Političen list za slovenski národ.
P« polti prejemati velja: Za celo leto predpisan 15 gld., za pol leta 8 gld., za o«trt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman velj&: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 pld., za četrt leta 8 fld., za en mesec 1 jld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr
če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",(5. uri popoludne.
Štev.
V Ljubljani, v ponedeljek 4. febraarija 1889.
Letnik X VII.
| f Cesarjevič Rudolf. |
Z Dunaja, 2. februarija.
Že včeraj je uradna „Wiener Zeitung" v neuradnem delu naznanjala, da cesarjevič Rudolf ni umrl za mrtvoudoin, kakor se je sprva iz Meyorlinga poročalo, ampak, da se je v trenotku omračenja duha sam usmrtil.
Danes pa u r a d n o razglaša sodbo zdravnikov, ki so dne BI. januarija mrliča raztelesili in ogledali. Ta sodba se glasi:
1.	Cesarjevič je umrl, ker mu je bila črepinja razbita in prednji del možganov.
2.	To razbitje se je zgodilo po strelu, ki je bil prav od blizo sprožen v sprednji del desnega senca.
3.	Strel iz revolverja srednje velikosti zadostuje za omenjeno ranjenje.
4.	Krogle ni bilo najti, ker je skozi rano nad levim ušesom šinila iz glave.
5.	Ni dvoma, da se jo cesarjevič sam ustrelil, in da je bil mahoma mrtev.
6.	Patologična preiskava je pokazala, da ste se ševi na črepinji prezgodaj zarastli, da so bile črepinja in tako imenovane prstne jamico na znotranji strani črepinje nenavadno globoke, možganski zavitki jako ravni, možganska votlina zelo obširna. Skušnja pa uči, da so pri takih prikaznih navadno razodevajo izrodki duha; torej je misel opravičena, da se je to zgodilo v trenotku, ko se mu je v glavi zmešalo.
To sodbo so podpisali dr. Hofmann, profesor sodnijske medicine, dr. Kundrat, na-
čelnik patologičnega zavoda in raztelesovalec, I pa cesarjevičev zdravnik dr. Widerliofer.
„N. Fr. Presse" poroča danes, kakor ■ pravi, iz čisto zanesljivega vira, o strašnem dogodku v Meyerlingu v bistvu tako-le:
Cesarjevič se jo peljal v ponedeljek 28. januarija popoludne z dunajskim izvošekom v Meyerling ter se je inetl potjo malo prehladih Pri večerji bil je sicer vesel, pa je tovarišema princu Koburškemu in grofu Hoyosu vendar rekel, da pojde zgodaj spat, da s potom prežene prehlajenje.
V torek jo bil velik lov, ki sta se ga vdeležila pa samo omenjena gosta ; cesarjevič je ostal doma. Ko se z lova vrneta, najdeta ga še dosti dobrega in veselejšega, kakor je bil prejšnje dni, vendar pa ni šel k obedu, ki je bil ravno istega dne pri cesarju, ampak je prosil svojega svaka princa Koburškega, naj ga pri cesarju izgovori : „Sporoči očetu in materi, da jima poljubim roki, pozdravi Štefanijo in Lizeto, pa nikar posebno ne govori o moji bolezni". Ko pride princ Koburški v dvorno palačo, bili so gostje večinoma že zbrani, le nekaterih ni bilo, dasi je bila določena ura že potekla. Cesar zagledavši princa, stopi nemudoma k njemu ter pravi: „Za božjo voljo, kaj je pa z Rudolfom?" Princ potolaži cesarja, da se jo cesarjevič malo prehladil in da zaradi tega ne more priti k obedu, da mu bo pa gotovo kmalu zopet odleglo. V istem trenotku vstopi cesaričinja Štefanija v dvorano in prinese seboj telegram, v katerem jej cesarjevič poroča, naj gré sama k obedu ; on jo malo prehlajen, pa ne resno bolan.
Grof Hoyos je ostal pri cesarjeviču, ki mu je pri večerji rekel: „Sicer mi je bolje,
a vendar grem zgodaj spat, da bodem jutr jakejši za lov".
V sredo 30. januarija zjutraj ob sedmih cesarjevič še ležeč v postelji pozvoni svojemu strežaju Ložeku ter mu dá potrebna naročila za lov, ki se je imel ob polu osmih pričeti. Tudi mu je rekel, naj vse to sam opravi in voznikom pove, kam in kdaj imajo priti. Ko strežaj ugovarja, da bode to sporočil lovcu, ker bi sicer ne mogel biti pri cesarjeviču, mu reče: „Ne, ne, sicer bodo same zmešnjave." Strežaj torej odide, da opravi, kakor mu je bilo naročeno. Ob polu osmih se vrne in potrka na vrata, da bi cesarjeviču povedal, da je vse pripravljeno. Ker se cesarjevič ne oglasi, potrka v drugič in tretjič, pa zopet vse tiho. Okoli osme ure prideta princ Koburški in grof Hoyos in vprašata po cesarjeviču. Strežaj jima odgovori, da menda prav dobro spi, ker ga je vže klical, pa se mu ni oglasil. Sklenejo torej še malo počakati, potem ga pa zdatneje klicati. Ali ko začno trkati in ni nobenega odgovora, začne jih skrbeti, da bi se mu ne bilo kaj hudega prigodilo. Z vso silo torej vderó srednjo tablo v vratih, odpró potem od znotraj zaklenena vrata in stopijo v sobo, kjer je ležal cesarjevič viseč z zgorenjim životom čez posteljo, z glavo navzdol in s krvavimi ustnicami. Prvi stopi k postelji strežaj, in zagledavši doli visečo bledo glavo in okrvavljene ustnico, zavpije: „Jezus Marija, Njega cesarska visokost se je s strihninom zastrupila." Slišal je namreč, da s strihninom zastrupljenim kri stopi v usta. Ne da bi bili cesarjeviča natančneje ogledali in se prepričali, kako jo prav za prav umrl, se grof Hoyos nemudoma odpravi v Baden po zdrav-
LISTEK.
Knjige „Slovenske Matice" za leto 1888.
ii.
Frana Erjavca „Izbrani spisi."
Uredil Pran Leveč. Prvi del: Pripovedni spisi. — Tiskala „Katol. Tiskarna." Fran Erjavec in „Matica Slovenska" sta tako tesno mej seboj združena, da ju ločiti ne moremo. Kaj je bil pokojnik našemu znanstvenemu zavodu? Le površno govoreč, bil mu je eden poglavitih stebrov in stanovit podpornik do zadnjega vzdiha. Z malo izjemo romali so vsi njegovi znanstveni spisi k odboru Matičinemu. Letopisi so vsako leto prinašali to ali ono iz marljivega peresa Erjavčevega. Blaga je bila torej misel, oživljena v odboru „Ma-tice«, proslaviti svojega izredno pridnega podpornika s tem, da „Matica" izda izbrane spise Erjavčeve, baje v dveh oddelkih. Prvi zveiek leži pred nami. Obseza pripovedne spise, raztresene po raznih kotih našega slovstva. Po kateri metodi so vrejeni, nismo mogli spoznati. A če prelistaš knjigo do kraja, oživč ti v spomino ona blaga čuvstva, ki so ti polnila srce takrat, ko si še kot dijak željno in često prebiral spise Erjavčeve po „Novicah", „Glasniku" in „Mohorjevi družbi". Ni spisal mnogo pripovednega Erjavec — 250 strani v osmerki obsega knjiga —
a vendar upoznaš iz teh deveterih povestic duhovitost pisateljevo, njegovo blago, rahločuteče srce in izborno pero.
Kdor pregleda raztresene te ude Erjavčeve modrice, spozna mu glavo in srce. In gotovo je „Matica* v smislu vseh svojih udov sprejela ukrep, tem potom postaviti pokojniku krasen spomenik hvaležnosti. Naj pa se nam ne zameri, ako ob tej priliki zapišemo opazko, ki nam jo jedino le ljubezen do stvari in našega zavoda v pero potiska. Želeli bi imeti pred soboj originalno podobo Erjavčevo, hočemo reči pristno njegovo pisavo, prav kakor mu je tekla prvotno iz peresa. Ako nam vrednik knjige zatrjuje, da je eno izmed svojih pripovednih del Erjavec sam predelal in priredil za nov natis, smo popolno zadovoljni s tem, da se tako tudi natisne. Druge spise pa popravljati in devati v najuovejši okvir slovniških oblik, ne zdi se nam umestno. Znano je in priznano, da je bil Erjavčev slog klasičen, kakoršnega ni pisal in ne piše nihče mod nami. Želeti bi bilo torej, da se nam poda original, ne pa kopija, katero je stesaril — kakor čujemo — ne vrednik iibranih spisov, marveč Matičin korektor. Erjavec je osebito v slovniških oblikah t obče pravilen od leta 1857 pa do smrti svoje. In gotovo bi bilo zanimivo zasledovati po njegovih spisih, za koliko in kako je izpreminjal tekom časa 6log in oblike. Iz tega bi se mnogo
učili. Preširna baje hote izdati v prvotni, od njega samega prirejeni obliki; zakaj tudi ne Erjavca, ki v svojih spisih nikakor ni zastarel? — Toda brez zamere. Uvaževaje tudi te pomisleke smelo trdimo, da bodo Matičarji s knjigo prav zadovoljni.
III. Prihajač.
Povest. Spisal Fr. Dolinar. Izdala „Matica Slovenska". Tiskala Milie-eva tiskarna.
„Takih povesti še mnogo želim udom „Matice Slovenske" in tudi drugim odraslim Slovencem"; tako sem mislil, ko sem zadovoljen in prijetno iz-nenaden prebral lepo povest „Prihajač". — Snov povesti je čisto domača, vsakdanja, vzeta iz navadnega življenja na kmetih, a pisatelj jo mojstersko razpravlja, pozni se mu, da je na tem polju že prav domač. Slika nam dogodke živahno, mično in resnično, značaje oseb v povesti sploh dosledno, psihološko, v vsej povesti veje zdrav realizem, kateri prešinja blagodejen idejalizem. Ljudje se kažejo, kakoršni so v resnici, krepostni in zločesti, slabotni in omahljivi, a prejemajo tudi plačilo in kazen, ker nad njimi vlada previdnost božja.
Stržen, „prihajač", glavna oseba v povesti, kako resnično je risan njegov značaj razven konca. Brezvesten trgovec čeloma, kakor bi ga »lil. Njegova načela: Povsod, kakor je navada; — pre-
nike, od ondot na na Dunaj cesarju povedat, kaj se je zgodilo.
Prino Koburški in strežaj sta pa ostala v sosednji sobi, da bi truplo do prihoda komisije ostalo, kakor so ga našli. Ker sto pa sveči goreli pri postelji in se je prino bal, da bi so kaj ne užgalo, stopi k pq-stelji, da sveči ugasne. Zdaj še le zapazi, ima c^riev^ veliko rano na glavi in da revolver drzi v rokah, da se torej ni zastrupil, ampak ustrelil.
Grof Hoyos med tem pride v Baden in pošlje zdravnika dr. Miihlleitnerja v Meyor-ling. Od ondot se poda na Dunaj naravnost v dvorno palačo ter sklene strašni dogodek kolikor mogočo prizanesljivo najprej naznaniti cesarici. Sprva pravi, da je cesarjovič nevarno zbolel; ko pa cesarica sili, naj ji pove vse natančnosti, ji razodene, da je cesarjevič vže mrtev. Cesarica vstane, da bi šla to povedat cesarju, ji grof Hoyos reče: „Vašemu Veličanstvu imam še kaj strašnej-šega povedati: cesarjevič si jo zavdal!" — „Tega cesarju ne morem povedati," vsa potrta odgovori cesarica. In res je cesar še le zvečer zvedel, da se je cesarjevič sam usmrtil. Ozir na cesarja je bil menda tudi vzrok, da se je iz Meyerlinga najprej poročalo , kakor da bi bil cesarjevič umrl za mrtudom.
Cesarjevna Štefanija jo zvedela strašno novico vže ob 3/411. uro dopoludne. Ravno je imela pri sebi učiteljico, ki jo podučuje v petji, kar jo pride strežaj klicat, češ, da ji ima princesinja Valerija nekaj silno nujnega povedati. Štefanija vstane rekši, naj učiteljica malo potrpi; ko je pa le dolgo ni in učiteljica sliši v bližnji sobi veliko ihtenje, sklepa, da se je moralo kaj strašnega zgoditi. Ne dolgo potem ji pride strežaj povedat, naj gre domov, ker je poduk za zdaj pri kraji.
Kakor današnji listi poročajo, sporočili so vsi vnanji vladarji cesarski rodbini svoje sočutje, in nemški cesar, kakor tudi srbski in grški kralj, so hoteli osebno priti k pogrebu, ki bodo v torek 5. t. m. ob štirih popoludne. Toda cesar je izrekel željo, naj bi se pokop vršil priprosto le v družinskem krogu, zato ne bode nobenih zastopnikov razven starišev cesarjevne Štefanije, kralja in kraljice belgijske.
Na Dunaji prevladuje cesarievičeva pre-žalostna smrt vse druge zadeve in vse razodeva veliko žalost, zlasti pa najiskrenejše sočutje za silno britkost, ki prešinja cesarja in cesarico. Državni zbornici ste imeli včeraj seji, v katerih ste izražali jedino le sočutje zaradi silne nesreče, ki je zadela cesarja in državo, ne da bi bile sicer kaj drugega obravnavale. Dotična govora najdete v državno-zborskem poročilu. Tudi vsi klubi državno-zborski, desniški in leviški so se bili včeraj
pričanje je meni blago; — jaz sem vse, kar kdo hoče in kar naneso okolnosti; njegov bog je blago in vživanje. Odtod si razlagamo vse njegove spletke: Kako hitro — zdi se mi, da malo prehitro — zaneti prepir med vaškima veljakoma, ker ve, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima; razbrzdan je, ženi se zaradi denarja, a se opeče, zbira v svoji gostilni sodrgo in nravno silno pokvari vaščane, s tem si namnoži zadolženje, kazen ga zadene — svojega pomagača in sam sebe ustreli. Rekel sem, da pri koncu ob smrti ni značaj Strženov risan dosledna. Stržen, kakor ga poznamo, prihajač brez blagih čutov, ne bo tako nespameten, da bi se končal, on jo bo raje popihal v druge kraje, v druga mesta in zopet sleparil, dokler ga ne doseže pravica gosposke; s parizarjem je pripeljal, s culo jo popihal — a orožnik mu je za petami, to bi bilo po mojem mnenju prikladen konec značaju Strže-novemu. Drugi značaji so pravilno risani: Peter trezen, rezen, a blag značaj; Tine živahen, omahljiv, a se skuai, očisti in iboljša; Minež, zločest, Cedin in Mejač in žena prav iz naroda vzeta, in Mimica in Franiea, kdo bi ne imel rad teh poštenih, zvestih in delavnih deklet. — Ker je povest pisana tudi r pravilnem, domačem jeziku, to še tem bolj povišuje nje estetično eeno. Z zabavno knjižnico sploh ustreza „Matica Slovenska", s to se je ¿e pušebno prikupila svojim udom.
zbrali, da so izrekli svoje milovanje in svoje sočutje za cesarja, cesarico in Cfiga^ojpjQ Stemnijo. Jednake sklepe sq gtori^i postni zbor, razni zastopi in brezštevilna društva, in vnanja, kakor poročajo časniki. Na Ogrskem so celo potihnili nemiri, ki jih je vzbudila razprava o novem vojnem ?akonu. Ravnq jiani, p^ tudi v nekaterih krojili dunajske QjtQlic,0, je bila raznesla govorica, da jo cesar nevarno zbolel ter bil vže previden s sv. zakramenti. Ne bi se bilo čuditi, ako bi bili strašni dogodki omajali cesarjevo zdravje, vendar se ta govorica, hvala Bogu, ne potrdi in ogerski ministerski predsednik Tisza, ki je prišel predvčerajšnjim na Dunaj, jo sam popravlja v ogerskih listih, katerim telegrafuje, da je bil pri cesarju, kateri so dobro počuti in ki pride po dovršenem pogrebu na Ogersko. Bog daj, da bi se dobro počutil še dalje in da bi silni udarci, ki te dni zadevajo Njegovo preblago srce, za Njegovo telesno in dušno zdravje ne zapuščali nobenih slabih nasledkov.
Z Dunaja, 3. februarija.
Poročila z Ogerskega pripovedujejo, da je nedavno bil cesarjevič povabil svojega prijatelja grofa Karolvia, naj ga 30. januarija obiše. Grof Karolvi je omenjenega dne res prišel, ali cesarjevič je bil že mrtev. Čemu ga je vabil, grof ne ve. Vrnivši se v Budimpešto, pripovedoval je svojim prijateljem, da smrti cesarjevičeve cesarici ni naznanil grof Hovos, ampak njena čitateljica gospodičina Ferenezi. Tudi je pravil, da je pisal cesarjevič cesarju, cesarici, princesinji Štefaniji, nadvojvodi Otonu in vojvodi Braganzi, da pa v nobenem pismu ni razodel vzroka, zakaj se hoče usmrtiti. Neki dunajski list ve povedati, da je pisal tudi svoji sestri Valeriji ter ji posebno priporočal, naj tolaži stariŠe. Tudi sokcijski načelnik vnanjega ministerstva pl. Szogyenyi dobil je pismo, v katerem pa cesarjevič besedice ne črhne o vzroku samomora, ampak mu le naznanja, da ga je v oporoki imenoval za vreditelja svoje pismene zapuščine, ki je neki precej obširna in da mu zaradi tega izroča tudi ključe svoje pisalne mize.
Glede oporoke naznanjajo današnji listi, da je bila včeraj pod predsedstvom prvega obersthofmeistra kneza Hohenlohc v pričo zastopnikov višjega maršalskega urada in vnanjega ministerstva odprta in razglašena. Cesarjevič jo je spisal že 1. 188G, ko šo nič ni bolehal. Glavni dedič je njegova hčerka nadvojvodinja Elizabeta, o kateri izreka željo, naj bi ostala v bližini cesarjevičevih starišev; vžitek premoženja pa ima princesinja Štefanija do svojo smrti. Glavni del premoženja je v obligacijah in gotovini, razun tega pa poseduje otok Lakromo in grad Meyerling. Spominjal se je tudi družine in prijateljev ter jim zapustil volila in spominjko. Glede izdaje velikanskega znanstvenega dela „Oesterr.-ungarisehe Monarchio" v oporoki nič ne stoji, pravijo pa, da se bodo delo pod pokroviteljstvom nadvojvode Karola Ludovika nadaljevalo.
Kakor sem že rekel, bode pokop v torek ob 4. uri popoludne. Belgijski kralj in kraljica sta prišla v ta namen sinoči ob a/211. uri na Dunaj. Cesar ju je pričakoval na kolodvoru zahodne železnice, in bil jako ginljiv prizor, kako sta se cesar in kralj po prvem pozdravu zjokala. Ker je kapucinska cerkev jako majhna, bodeta se po naredbi cesarjevi v imenu državnega zbora v cerkvi pokopa vdeležila samo oba predsednika s svojima podpredsednikoma in tremi člani vsakatere zbornice, ki jih v ta namen izbereta. Po volji cesarjevi tudi ne bo nobenega grobnega nagovora, pač pa je ces. kr. dvorni kapelan dr. N a p o t n i k včeraj v svojem govoru mimogrede omenjal silne britkosti, ki je zadela cesarsko hišo. Naslanjajoč se na žalost Marijino, katere srce je po prerokovanji Simeo-aovein prebodlo več britkih mečev, priporočal jo poslušalcem, naj voljno prenašajo vsakatero žalost in zgubo, naj bo že zguba ljubega otroka, ali skrbnega moža. ali dragega brata, aii naj bo žalost tako velika,
kakor jo prizadeva zgubi* kralj,estva in cesarstva ii) kakoršno ^v^o sed^j č^tjjo našo požele- Y kapucinski r^kvi, kamor bo,do položili Ae^arjevičevo truplo, bode ces&rjieyič iz-#ied c.e^rske rodbine ravno 113. mrlič.
Gle4,e prestolonaslednika ^kateri listi pripovedujejo, da se bo nadvojvocja Karol Ludovik pdpove^i pravicam do prestola n<* korist svojega prvega- sina nadvojvode Franca Ferdinanda -Este, in da je cesar prihodnjega cesarjeviča že k sebi poklical. Naslov in dedščina vojvod Estonskih preide na mlajšega brata Otona, Franca Ferdinanda pa da bode cesar posinovil. Poroštvo za te novice prepuščam seveda omenjenim listom.
Državni zbor.
Z Dunaja, 2. febr.
O prvi seji poslaniške zbornice Vam nisem posebej poročal; kar se je važnega godilo med njo, najdejo častiti čitatelji v mojem zadnjem dopisu o cesarjevičevi smrti, kateremu le še dostavim, da so v prvi seji obljubo storili nekateri novo izvoljeni poslanci poljski, med njimi tudi minister Z a 1 e s k i. Nemški liberalni listi so se izpodtikali, da je obljubil v poljskem in ne v nemškem jeziku, ali to je čisto naravno, ker je on v ministerstvu izločuo minister za Galicijo.
Za včeraj je bila napovedana druga seja, v kateri bi se bil nadaljeval prejšnji dnevni red. Ali zaradi cesarjevičeve smrti odpade vse obravnavanje državnega zbora za toliko časa, da bode cesarjevič pokopan. Včeraj sta se bili gospodska in poslaniška zbornica zbrali le v ta namen, da se spominjate cesarjeviča in da sklenete izraz sočutja za cesarsko rodbino.
Poslaniška zbornica sošla se je ob 11. uri dopoludne. Poslanci so bili vsi črno oblečeni, ministri v frakih, predsednik dr. Smolka pa je z ginenim srcem govoril tako-Ie:
Visoka zbornica! Z britko tugo v srcih, žalostnega in potrtega duha vsled udarca pretresljivega dogodka se danes zberemo, da se v slovesno - resni uri spominjamo preljubljenega cesarjeviča nadvojvode Rudolfa, katerega nam je smrt nenadoma in pre-rano vzela. Izraziti hočemo čutila nepopisne bolečine, ki je pretresla z elementarno silo vse narode avstro-ogerske. Najhujši udarec je zadel Nj. c. kr. Veličanstvi, cesarsko hišo in državo ter provzročil brezmejno žalost. Nenadomestljiva je zguba za prestol in državo, katerima je smrt vzela v cvetji mladosti nadepolnega dediča prestola in rodu, ljubljenca, npanje in ponos, z izvanrednimi lastnostmi duha in srca blagodarjenega moža, ki je budil velika upanja za prihodnjost. Pokorimo se v ponižnosti neizvedljivim sklepom previdnosti, prosimo Vsemogočnega, da podeli moč strašno in težko zadetim plemenitim starišem in prevzviženi vdovi v največji žalosti, da morejo prenesti strašno nesrečo, ki je tudi nas zadela. Visoka zbornica! V preveliki žalosti hočemo se spomniti ter izreči nekaj — edino, ako je sploh mogoča tolažba, kar pretresa srca vseh narodov države, ki so potrtega duha in z žalostno dušo sedaj popolnoma združeni s svojim žalujočim cesarjem. To nam kaže moč, na kateri sloni država, čustvo skupnosti in nerazdružljivosti med cesarsko hišo in narodi; čustvo, ki ga težki udarec le ojači in pomnoži; čustvo, katero hočejo izraziti tudi prosto izvoljeni zastopniki narodov, da mnogo skušanemu vladarju položimo pred noge, kar more tolažiti srce plemenitega trpina: ljubezen in zvestobo narodov. Žalostni dogodek bodi vir nove moči, nove navdušenosti, da vse svoje moči v večji meri posvetimo cesarju in državi.
Visoka zbornica naj pooblasti predsedništvo, da primerno izrazi njeno globoko žalost in srčno sočutje Nj. c. kr. Veličanstvoma in prevzvišeni vdovi, in upam, da bode gotovo tudi želja visoke zbornice, da se vsi vdeležimo pogreba. Sedaj pa naj visoka zbornica z manoj zakliče: Nj. Veličanstvo premilost-ljivi cesar, Nj. Veličanstvo premilostljiva cesarica naj živita. (Zbornica trikrat navdušeno zakliče: Živio!)
Gospodska zbornica se jo «ošla pol ure pozneje iu predsednik grof Trauttmanedorff je govoril:
(Jestita gospid»! Globoko potrt zvršujem težavno dolžnost, da se spomnim pretresljivega dogodka, ki je vso Avstrijo napolnil z največjo žalostjo. Nj. cesarske visokosti prevzvišenega cesarjeviča nadvojvode Rudolla ni več! Šlo je veselje ia
upanje cesarskih starišev, šla je sreča žalujoče vdove, upanje vseh zvestih narodov avstrijskih, katerim je bil sin dedič plemenitih lastnosti očetovih.
Čutil, ki polnijo vsa rodoljubna srca, ne moremo izraziti v besedah. Kdor pa ima srečo, kakor mnogi izmed nas, predobrega in preljubljenega vladarja in gospoda bližje poznati, kako deluje kot družinski oče in vladar, čuti in misli, tega mora dogodek premagati. To je oni moment v življenji človeškem, ko človek ne more izreči, kar skupno čuti. Gospoda moja! Ker dobro poznam in čutim, kar Vas vse navdaje, in v zavesti si zaupanja Vas prosim, da pooblastite prpdsedništvo in mu naročite, naj primerno izrazi čutila žalosti in srčnega sočutja Nj. češ. Veličanstvoma in Nj. ces. visokosti gospej nadvojvodinji. Ker ste vstali, sem prepričan, da potrdite predlog in zvršil bodem žalostno dolžnost.
Politični pregled.
V Ljubljani. 4. februarija. Motranfe dežele.
Kabinetno povelje nemškega cesarja ukazuje za prestolonaslednika Rudolfa osemdnevno žalovanje cesar Franc Josipovega in 11. ulanskega polka. Ob* polka sta odposlala deputacije k pogrebu na Dunaj.
Novi člani gospodske zbornice grof Kinsky, Rudolf Isbary in vitez Stremayer so pristopili ustavoverni stranki gospodske zbornice, stavbeni mojster Schmidt bo ostal „divjak", dvorni so-vetnik Sickel pa se bo pridružil srednji stranki.
„Nemzet" je dobil z Dunaja nastopno brzojavko: „Nj. veličanstvo se počuti, hvala previdnosti božji, vzlic hudemu vdarcu dobro, ter prosim, da to naznanite kolikor moč mnogim krogom. Tisza."
Tnanje države.
Zmešnjava mej bolgarskimi strankami postaja vedno večja, odkar so se sprli vodje. Stojanov in Petkov sta postala, kakor znano, protivnika povodom sobranjske razprave o pomiloščenji majorja Popova. Prvi je stal na vladni, drugi na nasprotni strani. Petkov je župan sofijski ter postane vladi lahko jako nadležen. Vlada želi, da bi bil odstavljen od županstva, kar bi se moglo zgoditi, ako bi mu nezaupnico izrekel shod meščanov. Petkov pa tudi ne drži križem rok ter snuje shod zoper mi-nisterstvo. Sedaj se gré za to, kdo bo bolj hiter in premeten.
Kot nemški pravosodnji minister in naslednik Friedbergov je imenovan dr. pl. Schelling, sin znanega modroslovca. Schelling je sedaj star 65 let ter je že z 20. letom stopil v državno službo. O njegovem političnem stališči se poroča : „V prejšnjih letih jo bil znan kot strogo konservativen, akoravno ni tega nikedar dokazal v javnom življenji ; svojo prejšnjo službo državnega tajnika v pravosodnjem ministerstvu je opravljal izključno s strokovnjaškega stališča."
Seja francoske zbornice dne 31. januarija ni bila tako odločilnega pomena, kakor se je sploh pričakovalo. Jonvencel je razložil in utemljeval svojo interpelacijo. Floquet je naznanil, da bo prej predložil postavo o volitvah po okrajih, predno bo odgovoril na interpelacijo, ter je rekel mej drugim : Ta postavni načrt ni naperjen zoper volilno prostost, marveč le zoper one, ki skušajo vreči republiko. Konečno je zahteval, da izreče zbornica vladi zaupnico. To se je zgodilo s 300 proti 240 glasovom. Večina je čisto republikanska, proti zaupnici pa je glasovalo 169 desničarjev, 14 boulangistov in 57 republikancev. Vladajo bila s tem izidom zadovoljna, tudi noče sedaj poostriti notranjih nasprotij. Zaradi tega ne bo izdala naredeb zoper Boulangerja razveu že napominane volilne postave. Boj mej republiko in njenimi sovražniki se bo odločilno bil še-le po otvorjenji pariške svetovne razstave pri jesenskih volitvah.
Iz angleške prestolnice se poroča: Vsled izjav nemškega kanclerja in Wissmanna v državnem zboru bo skoraj gotovo prenehala angleško-nemška pogodba v vshodni Afriki, ker se hoče Salisbury umakniti slučajnemu očitanju, da je potrdil poleg blokade tudi postopanje z orožjem na suhem. V tem smislu se je ministerski predsednik izjavil nasproti nekemu veleposlaniku. Gledé Samoe pa mej državama bajè ni resne razprtije. — Reuterjevo iz-vestje preklieuje pretirane pariške vesti, da se hoče Anglija celo blokadi odtegniti.
Irska poslanca O'Connor in Coudon sta bila zaradi prestopkov nasilne postave obsojena na štiri-mesečno ječo. Vložila sta zoper razsodbo priziv.
Dnevne novice.
(t Cesarjevič Rudolf.) Iz stolnega mesta in z dežele dobivamo mnogo poročil o žalosti, ki jo čuti prebivalstvo o grozni nesreči, ki je zadela cesarsko hišo iu narode avstrijske. To je zopet nov doku, ¿ako zvesto udan je naš narod slovenski vladarski
hiši. Namestniškemu svetovalcu gosp. Schemerlu so vsa tukajšnja društva in zastopi izrazili te dni najsrčnejše sočutje. — Gosp. naučni minister je ukazal, da je jutri na dan pogreba na vseh šolah prost dan.
(Družba sv. Cirila in Metoda.) Kak sad obrodi pazljivo čitanje po tej družbi izdanih spisov in iz-vestij, spričuje vesela vest, ki jo je vodstvo prejelo po marljivem tajniku V. B. podružnice „Gorenjska Dolina". Posestnik 80 let stari samec Jožef Košir iz Kranjske Gore je, prebravši društvene spise, izročil omenjenemu gospodu državno obveznico za 50 gl: z obrestmi od leta 1886, pošlje tako koristni in potrebni družbi sv. Cirila in Metoda. — Z za-hvalnostjo beležeč ta rodoljubni dar pristavljamo: Bog daj Slovencem dosti tacih starih — pa tadi mladih — samcev.
(Slovenski klub na Dunaji) ima svoj peti večer v soboto 9. t. m. v restavraciji: „Zurgoldeuen Kugel" I. Am Hof štev. 10 mezzanin. — Čital bode gosp. Fran S ve ti č: „Nekaj o napredku". Začetek ob osmi uri. —• S tem vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci, da se vdeleže v obilnem številu tega večera.
(Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji) pristopila sta gospoda Albert L e v i č-n i k, c. kr. sekcijski svetnik v justičnem ministerstvu na Dunaji, in dr. Josip Jelene, odgojitelj na Dunaji, kot podpornika. Presrčna jima bodi hvala!
(Deželni odbor) je v petek izrekel deželni vladi globoko sožalje vsled nesreče, ki je zadela cesarsko hišo in cesarstvo.
(„Katoliška drnžba") je imela minolo sredo občni zbor. Predsednik mil. g. prošt dr. J are je pozdravil navzočne ude ter obširno poročal o dvajsetletnem delovanji družbe, ki je vsako leto z dobrimi knjigami in govori budila in množila katoliško zavest. Posebno obširno je govoril o nainolem letu „slavnosti". Praznovala se je papeževa slovesnost, 251etnica prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega, cesarjeva 40letnica, zlata sv. maša g. predsednika itd. K družbi je na novo pristopilo 46 članov, umrlo jih je 23. Knjigarna se je pomnožila za 53 knjig. Konečno je zbor izrekel zahvalo č. g. Ge-strinu, kije vredil knjižnico, č. g. dr. Lampetu na izvrstnem vrejevanji „Drobtinic" in gg. Pir-natu in Pichlerju, ki sta se trudila pri tombolah. — Mil. g. pridat dr. čebašek se je v navdušenem in izvrstnem govoru spominjal papeževe slavnosti, ko so Slovani in Slovenci, vladarji pa-ganski in krščanski s svojimi izjavami častno priznali moralno moč rimskega papeštva. Poslušalci so živahno izrazili pohvalo ¡zbornemu govoru mil. g. prelata. Dohodkov je imela družba 2054 gold. 25 krajcarjev, izdatkov 2116 goldinarjev 88 kr. V odbor so bili izvoljeni gg.: prelat dr. Čebašek Andrej, D o g a n Janez, G e s t r i n Leopold, dr. J a n e ž i č Janez, dr. J a r c Anton, Msgr. J e r a n Luka, K a 1 a n Andrej, K a r 1 i n Andrej, K o 1 a r Matija, K r a š o v i c Kajetan, K r ž i č Anton, L a-hajner Dragotin, dr. Lampe Franc, Ledenik Alfred, Mam Josip, Močnik Matej, Pichler Josip, Pirnat Tomaž, P o I a k Drag., Povše Franc, Rozman Janez, Smrek ar Jan., Šiška Josip, Zupančič Anton. Želimo družbi, da bi se širili njeni udje po slovenski domovini v blagor našega naroda.
(„Rimski Katolik"), III. zvezek, je izšel ter prinaša naslednje članke: 1789—1889. Voltaire, Rous-seau, avktoriteta; — Več luči. O krščanskem idealizmu. — Stritar; — Katoliški liberalizem; — Pisma o vzgoji; — Češki glasovi o vzgoji; — Pamet in sv. pismo o narodnosti; — O bistvu cerkve; — Listek; — Slovstvo (Gorazd), Turgenjev iz lastnih pisem; — Raznoterosti.
(Iz Cerknice.) Zaradi velike nesreče, ki je zadela našo vladarsko hišo, se na 10. dan t. m. napovedana veselica ne bode vršila.
(I* Škocijana na Dolenjskem:) Meseca januarija smo imeli 66 mrličev, med temi 55 kozavih. Dan na dan treba je hiteti večkrat k bolnikom. Tu vidimo ginljive prizore. Po trije, pet tudi osem kozavih v eni hiši; na eni postelji troje otrok, na drugi mati z dojencem. Človeka mora groza pretresti, ko bi bil od kamena.
(Naklade na pivo) v vipavski občini vlada ni
dovolila.
(Poziv gg. pomočnim uradnikom na deželi.) Odbor „Podpornega in bolniškega društva" poživlja s tem vse one gg. pomočne uradnike, katerim so
se doposlala te dni društvena pravila po pošti, ds jih vsakdo pazno prečita, zatem pa v svojem krogu dd tudi drugim tovarišem prečitati. — Pristop k društvu izjavi vsak s tem, da izpolni na dotični, tem pravilom priloženi „Pristopnici", — na kateri je prostora za 4—6 udov, — določno in natanko vse rubrike, zlasti pa zadnji dve, glede katerih nam je še posebej opomniti, da je ena bolj važna od druge, in da le oba oddelka skupaj obsegata za vsacega uda popolno korist. To so izprevideli tudi vsi do sedaj pristopivši tukajšnji udje. — Take „Pristopnice" dopošljejo naj se zatem društvenemu odboru po pošti v Ljubljano (v zavitkih s 5 kraj-carsko znamko). — Isto velja glede pošiljatve ud-nine, t. j. denarnih zneskov, glede katerih velja sledeče: Vsakemu pristopivšemu udu vplačati oziroma poslati je in sicer: Pristopnina 1 gld., obrok (za bolniški oddelek) za mesec januarij in februarij po 50 kr. = 1 gld. in četrtletni obrok za podporni oddelek 50 kr. Skupaj tedaj 2 gld. 50 kr. Ta znesek je najbolj primerno poslati po poštni nakaznici. Če bi le-to porabiti hotelo več udov skupaj, naj blagovoli vsak na kuponu dostaviti razločno svoje ime in kraj. Odbor bode, ko prejme tako izpolnjene „Pristopnice" in vplačila, doposlal slehernemu udu po en iztis društvenih pravil in „Spre-jemnico". — Da bode pa odbor svoje poslovanje mogel redno izvrševati, naj blagovoli vsakateri izmed zunanjih udov najdlje do 10. februarija t. I. svoj znesek in pristopnico društvenemu odboru poslati.
(Trgovska in obrtniška zbornica) odposlala je naslednji list ljubljanskim trgovcem in obrtnikom: P. n. Več trgovcev in obrtnikov javilo je podpisani trgovski in obrtniški zbornici, da bodo povodom ne-nadomestne izgube, katera je zadela presvetlega cesarja in cesarico, prevzvišeno cesaričino Štefanijo in vso Avstro-Ogersko o smrti Njega cesarske Visokosti nadvojvode, cesarjeviča Rudolfa, zaprli na dan pogreba, to je torek dne 5. februarija 1889. 1. popoludne od 4. ure svoje prodajalnice v znamenje žaloBti in najglobočjega sožalja. To se naznanja na željo več trgovcev in obrtnikov p. n. trgovcem in obrtnikom.
Ljubljana, dne 4. februarija 1889. Trgovska in obrtniška zbonica za
Kranjsko: M. P a k i č,	M u r n i k,
podpredsednik.	tajnik.
(t Misijonar Janez Dichtl.) 31. p. m. umrl je v Št. Vidu blizu Dunaja č. g. Janez Dichtl, bivši misijonar v Hartumu v Afriki. Rojen 20. decembra 1857 v Hartmansdorfu graške škofije učil se je nekoliko časa v graškem deškem semenišču, v veronskem misijooskem zavodu in naposled v Kajiri v Afriki, kjer je bil 5. decembra 1880 v mašnika posvečen. Takoj po novi maši odšel je bil v misijon v Hartum, kateremu je bil tedaj na čelu škof Comboni, vnet viiruh pa avstrijski konzul Hansal. Mahdijeve homatije in pa mrzlica prisilile so Dichtla zapustiti misijon, za kateri je ves gorel. — Milo se nam stori opazujočim, poraz tega misijona vsled angleške samopridnosti in kako padajo v prerani grob goreči nasledniki vrlega Poljaka P. Ry 1 o - ta in našega Knobleharja. Vsem blag spomin in nebeško plačilo!
(Celje) bode dobilo vodovod. Troški so prora-čunjeni na 75.000 gld.
Telegrami.
Velike Lašiče, 2. febr. Vsi potrti ob smrti cesarjeviča Rudolfa kličemo: Bog mu daj večni mir nad zvezdami.
Dunaj, 1. febr.*) Državnega zbora predsednik Smolka: Pod težo pretresujočega dogodka smo se danes zbrali, da izrazimo čute neizrekljive žalosti, ki je z elementarno silo napolnila avstro - ogerske narode. Prehud udarec je zadel cesarja, cesarico, cesarsko hišo in monarhijo tako nepričakovano ter je pogreznil celo državo in njene prijatelje v neizmerno tugo. Nenadomestljiva je izguba za prestol in državo, ker je v cvetju starosti pobrala smrt dediča in zarodnika, ljubezen, ponos in nado narodov, moža, ki jo imel tak6 odlične lastnosti srca in duha in je opravičeval k velikemu upanju v bodočnost. Uklanjamo se sklepu previdnosti božje ter prosimo Vsemogočnega, naj d A moč nesrečnim starišem in vdovi prenašati grozno
nesrečo, ki jo tudi naša. V tej preveliki žalosti hočemo ono naglašati in izreči edino besedo, ki šo morebiti nekoliko tolaži: hudi udarec pretresa srca vseh avstrijskih narodov, ki so ravno sedaj z žalostnim duhom mude pri svojem cesarskem gospodu. . Moč, na kateri sloni država, to je čut skupnosti in nerazrušljivosti cesarske hiše z narodi, čut, ki se je v tej nezgodi le ojačil in utrdil, čut, kateri izraziti in k nogam vladarjevim položiti je pred vsem opravičeno prosto voljeno zastopstvo naroda. Kar bo dobro dčlo vladarjevim srčnim ranam, to je ljubezen in zvestoba njegovih narodov; to pa naj nam bo nov povod, da cesarju in državi še v večji meri posvetimo vse svoje moči. Pred-sedništvo prosi pooblastila, da Veličanstvoma in vdovi izrazi najglobokejšo žalost, prisrčno sočutje in željo zbornice glede korporativne vdeležbe pri pogrebu. — Zbornica, ki je stoje poslušala govor, zakliče trikrat „hocli" cesarju in cesarici. — Kdaj bo prihodnja seja, ni šo določeno.
Dunaj, i. febr. H:) Gospodske zbornice predsednik Trauttmansdorff: Globoko ginjen izpolnjujem težak nalog spominjajo« se pre-tresujočega dogodka, ki je nakopal celi Avstriji veliko žalost; prevzvišenega prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa ni več. Izginilo je veselje pomirjajoče nade prevzvišenim cesarskim starišem, prominula je življenja sreča žalujoči vdovi, izgubljeno je upanje zvestih narodov, ki so v sinu videli dediča očetovih lepih čednostij. Mogoče ni z besedami opisati čutov, ki danes navdajajo vsa dinastično-domoljubna srca. Vsakega izmed nas, ki ima srečo biti v bližini preljubljenega cesarja in gledati, kako kot družinski oče in vladar dela, čuti in misli, vsakega navdaje prebritka tuga; to je jeden izmed onih trenutkov v človeškem življenji, v katerih se skupno čuti, a se ne more z besedami izraziti. Prav spoznavaje in ocenjevaje to, kar Vas vse navdaje, in opirajoč se na zaupanje, katero ste vedno izkazovali predsedništvu, prosim Vas le to danes, da zbornica pooblasti predsedništvo po razmerah dopuščenim načinom in najudaneje Veličanstvoma in nadvoj-vodinji izraziti najtoplejše sočutje. Vidim, slavna gospoda, da ste vsi vstali; s tem sem prepričan, da mi jednoglasno pritrjujete; izpolnil bom britko dolžnost, ki rrii je vsled tega navstala. Današnja seja je bila samo zaradi te izjave sklicana ter jo proglašam zaključeno.
Praga, 1. febr.*) Tudi današnji listi so izšli črno obrobljeni ter objavljajo ginljive članke. „Rohemii" odgovarjaje pravi „Politik" : Avstrijski narodi ne bodo plemeniteje dokazali svoje odkritosrčne žalosti in bolje potolažili mnogo skušenega vladarja, kakor da si ob mrtvaškem odru blagega rajnkega podajo roke k poštenemu in skupnemu delovanju. To bi bila gotovo najbolj vzvišena slavnost za umrlega cesarjeviča; mi smo radi pripravljeni v tem oziru storiti vse, kar nam je mogoče.
Peterburg, 1. febr. *) „Vladni vestnik" priobčuje črno obrobljen simpatično poročilo o življenji prestolonaslednika Rudolfa. „Journal de St. Pet." sočutno omenja britke izgube, vsled katere žaluje tudi Rusija, kajti njena cesarska hiša je z osebnimi vezmi spojena z avstrijskim cesarjem. — Včeraj so je pripeljalo mnogo članov cesarske hiše, diplo-matičnega kora, ministri, veliko dostojanstvenikov in Avstrijcev, vseh skupaj blizu 500, pred palačo avstrijskega veleposlanika, kjer so oddali svoje obiskovalnice. V dan pogreba se bode v tukajšnji katoliški cerkvi vršila žalovalna slavnost. Vsled običajnega dvornega žalovanja je preklican dvorni ples, ki je bil napovedan na 7. dan t. m.
Monakovo, 1. februarija. Pri magistratni seji se jo župan spominjal žalostnega dogodka, ki je tako hudo zadel avstrijsko cesarsko in bavarsko hišo. Vsi odborniki so v znak so-žalja vstali s sedežev.
Berolin, 1. febr.*) Kakor poročajo listi, poslal je vojvoda Ratiborski, ker ni go-
*) Za zadnji list prekasno.
Vred.
spodska zbornica zbrana, avstrijskemu veleposlaniku pismo, v katerem izraža sočutje gospodsko zbornico vsled prestolonaslednikovo smrti. „Deutsches Tagblatt" pravi, da bo šel na Dunaj k pogrebu princ Henrik.
London, 1. febr. *) Ves dan mnogo obiskov pri avstrijskem poslaniku. Mestni zbor je soglasno sklenil sožalno adreso na cesarja in cesarsko družino ter jo izročil poslaniku Deymu, Princ Waleški jejosebno prišel, da je v imenu kraljice izrazil sočutje. Deym je dobil popoludne Kalnokyjevo brzojavko, da je cesar tako pretresen, da želi imeti pogreb kot družinski dogodek; zaradi tega princ Waleski ne bodo prišel na Dunaj. V avstrijski kapelici je bila božja služba, katere so se vdeležili kraljevska družina, diplomatski kor in ministri. Tudi cesarica je izrazila prisrčno sočutje.
Pariz, 1. febr. *) Časnikarji bodo iz hvaležnosti za sprejem v Avstro-Ogerski in Dunaji položili krasen venec na prestolonaslednikovo krsto.
Pariz, 1. febr.*) Zbornica je vladi izrekla zaupnico s 800 proti 240 glasovom.
Amsterdam, 1. febr. *) „Staatscourant": Zaukazalo se jo za prestolonaslednika Rudolfa tritedensko dvorno žalovanje, ki se prične z današnjim dnem.
Atene, 1. febr. *) Negotovo je še, ali bode odpotoval prestolonaslednik na Dunaj. Kralj čaka, kaj bodo sklenili drugi dvori, ter je odposlal sočutni brzojavki cesarju in co-saričinji. Dvorno žalovanje bode trajalo štirinajst dni.
Atene, 2. februarija. Zbornica je potrdila z avstrijskim Lloydom skloneno pogodbo.
Dunaj, 3. februarija. Ob 1/210. uri zvečer truplo blagoslovil dvorni župnik Mayer, potem pa so je po določenem obredu prenesli v dvorno župno cerkev. Ogerski poslanci so danes izvolili 64 članov, ki bodo s predsednikom odpotovali na Dunaj. V Rrunsviku se je zaukazalo 14clnevno dvorno žalovanje.
Dunaj, 3. februarija. Ker so darovani venci že prenapolnili mrtvaško sobo, položili so se poznejšnji v stranski dvorani. Vence so poslali še sultan, državni zbor, gospodska zbornica, gališki deželni odbor, pešpolk številka 29 itd.
Peterburg, 3. februarija. Ker si jo izprosil cesar Franc Josip, naj se ne odpošlje k pogrebu deputacija pešpolka „Sjevsk", katerega imejitelj je bil prestolonaslednikRudolf, ukazal je car polkovnim častnikom lOdnevno žalovanje.
Dunaj, 4. februarija. Občinstvo je pričelo ob osmi uri zjutraj obiskovati dvorno kapelo, v kateri leži prestolonaslednikovo truplo. Vedno novo množico so gibljejo skozi ulice, ki vodijo v kapelo. Slednja je črno obita, dvorne garde opravljajo častno stražo. Prebivalstvo se vzorno vede. „Montagsrevue", „Sonn- und Montagszeitung", Extrapost" in ostali tedniki se z globoko občutenimi članki pridružujejo splošnjemu žalostnemu koru dunajskega časopisja. — Vence so nadalje poslali kraljica Viktorija, princ in princesinja Waleska, prin-cesinja Reatrica. Minister Fejervary je dopo-ludne v imenu ogerskega domobranstva položil krasen venec na prestolonaslednikovo krsto.
Atene, 4. februarija. Avstrijski cesar je naročil poslaniku Kozjoku, naj se zahvali kraljevski družini za sočutje povodom prestolonaslednikovo smrti. V sredo bo v katoliški cerkvi božja služba, katere se bo vde-ležila tudi kraljevska družina.
*) Za zadnji list prekasno.
Vred.
Vremensko »poročilo.
8 M O	Čas	Stanje		Voter	Vreme	C ® , OW B a 2 o
epazovanja		irtkom nr. T ram	toplomer* po Celziju			
2	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvee.	~?28-0 7295 724-4	32 50 4-6	id. vih. brezv. si. vzh.	oblačno dež t,	18-00 sneg dež
3	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	724 9 723 r, 722-3	02 04 5-5	il. svzh. „ brezv.	sneg « megla	9-50 sneg
Umrli ho:
29. januarija. Vilibald Kratoehwill, poslovodjev sin, 4 leta Žabjek 2, meningitis.
80.	januarija. Štefanija Nachtigal, postrešekova hči, 5 let, Poljanska eesta 18, pneumonia. — Albina Kokalj, učiteljova hči, 9V» leta, Breg 16, earies in jetika.
81.	januarija. Marija Mozetič, zidarjeva hči, 6 mes., Poljanska cesta 53, jetika. — Marija Majdie, branjevčeva žona, 32 let, Ključavničarske ulice 3, puerporalna mrzlica.
V bolnišnici:
29. januarija. Marija Šuštar, gostija, 64 let, vsled raka. — Jakob Sever, gostač, 58 let, peritonitis. — Matija Gregorič,. delavec, 30 let, jetika.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 4. februarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16 % d»vk»)	82	g). 90 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16* „	83	„ 55 „
avstr. zlata renta, davka prosta ...	111	„ 30 „
Papirna renta, davka prosta......98	„ 35 „
Akcije avstr.-ogerske banke	892	. — „
Kreditne akcije ..........311	„ 60
London.............120	» 75 "„
Srebro............... .
francoski napoleond......... .	9	'i, 55»/»"„
Cesarski cekini......................5	„ 67 „
Nemške marke ..........59	„ 12'/,„
Javna zahvala.
Gospodu Petrovčiču, dekanu mo-ravškemu, vsem častitim gg. duhovnikom, Kolovračanom in drugim, ki so spremili mojega prerano umrlega sina, čast. gospoda
Andreja Pogorelca,
župnika na Kolovratu,
k zadnjemu počitku, ter tako ublažili pre-grenko bol:
Večna hvala !
V SODRAŽICI, 2. februarija 1889.
Ivan Pogorelec,
(1)	v imenu cele rodbine.
Na prodaj je
lei Tinini s hrani,
z opeko kritim, in gospodarskim poslopjem, kakor tudi stiskalnico, ležeč pri Svetinjah v sloveuskih goricah. Posestvo je tik cerkve v najlepši legi in primerno za umirovljenega gospoda duhovnika. Cena 3500 gld. — Natančneje javlja Filip Bezjak, posestnik v Tergovišču, pošta Velika Nedelja na spodnjem Štajerskem.	(3—3)
Srednja temperatura obeh dni 4 3" in 1 ^"C., za 5 4° in 0 6° nad nonnalom.
Brata Ebcrl,
izdelovalca oljnatih barv, firnežer, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
En,f «■ K» ■ §.!•■■-2«
xa Frančiškansko cerkvijo t g. J. Vilharja hiši št. 1
priporočat» prečast. duhovščini in p. n. občinstvu \se v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno tino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne 7.a prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem laneneni oljnatem ftrneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
X K K
x x
X X X
s
Izvrstno sredstvo
zoper kašelj, hripavost, kakor tudi izborno hranilno sredstvo zoper davico, bolezni v grlu, pljučnih vejah in pljučah so	(20-13)
protikataraličiie krogljicc,
koje izdeluje lekarnar ■"! «•<•<» I 1 -v
Dunajska cesta. Njemu naj se pošiljajo tudi zunanja naročila, koja izvršuje proti povzetju izneska. Škatljica 20 kr.
Krogljice iz sladnega ekstrakta, salmiaka, eks-trakta sladkih korenine, sleznega testa, poprove mete in santonina v škatljicah po 10 kr. Pri večjem nakupu rabat.