbe se vrši v pondeljek dne 10. marca. Na sporedu so skladbe Konjeviča, Stolcer-ja in Dvofaka. Stojišča so v pr odprodal! n Matični knjigarni. ■^v' ihm *8k*ntu9v>* Stran 3. Dnevne vesti. — Nepoštena žurnafisfilfa. Naš nedeljski članek g komunalni politiki ie »Sloven-ea« drugače pomagati, kakor da je falzi-uec* drugače pomagati, kakor da ie lalzi-iiciral naše stavke In pod narekovaji »citiraj* Iz našega članka besede, ki jih v članku sploh bilo ni. Žalostno, da se poniža slovenski časopis do tabo sramotnih »argumentov-«. — Redukcija na državnih železnicah. Od tajništva NRS smo prejeli: Medtem ko komunisti in demokrati z demagoškimi frazami begajo železničarje, je dosegel Akcijski odbor NRS s svojim tihim in doslednim deom uspeh, ki je prihranil marsikateremu nameščencu državnih železnic v Sloveniji skrb za družino in za boodčnost Na progah državnih železnic v območju ljubljanske direkcije ni bil po posredovanju NRS reduciran noben nameščenec. — Spomenik kralju Petru. Meščani bosanske Krupe so sklenili, da postavijo spo-fflenik kralju Petru I. Spomenik se svečano °dkrije na Veliko nedeljo leta 1925. — Mariborska »Straža« za Narodno gledališče. Mariborska »Straža* piše v svoji zadnji številki, da bo odslej posvečala vso Pažnjo našemu Narodnemu gledališču v Mariboru. V tem smislu prinaša tudi že repertoar za prihodnje dni. Doslej je »Straža« žledališče ignorirala in se zanj sploh ni zmenila. . ~ Prošnja. Jakob Intihar, Studenec-lg Pn Ljubljani prosi dobrosrčne ljudi, da mu ^skočijo na pomoč v njegovi veliki bedi. intiharjeva družina je brez vseh sredstev 2a Preživljanje. Oče je star In slep, mati za vsako delo nesposobna, dvoje sinov pa leži jXMnh že čez eno leto. Darove za bedno lnuhairjevo družino, bodisi v obleki ali de-jrarju, sprejema tudi uprava »Narodnega Dnevnika« v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1. e . ~ Planinska razstava v Beogradu, drn d ns^° društvo namerava prire-, ? v Beogradu za velikonočne praznike iz-lozbo planinskih slik ter turistovskih in »o-športnth potrebščin. V interesu sionskih izdelovalcev teh artiklov ter trgov-. ie, da se udeleže te izložbe. Razstavilo e bo vse. kar se nanaša na turistlko in JS?W šport V prvi vrsti pridejo v poštev “nutli domače proizvodnje. Vsi predmeti Plenjeni za razstavo se imajo poslati do ”°nca marca t 1. z označbo cene in firme ^ustrijalca Staneta Vidmarja v Ljubki;.® je iz prijaznosti prevzel zbiranje ter 2jT*™ie teh predmetov v Beograd. Stroški ta*«,* ?iatev se razdelijo na posamezne ^tarvljaice. hn. Inozemcl v Beogradu. V letu 1923 je iieni regkMranih v Beogradu 16.620 dovo-lih /i Zx stanovanja podanikom tridesetih tu-silo ,~|v- Med temi je državljanov lz Ru-u iz Ceškos’ovaške 920, iz Avstri- lz Madžarske 345. iz Nemčije 227 in u Italije 127. r . Kriminalna statistika iz Beograda, ntf i-i ' se je izvršilo v Beogradu 5 ro-,,*uh umorov, 13 ufoojstev, 5 detomorov, vliHnov, 3 slučaji ponarejevanja denarja ^‘.večjih tatvin, 3 nasilstev, 23 težkih po-m, ? goljufij in 28 ostalih prestopkov, ■^vadnih tatvin je bio 495. w_,~ Novo kopališče blizu Dubrovnika, ‘'teka češka družba je z velikimi investicijami stroški uredila novo kopališče v Ku-»an-Srebrnoj poleg Dubrovnika. Kopališče ^jnioderneje urejeno in ie pripravileuili letoviščarje čez 300 sob. — Točno In vestna uradno poslovanje, iz manjšega mesta v južni Srbiji nam tja premeščen slovenski častnik piše: Dobil sem od doma dopisnico, da so ml poslali pdket Pred petimi dnevi. Ker sem dotično blago nujno potreboval), so ml pošiljko označili ekspres, za kar so morali plačati poleg diu-Sih pretirano visokih poštnih pristojbin, še pristojbino za ekspres, ki znaša 5 Din. Ekspresna pošiljka se mora nujno naslovniku dostaviti. Tako vsaj govore poštni paragrafi. Ker pošiljke le nisem dobil, sem šel vprašat na pošto, kaj je vendar to, da paket toliko časa ne pride. A glej, moja pošiljka • Podala v poštnem kotu. oogve, kdaj bi mi bila vročena, da je nisem sam na pošti iztaknil. Čemu se potem pla-Pristojbina za ekspres, če se pa po-siJ)ite takoj po prihodu pošte ne dostavljajo? — Razprava proti Carusi. Preiskava proti znanemu razbojniku Carugi je kon- £au“, že ves Preiskovalni materijal v rokah državnega pravdnika. da vloži obtožbo. Jgvna razprava proti Carugi s* prične okrog Velike noči. Sirjenje spalne bolezni. Kakor smo ze porotah je obolelo v Beogradu za spev no boleznijo dvoje oseb. Sedaj prihaja tudi iz Novega Sada vest, da je v tamošnji bol-atoi za spalno boleznijo bolan Lazar Ačimov u Kovma, ki spi nepretrgoma 2e 14 dni. — Protialkoholno gibanje v Sarajevu, protialkoholno gibanje v Sarajevu se je v zadnjem času živahno razmahni?© pod vodstvom društva »Prosvete«. Posebna pažnja se posveča antialkohoJni propagandi med srednješolsko mladino hi med delavstvom, društvo je priredilo več predavanj, in dalo Pobudo za ustanovitev brezalkoholne restavracije. — Volkovi v bližini Sarajeva. Vsled nenavadno hude zime so se pojavili v oko-Uj-I Sarajeva volkovi, ki so v velik strah okoliškemu kmečkemu prebivalstvu. v ■— Nova korupcijska afera na Češkem, •ei oficirjev češkoslovaškega vojnega ministrstva je bilo aretiranih in izročenih di-^Ijskemu sodišču, ker so osumljeni, da so ^ejemali od dobav bencina večje vsote ^kupnin. Zajeduo z oficirji je bilo aretirala tudi več civilnih oseb, med temi di-«ktor družbe za nafto Bennoni, ministeri-svetnik dr. Svatek in glavni urednik waakega Uradnega lista. „ ~ Atentat na predsednika madžarske v SentL Neznani napadalci so v k« na,pav tn cest. se 2na- po zna. Pred letom dni Miii? E?*ava. v Novem Sadu neki študent nik šuhnfilv a Rablju nastanil kot zdrav-Ptoti niemif ^ržavno pravništvo je hotelo teremu s? ieUnaSM-^zensko P°st0PanJe, ka-iasnien Ut ?a Ml '6 na do danes še nepopito ¥iču se ^ «lo P0- doktorja medfchu. !, fez “°c Pretvoril iz Y doktorja juriš In je po- Ko so pTSa TMM.raVnika v Sombo-ru. vroča ie • ,a v Somboru tla pre- ss Ljubljano, 4. marca 1924, Jarrit in tatvinami na veliko. »Udejstvovanje« Miliča je pa moralo napraviti konec in zadnje dni ie drž. pravništvo v Novem Sadu izdalo nalog, da se Miliča aretira. Toda tudi sedaj ni dosegla roka pravice Miliča, ker je z a zn a vil za nalog aretacije, neznanokam pobegnil. UuibBJas?®. — Predavanje. Danes, v sredo, predava v »Bratstvu« Ljubljana režiser narodnega gledališča g. Josip Šest o dramski umetnosti, nakar opozarjamo vse ljubitelje gledališča. — Stanovanjski zakon, V pondeljek zvečer se je vršila na mestnem magistratu v Ljubljani anketa, ki io je sklical socialnopolitični odsek občinskega sveta z namenom. da se razpraviia o vprašanju izpre-membe, odnosno jx>daljšanja stanovanjskega zakona. Anketa je bila zelo dobro obiskana In so se proti ukinitvi stanovanjskega zakona, ki ščiti najemnike, Izjavil zastopniki stanovanjskih najemnikov, zastopnik delavske zbornice dr. Likar, zastopnik zveze obrtnih zavodov g. Franchetti in zastopniki raznih strokovnih organizacij. Za razveljavljenje današnjega stanovanjskega zakona je nastopil predsednik hišnih posestnikov g. Ivan Frelih in zastopnik zveze industrialcev dr. Golia. Zastopnika trgovske in obrtniške zbornice ta zastopnik zveze trgovskih gremijev se nista izjavila ne za in ne proti podaljšanju stanovanjskega zakona, ker njune organizacije, ki imajo v svoji sredi organizirane tako hišne posestnike kot najemnike, niso še o tem sklepale. Anketo je vodil podžupan dr. Stanovnik, ki je pri drugi točki dnevnega reda vse navzoče zastopnike organizacij prosil, da naj pošlieio socijalno-političnemu odseku v najkrajšem času pismene predloge o tem, kako naj mestna občina odpravi stanovanjsko bedo in na kakšen način naj mestna občina prične z gradbo novih stanovanjskih hiš. Rešiti je predvsem vprašanje, ali naj mestna občina za zgradbo stanovanjskih hiš najame posojila, ali pa naj zviša gotove občinske davščine. — Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane za čas od 24. februarja do 1. marca 'zka-zuje, da je umrlo 30 oseb, med temi 13 moškega in 17 ženskega spola (tujcev 13). Med tem časom se je rodilo 31 otrok, 22 moškega (dva mrtvorojena) in 9 ženskega (eden mrtvorojen) spola. — Nesreče. Pri mizarju Petru Bizjaku v Sp. Šiški je padel mizarski pomočnik Anton Nadižar tako nesrečno, da si ie zlomil več reber na desni strani. — V kemični tovarni v Mostah se je polil delavec Andrej Frantar z ostrim lugom po desni nogi. — V papirnici v Vevčah sl je poškodoval že-lezostrugar Stanko Trošt levo roko, strugar Etbin Fink tudi po levi roki, elektriker Franc Orehek pa je padel ravnotam z lestve in je dobil težke poškodbe na glavi po rokah in nogah. MarSbor. — Glavni odbor Jadranske Straže v Mariboru. Med članstvom Jadranske Straže v Mariboru se je pojavilo stremljenje, ki propagira misel ustanovitve glavnega (oblastnega odbora za Mariborsko oblast s sedežem v Mariboru. Poborniki te namere so mnenja, da bi glavni odbor $ sedežem v Mariboru lahko uspešnejše deloval za razširjenje podružnic Jadranske Straže po štajerskih mestih, trgih In vaseh. O tej zadevi je razpravljal tudi odbor na eni zadnjih sej m kakor izgleda, namerava staviti tudi centra« v Splitu tozadeven predlog, oziroma prošnjo za dovoljenje osnovanja glavnega odbora. V Mariboru samem se J. S. zelo lepo Tazvi]'a in namerava že spomladi aranžirati večjo prireditev v korist naše pomorske obrambe. Protldraginjsko gibanje. Stanovske organizacije v Mariboru sklicujejo za 9. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v Narodnem domu skupen manifestacijski shod proti draginji in njenim povzročiteljem. Kuluk. Mariborski magistrat Je dovršil seznam obvezancev za kuluk za prvo polletje 1924. Seznam ostane 14 dni razgrnjen na magistratu. V tem roku je mogoče vložiti eventualne pritožbe, ki jih je kolkovati s 25 dinarji. Kraljeva zahvala. Na udanostno brzojavko, ki jo je poslala mariborska »Jadran« ska Straža« o priliki ustanovnega zbora kralju, je prejel predsednik »Jadranske Straže« polkovnik v pokoja g. Priča od kabinetne pisarne pismo, v katerem se mu sporoča kraljeva zahvala za izražena čuv-stva udanostL Iz državnega Dečjega doma. 19 letni Ernest Ch., ki je bil zaradi ponovnega beračenja na ulicah odvzet očetu-pijancu, ;e bil izročen dečil stanlr.i.__________ Kino Maffta Od 3. do 5. marca »Plesaoca navBrro" v slavni vlogi Asta Nlelsen «n Svet. Petrovič. Velika družinska drama. Celfe. CELJSKI TRG dne 1. marca (v dinarjih). Meso: Govedina v mesnicah I. vrste 25, II. 20—23, na trgu L 24—25, II. 20. Teletina 1. 30—35, 11. 30, svinjina I. 35, II. 30. Mast 41, slanina 1. 40, II. 38. 1 kg šunke 50, prekajenega mesa 42 —45. 1 1 mleka 3.50, eno jajce 1.25—1.50, 1 kg belega kruha 7, črnega 6. Špecerija: kava Portoriko 68, Santos 48, Rio 40, pražene 46—68. Sladkor kristalni 22.50, v kockah 24, namizno olje 30, bučno 38. Moka: št. 00 5.90, št. 0 5.80, št. 2 5.50, št. 4 4.50, št 7 3.30. Žito: q plenice 380, rži 320, ieč-rnena 330, ovsa 280, prosa 300, nove sušene koruze 300. ajde 300, fižola 500—700, graha 1800, leče 1600. Kurivo: q črnega premoga 54, rujavega 26.50, kubični meter drv 140, il trdih drv 40, kubični meter mehkih drv 120, q mehkih drv 32. Krma: q sladkega sena 100, posladkega 75, kislega 50, slama 50. — Uradni dan Trgovske In obrtniške zbornice v Celju, se vrši v mesecu marcu samo dne 11. marca in to z ozirom na službene zadržke referenta. Prihodnji mssec se vršijo uradni dnevi redno in sicer 1., 15. in 29. aprila itd. vsaki drugi torek, kakor je bilo to svoječasno objavljeno. — Smrtna kosa. Umrla je v Kapucinski ulici soproga dvornega svetnika gospa Ana Synek v starosti 63 let. — Tombola Olepševalnega društva v Celju se vrši v nedeljo, 9. marca, v slučaju slabega vremena pa 16. marca ob 14. uri popoldne pred Narodnim domom. — Delno ukinjenje omejitev pri oddaji električnega toka. Razglaša se, da je razveljavljena omejitev uporabe električnega toka za luč in gospodinjstvo, katera je bi!a odrejena s tuk. razglasom z dne 23. januarja t. 1. Motorji z več kot 1—5 k. s. smejo tudi nadalje obratovati le v času, ki je naveden v okrožnici mestne elektrarne z dne 28. novembra 1923. G©sp©dsrstw@. Sokolstvo. — Sokol Ljubljana IL priredi za vse člane in članice redno mesečno predavanje dne 6. marca t. 1. (četrtek) od 19.— 20. ure zvečer na realki, soba I., iz dvorišča, pritličje, levo. — Snov: O alkoholizmu s posebnim ozirom na vpliv alkoholizma lodi-teljev na njih zarod. — Iz šolske prakse. Ljubljanska porota. UBOJ PO POLNOCNICL Fantje iz Luž so prišli v Šenčur kot običajno k polnočnici. Predno so šli v cerkev, so šli v gostilno k Ivanu Gašperlinu v Šenčurju. Tam so začeli peti. To pa m bilo všeč šenčurskim fantom, in Avgust Blajne jih je nahrulil, da na ta večer ne smejo peti. Fantje so bili nejevoljni in so odšli v cerkev. Po polnočnici so se zopet sprli pied cerkvijo in odšli nato domov, in sicer Lu-žani po eni, Blagne pa po drugi strani. Pii Primoževem hlevu sta naletela fanta Jožefa Karna in današnji obtoženec, posestnikov sin Franc Sajovic na Blagneta, ki se je začel prepirati s Karaom. Med prepirom se je potegnil Sajovic za tovariša Karna. Potegnil je iz žepa odprt nož in je sunil Blagneta v hrbet Po izvršenem umoru se je Sajovic, tako trdi obtožnica, še z nožem v roki pobahal, češ da je ravno sedaj enega zaklal Zaslišanih je bilo več prič, toda nobeden ni mogel usodnega dogodka natanko opisati, ker je bila tema in so se vsi vp:ek tepli. Sajovic se je zagovarjal, da ga je uda* ril Blagne prvi z nožem po glavi, tako da ga le v hipu oblila kri po obrazu. Potegnil je nož In se Je branil, kako pa Je zadel Blagneta, niti sam ne ve. Imel Je sicer mal žepni nož, toda zadel ga Je tako nesrečno, da mu je presekal glavno žilo, vsled česar je fant izkrvavel. Zdravnika dr. Travner in dr. Maler sta izjavila, da je nož res majhen, vendar je bila rana zadana z veliko silo in je bila absolutno smrtna. Senat je stavil porotnikom dve vprašanji, in sicer prvo glede uboja, drugo pa glede prekoračenja meje potrebne obrambe. Drž. pravdnlk dr. Ogorevc Je poudarjal, da se Je pojavila posebno sedaj po vojni pri teh fantovskih pTetepih strašna surovost in se slučaji pobojev vedno bolj rnnože. Fant pride v gostilno in že zasadi než v mizo. Nož pa je hujše orožje kot samokres, kajti kroglja svoj cilj običajno zgreši, nož pa zadene od blizu. Rana na hrbtu pokojnega Blagneta izključuje silobran. Zagovornik dr. Sajovic pa je zagovarjal silobran. Obtoženec in njegov tovariš sta bila napadena in Franc Sajovic je ravnal v namenu, da ubrani svoje življenje. Fantje Iz Šenčurja so stali v veliki gruči, in sicer ravno tam, kjer so morali priti Lužani. Porotniki so vprašanje glede uboja zanikali z 8 glasovi, potrdili pa so tudi z 8 glasovi prekoračenje sBobrana. Na podlagi tega pravdoreka je bil obsojen Franc Sajovic na 10 mesecev hudega zapora in se mu všteje v. kazen preiskovalni zapor od 25. dec. 1923, plačati pa mora vse stroške in 100 Din takse. Senatu je predsedoval sod. nadsvet. Rekar, votanta sta bila sod. svet. dr. Keršič in sodnik Lajovic, državni pravdnlk dr. Ogorevc, zagovornik pa dr, Sajovic. Dvorana je bila polna poslušalcev, največ Jih je bilo z Gorenjske. Danes se vrši obravnava proti Ivanu Lozarju iz kamniškega okraja zaradi umora. „ Bij a« MIJ U umu ui Jf , Samo ie danes, v sredo krasna drama I* dijaškega življenja lin Ijiaf s priljubljeno EVO MAY v glavni vlogi. Ce smatramo državo za tvorbo, ki naj zasleduje cilje organizirane skupnosti, potem nam mora biti jasna naloga države v vprašanju nezaposlenosti, Nezaposlenost je socijalno zlo, ki more pretresti in uničiti tudi najtrdnejše temelje državne stavbe, zato je naloga države, da nezaposlenost ali prep;e5j, če pa to ni mogoče, pa ji vsaj odvzame tisto nevarno ost, ki preti omajali ves družabni red. V naši državi dosedaj pravzaprav še nismo imeli nezaposlenosti v večji meri. Obstojala je sicer od postanka naše države, toda vendar ne v nevarni meri. Sedanja kreditna in industrijska krizA pa sta povzročili nezaposlenost delavstva, ki že zavzema prav opasne dimenzije. In položaj je vedno slabši! Zavedati se moramo, da pritira nezaposlenost, ki povzroča v delavskih družinah pomanjkanje in glad, te sloje na rob obupa. In v takem duševnem razpoloženju je človek sposoben za vse, da ohrani življenje sebi in družini. Spe-cijelno v naši državi pa je položaj še malo boli kočljiv. Pri današnji naši politični razcepkanosti in prevladujočem demagoštvu so duhovi še mnogo bolj razburljivi, kakor pa bi bili sicer. Zato je treba misliti na odpomoč pravočasno in ne šele tedaj, ko bo prekasno. Delavski razred se je še pred kratkim zelo upiral odpravi ministrstva za socijalno politiko. Toda to ministrstvo tej zahtevi nikakor ne dela časti, kajti v času, ko postaja krik nezaposlenih vedno glasnejši, o socijalnem ministrstvu ni čuti ničesar. Ministrstvo samo bi se moralo zavedati posledic industrijske krize in bi moralo poskrbeti vsaj za olajšave bede nezaposlenega delavstva in ne čakati dneva, ko potrkajo na njegova vrata sestradane delavske pesti Vsega seveda vlada in država ne zmoreta, toda nekoliko inicijativuosti pa bi že smeli pokazati. Vprašanje je preresno, da bi se smelo odlašati tudi le en dan! Ravno v teh težkih dnevih moramo opozoriti našo vlado in posebej še socijalno ministrstvo na novo nevarnost, ki preti našemu delavstvu. Znano je, da so se že pred vojno pojavljale industrijske krize skoro vedno vsakih deset let (in to v vseh evropskih državah), po vojni pa je ta pojav stalen. Posledica industrijske krize je bila vedno nezaposlenost, in ta je povsod povzročala še ostrejšo produkcijsko krizo. Zato ne smemo pričakovati, da bo nezaposlenost trajno odpravljena, če premagamo sedanjo industrijsko krizo. Mnogo verjetnejše je, da se bo vedno in vedno ponavljala, dokler naše gospodarstvo ne bo tako močno, da bo kljubovalo s samimi preventivnimi sredstvi takim pojavom. Zato bi bilo popolnoma nedopustno, da bi naša delegacija za pogajanja za trgovinsko pogodbo z Italijo sprejela italijansko zahtevo, da smejo italijanski delavci v našo državo. Izpolnitev te za' hteve bi ne bila samo udarec po našem delavstvu, temveč po vsem našem gospodarstvu in bi imela za celo državo usodne posledice. Italija je danes primorana, da pošilja velik kader svojega delavstva v inozemstvo, mi pa teh de lavcev ne smemo pustiti k nam, ker bi poostrili že obstoječo nezaposlenost taki meri, da bi je tudi najvzomejše socijalno ministrstvo ne odpravilo, zlasti še, če bi bilo tudi dovoljeno italijanskim podjenikom pri nas ustanavljati industrijska podjetja. In to bi se ponavljalo vedno. Vlada se mora tega zavedati in po-tem gotovo ne bo sprejela take zahteve. Smatrali smo za potrebno, opozoriti na to italijansko zahtevo, ker postaja nezaposlenost pri nas že seda; opasna in si torej ni ravno težko ustvariti slike, ki bi nastala, če poplavi italijansko delavstvo naše kraje. Mi tujega delavstva ne rabimo, zato mu tudi ne smemo ustvarjati možnosti, da se naseli pri nas. Pdeg tega so prijavili še posam«:nl ittdtK sirijci vsoto 140 mlijonov. V celoti cenijo potrebe naše industrije po kreditih na 800 do 900 milijonov dinarjev. X Poseinlkom praškega velesejma niso potrebni čsl. vizumi. Tukajšnji trgovski, industrijski, obrtniški In gospodarski krogi se opozarjajo, da nobenemu posetniku praškega velesejma, ki se vrši od 16. do 2J. marca ter na katerem razstavna 2530 pivovist-irih tovaren, izdelujočih rajrazlicnciše vrste bJaga znane solidnosti pri konkurenčnih cenah, niso potrebni vizumi. Posetnfki velesejma prekoračijo mejo češkoslovaške republike lahko samo na podlagi Ic&itiuiaclje praškega velesejma, kar velia za dobo od 9. do 30. marca t. 1. Na to ugodno priliko poseta praškega velesejma in na ugodnosti pri potovanju, kakor tudi na to, da Imajc lastniki legitimacij na čsl. železnicah 3576 popust pri potovanju tja in nazaj, se opozarjajo vsi tukajšnji gospodarski krogi. X Izvoz naše drobnice preko Soluna Lansko leto Je izvozila naša država preko Soluna približno 300.000 glav drobnice. Velk del te živine je bil prodan že v Solunu, precejšnje pošiljatve pa so šle tudi v notranjost Grčije, kakor tudi v druge države. X Izvoz našega tobaka. 2e svoj ča& smo poročali, da je kupila Češkoslovaška precejšnjo količino našega tobaka. Za ta naš produkt, ki more konkurirati z najboljšimi VTStami, vlada sedaj veliko zanimanje v vseh evropskih državah. Tudi Amerika se je pričela zanimati za naš tobak in se je informirala o dobavnih pogojih, količini, ceni Itd. — Kontingent tobaka letošnje žetve, ki je določen za Izvoz, znaša 5,000.000 kg ta je upati, da ga bo mogoče 2elo dobiti prodati Dnevne. X Taksa za prevoz prtljage z avtomobilom. Poštno ministrstvo ie Izdalo te dni naredbo o taksah za prevoz prtljage z avtomobilom na progah preko 100 km. Taksa znaša za 10 kg za progo 101—125 km 1? dinarjev, do 150 km 20 dinarjev, nad 150 km za vsakih nadaljnih 50 km po 5 dinarjev, več. X Nemške reparacije. Poštno ministrstvo bo prejelo te dni 28 poltovornih avtomobilov iz Nemčije na račun reparacij. Vsi ti avtomobili se bodo uporabili za prevoz pošte. X Paketi za Poljska V smislu sporazuma s poljsko poštno upravo je mogoče po-šljati iz naše države v Po iško in obratno pakete od 10—20 kg težo ta z označeno VTednostjo do 1000 frankov. Te pakete je mogoče poslati preko Avstrije, Češkoslovaške aii preko Madžarske in Češkoslovaške. Preko Madžarske je mogoče poslati pakete v Poljsko samo do 5 kg. X Dunajski pomladni sejm In stavka bančnih uradnikov. Za popolnoma neverjetni slučaj, da bi trajala stavka dunajskih bančnih uradnikov do pomladnega velesejma, je dunajska sejmska delniška družba vse poskrbela, da prepreči vsako oviranje sejma. Posebno bo poskrbljeno, da bodo obiskovalci sejma lahko hitro In udobno za-mosii zamenjati svoj Inozemski denar. DOBAVE. X Dobava raznega električnega mate- rljala. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo raznega električnega materljala. Pogoji se nahajajo na vpogled vsak delavnik od 10.—12. ure dopoldne pri ekonomskem odeenju (Gosposvetska cesta, nasproti Velesejma), kateremu je vposlati kolekovane ponudbe do 8. marca 1924. — Mariborska porota. Drugi dan porotnega zasedanja ie stal pred sodniki 44 letni posestnik Lovrenc Drevenšek zaradi umora svoje žene. Obtožnica Izvaja, da sta zakonska Drevenšek v prvih letih zakona živela mirno in složno, vendar pa se je to razmerje po moževi krivdi izpremenilo, ker je začel Drevenšek svojo ženo pretepati. Po izpovedbah pTičje bila žena marljiva in vestna gospodinja. Trajni prepiri v družini in moževa surovost, ki ie bila vsled njegovega pijančevanja še neznosnejša, so dovedli pokojnico do tega, da je zahtevala ločitev zakona. 7. nov. m. 1. sta bila oba zakonska v Ptuju zaradi ločitve zakona. V Dravski ulici, kjer sta se srečala, Je Drevenšek skočil k svoji ženi in jo, ker Je pred njim zbežala, zasledoval ter }o z nožem 17 krat sunil. Z dvema teh sunkov jo Je zadel v srce. 2ena se je zgrudila in kmalu nato vsled Izktvavljenja izdihnila. Drevenšek se IzgovaTja s pijanostjo, česar Pa priče ne potrjujejo. Porotnikom sta bilf stavljeni dve vprašanji, o umoru in o uboju. Prvo vprašanje so porotniki zanikali, potrdili so pa drugo vprašanje na nboj. Vsl>ed pravoreka porotnikov je bil Drevenšek obsojen ua 10 let Ječe. X Vinski vzorčni sejem se vrši v četrtek, dne 13. marca v Semiča na Dolenjskem. Prirede ga podružnice »Kmetijske družbe« Semič, Kot in štrekljevec. Otvoritev ob 12. uri opoldne (po prihodu vlaka iz Ljubljane) po višjem kletarskem nadzorniku gosp. Fr. Gombač. Ker je kakovost »Semičana« lanskega pridelka posebno vsled pozne trgatve Izredno dobra In so tudi cene zelo zmerne (od 19 kron naprej ta liter), bo sejem gotovo dobro obiskan. Izmed vseh dolenjskih vin je okusni in zdravi »Semičan« povsod najbolj priljubljen. Gostilničarji in vinski trgovci, ne zamudite ugodne prilike za nakup domačega vina. X Privatni radlo-aparatL Ker so nekateri privatniki brez dovoljenja poštnega ministrstva insta irall radio-aparate, je izdalo poštno ministrstvo naredbo, da se ne sme nikomur Instalirati radlo-telegraf ali telefon brez predhodnega dovoljenja poštnega ministrstva. Sploh si smejo instalirati privatniki samo sprejemne aparate, ne pa tudi odddajalnih. X Kreditne potrebe naše Industrije. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je zbrala priglasitve industrij za kredite, ki so tem industrijam potrebni, da se rešijo iz sedanje krize. Centrala je dobila prijave od 381 industrij v znesku 665 milijonov dinarjev in to brez Dalmacije in brez industrij, ki niso v okviru poedinih savezov, Primorske vesti. p Smrt italijanskega Iredentista. V Koptu le umrl Italijanski nacljonalist senator Feliks BennatI, ki je ves čas svojega življenja razvijal v Istri živahno iredentistično propagando. Bil je poslanec v dunajskem parlamentu; za časa svetovne \oJ-ne se je nahajal v Italiji. p Bandit Collarlg ? Puli. Te dni so dovedli bandita Collarlga v Pulo, da »ra na licu mesta zaslišijo o zločinih, ki jih je izvršil v tem kraju. Kakor znano ima Colla-rig tam skritega tudi precej orožja, ki bo ob tej priliki pokazal oblastvom. p Jugoslovenski zastopnik pri istrskem prefektu. Te dni je obiskal zastopnik istrskih Jugoslovenov dr.' Vratovič j>reifikta istrske pokrajine in mu izjavi zadovoljivo istrskih Slovanov nad sklenjenim sporazumom, ki bo gotovo na korist tudi slovanski narodni manjšini v Italiji. Nadalje je Izjavil, da so Istrski Slovani pripravljeni sodelovati, da se utrdi prijateljstvo med obema narodoma. Končno je izjavil, da nima samostojen nastop Slovanov v Italiji nikakega opozicijskega značaja ln Izrazil upanje, da bodo volitve svobodne. Radovedni smo, ako se bo tudi po zadnjih lekcijah otfastt k besedi videmski »Giornale dl Udine«, p Prepoved prodajanja orožja. Trr.avct z orožjem in municijo so dobHi ukaz, da ne smejo od 1. marca do 10. aprila prodajati tega blaga. Prepoved bi bila umestna, ko bi ne izgubila vsakega pomena z dejstvom, da so baš oni, ki bi orožje eventuelno rabili, že dovolj preskrbljeni. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »Hamlet«. Red F. Opera: »TTaviata«. Red C. Kino Matica: »Plesašica Navarro.:. — Velika družinska drama. V gl. vlogi Asta Nielsen. Kino Ideal: »Dve siroti«. Pustclovna drama. V gl. vlogi atlet Buffalo. Kino Ljubi), dvor: »Kneževa ljuba*, V glavni vlogi Eva May. V Mariboru: Narodno gledališče: »Carostrelec«. D Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Teko« teden: Lekarna Bohinc na Rimski cesti In Leustek pri Zmajskem mostu Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«, Glavni !n odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Kupite samo v čehoslovaikj. izrabite I. itojitti Mihi I 16. — 23. i ca. mmaammmmmmmmmm-- Pomagajmo brezposelnim! NaproSani smu, da objavimo: V Liuhljani in okolici j* približno 2000 orezposeinih. To Število pa še vsak dan na-fstiča. Ne po naii ktivdi, temveč položaj je »k. da »mo zgubili službe In sedaj smo izročeni na milost in nemilost mrazu in gladu. Da se izognemo najhujiemu pomanjkanju, smo si izvolili »Odbor za pomoč brezposelnimi:, ki bo deloval nato, da se s primernimi odredbami oblasti omili naše neznosno stanje. Država in občina naj investirata denar za lavne zgradbe, da bodo dobili na ta način brezposelni delo in za-alužek. Do tedaj pa, dokler se to ne bo »godilo, naj nam pa država, kakor občina to dnise javne institucije pomagajo preko teli trdih časov. Poleg teh faktorjev, pa apeliramo na vse pridobitne sloje trgovce, obrtnike, gostilničarje, kavarnarje. tovarnarje, banke In druge ustanove, da se odzovejo našemu klicu in nam priskočijo na pomoč. — Od-fcor za pomoč brezposelnim bo prihodnje dni razposlal na vse omenjene tvrdke poštne položnice, katere na> oni. ki nam hočejo pomagati, blagovolijo izpolniti in oddati na poštL Pri tej priliki opozarjamo, naj direktno prinašalcem nihče ne izroča denarja, ker bi bila na tak način kontrola onemogočena. Odbor za pomoč brezposelnim bo vodil to javno zbiranje vsak teden, toliko ča- st, 4a prebtlelo brezpostlnl vnj **Jhuflo krizo. Imen* onih darovalcev, ki bodo na|-vsč darovali, bomo objavili v časopisju. Kakor bo mogoče komu to tedensko zbiranje neljubo, tako prosimo vse slavno občinstvo, naj bo zagotovljeno, da bi tudi brezposelni mnogo rajši pošteno delali in zaslužili svoj kruh, kakor pa živeli od javne milosti. Naš položaj je pa tak. da zaenkrat ne vidimo druzega izhoda, zato ie enkrat prosimo: Pomagajte brezposelnim! Odbor za pomoč brezposelnim v Ljubljani. Šah. Brff: Ktl: D*S: Tal; dl; LM: el; 5(3; B.: a2. c3, d4, *3, f2, ti, h2. Crni: Kg8; Dd8: TaS; f«; LeT; e«; Sc6; B.: a6. b5, e7. d5. t7, h7. Beli, svetovni mojster dr. C. Lasker, ie po zadnji (14.) potezi črnega, ki je privedla do aomje situacije, igral: 15.) h2—h3! — 15.)... poteza, ki z odločnim napadom privede do aunage. 15.)... — Lg4—h5. — Ako namreč 15.)... — Le6, sledi 16.) •Xi4 TXf6 ter 17.) Lg5. 16.) 92—g4 Lh5—17 17.) e5—e6! Li7—g6 18.) Sf3—h4 Sc6—a5 19.) Sh4Xg6 h7Xgo (Urejuje M. Kragelj, podpredsednik »Ljubljanskega šah. kluba«.) Končna študija. (Sestavil H. Rinck v Barceloni.) Bdi: Kfl, Tc4, Se5; Crni: Ke7, Ldl. Le3; Natoza: Beli na potezi dobi igro. Gornjo študijo priobčuje med konkurenčno razpisanimi natečaji šahovskih končnic »Švicarski šahovski list« (Schwei-zer Schachzeitung). — Rešitev končnice, kakor tudi imena pravil rešllcev, ki naj pošljejo svoje rešitve upravi »Narodnega Dnevnika«, priobčimo prihodnjič. Iz kraljestva šahovskih žrtevnih kombinacij: I. V neki partiji dr. E. Lasker (beli) eon-tra Teichmann (črni) se je razvila po 14. potezi črnega naslednja pozicija: 20.) Lb3—c2 21.) Kgl-hl 22.) G4Xf5 23.) De2-f3 24.) Td-gl fG—f5 Le7—d6 Db8—h4 Q6X!5 Beli grozi 24.) Lg5, kakor tudi 24.) LX 15, D(6. 25.) Dg2 25.) Tgl—g4 26.) C6—e7 27.) LclX£4 Dh4—hfi Ld6Xe7 m črni je moral vdati. II. Druga zanimiva končnica se je razvila po 22. potezi belega iz sledeče postave: Beli (P. Morphv): Kgl; Dc2; Td3; II; Sa3; B.: b2. b4, c3, 12, g2, h3. črni (Thompson): Kg8; Df4; Td8; C8; Lb6; B.: a7, b7,c6, 17. g5, h6. Cr*i k 2?.) ...» Lb6Xi2+! 23.) Kgl—hl, (ako 23.) TXf2, bi sledi!« 23.) . . ., Tel +). 23. )........ Td8Xd3 24.) Dc2Xd3 TeS—e3 25.) Dd3—d8+ Kg8—g7 26.) Dd8—d4+ ......... (Na 26.) Dd7 bi sledilo: 26)..., Lg3!, 37.) Tgl. Df2; 28.) Ddl, Le5; 29.) Dg4, Tel.) Df4Xd4 Te3—e2 Te2—el Lf2Xel LelXb4 26)....... 27.) c3Xd4 28.) Sa3—c4 29.) TflXel 30.) Sc4—a5 in črni je zmagal po izborno prevedeni kombinaciji. Razno. Narod, ki ni vedel za svetovno vojno. Te dni se je vrnil v Petrograd znani ruski botanik Gorodkov, ki je bil na znanstvenem potovanju v daljni severni Sibiriji, kjer je proučeval floro. Blizu obale Obe je našel zemljo, kamor še ni stopila noga nobenega Evropejca. Gorodkov opisuje rastlinsko bogastvo teh krajev, kjer je našel rastline, ki so znane botanikom samo iz Alaske in Severne Kanade. Najbolj pa se je učenjak čudil, ko je našel tam nepoznan narod, ki živi v polarnih krajih na severni obali Tihega oceana, ob pritoku reke Vagine. Ta narod je sličen Samojedom, toda se razlikuje od ■flh »o j**iku. Gorodkov j* dalj ča*a poučeval običaje in način tesa nepozna^es* »inrcda. Ti nepoznani Azijati živijo v majhnih vaseh in so na zelo primitivni kulturni stopnji. Živijo popolnoma patriarhalno y ozkem rodbinskem krogu. Ti novo odkriti ruski državljani niso imeli niti pojma o svetovni vojni in o veliki ruski revoluciji. Tudi Poljska ima svojega Čarugo. Haj-duška povojna romantika je r.ašla tudi na Poljskem svojega zastopnika. To je razbojnik Muhi Mihaljski, ki zanima že leta poljsko javnost Te dni je napisal o tem banditu članek celo poslanec Rabski v »Knri-erju VVarszavskern«. Rabski ne vidi v Mi-haljskem navadnega bandita, ampak ruskega agenta provokaterja. Opozarja ns soto-ve karakteristične pojave, kako izvaja Mihaljski s svojo okoli 50 mož broječo četo opustošenja. Ugotovljeno je namreč, da is Mihaljski v mnogih slučajih prezrl razne dragocenosti, obleko in okraske, toda nikdar ni pozabil ukrasti iz hleva najboljšega konja. Mihaljski je nekoč sam izjavil: vojak sem; kmalu boste videli, čemu so mi konji. Mihaljski je tako dobro preskrbljen s konji, puškami, granatami in strojnimi puškami, da mislijo y vasi. ki jo napade, da so prišli pravi vojaški oddelki. Rabski pravi, da so prebivalci Bele Rusije prepričani, da bo Mihaljski s pomočjo sovjetskih oblasti zanetil revolucijo v Beli Rusiji. Rabski poziva poljsko vlado, naj razpiše veliko nagrado za glavo Mihaljskega. V zadnjem času je ubežalo v sovjetsko Rusijo 35 poljskih orožnikov y popolni opremL Tlenry Murger 55 La Bohčme. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Ko je nesrečna igralka prišla ob pol ene pojoči na pozorišče, je čitala svojim kulisnim prijateljicam na obrazu veselje, ki so ga občutile, ko so videle, da je dvorana tako slabo napolnjena. Slišala je celo, kako je neka igralka izmed njenih prijateljic rekla drugi; »Kaj ji je vrh tega šinilo v glavo, da je povišala cene!« »Mnogo, draga, igrali smo novost; tabouret je veljal en louis d’ or. Dobila pa sem le šest frankov; ostalo je prejela moja modistinja. Če bi se ne bala tako ozeblin, bi šla v Petrograd.« »Lepa predstava njej na korist. Stavila bi, da gredo dohodki v hranilno puščico ali v konec nogavice.« »Oh, poglej njeno imenitno obleko iz rdečega Žameta!« »Izgleda kot kuhan rak.« »Koliko si dobila pri zadnji predstavi, ki je Mia igrana tebi v korist?« je vprašala ena izmed igralk svojo tovarišico. »Ta uboga Dolorčs ima prazno gledališče!« »Lože so slabo obiskane.« »Partere je prazen.« »Vraga! kadar vidijo ljudje njeno ime na le-.pakih, učinkuje to na dvorano kot pnevmatični stroj.« Zvečer po gledališču se je vrnila domov divja. ‘Oosp. Birn’n se ni bil poslužil vstopnic in onih deset lož je ostalo praznih. »Kaj? Ni ti še trideset let, pa že misliš iti v Rusijo?« »Kaj hočeš!« je dejala druga; in pristavila je: »In ti, bo kmalu tvoja predstava?« »V štirinajstih dneh. Oddala sem že za tisoč tolarjev vstopnic, pri čemer ne štejem svojih oficirjev.« »Poglej, ves parterr* odhaja.« »Doloržs poje.« »Rdeča kot njena obleka je Doloržs res pela svoj zopern kuplet. Ko je bila z velikim trudom pri kraju, sta ji pala pred noge dva šopka, ki sta ju vrgli dve igralki, njeni dobri prijateljici, nagnivši se čez rob svoje lože v parterju, pri čemer sta kričali: »Bravo, Doloržs!« Lahko si predstavljate, kako je bila divja. Ko je prišla tako domov, je odprla okno, čeprav je bilo sredi noči, zbudila papagaja, ki je zbudil poštenjaka gospoda Birn’ na, id je bil zaspal v veri na dano besedo. Od tega dne je bila napovedana vojska med igralko in Angležem: vojska do skrajnosti, brez počitka in odloga, v kateri se nasprotnika nista strašila nobenih stroškov. Papagaj, ki je bil primerno vzgojen. Je poglobil svoje znanje v albion-skem jeziku in je z najbolj hreščečim falsetom Izgovarjal ves dan žalitve proti svojemu sosedu. To je bilo v resnici nekaj neznosnega. Dolores je sama pri tem trpela, a upala je, da bo gospod Birn’n danes ali jutri odpovedal stanovanje: to je namreč hotela doseči v svojem samoljubju. Pa tudi otočan je bil iznašel vse mogoče čarovnije, da bi se maščeval. Najprej je bil ustanovil v svojem salonu šolo za bobnanje, a po’ "'ski komisar je to prepovedal. Oosp. Birn’n, ki je postajal čim dalje tem bolj iznajdljiv, je potem napravil v svoji sobi strelišče za pištole; njegovi služabniki so preluknjali vsak dan petdeset tarč. Komisar se je zopet oglasil in ga opozoril na člen mestnega zakonika, ki prepoveduje rabo strelnega orožja po hišah. Gospod Birn’n je nehal streljati. Cez osem dni pa je gospodična Dolores zapazila, da dežuje v njeno stanovanje. Hišni gospodar je obiskal gospoda Birn’na, ki ia je našel, ko se je hotel poslužiti morske kopeli v svojem stanovanju. Res so bile vse stene te zelo velike sobe obite s pločevino; vsa vrata so bila zadelana; in v ta bassin za silo je bil dan prinesti kakih sto butar vode, ki ji je primešal kakih petdeset stotov soli. Bil je to res majhen ocean. Ničesar ni manjkalo, celo rib ne. V vodo si prišel skozi odprtino v gornjem delu srednjih vrat in gospod BirrTn se je kopal tam vsak dan. Cez nekaj časa je dišalo po morju v stanovanju in gospodična Dolores je imela pol palca vode v svoji spalnici. Gospodar se je razjaril in zagrozil gospodu Birn’nu, da ga bo tožil, da mu plača škodo, ki jo je povzročil v njegovem stanovanju. »Jaz ne imel pravico,« je vprašal Anglež, »kopati se v svojem stanovanju?« »Ne, gospod.« »Če ne imel pravico dobro,« je rekel Anglež, poln spoštovanja do zakonov, ki so veljali v deželi, kjer je živel. »Škoda, jaz zelo zabaval mene.« In še tistega večera je zapovedal, da odtočijo ocean. Bil je zadnji čas: na parketu se je že bilo naredilo ostržišče. Kljub temu se gospod Birn’n ni odpovedal borbi in je iskal zakonitega sredstva, da bi nadaljeval to čudno vojsko, nad katero se je naslajal ves po-stopaški Pariz; ta pustolovščina se je bila namreč raznesla po gledališčih in drugih javnih prostorih. Zato je smatrala Dolores za svojo častno zadevo, da izide kot zmagalka iz te borbe, na katero so bile napravljene stave. 1 S v H H H Izšli so sledeči zvezki: St. 1. Tajnost „ 2. Jenufa. „ 3. Sevilski brivec. „ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles. „ 6. Prodana nevesta. „ 7. Nižava. „ 8. Vrag in Katra. „ 9. Carostrelec. „ 10. Janko in Metka. „ 11. Zapečatenci. „ 12. Tosca. „ 13. Aida. „ 14. Gosposvetski sen. „15. Notredamski zvonar. Izdaia in založila ivsitistiaiiisia" v Ljubljani, VVolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 4 Din. n n Dl BRESKVAR ord. od 10. dop. — 3. pop. Hiišerjeva ulica št. 7 (Gradišče). f t f NAZNANILO. T Podpisani naznanja slav. občinstvu, da se . | je popolnoma prenovil in povečal higije* i j nični brivski salon v • | »Hotelu Slon", Ljubljana, Dunajska c | | v veži levo, ter se priporoča za obisk. | Rudolf Jurman, brivski mojster. • Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. ST0EWER R E C 0 R D Išče se za takoi ali pozneje stanovanje s dvema ali tremi sobami v Ljubljani Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe pod »Stanovanje14 na upravo lista. Vrhunec finomehanike. Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6|l. .ELIN M družba za električno industrijo d. z o. z. Gradi električne centrale In naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materljala. — Cene izredno nizke. — Postrežba točna. — Na Seljo poset inženirja brezplačno. Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239. MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadalina beseda 25 para z davSCIno vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I Zvezna tiskarna in knjigarna VDolfova ul. 1 v Ljubljani Marijin trg 8 VW V W Izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. AAA AAA Moderna knjigoveznica. \& m lep, črn, s 4500 kalorijami, prodaja iz svojega rudnika »Slovenska premo-gokopna družba" z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul. 1/1. po Din 300*- postaja Ormož, Din 350-- postaja Ljubljana in Din 400‘-v Ljubljani na dom dostavljeno za 1000 kg. ToploSka tovarna pločevinastih Shatelj I. Pleiko Ljubljana Karlovška cesta štev. 2 Ueni! ta čas bolničar, vešč v vseh bolniških poslih, marljiv in pošten, išče primerne službe. Gre tudi kot sluga, vratar oziroma kaj sličnega. — Ponudbe prosi pod »Marljivost«, Krško, poštno ležeče. Veieposesfoop zda 3,000.000 K z grajščinof liji- S orale parka, tako) prosto Vllfl, stanovanje. PncDctnfl od 3 d0 000 oral?v rUdudlUu z inventarjem, žl. vino, grajščino ali vilo. BOStilna Z ali brez posestva. Trgovske ŽSPS i mlinom Ur po«,Ivo. Pobnniia shišo- dobro mest0’ I unUl I jll proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 8. Iiaisfti poslovodja oženjen, Jugoslovan, z inozemsko prakso, dober risar, govori več jezikov, Išče mesta za takoj ali s 1. aprilom. Cenj. ponudbe prosi na Mihajlovlč, poslovodja, Zagreb. Paromlinska c. 75. teiftiiinlienjevo seme kupujemo. Sever & Komp. -Ljubl|ana, VVolfova ul. 12. Samostojen mm. ■ lastno trgovsko hišo želi znanja s gospodično, ki bi posedovala večji kapital za povečanje trgovine. Ponudbe^ ie vposlati pod »Mirni dom 32« na upravo lista. Ul zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine, in sicer posamezno in zbirke. Osobito Iščem znamke na pismih iz trgovske korespondence ter aktov ( 1850—74 > Nuber, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5, 11. nadstr. Oinalne lekiame sestavke in inserate proti zmernemu honorarju. Na razpolagu tudi reklamnim družbam. Pri vprašanjih znamko 1 Ponudbe pod »Original« na upravo lista. Hiomatiina Hlinita dobro ohranjena, lirme Fide Soc! n, Božen, se proda za ceno po dogovoru. — Naslov pove uprava lista. Karo je varstvena znamka, priznano najboljših in najtrpežnejših čevljev. Dragotin Rogllč, Maribor, Koroška c. 19, lastne delavnice in ročno delo. IImma anltirn Prazno sonuo v okolici trga Tabor liče mirna gospodična, ki je celi dan odsotna In ki bi bila pripravljena dati kot protluslugo šivalni stro na razpolago. Ceniene ponudbe ««4 »Mirna« oa upravo lista Polia po Slovenili dobro vpeljanega s plačo in dnevnicami se sprei-me. Ponudbe pod »Kavclla Din 10.000« na Aloma Com-pauy. Ljubljana. Reklamne atiabtiie izvirne, za sejme in razstave proti zmernemu honorarju. Na razpolago tudi reklamnim družbam. Pri vprašanjih znamko. Ponudbo pod ..Original* na upravo lista. s 18 ploščami, pet slovenskih komadov, skoraj nov se ceno proda. — Ivan Kurnik, mizar, Hrastnik ob S. za Ljubljana in okolico se Išče Reflektira se samo na starejše gospode z malenkostno kavcijo Ponudbe z znamko za odgovor na upravo lista. Illtt, ■ IBU1VV9 nizke, triletne cepljenke, štiii-desetih, najlepših vrst, 12 — 14 Din komad, nudi sl. občinstvu v mestu in na deželi Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljub-liana, Ambrožev trg 3. Frant Etisežnl tovarna slamnikov, Vir pri DoW Žalah. Prodaja slamnike in k1®' buko najnovejše dunajske ‘j’ paiiške mode po najnižji Popravila se točno izv rŽu M navliH „ pol oljnatih osi, s strans*“Sj sedeži za odstraniti in ro* voziček (kripca) vse novo, Pvjj da po zelo nizki ceni Al°)w Potrebuješ, kolar, Vrhnika^^« Mo iei So bogataši, katerim nič zega ne manjka, kakor knj® ..Babilonska uganka". Dobi v vseh večjih knjigarnah. UjllUlU llilu “»prejmem po ceni. Ponudb* VT šifro „Ugodno“ ha upravo posameznikom in v skupinah dajo diplomiran srednješolski profesor. Najmoderneišo metode. Naslov v upravi list*. s hrano se odda v bližini Ta-bora. Naslov v upravi lista. Poi. tal«! Lepa enonadstropna, pred vo|no zidana hiša, v prometnem kraiu, pripravna za vsako obrt, trgovino ali gostilno a zrave* apa-dajočim hlevom in nekaj zem-l|išča, se ugodno proda. Voč se poizve v Radomljah at 6 pri Kamnika. Za sejme in rasi it izvirne reklamne atrakcij* f%i-zmernemu honorarju. S* po-potago reklamnim družb*1*' f#. mirih« nnd ^Original'* O* nudbe pod vo lista. bUMUji 22 u •«-- -o- Uprava Livora v Beograd ^ trebuje prvovrstne l*lt*)0<*b*, llektir* se predv»em “* ki so služile po anst0**. {{*-hišah, ''.goji zelo ufc" flektanti naj poiljejo pi .men ponudne D* ne**- Slavko p'omelj, •• -tops‘vo ve Dvora, Ljubljana. Mali ogla*1 Imajo uspe«'.