Poitnlna plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
Štev. 41.	Ljubljana,	dne	lO.	oktobra	1934.	TT.	leto.
Delavski izobraževalni tečaji.
Nezaslišano povišanje najemnin.
Delavci, uradniki, pazite!
• Sodrugi, sodružice!
Svoboda« priredi potom svojega izobraževalnega odseka v tekoči zimi celo vrsto izobrževalnih tečajev iz sledečih predmetov: 1. Delavska zakonodaja, 2. Zgodovina, 3. Zemljepis 4. Naravoslovje, 5. Uvod v narodno gospodarstvo, 6. Iz zgodovine socialističnega gibanja, 7. društveno knjigovodstvo, 8. Slovensko leposlovje, 9. Umetnost in delavstvo, 10. Govorništvo.
Predavali bodo vseučiliški ter srednješolski profesorji in drugi strokovnjaki. Vsak tečaj bo obsegal 16 do 24 ur in se bo vsak večer (razen sobote) in tudi v nedeljo dopoldan predaval po en predmet, tako, da bo omogočeno vsakemu da se udeleži tečajev tudi iz več predmetov.
Naš pokrajinski zbor, ki se je vršil dne 5. t. m. v Mariboru ob skoro polnoštevilni udeležbi delegatov vseh krajevnih organizacij, nas je znova utrdil v prepričanju, da se nahaja delavski po-kret v Sloveniji na potu k konsolidaciji iil da je naša SSJ ona os okrog katere se ta konsolidacija vrši. Programatično, stvarno in samo sebi zvesto delo naše pokrajinske organizacije je že rodilo lepe uspehe, še lepši se nam obetajo v v bodočnosti, če se od zbora začrtanih smernic držimo.
Naši funkcionarji so na kongresu polagali račun za preteklost. Posebno moramo podčrtati okolnost, da je vsak udeleženec kongresa dobil natančne računske podatke o stanju naših organizacij, o članskih prispevkih ter o upravi strankinih glasil Socialista in Volks-stimme. Tudi kot gostje na kongresu navzoči zastopniki Naprejeve struje so dobili vpogled v vse naše račune in so se zamogli prepričati, da smo mi v dejanju za polaganje javnih računov pred najširšo — zborovo — strankino javnostjo.
Zaključki kongresa o taktiki pokrajinske organizacije, napravljeni soglasno, se krijejo s tozadevnimi sklepi lanskega beograjskega kongresa SSJ. Vsi na tem zboru zbrani delegati so jedno-dušno izrazili svoje mišljenje v tem smislu, da je v naši stranki prostora za vse, ki priznavajo program in štatut stranke in da si ničesar bolj ne želimo, nego da delavci, ki so preboleli komunistično in bernotovsko ideologijo, pridejo v naše organizacije. Zlasti se je pa dejstvo, da izključuje pravilnik stranke vsako vmešavanje nepristojnih činite-Ijev v strankine zadeve, ki se vedno in vsepovsod rešujejo samo pred poklicanimi odbori in organizacijami. Napake, ki so pred letom 1921 topogledno v stranki obstojale, so se odpravile in se v bodoče ne bodo več ponavljale. Močni smo dovolj, da vsak tak poskus že v kali zatremo.
Želela se je večja aktivnost stranke na zunaj, posebno napram vsem meščanskim strankam in ob vseh aktualnih političnih in socialnih ali gospodarskih problemih. Dosedanje notranje trenje v delavskem pokretu v Sloveniji je našo aktivnost na zunaj mnogokrat ve-
Podrobni program predavanj bo razpoložen v teku nekaj dni v knjižnici Svobode, pri Strokovni komisiji, v tajništvu SSJ na Vidovdanski cesti štev. 2, pri upravnem odboru UI)R, v vseh prodajalnah Konzumnega društva in pri podružnicah Svobode v ljubljanski okolici.
Vse sodruge in sodružice, ki se žele udeležiti teh tečajev iz enega ali več predmetov opozarjamo že danes na te tečaje. Prijave sprejemajo označene organizacije že sedaj.
Prav posebno še opozarjamo na te tečaje lanske obiskovalce poljudnih predavanj, ki jih je priredilo UDR v nemški gimnaziji. Letošnji tečaji so izpopolnjeno nadaljevanje lansko leto započete izobraževalne akcije pod okriljem Svobode, naše glavne izobraževalne inštitucije.
Izobraževalni odsek Svobode.
zalo; čim bolj pa ti notranji boji poje-njujejo, tem večja bo postala aktivnost stranke na zunaj. Požrtvovalno agitačno delo vsakega posameznika v stranki pa je predpogoj zato.
Tudi nujno potrebno sodelovanje naših političnih, strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacij ni bilo v preteklosti vedno tako, kakor smo si ga želeli. — Zbor je znova povdaril potrebo takega sodelovanja in pokrajinskemu odboru dal naročilo, da skuša atko sodelovanje doseči. Vse naše organizacije se morajo zavedati, da so samo del istega socialističnega pokreta in da ni nobena sama sebi namen.
V	debati o političnem položaju se je ugotovilo, da je v korist delavskega razreda, če meščanske stranke konečno vendarle končajo svoj boj za razdelitev moči v državi in če se glede notranje ureditve države sporazumejo, kajti še le potem bo mogoče velik del delavstva, ki se danes nahaja pod vplivom plemenske demagogije raznih meščanskih stranic, iztrgati iz vrst meščanskih strank in vzbuditi v njem zanimanje za socialna in gospodarska vprašanja.
Takrat bomo dobili možnost, da pridobimo na tisoče novih sobojevnikov za naš razredni boj, ki ga mora delavstvo bojevati v strnjeni vrsti napram strnjenim vrstam kapitalizma. Politični vpliv naše londonske internacionale in socialističnih stranic v zapadnih evropskih državah ,nam je kot pomoč v tem boju zagotovljen.
Pokrajinski zbor pa tudi ni pozabil posvetiti svojo pozornost perečemu dnevnemu vprašanju naših socialnih ustanov in stanovanjskega zakona. Tudi topo-ugledni sklepi bodo rodili trajne uspehe, če bodo borbo za delavske socialne ustanove in za zaščito najemnikov z energijo in samozaupanjem vodili.
Ponosni smo na potek našega pokrajinskega zbora, ker je pokazal našo notranjo moč, sodruge delegate pa prosimo, da o natančnem poteku kongresa izčrpno poročajo svojim krajevnim organizacijam, da bodo naši sklepi našli odmev pri slednjem somišljeniku v Sloveniji!
Na delo torej !
Minister za socialno politiko je torej vendar izdelal osnutek novega stanovanjskega zakona. Pa je še tako »ljubezniv«, da že naprej pove, kako bo po novem letu s stanovanjskimi najemniki.
Z nesramno dobrosrčnostjo, z neum-Ijivo, neodpustljivo brezbrižnostjo in z absolutnim nepoznanjem dejanskih, nevzdržnih razmer delavcev in nameščencev je razložil musliman Behmen, kako bo dosegi »harmonično, sporazumno ; sožitje hišnih posestnikov in stanovanz-skih najemnikov.
Da bo pomiril stanovanjske najemnike, je odredil minister za skrb interesov hišnih posestnikov:
Neodpovedljivost stanovanj in stanovanjskih prostorov bo obveljala za enkrat tudi še v novem stanovanjskem zakonu.
Če se bo pa zdelo gospodu hišnemu posestniku, da bo prišel na zimo z Bleda ali drugega letovišča, stanovat v mesto, takrat mora seveda hišni posestnik dobiti v svoji hiši stanovanje. — Ravno-tako bo mogel odpovedati hišni posestnik stanovanjske prostore najemniku, če bo ostal najemnino dva meseca dolžan. —
Povdarjamo:
Stanovanjski najemniki, ki so po pretežni večini nezadostno plačani uradniki, nastavljenci, delavci, bodo morali ostati z najemnino na dolgu, če bo obveljala ministrova harmonija«.
Najemnine se povišajo na šestdeset-kratni iznos predvojnih najemnin!
S to valorizacijo hoče upostaviti minister za socialno (!?) politiko harmonijo — oj ironija! — med interesi hišnih posestnikov in hišnih najemnikov.
Poglejmo kako je odredil minister
—	musliman Behmen!
Predvojna najemnina za stanovanje in stanovanjske prostore se sme zvišati na petnajstkratni predvojni znesek. — V krajih pa, kjer je bila uvedena pred vojno kronska veljava, se mesto predvojnih kron sme zvišati na petnajskratni znesek enak dinarski znesek.
Računajmo!
Pred vojno je stalo stanovanje 40 K. Sedaj bo hišni lastnik smel zahtevati: 40 dinarjev X 1» = <100 dinarjev.
Verjamemo, da je tak račun »šel skupaj« ministru, vemo pa, da tega računa plačati ne bo mogel najemnik -uradnik, najemnik - delavec.
Pa, kakor se nam zdi, je postalo celo muslimana Behmena strah, ko so mu
Sprememba na vladi, ki je nastala po dolgem kolebanju, tej specialiteti jugoslovanske ali SHS politike, je imela tudi to posledico, da je morala vsaka politična stranka zavzeti napram vladi Davi-dovič-Korošec-Radič-Spaho svoje načelno stališče in usmeriti svoje delovanje in taktiko v novo nastalem položaju, kakor zahetvajo program in interesi vsake posamezne stranke, oziroma mentalitete, ki v vsaki teh strank vlada.
Tudi naša stranka je v parlamentu potom poslanca sodruga Divača zavzela in pojasnila načelno stališče, ki ga na-
preračunali uradniki, koliko bo »koštala« taka upostavljena harmonija.
Zato je milostno in velikodušno dovolil, da bodo plačevali sestradani, onemogli, raztrgani vpokojenci, nezadostno plačani državni uradniki, ob »sijajnih« pokojninah brezskrbno živeče vojne vdove le dvaintridesetkratno predvojno najemnino.
Računajmo tudi to obremenitev največjih siromakov!
Ker se za penzijonista, za vojno vdovo ali pa celo za invalida ne spodobi, da bi stanovali v dostojnem stanovanju, v stanovanju, ki bi obstojalo iz sobe, kuhinje in pritiklin, vzemimo, da stanujejo vsi ti siromaki v takih luknjah, za katere so zahtevali dobrotljivi hišni lastniki pred vojno dvajset kron na mesec!
Za tako stanovanje bo morala plačevati vojna vdova, vpokojena delavka tobačne tovarne 160 dinarjev na mesec!
Vojne vdove, vpokojenci in vpoko-jenke, preračunajte, koliko vam bo ostalo prvega v mesecu od vaše pokojnine, ko boste odrajtali hišnega lastnika.
Naj si minister za skrb interesov hišnih lastnikov nikari ne dunišlja, da je s to izjemo zaščitil vpokojeuce, državne uradnike in ostale reveže.
S to izjemo je zaščitil k^ečem oficirje, ki imajo boljše in večje prejemke za očuvanje domovine!
Naj za danes zadošča, da ugotovimo: predlog ministra za socialno politiko Behmena je nesprejemljiv. Tako povišanje stanovanjskih najemnin puinenja gospodarsko propast za tisove in tisoče delavskih in uradniških družin.
Zanimivo je, da tudi to nezaslišano zvišanje najemnin ni zadovoljilo hišnih posestnikov. Ne zadošča jim valorizirana najemnina. Oni hočejo več, še več. Odklanjajo ta predlog zato, ker se ne bo upostavila popolna svoboda razpolaganja s stanovanji in stanovanjskimi prostori.
V	prihodnjem Socialistu bomo podrobneje govorili i o ministrovem »izumu«, kakor tudi o famozni resoluciji hišnih posestnikov.
Vedo pa naj vsi: ni še vseh dni konec, ni še prišel čas, da bi lahko ropali in praznili nekaznovani žepe stanovanjskih najemnikov.
Delavci, uradniki, bodo pokazali, da se preko njih in proti njim ne bo šlo na dnevni red!
prani Davidovič-Korošec itd. vladi zavzema in tudi v podrobnostih povedal kaj si o novi vladi misli. Obenem je s. Divac kot poslanec SSJ jasno in za vsakega pošteno mislečega človeka razumljivo povedal, kaj socialistična stranka misli o bivšem Pašič-Pribičevičevem režimu.
Pa ti pridejo razni politični mameluki, ki, računajoč na nerazsodnost mase vpijejo, da so socialisti izdajalci delavskega ljudstva, ker so glasovali proti novi vladi n se s tem zrekli za prejšnji režim.
  1
Po pokrajinskem zboru.
PODGORSKI:	»KUSI
t*
Svetovno znano
čistilo je za čevlje vendar najboljše.
Posebno glasen je bil v tem oziru dični klerikalni poslanec, lažnjivi in obrekljivi Žebot, ki je na način, ki popolnoma odgovarja morali »krščansko« mislečega človeka, po shodih in v klerikalnem časopisju z vso resnostjo razlagal, da je, s. Divac s tem, da je glasoval proti novi vladi, glasoval za režim Pa-šič-Pribičevič, kar bi bilo obsodbe vredno, če bi stvar bila taka, kakor jo je Žebot razlagal.
Kdor je čital govor sodr. Divača o priliki debate o vladini deklaraciji v narodni skupščini, je imel pred seboj jasno sliko, iz katere je spoznal, kakšno stališče zavzema socialistična stranka napram novi vladi in kaj misli o prejšnjem batinaškem režimu. Vsak trezno misleč človek je videl in spoznal v tem govoru stališče, ki skozi in skozi odgovarja interesom razredne stranke, t. j. razredno zavednega proletarijata, ki mora, če je dosleden, biti proti vsaki meščansko-kapitalistični vladi in to tudi v slučaju, če to vlado predstavljajo ljudje Žebotove sorte!
Rilo bi smešno pričakovati od kakega Žebota, da pove objektivno, zakaj je s. Divac glasoval proti sedanji vladi ker mora on govoriti in pisati po predpisih »krščanske« morale in tako, da z lažjo in obrekovanjem zakrije pred nezavedno maso grehe in napake klerikalne stranke, kateri pripada. Ravno tako bi bilo zaman pričakovati, da ona masa, ki Žebotu in enakim trabantom ploska, v doglednem času spozna, da je tudi sedanja vlada pristna predstavnica kapita-
lističnih interesov, vlada, proti kateri mora delovno ljudstvo nastopati v organiziranih vrstah, če hoče od nje kaj doseči! To spoznanje pa bo prišlo, sicer počasi, a gotovo! In ko bo to spoznanje prišlo, bo ona masa lačnih in raztrganih, ki danes Žebotu in drugim političnim špekulantom ploska, zaklicala glasen
—	Kuš!
Oni pa, ki se že zavedajo in vedo, da je pod klerikalnim režimom 1. 1920 tekla v Ljubljani proletarska kri, ki vedo, da so pod sedanjim režimom »reda in pravice« zapori polni delavskih zaupnikov, ki vidijo, da se pod istim režimom prepovedujejo delavski shodi in ki se končno zavedajo, da predstavniki in zagovorniki takega režima nimajo pravice očitati socialistom izdajstva nad delavstvom, ti že sedaj kličejo Žebotu in vsem: Jezik za zobmi in — ku!
Poleg Žebota in takih, ki očitajo naši stranki izdajstvo nad delavstvom, se nahajajo tudi narodni »socialisti«, ki se zadnje čase zaganjajo v našo stranko z istim očitkom. V »Novi Pravdi« od 13. septembra so napisali, da vlada ni še odpravila zakona o zaščiti države, češ, da je ta zakon čuvala prejšnja vlada, ker jo je podpiral poslanec Divac in naše časopisje. Tem političnim veternjakom tudi kličemo:	Vi, narodni socijalui kr-
mežJjavčki, ki ste v parlamentu glasovali za zakon o zaščiti države in ki spreminjate vašo strankino taktiko, kakor strašilo na vetru, tudi vi nimate pravice očitati drugim grehe, ki ste jih' sami zakrivili. Zato — kuš!
Hudič v „Straiinem“ uredništvu.
>>
Ko so oni teden zopet enkrat šli »Stražini« uredniki k spovedi in ni bilo nikogar v uredništvu, je porabil zlodej priliko, in zmešal notice »Straži«. Zato je prinesla »Straža« notico o nekem shodu. V tej notici je bilo vse postavljeno na glavo. Stalo je: »V Celju se je vršil pri »belem volu« dobro obiskan shod, na ka‘terem je poročal gosp. Reltram, priznano dober govornik. Na shodu so bili skoraj sami socialni demokratje, ki so našemu govorniku pritrjevali. Prišla sta iz Maribora dva govornika in od teh dveh je bil eden Andrej Rahun, ki je moral pred Reltramom »umolkniti«. Hudič je v tej notici ustrelil kar štiri kozle. Pobožni, »resnicoljubni« »Stražini« uredniki seveda tega niso opazili.
Čitatelji naj vidijo, kako zlobec razsaja pri »Straži«, kadar gredo uredniki k maši: 1. Shod se je vršil v Ptuju, ‘2. shod se je vršil v gostilni »pri belem križu« in ne pri »belem volu«, 3. iz Maribora nista prišla dva, ampak samo en govornik, 4. pred Reltramom sodr. Bahun ni umolknil, pač pa narobe: Reltram je krvavi pot potil pred argumenti sodr. Bahuna. Vidite torej, tako »zmedo« napravi hudič, kadar urednikov ni doma. Iz belega križa je ta zlobec kar belega vola napravil! Tega bi noben Stražinih urednikov ne mogel napraviti. Zato čuj-te in molite, da ne padete ... !
Ker smo pfe že tu, pa Čujmo, kako zna kunštni Beltram hudiča z belcebu-bom »panati«. Beltrama, so klerikalci pred dvema letoma, radi subordinacije ven bacnili. Ker se je sedaj očividno spokoril, so ga zopet sprejeli ter ga nastavili, da bo železničarjem glad izganjal, t. j., da bo tajnik prometne Zveze. Spokorjeni grešnik pa je več vreden kot devet in devetdeset, ki jim ni treba pokore. Tedaj je prišel novi tajnik dne ‘28. septembra prvič v Ptuj, ds^razloži revnim železničarjem krščanske resnice. Toda pridiga, ki je trajala samo tri četrt ure, je silno klavrno izpadla. Gospod Reltram je povedal, da reflektira samo na krščansko misleče železničarje. Ko bodo ti vsi enkrat skupaj, tedaj šele bo Reltram izvedel svoj krščanski program. »Prometna Zveza« se mora pred vsem naslanjati na politično stranko SLS. Ko bo imel Reltram dovolj močno armado železničarjev, tedaj bo stavil zahteve za zboljšanje železničarskega položaja.
Sedanja vlada — pravi gospod Reltram — še ni nič storila za železničarje, ampak gorje vsem ‘21 tigrom, ako ne bi upoštevali zahtev železničarjev. V tem primeru bodo pri prihodnjih volitvah neusmiljeno ven zleteli, a železničarji pa si bodo zbrali druge kandidate, ki ne bodo samo kmetov zastopali, ampak tudi železničarje! Sodrug Rahun je stavil Rel-
tramu vprašanje, kako bo to storil z ozirom na dejstvo, da je železničarjev tako malo, da tvorijo v primeri s kmeti in drugimi volilci le majhen odstotek tudi v slučaju, da bi bilr vsi železničarji včlanjeni pri SLS? Na to vprašanje seveda »dober govornik«, (reci: kričač), ni vedel odgovora. Glavna zaslomba klerikalne stranke so kmeti in poslanci SLS delajo samo in edino ono politiko, ki odgovarja kmetom veleposestnikom. Ta politika je v največji meri nasprotna politiki, ki bi odgovarjala železničarju,
delavcu, viničarju, bajtarju in malemu človeku v obče. Zato bi kmeti in debeli kanoniki lepo pogledali kakšnega Rel-trama, če bi hotel diktirati, kdo bo kandidiral. En hlapec ne more služiti dvema gospodoma. To je vsaj Reltramu znano, ki je silno »kruščanski z. Zato bodo i v bodoče klerikalci delali ono politiko, ki bo železničarju kot konsumentu nasprotna. Pozivljemo gospoda Reltra-ma kakor tudi njegovega demagoškega tovariša Žebota: roke proč od železničarjev!
••
Odredbe" In „ukrepi“ Bernofta.
od 27. sept. 1924, ali prvi korak k likvidaciji?
Rernot je v 1-15. številki »Naprej obelodanil okrožnico, naslovljeno na njemu podrejene nastavljence. S to okrožnico je ustavil svojim nameščencem plače. Odslej bodo dobivali le toliko, kolikor je potrebno za njih življenje, da bodo zmožni delati. Tiskovni sklad je podprl s tem, da mu je odstopil svoje hranilne vloge 7000 Din, potem še hranilne vloge svojih treh otrok. Razen tega je podaril temu skladu 19.000 Din fingiranega dolga, ki ga ima pri njeni stranka se izza njegovega poslančevanja.
Obenem bere ostre levite tistim vlagateljem »Sloge«, ki nočejo dati istotako svojih vlog tiskovnemu skladu na razpolago.
Kaj dokazuje vse to? V prvo radi nastavljencev, ki so imeli doslej plače kot bančni uradniki(?): njim je povišal plače na »eksistenčni minimum«. Najbrž jim je izdal stare krušne karte, ki jih je še tuintam precej najti. Ravnal se je po načelu g. Homunknlusa, ki je iznašel: »Pletzlich vvurde Prot immer Mehr und mehi- Weniger und Protmarken immer mehr und mehr Mehr.« Kdor ni s tem zadovoljen, mu bo v zakonitem roku — v katerem zakonitem — Bernotovem ali državnem? — služba odpovedana.
V	drugo radi hranilnih vlog 7000 D! Kje jih je iinel doslej vložene? Kot predsednik »Sloge« vendar pri »Slogi«? »Sloga« je pa po njegovih lastnih računih že doslej skoro ves denar zabila v
tiskovnem’ skladu! Ali je doslej svojih 7000 Din imel zavarovanih proti »Napre-ju«? In denar svojih treh otrok! Ali je
taka sila, da sega celo po tujem denarju? No, ako tak človek, ki zapravlja denar svojih otrok, ne spada pod kuratelo, potem pa ne vem kdo!
Iz tega je jasno razvidno, da gre gospodarstvo Rernota pot za deset rakov skupaj.
In dolg 19.000 Din, ki je še notabene neobvezen. Še ne ve natanko, ali bi lahko ta denar tirjal od stranke, da ga seveda tiskovnemu skladu. Če vodi Rernot za svojo osebo tako knjigovodstvo, potem mora biti velik bogataš in bo v kratkem na ta način podaril tiskovnemu skladu en milijon dinarjev, ki mu jih jo »neobvezno« obljubil nek sosed, ki ig>i v razredni loteriji, za slučaj, če zadene glavni dobitek!
Sodrugi »Slogaši«, ali tudi Vi jadrate z Rernotom po zraku? Iz te Bernotove konfuznosti in zmedenosti in iz bilance, ki jo objavlja v Napreju«, morate jasno spoznati, kam plovete! Ali ni dovolj, da je Rernot s svojim skoro dveletnim don-kišotstvom zaviral delavski pokret, ali hočete res biti sokrivci njegovih neumnosti ?
Škoda, da ne živi več Dostojevski, povabili bi ga v Slovenijo in mu pokazali izreden eksemplar za nove »Rese«!
or.
Resolucija o konsolidaciji delavskega gibanja In o političnem položaju v državi,
Po zaslišanju referata o konsolidaciji delavskega gibanja in o političnem položaju delavskega razreda v državi je sprejel strankin Pokrajinski zbor SSJ za Slovenijo sledečo
resolucijo.
Resolucijo glavnega strankinega kongresa v Reogradu o konsolidaciji delavskega pokreta v državi strankin zbor osvaja.
Po šestletnem medsebojnem boju so meščanske stranke na tem, da likvidirajo spor in zaključijo boj, ki so ga vodile za delitev oblasti v državi.
“Z likvidacijo postavnih bojev in nacionalnih sporov med buržuaznimi strankami nastopa doba konsolidacije
kapitalističnega razreda. Politično in gospodarsko razredno opredeljene meščanske stranke bodo prevzele vodstvo države v svoje roke.
V	lem trenutku nastopa doba globokih razrednih spoi-ov med buržuazijo in delavskim razredom, ki se bodo neprestano poglabljali
Za delavski razred je nastopila doba odločnega boja proti zedinjeni buržua-ziji. Razredno zavedno delavstvo, organizirano v SSJ se zaveda resnosti položaja in svoje velike naloge za bodočnost delavskega razredov državi, zato poziva vse politične zatirane in socialno izkoriščane in zapostavljene v enotno organizacijo, v SSJ. SSJ je edino realen
HiSice sistema .Seidel1.
Zadnje čase se ponovno čita in sliši izgovarjati ime »Seidel«. Kaj naj pomeni ta beseda? Pravijo, da je to nov način cenenega zidanja malih stanovanjskih hišic. Ime ima izvor od izumitelja zidakov, ki imajo obliko dvojnega I. Gospod »Seidel« je skušal v težkem povojnem času, ko primanjkuje na vseh koncih denarja in stanovanj, najti način cenejšega zidanja hišic, in s tem pospešiti omiljenje stanovanjske bede. Raje se mu je to v precejšnji meri posrečilo v sosedni Avstriji, kjer je dosegel glasom tukajšnjih reklamnih notic do 33 odstotno znižanje celotnih stavbnih stroškov nasproti normalno zidanim eno ali več-družinskim hišicam. Dvomim pa zelo na take uspehe v naši stavbeni stroki. Upravičenost tega dvoma hočem dokazati na podlagi konkretnih številčnih p. -datkov.
Oglejmo si malo pobližje hišico, zidano po sistemu »Seidel«. Temeljno in kletno nosilno zidovje napravimo iz tlačenega betona v jakosti 30 do 50 cm, ker je fa način izvršitve najsolidnejši in cenejši. ali pa vsaj iste cene kot iz odgovarjajočih Seidlovih zidakov postavljen. Ločilno letno zidovje iz zidne opeke v debelini 6.5 cm ali 14 cm nima v ceni
in kakovosti nobene razlike napram Seidlu, vsled česar je vseeno po kakem sistemu jih zidam. Nad kletjo si napravim: železobetonski strop, ali iz takozva-nih Seidlovih PA nosilcev, med katere zabijem betonske plošče ali pa lesen movni strop.
Razmerje v ceni za kvadratni meter enega teh stropov je 2 : 1.3 : 1 ter odgovarja ta razporeditev tudi kakovosti materijala. Izbral si bodem pač lesen strop nad kletjo, ker je najcenejši ter popolnoma odgovarja olajšanim predpisom stavbnega reda. Seveda je železobetonski strop najboljši, zato pa tudi najdražji. V poštev bi prišli tudi Seidlovi PA nosilci, toda s pridom vporabljeni samo do razpetine 4.5 m. Nadaljujmo z zidanjem v visokem pritličju. Tu pridejo Seidlovi zidaki v poštev samo kot nadomestilo za 45 cm močan zunanji in ev. tudi za srednji nosilni opečni zid. Ker je pa slednji izvršen v jakosti 30 cm cenejši, kot odgovarjajoči iz Seidlovih obli-kovnikov ga napravimo raje iz navadnih zidakov. Pri normalnem zidanju napravimo zunanji zid 45 cm močan. Gled' nosilnosti za našo hišico bi zadostovalo tudi 30 cm. Ker je pa naše podnebje precej mrzlo je potrebna izmera zunanjega zidu v debelini 45 cm. Seidl napravi vseeno samo 33 cm debel zunanji
zid, kar zadostuje z ozirom na to, da je
njegov zid v sredi votel. Ta votlina tvori izolacijsko plast proti mrazu in vročini. Vendar dajem glede kakovosti z ozirom na trdnost in solidnost prednost normal, debelemu zidovju. Razmerje v ceni 1.13 : 1 v korist Seidlu. Strop nad pritličjem naj bo lesen. Po trata bi bila delati kak dražji strop. Nad \isokim pritličjem želim napraviti strešni stol v obliki man-zardne strehe, ki mi daje možnost popolne izrabe podstrešja v stanovanjske svrhe. Pri tem načinu strešne izvedbe ni mogoče s pridom vporabiti Seidlovih nosilcev, ker bi ž njimi vsled težkega montiranja le podražil celo streho. Edino ako si napravim sedlasto streho bi lahko računal z malim prihrankom. S surovim zidovjem in streho smo pri kraju. Ostane edino še notranji in fasadni omet, pri katerih se lahko nekaj prištedi, leda samo na račun manj solidne izvršitve. Vsled dejstva, da se morajo Seidlovi zidaki precizno polagati in med seboj vezati, odpadejo vse nejednakomernosti v ploskvi ter je po izumiteljevem mnenju za tak zid zadosten samo fini omel, kar poceni 1 kvadratni meter omela nasproti običajneu 'dvojnemu ometu v razmerju 1.25 : 1 pri notranjem, a ‘2 : 1 pri fasadnem ometu v korist Seidlov-emu sistemu. Ta prihranek je pa sa.ro navide-
zen. ali vsaj zelo malenkosten, ker neizpodbitno boljše je, ako imam dvojen omet. Ta trditev je umestna posebno pri fasadnem ometu, ki je izpostavljen vsem vremenskim neprilikam nategi precej ostrega podnebja, iz česar sleiL, da bode i-ačel enojen omet pač za polovico časa preje razpadati kot dvojen in s tem uže prčno vzdrževalni stroški, k< |;aj hitro požro prvotni prihranek.
Celotna pridobitev oziroma prihranek, ako zidam po sistemu Seidel je za-p. paden: v cenejšem zunanjem, potem v nosOnem notranjem zidovju in jedno-sta\nem ometu. Pravim pa, da je ta prihranek samo navidezen ali po domače povedano: »pesek v oči«. Glede vrednosti enojnega napram dvojnemu ometu *em uže raztolmačil, glede prihranka pri Seidlovem zidovju js pa stvar sledeča: denar, ki si ga pnpranim na eui strani moram deloma zopet drugod odriniti. Na 33, oziroma 22 cm močnem Seidlovem zidovju je potrebno napraviti železobetonske vezi, kot podlago za nosilce, preklade čez okenske in vratne odprtine. Vse to zaračuna podjetnik posebej, kot doplačilo na uže polno zara-čunjen Seidlov zid. Nasprotno so te preklade pri normalnem, polno zaračunanem opečnem zidovju brezplačne.
Da ne bo kdo mislil in ni' podtikal,
faktor za konsolidacijo delavskega gibanja v državi in edina zastopnica delavskega razreda v državi.
Priznavajoč strankin program in statut morejo stopiti v stranko brez nadalj-nega vsi, ki hočejo enotnost razrednega
delavskega gibanja, ne glede na to, kar
nas je ločilo v preteklosti.
V ozki vezi s strokovnimi, gospodarskimi iii kulturnimi organizacijami je SSJ poklicana, da vodi razredno delavstvo pod svojim praporom do moči v državi in v internacionali.
Tedenske vesti.
Politični pregled.
Politični položaj.
O političnem položaju v naši domovini pravijo: »stvar je resna in napeta . Vsaj je kot tretji pogodbenik v srbsko-hrvatskem, ustavnem in državnoprav-nem sporu in pogajanju nastopila naenkrat tudi jugoslovanska vojska. General Hadžič, ki je predstavljal v sedanji vladi jugoslovansko armado, ki naj skrbi za njeno prospevanje in napredovanje, je nenadoma napovedal demisijo. Pomišlja sama na sebi je nekaj vsakdanjega. Vsaj za nas je prav vse eno, če je za vojnega ministra ta ali oni general. Ni pa vsakdanja utemeljitev, s katero je Hadžič utemeljil svojo demisijo. Za povod svoje demisije je navedel zgolj politične razloge in s tem je nastopil v beograjskem sporazumevanju tretji faktor — vojska.
Ker smo vsaj po zapisanem in napisanem parlamentarna država, ker temelji listava na parlamentarni demokraciji, zato je bilo že od vsega početka zgrešeno, da je aktivni general sploh dobil ministrski portlelj, dasi bi spadal tudi na mesto vojnega ministra parlamentarec, predstavnik in zaupnik parlamentarne večine. Zato je bilo mogoče, da je zasledoval general Hadžič v svojem ministrovanju mnogokrat tudi v tej čeprav skozi in skozi vojaškofilski vladi povsem druge cilje kot pa vlada sama. Hadžič je bil v vladi strašilo, zavzemal je izjemno stališče, vlada pa, ga je mi-Tila s tem, da mu je dovoljevala in obe-čala kar nezmagljive vojne kredite.
Kljub temu je danes vojska posegla aktivno v politiko in — s tem je nastopil v državi najresnejši položaj, kar jih beležimo izza prevrata. Minister vojne se ni brigal samo za vojaške mondure, se ni brigal samo za dobavo pušk in konserv, 011 se briga tudi za to, kaj naj ne sme hoteti ljudska volja. Tn, kakor izgleda, je generaliteta odločena, uporabiti v državi sami tudi svojo armado za to, da bo ljudska volja taka, kakor odgovarja jugoslovanskim generalom.
Hadžičev odstop je prvi znak skrbno pripravljene — vojaške diktature.
Vojaška diktatura je vnaprej zapisana polomu. Vprašanje je, če se zavedajo vsi nevarnosti tega in takega poizkusa. Delavski razred bo stal na čelu v obrambi parlamentarizma in parlamentarne demokracije.
Nove volitve na Angleškem. Vlada delavske stranke na Angleškem je ostala pri zadnjem glasovanju v manjšini in pričakovati je bilo, da bodo razpustili parlament in odredili nove volitve. — Dobro poučeni krogi vedo povedati, da ima Macdonald zagotovilo, da bo parlament razpuščen, če bi ostala
njegova vlada v manjšini. Preokret v angleški politiki je povzročilo zadržanje liberalcev, ki so itak ves čas imeli v rokah usodo angleške delavske vlade. Zunanji povod za padec Macdonaldove vlade je bil sledeči sicer neznatni in ne-važni dogodek: Urednik angleškega komunističnega tednika Campbell je bil obtožen, da je hujskal potom izdanih letakov vojake, da naj na stavkujoče delavce ne streljajo. Vendar pa so obtožbo umaknili in jo utemeljili z navedbo, da je bil obtoženi komunistični urednik — kakor običajno, op. ur. — v vojni izredno hraber vojak, ponovno odlikovan in zato gotovo ni imel namena, hujskati vojake. Liberalci so vsled tega očitali Macdonaldovi vladi, da je ona odredila, da «se postopanje ustavi in nedopustno vplivala na sodnike. — Predlog liberalne stranke, da se izreče Macdonaldovi vladi zato graja, je bil sprejet z večino glasov. Četudi pa bi Macdonaldova vlada vztrajala še nadalje na krmilu, je go-fovo, da bi prišla v nove težkoče takoj, ko bi parlament začel razpravljati o an-gleško-ruski pogodbi. Vsaj je znano, da so liberalci in konservativci tej pogodbi nasprotovali ves čas in se pripravljali na najostrejši parlamentarni boj.
Razmerje angleške delavske stranko do komunistov. Strankin zbor angleške delavske stranke je sklenil z ogromno večino, da ne sme kandidirati na njenih kandidatnih listah noben komunist. Za-eno je strankin zbor tudi odklonil vsakršno združenje ali ujedinjenje s komunistično stranko.
Nove volitve na Angleškem. Po izidu zadnjega glasovanja v angleškem parlamentu je Macdonald predložil kralju razpust parlamenta in razpis novih volitev. Kralj je razpust parlamenta odobril in dne ‘29. oktobra se bodo vršile nove volitve. Delavska stranka je uver-jena, da bo po volitvah imela v parlamentu še večje, še številnejši zastopstvo.
Razprava proti morilcu bolgarskega poslanca Petkova. V drugi polovici oktobra se bo pričela v Sofiji razprava proti Karakalegevu, ki je umoril poslanca Petkova. Kdo ve, koliko časa bodo rabila bolgarska sodišča, da bodo obravnavala vse politične umore zadnjih let.
Združevanje v delavskih vrstah napreduje. 13. in 14. sept. se je vršil v Pragi zbor Neodvisne socialno demokratične stranke (skupina posl. Brodecky, Klein in Charvat). Zbor je soglasno sklenil izstopiti iz Socialističnega udruže-nja (skupina Vrbenskega) in začeti pogajanja za vstop v čsl. socialno^demo-kratično delavsko stranko.
da sem nasprotnik Seidlovega sistema povem, da je moj namen samo opozoriti one, ki se resno bavijo in zanimajo za tak način zidanja, da ne bodejo končno razočarani. Previdnot je vsekakor utemeljena. Pred menoj ležita proračuna zgoraj škicirane hišice za izvršitev v Seidlovem in normalnem sistemu. Vpo-števal sem vse postavke, ki pridejo v poštev za Seidlov sitem. V našem slučaju so prihranki mogoči samo pri zidarskih delih. Številčno sem dognal komaj 2 odstotka prihranka od stavbinskih del, ki pa značijo šele 45 odstotkov celotnih stavbinskih stroškov. Vzemimo še slučaj, da je podana možnost izvršitve strešno konstrukcije s pomočjo PA Seidlovih nosilcev. Stroški za tesarsko delo bi se nekaj zmanjšali. Prišel bi do prihranka 5 do 8 odstotkov od vsote stavbnih in tesarskih del. Z ozirom na celotne stroške stavbe pa samo do 5% ceneje.
Nastane vprašanje, zakaj nasi podjetniki ne dosežejo 33 odstotnega znižanja stavbnih stroškov v sistemu Sei . Ali je vse skupaj samo varanje, ah pa naši podjetniki ne znajo poceni zidati, čeprav bi lahko? Ako so dosegli v Avstriji toliko nižjo stavbno vsoto, potem lahko upravičeno trdim, da je bila tudi
Pokrajinsko načelstvo izvoljeno na kongresu dne 5. 10. 1924.
Ljubljana: Vidmar Franc, Tomc Jožef, Žagar Anton, dr. Milan Korun.
Leše-Prevalje: Hočnik Franc.
Maribor: Petejan Josip.
Celje: Koren Franjo.
Namestniki:
Maribor: iJahun Andrej, Ošlak Josip, Bibič Martin.
Nadzorstvo:
Ljubljana: Jakomin Lovro.
Ptuj: Šegula Ivan.
Zagorje: Ule Antou.
V Glavno upravo.
Ljubljana: kot član dr. Milan Korun.
Leše-Prevalje: kot namestnik Dober-šek Karol.
Občinske volitve v Celju. Že zadnjič smo povedali, da socialistični proletariat pri občinskih volitvah v Celju ni vzdržal svojih pozicij in je številčno nazadoval. Sedaj šele pa vemo, zakaj so se mnogi sodrugi volitev vzdržali in se niso udeleževali volilnega boja z njim lastno energijo in požrtvovalnostjo. Mesto socialističnih načel, mesto uveljavljanja delavskega razreda v celjski občini so uveljavljali nekateri raje osebni boj, osebno sovraštvo. Žalostno in trpko bi bilo navajati vse podrobnosti. Naj čas izleči in podvojeno delo popravi! Vsekakor pa se mora nehati, da bi gobez-davi Leskoški, neresni gobezdači in ko-lofokterji igrali v delavskem pokretu kako vlogo. Tem pritlikavcem je bila celo zadružna misel dobrodošla, zato da bi pokazali kako daleč sega njihovo sovraštvo, njihova neiskrenost.
Ženski list. Zveza delavskih žena in deklet za Slovenijo je izdala svoj list. Iskreno pozdravljamo novi list, ki naj bo vodnik naših delavskih žen. Ženski list ureja naša požrtvovalna Sodražica Rakovčeva in že prva številka obeta najlepše sadove. Naj porase mogočno gibanje delavskih žena in delavskih deklet, saj nosijo ravno delavske žene vse breme izkoriščanih. Vsaj ravno delavska žena najbolj občuti težo in pezo proletarskega življenja. Naj list združi vrste socialističnih delavskih žen in deklet. Sodrugi, sodružice, naročajte Ženski list, podpirajte gibanje delavskih žena in deklet!
Zadovoljno Jutro. Ljubljansko Jutro je zopet enkrat zadovoljno. Zadovoljilo, ker je baje veliki župan dr. Šporn znova razveljavil imenovanja nekaterih magi-stratnih uradnikov. Ker bi s tem trpele družine pomanjkanje, zato je Jutro zadovoljno. Prav tako zadovoljno, kot je bilo takrat, ko jim je uspelo, da Ljubljane niso uvrstili v prvi draginjski razred in bodo vsled tega ljubljanski vpo-
kojenci prejemali manjše in nižje pokojnine. Pa so še tako predrzni ti Jutrovci, da se s takim početjem še hvalijo. Upamo, da je Jutrovo veselje glede imenovanih magistratnih uradnikov prezgodnje. Pazili bomo, da se s potrebami ljubljanskega mesta ne bode nihče igral.
Velikanska brezposelnost v Jugoslaviji. Ministrstvo za socialno politiko je ugotovilo, da je v Jugoslaviji vsaj 100 tisoč delavcev in nameščencev nezaposlenih, brez zaslužka in brez kruha. Seveda pa se ministrstvo prokleto moti, če meni, da je s tem že završilo svoje delo. Zakaj ne uredi brezposelnih podpor? Kje je zavarovanje za brezposelnost? To je vladi reda in rada deveta briga. Kdaj bo delavski razred uvidel in spoznal, da je treba enotnosti, treba edin-stva, da preneha neomejeno zločinsko gospodarstvo buržoaznih elementov.
Lucernska športna in telovadna Internacionala je imela 13. in 14. septembra na Dunaju sejo, na kateri je bilo ponovno dokazano, da se z Rdečo Internacionalo ne da delovati. Sklenjena je bila naslednja rezolucija:	I. Mednarodna
Olvmpiada v Frankfurtu 1. 1925 je prireditev lucernske mednarodne zveze in lahko se je udeležijo le one deželne zveze, ki so članice te Zveze. Vsaka država se lahko priključi k lucernski Zvezi pod pogojem seveda, da se bo ravnala po zvezinih pravilih. — S tem so odbiti vsi poizkusi komunistov, razbiti 01ympi-ado.
»Centrala za telesno in nravno vzgojo« se imenuje avstrijska osrednja organizacija, ki je nastala po združitvi obeh dosedanjih avstrijskih telovzgojnili Zvez in ki združuje lahko in težko atletiko zelo razvito turistiko, vodni šport, nogomet in telovadbo. Je članica lucernske Internacionale in ima 200.000 članov. ^ __
Iz Maribora. — Malo odgovora na Vaša dva članka v 35. in 36. številki »Kaj pa organizacija?«'— S tema člankoma sem jaz v splošnem zadovoljen, povedati pa moram, da to pisanje ne bo imelo uspeha, ker se »Socialist« premalo čita. Če se pa čita, se pa nikogar te dobre besede ne primejo. Zakaj se ne primejo, to je vprašanje, katero še do danes ni došlo na debato, še manje pa do rešenja. Moje mnenje je to, da gredo vse med nezaveden proletariat in ga začno podučevati in izobraževati v vseh stvareh, ki jih inteligenten človek potrebuje. Kadar bo to izvršeno, tedaj bodemo lahko naš proletarijat organizirali in ga spravili na pravo pot. Dokler pa bodemo imeli delavstvo, kateremu je vse drugo ljubše, kakor inteligenca in zavednost, tako dolgo bodo ostale vse muke naših sedanjih socijalističnih delavcev brez uspeha.
Franjo Vogrin.
stavba najmanj 25 odstotkov manj vredna kot normalnozidana, ker je popolnoma izključeno, da bi bil Seidlov zid 33 odstotkov cenejši, a pri tem v kakovosti enakovreden normalnemu zidovju. Ker pa pri nas ne morejo doseči več kot 5 odstotno znižanje stavbenih stroškov sledi pač iz tega, da cela stvar ni na solidnih nogah zgrajena. Končno naj omenim, da je pri stavbi po sistemu Seidl, ki ima PA nosilce vporabljene tudi v strešni konstrukciji vsaka okrasitev fasade skoro izključena. Zunanjost je bolj podobna šupi, kot pa lični stanovanjski hišici, s katero imfa lastnik vesel.'-'. V' ta način se pa danes, čeprav smo v največji stanovanjski krizi ne sme zidati. Sicer se dajo take hišice tudi okrasiti, toda pri tem nastanejo taki troski, da je končno normalno zidana stavba cenejša kot pa Seidlov sistem.
Moje mnenje in nasvet: zidaj na nor* malen način, ker le tako postaneš posestnik res solidne in trajno vredne hiše. Ako mi pa še ne veruješ, zahtevaj za svoj načrt, ki ga hočeš iu*esničiti oferte v obeh sistemih od različnih pod-jentikev. Na podlagi ponudb si bodeš sam z lahkoto napravil jasno sliko o točnosti gorenjih podatkov.
Dopisi.
Ruše. V »Taboru« od 5. okt. si je privoščilo neko dopisunče tudi nas socialistov. Najbolj napada naša ss. Josipa Janka in Alojzija Cerka. Večjega lopovstva niste mogli zmisliti, gg. demokrati! Pišete, da smo pili v farski kleti celo noč in se bratili s klerikalci. To pa sami ne verjamete. Mislite da smo mi tudi taki poštenjakoviči, kakršne imate Vi med sabo, da bi se prodali za kozarec vina in par cigar. Radi bi samo vedeli kdo je delal pri volitvah s terorjem in podkupovanjem, mi ali vi? Kdo je vlačil za suknjič hlapce in delavce na volišče? Mi nismo imeli ne cigar ne vina in žganja na razpolago. Volili so nas zanesljivi so-drugi, ki nam tudi zaupajo. Sodruga Jankota, ki je bil pred tremi leti izvoljen za župana je okr. glavarstvo na Vašo pritožbo ovrglo. Zato ste pa dobili Vi, demokrati pri drugi volitvi župana in svetovalce na račun delavske izdajice. Kdo je pa tedaj pil in se mastil v vaši kleti pozno v noč? In sedaj, ko smo dali svoje glasove g. Ravnjaku, zlivate gnojnico na nas. Prijatelji bi pa bili, ko bi bili volili demokrata. Povemo Vam v obraz: z delavskimi izdajicami se ne vežemo. Pustite vsaj enkrat graške ječe. Tudi sodr. Cerk je bil zaprt celih 1-565 dni pa nima zmiraj mučeništva na jeziku. Kakor danes je bil Cerk tudi takrat proti vsaki vojni in proti habsburški dinastiji, kot vrl republikanec in sovražnik vojne. Ko smo mi delavci hodili od bojišča do bojišča skozi štiri leta, zapravili svoje zdravje, doma pa so gladovali otroci, žene in matere, kdo je bil tedaj doma in si napolnjeval svojo malho?! Povejte nam to, gg. dem., kdo je več trpel: tisti, ki je sedel en mesec ali tisti, ki je bil ves čas v vojni in ko je prišel domov, je bil siromak, drugi pa ste se mastili. Ne bodo zrasla črno-rudeča drevesa do neba! Z mirno vestjo bomo vodili občinsko politiko naprej kakor do sedaj, brez obzira na desno in levo. Da se ni delalo v občini, kakor bi moralo biti, to sami dobro veste. Kdo pa je dal delo pri potoku kar pod roko prvemu stavbeniku brez vednosti obč. odbora. Brez vednosti odbora ste tudi načeli denar iz ubožnega fonda, ki je nedotakljiv? Zakaj obrestuje posojilnica občinsko vlogo samo po 8 odstotkov in ne po 10 odstotkov kakor drugod. Kdo bo povrnil škodo 2 odstotkov. Priporočamo Vam pustite nas socialiste pri miru, ker veste, da ne opravite ničesar in si le opečete prste. Dopisniku pa, ker se mu gnjusne stvari gnjusijo, priporočamo 25
jugoslovanskih batin, da se bo odvadil krasti čast svojemu bližnjemu.
Pobrežje. — V nedeljo, 21. septembra nas je v Pobrežju posetila pijana tolpa jugofašistov, navdušena po »sijajni« zmagi pri občinskih volitvah v Mariboru. Ob klicih: horuk Švaba itd. so de-molirali okna in ograjo pri gostilničarju Vogl-u in izzivali miroljubne Pobreža-ne. Enkrat pa so prišli ti fašisti le v pravo cerkev k maši. Naši fanti so jim prav pošteno posvetili pot nazaj v Maribor. — To jim je bilo očividno premalo ter so klicali v biližini nahajajočo se vojaško stražo pri železniškem mostu. Straža jim je prišla s puškami v rokah na pomoč in je Pobrežane napodila, fašisti pa so naprej razgrajali po vasi. — Za enkrat naj bo! Drugič pa se naj nauče manire. Če bodo spet prišli razgrajat v Pobrežje, bo joj! — Sedaj pa si upajo od vseh vetrov na kup znošeni v svojem drugem lajbžurnalu »Nar. Gospodar« še napadati socialiste in jih delati odgovorne za njihovo razgrajanje. — Svetujemo vam samo to: Če mislite razbijati in uničevati drugega last, pojte v Italijo, od koder ste prišli. Tukaj je naša zemlja, zemlja Slovencev — miroljubov, ne pa razbojnikov.
Občani občine Pobrežje.
Na Kitajskem. — Pisano v lepi vasi na desnem bregu Drave. Bilo je pred davnim časom, nekje na Kitajskem v vasi Rušjung. Vas je štela kakih 1000 duš, po večini delavcev. Preživljali so se povečini z rižem. Na drugi strani pa je bilo par bogatašev, ki so se mastili in debelili na račun ubogih. Bili so tudi gospodarji občine, kjer so gospodarili kar na svojo pest. Najbolj so se odlikovali med njimi po debelosti in po modrosti veleposestnik riževih poljan Ljing-ljung-Ijang, trgovec z rižem na debelo Seng-sjung ter tovarnar za poljsko orodje Pong-jong-long in še več drugih manjših in večjih vaških aristokratov. Delali so z ubogim delavcem, da je bilo groza. — Prišel pa je preobrat. Delavstvo se je začelo zavedati in se je organiziralo. Ko so se že čutili zadosti močne, so tudi oni zahtevali nekaj s polno obložene mize. Nastal je krik in vik pri gospodi. Da bi ti prekucuhi, državi nevarni elementi, ta delavska golazen sedela z nami pri občinski mizi in nam umazala naše svilene halje, nam gledali na prste, ki so navajeni samo mešati po zlatu! Udati so se morali, ko je dobilo delavstvo premoč, nič ni pomagalo denun-ciranje in pritožbe, zavladali so delavci na občini. Napovedali so zase štirideset-danski post, razobesili žalne zastave in
nosili žalne trakove in pretakali bridke krokodilove solze. Nek hudomušnež, ki je bral to povest je rekel: to bo pa najbrž pomota. Pisec je gotovo mislil lepo vas R. v Dravski dolini in ne na Kitajskem.
Iz stranke.
Oplotnica. — Kraj. politična organizacija SSJ (KDZ) v Oplotnici priredi v nedeljo 19. oktobra 1924 ob 9. uri dopoldne v gostilni pri g. Lipovš Josipu v Oplotnici
ČLANSKO ZBOROVANJE na katerem bo poročal delegat o poteku in sklepih pokrajinskega kongresa v Mariboru.
Krajevna politična organizacija poziva vse člane, da se tega važnega zborovanja v polnem številu udeleže.
Odbor.
jetni rezultati, tako, da je Radio-Balsa-mica priznan od vsih medicinskih avtoritet Europe kot edino in najsigumejše sredstvo proti vsem vrstam reumatizma.
Zdravilo se uporablja kot mazilo ter vedno hitro deluje, ne da bi škodovalo srcu kakor ne pušča nikakih sledov na koži in tudi ne na organizmu.
Vsled vojne trpi naš narod mnogo na revmatizmu, toda sedaj imajo tudi največji reumatičarji priliko, da se z dve do trmi stekleničkami lahko in hitro izlečijo. •
Za izdelavo in prodajo tega zdravila je odprl dr. Rahlejev laboratorij v Beogradu, Kosovska ulica 43.
10 dolarjev nagrade dobi, kdor pošlje novega naročnika do 20. t. mi
D. T. E.
VABILO
k nastopu »Delavskih telovadnih enot«
v Šoštanju, dne 12. oktobra 1924.
Spored:
1. Od 9. do 10. ure dopoldne sprejem gostov na kolodvora; nato odhod na Glavni trg, kjer se vrši mladinski shod (ob slabem vremenu v hotelu Jugoslavija).
2. Ob 11. uri poskusne vaje članov in članic.
3. Ob 14. uri zbirališče na dvorišču hotela »Kunst« in nato odhod skozi mesto na telovadišče, kjer bo javni nastop.
4. Po telovadbi prosta zabava v prostorih hotela Jugoslavije z raznimi zabavnimi atrakcijami.
Sodeluje tamburaški odsek »Svobode« Šoštanja.
Vstopnina‘znaša 15.—, 10.— in 5.— dinarjev.
Čisti dobiček se bo vporabil za nabavo novega orodja DTE »Svobode« Šoštanj.	Odbor	DTE.
PRIJETNE VESTI ZA BOLNE NA REUMATIZMU.
Pred dvemi leti je iznašel mladi ruski zdravnik in bakterijolog dr. Rahlejev izvrstno zdravilo proti vsem vrstam reumatizma, katerega je imenoval vsled njegovih slavnih delov Radio-Balsamica. Z uporabljanjem tega leka pri bolnikih obolelih na reumatizmu, trganju in reu-matičnemu išiasu, so se dosegli never-
w
Za zdrave in za bolne za revne in bogate, za gospodo in za kmeta je sladna kava »META«
A fL AdhaMfc &
v Vte
Palma podpetnikl in podplati so najboljši
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik:
France Vidmar.
Tiska tiskarna Malcso Hrovatin.
.Vinocef
tovarna
vinskega Riso, d. z o. z. Ljubljano
OHBN
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah
Ki mn i! pil vii
Dobiva se v vseh podružnicah Konzumnega društva za Slov
Štampilie
iz kovine in gumija izdeluje graverski zavod
Sitar & Svetek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 13
ZASTONJ
ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi
r. z. z o. z.
splošna kovinska industrija
Telefo-' stev. 729.
Ceneno češko cerje!
1 kg sivega dou-Ijent ga perja 70 D, na pol belo 90 D, belo '00 D. boliše 120 in 1-0 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boIjš-> vrsta 275 Din Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od Din 300 napiej poštnine prosto Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenji in ne-ugajajoče vzame nazaj Naročila s*mo na BENEDIKT SACHSEL, LOBEZ št. 82 pri Pilznu, češkoslovaška. Poštne posi^k«- gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni
Prva Mariborska delav-s a pekarna r. z. z o z. v
M'riboru, Tržaška cesta št. 37-38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in ni^ijensko urejena peka^a-priporoča svoje okusno in v'"4 no sveže pecivo v polni teZi. Pecivo se dostavlja tudi va dom.
Advokat
Dr. Henrik Tuma
le odprl pisarno v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17, I. nadstr.
Zahtevajte povsod
,JADRAN*
terpentinovo čistilo za čevlje, ker je najboljše.
Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« kremo, si prihranite mnogo denarja.
Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni
liquer, triple itt slivovka, brinjevec, lioiom, iiim i. t. d.
po najnižjih dnevnih cenah
,iALK0‘
veletrgovina žganja, družba z o. z
LJUBLJANA - KOL1ZEJ
llil>lllilllllllllllillllllllllllllllllll|l|JI|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||!|||||||!|l|||llllllllllllllllllllll»llllllllllllll,lll>lllllll|lll»IIIIIIHIIIIIIII
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
Gaspari & Fanninger, Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
llllllllllllllllllllllll|||l|||llllllllllllllllllllllllilllllllllllillllllll*ll>l>l>l,lll,lllllllllll>llllllllllll|llllllllllllllllll,l,ll><lllllllllll|l||l»lllllllllllll,!l1111111111
rc
3
<£?
o
«/>
l/l
O
u
bfl
C
cu