Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA ZA NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA JLEPHONE: Cflelsea 3—1242 |o. 272. — Sev. 272. List slovenskih delavcev v Ameriki. Ctmm Matter ScpiMWr flit, IMS at Um P«rt Office it New Itrk. N. I, Act «f CwfreM •( March SN. 1879. 2 PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (ixvftemi nedelj in praznikov). NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 24, 1939 —PETEK. 24. NOVEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL NEMŠKI VODITELJI esporazum glede ojaške taktike PARIZ, Francija, 23. novembra. — Francoski eneralni štab pravi, da je bila nemška armada od 2. do 14. novembra pripravljena na veliko ofen-ivo od Severnega morja do Švice z'vpadom na Ho-dsko in v Švico, toda je bila odpovedana. t Povelje za ofenzivo je bilo izdano 12. novembra divizije s potrebnim vojnim materjalom so bile svojih postojankah, ko se je nemško vrhovno po-el jstvo odločilo, da ne izvede načrta. Francozi so bili na napad popolnoma pripravljeni, emške divizije so ostale le v postojankah, ki so jih a vzele za napad, nemško vrhovno poveljstvo pa ed tem vežba nove divizije in pripravlja nov voj-materjal, da ojači bojno fronto od Severnega orja do Švice. ITLERJU SO BILI PREDLOŽENI ŠTIRJE NAČRTI Kot trdi francosko vrhovno poveljstvo, so sveto-alci Hitlerju predložili štiri načrte za nadaljeva-je vojne. Med njimi je bil tudi načrt za vpad na olandsko in ko je Hitler premišljeval, ako bi pri-olil v ta načrt, tedaj je med onimi, ki so priporo-li ta načrt, nastal prepir. PIS TREH NAČRTOV List "Paris Soir" popisuje tri načrte takole: 1. Vnainji minister Joachim von Ribbentrop, ka-erega je podpiral propagandni minister Joseph aul Goebbels, je predlagal ofenzivo naravnost na Vlaginotovo črto ter obenem pomorsko in zračno fenzivo proti Angliji. 2. Feldmaršal Hermann Goering, ki nasprotuje fenzivi proti Maginotovi črti, je predlagal, da Memčija združi nevtralne države za skupno akci-o proti angleški blokadi. 3. General Walter von Brauchitsch, katerega >odpirajo tudi drugi generali, ki nasprotujejo o-enzivi proti Maginotovi črti, je predlagal, da emska armada vdari skozi Belgijo in Holandsko a francoske utrdbe. IAEROPLANI NAJ NESEJO VOJNO V NOTRANJOST FRANCIJE Nek drug vir pa omenja še četrti načrt, po katerem naj bi nemška zračna sila, ki je mnogo moč-ejša od zavezniške, ponesla vojno v notranjost "rancije in Anglije, ne oziraje" se na nevtralne države. General von Brauchitsch je že dalje časa pred-agal ofenzivo dkozi Holandsko in Belgijo, toda 4itler je na nasvet vnanjega ministra von Ribben-ropa tak načrt vsakikrat zavrgel. List Aux Ecou-es pravi, da je von Brauchitsch, ko je bil njegov lačrt zavrnjen, "igral Ahilovo vlogo in je kuhal ezo v svojem šotoru/* VON RIBBENTROP JE IMEL HUD PREPIR s Častniki Aux Ecoutes"* pravi dalje, da se je von Ribbentrop v hudi jezi prepiral s častniki, ki so podpirali von Brauchitschev načrt. List Paris Soir" pravi, da se je Hitler bolj zavzemal za načrt feldmaršala Goeringa in je pripravil diplomatska pogajanja s Holandsko in Belgijo v upanju, da obe državi pridobi za protest proti angleški kontroli kantrabanta. Ako bi ti dve državi odklonili njegov predlog, bi ju Hitler obdolžil proli-nemskega delovanja in bi zahteval, da Belgija in Holandska dovolite, da nemški aeroplani letajo čez njuno ozemlje. Ako pa ne bi dovolili, tedaj bi rekel Hitler, da kršite načdo nevtralnosti in bi proti njima nastopil s silo. L_^ Nemške magnetične mine strah ladij V enem tednu je bilo potopljenih 27 ladij. — Letalci sejejo mine v plitvi vodi ob angleški obali. JjONDON, Anglija, 23. nov. — Angleška adiniraliteta naznanja, da je divja" nemška mina potopila angleški rušilec "Gipsv" — sedma angleška bojna ladja, ki je bila izgubljena v sedanji' vojni — ob angleški obali in da je utonilo okoli 40 mornarjev, 21 pa jili je bilo ranjenih. Rušilec se je potopil v torek zvečer v Severnem morju, kjer je grob mnogih angleških in nevtralnih trgovskih pa mikov' nov. — V smeri proti spravi ki so zadeli ob nemške mine. J med ameriškim organizira- Gipsv se je blizu obrežja po-jnim delavstvom je bil storjen topil v plitvi vodi in gleda iz odločilen korak. International nje poveljniški most in jambor. | Ladies Garment Workers, ne-Pozneje se je rušilec preklal ottvisna organizacija, je sporo- Za spravo delavstva Intern't'l Ladies Garment Workers' Union se bo pridružila A.F.L.. če ne bo sporazuma. WASHINGTON, D. C., 23. Delavske vesti Filipinsko delavstvo MANILA, Filipinsko otočje, 21. nov. — Odkar je razvil filipinski predsednik Manuel L. Quezon program >ocijalne pravičnosti, se filipinskim delavcem dosti bolje godi. Skoro vsi delavski spori so bili za * I nje ugodno uravnani. Število j članstva delavskih unij se v-j ča od dne do dne. Minimalna! plača znaša 50 centov dnevno. Norris in nezaposleni Po mnenju senatorju Norrisa se Amerika preveč briga za evropske zadeve in posveča premalo pa-žnje domačim problemom. na dvoje. V sredo sta bila tudi potopljena italijanski parnik Fia nona in nek nemški tovon.i pa ril i k. Od sobote 18. novembra je bilo potopljenih 18 angleških in nevtralnih parnikov. Mine, ki so jih nemške pod-mornice posejale ob angleškem obrežju, so magnetične in jih jeklene plošče parnikov potegnejo k sebi, nakar se razlete in parnik je izgubljen. LONDON, Anglija, 24. nov. — Včeraj so ob nemške magnetične mine zopet zadeli štirje angleški tovorni parniki, en angleški pobiralec min, en grški tovorni parnik in dve francoski pomožni ladji za pobiranje min. Poleg tega pa je • b afriški obali nemška posadka potopila parnik Adolf Woer-mann, da ne bi padel v roke angleškim bojnim ladjam. Po spodnjih številkah je razvidno, kakšna strahotna vojna proti angleški blokadi -e je razvila na morju v okrožju angleških otokov. Dosedanje izgube Irfdij so: Anglija 72, Francija 9, Nemčija 10, nevtralne d rž« ve 45, — skupaj 136. Nekaj več o magnetičnih čila včeraj, tla se bo pridružila Delavski federaciji, če se Federacija in Lewisov Kongres ne bosta v šestih mesecih pobotala. Izvršilni odbor Garment WASHINGTON, D. (\, 2\. nov. — Neodvi,ni senator Norris \y. Nebra>ke je rekel, da >e Amerika skorogotovo lie bo vmešala v evropsko vojno. ažnjo moramo p« »> vet iti domačim problemom, je , — je j»o mojem mnenju najboljša narodn« obramba. anjsa. ____| To je najboljša zaščita pred vsemi "izmi", ki glojejo našo dc- j mok racijo. O industriji jekla 'Norr-i>c>v«*tti mnenji! mora zvezna vlada štediti, ne muc .. i "' l'a -'h'!' škoda denarja, ko je treba pomagati nezapo-h*- CLEVELAM), O., 21. nov. nj1It 1 — Jeklarne so izvršile skoio vsa svoja naročila in kakor kaže, iz inozemstva ne bo po-' sebno velikih naročil. Največ S konvencije CIO v N.Y.C. jekla" bo^p^ ^^l M:ir> M,;;:,""kt'v' ravnateljica -State, Comity se Evropskim državah, dočimAmerica je pozvala delegate. so naročila iz nevtralnih dr- I na ( v V..rku, naj se zavzamejo za sprej žav skoro poi>olnoma poneha- Wagnerjeve predloge, tikajoče >e ljudskega zdravstva. , o. i * • i . Državni la. Sedanji zastoj bo pa le za-; , m4 Workers, ki je pomagal usta- časen, kajti za drugo leto se " no vit i CIO, pozneje pa izstopil iz njega, je priznal v posebni resoluciji, da izgledi za mir niso prav posebno ugodni. Resolucija hvali prizadevanja predsednika Roosevelt?., ki >kuša ugladiti nasprotja med konkurenčnim« organizacijama. Nadalje je v resoluciji rečeno, da je Ameriška delavska federacija postala izredno liberalna. Nekaterim svojim članom je dovolila organiziranje po industrijalnem uzoreu ter omejila izvršilnemu odboru pravico suspenzije priključenih ji junij. S tem je odstranila temeljne ovire skupnega delavskega gibanja. nada industrija jekla velikih na koč i 1 iz inozemstva. Jeklarne bodo mogoče odpustile ne-kaj delavcev, toda zgodaj -pe-mladi jih bodo pa zopet za po-slile. Delavci glasova1! za skrčenje plač MARCUS 1IOOK, Pa., 22. nov. — Več kot tisoč delavcev zaposlenih v American Viscose tovarni, je glasovalo za skrčenje plač, da bo mogoče tovarni še nadalje obratovati. Delavci so člani Textile Workers Union of America (CIO). Glasovali so za desetodstotno skrčenje, dočim bo po mnenju kom-panije osem ostotno skrčenje zadostovalo. Za predlog je bi lo oddanih proti predlogu pa .'{50 gla>ov. Ce bi bil izid glasovanja ve V>e ZVeZe mtor Mead je hvalil novo nevtralnostim postavi., po njegovem zatrdilu, prekinile Združene drža-s totalitarnimi državami starega sveta. drugačen, bi družba morala za-j preti tovarno, ki je najstarejša {tovarna za umetno svilo v dc-j želi, iu loOU uslužbencev bi iz I gllbllo delo. Delavci bodo delali po 40 namesto po ur na teden. Če fo |»o šestih mesecih finančno stanje družbe ne bo izboljšalo, bo prenehala z obratovanjem. DEMONSTRACIJE BEOGRAD, Jugoslavija. SJ. novembra. — Vsled aretacije .čeških dijakov na Češkem iu Moravskem so jugoslovanski dijaki v Beogradu \ prizorili I velike demonstracije, toda po-licija jih je razgrnila. Dijaki so | tudi vrgli smrdljive bombe v dvorano, kjer je bil koncert, j kateremu je tudi pri-ostvoval nemški poslanik. Zlato v Georgiji DAHLONEGA, Ga., nov. — Major Graham C. Dugas je prejšnji teden naletel v bližini sto let starega Callioun rudnika na zlato. Novica se je razširila z bliskovito naglico, in sem so začeli prihajati ljudje iz bližnje i rt daljne okolice. IV r »Ini pozneje so z dinamitom razstrelili skalo, ki je pokazala dvanajst inčev dolgo žilo z!;s-ta. Po mnenju izvedencev bi veljala tona te zlate rude tisoč dolarjev. Lokalne oblast so posvarile prospektorje, inj ne prihajajo sem, ker bi n Č ne opravili, kajti vse ozemlje je zalcasano in bi bilo treba /a uspešno kopanje zlate riiile o-grotimega kapitala. Izseljevanje Nemcev iz baltiških držav Iz Rige poročajo: Tekom dveh dni se je iz Ks-tonske in Letonske pripeljalo v Gdansk nadaljnih 2,000 Nem- in i na h l>oste čitali na 2. strani, eev Zapadna fronta... Nemška utrdba prebita | Boji v zraku ARMBNTIERES, Francija,' LONDON, Anglija, 23. nov. 23. nov. — Nek francoski leta- — Šest nemških aeroplanov je lec je prejšnji teden bomba rdi- bombardiralo Shetland otoke, ral in porušil velik del nemškil nakar se je ob izlivu Thames utrdb na najmočnejšem kraju vnel zračni boj. En nemški ae-Siegfried črte. Za ta čin je bil roplan je bil izstreljen. V zad-odlikovan z vojaškim križcem njrh treh dneh so bili izstreljeni je bil imenovan v častno le- »i trije nemški aeroplani. g.jo. j Na zapadni fronti pa so za- . I vezniaki aeroplani in ameriški Pilot se je spustil 45 čevlje" Curtis zasiedovalui aeroplani nad utrdbami m spustil nanje v 48 urah izstr(?lili 8 nemških bombe. Navzlic streljanju pro- aeroplanov. t i zračnih toj>ov in strojnic se En nemški Heinkel bonrb-je letalcu posrečilo jxjlbegniti nik je bil izstreljen ob franco-in je pristal za fronto, toda »ki obali. njegov aeroplan je bil preluk- Velik nemški bombnik je tre njan s kroglami. namVa bliau belgijskega mesta Thourour v zapaam ------I Flandriji. v pocast padlim v svetovni vojni Predsednik Roosevelt pred grubnico nepoznanega vojaka na Arlington pokpalisču Y Wadt insjtouu ob priliki 21. obletnice premirja. _ ^ »IBDDA^-Nei YoA Friday, November 24, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "<5LAS NARODA" if'oici or nn pcoplbi Owned ft IK* Published by ILOTKNIC VtWUSIIlNO COMP&NT (i Corporation) »rank Pnnktant j Lup«**, ^ I1n«a or nnatotna of the corpora do* anO addreeeee of a bore officer«: ii# ttt»T ink STUR NEM YORK, N. j 46th Year IBBtmO IV1S1 OAT RXCEPT SUNDAYS Ajs'D BQLIDAT8 IT 1 ■ J| I ,| . ________________ „__AdvrtHttnoPt on Agreement "---- ' 1,1 llW^ " ' " *—_ || -.----, _ en oalo raijn Mat aa Ameriko j Za New York an celo leto .. 97 00 in Knnado ..............$e.oe za i<* !etm ................fa.SG » ilH » * ...............| «a Inoaematro m celo leto .. f7.U0 — *---------»l^C Za pol leta ................fS.SC Bofcecryi— If— •OLA« NAHODA' IZHAJA VSAKI D4N IZVZEMdl NEDRLJ (K PRAZNIKOV HJLAS NAHODA«. ti« WEST IStfc. STREET. NEW YORK, N. T. ___tMJCPHONE: CHeiMn k—124» a reševalce. ki sta žen- , i 1 i rko orljHdjali v Indnišmico. Tam IKol znano. i(. [ ne i ; ' ... , . , " - , J , J " . is«> URotov-di, rla je tO neka 24 tobra zrre lo de o ozioga nj^o- i + . , ,, •, i• - . J ° )U-> letna gespa, ki se jo prw me-^lOVaiRWO-ltallMTlylfntrn orrwrw-k- , . v 1 - sečem loeila od nmzji. Ženska je v obupu mul svojimi življ«*- dai - ketga od-iioru. Pričakovati j«% da bo delo končano še pri- hodnje dni. (klavno t or ko rnzrprav tvori velik pa-iviii klirinški saldo v Italiji, ki znaša okoli 1:10 milijonov dim in morajo italijanski izvozniki v Jugoslavijo rak at i '» do 4 im-t-ree na plačilo svojo^ bin. Zarasli tr.ua je pričakovati, da se I »o povečal jn-goslov. izv«,z v Italijo, da so zopet izpostavi ravnotežje. Predvsem namerava Italija, nakupovati v večjih množinah živino, slanino, žive prašiče |m*~ kupe i j z ju-goslov. bak- Junaško dejanje dveh mornariških častnikov Mornariška east ni k a Branko! VSTAJA NA CESKEM Nemško časopisje sknšu zmanjšati j>onieii češke vstaje, »lasi stvar iii bila tako malojiomrmhua, kajti petnajst študentov j« bilo po vojnem pravu ustreljenih, par lisoč oseh pa a-retiranih. Nemci pravijo, membrio v>priro uarodnosoeijalisti-ene stranke Kdvarda Rii-ša, soeijalistieiii' in koinimi-tH-ne stranke ter stranke uaroNlnib demokratov. Keta so fašisti izvolili v Pra^i eneira svojei^i el«?- vrkn v mestni odbor ter po-Ianrev v narodni parlament ovod protestnemu )>o|ioko. ki se je y Zadnja pororiln i/ nesn^eneua reškeira ozemlja dokazu-'zadnjimi silami borila z valov?. 'In je protestno gibanje trloboko vkoreninjerm v sreib ! Brez pomisleka sta eastnika eeškrua naroda. I koeila v vodo in zaplavala V-taja seje razširila i/, praškega v-eneiliškega okraji; proti potap!jajori se ženski. 7>o vseli industrijalnih središrih dežele. | Preden s}a orispela <1 Češki in nemški policijski oddelki -t raz i jo tovarne, ei jih delavci pri-te « stavko v znamenje simpatij z aretiranimi št ud-nt i Neko pororijo, ki je pa najbrž nekoliko pretirane, naznanja, da je bilo zadnje dni aretiranih na Češkem in Mora vskom nad petdeset tisoe oseb. Vojno pravo je bilo (proglašeno, ne samo v Pragi, ps e pa po vsem protektoratu. Nemška vlada se jo hala splošne revolueije. Vsledteira se zdi -krajno neverjetno iz Berlina prilia-jajoe« po roe i lo, n»hn.vniku. Že leta IfJOG je zaf¥el delali v tej delavniei, ki je dosti manjša kakor jrtr'išlc mu je tako priljubilo, jonov lir,

000 vagonov. Na drugi strani kaže, da bo Italija Jugoslaviji še | V Karlovcn je bila pred dne nadalje dobavljala iste pred- vi proglašena pr\-a smrtna obrnete kot v razdobju 1934 lo| sodba, odkar posluje tam o 19:>i. M-veda proti plačilu v kli-j krožno sfnlišre. Na ^mrt na ringu in pa v naprej. Pravi jo.1 vešaiih je bil obsojen Lazo hi bo Italija Jugoslaviji do-1 Krenyija, ki je na nagovor Si-bavljala tekstilne izdelke v kli-ime Djekoviea zazgal Djekovi ririgu. tako da ne bo treba za ,*evo hišo, v kateri sta zuoreli teklst i i je delati kon^oenzaci i > Djekovireva žena in služkinja. Jkih rom. Prakuš in Franjo MudiV te dni sprehajala ob Donavi \ bližini zenmnhkega kolodvora. Na ei ikra t sta zaslišala iz vo»de Djekovir je Kremija nagovoril k zločinu zaradi te^a da hi priprl <|f«\je danes 50 h»t. jr p,, rodni Vlamee ter je nagrado ».rejel i "J<*?,vo ,,,tsto' sli,"l,° ž"- za svoja dola v polročfu ;(iJ ^'U*'- K^i«' imam kos navadi •• laa^ne regulacije, širši krogi kuhane ^»vedine kakor pa ste -o zvedeli zanj po njegovih de-l^no I"'1 f»ntov težkega lili o krvnem obtoku in krvnem i lH,ra,m-pritisku. Za svoje študij«* j.- Kejei uporabljal zamotane poskii^nr ^Jregi načine, pn.rdavil >e j<- tudi s svojimi živalskimi poskusi teh žival so v veliki Po takih mestih kot je na pri mer New Vork, je veliko pomanjkanje prostora. V Prof. Gerhard Diimauk sr jr j modernem stanovanji! tio •ha vi I že jmI začetka svoje znan maj ohrneš, kuhinja je tak« potil v ^osminjo vas Jelovljan, . ki je svate prirakovala v hiši sV«iji!i oiVtov. Po stan>m običaju so svalje ua konjih, ki so spremljali -ženina, streljali ga so pričeli spuščati mine o"ii obrežju aeroplani. Mine so na-pohijotic z izvanredno močnim razstrelivom, tako da mora potopiti tudi največji parniki, ki z;v«lene ob njo. GOZDNI POŽARI v štirih državah s t vene kariere > pomenom re-t ikulo-ondot«dbil-k«'g;i sj -trma za uničevanje povzročite! jev inf«'krij in «lrugiiui problrm-i iz t«»ga |M»dr«H-ja. Ta d«da -o poslala izhrrlišče za njegova poznejša odkritja in kemo tr-rap«'\ tične metode. Podajat j«-dokaz«* za možno'-t kemoterapije intekeiHkih b«dezni. V }h>-znejših delih s,, j«, bnvil m««l drngiiu z anafilaksijo in - eksperimentalnim raziskovan jr ni lakastih oteklin. DAVNI VIKINGI SO ŠAHIRALI. 40-LETNO PREISKUŠNJO IMA T UGOSLO V ANSK A J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY/MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednotf, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti A ko je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, ee ne, pišite na glavni urad. Ely, Minnesota. 9 Kk:.t|M ta ri neslo ver v j«- na Islandiji izkopala Irto* pob*ti znamenite «tarine. Iv.ko-pali s(» kar več hiš. Med raznim hišnim orodjem. ki razodeva šeg<», Islan l-! Crv pl-ed 11HM) leti. so bile tudi Kt«'viln«' šahovske igre in sicer v vsaki hiši |m> vrč, kar pomeni. da so bili davni Vikingi XT Cll\m ^ \v vT-i •» istl;ls,ini Te izkopani- J, .^! )V — n«' na.rznau,enitejše oa nr morejo dosti opraviti, kajti zemlja je suha in istotako drevje, ker že nad seoeek zoper sladkorno bolezen. Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnev-nem kurzu. v italuo $ 6.00........Lir 100 11.85 ........ " 200 17.50 ........ 300 28.00 ........ " 500 56.00 ........ » 1000 KER SK CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA IZYK&U-PO CABLK ZA PRISTOJBINO H__ islovenic publishing COMPANY (TRAVEL BUREAU) KttW YORK T ........ majhna, tla sploh ne prid«- v poštev, in peč v taki kuhinj' j«* bolj otroški igrači kot pa prči podobna. V tako p«*č za nič na svrtu ne zbašeš -redn je težkega purana. /atc. s<» perntninarji bavije misli jo, kak«» bi >e dalo zr«* d it i pet ali šest funtov t««/ke-ga purana, čigar meso bi bilo tako scm'iio in okusno k«»t j«-meso še enkrat težje živali. Doslej ji iii to še ni Uspelo, pa jim utegne sčasoma uspeti, toda s tem tm rešen le tlel njihove naloue. Kot znano, ima puran sinu dvoj«* nog, in «V Šteje družina tri os«d»e, j«« ž<* ena Oseba pri slavnostnem kosilu prikrajšana. Kaj pa. če jih je \ družini pet ali srst ' Sauio dva -r z hr rlri gostita, vsi drugi so pa prisiljeni žvečili takoimeimvan«! "Indo" meso. ki ne ure niko-miir v slast, posrhno pa ne o-t rokom. Vsledtejsa bi si drznil |>re«b lagati, naj začini n*diti purane, ki bodo itn«'li po štiri, šest, o-sem do «le-«-t nog, pa bodo izkazali človeštvu veliko uslugo iu dobroto. X e koč v hudem nalivu sem srečal na rest i mlado žensko, oblečeno v črno obleko. Na glavi je iimda črn klobuk. Vsr j«> bilo črno na nji, edinole rokn-virr j«, imela živortleee barve. Ta čudna iirskhuiuost me j«* presenetila iu sem t«» omeni! n« ki svoji znanki, ki ve, kaj je nio«la. — To j«- vendar nasprotje, — sem dokazoval, — da si elo-v«-k v«M*j«.ga nasprotja predstavlja t i ne more. — Le počasi, |o počasi,—me zavrne znanka. — Kakšen tra'v je imela na klobuku? — t rn trak, — ji odgovorim. — Saj pravim, vse emo, črn dežnik, črno nito okrog vratu, črno obleko, cmo roen"i torbico, cd i note roka\ice rde-«V. - Kakšne čevlje? — je |x»i/-vedovala znanka. Xisem videl, deževalo je, obuta je bila v sraloše. Toda prisegel hi, ila je imela tudi Črne revije. Po kratkem razmisleku jr znanka strokovnjasko razsodila: — Ce je imela v čevljih rdeče zadrge — in glavo s*'a -vim, da jih je imela, — je bila popolnoma pravilno in po najnovejši modi oblečena. . . »S Iz Jugoslavije 'GLAS K A B O D £" — Nnr Tozi ....... ■ * • *■ * ----- Friday, November 24, 1939 .•>■■«' T__J___________ SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY IMENITEN MAČEK Stri« Ton»*. ki j«« zo do-t i «"ln ftrehotiil, um j«* zadnjič ivf^lal tmli historijo o mačku je 1 »iI menia plemenitega »«lu. Ko /<■ nekaj resnice na »m, saj rov« klicali za lorda, oivl — to ni knrsHwli. Lonli na Angleškem, kjer se naša j -torija dogaja. Imenitni !ju-j«\ Prepričani >o. tla jim |H» lah t<*če plava kri. O takih udeli pravi.jo, da so plemeni ►ura rodu. l*o »lanes še nitsem rlišal, retakala; r» /ilah plava kri. Toda -trie! ene to tuli. in če >i stric Tolle j •ka j v glavo vt*f*\ dr/i kot j ril m t o. Zastonj bi mu agm'sr-ili. Zato je najboljše, če to i i>torijo {voslu^ate Ic|m> tiho n kraja — pntl«*j jmi prexMliiei Mili. ali ima Ton«- prav li ne. Sirii' Tone j«* začel. Ko -eni. bil na Angleškem, j te je moj prijatelj Ioni Hail-' mm, (pravi lord i nni> nnM) »va'1'il na konico. Maio pred ■ilino uro zvečer -etn prišel v je^o\ gradič na lepo glavo proti meni iu me •tro pogirnlal. Po izrazu v ugorih oči-I i *rm u-ganil, da i je hoti'1 reči: Ki'lo )>a >i ti? i-em še imel časti, ila bi te Krzna L — To ji« Ioni, — mi ga je re«lstavila gosipoilinja. Lupa žival me je še onkrat ojfle lala. Nj»*gOvi brki so -e ranili in sli';;il s«*-tr» |K>lglasni ii,l«v. Prijel fcm .ga za tačko, 'ako sva >e drag drn^emu i h Ista v ila. ilvo so lorda prinesli v gra-i«\ je bil ši» droben, srčkan .ur z mehko svileno dlačico. osfK^linja jra je vzela v naje in ga pobožala. - Kaiko lep maček — je na-dušeno vzkliknila. — Kar za »i*iI;i j;l liomo klicali do Mnr- \fač«eet šel na sprehod v rastlinjak. Tam je počasi in premišljeno hodil od cvetke do cvetke in -i jih ogledoval. kakor da hi jih hotel strokovnjaško oceniti. f'e mil je bila katera po-ebno všeč. je zlnknil zrave n nje in zadovoljno večkrat zaporedoma za-godmjal .svoj mijav. Nazadnje pa je blaženo zaspal. Pri izzbiri rož ji* pokazal prav po-še in najdragocenejše cvetlice. Nič čudnega, saj je bjl lord. ^7ekega dne je nrišla n/ flfoifck iroNpa z majhnim in ljnflv kiut tenia na moč predrznim iti venomer hovlu preveč! 7, enim samim skokom jo bil na dolu, z drngim pa na mizi. Razkačeno mi javkajoč je dvignil Š:i.po in ž njo tuko trdo oplazil pinča. da je ta e vi leč skočil z mize in se skril pot njo. Tako je lord kaznoval nesramnega pinča za njegovo is-ladflco-snednost ni nespodobnost. Potem se lord ni več zmenil za .pinča. Dostojanstveno se je vrnil na svoj prostor, položil tačici na mizo in je rekel: Mi- jMV- iR tem je hila historija strica Toneta o plemenitem mačku lordu končana. Francija v vojni i IMENA ZA VOJNO. Hkoro vsi zapadli o evropski :iarodi nazivljajo vojno z besedo, ki ima -voj izvor v germanskem poreklu in pomeni obrambo .obranibni boj. To je tudi prvotni smisel anglc+BOQOVI, iv V neketh plavžu v Jo I ms-toMv^nu, Pa., >o imeli pred kratkim nerfllr^aden dogodek. Pri vlivanja železa sta bila zaposlena dva delavca, ki sta se wmrtaio .«ovra£ila. KAoliko-krat sta se bila že spopadla. Da bi bilo tega prepira za vselej konec, sta i=e domenila, da se s-pofpadeta s svojim: vsakdanjim orodijem, z železnima drogmna, ki sta rabila kot gretolji. Droga Ma raažarila, nato sta n&valila drug na dru-geg^i. Nekoliko njunib tovarišev je priteklo in 5« je ločilo medtem pa Ma «i bila prizadejala že tako hude opekline, 'da je eden nmfrl med prevozom 'v bolnišnico, drtiigi se pa bori s KiiiHjo.j Ne i^lede na to. da je mobi-lizacija izpraznila delavniee in poslovalnic«', je v Franciji ven dar število brezposelnih, prejemajoči h državno podporo, nekoliko zrastlo in znaša sedaj .TI6.00r>. Vojna je vnesla v gospodarstvo pregej de>organi-zaeije. ker so izgubili služ>l>o v mnogih manjših podjetjih in zlasti obrt i h vsi namešvenei, ako je bjl gospodar vpoklican in je zaprl svoj poslovni lokal. Dobra polovica teh brezFixisel-nili olpaila na Pariz in bližnjo okolieo, kjer je največ manjših podjetij prekinilo svoji'* jhi--le. Vendar pa je t<> samo bežen pojav in v par mesecih bodo vsi današnji brezpo-elni dobili dovolj dela. Via la je sporočila predsedstvu parlamenta, da bo podelila vsem poslancem, ki -lazijo v vojwki kot podčastniki, ali kaiplarji, čin podporočnika. Oni parlamientarci, ki so mobilizirani iz nadomestne rezerve, bodo poslani v posebne ča-tniške šole, nakar jim bo podeljen isti vojaški čin. . iFranco-iki vojaki dobivajo Visak dan tudi reilen obrok vi- na. Da se vojaki zagotovi dovolj (»ijače, >0 1'raneo-ki \ ino-gradniki >kh*iiili |m>soIm-ii dogovor. na temelju katerega bo vojaka letno dobivala 11 ■ i i: -jonov hektolitrov vina. za izvoz jm je določenih le NMIJHM) hI. Ta količina je dovoljena za glavne odjemalci' francoskih vin: Belgijo. Anglijo. Svi eo in Ameriko. Bretonskim avtirnom: -t' m je vojna zadala odločilen udaree. Bretonska narodna -tranka je razjuš-reva. doehn «) voditelje avtonomističnega gibanja zaprli takoj ob izbruhu vojne. Francoska javm>t s»'no pritožuj«' nal poštnim prome-toni», češ, da dobivajo vojaki pi-ma z veliko zamudo, enako pa se tožijo njih svojci. Minister pošte je na te pritožbe izvršil inšpekcijo, ki je dokazala, da deluje jmšia brezhibno. dasi mora vsak dan <»d jemati 7 lo s milijonov dopisov s fronte v zaledje in obratno. Zastoju so krive druge okolseine. Vnuk velikega pisatelja T.e-va Nikolajeviča Tolstoja, Vanja Tolstoj, ki jf nedavno do- polnil IS let, je bil mobiliziran in služi -edaj na neki vojni ladji kot elektrotehnik. Kakor znano, je bil Vanja po >mrti >vojih starUcv prepuščen samemu sebi in bi -e bil izgubil na pariških ulicah, da >e ni neki.č našel prof. Fjodorov. ki -e je zav/el za A anjo. ga š»lja> v -«>.<< in ga vzgaja . Deček je dovršil tehnično -«>!<►. kjer -e je fxisvetil radiotehniki in elektrotehniki'. SMRTONOSNI POŽIRKI. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejd — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Nenavadno posebnost pre 1 .-tavlja majhen >tudem*c v ('11! bertsonovem ozemlju, kakršnih •Jh km ju/nozapadno od redi-i šču pustega ozemlja. Iti nešteto < i v je živali ter p'ice. ki »o »i hotele žejo p<;ga>it: z njeno vodu. tu poginile v neko-j iko minutah. Vse neaokrog; leži io blede kosti njenih žrtev. V prejšnjih ča>ih ko smrtni učinek strupenega -tudenea Še rii bil sploŠ:;o znan. j«' na ta način izgubilo življenje tudi jiTni»ir«► potovalcev. k: so -li žejni mimo. Damv> -e ljudje in živina v velikem loku izogibajo tega kraja, samo divje živali iu ptice jnjejo tu smrt. Kemična preiskava je ugotovila. da vsebuje voda tega studenca na ga ono 71» gramov I roste žvi*plene kisline, razen tega malenkost arzenika. \* železnem loncu braniti to vodo in v liu urali je prezrla ■ 1tu>. SNEG V DOLINI PAD. Le4,.»5nja zima je tudi v Italiji nastopila izredno zgodaj. Dolina Pada je te dni popolnoma zasnežena. Tako ranega snega ne pomnijo v teb krajih Že več desetletij. Novi Veliki Zemljevidi Zbirka novih zemljevidov, čije sestava velja $300,000.—, kaže svet, kakoršen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze diktatorstev in demokracij. Posebne zanimivosti iT ABELE: 'Potovanja odkritij in 1 raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in globočina morja in jezer. Največja jezera in otoki. Najdaljše reke in prekopi. Najvišje gore — najvi-višji slapovi. Razdalja zračnih prog med mesti. DIAGRAMI: Predeli zemlje. Značaj krajev na zemlji. Poglavitne vere na svetu. Seznam ver v Združenih državah. ZA V KANADO $3.— SESTAVLJEN S POSEBNIM 0Z1R0M NA SEDANJI POLITIČNI POLOŽAJ VELIKOST KNJIGE 9Vs x 12 in. 48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DEŽEL 48 STRANI ZEMLJEVIDOV DRŽAV t ' . ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE PROVINCE VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO VAŠO IZBIRO KNJIG katere so v seznamu na zadnji strani lista. ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV Skupaj 160 strani Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City jP VEZAVA'TRPE2NA IN UMETNIŠKO IZDELANA Kratica Dnevna Zgodbe Posebna Ce m-- "BEXB VXBDDP.HmM Friday, November 24, 1939 WIMBWm (YTTGWLXV) DA1LT je si bil tako dolgo? Domnikanci v Skandinaviji Roman is življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. 7S-=- "Cenjena gospoda, ljubim vašo ličer T rudo ki bi jo rad vzel za svojo ženo. Sicer ne vem, ako ste s tem zadovoljni, toda mislim, da mi je naklonjena, četudi moja zunanjost ni j .osebno pri kupi jrva. Da pa sem brez vsakega nemira in * )*lffi % \*o cblastjo, vas prešini, da uri dovolite roko vaše lfcčore. Kajti nimam več toliko moči, da bi proti njej molčal a svojih rlnutkih. Povem vama pa tudi* da dolgo ne ma-rain čakati na poroko. Trudo potrebujem^ kot knib in brez nje sem samo polovičen členek. Najrajši je sploli ne bi več j .isitil iz svoje hi.^e, tcda to ne bo alo. kadar bo moja "nevesta mora seveda estati v očetovi hiši. Tcda takoj vam rečem, te h Črt ve ne bcm mogel dolgo zdržati. Prišel bom pač vfldk dan v Ka-sscl, da se razvedrim in prepričam, da je Truda zdrava in vesela. T ado — sedaj pa morete vi govoriti, cenjena t,oHpoda, toda na vraik način mi morate obljubili, da Truda za nekaj časa še ne izve o moji Hnubitvi." Stpriši presenečeno poslušajo Gharlesa. Xehote si po-«la>ta roke 'm se priklonita kot ne bi .smela izgubiti nobene rfliarl«*ove besede. Ko pa Clharles skonča, teko po licih goFfe 11 ollove sotae. pa tudi njen itk>ž se bori z veliko ginje-i ostjo. Njuna Truda naj postane žena tega bogatega odličnega noža, raj bi prišla kot gospodinja v to krasno hišo! iii *pa Hollcva ne more izipregovoriti nobene besede, riiarleta samo pogleda napol snieje, najpol joka je in prime Jijegovo roko. Drugo njegovo roko pa prime gosj>od IIolI in 7jl>egt»ino pravi: : "To je nepopisna sreča za našo hčer, Mr. Longwy; to morete komaj razumeti. Mlada dekleta dandanes le težko do-ilw moža, itn v to misel smo se že tqdi vdali. Sedaj pa bo na>a Ti ud« dobila noža, ki jo ima tako rad. kot vi? Kaj naj bi miedaj pa tukaj ne zdržrm več; oprostite, moram na kajti če na Trudo vedno ne jm-ziin, «e bo preveč izmu- čila. in am pa toliko truda ž njo, da bi se neikoliko zredila. '! oda najprej vaju še sprejmem na tersiso in vaju bom zavil ni narlonjačih v gotice odeje, da morete lepo na soncu odtpo-čiti. Za čajanko pa Ixmio zopet vsi doma." <1iar!ie pi ku se odeje, v katere oba zavije, jima položi pod glavo blazine, -e jim smeje in z velikimi koraki odide. Sta riši p« veselo gledajo. ''Oh, oče, kaka -reča! Satmo ko bi ga Trnda rada imela'.* "£al bi mi bilo če ga n ehi. Tak fant! In koliko skrbi bili rečeni, mati!" Držita se za roke in sanjata o sreči svoje hčere. Spati ne moreta; vse je prelepo, da bi bilo mogoče le sekundo spati. Ko (^harlie pride na teni*, je igra že v teku. Winnie in lurij igrata proti Tiudi in Fritz«. ITans sedi ob srtrani — pripravljen, da izgine in gre na križišče potov. Troda Oharlesu smeje maha z rdko ter leta sem ter tja, da odbija žoge. -Charlie dobro ^e, da sedi Hans na trnju in se ponaša tako. da more Hans neopazen izginiti. Ko končajo igro, pride Truda k Oharlesn in se ž njim razgovarja; ostali tvije pa igrajo dalje. Medlem jm j** 1'ans na potu na križišče potov, da se sestane z Ido. Pride dovolj zgodaj; še deset minut je do štirih, ko pride na prostor. Hodi ~em ter tja in čas mai le počasi poteka. Slednjič pa vendar zaža. Krpct proseče dvigne roke in pogleda Hansa s solzami v očeh. "Hsrrs, odgKMti-" pravi tiho, visa skrušena in ponižana. Terlaj pa Han- tu
  • gleda "A1 i mi boš odpustil, ali boš moe-el vse pozabili, Hans?" i t"Molei, bodi popolnoma tfflio! Vse to je minilo in o tem pe bova nilodar več govorila. Bolna si bila. Ida, sedaj si zo ozdravela in pričela bova novo življenje. Toda vedi rr i » o življenje bo zelo skromfno in bos morala marsikaj po- 'Pri teli besedah jo Hans pogleda h»1ti skrbi. ^Nadaljevanje prihodnji«.) Prva naselitev dominikan-eev na Švedskem in Norveškem je bila jako pomembna za vensko življenje prvih krščanskih stoletij teh dežel. Domnikanci so prišli kmalu po svojem postanku na Švedisko. kjer so ustanovili znamenito opatijo Sigtuna, ki je še dandanašnji kot ena najlepših stavbnih spomenikov sveta. Eden menihov, Gottfried, se je bil leta 1210 v Bologaii sešel s svetim Dominikom, ki mu je dal več redovnikov s seboj. Kmalu je na Švedskem nastalo več dominikanskih samostanov in sicer v J>undu, Kalmaru. Halm-stadtu. Skenningu. Wisbvju in kasneje še v Stockholmu. Po kratkem izgnan-tvu menihov po nadjškofu Olafu iz Upsale. so se iznova vrnili. 3n eden od VPREDPBOPjJ Slovensko Amerikanski Koledar za 1.1940 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojega življenja. Koledar je bogato illustriran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! njib. Jarler, je postal leta 1237 celo upsalski nadškof. •Odslej so imeli dominikanci važno vlogo v švedtefcem cerkvenem žrvljenju. Več domini-kancev je bilo na škofovski stolici v Uipfiali. Ko je reformacija porušila katolištvo na severu-, so imeli dominikanci 4,3 molkih samostanov in 4 ženske. V Sigtuni, kjer je bilo sredi-sče dominikanskega reda na Švedskem, je bilo 37 patrov duhovnikov. Ko je bila katoliška cerkev pregnana iz »Svedlske. so orav tako že v 13. stoletju pri-l š'i in so bili večkrat kot škofje v Stavangerju. kamejc tudi v Oslu. Poglavitni sedež d orni-nikancev na Norveškem je bil v Trondbjemu. Dominifkanci so večjidel prišli iz Anglije. Tudi v Bergenu in ITamarju ^o bile njih velike naselbine. V letih med 1523 in 1340 so bi- <'i Spet po en samostan na Nolle v«e te naselbine uničene. • veškem in Sv<*dskem, in sicer Dandane> imajo dominikan-1 v Oslu in Stoekholniu. Sevedi NAZNANILO in ZAHVALA Potrtega srca naznanjam sorodnikom, prijateljem, žalostno vest, da mi je neizprosna smrt pobrala mojo ženo, oziroma mater Margaret Adam Umrla je po kratki mučni bolezni v Okrajni bolnišnici na operaciji slepiča. Kojena 1. 1873, doma iz Koroško Bele na Gorenjskem, je bila v Ameriki nad 35 let in članivn pokopališče. V tem oziru se moram najtoplejše zahvaliti sobru-tom dr. Sosedje št. 449 S. N. P. J., in vsem posameznim, onim, kateri ste ji darovali krasne vence v zadnji po-salrav. Nadalje se zahvaljujem vsem onim, kateri ste jo spremili na mirodvor in lepa hvala tudi onim, kateri ste dali avtomobile brezplačno. In ti, draga mi žena, pa počivaj v grobu hladnem in ostaneš nam vedno v spominu. Žalujoči ostanemo: JAKOB ADAM, soprog; JAMES in ALBERT, sinova; ANGELA in MARY, hčere. Vsi štirje poročeni. V stari domovini dve omoženi sestri, Katarina Zalar in Maria Putz. Cicero, Tli., 20. nov. 1939. l»»iii,i;trH»»iii,r,|iiinal,t ,,,iiiiiti,. „iiimif III" ''Hiiinni' "'!!!!!'iii'n'Uiniii>it?iMiamn MEHKO VEZANE KNJIGE J^.azprodaja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. je število menihov skromno, saj tudi katoličanov ni dosti v obeh teh državah. Andrej Hofer Tirolcev (Junaiki vodja Lastnosti razstrelilnih snovi Brez smodnika ni mogoče streljati. Tako zelo navajeni da m smodiuik zaneraj mislimo v zvezi s streljanjem, da nam niti na mar ne pride, da bi bili kdaj kje topovi, ki so morali streljati brez smodnika — ker sntodnika še bilo ni. — Če nas otroci brž na cesti poučijo, da smo tudi mi nekoč brez smodil ika streljali, namreč s pračo in z lokom, pa nam ogled v kakem nuuzeju pove. da so imeli nekoč tudi strelno orožje iz le-«a, ki je strašno učinkovalo. To leseno strelsko orožje je zadevalo tudi po 300 m daleč. Oglje, salpeter in žveplo sta povzročili, da je odšlo leseno orožje in Še kosa in sekira in sulica v pokoj. Že v letu 1250 so opisovali učienk iz teli snovi sestavljenega -modnika, a šele čez 400 let. ko so s smodnikovo pomočjo streljali z železnimi kroglami v gradove in mestna obzidja, so spoznali, odkod izhaja čudovita moč smodnika. Flamiski zdravnik van Helmont je odkril, da je plinski tlak, ki nastane pri gorenju, tista £ila, ki požene izstrelek. Ves dim in smrad, ki je izhajal iz srnod-j nlka celo še v vojni leta 1870, pa je prihajal iz žvepla, čigar količino so pri narejanju smodnika skušali zmeraj bolj zmanjkati. Salpetra ni bilo moči pogrešati. ker se je tvoril iz njega pri gorenju kisik, da staj oglje in šveplo razstrelilno zgorela. Mešanica smxxkiika je bila pomanjkljiva, ker je vsebovala ali preveč oglja, premalo i-alpetra aH premalo žvepla. Ta nedostatek se je izboljšal, ko so^ začeli leta 1400 stiskati smodnik v majhna zrnca, pozneje pa v kock£ Podzavestno «o s tem novečali učinek. A tudi izstrelke so izboljst li, ko so začeli namesto krogel uporabljati podolgovate oblike, ki so bolje obvladale zračni upor in ki so lažje dosegle cilj zaradi po-dolžne poti skozi ozračje. Ko je Kristiia/n Schoenbein dognal, da bomlbaž, ki je namočen v salpetrovo kislino, v sm-hem stanju mtiogo hitreje gori ko črni sanodnik, ie bil" dosežeh prvi korak do na>ših moklernih razstrelilnih snovi in pogonskih sredstev. To je bila enovita snov, tako imenovana ni-troceluloza, ki so njeni najmanjši sestavni deli, to so molekule, neprimerno "veliki." Nato so dognali, da ima ta snov, kakor vse moderne razstrelilne snovi, to lastnost, da z različno brzino izgoreva. Časih razmeroma počasi, izgoreva tako rekoč molekula za molekulo. Drugič sj>et se nenadoma vname in istočasno zgori kar vrsta molekul,, da nastane tako imeonvana iiverižna akcija." To pa zato. ker je molekula sestavljena iz t>osamez-nih atomov in ima svoja mesta, ki so posebno občutljiva. Če se na takih točkah najprej začne sežiganje, tedaj se tako rekoč molekula razipoči in gorenje ne nastaja "korak za korakom" z vedno večjo brzino, ampak se kar z enim udarcem sprostijo avtomatske skupine, ki se vržejo na srednje molekule in jih prav tako raztreščijo. Kakor se strela vejnato deli na v>e kraje, tako se širijo ta gibanja v členili na vse strnili. ■Ciiu bolj je kako strelivo AKO nameravate Vašemu prijatelju izročiti darilo za Božič, bi bilo primerilo mu darovati slovensko knjigo. — Poglejte seznam slovenskih knjig v današnji številki. L 3. 4. 6 7. 9. 10. H. 12. 14. 15. 17. 19. 21. j 22. 124. primemo za verižne reakcije, tem bolj je močno. To lastnost je izrabila moderna kemija. S kafro in drugimi dodatki so se'18. naučili nagnjenje do verižnih akcij zadušiti. Lahko jih pa na poseben način tudi povečajo Snov ima večjo razstrelilno moč, Če je v mešanici glicerin in sal pet rova kislina in bombaž. To je potem "razstrelilna žolica." Če to želatino ali žolico pomešamo spet s -alpe-|26. trovo kislino in s kremenjakom 28. da nastane dinamitni prašek, J dobimo "želatino dinamit" razstrelivo, ki najstrašnejše u-činkuje. Slične uspehe dosegamo z ogljikovo vodikovimi snovmi, če jih spojimo s salpetrovo ki-lino, in se pravi, če jili "ni tri ran m)." Snov. ki je slič-na benzolu je toluol, kot nitro-toluol postane razstrelivo, ki ž Belgrajski Biser (V lin J Jvlenc) Befitdka Vedrievalka Boj in Zmaga t J ose f S^Rnnan) Burska Vojska Cvetke (II. Majar) Dedek je pravil (Julij Slait.šak) Devica Orleanska Dve sliki (Ksarer MeAko) Duhovni boj (Lovrenc Skupoli) Fra Diavolo Fran Baron Trenk (tijuro Puntluric) Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) Humoreske, Ciroteske in Salire (Kzov ln Teffl) Korejska Brala, trtira iz misijo-nov v Koreji (Josef SpilLmun) Mesija Mladim Sreem. Luladino ,r>r. Jeglič) povesti "^a (Ksavor Meško) 29. 30. 31. 32. 33. 34. 33. njim napolnijo torpede ker jej za vodo neobčutljiv. Nasprotno pa >e top ne da napolniti z dinamitom ali z nitrotoluolom. ker bi takojšnja reakcija cev raztrgala. Za topove obdelujejo smodnik tako, da se njegove poedine molekule ne raz-oočijo naenkrat, amipak da tra-»a izgorevanje razmerom.a počasi, in ie nato zmeraj hitrejše, dokler končno ne plane izstrelek z največjo silo iz cevi. Smodnik se zato pri topu ime-ruje "poganjač," pri minah Vjer se razipoka mahoma vsa vsebina, pa ra^-trelivo. (~K1 kakega sovražnika ne moremo zahtevati, da bi nam di*žal vžigalico pri kakem razstrelivu in bi sam sfrčal v zrak. Z vžigalico pa pri modernih razstrelivih ne bi nič dosegli. Potrebno je, da je razstrelivo hujše pretreseno, in to poskrbi vžigalniik na granati, na primer živo srebro. Na udarec ali sune"k nastane predelcsplo-zi ja; pri tem se nenadoma razvije pritisk 27,400 atmosfer in tako je razstrelilni učinek o-pravljen. Moderno razstrelivo proizvaja na kilogram približno 1000 litrov plina. Pri črnem smodniku so se morali zadovoljiti še z 250 litri. Izgorevanje se vnsi z brzino 30,000 kilometrov na uro. Zatorej se nikar ne čudimo, če pri tem tudi "malo zagrmi. '36. 37. 38. 10. 13. (4. 15. 16. 47. 48. 49. 51 53. 55. 56. 57. 60. 61. 62. <3. Maron, kr^anski driek z Libanona Musolino Ob 541-t*tniri dr. Janeza Ev. Kreka Pariiki Zlatar Pntria, Povesi iz irske junaSke dobe III. Fed*»rt»r» Paberki iz Roža (Ivan Albrebt) Popotniki, novele in Wiee (Milan Pugelj) Poiigalee Pravljice (H. Majsr) Pravljice in pripoveiike za mladino (S. K«»-s»itnlk> Povesti in Slike (Ks:.vt»r Mefiko) Ptice Selivke (Tagore; Praški Judek (Josip Voir) Praprefanove Zgodbe. Povesti (Anlou Stražar J Preganjanje toirjev Indijanskih misljo- (Josef SpUlmau) Rdefa in bela vrtniea (Antuu Huonder) Revolucija na Portugalskem Sisto s Šesto (H. Fetlerer) Skozi ftirno Indijo Spisi Krištofa Šmida Student naj bo Volk Spokornik ln druge povesti za mladino (Ksaver Mefiko) Vojnim t r ali Poganstvo in kr>4 (Josip OgrlntK! Zbrani spisi za miadins (Engelbert Oangl) Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski) Zgodovinske anekdote (Dr. Sara bon) Zlatokop> (Josef Spillman) (Vezava nekaterih knjig Je od nja nekoliko izkaitna.) leda ORJAŠKO SIPO SO UJELI. I Med švedskimi fjord i pri Vikibestadu so nedavno ujeli sipo, ki tehta kar 200 kilogramov. Trapi o ima obliko veli-lkamskega soda, a lovke <*o dolge po 87d centimetrov. Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET HEW TORE >iiit|.luiiumih|i|liimiiilu.,liiiiiiii|lH,iiimii| .........................li""................... KNJIG$ " t