STANE PAJK, poslanec iz Posavja: »Sem za to, da ima vsaka posavska občina nekaj od te regije, pa vendar sem prepričan, da sedež pokrajine pripada Krškemu.« Pogovor, str. 3 TOMO STAUT, podjetnik: »V razdalji 400 metrov dva poligona - ta je pa malo huda.« Gospodarstvo, str. 4 TINA KUKEC, judoistka: »Želim si izpotniti normo za letošnje evropsko mladinsko prvenstvo.« Sport, str. 10 JOŽE VOGRIN, videmski župnik: »V zadovoljstvo mi je, da mi je v Krškem uspeto s farani in z ostalimi prebivalci ter vodstvom občine vzpostaviti dobre odnose.« Iz naših krajev str. 6 01 POSAVSKI ^T^ bzorniK Leto IX, številka 93, četrtek, 28. 7. 2005, naklada 23.000 izvodov Poštnina ptačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Svet pokrajine Posavje o sadjarstvu 3 Pogovor: Stane Pajk 4 Kdo in kje bo gradil posavski poligon za solo varne vožnje? 6 Po 15 letih v občini Brežice spet krajevni uradi 8 Druga Telška žetev 9 Kostanjeviška noč 10 Judo klub Olimpija Krmelj 11 Akcija: ŠPDRTNIK I PDSAVJA I 12 Iz občine Krško 16 Netopirji "ustavili" obnovo cerkve sv. Petra v Brestanici infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica SeCOM PVC OKNA Y> foto: Robert Sajovec Cimprej do pokrajine V ponedeljek so se v prostorih podjetja Evrosad v Krškem po petih mesecih sestali člani Sveta pokrajine Posavje, tokrat v precej spremenjeni sestavi, saj sta se jim prvič vsaj uradno pridružila brežiški župan Ivan Molan in podžupan Davorin Račič, ki je nadomešcal podžupanjo Stanko Preskar. Dnevni red 23. seje na posav- skem vrhu je bil predvsem v znamenju dveh tem. Največ so govorili o problemih kme- tijstva, natančneje o sadjar- stvu v Posavju in problemih sadjarjev, še posebno po ele- mentarnih nesrečah, kate- rih konkretne posledice v letu 2005 so predstavili člani Regij- ske komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Boštjan Kozole iz Sadjarske zadruge Evrosad je predstavil pričakovanja posav- skih sadjarjev, da bi tako drža- va kot občine podprli njihova prizadevanja pri investicijah v dolgoročnejši razvoj. Druga pomembna točka seje je bila regionalizacija oz. predsta- vitev Zakona o vzpodbujanju skladnega regionalnega razvo- ja ter druge zakonodaje s tega področja. V zvezi s prvo toč- ko je bil med gosti predsednik Kmetijsko-gozdarske zborni- ce in Žadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, drugo pa je pred- stavil državni sekretar Franc Rokavec. Po razpravi o regio- nalizaciji so člani Sveta spreje- li pet posebnih sklepov, v kate- rin so podprli predlog zakona, v razpravi pa pozvali k čim- prejšnji ustanovitvi pokrajin. Sejo so zaključili s protokolar- no točko prenosom funkcije predsednika Sveta Pokrajine Posavje, v okviru katere je kr- ški župan Franci Bogovič pre- dal vodenje Sveta brežiškemu županu Ivanu Molanu. S.M. Več o tem na 2. strani Spoštovane bralke in bra lei! Tokrat smo drugič med vami v časopisni podobi in v nakladi, ki nam omogoča, da z besedo in fotografijami vstopimo v preko 22.CXX) domov brežiške, krike in sevniške občine, skratka celotne- ga Posavja. Odzivi na prvo števil- ko so biti za nas zelo vzpodbudni, se posebno, ker so jib izrekli tudi naši konkurenti. In eden izmed posavskih županov, ki je dejal: ¦Tak časopis sem ie vsa leta pri- čakoval!« Upamo, da kljub pole- tnemu mrtvilu tudi s številko, ki jo pravkar berete, izpolnjujemo pričakovanja naših bralcev od Velikega Cirnika do Dobove. Kot smo najavili že v 91. števjl- ki Posavskega obzornika, smo se v uredništvu lotili zgodovinskega projekta na po- dročju tiskanih medijev v Posav- ju. V Zavodu Neviodunum smo se odločili, da sprejmemo izziv za- gotoviti objektivno, dovolj pogo- sto in vsebinsko zanimivo obveš- čanje o vseh platen iivljenja in dela v sedanji statistic™ regiji Spodnje Posavje in bodoči pokra- jini Posavje. Tudi vsem ostalim zainteresiranim ponujamo mož- nost, da najpomembnejše infor- macije na ta način pridejo do ste- hernega prebivalca Posavja. Časopis Posavski obzornik je še naprej brezplačen, njegovo uredništvo pa bo s številnimi do- pisniki skrbelo za dim bolj enako- merno tako prostorsko kot vse- binsko pokritost Posavja. Naj poudarimo, da ga morate prejeti v vsakem gospodinjstvu. Če ga niste dobili, brez odtašanja povprašajte svojega poštarja. Ker pa je, razen redkih izjem, nastopilo poletno mrtvilo tudi v krogih posavske politike, v večini društev in organizacij, ki skrbijo za pestro dogajanje preko cele- ga leta, si bo tudi polovica naše- ga uredništva prtvošcila krajši od dih. Ponovno bomo z okrepljeno kadrovsko zasedbo izšli v četrtek, 25. avgusta! Uredniitvo. atyat^a m no tpodnll Sam Močenergije porä/nava! PE KRŠKO Cesta krških žrtev 135c (JOBCEJJTER)^^^^^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? POKUČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO ^^0801314^ Po sledi svetniških vprašanj Kdo bo gradil poligon? Letos spomladi so člani kr- škega obcinskega sveta pre- jeli pobudo Upravne enote Krško in zasebnega podjet- ja Posavc d.o.o. iz Brežic, da naj na območju parkirišca poleg stadiona Matije Gubca, južno od obstoječih teniških igrišč, sprejmejo prostorsko umestitev in v nadaljeva- nju odobrijo izgradnjo tako imenovanega Logistično re- kreativnega centra (LRC) Po- savja. Na seji pa ni bilo slišati niti besede o tem, da je na ob- močju, ki ga pogovorno ime- nujejo Paradiž, zelo podoben projekt pred nekaj leti želela postaviti družina Staut z Go- rice. Pač pa je nekaj mesecev kasneje, na zadnji seji občin- skega sveta o tem povpra- šal svetnik Dušan Šiško. Ker naj bi Tomo in Domen Sta- ut, znana avtomobilistična entuzijasta in nekdanja tek- movalca, pripravljala zani- miv in zelo razsežen projekt v Vrbini, smo se v uredništvu odločili, da raziscemo podro- bnosti. Nadaljevanje na 4. strani Na poligonu v Vrbini naj bi bilo dovolj prostora tako za učenje voznikov začetnikov kot za dirke domačih in evropskih mojstrov kartinga. Foto: S. Mavsar__________ H AKTUALNO Posavski obzornik - števUka 93, četrtek, 28. 7. 2005 Svet pokrajine Posavje o kmetijstvu, sadjarstvu Rešiti panogo v krizi Svet pokrajine Posavje je tokrat kar precej časa na- menil razpravi o kmetijstvu, še posebej o sadjarstvu, predvsem v luči nedavne hude toče, malo boij od- daljene pozebe, pa tudi še vedno ne povsem poza- bljene suse pred dvema letoma. Razpravljaici so se strinjali, da je panoga v Posavju v krizi, ki jo lahko rešijo le ustrezni ukrepi, kot so izgradnja namakalnih sistemov, namestitev protitočnih mrež v sadovnjakih in poenostavitev postopkov za obnovo nasadov. Do protitočnih mrež s pomočjo Občin Direktor Evrosada Boštjan Kozole je poudaril potrebo po izgradnji namakalnih si- stemov in po namestitvi pro- titočnih mrež v posavskih sadovnjakih. Predstavil je pre- dlog, kako bi posavske obä- ne z 20-odstotnim deležem lahko podprle namestitev sle- dnjih. Časovna projekcija pre- dloga predvideva, da bi Obči- na Krško v letih 2006 do 2010 vsako leto za zaščito 20 ha sa- dovnjakov prispevala 16 mio SIT, Občini Krško in Brežice pa vsaka za po 10 ha osem mio SIT letno. V drugi pet- letki, od2011 do 2015, bi kr- ška Občina z osmirrri mio SIT pokrila 10 ha sadovnjakov na leto, brežiška in sevniška Ob- čina pa vsaka s po štirimi mio SIT po pet ha na leto. V de- setletnem obdobju bi vse tri posavske občine z 240 mio SIT omogočile protitočno zašči- to za 300 ha posavskih sadov- njakov. Kozole je prepričan, da bi takšna občinska pod- pora panogi omogočila (zdaj vprašljivo) preživetje. 20 kg pšenice za en kg kruha Predsednik Kmetijsko gozdar- ske zbornice Slovenije Pet- er Vrisk je povedal, da ob- staja povsem realna možnost zmanjšanja sredstev v držav- nem proračunu za kmetijstvo, kar je po njegovem mne- nju nesprejemljivo. Poudaril je tudi potrebo po vzajem- ni zavarovalnici za kmetij- stvo. Franc Pribožič iz bre- žiške območne enote KGZS je mnenja, da je bilo kmetijstvo v Posavju v zadnjih 15 letih na stranskem tiru, zato pano- ga nazaduje, proizvodnja se zmanjšuje, prevladuje prepri- čanje, »da se nič ne splača«. V prihodnje zato pričakuje od lokalnih oblasti več razume- vanja za kmetijstvo, saj sub- vencije ne zadostujejo več za pokrivanje stroškov na kmeti- ji. »Nikjer na svetu ni potreb- no dati 20 kg pšenice za en kg kruha, kot je to pri nas«, je ponazoril stanje. Ivan Kozo- le iz Evrosada meni, da bi bila dobrodošla pomoč kmetijstvu tudi subvencioniranje zavaro- valnih premij, sicer pa je po njegovem mnenju potreb- no z ustreznimi ukrepi pre- prečiti propad panoge, ki je po predlanski suši in letošnji toči v hudi krizi. Tone Koršič, Sadjarska zadruga Posavja, je opozoril, da so pomod pri zagonu potrebni tudi manj- ši sadjarji in ostali kmetijski pridelovalci, predvsem pa je nujno poenostaviti zdaj tudi večletne postopke za obno- vo nasadov, ki sadjarjem zelo otežujejo življenje. Odbor za kmetijstvo bo zasedal v Posavju Poslanec v DZ Bojan Rugelj je povedal, da je podobno kot v kmetijstvu tudi v mnogih de- lovno intenzivnih panogah go- spodarstva, kjer se prav tako »nič ne splača«, kot clan par- lamentamega odbora za kme- tijstvo pa je napovedal, da se bo zavzel za eno od sej tega odbora v Posavju. Pri tern mu bo zagotovo v pomoč poslan- ski kolega Stane Pajk, prav tako clan odbora za kmetij- stvo, ki meni, da je potrebno na probleme neutrudno opo- zarjati, če jih hočemo reši- ti. Tretji posavski poslanec in hkrati sevniški župan Kri- stijan Jane pa pravi, da zelo pogosto slišani očitki, češ da »kmetje spet nekaj jamrajo«, zagotovo ne drži, saj se sicer kmetije ne bi praznile in mla- di ne bi zapuščali podeželja. Svet pokrajine Posavje je pri »kmetijsko-sadjarski« toč- ki sprejel sklepe, s katerimi se zavzema za izgradnjo na- makalnih sistemov, za 20-od- stotno financiranje protitoč- nih mrež s strani posavskih občin, za vzajemno zavaro- vanje nasadov, za poenosta- vitev postopkov za obnovo nasadov ter za sejo državno- zborskega odbora za kmetij- stvo v Posavju. Peter Pavlovič Član Regijske komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in dru$ih nesrecah Roman Matjašič je prisotrie na seji in- formiral o posledicah nedavne toče v Posavju in spomla- danske pozebe. Kot je povedal, je uničenih 80 % sadja in 20 % fit, skratka, Skoda je zelo velika. V regijski komisiji ocenjujejo, da sedanji sistem izplačil škod na podla$i in- terventnih zakonov ni dober. Vsa sredstva, ki so bila v za- dnji desetih letih izplačana v okviru interventnih zakonov, bi namreč zadoščala za postavitev protitočnih mrež v celo- tnem Posavju, pravi Matjašič, zato bi bila primernejša re- šitev vzajemna zavarovalnica. Gostitelja 23. seje Sveta pokrajine Posavje župan Franci Bo$ovič (levo) in Ivan Kozole iz Evrosada (v sredini) z državnim poslancem Bojanom Rugljem (desno)___________ Uspešen zbor občanov Krajani Vrbine so se 12. julija v sejni sobi Občine Kr- ško zbrali na zboru občanov, na katerem so želeli od- govore na vrsto nerešenih vprašanj v zvezi s sobiva- njem z dvanajsto hišno številko v kraju - z Nuklearno elektrarno Krško. 30 Vrbinčanov je želelo po- jasnila o lani sprejeti uredbi o omejeni rabi prostora na ob- močju jedrskega objekta, ki jim onemogoča gradnjo novih hiš, skrbi jih razvrednotenost njihovega imetja, neureje- nost kraja, številni daljnovo- di nad njihovimi glavami, ne zaupajo niti strokovnjakom, ki jih prepričujejo, da zanje ni nevarnosti zaradi sevanja iz nuklearke. Zato si neka- teri želijo izselitve iz Vrbine, drugi bi bili zadovoljni tudi s primerno odškodnino. Kra- janom Vrbine so odgovarja- li župan Občine Krško Franc Bogovič, predsednik sveta KS mesta Krško Jože Habinc, direktor Uprave za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar, direktor Agencije za radioak- tivne odpadke dr. Miran Ve- selič in direktor NE Krško Sta- ne Rožman. Kljub temu, da Vrbinčani niso dobili odgovo- rov, ki bi jih povsem zadovo- Ijili, je zbor občanov sprejel sklep o ustanovitvi komisije, zadolžene za pripravo osnov za spremembo zakonodaje, ki bi najbližjim sosedom je- drskega objekta omogočila individualno rento, v njej pa naj bi bili tudi predstavniki te vasi. Tako predstavnica kraja- nov Ana Pajič kot župan Bo- govič sta bila z zborom zado- voljna in sta ga označila kot začetek potrebnega dialoga, najbrž pa to ni bil edini zbor občanov Vrbine in še katere okoliške vasi, saj je Agencija ARAO sporočila, da je zaklju- čila predprimerjalno študijo 12 možnih lokacij za odlaga- lišče radioafctivnih odpadkov v petih občinah. Seznama treh občin, s katerimi bodo sklenili lokalno partnerstvo, zaenkrat še niso objavili, je pa direktor Veselič na zboru občanov povedal, da je obči- na Krško z lokacijo v Vrbini na vrhu seznama. _______________P. Pavlovič Popravek V prejšnji številki Posavske- ga obzornika smo v članku Vr- binčani želijo odkrit pogovor pomotoma zapisali napačno ime pooblaščene zastopni- ce za pobudo Vrbinčanov, ki ni Branka, temveč Ana Pajič. Gospe Pajič in bralcem se za napako opravičujemo. Krajani Vrbine na zboru občanov Predlog sklepov pri predstavitvi zakona o vzpodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter zakonodaje s podro- čja regionalizacije oz. lokalne samouprave: 1. Svet pokrajine Posavje podpira predlog Zakona o spod- bujanju skladnega regionalnega razvoja, saj smatramo, da je primerna osnova za zagotovitev enakomernejšega razvoja vseh delov Republike Slovenije. 2. Svet pokrajine Posavje podpira aktivnosti Vlade RS pri spremembi zakonodaje s področja državne uprave in lo- kalne samouprave ter pri sprejemanju nove zakonodaje za ustanovitev pokrajin v Sloveniji z namenom, da se iz- boljša učinkovitost in racionalizacija uprave ter sklad- nejši regionalni razvoj. 3. Svet pokrajine Posavje podpira predlog, da se upra- vno reorganizaeijo in uvedbo oz. ustanovitev pokrajin v Sloveniji vodi in izvede istočasno na osnovi terminske- ga plana Vlade RS po predhodno sprejetem konsenzu s strani lokalnih skupnosti. 4. Svet pokrajine Posavje ponovno poudarja, da je potreb- no pri umeščanju ustanov državnega in pokrajinskega pomena upoštevati zatečeno stanje (policentrična de- litev služb), ki je v Posavju že izvedena, pri umešcanju novih institucij pa je potrebno doseči čim večja soglasja vseh posavskih občin. 5. Svet pokrajine Posavje v procesu ustanavljanja pokrajin predlaga, da se termin "spodnjeposavska statistiena re- gija" v prirrternem času nadomesti s terminom "posav- ska regija". Vizjak, Bogovič in Požar med nadzorniki HSE-ja Vlada RS je na dopisni seji imenovala šest novih članov devetč- lanskega nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne, ki bodo v njem zastopali interese Republike Slovenije. Poslova- nje HSE-ja bodo nadzorovali mag. Andrej Vizjak, Franc Bo- govič, Franc Ervin Janežič, Janez Požar, dr. Andrej Aplenc in dr. Franci Križanič. Vlada se je ob tem seznanila tudi z let- nim poročilom družbe HSE skupine HSE za leto 2004, s poroči- loma obeh revizorjev in porodlom nadzornega sveta o preve- ritvi obeh letnih poročil. P.P. Finančna pomoč Občine Krško Kozjemu V neurju 22. julija so bila v soseščini krške občine najbolj pri- zadeta območja občin Kozje in Podčetrtek, na območju Do- lenjske pa Črnomelj. Na Polju ob Sotli in Virštanju, na območ- ju zaselkov Buče, Zeče in Zdole nad Kozjem se je sprožilo več plazov, od tega naj bi plaz povzročil tudi večjo materialno ško- do na stanovanjskem objektu, zaradi grozečega plazu pa sta bili evakuirani še dve družini. Poškodovanih je bilo več lokal- nih cest. Sicer pa je precej škode ali so povsem uničene na teh območjih poljščine in pridelek na kmetijskih površinah, po ne- urju pa tudi ni pričakovati bere na tamkajšnjih vinorodnih po- vršinah. Dan po nesreči, 23. julija, si je prizadeta območja ogledal tudi krški župan Franc Bogovič. 25. julija pa je občin- ski svet Krško na korespondenčni seji sprejel sklep o finančni- pomoči občini Kozje pri odpravi posledic neurja v višini milijon tolarjev. Župan Bogovič je ob tem pozval tudi ostale občine, naj pomagajo prizadetim občinam. B.M. Spet neurje s točo Neurje s točo 22. julija je dobro uro po tem, ko se je raz- besnelo nad Kozjanskim, v večernih urah zajelo tudi Posavje. Najprej je okoli 21. ure zajelo območje Čanja in Blanc v ob- čini Sevnica, kjer je toča padala 15 minut. V Leskovcu pri Kr- škem, kjer je med nalivom prav tako padala drobna toča, je voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše. Okoli 22. ure je toča klestila v naseljih Pavlova vas in Globoko v občini Brežice. Voda je zalila kletne prostore stanovanjske hiše v Piršenbregu in Bojsnem. Na cesto Čatež ob Savi - Krška vas, Župelevec - Bi- zeljsko, Pišece - Pavlova vas in Dol - Nova vas pri Mokricah je naneslo večje količine blata, kamenja in skalovja. B.M. _________ANKETA_________| Vreme s svojo spremenljivostjo povzroča vedno več preglavic i in hudih naravnih nesreč. Kako ljudje doživljajo to poletno vre- ' me? Ali jih pestijo tudi vremensko pogojene težave? Kako se so- i očajo z-njimi in kaj mislijo, da je vzrok takšnemu vremenu? I Barbara Efremovski z Breg: I »Takšne spremembe vremena mi res niso všeč, ] saj nenadnim nevihtam in toči sploh ni konca. | Nedvomno bi bilo lahko vreme lepše, glede na i letni čas. Tako pa sploh ne doživljamo pravega | poletja! Krivec za takšno vreme, ki je napor- ] no predvsem za starejše ljudi, je po moje one- ] snaževanje okolja z raznimi izpušnimi plini in ] izpusti tovarn.« i I Anica Bosina iz Pišec: j »Vsi starejši ljudje imamo vremensko pogo- I jene težave. Vročina je neznosna, potem pa ] naenkrat ohladitev. Kdo pa ne bi imel težav | s takim vremenom? Preveč je nepotrebne- i ga onesnaievanja in ko pogledaš, kaj vse se j spušča v zrak, ti je kmalu povsem jasno, kaj ] je vzrok takšnemu vremenu.« i i i Damjan Pavlovič iz Bušeče vasi: ] »Vreme mi ne povzroča težav. Malo je dei- , ja, malo sonca, zame ravno prav, gotovo pa | komu povzroča težave. Krivce za to nestalno J vreme pa moramo iskati predvsem pri sebi - ljudje smo porušili ravnovesje v naravi z indu- strijo in njenimi izpusti v okolje. Ampak kapi- ] tal ima pač svojo moč. Nisem pa strokovnjak, ] ki bi lahko povedal, ali lahko zdaj to situaeijo i še popravimo.« ! Ana Veselič iz Cerkelj ob Krki: l »Name takšno vreme ne vpliva. Imam zelo j rada dež, tako da se mi te nevihte, ki prine- sejo osvežitev, zdijo res prijetne. Vidim pa, da je težje za starejše ljudi. Moja babica čuti spremembe vremena že dva dni prej v kosten, ko pade pritisk, se slabo počuti in jo boli gla- va. Pravijo, da smo za take vremenske spre- membe krivi predvsem ljudje, ne vem pa, ali je temu res tako.« Miran Novak iz Krškega: »Ni mi všeč, če je prehuda vročina, ki noče in noče popustiti, sicer pa nimam posebnih težav zaradi vremena. Tudi ljudje, ki jih vidim ob bazenu, se nič ne pritoiujejo nad vremenom, bolj pa seveda pazijo starejši ljudje, ki se tudi prej skrijejo v senco. Veliko škode je naredi- la predvsem toča, tudi po vinogradih. Ne spo- znam pa se dovolj na te stvari, da bi vam lahko povedal, kaj je vzrok takšnemu vremenu.« Terezija Planinc iz Bučerce nad Krškim: »Tudi sama imam vremensko pogojene teža- ve, predvsem težave s pritiskom, zaradi ne- viht me bolijo noge, pred hudo vročino pa se kar najhitreje umaknem v senco. Ljudje na- sploh težko prenašajo take spremembe, vzrok pa najprej poiscimo pri izpušnih plinih in one- snaženju. Veliko bi naredili že, če bi več hodi- li peš in se peljati s kolesom.« Posavski obzornik - številka 93, četrtek, 28. 7. 2005 AKTUALNO H Pogovor s Stanetom Pajkom, poslancem v Državnem zboru RS Slovenije V politiko je vstopil z ene najvišjih točk v Posavju Kot politik razmeroma neznan je Stane Pajk poleti leta 2003 prevzel mesto predsednika Ob- činskega odbora stranke SDS v Krškem, zatem pa kandidiral na lanskih državnozborskih vo- litvah. V 4. volilni enoti oziroma krškem okraju je bil izvoljen za poslanca in se pridružil ta- krat še trem kolegom iz Posavja. Pravi, da je sedaj sicer poklicni politik, a je že pred tern imel bogate delovne izkušnje in več formalnih in neformalnih poklicev. Osnovno solo je obis- koval na Senovem, zatem v Krškem končal strojno smer srednje tehnične sole, nadaljeval pa s šolanjem ob delu. Najprej s proizvodno usmeritvijo na organizaciji dela v Kranju, zatem z Visoko solo za upravljanje in poslovanje v Novem mestu, kjer si je pridobil poklic diplomira- nega ekonomista. Zanimivo je, da je v politiko vstopil z ene najvišjih točk v Posavju - bil je vodja meritev na meteoroloski radarski postaji na 943 metrov visoki Lisci. Torej, kako se je diplomiran ekonomist prelevil v "vreme- narja"? Na delo na Lisci sem bil spre- jet kot organizator oziroma operates. Čez leto in pol so po- trebovali vodjo in na dva raz- pisa ni bilo ustreznih prijav ali kandidatov, ki bi imeli pogoje za to delo. Po pravici povem, da tudi jaz nisem imel ambicij za vodilno mesto, no, nekako so me prepričali. Ker pa je bilo delo specifično in smo imeli na Lisci še tudi obrambo pred točo, posebne- ga kadra pa ni bilo, sem se mo- ral naučiti vseh postopkov in potem je delo steklo. Sicer pa sem bil še pred tern prvih pet let svoje delovne dobe zapo- slen na GG Brežice - Gozdar- stvo Sevnica, na kooperacijski enoti Senovo in imam tako (se nasmeji op.p.) še en neforma- len poklic - sem tudi gozdar. Kako ste se vživeli v vlogo po- slanca in kako so vas kot "no- vinca" sprejeli vaši izkuše- nejši kolegi? V začetku je bil to res mal- ce drugačen svet, dejansko pa sem se zdaj že dodobra vživel ali enostavno poveda- no: prides in padeš noter. Mo- ram reči, da res nisem imel in da nimam pravzaprav nobene- ga problema ne s kolegi ne z ostalimi. Ali poteka medsebojno sode- lovanje ne glede na strankar- sko pripadnost? Sodelujemo predvsem tarn, kjer najdemo stične točke. V katerih odborih delujete v državnem zboru? Sem v odboru za gospodar- stvo, kmetijstvo in v odboru za obrambo. Koliko ur dejansko preživite v Ljubljana? Delovni dan začnem zjutraj okoli pol osme s sestanki in končam tudi ob desetih zve- čer, če je zasedanje DZ, če ne pa malce prej. Se vozite vsak dan? Ne, moram reči, da ne. Če je prenaporno, če se zavleče po- zno v noč, ostanem v Ljublja- ni, kjer imam na voljo služ- beno stanovanje. Sicer se največkrat vozim, tako sem ob izvolitvi obljubil ženi. Če se le da, pridem domov. Sta- novanje je namreč dobil vsak poslanec, če ga je hotel, v ko- likor je oddaljen od Ljubljane več kot 60 km. Na kakšen način ste v stiku s svojimi volivci? Sem, če se tako izrazim, pri- staš čimbolj neposrednega sti- ka. Odprt sem za vse, mislim, da se tudi vsem odzovem, če me pokličejo. Imam uradne ure na sedežu poslanske pi- same na CKŽ 30 v Krškem (se- dež političnih strank, op.p.), in sicer prve tri ponedeljke v mesecu od 8. do 10. ure. Res pa se včasih tudi zgodi, da imam kakšen sestanek in urad- ne ure odpadejo, zaradi Ce- sar se opravičujem tistim, ki so me morda iskali, pa me ni bilo. Imam številko v telefon- skem imeniku in sem tudi na ta način dosegljiv. Moram po- vedati, da je obisk ljudi zado- voljiv, da prihajajo k meni z različnimi problemi, nekate- ri pa tudi brez njih, kar tako na pogovor. Kaj vam vzame največ časa? Največ časa porabim za gra- diva, ki jih dobim za zaseda- nja državnega zbora in komi- sij, v katerih delujem. V bistvu temu ni nikoli konca ne kraja, to so kupi papirja tudi s po pet- sto stranmi in več. Na mizo do- bis ne le gradivo za sejo, tem- več tudi razna poročila služb, organizacij ipd. Zato sem pre- prosto primoran narediti neko selekcijo, sicer bi lahko le bral gradiva 24 ur na dan, a še ne bi prišel do konca. Zato najprej obdelujem tista področja, na katerih delujem ali za kate- ra odgovarjam. Ob tern sem tudi nosilec oziroma, lahko re- čem, govornik naše poslanske skupine za gospodarske zade- ve oziroma v odboru za gospo- darstvo, zato se moram temu toliko bolj posvečati. Kako pa sodelujete z ostalimi poslanci iz Posavja? Lahko rečem, da odlično. S po- slancem Bojanom Rugljem sva tako ali tako strankarska kole- ga, včasih se tudi skupaj pe- Ijeva v Ljubljano in se med pot jo kaj pogovoriva. Seve- da, če nama to dopuščajo ter- mini, saj imava vsak svoje in različne obveznosti. Prav tako se zelo dobro razumeva tudi s Kristijanom Jancem, s katerim se poznava že vrsto let. Opazili smo, da dobro sode- lujete tudi s krškim županom Francem Bogovičem. Vsekakor sodelujem z občin- sko upravo in z županom, ki je na čelu te uprave in občine. Z županom Bogovičem imava tudi dogovorjen termin, sesta- neva se enkrat mesečno oziro- ma vsak prvi ponedeljek v me- secu ob 12. uri in razpravljava o aktualnih problemih, analizi- rava tekoče stvari in uskladi- va stališča, ki jih lahko v ime- nu občine Krško kot poslanec zastopam v Ljubljani, naj si bo to v državnem zboru ali na mi- nistrstvih. Bili ste že clan, sedaj pa ste postali še predsednik Komisi- je za pridobitev sedeža po- krajinske Upravne enote in regije. Na kakšen način na- meravate to doseči in na koga pri tern računate? V komisiji, ki jo sestavljajo žu- pan, podžupanja, sedaj tudi načelnik UE in vsi vodje oz. predsedniki političnih strank v občini Krško, smo se dogovo- rili in soglasno sprejeli sklep, da naj bolj vitalne stvari, pro- jekte, ki se dogajajo v občini, tudi složno in soglasno podpi- ramo. In ena teh je sedež po- krajine. Pri tern osebno in tudi kot predsednik te komisije za- govarjam stališče, da se obči- na Krško geografsko nahaja v sredini, da je gospodarsko naj- močnejša, ob tern pa tudi, da ima največ prebivalcev. Obči- na Krško ne pomeni le mesta Krško, temveč ima štiri večje kraje, kot so Senovo, Brestani- ca in Kostanjevica na Krki, če grem od severa proti jugu, ob njih je zelo veliko naselje tudi Leskovec pri Krškem, četudi je to že tako rekoč zraščeno s Kr- škim. To so zame samoumevni in dovolj tehtni razlogi, da naj bo sedež pokrajine v Krškem. Pa vendar se boste pri zago- varjanju navedenih stališč soočili tudi s kolegi iz svoje stranke, v vladi in celo iz Bre- žic. Menite, da bodo ti krite- riji res odtehtali? Dejstvo je, da praviloma vsak zagovarja okolje, iz katerega prihaja. Vendar imamo v Kr- škem argumente, ki govori- jo nam v prid, ki so osnova in podlaga za pogovore. In zaradi tega ne vidim, da bi Krško iz- vajalo kak protekcionizem. Veliko ste v Sevnid, mnogi vas imajo celo za Sevničana, četudi živite tako rekoč na meji med občinama. Priča- kujete torej podporo pri pri- dobivanju sedeža pokrajine s strani sevniške občine? Če že tako pravite (smeh, op.p.), naj povem, da živi kr- ški župan bliže meji med obči- nama oziroma bliže meji z ob- čino Kozje, kot pa jaz meji z občino Sevnica. Če smo pa že pri tem, nekje vendar mora biti meja med občinama, kot je med državami in nekateri živimo tudi "za mejo". Ven- dar sem jaz občan krške obči- ne in sem bil v tej občini izvo- ljen, pa čeprav je tudi res, da postaneš z izvolitvijo v državni zbor predstavnik ali poslanec vseh Slovencev. Kar pa se tiče podpore ali pa nekega logične- ga upoštevanja stališc, ki sem jih navedel, bom ta zagovarjal tako v občini Sevnica kot tudi v drugih občinah in na različ- nih nivojih. Kako pa ocenjujete doseda- nje rezultate vlade, ki jo vodi predsednik vase stranke? Ja, najbolj vidni rezultati še pridejo, ker je vlada, pa če- prav je minilo že skoraj leto dni, če tako rečeva, komaj se- dla v sedlo. To ni kratkoročen, ampak dolgoročen proces. Si- cer pa tako osebno kot tudi v naši poslanski skupini priča- kujemo, da bo na vseh podro- čjih več reda, da bo vsaka od- ločitev pretehtana, da se dela bolj varčno in smiselno. Naša vlada si je tako ali tako zadala cilj izstopiti iz gospodarstva. To ne pomeni samo izstopa iz nadzornih svetov, ampak da se gospodarstvo, ki je na nek na- čin v lasti driave, proda, de- nar pa vloži v državne pro- jekte. Vendar ne za place ali pokrivanje tekočih stroškov, temveč za projekte, ki bodo dali dolgoročne rezultate. Če že govoriva o vladi, v kakšnih odnosih sta z mini- strom za gospodarstvo, ki ni zgolj to, je tudi vaš strankar- ski kolega, Posavec in Breži- čan ... Z ministrom Vizjakom dobro sodelujeva na področju, ki ga vodi, in tudi kot strankarska kolega. Predvidevam pa, da me v nadaljevanju želite vpra- šati, kako bo v primeru zago- varjanja stališč o sedežu po- krajine, zato vam kar povem, da bova verjetno tako on kot jaz zagovarjala pač vsak svoja statišča in poglede na to pro- blematiko. Seveda lahko pri- čakujem, da bo prišlo tudi do kakšnih trenj. Še enkrat pona- vljam, da zagovarjam policen- trizem, sem za to, da ima vsa- ka od posavskih občin nekaj od te regije, pa vendar sem pre- pričan v to, da sedež pokraji- ne pripada Krškemu. Nastopil je čas enomeseč- nih parlamentarnih počitnic. Kam ste namenjeni s kar veli- ko družino? Ja, res je, z ženo imava šti- ri otroke. Trije sinovi so sta- rosti 22, 20 in 17 let, od tega sta dva študenta in mlajši je dijak. Ker so vsi trije na šo- lanju v Ljubljani, nas je med tednom več gor kot doma, kjer sta žena in hčerka, ki je zaključila peti razred osnovne sole. Na dopust bomo šli za ne- kaj dni v Izolo in morda kakšen dan v hribe. Bojana Mavsar Foto: Robert Sajovec Kolumna Si sever res želi postatijug? »Tisti tarn dol. Predmestje Zagreba. Obsevanci. Dolenjci.« Ko vstopiš v kraje, kjer se cedita domača in uvoiena med in mleko, ko imaš opravka z »razvitimi«, kmatu ugotoviš, da na vsakem koraku obstajajo posebna nenapisana pravila za na- debudneže iz provinc. Pravila delujejo na vseh nivojih, naj- bolj značilno pa je, da imajo razviti povsem svoje poglede na to, kam spada to naše Posavje: »Ti, Dolenjka ...« »Nisem z Dolenjske, iz Posavja sem." "Kaj kompliciraš: Dolenjci, Posavci, v glavnem Martin Strel, Novo mesto pa tisto okoli...« "Ne, Posavci živimo v krški, brežiški in sevniški občini in nis- mo nekaj tarn okoli!« »Kaj se pa zaganjaš! Saj tudi sami ne veste, kaj stel- ln sledijo novi in novi napadi, dokler se ne oprimeš tistega pravila, da pametnejši... Ali res? Pravzaprav so stvari v praksi tako hude, da si lahko vesel, če se komu sploh zljubi ukvarjati z geografskim »po- reklom«, z identiteto ljudi iz koščka države, ki se sam ne ve, ali je Posavje ali Spodnje Posavje. Katerega prebivalec se razveseli, ko na vremenarski karti komercialne televizije v dolgi vrsti krajev zagleda ali celo sliši ime svojega (morebi- ti tudi formalnega) središča ... In se tolaii s statistično ute- meljitvijo, katero mu včasih zavidajo celo v sosednji (jugovz- hodni) regiji. le dolgo velja, da je sever razvit in jug njegovo nasprotje. »Razviti« srkajo denar in ga plemenitijo, »razviti" imajo naj- boljše sole, ie kmalu zmamijo najboljše kadre, od milosti »razvitih« so odvisna sredstva za oiivljanje tradicij, kutture in dediščine v provincah. Za naše "razvite« smo mi v Posav- ju onesnaženi in, no malo pa ie, radioaktivni, v očeh naših »razvitih« smo predvsem tako ali drugače nesposobni reševa- ti lastne (pokrajinske) probleme in zato bodo trikrat premis- lili, ali nam bodo dovolili, da odločamo o iem vec, kot smo minula desetletja. Kljub temu je ie izgledalo, da bodo zmagovalci zadnjih voli- • tev začeli uresničevati obljube svoji predvsem obrobni, po- deželski in v glavnem nerazviti podporni bazi. Ko so najavili, da se bo zgodba o notranjih regijah ali pokrajinah in vsem, kar sodi poleg, začela pospešeno odvijati ie konec tega leta, je te dni sledila hladna prha. Ne le z evropskimi kohezijskimi regijami, tudi z našimi domaämi regijami se nenadoma več ne mudi. Neverjetno, toda nekateri izmed »razvitih« si pov- sem pobožno želijo, da bi postali »nerazviti«! Kakšna iolidas' • nost, kakšno razumevanje do vzhoda in juga! Kajti v deieli je očitno zadišalo po denarju, ki naj bi ga zdaj laije dobili iz Evropske unije in od driave tudi tisti »neraz- viti« koščki Slovenije, ki so prej s teiavo črpali iz evropskih skladov, ker so si zaradi sistema zagotavljanja lastnih sred- stev to lahko v velji men privošeile Ljubljana ter njene se- verne sosede ... Napovedane spremembe bi morda le omo- gočile, da med severom in jugom ne bi bilo več tako velikih razdalj v sicer majhni deielici. Vsemu ni mogote slediti. A ujela sem, daje gorenjskim »pri- druiitvenim« teinjam prihitel na pomoč tudi -lepi dečko« iz socialnih demokratov z veleumno zamislijo, po kateri bi s tremi »evropskimi« regijami zadovoljili tudi potrebo po ste- vilu »domačih« razvojnih, upravnih in političnih regij. In to po vseh dolgih tetih pričakovanj in tudi obljub. Toda v našem političnem lutkovnem gledališču se je dvignila zavesa: Seve- da je laije šteti do tri kot do dvanajst ali celo štirinajst. Se- veda je laije deliti trem še tako velikim ustam kot ducatu nestrpnih, lačnih in vse bolj nepotrpeiljivih. V tem je najbri glavni štos. Oblast je otitno huda in neozdravljiva bolezen. Njen virus pa šiba zdaj po levi zdaj po desni. pile: Mowio Mavsar Q GOSPODARSTVO Posavski obzornik - številka 93, četrtek, 28. 7. 2005 Po sledi svetniških vprašanj - nadaljevanje s prve strani Kdo in kje bo gradil posavski poligon za šolo varne vožnje? Najbolj vnet zagovornik pro- jekta poligona za solo var- ne vožnje v občinskem sve- tu Krško je bil svetnik LDS Ivan Petrišič, tudi sicer znan kot poznavalec problematike prometa in prometne vamosti in predsednik občinskega Sve- ta za preventivb in varnost v prometu. Petrišič je večkrat poudaril, da mora Izpitni cen- ter, ki deluje v Krškem in po- kriva celotno Posavje, imeti ustrezne pogoje, predvsem pa tako imenovano nepro- metno površino (poligon) za preverjanje znanja kandida- tov iz tehnike vožnje. Tudi predstavniki občinske upra- ve so poudarili javni interes za ta projekt, saj občina želi svojim občanom omogočiti opravljanje vozniških izpitov in v sklopu tega preverjanje znanja kandidatov iz tehnike vožnje v domači občini. Predlagani prostor med poko- pališčem in reko Savo je po Odloku o prostorsko ureditve- nih pogojih občine Krško na- menjen rekreaciji in športu. Čeprav je bilo slišati nekaj pomislekov, razprava na seji niti ni bila kaj posebno raz- burljiva; nekateri svetniki so poročali o klicih iz Teniškega kluba in opozorilih iz Kostaka in KS Krško zaradi bližine po- kopališča, nekaj nesoglasij je bilo tudi zaradi tistega dela soglasja, ki je predvideva- lo brezplačno uporabo zem- Ijišča, ki pa naj bi jo uprav- Ijavec »odslužil« s storitvami parkiranja v času velikih pri- reditev in podobno. Vod- ja svetniške skupine LDS in predsednik Odbora za okolje in prostor, sicer pa direktor znanega podjetja Savapro- jekt, Peter Žigante je pred- lagateljem tudi svetoval, da bi ime Logistično rekreativ- ni center Posavja raje spre- menili v Rekreativno vadbe- ni center Posavja, kar je na koncu Občinski svet tudi spre- jel. Žigante je tudi opozoril, da naj investitor in odgovor- ne službe poskrbijo za preu- čitev vseh možnih vplivov na okolje. Tomo Staut: V razdalji 400 metrov dva poligona - ta je pa malo huda! Kako ste izvedeli za namero družbe Posavc? Povsem slučajno. Zatem sem se šel pozanimat in izvedel, da so oni dejansko dali vlogo za spre- membo prostorske namembno- sti z namenom narediti poligon in preseliti izpitni center. Kako ste reagirali? Moja prva reakcija je bila, da proti poligonu za izpitni center nimamo nič, čeprav bi bil dol- goročno gledano lahko v sklo- pu tega, kar pripravljamo mi. Toda, da nam bo na enem koš- čku že tako majhne Slovenije po osemnajstih tetih prizadevanj nekdo nekaj takega naredil na, da tako rečem, »naši« lokaciji, nam ni vseeno. Slišati je bilo, da ste vloži- li tožbo? Ne, to ni res. Sem samo povedal, da bi bilo prav, da bi bili povab- Ijeni k sodelovanju. Naj bi nare- dili razpis, na katerem bi lah- ko vsi konkurirali, čeprav nisem prepričan, da bi imeli kakšno prednostno pravico, ker smo prvi prišli na to idejo. Poslali smo do- pis občinski upravi oziroma žu- panu, kjer smo razložili svoja stališča. Imeti v majhni Slovenvji v zračni liniji 400 metrov dva po- ligona, ta je pa mato huda ... Kako je bilo v vašem primeru? Stvar je v bistvu preprosta. Na lo- kaciji Paradiž, za katero je zdaj kandidirala družba Posavc, je že leta 1998 veljala ureditev, kakrs- na je zdaj. Ko smo se mi pozani- mali o možnostih izpeljave pro- jekta, so nas obvestili, da je tarn sicer predviden športni park, ne pa takšna športna dejavnost, ka- tero smo mi predlagali. Toda naš projekt je vseboval enake dejav- nosti, kot jih imamo danes. To je sola dobre vožnje, poligon av- tošole, poligon, ki bo delno za karting in tudi za rally cross, za vadbo kolesarjev, za vaje CZ in gasilcev, za policijo in tako na- prej, skupaj bo možnih okoli 16 dejavnosti. Za solo dobre vož- nje bo na razpolago praktično eel poligon, vktjučno s krožiš- čem in križiščem s semaforjem, ampak vse reči so vključene ena v drugo. Če bo potekala dirka v kartingu, ne bo mogoče izvajati sole,- a to je kratek čas. Po dru- gi strani pa zadnja faza sole do- bre vožnje uporablja tudi te hi- tre površine, predvidene so tudi makadamske površine. Domen Staut: Hkrati so nas na- potili, da bi bila lokacija verjet- no možna v Vrbini, zato smo po- tem začeli iskati in pred tremi leti odkupili to zemljišče. Zanj nam je bilo rečeno, da bi se dalo urediti papirje, ker je dovolj od- maknjeno od mesta. So vam takrat povedali, zakaj lokacija v Paradižu ni možna? Eden glavnih razlogov je bila bli- žina pokopališča, saj so bili že takrat problemi s hrupom. Koli- kor vem, tudi zdaj občasno mi- rijo nezadovoljne ljudi, ne gle- de na to, da je stal Stadion tarn prej kot stanovanjski bloki. Zato nas je toliko bolj začudilo, da je Občina to sprejela... Vi greste s projektom naprej? Seveda. Tudi županu sem pove- dal, da gremo naprej, četudi oni izpeljejo svojo namero. Mi ima- mo svoje zaledje, imamo svo- je znanje, vprašanje pa je, ko- liko je to pametno za Krško inv občino. Kaj vas čaka sedaj? Dvakrat smo že imeli meritve in rezultati so zadovoljivi, celo boljši od pričakovanj. Najbolj smo se bali, da ne bi prišlo do posedanja terena, saj nihče ne ve, kaj natančno je spodaj. Kako je z dokumentacijo? Dokumentacijo za piste ima- mo, za gradbeni del pa bomo zahtevek vložili v kratkem. Po- trebovali bomo udlnice za izob- raževanja, poslovne prostore in priročne prostore za orodja. Menda ste s podobnim projek- tom poskusili že večkrat? To je naš četrti projekt oziroma poskus. Najprej smo želeli gradi- ti na Drnovem, vendar smo bili zavrnjeni zaradi rezervata vode, drugič je bil že omenjeni Para- diž, tretji poskus pa je bil Mobi- krog, ki je odpadel iz političnih razlogov. Verjamete, da vam bo tokrat uspelo? Mislim, da je dobro zastavljeno. Do jeseni morajo biti površine asfaltirane, razen če bi se poka- zalo, da teren le ne bi bil zado- voljiv, potem bomo to odložili do pomladi. V ta namen dobro so- delujemo s strokovnjaki z Zavo- da za raziskavo materiala. Za kolikšno investicijo gre? Težko je reči, ker še ne vemo povsem, kaj nas čaka, a če ne bo prevetikih presenečenj, gre za investicijo med osemsto ti- soč in milijon evrov. Treba pa je povedati, da gre za projekt širših razmer, saj računamo, da bodo dirke v gokartu na evrop- skem nivoju! Ali je bil obänski svetnik Ivan Petrišič seznanjen z vašimi na- črti? Za čas pred obravnavo na Občin- skem svetu tega ne bi mogel tr- diti. Potem smo se dobili, tudi gospod Vogrinc je bil poleg, po- nudil sem jim sodelovanje. Vem, da je šlo bolj za to, da se izpit- ni center premakne iz mesta, a kaj je kdo razmišljal poleg tega, ne morem reči. Toliko neumni pa tudi nismo, da ne bi vedeli, za kaj gre. Zakaj torej na Obänskem svetu o tem ni bilo besede? Tega res ne vem. Zadeva je bila predstavljena tako, kot da bi jaz stare papirje malo spremenil in ponovno vložil! Domen Staut: Na začetku je bilo najbrž nekoliko nesporazuma. Mislim, da tudi na Upravni eno- ti niso vedeli, za kaj gre. Morda so mislili, da gre v nasem'prime- ru za neko dirkališče, v bistvu pa je to ista reč, le da povezuje več možnosti. Ali krški župan ni vedel za vaš projekt? Popolnoma sem prepričan, da župan Bogovič tega projekta, niti njegove zgodovine ni po- znal. Povedala sva mu, kaj načr- tujemo. Šli smo v riziko z naku- pom zemljišča, zdaj pa se za naš projekt ne bojim več. To bomo dokazali v roku dveh ali največ treh let! Pripravila: Robert Sajovec Silvester Mavsar Predvidena lokacija za poligon pri krškem stadionu (Paradiž) Tomo Staut Domen Staut Pred vstopom na parcelo Stautovih v Vrbini Ivan Vogrinc, direktor družbe Posavc d.o.o. Ne gre za enaka projekta »Projekt je trenutno v mirovanju, predvsem zaradi nekega nego- dovanja okoli tega projekta s strani Te- niškega kluba Krško in pa nekih napove- danih pritožb gospo- da Stauta, ki menda dela podobno zadevo na neki drugi lokaci- ji. Priprava dokumen- taeije poteka v redu. Če center ne bo na tej lokaciji,_ga bomo morda lahko izvedli na drugi, saj je to preveli- ka investieija, da bi šlo kaj narobe. Glede na to, da so dopusti, se kaj več ne more dogajati, naertujemo pa, da bodo stvari spet ste- kle konec avgusta. S projektom Stautovih smo sicer seznanjeni, z njimi smo se tudi dobili in se skušali pogovoriti, da se projekta ne bi podvajala. Mi trdimo, da sploh ne gre za podvajanje, ker je njihov osnovni eilj narediti gokart stezo. Vsaj v osnovnem projektu ni bilo kaj druge- ga. Če pa so temu kasneje kaj dodali, tega ne vem. To je bilo pred dvema mesecema. Pravzaprav od občinske seje, na kateri je bil naš projekt delno potrjen, nimamo novih informaeij. Slišali smo, da pripravljajo zemljišče in da gre uradno za sanaeijo, vendar vsi vemo, da gre za nekaj več.« Ivan Petrišič, občinski svetnik in predsednik SPV Občine Krško To je megalomanski projekt »Trenutno ne morem veliko povedati, čeprav je res, da sem jaz za- čel z idejo in potem pridobil družbo Posavc, ki vodi projekt, dela finančno konstrukcijo in projektno dokumentacijo. Kako daleč je s tem, ne vem. To s Stautom po mojem niso zaple- ti. Vem, da je hotel tudi on graditi na lokaciji v Krškem in da na- poveduje pritožbo. Ko smo se odločili, da bi projekt umestili pri stadionu, smo imeli v mislih šolski poligon in poligon varne vožnje. Staut pa je dal vlogo, kolikor vem, da bi imel gokart stezo, zra- ven pa še šolske poligone. Zaradi tega je takratna načelnica Kra- Ijevičeva dala odgovor, da to ni primerno za prostor, na katerem želimo graditi. Zdaj on protestira, kako je lahko občinski svet soglašal, če je bil prej odgovor, da prostor ni primeren. Kaj je s pritožbo, ne vem, tudi župan me ni obvestil, da bi bila kakšna vloga ali pritožba. Vo- grinc naj bi delal naprej. S Sta- utom smo bili enkrat skupaj, si ogledali ta prostor in projekt je ! res zanimiv. Treba pa je vede- ti, da bi to, kar on želi, gokart ¦ steza in poligon varne vožnje in učenja z vso infrastrukturo, sta- lo vsaj milijon evrov. Tega de- narja ne vidim niti pri njem niti pri komu drugemu, zato smo se odločili za projekt pri stadionu. Tarn je okvirna vrednost inve- stieije 120 milijonov, saj so do- ločene površine že urejene, na voljo pa so tudi objekti, kot je AMD stavba, kjer so že prosto- ri za izpitni center in za avtošo- lo. Med projektoma sploh ni pri- merjave, saj gre pri Stautu za desetkrat večji znesek. Govori I o projektu, ki je sicer perspek- I tiven, vendar finančno ni spre- I jemljiv. Morda ima možnosti, ki I pa jih ne poznamo. Lokacija ni I slaba, še posebno, če bo stekla I izgradnja vrbinske ceste. Vsee- I no mislim, da je to preveč me- I galomanski projekt.« Ivan Petrišič in Ivan Vogrinc med sejo občinskega sveta Za velikein male počitnice! »0801750: Informacije z izračuni na www.nkbm.si "Kredit takoj" Nova KBMdd Posavski obzornik - številka 93, četrtek, 28. 7. 2005 GOSPODARSTVO H Proti brezposelnosti s pomočjo evropskih sredstev Pred kratkim se je končal Phare program Študija izvedljivosti za uvedbo mreže centrov usposabljanja za brezposelne ose- be in trajno presežne delavce iz usnjarsko-tekstilne in kovin- sko-orodjarske industrije, pri katerem je kot partner poleg pomurske, podravske in gorenjske sodelovala tudi posavska razvojna agencija ter območne enote Zavoda za zaposlova- nje iz teh regij, so sporodli z Regionalne razvojne agencije Posavje. Rezultati so pokazali, da bi bili centri učinkovitejši od že znanih oblik, vendar bi se temu morala prilagoditi celo- tna politika zaposlovanja. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so v osmih mesecih po- skušali izvedeti, kakšni so pogoji in potrebe po uvedbi učinkovi- tejšega razreševanja problema brezposelnosti, kolikšna je pri- pravljenost gospodarstva, da se v takšne programe vključi in podobno. Anketirali so 35 podjetij, ki naj bi bili potencialni de- lodajalci za trajno presežne delavce iz tekstilnih, usnjarskih in kovinsko-orodjarskih podjetij, 130 težje zaposljivih oseb in 20 podjetij t.i. podpornega okolja: gospodarske zbornice, lokalni podjetniški centri, socialne ustanove. Rezultat projekta je študija izvedljivosti, ki je nujen pogoj za morebitne kasnejše prijave na razpise za pridobitev sredstev iz evropskega socialnega sklada. Njene temeljne ugotovitve so, da bi bili omenjeni centri za usposabljanje učinkovitejši od že zna- nih oblik aktivne politike zaposlovanja, da pa ob tern v Sloveniji potrebujemo tudi določeno prilagoditev politike zaposlovanja: ta bi morala poleg zaposlovanja za nedoločen čas v večji meri spodbujati še drugačne oblike zaposlovanja. V večini anketira- nih podjetij, ki predstavljajo morebitne nove delodajalce, so se pripravljeni vključevati v delo teh centrov tudi s finančno pod- poro. Prav javno-zasebno partnerstvo pri vzpostavitvi centrov bi bilo največje jamstvo za njihovo učinkovitost. Po rezultatih štu- dije izvedljivosti bi za vzpostavitev mreže štirih tovrstnih cen- trov in prvo leto delovanja potrebovali 300 tisoč evrov. L.P. Posvetujte se z nami! Spoštovani krajani Brežic in Krškega, kurilna sezona je že zdavnaj za nami in vsi že računamo, koliko smo porabili za ogrevanje in ali smo privarčevali do- volj denarja za naslednjo zimo. Sedaj je čas za pripravo drv oziroma za naročanje kurilnega olja, zato se marsikatero gospodinjstvo znajde v stiski, ko je potrebno odšteti oko- li 350.000 SIT za nabavo kurilnega olja. Ker se je cena ku- rilnega olja bistveno povečala v primerjavi z lanskim letom (julij 2005: 143,60 SIT/I + stroški prevoza; april 2004: 102 SIT/I), se bo to poznalo tudi na vaših letnih stroških ogre- van ja. Ste vedeli, da je sedanji strošek nabave kurilnega olja približno enak strošku nakupa nove plinske peči? Čeprav imajo ljudje še delujoč obstoječ ogrevalni sistem, se vseeno odločajo za nova plinska trošila, ker slednja z bi- stveno boljšimi izkoristki prispevajo k približno 30% manjši porabi energenta. Če zraven dodamo še cenovno ugodnost zemeljskega plina v Brežicah (julij 2005: 100,69 SIT/m3 + fiksni del) in v Krškem (julij 2005: 96,39 SIT/m3 + fiks- ni del), vam letni prihranek omogoča povračilo investicije v nekaj letih. Veliko ljudi nas v tern obdobju sprašuje za nasvete gle- de trenutnih cen energentov in primerjave letnih stroškov ogrevanja med kurilnim oljem in zemeljskim plinom, zato želimo vsem krajanom Brežic in Krškega sporočiti, da ima- mo v vašem kraju dva svetovalca, tako s tehničnega kot s komercialnega področja, na katera se lahko obrnete za vsa- ko informacijo v zvezi z vašim ogrevanjem in katera vam bosta lahko iz prve roke posredovala napotke in izkušnje, kako zmanjšati strošek ogrevanja. Ob tern naj poudarimo, da je svetovanje za vas brezplač- no in nezavezujoče. Ob svetovanju na domu prejmete tudi lepo praktično darilo. Pokličite nas na telefonsko številko 01 234 21 00. Veselimo se srečanja z vami. N.Č. dober . nasvet vedno ( prav \ Mriiiii,.... LJUBLJANA 1000 LJUBUANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42.100, TEL./FAX: (+386) 01 432 10 93 http://www,adriaplin.si. E-mail: adnaDlin@siol.net VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA Odbora za promet in gospodarstvo v Sevnici Župan in poslanec Kristijan Jane je na seji parlamentarne- ga Odbora za promet predlagal, da bi bila septembrska seja odbora, na kateri bo obravnavan projekt Tretje razvojne osi, v Sevnici, kar so člani odbora podprli. Predstavniki vlade in člani odbora naj bi se tako tudi na terenu seznanili s potrebo občine Sevnica po sodobnih prometnih povezavah z ostali- mi deli driave. Skupaj s poslancem Bojanom Rugljem pa sta uspela tudi s pobudo, da bo tudi ena od naslednjih sej Od- bora za gospodarstvo v Sevnici, kjer naj bi se člani seznanili s stanjem sevniškega in posavskega gospodarstva ter panog, ki so v težavah. Na Občini Sevnica upajo, da se bodo tudi na tak način lažje reševali nakopičeni problemi predvsem v tek- stilnih in predelovalnih podjetjih. LJÜDSKA ÜNIVERZA KRŠKO učimo se za žiuljenje Vabimo Vas, da se vpišete v visokošolski strokovni študijski program Ekonomske fakultete Ljubljana: VISOKA POSLOVNA SOLA. Predavanja bodo v Krškem! Vse, ki imate kakršnokoli vprašanje. dilemo v zvezi z izobraževanjem, tehnikami učenja oz. iščete Vam ustrezen izobraževalni program, vabimo, da se oglasite v našem Svetovalnem središču Posavie. ki deluje v prostorih Ljudske univerze Krško, na Dalmatinovi 8 v Krškem. DELOVNI ČAS SVETOVALNEGA SREDIŠČA POSAVJE Svetovanje po telefonu (07 48 81 173): vsak dan od 8.00 do 12.00 in ponedeljek od 14.00 do 18.00 Osebno svetovanje (na sedežu Ljudske univerze Krško): vsak dan od 8.00 do 12.00 in sreda od 15.00 do 18.00 Svetovanje po e-posti: svetovalno.središče@lukrsko.si Ljudska univerza Krško Datmatinova 8, Krško 07 488 11 70, info@lukrsko.si www.lukrsko.si/portal , SVETOVALNO f SREDISCE POSAVJE PAPIRNICA IN KNJIGARNA Mladinska knjiga na tržnici Krškoj šolski zvezek A4/52L akc. cena 89,00 SIT šolski zvezek A5/52L akc. cena 49,00 SIT globus, akc. cena 2.990,00 SIT DO 19. SEPTEMBRA VAM PRI ENKRATNEM NAKUPU NAD 10.000,00 SIT NUDIMO 10% POPUST ! Popust ne velja pri nakupu šolskih učbenikov in delovnih zvezkov ! rTERMOELEKTRARNA BR ESTAN I C Ad HoUmg Skmnske «Miwrn d.oo OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - JUNIJ 2005 V|R PROIZVODNJA OBRATOVALNE URE ŠTEVILO ZAGONOV (kwh) (ure) (StovHo) Plinski bloki TA1 in TA2 MERITVE EMISIJ - JUNIJ 2005 . SO NO CO Dimno število Proizv. mq/m3 ma/m3 mq/m3 Bacharach enota Gorivo i2merjeno dovo|jeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB1 KOEL 171 1700 339 450 26 100 1 62 PB3 ZP 15 35 199 350 6 100 0 2 PB4 ZP 0 35 70.3 100 2,2 100 0 2 PB5 ZP 0 35 71,5 100 3,4 100 0 2 KOEL - kurilno olje ekstra lahko ZP - zemeljski plin IHFORMACUSKO WKl POKAAM POSAVJE mio Petan v NS Dela prodaje Po poročanju časnika Finance so delničarji Dela Prodaje na skupščini 21. julija zaradi odstopa članov nadzornega sveta Bo- jana Salobirja in Sama Rosa na njuno mesto imenovali odvet- nika Gregorja Zupančiča oziroma Bojana Petana, predsednika uprave DZS. DZS je namreč konec maja pridobil 12,78 odstotka Dela Prodaje, ta pa ima v DZS 20-odstotni delež. Svet delavcev izvolil nove člane v NS Svet delavcev Term Čatež je na seji 18.julija, kot je sporočil predsednik sveta delavcev Damjan Krulc na spletnih straneh Term Čatež, za štiriletno mandatno obdobje izvolil svoje pred- stavnike v nadzorni svet Term Čatež, in sicer Zdenko Urekar, Damjana Krulca ter Igorja lljaša. Z imenovanjem novih treh članov nadzornega sveta je prenehalo članstvo v nadzornem svetu Romanu Ducmanu, Ivanu Iskri in Ivu Riviču. Sredstva za investicijske posodobitve v kmetijstvu Občina Sevnica je objavila razpis, v katerem za sofinancira- nje investicijske posodobitve v kmetijstvu namenja 2,5 milijo- na tolarjev. Predmet razpisa je sofinanciranje izdelave projek- tne dokumentacije na kmetiji, in sicer lahko upravičenec dobi do 12 % upravičenih stroškov vrednosti celotne investicije ozi- roma do 500.000 tolarjev za izdelavo projektne dokumentaci- je, investicijskega ter poslovnega načrta za novogradnjo, re- konstrukcijo ali adaptacijo objekta na kmetiji. Pod upravičene stroške pa sodijo tudi stroški, ki se izkazujejo na osnovi predlo- ženih plačanih računov v tekočem letu oziroma od 23. 10. 2004 do 30. 9. 2005. Na razpis se do 30.9. 2005 lahko prijavijo pravne in fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Sevnica, ki se ukvarjajo s kme- tijsko dejavnostjo. Upravičenci bodo o dodelitvi sredstev obveš- -čeni najkasneje v 15 dneh od poteka roka za vložitev vlog. Zadovoljni z rezultati V Gimnaziji Brežice je maturo v spomladanskem roku v pro- gramu splošna gimnazija opravljalo 118 dijakov, opravilo 114 ali 96,6 %, v programu ekonomska gimnazija pa 55 dijakov, od katerih jih je maturo uspešno opravilo 44 ali 80 %. Skupno je bit uspeh 89, 6 %. V tern šol- skem letu je maturo opravlja- lo tudi 12 dijakov maturitet- nega tečaja, opravilo jih je 6 ali 50 56. Med najboljše so se letos vpi- sali Maša Koritnik z 32 toč- kami, Nina Barbie in Sandra Koprivnik, obe s po 30 točka- mi.Takoj za njimi pa so bili Matej Bukovinski, Tanja Go- renc in Jaka Ogorevc s po 29 točkami ter Marko Balas z 28 točkami. Na gimnaziji so z re- zultatom letošnje mature zelo zadovoljni. Na Ekonomski in trgovski šoli Brežice so se zelo razveselili rezultatov na letošnji poklicni maturi, saj so dobili štiri zla- te maturantke in kar 22 odlič- njakov. V spomladanskem roku je na ETrŠ Brežice poklicno ma- turo opravljalo 145 kandida- tov, od tega 126 dijakov in 14 udeležencev izobraževa- nja odraslih. V celoti je poklicno maturo uspešno opravilo 115 kandidatov ali 85,8 %. Dva kandidata sta poklicno maturo opra- vila z zadostnim uspehom, 56 z dobrim, 35 s prav do- brim in kar 22 z odličnim, med njimi tudi udeleženec izobraževanja odraslih. Med zlate maturantke pa so se vpisale Anja Andre- jas, Tadeja Božič, Mirjam Pleterski in Iva Sečen, saj so osvojile vse možne toč- ke in bodo jeseni povablje- ne na elitno prireditev, ki jo za vse slovenske zlate maturante organizira vlada RS, tokrat v Termah Čatež. Na Srednji šoli Sevnica v spomladanskem roku niso imeli poklicne mature. V jesenskem roku bodo po- klicno maturo opravljali dijaki programa lesarski tehnik, šolanje ob delu. H IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - številka 93, četrtek, 28. 7. 2005 Občinski svet Brežice Po petnajstih letih ponovno krajevni uradi Za razliko od vedne občin v Sloveniji morajo krajani od središča oddaljenejših kra- jev v občini Brežice za vsako urejanje upravnih zadev prihajati na sedež Upravne enote, kar jim seveda jemlje veliko časa in pomeni precejšnje stroške. Predvsem je to težko za starejše ljudi, ki jih je največ po razmeroma redko naseljenih in z mestom manj povezanih krajih. Odslej bo drugače, saj se je brežiški občinski svet odločil podpreti predlog Upravne enote in Občinske uprave, da postopoma odpre- jo več krajevnih uradov, najprej pa na Bizeljskem in v Dobovi. V občinf Brežice je do leta 1986 delovalo kar devet kra- jevnih uradov, ki so opravlja- li tudi vlogo matičnih uradov, tega leta pa so bili po zako- nu ukinjeni matični uradi iz- ven sedeža občine, uradi pa so ktjub zmanjšanim pristoj- nostim s poslovanjem nada- Ijevali in marsikje opravlja- li tudi naloge za krajevne skupnosti. Leta 1989 je teda- nja Skupščina Občine ukini- la urada v Globokem in Piše- cah, že naslednje teto pa tudi vse ostale. Del nalog so nato opravljale občinske službe, večino pa novoustanovtjene upravne enote. Potem ko so sredi devetdesetih let marsi- kje v Sloveniji ponovno vmi- li krajevne urade, je bilo tudi v brežiški občini danih večje število pobud za ustanovitev krajevnih uradov, vendar do uresničitve iz različnih (mor- da tudi političnih) razlogov ni prišlo. Kot je sedanji predlog na ob- činskem svetu utemeljil di- rektor brežiške UE Darko Bu- kovinski, je odločitev gotovo olajšala uvedba novih infor- macijskih tehnologij, ki omo- gočajo sprejemanje vlog in dajanje večine potrebnih in- formadj tudi izven sedeža enote. Novi uradi bodo lahko nudili občanom okoli 40 vrst storitev, pogrešajo jih tudi volilne komisije pri izvedbi volitev. Analiza, v kateri so upoštevali predvsem kriterije prostorske pokritosti, število prebivalcev, velikost območ- ja in nekatere specifičnosti, kot je bližina meje, je poka- zala, da bi bilo najbolj smi- selno ustanoviti krajevne ura- de na Bizeljskem, v Dobovi, Veliki Dolini in v Cerkljah ob Krki. Ker za slednjo lokaci- jo še niso utegnili zagotoviti poslovnih prostorov, naj bi po predlogu v prvi fazi ustanovili le tri krajevne urade. Poseben dogovor določa, da Občina zagotovi prostorske pogoje in najnujnejšo opre- mo, Upravna enota pa vse drugo, pri čemer je seve- da največji strošek ustrezno usposobljen kader. Razprava na občinskem svetu pa je po- kazala, da predlog novih kra- jevnih uradov le ni bil povsem preverjen v lokalni skupno- stih. Medtem ko so ga na Bi- zeljskem in v Dobovi sprejeli brez oklevanja (svetnik Mil- ko Veršec celo s pripombo, da to pomeni korak bližje k bizeljski občini), se je vne- la sicer korektna in uteme- Ijena razprava o uradu v Veli- ki Dolini. Svetnik Janko Žalac je namreč opozoril, da lahko KS Jesenice na Dolenjskem v ta namen takoj ponudi opre- mljen prostor, medtem ko je pri materialno šibkejših sose- dih potrebno prostore še te- meljito obnoviti, pa tudi da bodo krajani Jesenic v na- sprotnem verjetno raje hodi- li po opravkih kar v Brežice. Odgovoril mu je Mihael Škr- lec s pozivom k pravičnosti do skrajnega juga občine in dr- žave, v nadaljevanju razpra- ve pa so sodelovali tudi Rok Kržan, Stane Radanovič, Da- vor Račič in Jernej Zorko, ki je menil, da bi tudi v Cerkljah ob Krki lahko zagotovili pros- tor za krajevni urad. Sledil je sklep, da najprej od- prejo urada na Bizeljskem, kjer bo začel poskusno delo- vati že v septembru, in v Do- bovi, za tretjega pa mora pri- ti do dogovora med KS Velika Dolina in KS Jesenice na Do- lenjskem. Po enoletnih izkuš- njah naj bi odprli urade tudi v nekaterih drugih krajih. S. Mavsar Kako pa je s krajevnimi uradi v dveh ostalih posavskih ob- činah? V Upravni enoti Krško so v okviru Oddelka za upra- vne notranje zadeve glede na krajevne razmere organizira- ne naslednje izpostave - krajevni uradi: Senovo, Brestanica, Kostanjevica na Krki, Podbočje, Leskovec pri Krškem, Raka in Vetiki Trn. Na območju občine Sevnica oz. v tamkajšnji Upravni enoti imajo organiziranih šest krajevnih uradov: Bianca, Bučka, Loka pri Zidanem Mostu, Studenec, Šent- janž, Tržišče in Zabukovje nad Sevnico. Za sanacijo, ne le zapiranje deponije Tudi na 20. seji brežiškega občinskega sveta ni manjkalo polemičnih tonov, vendar so bili svetniki povečini zadovoljni z opravljenim, saj so na zadnji seji pred podtnicami uspeli obravnavati kar osemnajst točk. Svetniki so se dlje časa zadriali tudi ob potrditvi dokumenta, s katerim naj bi zaqotovili 53 milijonov tolarjev za zapiranje deponije komunalnih odpadkov v Dobovi, pri čemer naj bi večji delei prispevala drzava. Predvsem svetnike iz Dobove skrbi, da gre le za zapiranje deponije, ne pa za dejansko sanacijo tamkajšnjesa okolja in da bi posledice odla$anja odpadkov lahko trajale še več let. Tako so med drugim za kulturna spomenika lokalnega pomena razglasili cerkev sv. Jako- ba na Ponikvah in sv. Križa na Cirniku, sprejeli Spremembe in dopolnitve ureditvenih načrtov za Poslovni center Brežice - kare C III in Sta- ro mestno jedro - Ulica pod obzidjem in Lev- stikova ulica. Namesto Toma Jurmana in Sta- neta Kocjana so v svoje vrste potrdili Marjana Jurkasa in Blaža de Costo. Po pričakovanju je veliko razprave doživelo imenovanje delovnih teles Obdnskega sve- ta v novi sestavi. Jože Avšič je opozoril, da opozicija ni dobila nobenega predsedniškega mesta v odborih, še bolj pa ga je motila teri- torialna neuravnoteženost nosilcev funkcij v občini. Koalicija z županom in predlagateljem Ivanom Vogrincem pa je trdila, da tako pra- vičnega predloga v Brezicah že dolgo ni bilo, saj naj bi praktično upoštevali vse predloge, ki so jih prejeli. Podjetju Vino Brežice so svet- niki sklenili olajšati poslovanje za nekaj mi- lijonov tolarjev s tern, da so jim odpisali oz. zmanjšali obveznost plačevanja prispevka ka- nalščine za vodo, ki jo polnijo in prodajajo in tako ne obremenjuje okolja. Mladinskemu centru Brežice pa so dali soglasje za soustano- vitev novega zavoda Mladinska mreža MaMa. Občina Brežice je ena redkih v Sloveniji, ki do- slej oz. od osemdesetih let ni imela krajevnih uradov, po sprejetem sklepu pa bosta Občina in UE Brežice zagotovili pogoje za urada v Bi- zeljskem in Dobovi, zaradi nasprotovanja Je- senic na Dolenjskem pa naj bi še nekoliko po- čakali z uradom v Veliki Dolini. Tako je edina nedokončana točka 20. seje ostala imenova- nje predstavnikov Obdne v Svet Javnega go- spodarskega zavoda Letališče Cerklje, kjer pa so se, tudi zaradi obstrukcije opozicije, svet- niki dogovorili, da je do prihodnje seje po- trebno pripraviti porodlo o dosedanjem delu tega zavoda. S.M. Poletne investicije na krških ulicah Že v avgustu bodo "osvetljeni Kidrič, Gregorič in Rožanc" Ne glede na čas dopu- stov so v Krajevni skup- nosti mesta Krško v polni delovni vnemi, v pole- tnih mesecih bodo na- mreč pod streho spravili kar nekaj investicij. Med drugim že potekajo dela pri ureditvi videmske cerkve, v kateri bodo v kmalu obeležili 850-let- nico videmske prafare. V teh dneh so stekla dela na izgradnji javne razsvetlja- ve in na obnovi vodovodne- ga sistema na Kidričevi uli- ci in ulici Ilije Gregoriča ter javne razvetljave v ulici Slav- ka Rožanca na Vidmu. V nave- denih ulicah naj bi ulične lud' zasvetile že v avgustu, inve- sticija navedenih del pa zna- ša okoli 10 milijonov tolarjev, ki jih bosta v skladu z načrto- vanimi proračunskimi sredstvi sofinancirali Občina Krško in Krajevna skupnost mesta Kr- ško. V KS mesta Krško so se uspeli dogovoriti tudi z last- niki zemljišč na Ilirski ulici v Krškem. Ti bodo odprodali del svojih zemljišč ob odseku re- gionalne ceste Krško Breži- ce, to je zemljišča ob regio- nalni cesti od odcepa za NEK v Stari vasi do Sloke ceste ali poti na Libno. Na tern delu bo predvidoma v septembru do- končan enostranski pločnik, ki bo prispeval k večji var- nosti v prometu, v prvi vr- sti krajanov, ki stanujejo na tern predelu mesta. Investici- ja v odkup in ureditev pohod- ne površine znaša okoli 40 mi- lijonov tolarjev. V skladu s Prostorsko uredit- venim načrtom o ureditvi sta- rega dela Vidma pa so v Kra- jevni skupnosti mesta Krško pristopili tudi k zunanji ure- ditvi videmske cerkve, kot prvo k ureditvi drenaže, v na- daljevanju pa dostopnih mest do cerkve s hortikulturno ure- ditvijo. Navedena dela naj bi bila dokončana do tretje so- bote v septembru, ko bo še posebno slovesno obeležena 850-letnica prafare Videm. B. Mavsar Blagoslovili zvonik sv. Marjete na Libni Majhna cerkev sv. Marjete, ki stoji na 354 metrih nadmorske višine na Libni, od koder je tudi ena najlepših razglednih točk na ravnico Krškega polja vse do in na Gorjance, je dobila novo streho na zvoniku. Novo pridobitev sta blagoslovila ka- plan in videmski župnik Jože Vogrin, ki z avgustom odhaja na novo delovno mesto v Slovenske Konjice. Libna je bila že v prazgodo- vinski dobi obljuden kraj, o čemer pričajo tudi gomile in izkopanine iz mlajše bronaste in železne dobe. 13,5 metrov dolga, pet metrov široka in okoli pet metrov visoka cer- kev, poimenovana po redovni- ci in misionarki sv. Marjeti, ki goduje 20. julija, pa je naj- starejša med petimi podru- žničnimi cerkvami videmske župnije, saj naj bi bila zgra- jena okoli leta 1580. Nedavno tega so farani s pri- spevki, kolikor pa je manjka- lo, pa je prispevala matična župnija Videm, omogočili ob- novo zvonika. Ob godovanju sv. Marjete pa sta videmski župnik Jože Vogrin in kaplan 17. julija med mašo na pro- stem to novo pridobitev tudi blagoslovila. B.M. Videmski župnik bo z avgustom nadžupnik v Slovenskih Konjicah V teh dneh se 35-letni Jože Vo- grin po petih letih pastoralnega vodenja župnije Videm poslav- Ija. Z avgustom namreč prevze- ma mesto nadžupnika v zname- niti starodavni župniji Slovenske Konjice, ki je ena večjih v mari- borski škofiji. Kakor pravi Vogrin, je vsekakor zanj novo delovno mesto velik izziv, ob tern pa tudi, da mu je v zadovoljstvo, da mu je med službovanjem v Krškem uspelo tako s farani kot z osta- limi prebivalci in vodstvom obči- ne vzpostaviti sinergijo, ki je ob skupnem trudu in delu data v za- dovoljstvo vseh tudi rezultate. Tako bo videmsko faro, ki se ji poleg podružničnih cerkva sv. Marjete na Libni, Matere bož- je v Dolenji vasi, sv. Miklavža v Starem Gradu, sv. Primoža in Fe- licijana na Kremenu in sv. Mihae- la v Stari vasi priključuje tudi do sedaj samostojna župnija Zdole, z avgustom prevzel najprej kot župnijski upravitelj, po umestitvi pa župnik Mitja Markovič ter ka- plan Martin Dolamič, sicer novo- mašnik iz Radgone. B.M. Posavski obzornik - številka 93, četrtek, 28. 7. 2005 IZ NAŠIH KRAJEV H Iz sevniškega občinskega sveta En zavod za kulturo, sport, turizem in mladinsko dejavnost? Za 27. julij je sevniški župan sklical 22. redno sejo občinskega sveta. Med drugim naj bi svetniki razpravljali tudi o predlogu odloka o ustanovitvi javnega zavoda Za- vod za kulturo, sport, turizem in mladinsko dejavnost Sevnica ali KŠTM Sevnica. Zavod, ki naj bi ga vodil direktor, posamezno področje pa vodja, naj bi zagotavijal izvajanje nalog, ki so zdaj v celoti v pristojnosti Občine, ter s tern izboljšal učin- kovitost delovanja. Zaradi tesnega prepletanja in prekrivanja področij na Občini predlagajo, da se ustanov? za vsa štiri področja skupaj. Na predlog so se odzvali in podali svoja mnenja tako organizacije z vseh podrodj in posamezni občinski odbo- ri, ki so podali kar nekaj pripomb, nekateri pa se z ustanovitvijo ne strinjajo, saj v enotnem zavodu ne vidijo prednosti. Področje kulture trenutno ureja oddelek za družbene dejavnosti pri Občini Sevnica, ki pa izvaja, tako poudarjajo na Občini, poleg zakonsko ob- veznih nalog tudi druge, ne- obvezne. Poleg tega deluje- jo še zveza kulturnih društev, 01 Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter razna kultuma društva. Tudi področje špor- ta sodi pod področje oddel- ka za družbene dejavnosti, tu je še Športna zveza Sev- nica. Na področju turizma so dejavnosti v okviru obdnskih pristojnosti vezane na izvaja- nje nalog preko gospodarske- ga oddelka in preko turistično informacijske pisarne v Sev- nici. Preko oddelka za druž- bene dejavnosti pa poteka tudi financiranje programov, namenjenih mladim. Za boljšo učin- kovitost delovanja Namen ustanovitve enotne- ga javnega zavoda, kot je v predlogu odloka zapisala občinska uprava, je enotna organizacijska ureditev na področju kulture, športa, tu- rizma in področja dela z mla- dimi. Zavod naj bi zagotavijal izvajanje nalog, ki so zdaj v celoti v pristojnosti občine, ter s tern izboljšal udnkovi- tost delovanja. Zaradi tesne- ga prepletanja in prekrivanja podrodj se naj bi zato usta- novil za vse skupaj. Bistveno bolje naj bi se izkoristil ka- drovski potencial, saj naj bi bili z enotnim vodenjem za- posleni zadolženi vsak za svo- je področje.Trenutno kadro- vanje preko javnih del naj bi na ten področjih znotraj za- voda uredili z redno zapo- slitvijo. Na ta način naj bi zavod tudi učinkoviteje upravljal z ob- jekti, racionalnejše naj bi bilo načrtovanje investicij, saj bi bila možna skupna upo- raba za vsa področja. Vzpo- stavljeni naj bi bili tudi pogo- ji za boljšo koordinacijo dela med društvi, klubi in ostali- mi organizacijami. Dejavno- sti naj bi bile financirane iz občinskega proračuna, Obči- na kot ustanoviteljica zavoda naj bi zagotovila tudi sred- stva za delovanje in začetek dela zavoda, del prihodkov pa naj bi zavod pridobil s proda- jo blaga in storitev, z najem- ninami, s sredstvi, pridoblje- himi na javnih razpisih, ter iz drugih virov. Odzivi med organizacijami Odlok, ki ga je pripravila Občina, so posredovali Zve- zi kulturnih društev, Športni zvezi, Turistični zvezi, Mla- dinskemu svetu Občine Sevni- ca in Salezijanskemu mladin- skemu centru Sevnica, odlok so obravnavali odbor za go- spodarstvo, odbor za otroško varstvo in šolstvo in odbor za kulturo. Do druge obravnave naj bi občinska uprava pripra- vila spremenjen odlok z upoš- tevanjem predlogov. V Turistični zvezi Sevnica ugotavljajo, da je nujno, da se delovanje na področju tu- rizma zakonsko uredi z usta- novitvijo ustrezne institucije, poudarjajo, da se je delova- nje na tern področju reševa- lo z zaposlitvijo preko jav- nih del, kar pa dolgoročno ni dobro niti za delodajalca niti za zaposlenega. Zanima jih predvsem organiziranost v primeru ustanovitve zavo- da, glede na to, da turizem spada med gospodarske de- javnosti. Kot so sklenili člani na let- ni skupščini, se Športna zve- za Sevnica s takšno ureditvijo za področje športa ne strinja, saj, kot so zapisali, ni razvid- no, kaj bi javni zavod za sport v občini prinesel boljšega. Po predstavljenih informacijah ocenjujejo, da je javni zavod za področje športa dražja va- rianta, za športna društva in šport nasploh pa potencialna grožnja manjšim sredstvom, manj vpliva na vsebinska in strokovna vprašanja ter je oblika podržavljanja športa. V Zvezi kulturnih društev Sev- nica izpostavljajo, da iz gra- diva za ustanovitev zavoda ni razvidna vsebinska raz- mejitev in nadaljnja organi- ziranost med živo kulturo in upravljanjem kulturnih ob- jektov, temveč se uporablja samo izraz kultura. ZKD pre- ko javnih del zaposluje ene- ga delavca, ki je tudi skrbnik kulturne dvorane, ki je letno zelo zasedena. Ta, po mnenju ZKD pomemben argument ni omenjen v kadrovski shemi. Strinjajo pa se, da se ta dela- vec redno zaposli. Salezijanski mladinski center podpira predlog z nekaterimi pripombami, prednost zavoda pa vidijo v tern, da bo lahko sredstva črpal tudi na držav- nih in evropskih razpisih za financiranje mladinskih pro- gramov, za katera se društva sedaj niso mogla potegovati. Mladinski svet občine Sevnica med drugim opozarja, da bo prihajalo do navzkrižja inter- esov, združitev vseh štirih po- dročij pa je po njihovo edin- stven primer v Sloveniji, brez izkušenj in rezultatov v lokal- nem okolju, zato predlaga- jo, da se še enkrat premisli o združitvi v en zavod. Predla- gajo, da so posamezna podro- čja samostojne enote znotraj zavoda, in želijo, da bi bil za- vod bolj avtonomen. Odbor za kulturo Občine Sev- nica in odbor za otroško var- stvo in šolstvo podpirata po- budo za ustanovitev javnega zavoda, prav tako odbor za gospodarstvo, ki pa poudarja, da je potrebno zagotoviti ka- kovosten kader, vsi zaposleni v zavodu bodo morali med se- boj sodelovati, delovati učin- kovito in racionalno, njihov skupni cilj pa mora biti dvigo- vanje kvalitete, razvoj dejav- nosti in vključevanje javnosti v zastavljene projekte. L.Petrišič Sevniški svetniki na 22. redni seji Za sredo, 27. julija, je sev- niški župan sklical 22. rendo sejo občinskega sveta Sevni- ca. Med drugim naj bi v skla- du z dnevnim redom potrdili mandata članoma občinske- ga sveta Stanetu Kokovetu in Cilki Kranjc, razpravljali o obdnskih splošnih aktih, Sta- tutu Občine Sevnica, Poslov- niku občinskega sveta, drugič obravnavali predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Posavski muzej Brežice, se seznanili s poročilom o izvrše- vanju proračuna Občine v pr- vem polletju letošnjega leta ter med drugim tudi o mne- nju k imenovanju direktorice Centra za socialno delo Sevni- ca. Svetniki bodo podali tudi vprašanja in pobude. Želijo pojasnila o poslovanju krškega mladinskega centra Krški svetniki so se za- dnjič pred podtnicami sestali prejšnji četrtek (21.7.2005) in kljub ne preveč dolgemu dnevne- mu redu dokaj nepričako- vano, a skoraj enoglasno z dnevnega umaknili toč- ki Osnutek odloka o spre- membah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi jav- nega zavoda Mladinski center Krško in Predlog sklepa o izdaji soglasja k Pravilniku o spremem- bah in dopolnitvah Pravil- nika o sistemizaciji delo- vnih mest javnega zavoda Mladinski center Krško. Pred obravnavo teh točk se namreč želijo podro- bneje seznaniti s poroči- lom o delovanju centra v letu 2004. V nadaljeva- nju so svetniki obravnava- li še enajst točk dnevnega reda. Več o tern si lahko preberete na 12. strani, v rubriki Iz naših občin. Vspomin Damiru Šambareku Kukoviču Odšelje Pesnik... Novica je bila kratka, sporočilo pa se je glasilo nekako takole: v Brežicah je, po svoji volji, odsel nek umetnik ... Zanimivo, četudi ni bilo imena in priimka, je ie prva misel dobila potrditev: odšel je Pesnik. V Posavju iivi kar nekaj Iju- di, ki so v svojih študent- skih letih, redki pa so še tudi kdaj kasneje, sodili v sam vrh ustvarjalnosti; ne- kaj več v sUkarstvu, manj na področju literature. Le redko kdo pa v teh krajih živi od svojega umetniške- ga dela, ostali so ie zdav- naj odšli drugam. Prevla- duje vendarle ljubiteljstvo; pisanje ali slikanjeje posta- lo samo drugačen način pre- žjvljanja prostega casa. in s tern ni nič narobe. A to ni ti- sto... Tudi Damir ni bil akadem- sko izobrqien, vendor je s posameznimi dosežki prebil povprečje, po tern, kako je jemal poezijo kot svoje iiv- Ijenjsko poslanstvo in kot način življenja, tudi v teh za preživetje težjih časih, ki terjajo nenehna prilaga- janja. Damir je bit pesnik od jutra do večera, na ulici in v bi- feju, v dvorani ali kjerkoli, tak, kakršnega lahko vidite le še v filmih ali morda tu in tarn v Ljubljani, pa tudi tarn so zelo, zelo redki. Tudi njegova življenjska zgodba in njen zaključek sta bila v stilu, ki je zelo znaälen za zdaj ie nekoliko arhaično, a še vedno zelo prisotno doje- manje sveta pesnikov. Danes s(m)o samo še bolj ali manj spretni besedni obrtniki. Sposobnost pesnenja je Da- mir očitno imel za boiji dar, kar je dokazoval tudi s po- sebnim odnosom do pesni- ških, literarnih dogodkov in s tern, kako je (s klobu- kom in v dolgem plašču) pri- hajal na literarne večere, kako spoštljivo je prebiral vsak verz, ki ga je napisal kdo drug. Tudi zato je bil in ostaja Pesnik, pisano z veli- ko začetnico. Damir Šambarek Kukovič Spomin na pesnikovanje Kot da niso več moje Te besede, Davno prelite na papir - Samo prepolne posode Za neko davno ialost In nemir. INPORrtAüBO mUl POKRAJIHE POMVJE inio Pišečki učiteljici v Namibiji Osnovna sola Maksa Pleteršnika v Pišecah je kot ena izmed Unescovih šol v Sloveniji vključena v ASP (Associated Scho- ols Project) net Slovenije, v katero se danes povezuje ie pre- ko osemdeset osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije, ki sku- šajo obdržati svojo drugačnost, pa vendar sprejemati znanje, razumevati tujo drugačnost in ustvarjati prijetno sobivanje. Spoznavanje tujega in predstavljanje slovenskega, slovenskih šolnikov in šolskega sistema ter seveda projektno zelo aktiv- ne OS Maksa Pleteršnika Pišece je dve učiteljici - Rut Zlobec, ki na šoli poučuje slovenski jezik in je tudi koordinatorka ASP neta, in Tanjo Plevnik, ki otroke uči umetniškega ustvarjanja in likovnega izraianja, tokrat popeljalo na dvotedenski obisk v oddaljeno afriško driavo Namibijo. Po besedah ravnatelja Mar- tina Dušiča na pišečki šoli pričakujejo, da bosta učiteljici po vrnitvi kot že tolikokrat doslej v šolsko delo in domače okolje vtkali veliko svežih idej. Za varnejši promet Rdeči križ Slovenije je v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Brežice 15. julija v Termah Ča- tež pripravil t.i. Poletno turo osrednjo akcijo letošnje evrop- ske kampanje Rdečega križa o varnosti v cestnem prometu. V sklopu Poletne_______________________________ ture so na poti po Evropi šti- ri vozila, v posa- meznih mestih, krajih pa pote- kajo prireditve, katerih namen je predstavitev varnosti v cest- nem prometu in prve pomod. Iz- med šestih slo- venskih krajev so----------- —--------------------------¦ bile Terme Čatež 15. julija prizorišče različnih aktivnosti, od zabavne cestno-prometne igrice, tekmovanja kolesarjev v po- časni vožnji, demonstracije posledic hitrosti na napravah, kot so stopko skuter, tehtnica za oddtavanje naletne teže in alko- skopa, demonstracije prve pomod in oživljanja in podobno. Dogodek se je zakljudl z lokalno prornocijsko turo v sprem- stvu policistov. Pestro poletje v Kozjanskem parku V okviru Glasbenega polet ja na gradu Podsreda, ki ga prireja Kozjanski park, so zakljudli dva od štirih mednarodnih glasbe- nih seminarjev, za prečno flavto in za rog. Oba so pospremili z uvodnimi koncerti profesorjev in z zaključnimi koncerti sluša- teljev seminarjev. Seminarja za rog, denimo, se je udeležilo 14 slušateljev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Nemčije, ki so sku- paj s profesorjema Boštjanom Lipovškom in Markusom Brug- gaierjem izvedli promenadni koncert v Podčetrtku (na fotogra- fiji). Izpeljali bodo še seminar za saksofon, ki se je pričel pred dnevi, konec avgusta pa še seminar za violino. Jazz na bazenu Brestanica Mladinski center Krško in Klub posavskih študentov sta 17. ju- lija na bazenu Brestanica pripravila jazz koncert mednarodne zasedbe. Pevka Gwen Hughes iz ZDA, katere glasba je zmes jazza, funka, bluegrassa, bluesa, new orleansa ..., je izdala tri albume, bila je nominirana za najboljši sodobni jazz album, dobila je nagrado grammy za najboljši ženski jazz posnetek ... V mednarodni, slovensko-hrvaško-italijanski zasedbi so poleg pevke nastopili Elvis Stanič (kitara), Maasej Kovačevič (klavia- ture), Kiemen Kotar (tenor in sopran saksofon), Giovanni Tof- foloni (bas, kontrabas) in Tomi Purič (bobni). DZM P na Madžarskem Člani Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško se v teh dneh udeležujejo desetdnevne mednarodne mladinske izme- njave Leadership for you(th)! na Madžarskem, v okviru katere sodelujejo maldi med 15. in 25. letom starosti iz Madžarske, Švedske, Češke, Romunije, Turdje, Poljske in Slovenije. Pevski zbor Mavrica na reviji Pevski zbor Mavrica iz doma upokojencev in oskrbovancev Im- poljca je letos že devetič nastopil na reviji pevskih zborov Social- nih zavodov Slovenije v Šentjurju pri Celju. Dvanajstčlanski zbor je v tekmovalnem delu zapel pesem Kjer je sonce in požel buren aplavz obiskoval- cev. Zmaga pa je pripadla zboru iz Metlike, kamor se bodo pevci z Im- poljce na revijo odpravili nasled- nje leto. Po tek- movalnem delu so lahko prisluh- nili še Nuši De- renda, domače- mu ansambiu in kvartetu Unikat. Pevski zbor DUO Impoljca Mavrica H POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - števitka 93, četrtek, 28. 7. 2005 Damjan Popelar "spirala" med Predmejo in Telčami Bogata žetev ljudskih pesmi V nedeljskem popoldnevu 17. julija je v Telčah v sev- niški občini potekala 2. Telška žetev. Gre za srečanje in nastop ljudskih pevskih zasedb, ki jih povezuje ne le pesem, temveč tudi prijateljstvo, udeležilo pa se je je več kot deset zasedb ljudskih pevcev iz domače občine in drugih slovenskih krajev. Zaselek Telče se razprostira po grebenu vinorodnega ob- močja od Telške do Nove gore in je ena od zaselkov krajev- ne skupnosti Tržišče. Če tudi vaško skupnost tvori še ne dvesto krajank in kcajanov, so ti poznani po izredni delav- nosti in složnosti, daleč nao- koli pa tudi kot dobri organi- zatorji prireditev, naj si bodo to skupna praznovanja, kot so silvestrovanja ali denimo praznovanja ob dnevu žena, kot po velikih in odmevnih veselicah ter kulturnih pri- reditvah. In ena izmed njih, sicer druga po vrsti, imeno- vana Telška žetev, je privabi- la v kraj veliko obiskovalcev tudi 17. julija, ko je na pri- reditvi nastopilo preko deset zasedb ljudskih pevcev tako iz domače občine kot tudi \z drugih slovenskih krajev. Še posebej pa so v svoji sredi pozdravili pevke Društva po- deželskih žena s Predmeje pri Ajdovščini. Med tern primor- skim krajem in Telčami ozi- roma krajanke in krajane iz obeh krajev je v spiralo pri- jateljstva povezal domači umetnik, fotograf in arhitekt Damjan Popelar iz Mladetič. Popelar je namreč v kraški vr- tači v vasi Otlica pri Predmeji oblikoval kamnito spiralo, ki se jo je oprijelo ime "polž". Ne samo, da je Popelar v času ustvarjanja razvil tesno sode- lovanje s tamkajšnjimi pre- bivalci in krajevno skupnost- jo, temveč je slednjo povezal tudi z domačim krajem. Po- leg že omenjenega sesta- va Društva podeželskih žena s Predmeje pri Ajdovščini so na prireditvi zapele zasedbe Ljudske pevke s Tele, Fant- je s Preske, Ljudske pevke z Rogatca, Ljudski pevci "Va- ški zvon" s Prečne pri Novem mestu, pa domača harmoni- karja Daniel ter Matej Slap- šak, Ljudski pevci s Svibnega in Trebeški Drotarji iz Artič. Ob duhovitem skeču, ki sta ga za obiskovalce in doma- čine uprizorili Urška in Jelka Tršinar, pa so 2. Telško žetev nastopajoči zaključili s skup- no pesmijo. B. Mavsar Ljudske pevke Številni obiskovalci so prisluhnili desetim skupinam ljudskih pevcev. ________________________________ Damjan Popelar Posavski obzornik v akciji Za koliko lahko ližete v Brežicah? Če spadate med tiste, ki si vroče poletne popoldneve, ie stapljajo- če se v soparne večere, radi osveiite s stadkimi, cvrstimi in hladni- mi poslasticami, naj vas opozorimo, da v Brezicah lizanje sploh ni poceni. Lizanje sladoleda namreč. Prejšnji teden smo se sprehodi- li po središču tega posavskega mesta in preverili pestrost ponudbe in cene teh malih poletnih pregreh. Ljudje se med ponudniki sladoledov odločajo glede na kvaliteto in pre- phčljivost okusa, domačini pa tudi zaradi najrazličnejših navad, saj včasih pomladanski in poletni postanek v točno dotočeni slaščilarni po- stane prava tradieija, ki vsakokrat obudi pestre spomine. Eden takih krajev, kamor ravno zaradi najrazličnejših spominov na sladoled radi zaidejo sladkosnedi, je Slaščičarna Šport (nasproti Gimnazije Breži- ce), kjer kepica stane 150 tolarjev, nudijo pa vam 16 raztičnih okusov. Eden bolj popularnih lokalov z dovolj široko ponudbo različnih slado- ledov in sadnih kup je Splavar (Rafter's pub), kjer pa boste za kepico odšteli kar 170 tolarjev, cena pa bo bolj ugodna, le se boste ohladili z dvema (320 tolarjev) ali pa tremi (450 tolarjev) kepicami sladoleda. Pri Splavarju boste lahko okusili 15 razliäc sladoleda v kornetu. Breži- čani radi poližejo kakšno kepico tudi v Kavarni pri Obäni, medtem ko si krajšajo čas z branjem časopisov ali klepetanjem, za kepico pa od- štejejo 150 slovenskih tolarjev, izbirajo pa med 14 okusi. Santa Luci- ja vam ponuja 14 vrst sladoleda v kornetu po 150 tolarjev. Najširšo pa- leto okusov najdete v slaščičarni Urška, kjer smo našli kar 18 okusov, cena kepice pa je bila spet precej visoka za povprečen, a sladoleda že- Ijan slovenski iep - 170 slovenskih tolarjev za kepico. Otroci imajo skoraj tako kot ta hladni užitek radi tudi ästo poseben körnet - sladki körnet, ki ga ponujajo v najljubših brežiških stadkih po- stajališčih takole: v Kavarni boste odšteli 60 tolarjev za to poslastico, v Slaščičarni Šport in Urški boste sladoledu »povišali« vrednost s takim kornetom za 50 tolarjev, v Santi Luciji ga bodo otroci pogrešali, pri Splavarju pa se sladkega korneta drfi cena kepice, je pa sicer, kot pri veäni drugih ponudnikov, za tri kepice sladoleda ta posladek zastonj. Brežice so nasploh drage, menijo domaäni in turisti. Za sladoled v prestolnici sosednje Hrvaške, v eni bolj znanih in gostov polnih slašli- čarn Millenium odštejete za kepico 4 hrvaške kune in dobite sladoled s pravimi koščki sadja ter nikoli ne naletite na veäno skoraj praznih posodic za sladoled, kot se nam je v zgodnjem večeru zgodilo v Santi Luciji in Splavarju. Celo v znanem slovenskem obmorskem turističnem mestu Piran lahko na glavni ulici ližete kepico dobrega sladoleda za "Samo" 150 tolarjev. A še vedno drži, da »imajo vsake oči svojega ma- lar ja- in vsak jezik svoj sladoled, zato je prav in lepo, da je ponudba tako velika, kljub hudi konkurenci med lokali, ki so oddaljeni le nekaj metrov drug od drugega. Ker pa imajo tudi vsake hlače svoj iep, si lahko sami izračunate, ko- liko zapravi družina s štirimi člani za sladoled, le si zaielijo vsak dve kepici, kar ob poletnih sprehodih, napolnjenih s sladkosnedno-roteli- mi pogledi otrok, a tudi odraslih, ni nobena izjema, je pa velik užitek, ki ga vsakomur težko odreleš, tudi le zaradi nekajminutnega sladka- nja pošteno sežeš v denarnico. In tega se zavedajo tudi brežiški po- nudniki sladoleda. Maruša Mavsar in Gregor Borošak Pridobitev PGD Krška vas Novo vozilo in obnovljen gasilski dom Prostovoljno gasilsko društvo Krška vas, ki je leta 2003 praznovalo že 80-letnico svojega obstoja, tudi letošnje leto obeležuje s pomembnimi pridobitvami. Pred gasilskim domom v Krški vasi je 16. julija potekala slovesnost ob prevzemu nove- ga gasilskega vozila in otvoritvi prenovljenega gasilskega doma. Ideja o investiciji je dozore- la že pred petimi leti, vendar brez pomoči lokalne skupno- sti verjetno danes ne bi bilo novih pridobitev, je pouda- ril slavnostni govomik Ivan Prah. Skupna vrednost inve- sticije je bila okoli 10 mili- jonov tolarjev, 8,5 milijona tolarjev je zagotovila Gasil- ska zveza Brežice, okoli 1,5 milijona pa so prispevali kra- jani. Od tega so v obnovlje- ni gasilski dom, ki v Krški vasi stoji že več kot 70 let, vloži- li 2,5 milijona tolarjev sred- stev. Predsednik Gasilske zve- ze Brežice Mihael Boranič je izrazil upanje, da bo to vozi- lo služilo predvsem za vadbo in pohvalil uspehe PGD Krška vas, ki jih nadgrajujejo pred- vsem z vzgojo mladih. Pred- sednik Krajevne skupnosti Kr- ška vas Franc Jurečič se je ob tej priložnosti zahvalil Ob- činski gasilski zvezi, Občini Brežice, županu Občine Bre- žice Ivanu Molanu in njego- vim predhodnikom za pod- poro gasilskim programom v občini. Župan Občine Brežice Ivan Molan pa je zbranim sprego- voril nekaj spodbudnih besed in gasilcem izročil ključe no- vega vozila, ki ga je blago- slovil cerkljanski župnik Si- mon Ivanušič. Krajani, ki so v obnovo gasilskega doma po- leg finančnih sredstev vloži- li tudi preko 1.200 ur prosto- voljnega dela, so tokrat svoje delo zaokrožili v veselem dru- ženju, ki pa ga je kmalu zmo- tila deževna ploha. P. Brenčič Novo vozilo je blagoslovil cerkljanski iupnik Simon Ivanušič. Druženje krajanovje prekinila deievna ploha. R A D I O f 3 fl H3«VIB9L3 FlVlO KR Š K O www.radioenergy.si marketing: 041 322 99& Letovanja ZPM Krško Prva izmena že odhaja domov Zveza prijateljev mladine Krško ima že dolgoletno tradieijo v organiziranju leto- vanj v Nerezinah na otoku Lošinju. V otroškem naselju, ki je odprto od meseca junija do septembra, bo tudi letos v treh izmenah letovalo preko 250 predšolskih otrok in mladostnikov iz posavskih občin. Po prvi izmeni 76 otrok, ki le- tujejo te dni oziroma bodo v Bučanjah počitnikovali do 28. julija, se bosta do 17. avgusta zvrstili še dve izme- ni po 80 ali več otrok iz po- savskih občin, največ iz obči- ne Krško, za njimi pa bo kot zadnja pred začetkom nove- ga šolskega leta letovala še četrta in manjša skupina 33 otrok iz obdne Sevnica. Ker je Otok Lošinj s svojim bla- gim sredozemskim podneb- jem in ästim zrakom, obo- gatenim z eteričnimi hlapi iglaveev in z zdravilnimi ae- rosoli, poznan kot idealen kraj za klimatsko zdravlje- nje, polovica otrok zaradi različnih bolezni dihal letu- je preko tako imenovanega zdravstvenega programa, preostali pa preko samoplač- niškega programa. Za pestre vsebine, varnost udeležen- cev in tudi zdravstveni pro- gram v naselju v vsaki izme- ni skrbi okoli 20 voditeljev oziroma vodij skupin, ki jih spremlja tudi zdravnik. Naselje Zveze prijateljev mladine Krško sicer posluje v sestavi Počitniške skupno- sti Krško, otroci pa letuje- jo v dvanajstih zidanih hiši- cah, ki so last ZPM Krško in so razvrščene okoli central- ne zgradbe s kuhinjo in od- prto pokrito jedilnico. Vsaka hišica ima spalnico z dvanaj- stimi ležišči, dnevni prostor in kopalnico s sanitarijami. V posebni hišici je urejenih tudi osem tuš kabin, ki so lo- čene za deklice in decke. V kompleksu sta tudi dve hiši- ci, ki pa sta namenjeni upra- vi Otroškega naselja ZPM ter letovanju zaposlenih na ZPM, članov in strokovnih sodelav- cev. Vsem otrokom, ki bodo v mesecu juliju in avgustu še letovali v naselju, pa želimo prijetne počitniške dni in bi- vanje ob morju. ß. Mavsar Posavski obzornik - številka 93, četrtek, 28. 7. 2005 POSAVSKA PANORAMA H Kostanjeviška noč Dež ni pokvaril programa in zabave ^—*— Zdruieni pihalni orkestri med povorko po Kostanjevici Kostanjeviško Turistično društvo je 15. in 16. juli- ja pripravilo tradicional- no Kostanjeviško noč. Po novem dvodnevna prire- ditev je kljub nekaj dež- nim kapljicam na osred- njem sobotnem večeru lepo uspela. Kostanjeviška noč je prire- ditev s polstoletno tradicijo, ki ji obiskovalcev "ne požre" niti sočasno "Pivo in cvetje" v Laškem niti grozeči obla- ki na kostanjeviškem nebu. Besede predsednika Turistič- nega društva Kostanjevica na Krki Mateja Drobniča, ki je po povorki in ob nastopu združenih pihalnih orkestrov (kostanjeviškega ter gostujo- čih iz Markovcev in Dobrepo- Ija) ter pustnih skupin (doma- če Šelmarije, markovških Rus in Korantov ter kanalskih Li- ških pustov) pozival takrat še maloštevilne obiskovalce, naj zaprejo dežnike, saj dežja na Kostanjeviški noči ne bo, so se na srečo organizatorjev uresničile. Ob prihodu splava s Šelmarijo na krovu in treh okrašenih čolnov (zmagala je Mestna flota, predstavili so se še Vikingi in Cvičkarija) se je nabralo že kar precej Iju- di, še več pa kasneje, ko so za dobro vzdušje skrbeli Šta- jerskih 7 in seveda bogata go- stinska ponudba. Prvi večer kostanjeviške noči je minil v znamenju kolesar- ske dirke in zabave z ansam- blom Gamsi, v soboto dopol- dne so se na turnirju pomerili odbojkarji na mivki, zvečer so v družbi Andreje Zupan- čič rajali otroci. Vse skupaj je potrdilo, da Kostanjeviška noč ostaja pojem za zabavo v poletnih mesecih. P. Pavlovič Na začetku prireditve so se obiskovalci še skrivali pod dežniki, kasneje pa sojih lahko zaprli, saj omembe vrednega dežja ni bilo. Je zvok njegove tube pregnal oblake? Igre brez meja tudi na Obrežju Prostovoljno gasilsko društvo Obrežje je 23. julija na pros- toru pred svojim domom že tretjič zapored organiziralo zabavne igre brez meja. Te so bile tudi tokrat mednarod- ne, saj sta se jih poleg doma- čih ekip iz Cerkelj, Pirošice, Velikega Obreža, Mihalovca, Bukoška, Bizeljskega, Skopic in dveh ekip iz Križ udeleži- li tudi hrvaški ekipi iz Hrašč in Klokovčdka. Kot so nam po- vedali gostoljubni organiza- torji, je take, družabne pri- reditve vse težje organizirati, prav z zabavnim programom pa jim uspeva k sodelovanju pritegniti lepo število sosed- njih društev. S.M. Gasilske igre brez meja na Velikem Cirniku Brizgalna je spet od veselja brizgala Le hribček ali dva odmaknjena od Šentjanža leži majhna razpotegnjena vasica Ve- liki Cirnik, ujeta na planoti Stražberškega hriba, od koder se odpira pogled tudi na Mokronoško dolino in Kum. V vasici, ki je ena od petnajstih vasi KS Šentjanž, vztra- ja le še nekaj manj kot sto prebivalcev v tem skoraj še »pravljičnem« okolju neo- krnjene narave. Na južnem delu vasi se dviga cerkev svetega Krtža, prvič omenje- na davnega leta 1600. Na odprtem prostoru pod njo je bilo 16. julija prizorišče še enih, tokrat devetih gasilskih iger brez meja, ki jih je pripravilo Prostovoljno gasil- sko društvo Veliki Cirnik. Vasica je to popoldne oživela, saj se je tekmovanja ude- ležilo kar devetnajst ekip prostovoljnih gasilskih društev, tako iz krajev sevniške kot tudi trebanjske občine. Moške in ženske ekipe so se pomerile v treh nadvse za- bavnih igrah, katerih vsebina je bila tudi za njih presene- čenje. Kot se za gasilce spod- obi, brez vode kot njihovega osnovnega orožja v boju proti rdečemu petelinu tudi tokrat ni šlo. Tako je vse špricalo in brizgato, posebno v zadnji igri, v katero so vključili več kot 150 let staro brizgalno, ki je vsakoletna spremljevalka iger. PGD Veliki Cirnik pa jo je pridobilo že leta 1954. Namen prireditve, ki je pri- vabila obiskovalce iz Velike- ga Cirnika in okoliških kra- jev, ogledala pa sta si jo tudi sevniški župan Kristijan Jane in predsednik Gasilske zveze Sevnica ter direktor občin- ske uprave Zvone Košmerl, sta predvsem druženje in za- bava. V tem duhu je prireditev tudi vodila domačinka iz bližnje- ga Šentjanža Tjaša Repše, ki je s svojimi humornimi vlož- ki bodrila tekmovalce in za- bavala gledalce. Poleg dru- ženja je bilo v ekipah tudi precej tekmovalnega duha in tokrat so bile najuspešnej- še ekipe, med ženskami eki- pa Šmarčne, sledili sta ji eki- pi Trebelnega in Studenca, pri moških pa so največ zdravega gasilskega duha pokazale eki- pe Pokleka, Zabukovja in Mo- kronoga, ki so bili tudi naj- glasnejši. Da pa dobre volje nikakor ni zmanjkalo, so poskrbeli do- mačini z dobrim golažem in srečolovom s praktični- mi nagradami, Ljudski pev- ci in ansambel Novi spomini. Nad prireditvijo je vsesko- zi bedel predsednik PGD Ve- liki Cirnik Joie Zaplatar, za samo pripravo pa je bil zaslu- žen še Jože Dragan s pomoč- niki. Tako je gasilska veselica kljub nekaj kapljam dežja, ki pa so začele padati ravno ob koncu gasilskega tekmoval- nega brizganja, lahko traja- la pozno v noč. P. Brenčič Stara brizgalna je nepogrešljiva pri igrah na Velikem Cirniku._______. _________________________ Samo prižgite luč. Dober leasing . za vaš dom. ^^^H^^ LB Leasing d.o.o. Ljubljana ^^^^^^¦L Poslovalnica Novo mesto ^^^^^^^^¦^K,. Seidlovd cestd 3, 8000 Novo mesto ^^^^^^^¦L^ tel. 07/337 93 15 15|et LB Leasing I clan skupine NLB na šport Posavski obzornik - številka 93, četrtek, 28. 7. 2005 Judo klub Olimpija Krmelj Japonske veščine v mirnski dolini Tatami, kimono, ippon, wazzari, yuko, ogoshi,... Ne, to ni potopis z Japonske, ampak predstavitev sport- nega kluba iz Krmelja, ki goji tradicionalno japonsko vešcino judo. Naštete besede so del judoističnega iz- razja in so v tem središcu mirnske doline nekaj pov- sem običajnega, saj v zadnjih letih tarn tako rekoč ni otroka, ki se ne bi vsaj poskusil v tem športu. Še več, krmeljski judoisti osvajajo naslove slovenskih držav- nih prvakov, nekaj vidnih uvrstitev in celo medalj pa so osvojili tudi na mednarodnih tekmovanjih. Para- dni konji krmeljskega kluba, ki ga vodi Janez Mirt, so Tina Kukec, Denis Štih in Matic Lampič. Tina se prebija med najboljše 19-letna študentka upravne fakultete Tina Kukec iz Tr- žišča je - čeprav še mladinka - najizkušenejša med krmelj - skimi judoisti. S treningi juda je začela pred sedmimi leti, "ker pač ni bilo druge možno- sti kot judo", kot pravi. Tek- muje v kategoriji nad 78 kg, med svoje največje uspehe pa šteje bronasto medaljo z evropskega kadetskega pr- venstva leta 2002, lani je bila peta na evropskem prvenstvu • mlajših članic in sedma na svetovnem mladinskem pr- venstvu, nedavno je bila sed- ma tudina sredozemskih ig- rah v Španiji. Je aktualna mladinska državna prvaki- nja, edini pravi izziv v Slove- niji zanjo pa je udeleženka tanske olimpijade Lucija Po- tavder, s katero je nazadnje dvakrat minimalno izgubila, pred tem pajo je že uspela premagati. "Zelim si izpolni- ti normo za letošnje evrop- sko mladinsko prvenstvo, na katerem ciljam na medaljo. Čeprav si dolgoročnih ciljev ne postavljam, si seveda že- Um nastopa na olimpijskih ig- rah", pravi Tina. Kljub že kar nekaj članskim izkušnjam se zaveda, da bo prehod iz mladinske v član- sko konkurenco težaven, saj predvsem v njeni kategori- ji med članicami prevladu- jejo starejše in izkušenejše judoistke. Tina se je že dva- krat udeležila priprav v do- movini juda, torej na Japon- skem: "Njihov stit borbe je Tina Kukec je bila v le- tih 2001 do 2004 pro- glašena za najboljšo športnico v občini Sev- nica, lani pa sta poseb- no priznanje za sport- ni osebnosti leta prejeli tudi trenerki Inna Toro- peeva in Olga Sthyrba. Trenerki, ki sta se kar udomačili v Krmelju, sta lani prejeli tudi pri- znanje krmeljske kra- jevne skupnosti. povsem drugačen od naše- ga, že zaradi njihove tele- sne zgradbe, nasploh so Ja- ponci še vedno daleč pred drugimi v tem športu". Doda- ja, kako pomembno je, da se udeležuješ mednarodnih pri- prav in se spoprimeš z novi- mi tekmeci, saj bi se sicer s ktubskimi kolegi lahko borili "skoraj miže". Med študijem v Ljubljani trenira pri Ijub- Ijanski Olimpiji, kjer kot tre- nerki delata tudi Krmeljčanki Innä in Olga. Tudi Denis in Matic z visokimi cilji Tudi 18-letni dijak novomeške srednje sole Denis Štih in 16- letni dijak novomeške šport - ne gimnazije Matic Lampič, oba Krmeljčana, sta se znaš- la v judu, ker drugih športov v mirnski dolini pač ni bilo na voljo. Denis je v kategoriji do 90 kg aktualni državni pr- vak med mladinci in mlajšimi člani, pa tudi članski podpr- vak, Matic je v kategoriji do 81 kg kadetski državni prvak, poleg tega je bil letos sedmi na olimpijskih dnevih mladih in deveti na evropskem ka- detskem prvenstvu. Tudi De- nis namerava izpolniti nor- mo za oktobrsko evropsko mladinsko prvenstvo, kjer bo tako kot Tina štartal na me- daljo, "a je veliko odvisno od žreba", dodaja pri tem. Sicer imata tako Denis kot Matic vi- soko postavljene športne ci- Ije, ki segajo vse do olim- pijskih iger in medalj. Ker na olimpijadi od 16 tekmoval- cev v vsaki kategoriji nastopi le pet Evropejcev, je že sama uvrstitev tja zelo težka, a z vztrajnim delom je vse mogo- če, sta prepričana mlada Kr- meljčana. Peter Pavlovič Matic Lampič, Tina Kukec in Denis Štih na balkonu krmefjske telovadnice, kjer ima krmeljski klub vadbišče. Judoisti na tatamiju Judo klub Otimpija Krmelj deluje od leta 1997, ko je domačin Mihael Vidmar, judoistični zanesenjak, v Krmelj pripeljal ruski trenerki Inno Toropeevo in Olgo Sthyrbo. Zanimanje za ta sport je bilo ta- koj zelo veliko, saj po prenehanju delovanja roko- metnega kluba v kraju ni bilo drugega tekmovalnega športa. V osmih letih se je v klubu zvrstilo že pri- bližno 250 začetnikov, trenutno trenira 50 judoistov iz mirnske dotine in Mokronoga, želijo pa si prodreti tudi v trebanjsko občino, pravi predsednik kluba Ja- nez Mirt. Trenirajo na batkonu telovadnice krmelj- ske osnovne sole, kjer je prostora premalo, težavo bi rešili s prizidkom, ki bi omogočal postavitev pra- vega judo tekmovalisca (10 x 10 metrov). Judo si- cer ni najbolj poceni sport (tekmovalni kimono sta- ne okrog 30 tisočakov, vsak pa potrebuje vsaj dva), zato je veliko stroškov na plečih staršev otrok. Krmeljski udeleienci letošnjega mladinskega državnega prvenstva v judu studio i E>aa INFORMACUSKO SREDIŠČE POKRAJINE POSAVJE info Veber, Bogovič in Budna državni prvaki V Mariboru je konec tedna potekalo državno člansko atletsko prvenstvo. Clani AK Sevnica so osvojili tri medalje: Borut Ve- ber je postal državni prvak na 5000 m, na 3000 m pa je bil drugi, še eno srebrno medaljo pa je na 3000 m z zaprekami osvojila Maja Teraž. Slednja je bila poleg tega na 400 m deve- ta, Tadej Mirt je bil na 3000 m šesti, na 1500 m pa 13. Nasto- pili so tudi trije atleti Atletskega kluba Fit Brežice. Tomaž Bo- govič je ob odsotnosti Primoža Kozmusa postal državni prvak v metu kladiva, Jure Rovan pa je bil v skoku s palico tretji, a kljub temu potuje na svetovno prvenstvo v Helsinke. Prav tako v skoku s palico je tekmovala tudi Mateja Drobnič. Državna pr- vakinja v skoku v višino je v dresu Kronosa iz Ljubljane posta- la Senovčanka Janja Budna. Hana in Anže potrdila visoki mesti Igralci Teniškega kluba Krško so uspešno zaključili z nastopi na državnih prvenstvih. V kategoriji do 12 let sta lep uspeh do- segla Hana Umek in Anže Deržič, saj se oba ponašata z naslo- vom državnih podprvakov v igri parov. Posamično se je Anže uvrstil med osem najboljših, Hana pa je delila tretje mesto. S tem sta oba potrdila odlični mesti - Hana tretje in Anže sed- mo -, ki jih trenutno zasedata na slovenski jakostni lestvici v njuni kategoriji. Sevniški karateisti blesteli na Sardiniji Na svetovnem shotokan karate prvenstvu, ki je sredi julija potekalo na Sardiniji, so v konkurenci 538 tekmovalcev iz 42 držav kot člani slovenske reprezentance nastopili tudi sevni- ški karateisti in osvojili kar šest od sedmih slovenskih medalj. Članska kata eki- pa (na fotogra- fiji), ki so jo sestavljali Sevni- čani Marko Sto- par, Denis Orač in Rok Črepin- šek, je pred Ar- menci in Avstral- ci osvojila naslov svetovnih prva- kov, v katah po- samično je bil Marko Stopar drugi, Denis Orač pa peti. Marko je srebro osvojil tudi v borbah članov do 75 kg, Rok Črepinšek je bil četrti, Gorazd Mlinarič pa peti. V katah med mladinka- mi je Marja Zidarič zaostala le za kolegico iz reprezentance Anito Anušič in osvojila srebro, srebrn je bil v katah med ve- terani nad 40 let tudi Jurij Orač, Eva Melanija Kožar pa je bila bronasta v katah med kadetinjami. Aljoša Orač je bil v katah med kadeti šesti. Marko Pšeničnik peti v državi V Ljubljani se je 17. julija končalo štiri dni trajajoče držav- no prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem, ki so se ga izmed posavskih strelcev udeležili le člani Strelskega kluba Brežice. S petim mestom v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire na razdalji 50 metrov se je v kategoriji mlajših mladincev najbolj izkazal šele 15-letni Marko Pšeničnik, Gabri- jela Pešec pa je bila v streljanju s športno pištolo na 25 metrov v absolutni konkurenci sedma. V trojnem položaju s puško je pri pionirjih Peter Kršlin, sicer letošnji državni prvak z zračno puško, na koncu osvojil deveto mesto, Jernej Jurkas pa je bil v isti disciplini enajsti. Košarkarski kamp v Tržišču V organizaciji Košarkarskega kluba Tržišče je v tem kraju po- tekal poletni košarkarski kamp za otroke in mladino, na ka- terem se je zbralo lepo število otrok iz Tržišča, Krmelja in Šentjanža. Otroke, ki so se učili košarkarskih spretnosti, so Sašo Filipovski (na sredini zgoraj) z udeleienci kampa v Triišču____________________________________________ med drugimi obiskali tudi trener Uniona Olimpije Sašo Fili- povski in košarkarji Smiljan Pavič, Marko Antonijevič in Igor Ivaškovič. Posavski obzornik - številka 93, četrtek, 28. 7. 2005 MLADI a Plavalci tudi na najvišjih mestih Plavalci krškega Celulozarja so sodelovali na Lučkinem memo- rialu v Trbovljah ter na mednarodnem mitingu Veronika v Kam- niku. V Trbovljah sta bila Jernej Omerzel na 100 m hrbtno in Jaka Kramaršič na 200 m hrbtno tretja, Dolores Žičkar pa na 50 m prsno četrta. V Kamniku se je z uvrstitvijo v finale na 50 m hrbtno ponovno izkazal Jernej Omerzel in bil na koncu peti, z uvrstitvami med deset najboljših pa so prišli še Matija Omerzel na 100 m hrbtno pri ml. dečkih, Jaka Kramaršič na 50 in 100 m hrbtno pri dečkih, Nejc Zakšek na 100 m prsno pri ml. Dečkih in Dolores Žičkar na 100 m prsno v absolutni konkurenci. Mladi košarkarji državni prvaki v ulični košarki Na finalnem turnirju v ulični košarki v Ljubljani je v kategoriji letnik 90 in mlajši sodelovala tudi posavska ekipa X.Y.Z. in po- stala državni pr- -------------------------------------------------------- vak. Jure Šala- mon iz Krškega, Iztok Deržanič iz Artič, Nejc Jevš- nik in Marko Iva- čič iz Brestanice, na finalnem tur- nirju v Ljubljani pa se jim je pri- družil še Marcel Mihalič iz Nove- ga mesta, so pre- jeli so praktične nagrade, za na- grado p'a si bodo -------- ogledali tudi košarkarsko tekmo evropskega prvenstva v Beo- gradu med reprezentancama Slovenije in Grčije. Posavski alpinisti v perujske Ande Posavski alpinistični klub med 22. julijem in 16. avgustom že tretjič organizira alpinistično odpravo v osrčje perujskih Andov Cordillera Blanco. Clani odprave so Gorazd Pozvek, Matej Zor- ko, Andrej Sotelšek, Boris Sagernik, Nejc Pozvek, Romana Šala- mon, Rok Umek in Igor Suvajčevič, pridružila pa se jim bo tudi gorniška skupina v sestavi Danica Pozvek Vidmar, Cvetka Ogo- revc, Janez Novak, Maruša Novak in Darja Prezelj. Odprava se želi povzpeti na nekatere lažje pettisočake, na nekaj srednje težkih šesttisočakov, kot najzahtevnejši cilj pa so si zadali pre- plezati prvenstveno smer v južni steni 6274 m visokega Pal- caraja. Njihov zadnji cilj je vzpon na najvišji vrh Peruja 6768 m visok Huascaran. Trikrat peti na svetovnih igrah Na svetovnih igrah neolimpijskih športov v nemškem Duisbur- gu so nastopili tudi posavski tekmovalci v ju-jitsuju, vsi člani DBV Katana Globoko. Vita in Vanja Preskar sta v duo sistemu -------------------------------------------------------- tesno izgubili boj za bron in osvo- jili peto mesto, prav tako peta sta bila v duo si- stemu Dejan Kink in Gorazd Ko- stevc, sicer favo- rita za medaljo, ki jima jo je pre- prečila Gorazdo- va poškodba. V borbah v kate- -------------------------------------------------------- goriji do 94 kg je nastopil Zlatko Rizvič, ki je v drugem krogu izpadel proti kas- nejšemu zmagovalcu iz Španije in bil na koncu prav tako peti. Ob vrnitvi domov sta globoške tekmovalce sprejela brežiški žu- pan in podžupan Ivan Molan in Davor Račič. Še naprej nepremagljiva v akvatlonu Na akvatlonu v Celju oziroma na Šmartinskem je- zeru minuli vi- kend je tekmo- valka Multisport kluba iz Krške- ga Nina Mandl nadaljevala niz zmag v akvatlo- nu. Povedla je že pri plavanju in pri teku pred- nost še poveče- vala ter z veliko prednostjo prite- kla vcilj. Klubski uspeh sta dopol- nila Tamara Bo- govič med dekli- cami s četrtim in---------------------------------------------------- Jernej Glas med mlajšimi dečki s petim mestom. TurnirBomba V Krškem in v Kostanjevici na Krki je 16. julija potekal tret- ji Poletni športni vikend - turnir Bomba. V malem nogometu je zmagala ekipa Pizzerija Fontana iz Krškega, v košarki ŠD Pod- bočje, v odbojki na mivki za ženske T&M iz Žužemberka oz. Ko- čevja, v odbojki na mivki za moške pa ekipa Mokronoga. V ekipi X.Y.Z. so igrali štirje mladi kosarkarji iz Posavja. Udeleženci svetovnih iger na sprejemu pri iupanu Nina Mandl med podeljevanjem priznanja za zmago_____________ DŠB Špica je bila špica Društvo študentov Brežice je minuli konec tedna na ŠRC Grič uspešno izpeljalo prireditev DŠB Špica, katere namen je bilo druženje in zabava skozi sport. Da ni zmanjkalo aktualne glas- be, sta poskrbela Dj Lennx in Dj Dule. Odbojkarski turnir, pa- intball in predvsem posebne igre brez meja pa so aktivnosti, ki so poskrbele za pravo poletno osvežitev, polno smeha gledal- cev in sodelujočih. Tabor v domačem kraju Deset otrok, starih od osem do dvanajst let, iz Brežic in oko- lice je drugi julijski teden preživelo na počitniškem taboru ob Krki na Griču pri Malencah, ki ga je organiziral brežiški Mladin- ski center. Tabor v domačem kraju, kakor so ga poimenovali, je potekal že četrto leto zapored, otroci pa so čas preživlja- li predvsem ob ustvarjanju na različnih delavnicah, pa tudi ob športnih aktivnostih ter zabavnih in družabnih igrah. Za njihovo dobro in varno počutje je skrbelo pet animatorjev prostovolj- cev in vodja tabora Natalija Ratko, ki je zadovoljna predvsem s tem, da se je nekaj otrok tabora udeležilo že drugo ali tretje leto zapored, kar je svojevrstna pohvala za organizatorje. P.P. Vodja tabora Natalija Ratko med otroki Nagradna akeija "Športnik Posäyja 2005" Pogostokrat radi pravimo, da so Sportniki in športnice naši najboljši ambasadorji, pa to ne velja le za prepoznavnost države, temveč tudi za prepoznavnost določe- ne pokrajine. V Posavju se lahko pohvalimo s številnimi športniki in športnicami, ki tako v ekipnih kot v posamičnih športih nekaj pomenijo ne le na slovenskem, ampak tudi na evropskem športnem zemljevidu. Z namenom, da tudi vas, drage bralke in bralci, spodbudimo k razmišljanju, kateri so tisti športniki in športnice, ki v Posavju in za Posavje največ pomenijo, bomo v časopisu Posavski obzornik začeli z akcijo "Športnik Posavja 2005", v kateri želimo z vašo pomočjo izbrati naj- boljšega športnika, najboljšo športnico, najboljšo ekipo v posamičnih športih in najboljšo eki- po v kolektivnih športih v letošnjem letu. Vabimo vas, da glasujete za svoje favorite, mi pa bomo na podlagi vaših glasov na zaključni prireditvi, ki jo načrtujemo za 26. Januar 2006, raz- glasili zmagovalce v vseh štirih kategorijah. Ker pa "glas ljudstva" ni vedno identičen "glasu stroke", bomo tudi posebno strokovno komisijo, sestavljeno iz športnih novinarjev, trenerjev in poznavalcev športa, poprosili, da po svojih kriterijih izbere najboljše športnike in športni- ce, zmagovalce pa prav tako razglasili na omenjeni prireditvi. Pri tem poudarjamo, da lahko glasujete le za tiste špotnike in športnice, ki nastopajo v vrstah posavskih klubov. NAGRADE ZA SODELOVANJE Med prispelimi glasovnicami bomo vsakič izžrebali pet dobitnikov nagrad. Tokrat bomo razdelili naslednje nagrade: 1. Bon Krke Zdravilišča v vrednosti 15.000 SIT 2. Bon Krke Zdravilišča v vrednosti 10.000 SIT 3. Bon Krke Zdravilišča v vrednosti 5.000 SIT 4. Knjižna nagrada Založbe Neviodunum 5. Kapa z znakom Posavskega obzornika /\1 POSAVSKI tj/ ObzorniK Vabljeni k sodelovanju! Na- grajence iz prejšnje in to- kratne številke bomo obja- vili v naslednji številki, ki izide 25. avgusta. Balnea WELLNESS CENTER DQLENISKE TQPLICE IJ« KRKKZDWAVILlSCK GLASOVNICA St. 2 Glasujem za: športnika __ športnico______________ ekipo v posamičnih športih ekipo v kolektivnih športih Ime in priimek Naslov Izpolnjeno glasovnico pošljite do 22. avgusta 2005 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško (pripis: Športnik Posavja 2005) 2005 ŠPDRTNIK POSAVJA |R IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik - številka 93, četrtek, 28. 7. 2005 31. seja Občinskega sveta občine Krško Svetnice in svetniki občinskega sveta so na 31. redni seji, ki je potekala 21.7.2005, sprejeli osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načr- tu staro jedro Leskovec ter sklep o obravnavi predloga zazidatnega načrta za sta- novanjsko območje Globočice pri Kostanjevici. Občinski svet je sprejel tudi sklep o spremembi in dopol- nitvi sklepa o imenovanju Komisije za ustanovitev in do- ločitev sedeža pokrajine Po- savje, s katerim je s funkcije predsednika in člana komisije razrešil Damjana Laha. Pred- sednik komisije je postal Sta- ne Pajk, namesto Laha pa je bil za člana komisije imenovan Andrej Božič. V štirinajstčlan- sko komisijo je bil imenovan tudi načelnik Upravne enote Krško Anton Podgoršek. Občinski svet občine Krško je Komisijo za ustanovitev in do- ločitev sedeža pokrajine Po- savje sicer ustanovil že maja lansko leto. Glavne pristojno- sti in naloge komisije so, da pripravlja predloge in uteme- Ijitve za ustanovitev pokraji- ne Posavje in njenega sedeža, sodeluje pri pripravi normativ- no pravnih podlag za ustano- vitev pokrajine na dr- žavnem in regionalnem nivoju, pripravlja pred- loge za materialne, or- ganizacijske in kadrov- ske pogoje za delovanje organov pokrajine s se- dežem v Krškem ter skrbi za uresničevanje 9. člena Statuta obči- ne Krško, da pride do povezovanja v pokraji- no Posavje, upošteva- joč načelo enakoprav- ------ nosti. Ob teh nalogah je občinski svet komisijo pooblastil tudi za pripravo predlogov in ute- meijitev za spremembo sta- tusa občine Krško. Ob spre- membah v omenjeni komisiji so svetnice in svetniki spre- jeli tudi sklep o aktivnostih za ustanovitev in določitev sede- ža upravnega okraja in sedeža pokrajine Posavje v Krškem. Na 31. redni seji je bil sprejet še odtok o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic neurja v letu 2005 ter osnutek navo- dila za predstavnike ustano- vitelja v organih upravljanja javnih zavodov, katerih usta- noviteljica je Občina Krško. Občinski svet sklepa o odpisu dolga podjetjem Rimal, A-A in Ado ni potrdil. Občinski svet občine Krško med zasedanjem__________________ Na podla$i 29. Ciena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, St. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US RS, 63/95 - obvezna razla- Sa, 73/95 - odločba US RS, 9/96 - odločba US RS, 39/96 - odločba US RS, 44/96 - odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US RS, 74/98, 59/99 - odločba US RS, 70/00 in 51/ 02) in 16. člena statuta občine Krško (Uradni list RS, St. 98/00 - prečiščeno besedilo in 5/03) je Občinski svet občine Krško, na svoji 31. seji, dne 21.07.2005, sprejel SKLEP !!_ o aktivnostih za ustanovitev in določitev sedeža pP* upravnega okraja in sedeža pokrajine Posavje v Krškem ämtm I. Občinski svet Občine Krško podpira aktivnosti Vlade Republike Slovenije pri spremembi zakonodaje s po- dročja državne uprave in lokalne samouprave ter pri sprejemanju nove zakonodaje za ustanovitev pokra- jin v Sloveniji z namenom, da se izboljša učinkovi- tost in racionalizacija uprave ter ustanovitev pokra- jin za skladen regionalni razvoj. II. Občinski svet Občine Krško pričakuje od Vlade Re- publike Slovenije, da bo pri pripravi zgoraj nave- denih aktov upoštevala že posredovane zahteve in argumente Občine Krško za ustanovitev upravnega sedeža za Posavje ter sedeža pokrajine Posavje, ter vodila dialog med obanami na osnovi že pripravlje- nih strokovnih podlag. III. Občinski svet Občine Krško podpira predlog, da se upravna reorganizacija in uvedba oz. ustanovitev pokrajin v Sloveniji vodi in izvede paralelno in isto- časno ter na osnovi terminskega plana Vlade Repu- blike Slovenije, po predhodno sprejetem konsenzu tudi s strani lokalnih skupnosti. IV. Občinski svet Občine Krško na osnovi pripravljenih strokovnih gradiv ugotavtja, da v občini Krško že ob- stajajo kadrovski, organizacijski in prostorski pogoji ter enotna politična volja za umestitev upravnega in pokrajinskega sedeža v mestu Krško, ki je geograf- sko in gospodarsko središče Posavja. V. Občinski svet Občine Krško ponovno poudarja, da je potrebno pri umeščanju ustanov državnega in pokrajinskega pomena upoštevati zatečeno stanje (policentričnost), ki je v primeru Posavja že izvede- na in pri novih doseči vsaj soglasje dveh tretjin ob- čin o sedežu, pri tern pa upoštevati zlasti zahtevano v III. točki tega sklepa. VI. Občinski svet Občine Krško predlaga Svetu pokraji- ne Posavje v ustänavljanju, da obravnava in uskladi dogovor o ustanovitvi pokrajine Posavje s sedežem v Krškem ter sprejme dogovor o sedežu Upravnega okraja v Krškem. Člani Sveta pokrajine Posavje v ustänavljanju iz ob- čine Krško se zavezujejo, da bodo na seji Sveta po- krajine Posavje v ustänavljanju zagovarjali argu- mente in sklepe Občinskega sveta Občine Krško. VII. Občinski svet Občine Krško pooblašča Župana Obči- ne Krško ter Komisijo za ustanovitev in določitev se- deža pokrajine Posavje, da pripravita vse potrebne dokumente za ustanovitev Mestne občine Krško in vloži predlog v Državni zbor Republike Slovenije. VIII. Občinski svet Občine Krško pooblašča Župana Obči- ne Krško ter Komisijo za ustanovitev in določitev se- deža pokrajine Posavje, da vodita vse aktivnosti v smeri zgoraj sprejetih sklepov ter da o morebitnih odstopanjih o tern obvestita Občinski svet. IX. Sklep velja z dnem sprejetja. Številka: 032-04-2/2005-O510 ™"$ Datum: 21.07.2005 Franc Bogovič, «gj^yi^^^^i zupan Primerriost reke Krke za kopanje Oddelek za urejanje prostora in varstvo oko- Ija Občine Krško sporoča, da je Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil ana- lize vode reke Krke na lokacijah kopališč na območju Kostanjevice na Krki, Karlč in Pod- bočja. Odvzem vzorcev je bil izveden 28. in 29. junija 2005. Na podlagi opravljenih mikrobioloških in ke- mijskih analiz je bilo ugotovljeno, da voda reke Krke na omenjenih kopališčih ne ustre- za zahtevam Pravilnika o minimalnih higien- skih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. list RS, št.73/03). Kopanje v reki Krki je na lastno odgovor- nost. V primeru kopanja v reki Krki je po navodilih Zavoda za zdravstveno varstvo zlasti potreb- no upoštevati naslednja opozorila: • Voda iz reke Krke ni pitna. • Otroke, zlasti mlajše, je potrebno neneh- no opozarjati, da se med plavanjem (čo- fotanjem, ...) izogibajo požiranju vode in jih nikoli puščati samih. • Po kopanju v naravnih, neurejenih kopa- liščih se je ob prihodu domov potrebno obvezno temeljito oprhati in umiti. • Vode iz reke Krke se ne sme uporabljati za pitje ali pripravo hrane (tudi ne za umiva- nje in hlajenje sadja). Pomoč občine Krško sosednji občini Kozje Občinski svet občine Kr- ško je na korespondenč- ni seji 25. 7. sprejel sklep o finančni pomoči občini Kozje pri odpravi posledic neurja v višini milijon to- larjev. Župan občine Krško Franc Bogovič, ki si je 23. 7. z županom sosednje obči- ne Kozje ogledal posledice petkovega katastrofalnega neurja, poziva tudi ostale občine, da pomagajo pri- zadetim obänam. Javna razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta obrtna cona Leskovec Občina Krško obvešča vse ob- čane občine Krško ter krajane Krajevne skupnosti Leskovec, da je organizirana javna raz- grnitev predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega na- črta obrtna cona Leskovec. Dokumentacija je v času ura- dnih ur javno razgrnjena v prostorih Občine Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško, ter v prostorih Krajevne skupnosti Leskovec, Ulica 11. novem- bra 24, Leskovec. Javna razgrnitev traja naj- manj 15 dni, od torka, 26.7.2005 dalje. V času javne razgrnitve se lahko k dokumentu poda- jo pisne pripombe in pred- logi ter se posredujejo Obči- ni Krško, Oddelku za urejanje prostora. Javna obravnava predlo- ga sprememb in dopolni- tev zazidalnega načrta obrt- na cona Leskovec bo v torek, 2.8.2005 ob 18.00 uri, v Ga- silskem domu Leskovec. Vljudno vabljenil * Na osnovi 28. Ciena Zakona o ure- janju prostora (Uradni list RS, St. 110/02, 8/03 in 58/03) vabi Obči- na Krško, CKŽ 14, Krško na 1. PROSTORSKO KONFERENCO za spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta dela mesta Krško (Stara vas), • ki bo vpetek, 29.7.2005, ob 8.00 uri, v sejni sobi »A« Obdne Krško. Na prostorski konferenci bo pred- stavljen osnutek programa pri- prave za izdelavo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta dela mesta, ki se nanaša na na- črtovanje stanovanjsko poslov- nega kompleksa na öbmocju med Cankarjevo in Rozmanovo uli- co ter Cesto 4. julija in Sovre- tovo ulico. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosil- cev urejanja prostora, krajevne skupnosti, gospodarstva, inter- esnih združenj ter organizirane javnosti. Osnutek programa priprave je na vpogled na Občini Krško, Oddel- ku za urejanje prostora in var- stvo okolja, CKŽ 14, v času urad- nih ur ter na spletni strani Občine Krško. Franc Bogovič, zupan Številka: 350-05-1/2005 O502 Krško, 20.07.2005 Obnovljena fasada Galerije Krško Potem ko je Občina Krško v lanskem letu obnovila baročni zvonik nekdanje cerkve svete$a Duha, je pred kratkim izvajalec Timi Krško zaključil z obnovo njene fasade. Po besedah arhitekta Franca Vardjana cerkev oziroma Galerija Krško zaokrožuje veduto starega mestnesa jedra in prav je, da stavbe vračamo v prvotno obliko. Z investicijo, katere vrednost znaša dobrih šest milijonov tolarjev, je pročelje usklajeno z bogato notranjostjo. IZ SVETNIŠKIH SKUPIN DELOVANJE POSAVSKE UNIJE MLADIH - LOKALNEGA ODBORA KRŠKO Spoštovane občanke in občani občine Krško! Veseli nas, da vam bomo lahko v bodoče na tern mestu predstavljali stališča, pobude, predloge in delovanje svetniške skupine PUM, ki ima Občinskem svetu Krško 2 člana - svetnika, in lokalnega odbora Posav- ske unije mladih Krško ter vas sproti obveščali o uresničevanju volilne- ga programa Posavske unije mladih. Svetnikijn člani neodvisne liste Posavske unije mladih v Krškem smo kljub majhnemu številu svetnikov uspeli uresničiti kar nekaj točk iz našega programa, predvsem pa smo v občinskem svetu delovali kon- struktivno in podpirali vse tiste projekte, za katere menimo, da so in bodo izboljšali kvaliteto življenja vseh naših občank in občanov, s po- sebnim poudarKom na tistih, ki so pomembni za življenje, delo in raz- voj mladih v naši občini. Vse uresničene programe in konkretne re- zultate dela svetnikov članov Posavske unije mladih bomo javnosti natančneje predstavili v mesecu septembru. Zaradi lažje organizacije dela smo dne 24.3.2004 ustanovili Lokalni odbor Posavske unije mladih Krško, ki ga sestavljajo svetniki in čla- ni drugih organov Občinskega sveta Občine Krško ter svetov Krajev- nih skupnosti, vodi pa ga Marko Šonc, član sveta Krajevne skupnosti Mesta Krško. Vse informacije o delovanju LO PUM Krško so vam ved- no na voljo na spletni strani www.unijamladih.com in e-naslovu krsko- @unijamladih.com , kamor lahko pošljete tudi svoja vprašanja, pobu- de in predloge. Namestnik vodje LO PUM Krško Robert Ostrelič in Vodja svetniške skupine PUM Krlko Silvo Krošelj pum posavska unija Spoštovani občani in občanke! \ Čeprav je Slovenska nacionalna stranka v kr- škem občinskem svetu zastopana samo z enim svetnikom, menim, da lahko z aktivnim delom in ažurnim odzivanjem na probleme postori več kot marsikatera večja skupina. V tern prvem zapi- su vam želim predvsem sporočiti, da sem vam vedno na razpolago za vprašanja in pobude, ki jih želite predstaviti najvišje- mu organu lokalne skupnosti. Pri svojem delu se želim še posebno posvetiti vprašanjem kvalitete živ- Ijenja v mestu Krško in celotni občini. Odgovori, ki sem jih vendarle dobil glede problematike Vipapa in njegovega onesnaževanja okolja, kažejo, da so bila opozorila potrebna in da so bile meje onesnaževa- nja res velikokrat prekoračene. Prebivalci Krškega s svojim zdravjem še naprej plačujejo ekološko sporno proizvodnjo in dobičke lastnikov. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko tovarna letno daje za kvaliteto življenja v mestu v obliki pomoči raznim klubom in organizacijam ter krajevni skupnosti, saj je slišati, da je tega zadnja leta zelo malo. Tudi glede obveščanja prebivalcev je navedeno v odgovoru, da potekajo dogovo- ri, vendar, kolikor mi je znano, doslej neke konkretne volje za sodelo- vanje očitno ni bilo, čeprav je to firma, ki bi morala poleg NEK najbolj skrbeti za obveščanje okoliških prebivalcev. Občina Krško je ustanovitelj ali soustanovitelj kar velikega števila jav- nih zavodov, ki jih tudi v celoti ali delno financira. Vsekakor za njiho- vo delovanje namenja veliko sredstev, več kot marsikatera druga ob- čina v Sloveniji. Zato bi bilo prav, da smo kot odgovorni za upravljanje z občinskim proračunom bolj podrobno obveščeni, kako in za kaj se ta sredstva porabljajo. V nekaj dneh naj bi bile znane tri lokacije za odlagališče nizko in sred- nje radioaktivnih odpadkov in po mojih informacijah naj bi bile vse tri v Posavju, torej si bodo spet vse tri občine delile še po 50 milijonov tolarjev. To kaže, da je bilo zadnje mesece veliko hrupa brez veze in predvsem veliko denarja porabljenega za postopek, ki bo na koncu po- kazal, da je edina možna lokacija v Krškem. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko denarja so razni strokovnjaki v Ljubljani porabili za ves ta diren- daj, ki je samo razburil ljudi.V zvezi s tern me pa zanima, kolikšna je oziroma bo odškodnina za visoko radioaktivne odpadke oziroma izrab- Ijeno gorivo, ki ga občina Krško že skladišči na svojem območju? Dušan Šiško Off Posavski obzornik - številka 93, četrtek, 28. 7. 2005 OKOLJE IN PROSTOR E Podpredsednik češke vlacle najprej k županu Naravnost z zagrebškega letališča je češki minister za finance in pod- predsednik Vlade Češke republike Bohuslav Sobotka v spremstvu direktor družbe Vipap Oldricha Kettnerja in svojih sodelavcev 14. julija prispel na sedež Občine Krško, kjer ga je sprejel župan Franc Bogovič. »Tukaj je bil lepo sprejet tudi naš predsednik vlade, gospod Zeman, zato me posebej ve- seli, da sem kot drugi iz naše vlade obiskal te kraje. Raz- log mojega obiska je seveda tovarna Vipap, upam pa, da bom v tern času videt čim več vaših znamenitosti in ne bom ostal le pri ogledih tovarne,« je uvodoma povedal gost, ki ni skrival svojega'navdusenja nad obiskom v Posavju. Minister Sobotka je nekaj o Sloveniji izvedel že na se- stankih evropskih ministrov za finance, zelo podrobno in konkretno pa je na ministro- va vprašanja tokrat odgovar- jal župan Bogovič, ki je pred tern predstavil glavne geo- grafske in naravne ter gospo- darske značilnosti občine in Posavja. Češki minister je odprl tudi vprašanje Vipapa, poudaril pomen te investicije za Češ- ko in dodal, da je po direk- torjevih besedah sodelovanje z občino dobro. To je potr- dil tudi župan Bogovič: »To- varna Vipap je bil pomemben gospodarski subjekt v 70. le- tih. Pravzaprav je šlo za»to- varno na vasi«, okoli kate- re je zraslo mesto. Zanimivo je, da sva z direktorjem Vi- papa svoj mandat začela sko- raj istočasno, pred sedmi- mi leti. V preteklosti je bilo več odprtih zadev, po inten- zivnih pogovorih pa smo pri- šli do dogovora, ki je bil spre- jet tako pri organih družbe kot na Občinskem svetu. Teh- nologijo v tovarni je povozil čas in, kot že veste, bo gle- de na ekološke parametre proizvodnja kmalu onemo- gočena. Zato si prizadevamo prestrukturirati gospodar- stvo v občini in vanjo priva- biti čimveč tujih investicij.« Občina Krško in Češka Repu- blika ostajata povezani poleg gospodarskih tudi s kulturni- mi vezmi (predvsem z glas- beniki in pevskimi zbori) ter skozi sport, saj med drugim vsako leto na krškem stadi- onu s svojimi motorji brnijo tudi češki vozniki spidveja. M. Mavsar Krajani za traso severno od naselja Ministrstvo za okolje in prostor, ELES in odgovor- ni projektanti so kraja- nom Zgomjih Vodat, Je- perjeka in ostalih nasetij v Krajevni skupnosti Tr- žišče v Gasilskem domu na Telčah predstavili det- no spremenjen potek trase daljnovoda 2 X 400 kV Be- ričevo - Krško, so sporočili jz Občine Sevnica. Krajani so še v času javne razgmit- ve soglasno predlagali tra- so severno od naselja, pri černer jih je podprta tudi Občina Sevnica, vendar so- glasja niso dosegli. Tudi na predstavitvi 21. julija so krajani zaradi družbene nesprejemljivosti vztrajali na prestavitvi trase. S svo- jo pobudo so 22. julija na Zgornjih Vodalah seznanili tudi ministra za gospodar- stvo Andreja Vizjaka. Župan Bogovič je češkemu gostu podaril khjigo »Krsko - stoletje na razslednicah«, ki jo je izdala posavska založba Neviodunum______________________________ INFORMACUSKO SREDlSČE POKRAJINE POSAVJE info Jane, Barbie in Ribič o izgradnji HE Boštanj Župan Kristijan Jane se je, kot so sporodli iz Obdne Sevnica, sestal z direktorjem projekta izgradnje HE na spodnji Savi Bog- danom Barbičem in pooblaščencem podjetja Infra Miranom Ri- bičem, ki sta ga seznanila s potekom izgradnje HE Boštanj in spremljajodh infrastrukturnih ureditev. V teku je razpis za izved- bo del na križišču v Boštanju, še v tern letu bodo izdelani tudi te- melji brvi na Šmarčni, začela se bodo dela na Kompolju in glavni cesti G1 - 5. Dogovorili so se tudi o skupnem sodelovanju pri reše- vanju problematike pridobivanja dokumentacije za izgradnjo pod- voza pod železniško progo v Dolenjem Boštanju in o sodelovanju pri izvedbi projekta ureditve kopališča in rekreacijskih površin na obrežju Save pri Orehovem. Župan Kristijan Jane pa je o pričakovanjih sevniške Občine pri iz- gradnji HE Boštanj in Bianca seznanil generalnega direktorja HSE dr. Jožeta Zagožna, beseda pa je tekla tudi o drugih pomembnih posavskih energetskih projektih. Ana Gračner direktorica Infre Vlada je na seji 14. julija'imenovala Ano Gračner iz Sevnice za direktorico javne- ga podjetja Infra, mandatno dobo štirih let pa nastopi s 1. septembrom letos. Na razpis, ki je bil objavljen 27. maja, sta prispeli dve vlogi, vendar naj bi bila ena nepopolna. Ana Gračner je univerzitetna diplomira- na pravnica, nekaj časa je bila kot ca- rinski inšpektor zaposlena na Ministrstvu za finance, od leta 2001 pa je delala kot svetovalka župana za pravne zadeve na Občini Sevnica. Poleg tega je bila zuna- nja članica v pogajalski skupini za kon- cesijsko pogodbo, predsednica posebne komisije za spremljanje izgradnje HE Boštanj in HE Bianca, bila pa je tudi članica odbora in koordinacijske komisije koncendenta za HE na spodnji Savi. Šest odstotkov nad načrti Nuklearna elektrarna Krško je junija proizvedla 481.041 megavat- nih ur bruto električne energije, v elektroenergetsko omrežje pa je oddala 457.588 megavatnih ur elektrike, kar pomeni, da je ju- nijska proizvodnja za 6,42 % presegla načrtovanih 430.000 mega- vatnih ur. Zmogtjivosti elektrarne so bile 97-odstotno izkoriščene, elektrarna je obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij, vsi varnostni sistemi so bili operabilni. Sava se je zaradi delova- nja nuklearke v juniju segrevala povprečno za 2,6 °C in največ za 2,9 od dovoljenih 3 °C. Ocenjeni vpliv izpustov radioaktivnih sno- vi na posameznika iz kritične skupine prebivalstva na razdalji 500 m je junija znašal 0,08 % letne omejitve, ki znaša 50 uSv. Uskla- diščili so dva soda (0,4 kub. metra) z nizko in srednje radioaktiv- nimi odpadki. Seja nadzornega sveta CeROD 14. julija se je sestal nadzorni svet projekta Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, so sporodli iz Obdne Sevnica. Vse dolenj- ske, belokranjske in posavske občine so sprejele Odlok o ustano- vitvi Centra, župani pa so se seznanili s potekom projekta, ki je v zamudi, in se odlodli, da se bodo o stanju in finančnih obvezno- stih za obdne podrobneje seznanili na skupščini podjetja. Podali so tudi predloge za člane nadzornega sveta, v katerem ima Posav- je dva člana. Prisotni so obravnavali in sprejeli družbeno pogodbo o ustanovitvi podjetja CeROD, v kateri so upoštevane tudi pripom- be, ki jih je podal odbor za komunalno dejavnost in infrastrukturo pri obdnskem svetu Obdne Sevnica. Ana Gračner Predprimerjalna študija zaključena, sledi lokalno partnerstvo Agencija za radioaktivne odpadke je v okviru postopka za izbor lo- kacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) 13. julija zaključila predprimer- jalno študijo potencialnih lokacij ter jo predala Upravi za prostorski razvoj (UPR) na Ministrstvu za okolje in prostor v nadaljnjo obravna- vo. Na UPR bodo ocenili, ali je študija pripravljena v skladu s postav- Ijenimi merili ter preverili predlog lokacij, za katere je ocenjena naj- večja verjetnost za uspešno umeščanje odlagališca v prostor. Ko bo UPR zaključila postopke, bodo javnosti sporočili formalno končno od- ločitev gtede lokacij. agencija! 5arao ARAO je v predprimerjalni študiji obravnavala 12 možnih lokacij v petih občinah, ki so se prostovoljno odzvale pova- bilu k sodelovanju v postopku umeščanja odlagališča NSRAO v prostor. Glede vsake lokaci- je je bilo z občino doseženo soglasje za uvrstitev v nabor možnih lokacij. Lokacije v prijavljenih občinah so prou- čevali od druge polovice apri- la do konca junija. Nekaj lo- kacij niso proud li v celoti, saj so tri obcine (Trnovska vas, Velika Polana in Zavrč) apri- la oziroma maja izstopile iz postopka. Šele sredi junija je bil dosežen dokončen dogo- vor z nekaterimi preostalimi prijavljenimi občinami glede vseh lokacij, ki so jih priprav- Ijene ponuditi za odlagališče, zato so bile naročene dodat- ne ekspertize, predprimerjal- na študija pa je bila zaključe- na malce kasneje, kot je bilo načrtovano. Ducat lokacij v petih občinah Lokacije v prijavljenih obči- nah Brežice, Krško, Lenart, Sevnica in Šmartno pri Litiji so primerjali z vidika pasiv- ne varnosti, s funkcionalno- tehničnega, ekonomskega, okoljskega in prostorskega vidika ter z vidika družbene sprejemljivosti. Skupaj so v celoti proučili in ovrednoti- li 12 potencialnih lokacij: v občini Brežice dve lokaciji v krajevni skupnosti Globoko, v občini Krško eno lokacijo v krajevni skupnosti mesta Kr- ško, v občini Lenart tri loka- cije (po ena v krajevnih skup- nostih Sveta Trojica, Voličina in Sveti Jurij), v občini Sevni- ca pet lokacij (dve lokaciji v krajevni skupnosti Boštanj ter po ena v krajevnih skupnostih Zabukovje, Studenec in Kr- melj), v občini Šmartno pri Litiji pa ena lokacija v kra- jevni skupnosti Zavrstnik. Pripravljeni za lokalno partnerstvo in več informacij Glede družbene sprejemlji- vosti odlagališča, ki je eno ključnih meril pri izboru lo- kacije, javnomnenjske an- kete kažejo, da še v vseh občinah prevladuje naspro- tovanje umestitvi odlagališča na njihovo območje. Vendar pa je zelo pomembno, pou- darjajo na ARAO, da odgovori udeležencev kažejo tudi pri- pravljenost lokalnih skupno- sti za vzpostavitev lokalnega partnerstva, preko katere- ga jim bo omogočeno sood- ločanje ter dostop do infor- macij. Ugotovitve v zadnjem času izvedenih javnomnenj- skih anket potrjujejo, da več informacij in večja vključe- nost javnosti povečujejo pri- pravljenost na pogovore in sprejem umestitve odlagališ- ča NSRAO. Ker se je izkazalo, da je druž- bena sprejemljivost poleg varnosti odlagališča eden od ktjučnih dejavnikov pri umeš- čanju tega objekta v prostor, je postopek zasnovan tako, da do nobene od ključnih od- ločitev ne pride brez soglasja večine deležnikov, torej tudi lokalne skupnosti kot celote. Zato bo ARAO z do tremi obči- nami, kjer bo družbena spre- jemljivost dovolj velika, skle- nila lokalno partnerstvo, ki bo predstavljalo okvir za de- mokratično izražanje in uve- Ijavljanje interesov vseh de- ležnikov. ARAO poudarja, da lahko lokalna skupnost iz po- stopka izstopi kadarkoli, do- kler ni sprejet državni loka- cijski načrt. Do novosti zadržani, vendar jenujna Postopek umeščanja odlaga- lišča NSRAO v prostor seveda ni enostaven, saj zajema tako občutljivo pridobivanje loka- cije, kjer bo odlagališče zgra- jeno, kot pridobivanje mnogih soglasij za izgradnjo, ki zago- tavljajo, da bo objekt ustrez- no načrtovan in zgrajen in da bodo pri tern upoštevane vse zahteve za njegovo varnost in okoljsko sprejemljivost. Te- žave pri umeščanju odlaga- lišča NSRAO v prostor izhaja- jo tudi iz dejstva, da takega objekta do zdaj v Sloveniji še nimamo, čeprav jih je v Evro- pi, pa tudi drugod, že precej, vendar so tako neproblema- tični, da se o njih le redkok- daj sliši. Kot na marskikatero drugo novost tudi na tovrst- no odlagališče mnogi gleda- jo z zadriki, toda odgovor na vprašanje, ali odlagališ- če v Sloveniji res potrebuje- mo, je kratek in nedvoumen: da. Pa ne samo zaradi NSRAO iz jedrske elektrarne, temveč tudi zaradi odpadkov, ki na- stajajo v medicini, industriji in raziskavah. Sodi z radioaktivnimi odpadki, ki so trenutno shranjeni v začasnem skladišču Nuklearne elektrarne Krško, čakajo na preselitev v trajno odlagališče. Lokacijo zanj intenzivno iščemo, znana pa mora biti najkasneje do leta 2008. n PROSTI ČAS Posavski obzornik - številka 93, četrtek, 28. 7. 2005 ObzorniK ao-Pustn* novlc* Naslov nove rubrike si lahko razlagate no več načinov, ideja pa se je ie pred leti utrnila našemu uredniku, kije od leta I993 do 2000 urejal krško-kostanjeviške Pustne novice: Zakaj bi tovrstno šaljivo in satirično gradivo objavljali samo pozimi, »za pusta«, zakaj si ne bi vedrega branja privoščili tudi poleti, v času do-pusta? Seve- da so prispevki za to rubriko lahko nekoliko zašiljeni, nikakor pa osebno žaljivi, torej morajo biti še nekako »dopustni«. Tudi vas, drage bralke in bralci, vabimo k sodelovanju s podobnimi, am bolj duhovitimi in na resničnih doživetjih temelječimi prispevki, ki so se zgodili v Posavju ali pa našim ljudem kjerkoli drugje. Pri- spevke podpišite in dodajte vaš naslov, mi pa bomo objavili samo začetnici imena in priimka ali vaš psevdonim. Najboljšo anekdo- to ali drug prispevek po izbiri uredništva bomo nagradili z maji- cami in kapami ali knjižno nagrado. Naš naslov: Posavski obzor- nik, p.p. 288, 8270 Krško. Junaki našega časa...________________ Predlog Brestaniškega svetnika in veterinarskega veterana Miroslava Mikelna tudi po odstopu s funkcije predsednika sveta KS Bre- stanica ni povsem prevzela slaba volja, zato je na zadnji pred- počitniški seji krškega obdnskega sveta predlagal: »Župan, predlagam, da imamo v septembru namesto ene kar več sej!« »Zakaj?« se je zaslišalo iz klopi. »Ker je staro slovensko ime za mesec September - kimavec!« Lokacija Svetnik Stane Radanovič v brežiškem obdnskem svetu ob obra- vnavi lokacij za krajevne urade: »Zakaj pa ne bi bil še kak urad pri nas v Šentlenartu? Za časa prejšnjega župana Andreja Vizjaka je bil predlog, da bi bila lahko celo nova zgradba Upravne enote v Šentlenartu. In dobro bi izbrali: prednost bi imeli krajani Dobove, ker bi lahko prišli kar direktno z vlakom, pa tudi za Bizelance bi bilo praktično, saj jih je itak večina za- poslenih v Vinu Bre- žice!« Iz zakladnice Pustnih novic Kdor zna, zifo Ko so kolegi vprašali novinarja, ki jeugo- tovil, da v nuklear- ki manjkajo sodi z atomskimi odpad- ki, kako je pri- šel do tega odkrit- ja, jim je odvrnil: »Matematika, ma- tematika, od ne- kdaj sem bil dober v seštevanju ...« A Med televizijci - Jože, kako je bilo kaj na letošnji smučarski tekmi novinarjev? - Zelo v redu, pro- ga je bila sicer za- htevna in pir po 600 tolarjev... - Mislim v tekmoval- nem smislu. - Zelo dobro, do- segel sem cilj, ki sem si ga zadal pred tekmo. - Katero mesto pa? - Ah, mesto je bilo okoli stotice, am- pak prehitel sem Gorana! KLOBUCARSTVO ŠIVANJE ZAŠČITNIH SREDSTEV IN POKRIVAL Delovni čas: pon.- pet: 8.00 -18.00, sob.: 8.00 -13.00 - nevosradnje - sradbeni servis :., • izvedbe na klju« #% -fasad« '$ X - zunanja ureditev - ostala 3radbena dela /Artiče 1Oa/ 8253 Artiče Tel./Fax: 07/49 56 909 3sm: 070 464 95« ffl&fflT tf&4ft49u - AMTHNS^rSISTEPIl www.tBisaLsl, e-imll: tMsat@8tol.nat PP8 20.8280 Brestanlca. teL: 07/49-73-500 NAGRAPNA KRIŽANKA tus Kjer dob re stvari stanejo manj WWW.tUS.SI Engrotuid.o.o.CeitavTrnovlielOa. 3000 C«lje Geslo križanke pošljite do 22. avgusta 2005 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih na- grad, ki jih podarja podjetje ENGROTUŠ d.o.o.: 1. bon v vrednosti 5.000 SIT 2. bon v vrednosti 3.000 SIT 3. bon v vrednosti 2.000 SIT Nagrajenci 92. stevilke: 1. Metka Slatner, Veliki Kamen 29, 8282 Kopriv- nica 2. Branka Lepšina,Dečno selo 43, 8253 Artiče 3. Andreja Stevanovič, Zdolska 26, 8270 Krško Geslo 92. številke: POLETNE PRIREDITVE OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA_____OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA OPTIKA KEBER I RAZPRODAJA SONČNIH OČRI '¦40% 30% «o% MnovQ 1g®250 BreÜco Tel.: 07/499-22-S3 I ] Raiffeisen J KREKOVA BANKA Ugodni krediti I Potrošnlški do 6 let Stanovanjski do 15 let Hipotekarnido15let Nizke obresti. poplačilo starih neugodnih kreditov! I______________ Svetovanje na domu ali kjer se dobro počutite! Hitre in enostavne rešitve finančnih zadreg! ^M - ŽAGAN LES IN OPAŽ ^H ^V - TONOACH strešne opeke ^H ^^L - TIM fasade demit ^^m ^A -CEMENT 50kg, 1.190,00 SIT ^M ^m -VODOVOD, CENTRALNE ^B ^PaRMATURNE MREŽE 9/6, 7.990 SIT^l Kupljeno blaqo vam na vašo željo tudi dostavimo. Irena Colarič s.p., Novomeška cesta 11, Sentjernej (stavba nasproti tovarne Krka) IIS BREŽIGE cl.o.o. SEKVIS, TITRlBfflWnWIA, raH08AVUKA - izdelava hidravli^nilSj^pj I - prodaja iti sejt^s motornih kosfly^Mg in skrqpilnici YÜLKAWZERSTVO, AW0MARKET, BAR, R0ČMAVT0PRALNICA J----B!>^ CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO w TEL.: 07/490 34 70, FAX: 07/490 34 71, GSM: 041/697 839 Posavski obzornik - številka 93, četrtek, 28. 7. 2005 OBVESTILA, PISMA ffl PISMA BRALCEV Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2001) pridrzü^^WWco^ do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objav- Ijanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredniško politiko in pro- storskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki morajo biti opremljeni s polnim ime- nom in paslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizäcij, društev...). Lepoje v naM domovini (bilo) biti mlad Bilo je, da smo mami in očetu ponagajali (ne namemo), a tudi mnogokrat pomagali pri različnih opravilih. In oba sta bila za to drugo vesela in ponosna. V šoli je kar šlo. Lepo sem pel, zato sem na odrih pel ali sam, v thu ali v zborih. V mladinskih letih je bilo zelo razgibano. V marsičem se lahko pogovarjamo in marsi- kaj lahko še vedno pokažem(o), sploh v športu. Marsikaj smo sku- paj organizirali, marsikateh naš ali moj predlog je bil upoštevan. Tudi uspehi so bili, a ti so šli mnogim v nos. Dokler je bilo dovolj podjetij, je bilo dovolj tudi dela. Lahko smo izbirali, kam oziro- ma kaj bomo delali. V sindikatu je bilo še posebej zanimivo, sploh moje opazovanje, kaj vse nekateri uporabljajo kot (svoj) sindi- kalni boj za boljši danes. Tudi na tern področju se je upošteval moj predlog. Na Senovem, Brežicah ali v Trbovljah. Brez sramu in strahu grem danes lahko tja, h komurkoli. Včlanil sem se v Dru- štvo upokojencev Krško, šele štiri leta po upokojitvi. tutim, da sem sposoben početi še kaj drugega, kot je (bilo) zapisano v pro- gramu dela za leto (takrat in danes) naprej. Največje razočaranje pa vidim in občutim, ko gledam ljudi, ki vodijo DU Krško in ena- ko DU Senovo. 1 ljudmi, ki so mi metali polena (ponoä) pod no$e, pat ne morem na izlet. Sedaj te iste osebe trasirajo linijo gibanja društva in lju- di. Program dela dobimo, ko vplačamo članarino (Januar), spreje- mamo ga pa aprila ob 12. uri, neko soboto. Brez debate, razpra- ve, predtogov, le dvigajo roke. Ljudje (eni) so nezamenljivi, zelo jim paše komandna miza. Še kar naprej se strelja in igra pikado, a pri tern je zelo malo telesne aktivnosti, ker se le stoji. Tudi pred- lagal sem ie kaj, a na njihovih obrazih vidim le čuden nasmeh (tih). Imajo pa vedno veliko papirjev pred seboj. So detavni. In, žalostno, zelo kmalu sem ugotovil, da je bilo v naši domovini res lepo, ko sem bil star pet, deset ali petindvajset let. Alojz Šribar, Kobile Kaj me moti v tern mojem mestu - 2. del te se ne motim, je bilo pred letom ali dvema v Krškem ustanov- Ijeno Turistično društvo, ki pa ga lahko, glede na to, da še ni- sem nasluhnila o kakšnem konkretno realiziranem projektu, brez kančka slabe vesti na tern mestu poimenujem Turistično truplo. Kako malo je potrebno, da se človek v nekem tujem okolju pri jet- no počuti, mi je padlo na pamet nekega dne na trgu v Samoboru, kjer sem pred tamkajšnjo znano slaščičarno srebala kavo in mlati- la ogromno kremšnito; samoborski trg je namreč okrašen z bujni- mi plazeämi in visečim rožami! Ko sem v nadaljevanju razmišljala o tern, koliko ljudi je za nego te-teh potrebno, sem prišla po dokaj natančnemopazovanjudopresenetljivegazaključka.dapravzaprav nobeden oziroma zelo malo, saj je čez trg speljana reka, ki daje dovolj obilno vlago, da to rastlinje tudi brez težav uspeva. V na- daljevanju sem naredila še korak dalje in videne lončnice vizualno prenesla na dolgi savski most, ki povezuje naše raztrojeno mesto. Dragi člani Tuhstičnega trupla, dragi člani sveta KS mesta Krško, tako malo je vendor potrebno, da se mesto polepša. To mesto! Naše mesto! Zaradi nas samih, ki smo njegovi prebivalci, zaradi tistih, ki ciljno vanj pripotujejo ali ga zgolj prevozijo, zaradi tuj- cev, ki bi jih tako radi prephčali, da je tudi atomsko Krško lahko tudi turisticna "Meka". Gertruda, Krlko (naslov v urednistvu) Brezplačen izvod Posavskega obzornika si lahko naročite tudi vi! Posavski obzornik bo s poštno distribucijo dostavljen v vsak dom v občinah Brežice, Krško in Sevnica. Če ne živite v posavskih občinah in želite prejemati Posavski obzornik na vaš naslov, izpolnite spodnjo naročilnico in nam jo pošljite po faxu ali pošti in si zagotovite vsako številko Posavskega obzornika vsakih 14 dni. NAROČILNICA VEUA LE ZA TISTE, KI NE ŽIVITE V POSAVJU! Posavski obzornik si lahko naročite tudi na delovno mesto v ali izven Posavja. Po prejemu vaše naročilnice vam bomo izstavili račun za stroške pošiljanja. KAM V POSAVJU? Prireditve med 29.julijem in 25. avgustom Petek, 29.7. • ob 20. uri, Sevniško grajsko poletje: koncert jazzovskega glasbenika Zlatka Kaučiča (projekt Kombo), atrij gradu Sevnica • ob 21.30 uri, Poletje v parku: koncert pevke Nike Perunovič in kitarista Marka Zaletelja, park pri MC Brežice Sobota, 30.7. • ob 20.30 uri, Festival Brežice: koncert zasedbe Ensemble europeen William Byrd, cerkev v Pišecah Torek, 2.8. • ob 20.30 uri, Festival Brežice: koncert zasedbe La Bergamasca, grad Brežice Sreda, 3.8. • ob 20.30 uri, Klasikaa Kostanjevica Rajhenburg (Festival Brežice): koncert Dua Trobairitz, grad Rajhenburg v Brestanici Četrtek, 4.8. • ob 20. uri, Sevniško grajsko poletje: odprtje slikarske razstave akademske slikarke Katje Majer iz Maribora, grad Sevnica Petek, 5.8. • ob 20.30 uri, Klasikaa Kostanjevica Rajhenburg (Festival Brežice): koncert zasedbe Ensemble Trecanum, cerkev v Kostanjevici na Krki Sobota, 6.8. • ob 20.30 uri, Klasikaa Kostanjevica Rajhenburg (Festival Brežice): koncert zasedbe La Folata, cerkev v Kostanjevici na Krki • ob 21. uri, Poletje v parku: koncert Bobnar's United, park pri MC Brežice Nedelja, 7.8. • ob 20.30 uri, Festival Brežice: koncert zasedbe La Folata, grad Bizeljsko Sreda, 10.8. • med 10. in 12. uro, brezplačna ustvarjalnica za otroke med 5. in 12. letom starosti s Heleno Rožman, galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki • ob 21.30 uri, Poletje v parku: koncert francoskih glasbenih skupin Joke, Les Bouches Confesses in Les Skalopes, klub MC Brežice Četrtek, 11.8. • ob 20.30 uri, Festival Brežice: koncert Stefana Beta in Francesca Cere, grad Mokrice Petek, 12.8. • ob 20.15 uri, Anini glasbeni večeri: koncert flavtistke NijeAndrojna ob klavirski spremljavi Ane Semič Bursač, cerkev sv. Ane v Leskovcu pri Krškem • od 22. ure dalje, celonočni Lan party v organizaciji MC Krško, bazen Brestanica Sobota, 13.8. • ob 17.' uri, osmo driavno prvenstvo harmönikark z diatonično harmoniko, grad Rajhenburg v Brestanici • ob 21. uri, koncert Deškega pevskega zbora zborovske sole M.I. Glinka iz St. Petersburga, nekdanja samostanska cerkev Galerije BJ Kostanjevica na Krki Petek, 19.8. • Gra(n)d rock Sevnica: Proletarci, Levitan, Rio Grande (ŠVE), Multiball, Res Nullius, Demolition Group, Zaklonišče prepeva, grad Sevnica Sobota, 20.8. • Gra(n)d rock Sevnica: Blasted Mind, Entropy (AVT), Elektrobuda, Tha Flow, Carina, Hie et Nunc, Ego Malfunction, Tabu • ob 21. uri, Poletje v parku: Sound Vision piknik, park pri MC Brežice Za naslednjo številko vabimo vse, da nam za prireditve, ki jih nacrtu- jejo med 25. avgustom in 8. septembrom, na elektronski naslov ob- zormk@volja.net pošljejo napavedi do petka, 19. avgusta. POMVW im»»™ awtö noun mm inio NAROČILNICA Ime (naziv organizacije) Priimek Naslov Št. pošte in kraj ________ Davčna št. (izpolnijo pravne osebe)______________________ Spodaj podpisani naročam brezplačni izvod Posavskega obzornika za (obkrožite): ; a) 6 mesecev (stroški pošiljanja 1.650,00 SIT) ; b) 1 leto (stroški pošiljanja 3.210,00 SIT) '. in se strinjam, da bom stroške pošiljanja poravnal(a) najkasneje v roku 15 dneh po preje- ! mu računa. | Podpis naročnika: Naročilnico pošljite na naslov uredništva: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, p.p. 201, 8270 Krško ; . ali po faxu: 07 49 05 781 ali po e-pošti: neviodunum@volja.net. alvasorjcva knjiinica Krško . Poletni obratovalni čas knjižnice od 1. juKja do 31. avgusta Knjižnica KRŠKO Ponedeljek: 8.00 - 18.00 Torek: 8.00-16.00 Sreda: 8.00-18.00 Četrtek: 8.00 - 16.00 Petek: 8.00 14.00 Sobota: zaprto Izposojevališče VIDEM Torek: 15.00-18.00 Izposojevališče KOSTANJEVICA Četrtek: 12.00-18.00 Izposojevališce SENOVO Ponedeljek, četrtek: 12.00 -18.00 MALI OGLASI Kupim digitalno ali analogno vi- deokamero Sony. Tel. 041-405-589 Prodam zazidljivo parcelo z zelo ohranjenim gospodarskim poslop- jem, v Gaberju pri Dobovi. Tel. 031-771-458 Prodam Renault 19, letnik 89 v voznem stanju, registriran do 11/ 05, zelene barve. Tel. 040-343-640 Prodam vikend na Orehovcu pri Pišecah, vinska klet s cca. 50 arov zemljišča, delno zazidljivo, sadovnjak, obnovljen vinograd in travnik, vse zelo dobro vzdr- ževano. Tel. 051-369-649 Prodam digitalni fotoaparat Sony DSC-P72, cyber-shot, 3.2 mega pi- xles, 3 x optični zoom. Ugodno! Tel. 040-428-995 Prodam Nissan Primera, letnik 97, metalic peščene barve, regi- striran 2/06. Cena:980.000 SIT Tel. 041-490-336 Prodam lesena okna s polkni z 10 let stare hiše. Tel. 041-201-041 V Brežicah oddam 120 nV za tiho obrt ali pisarne. Tel. 49-62-476 V Brežicah oddam v najem dvo- sobno stanovanje v izmeri 65 m7. Tel. 49-62-476 PORÄfaAVA I---------------. IMteradf W ' ,---------------1 PE KRŠKO Cesta krških žrtev 135c (JOB CENTER) STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNINEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO 0801314 www.poravnava.si ObroniiK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednik informativne pri- loge Občine Krško Matej Drobnič Urednica tematske pri loge Živeti v Posavju Mojca Lovšin Dostal Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevni- ca. Rok za rezervacijo oglas- nega prostora v naslednji številki je 22. julij. Za toč- nost podatkov v narocenih rubrikah in prilogah odgo- varjajo njihovi uredniki. Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 23.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izi- de v četrtek, 25. avgusta. E ZANIMIVOSTI Posavski obzornik - številka 93, četrtek, 28. 7. 2005 Obnova cerkve sv. Petra v Brestanici Netopirji "ustavili" obnovitvena dela Ko je brestaniška župnija poleg ostale dokumentacije dobita tudi soglasje Za- voda za spomeniško varstvo iz Ljubljane za obnovo cerkve sv. Petra pri bre- staniškem pokopališču, so sredi junija začeli z obnovitvenimi deli na strehi. "Že naslednje jutro je okoljski inspektor prepovedal kakršnakoli dela," nam je povedat župnik iz Brestanice Jože Špes. Pod streho tik nad mrliško vežico namreč domuje zelo ogrožena živalska vrsta - netopirji, ki so zavarovani,cer- kev in njena okolica pa sodi med varovana območja. Tako naj bi se obnova začeta šele konec septembra, ko naj bi se netopirji preselili v prezimovališča, kar pa za župnijo ni sprejemljivo, saj se jim z obnovo mudi. Koloniji več kot 200 neto- pirjev vrste vejicati netopir (Myotis Emarginatus) in več kot 100 netopirjev vrste juž- ni podkovnjak (Rhinolophus Euryate) so v cerkvi sv. Pet- ra v Brestanici našli leta 2003 med širšo raziskavo netopir- skih zatočišč v okviru Stro- kovne osnove za vzpostav- Ijanje omrežja Natura 2000 (Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v drža- vah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti bi- otsko raznovrstnost za bodo- če rodove. Posebna varstvena območja sonamenjena ohra- njanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka). Kot pravi Primož Presetnik, univ. dipl. biolog iz Centra za kartografijo favne in flore, ki je v raziskavi netopirskih za- točišč tudi sodeloval, je bre- staniška cerkev edino in iz- jemno zatočišče v Sloveniji, ki v eni podstrehi hkrati gosti ti dve vrsti netopirjev. »Juž- ni podkovnjaki na podstrehi sv. Petra pa celo tvorijo edino razmnoževalno kolonijo te vr- ste, ki smo jo do sedaj odkri- U v stavbah, še večja kolonija se zadržuje v Ajdovski jami,« dodaja Presetnik. Najpogo- steje netopirje v stavbah naj- demo od pomladi do jeseni, redkeje pa v njih tudi prezi- mujejo. V poletni sezoni, od aprila do oktobra, se pogosto na toplih podstrešjih združu- jejo samice, ki tarn donosijo, skotijo ter vzredijo svojega edinega mladiča. Take gruče netopirjev strokovnjaki ime- nujejo porodniške kolonije, med katere spadata tudi ko- loniji v brestaniški cerkvi. Gradbena dela bi ogrozila netopirje Vsi netopirji v Sloveniji so kot povsod v Evropi zavaroyani z Uredbo o zavarovanih pros- to živečih živalskih vrstah kot zelo ogrožene vrste (Pravil- nik o uvrstitvi ogroženih ras- tlinskih in živalskih vrst v rde- či seznam). Sama cerkev Sv. . Peter v Brestanici in njena okolica pa sodi med varovana območja po Uredbi o poseb- nih varstvenih območjih - ob- močjih Natura 2000. Strokovnjaki so v poročilu Strokovne osnove za vzpo- stavljanje omrežja Natura 2000 opozorili, da je obno- vo cerkve sv. Petra potrebno prilagoditi življenjskemu ci- klu netopirjev, območje pa je po njihovem bistveno tako za razmnoževanje vrste kot za njeno prehranjevanje. Kot pravi biolog Primož Pre- setnik, bi obnovitvena dela na različne načine ogrozi- la kolonije netopirjev - med gradbenimi deli bi jih lahko poškodovali ali pobili, vzne- mirili bi netopirke in mladiče (zelo mladi mladiči lahko pa- dejo na tla , kjer jih samice večinoma ne morejo pobrati, in nato poginejo), zaradi pre- piha, izpostavljenosti dežju in podobno podstreha ne bi več nudila ugodnega prostora za vzgajanje mladičev, med obnovo bi se lahko zaprle od- prtine, skozi katere netopirji priletijo, tako da bi netopir- ji lahko ostali ujeti v zgrad- bi oz. vanje ne bi več mogli priti tudi naslednja leta, ne- primerni premazi za les pa bi lahko netopirje zastrupili. Obnova strehe nujna Cerkev sv. Petra v Brestani- ci, v kateri je bil vse do leta 1914 sedež brestaniške žup- nije, je vsekakor potreb- na obnove, predvsem stre- ha. Prvotno manjša romanska cerkev je stala že v 11. ali 12. stoletju, a od te prvotne cer- kve ni ohranjenega ničesar. Gradnja sedanje se je zače- la v drugi polovici 13. stolet- ja, dokončno podobo pa je dobila po desetih dozidavah leta 1896. Nazadnje je bila streha cer- kve obnovljena že pred tri- desetimi leti, takrat sta ob- novo financirali Občina Krško in Krajevna skupnost Bresta- nica, župnija pa je ihvestirala v obnovo zvonika. Župnik Jože Špes poudarja, da je obnova, katere vred- nost znaša okoli 8,6 milijonov tolarjev, nujna, saj skozi stre- ho ob dežju teče. Obnovo naj bi financirali župnija skupaj s Krajevno skupnostjo Bresta- nica, o čemer sicer po bese- dah župnika še ni dokončnega dogovora, tretjino sredstev pa bodo dobili iz občinskega razpisa za sofinanciranje pro- gramov in projektov s podro- čja kulture za letošnje leto. Za začetek gradbenih del so imeli na župniji vse potrebne dokumente, tudi soglasje Za- voda za spomeniško varstvo, kakršnegakoli opozorila, da so v podstrehi zakonsko za- ščiteni netopirji, ki bi jih gradbena dela lahko ogrozila, niso dobili. Ko so z deli že za- čeli, jih je presenetil inspek- tor za okolje in dela so mora- li prekiniti. Kot pravi biolog Primož Pre- setnik, bi bil najugodnejši čas obnove jesen, ko se sa- mice in mladiči odselijo na prezimovališča. A za župni- jo je to prepozno, zato žup- nik Jože Špes pravi, da bodo poskušali streho obnavljati . na severni strani, tako da bi do septembra ostali del stre- he bil že obnovljen, kasneje pa bi se lotili obnove še tega dela, kjer domujejo netopir- ji. A z deli ne morejo začeti, ker še (do zaključka redakci- je) niso dobili naravovarstve- nega soglasja. Lidija Petrišič Foto: Robert Sajovec Gradbeni material pred cerkvi jo "čaka" na delavce ie nekaj časa. Primer vrste vejicati netopir, kakrsni domujejo v podstrehi nad mrliško vezico. (vir: www.%oo$le.com) Začetek obnove kapele Frančiška Ksaverija Ob našem obisku v Brestanici pa so bili na ogledu v Petrovi cer- kvi že restavratorji in predstavnik Zavoda za spomeniško var- stvo Ljubljana, ki bodo v kratkem začeli z ob- novo kapele Frančiška Ksaverija na severni strani cerkve. Obnovo bo v celoti financiral ameriški Slovenec Du- šan Breznik, ki je ob- novo tudi naročil in jo posvetil svoji mami, ki je bila po vojni zaprta na rajhenburškem gra- du. V ta namen bodo uredili tudi spominsko ploščo. Župnik Joie Špes Predstavnika Zavoda za spomeni- sko varstvo in izvajalca obnovit- venih del med ogledom kapele. Netopirji v Ajdovski | jami - alternativni vir a za razvoj turizma mi Odkar je bila Ajdovska jama septembra 2002 uradno odprta, je v poletnih mesecih opaziti vse več takih raziskovalcev, ki se v ju- niju in juliju dostikrat razočarani vračajo na svoje domove. Ajdovska jama med kulturno varstvenimi krogi slovi kot eden ' pomembnejših neolitskih spomenikov pri nas, naravovarstve- nikom pa pomeni eno najpomembnejših nahajališč netopir- jev vrste južni podkovnjak pri nas, ki je na seznamu ogrože- nih üvalskih vrst. Tako je promocija kulturne dediščine prišla v navzkrižje z naravno dediščino. Netopirji so živeli v tej jami vsaj toliko časa, kot so stare neo- litske najdbe. Po ocenah biologov je v Ajdovski jami med 300 in 400 primerki južnih podkovnjakov. Jarno naseljujejo v topli dobi leta - v tem času samice skotijo mladiče, ki do pozne jeseni to- liko odrastejo, da se lahko do zime preselijo v toplejša zavetiš- ča. Mesec junij in julij sta za južne podkovnjake najbolj kritič- na - v tem času samice kotijo in dojijo mladiče, ki so v tern času zelo občutljivi na spremembo zunanjih pogojev - hrup, svetlo- ba, temperatura - kar se dogaja tudi ob obiskovanju jame. Zara- di te kolonije južnih podkovnjakov je EU uvrstila širše območje Ajdovske jame med potencialno območje Nature 2000. '% "Zavedamo se danosti prostora, v katerem smo. Zavedamo se*' njegovih potencialov, ki niso majhni, kakör se tudi zavedamo, da jih lahko ob neprimernem pristopu tudi dokaj hitro uničimo," pravi Bernardka Zorko iz Zavoda Vrbov Log, kjer že tri leta ča- kajo na uredbo o obisku jame, ki bo določala režim obiska. Po začasnih navodilih je možen obisk jame med 1. avgustom in 30. junijem - a po vnaprejšnjem dogovoru s skrbnico ključa - in ne v prevelikih skupinah. f| Nevladne organizacije pa vendarle dobro sodelujejo. Zavod Vr- bov Log v sodelovanju s Slovenskim društvom za preučevanje in varstvo netopirjev v sklopu Evropske noči netopirjev priprav- Ija Netopirski večer pred Ajdovsko jamo, ki se bo dogodil 9. sep-, tembra zvečer. || "Vendar pa z entuziazmom in prostovoljstvom ne bomo mo-' gli razvijati turizma, ki ga kot enega temeljnih razvojnih ciljev opredeljuje tudi regionalni razvojni program regije Posavje. Podpreti bo potrebno (infrastruktumo, vsebinsko) tudi male tu- ristične ponudnike, zlasti tiste z inovativnimi idejami, ter omo- gočiti povezovanje med raznovrstnimi ponudniki - ne samo v promocijskem smislu, ampak sistemskem. Pa ne le z izjavami - zdaj gre za preživetje in se zelo mudi," dodaja Zorkotova. L.P. Toplp vabljeni na poletno dogajanje v Vrbovem Logu: Poletni tabor starih poti 20. - 26. avgust 2005 (Trance Dance, Rekonstrukcija okrogle keltske hiše, Kelt- ski Rei-ki - Energija Dreves, Bachova cvetna terapija, Zna- nost in duhovnost) Evropsko noč netopirjev - netopirski večer pred Ajdovsko jamo 9. September 2005 od 19. ure dalje Informacije in prijave: www.vrbov-lOQ.ori . 07 49 13 505 www.posayje.info informacijsko središče pokrajine Posavje vabi k sodelovanju DOPISNIKE / POROČEVALCE v širšem Posavju, z naslednjih (okvirnih) območij: Krmelj, Tržišče, Šentjanž Kostanjevica in okolica Kozje, Podsreda Dobova in okolica Šentjernej in okolica Bistrica ob Sotli OPIS DELA: poročanje o dogodkih in prireditvah za redakcijo in- formacijskega središča Posavja oz. za potrebe posavskih medijev, KDO SE LAHKO PRIJAVI: vsakdo z veseljem do novinarskega dela, star nad 15 let, z zanimanjem za dogajanje v domačem okolju, občini in regiji POGOJI: računalnik z dostopom do interneta oz. elektronsko poš- to; prebivališče na navedenem območju ali vsaj v bližini, ZAŽELJENO: digitalni fotoaparat z min. kvaliteto 3 milijone piks- lov (ni pogoj, je pa lahko prednost), NUDIMO: zanimivo delo, ki lahko preraste tudi v stalno novinarsko sodelovanje z našimi mediji, možnost dodatnega usposabljanja in prakse v uredništvu, PRIJAVE s kratkim življenjepisom in opisom morebitnih novinar- skih oziroma dopisniških izkušenj pošljite obvezno po elektronski pošti na naslov: \nfo@DOsav)e. info. ROK: čimprej, najkasneje pa do vključno četrtka, 11. avgusta 2005. ODGOVOR: bodo prejeli vsi prijavljeni kandidati v treh dneh po iz- teku prijavnega roka na svoj elektronski naslov. VABUENI!