485 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 2, 485—499 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:01/2022; spr eje t o/ Accep t ed:05/2022 UDK/UDC: 314.04:27-426 DOI: 10.34291/B V2022/02/K e zman © 2022 Kežman et al., CC BY 4.0 Mihaela Kežman, Jana Goriup in Mitja Gorenak 1 Pomen prenosa vrednot med generacijami The Importance of Passing on Values between Generations Povzetek: Demogr a f sk e spr emembe vpliv ajo tudi na sodobno družino. T a se na- mr e č spr e minja. Me dg e ne r acijsk o sode lo v anje k ot de l sk upne g a biv anja ni v e č samoumevno. Z di se, da se vr ednot e družinsk eg a življenja v pr ocesih, ki jih družina do življa v pos tmoderni družbi, nek ak o iz gubljajo. Slednje nas je v odilo v r azisk o v anje, k ak o se vr ednot e pr enašajo sk o zi medg ener acijski odnos s t arih s t ar še v in njiho vih vnuk o v . S t ehnik o ank e tneg a vpr ašalnik a smo na v z or cu 405 s t ar ih s t ar še v v s t ar os ti od 6 5 do v k ljuč no 7 5 le t ug ot a v lja li, k a t e r e v r e dnot e so obema populacijama pomembne in k a t er e t er v k olik šni meri lahk o s t ari s t ar ši pr enašajo na s v oje vnuk e. Upor abljen ins trumen t arij je bil z asno v an na podla - gi Musk o v e les tvice vr ednot (ML V). Na osno vi dobljenih empiričnih poda tk o v smo ug ot ovili, da so vr ednot e, ki so osebno pomembne s t arim s t ar šem, po - membne tudi z a pr enos na njiho v e vnuk e. Vera se je izk az ala k ot najpomemb - nejša vr ednot a (vr ednos t k or elacije 0,812), saj jo s t ari s t ar ši, ki jim je t a vr edno - t a pomembna, pr enašajo tudi na s v oje vnuk e. Odkrili smo tudi nek a t er e r azlik e glede na spol s t arih s t ar še v , medt em k o pri v ečini vr ednot, ki smo jih r azisk o- v ali, vpliv a s t ar os ti nismo z aznali. Razisk a v a je g ot o v o spodbuda z a nadaljnje r azisk o v anje – posebej v č asu kriz e, k o je družina t olik o bolj pomembna in vr e- dnot e še t olik o bolj nujne. Ključne besede : vr ednot e, s t ari s t ar ši, vnuki, družina, v er a Abstract : Demogr aphic chang es tha t w e ar e seeing happen ha v e a sign ific an t in - fluence of f amilies. In t er g ener a tional c ooper a tion is no long er seen as some - thing tha t w e c an t ak e f or gr an t ed based pur ely on the f act tha t v arious g en- er a tions liv e t og e ther . Based on all of this it seems tha t v alues ar e losing their pow er . This has led us t o r esear ch the ar ea of v alues, in particular , w e w er e in t er es t ed in ho w v alues ar e being tr ansmitt ed fr om gr andpar en ts t o gr and- childr en thr ough in t er g ener a tional r ela tions. W e ha v e used a paper -pencil sur - v e y wher e w e g a ther ed r esponses fr om 405 r esponden ts, ag ed be tw een 65 and 75 y ear s of ag e inclusiv e, asking them ho w import an t select ed v alues ar e f or their per sonal and ho w imp ort an t do the y see these same v alues f or being 1 K or espond enčni a v t or . 486 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 tr ansmitt ed t o their gr andchild r en. W e ha v e f ound out tha t those v alues tha t ar e import an t f or gr andpar en ts themselv es ar e also import an t t o be tr ansmit - t ed t o th ei r gr and ch i l d r en . F or th i s p urp ose, w e h a v e u sed a p r e-e xi s ting q ues- tionnair e based on Musek v alue sur v e y (ML V). Another in t er es ting disc o v er y of our r esear ch is also tha t the v alue of f aith (c orr ela tion v alue 0,812) has pr o v e n t o be the mos t impor t an t v alue f or tr ansmission t o the ir g r andchildr e n based on the vie w s of gr andpar en ts. Our r esear ch also iden tified cert ain dif - f er ences when it c omes t o the g ender of gr andpar en ts and ag e of gr andpar en ts in r ela tion t o the tr ansmission of v alues. R esults of the sur v e y c an be dir ectly used or c an be used f or further r esear ch purposes especially now when in times of crisis f amily is a v alue, w e all mus t f os t er as necessar y . Keywords : v alues, gr andpar en ts, gr andchildr en, f amily , f aith 1. Uvod P odaljše v anje življenjsk e dobe in in t enziv en por as t s t ar ejšeg a pr ebiv als tv a ne spr e- minja samo s t ar os tne s truk tur e pr ebiv als tv a, t em v eč tudi oblik e in v sebine dru- žinsk e g a živ lje nja t e r dr užinsk ih v log (Coale in Hoo v e r 2 0 1 5 , 9 –1 8 ; G or iup in La he 2018, 32; Samir in Lutz 2017, 18–192; P ol 2017, 3–15; V aupel, Villa vicencio in Ber g er on-Boucher 2021). T emeljna značilnos t demogr a f sk e prihodnos ti e vr op sk e (tudi slo v ensk e) družbe je t or ej s t ar anje. V sak člo v ek do življa s t ar anje in s t ar os t d ru g ače. V sak i ma s v o je zn ači l n o s ti, ki ji h je tr eb a sp o š t o v a ti, v sak tu d i p o seb n e potr ebe, ki mor ajo biti z ado v ol jene, če ž elimo g o v oriti o k ak o v os ti življenja v s t a- r os ti (Filej in K aučič 2019, 556). Pri tr enutnem s t ar anju pr ebiv als tv a so ž e vidne posledice demogr a f sk e dinamik e (R e ynaud in Micc oli 2019, 8–9), ki je z azna vna ne le pri s t ar ejših, t em v eč tudi pri mladih. V pr e t eklos ti so bili s t ar ejši mlajšim g ener acijam gla vni vir znanja, v eščin in in f ormacij z a v sak danje življenje in delo , k ar je g ot o v o neposr edno po v e z ano z vr ednot ami. Bis tv ena ses t a vina do življanja smisl a s t ar os ti je pr a v pr enašanje spo znanj i n i zk ušenj mlajši m g ener aci jam. Ge- ner acije so v z adnjem s t ole tju dosegle v elik izjemno v elik r az v oj znanja na ma t e - rialno-t ehničnem in nar a v oslo vnem podr očju, medt em k o s t a znanje in mo žnos t z a k ak o v os t osebnos tneg a r az v oja in medčlo v ešk eg a so žitja delno z aos t ala – pr a v t o pa je odločilneg a pomena z a k ak o v os tno s t ar anje in solidarno so žitje med g e- ner acijami. St ar ejši in nemočni ljudje so v današnji družbi pog os t o mar ginalizir ani. V t akih družbenih r azmer ah tudi sami s t ar ejši s t ar os ti ne spr ejemajo in specifičnih mo žnos ti, ki jih ponuja tr e tje življenjsk o obdobje v se do k onc a življenja, ne vidi- jo (Goriup in Lahe 2018, 164–165). Družbeni pr ehodi od ene g ener acije k drugi ž e od nek daj omog oč ajo pr enašanje dediščine na mlajše. V sodobnih družbah, dr užinah so se me dg e ne r acijsk a r azme r ja bis tv e no spr e me nila, v sak a g e ne r acija živ lje nje in živ lje njsk e izziv e do živ lja na s v oj način (K ump in Je le nc K r ašo v e c 2013, 11). Pr enašajo se ne l e znanja, t em v eč s t ari s t ar ši na s v oje vnuk e pr enašajo tudi s v oje poglede, r azmišljanja in vr ednot e. 487 Mihaela Kežman idr. - Pomen prenosa vrednot med generacijami Pr a v slednje nas je v odilo v r azisk o v anje podr očja pr enosa vr ednot med g ene - r acijo s t arih s t ar še v in g ener acijo vnuk o v , ki se v ok oliščinah, v k a t erih smo se k ot družba znašli, k až e z elo pomembno – posebej v č asu, k o pog os t o slišimo , da je družina v krizi in da se odnosi v družinah spr eminjajo in krhajo. 2. Teoretična izhodišča 2.1 Družina kot osnovna celica družbe Družina je vr ednot a (Musek 1995, 207), uvr ščena v sam vrh na les tvici vr ednot (P o- t očnik 2009, 261), in še v edno osno vna družbena enot a. Družina niso z g olj posa - me zniki, ki jo ses t a vljajo , ampak v elik o v eč (Chamber s in Gr acia 2021). Družine uživ ajo tudi š t e vilne pr a vice in privilegije, t ak o f ormalne k ot ne f ormalne, ki drugim niso z ag ot o vljene (P o w el 2014, 2). V šir šem smislu je osno vna in najpomembnejša ek sis t encialna celic a, znotr aj k a t er e se oblik ujejo najpomembnejši socialni odno - si – t ak o v jedrni družini k ot tudi sk o zi odnose z drugimi člani r az širjene družine (Chamber s in Gr acia 2021). P e ar ce, Ha y w ar d, Chassin in Curr an (2018, 592) ug o- t a vljajo , da so družinski člani lahk o med seboj po v e z ani po kr vnem sor ods tvu, po z ak onski z v e zi ali glede na drug o tr ajno v e z (skrbniš tv o , pos v ojit e v ali sobiv anje). V pr e t e k los ti je bila funk c ija ( je dr ne ) dr užine zlas ti v z g oja in socializ ac ija otr ok t e r skrb z a ma t erialno in čus tv eno s t abilnos t njenih (odr aslih) člano v . P o zneje se je t emeljna funk cija družine iz s truk turne enot e družbene or g aniz acije spr emenila; t e spr emembe so posledic a prilag ajanja posame znik o v – in družinskih člano v – spr eminjajočim se g ospodar skim, demogr a f skim, t ehnološkim in k ulturnim r az- mer am (Fur s t enber g 2014, 12). Različni člani imajo v družini r azlične vlog e, ena pomembnejših pa je – po mnenju Goriupo v e in Lahe t o v e (2018, 105–106) – pr a v vlog a s t arih s t ar še v , saj ti pr e k o s v ojih otr ok z vnuk i v zpos t a vljajo po v e z a v o me d pr e t eklos tjo in prihodnos tjo. Na t a način ur esničujejo ne le medg ener acijsk o so- žitje, t em v eč tudi pr enos vr ednot. 2.2 Vloga starih staršev v sodobni razširjeni družini Raz širjene družine so ses t a vljene iz v eč g ener acij in lahk o vključujejo biološk e s t ar - še in njiho v e otr ok e t er s t ar e s t ar še, t e t e, s trice in (drug e) sor odnik e. Raz širjena dr užina ima osr e dnjo v log o (LaF a v e in Thomas 2017, 52), saj so nje ni člani otr o- k o v a opor a in z a v e tje, g a r az v ajajo – so pa tudi osebe, na k a t er e se otr ok obr ač a po pomoč (Gurtler 2013, 7). Goriupo v a in Lahe t o v a (2018, 106) tr dit a, da je z elo pomemben tud i emocionalni vidik vlog e s t arih s t ar še v , saj ti v družinsk em življe- nju (pon o vno) pos t ajajo nepogr ešljiv člen. V ečg ener acijsk a sobiv anja po v ečujejo odpornos t in sposobnos t druži ne z ado v olje v a ti potr ebe v seh družinskih člano v – kl ju b v eč d eja vn i k om tv eg an ja, ki vkl ju ču jejo z ap l e t en a r azmerja i n p o g o s t o tu d i g ener acijski k on flik t (P apić 2017, 75). Čas, ki g a vnuki pr e živijo s s v ojimi s t arimi s t ar ši, je nepr ecenljiv . Odnos med njimi je namr eč edins tv en in drug drug eg a lahk o naučijo mar sik aj. Do v olj v arni medosebni odnosi, da se člo v e k v r anljiv os ti in ne- 488 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 popolnos ti lahk o r azkrije, z njim a sooči t er išče no v e in bolj učink o vit e življenjsk e poti in drž e, so namr eč pomembni (Simončič 2018, 217). V sodobni pos tmoderni družbi je r az širjenih družin, ki živijo v is t em g ospodinj - s tvu ali v saj bližnji sose ski, v se manj. P r os t or sk a loče nos t nuk le ar ne družine (s t ar - ši in otr oci) od r az širjene (s s t arimi s t ar ši) zmanjšuje prilo žnos ti z a us t aljene med- g ener acijsk e tr ans f erje. Z ar adi t ak šne ločenos ti pos t ajajo t ak o mladi k ot s t ar ejši bolj r anljivi. V se v eč vnuk ov ima s s t arimi s t ar ši s tik e r edk o. P a bi jim ti z v semi izk ušnjami in modr os tjo lahk o nudili opor o pri odr ašč anju, učenju in r az ume v anju nepr edvidljiv e pos tmoderne družbene r ealnos ti. Obenem pa so z ar adi omejenih s tik o v z vn u ki tu d i s t ari s t ar ši p ri kr aj šan i z a p ri p ad n o s t, n ep o sr ed n o se zn an j an j e s sodobnimi družbenimi dog ajanji in no vimi t ehnologijami. V se t o jim vnuki, če ži- vijo do v olj bliz u, lahk o nudijo. T ak o (lahk o) oboji, s t ari s t ar ši in vnuki, iz gubljajo medsebojno podpor o. 2.3 Družbena vloga starih staršev Klasična podoba s t arih s t ar še v obič ajno slik a potrpe žljiv e, ljubeče in modr e ljudi, ki imajo s v oje vnuk e (br e zpog ojno) r adi in ki s v ojim otr ok om – tudi ž e s t ar šem – prisk očijo na pomoč v edno , k o jih ti potr ebujejo. T o je vsek ak or idealizir ana podoba. Vlogi s t ar e mame (babice, ome, none) in s t ar eg a oče t a (dedk a, nona, opa) nis t a z g olj z g odo vinski s t alnici, saj ju v sak a družba in g ener acija r az ume, pa tudi in t erpr e tir a drug ače. Obe vlogi s t a t esno po v e z ani z družbenim dojemanjem s t ar os ti in prič ak o v anjem glede obeh vlog v določeni k ulturi, č aso vnem obdobju in družbenem pr os t oru. K nudsen (2012, 232–237) opaž a, da so babice pri skrbi z a s tik e s šir šo družino tr adicionalno spr e tnejše – s s v ojo ž ensk o in ma t erinsk o in tuicijo lažje poiščejo us tr e zne načine, k ak o se vključiti v pomoč mladi družini. V endar je pr ednos t t ak o z a dedk a k ot babic o , če t o vlog o opr a vlja t a sk upaj. P o d ru gi s tr an i a v t o r i zp o s t a vl j a, d a se tu d i mo ški v vl o gi d ed k o v p r a v z ap r a v zn aj d ej o d o b r o . Mo r d a b o d o vn u ki p r ek o t eg a u čen ja sami n ek o č d o b r o o d i gr al i r a vn o t e naučene vlog e. K ajti, k ot pr a vi Ne žič Gla vic a (2019, 201), izk us tv eno učenje omo- g oč a poglobljen odnos, ki nag o v arja na ek sis t encialni r a vni – in t ak o spodbuja k samor e flek siji in osebni r as ti. Druž enje s t arih s t ar še v in vnuk o v je v (sodobnih) družinah nedv omno pomem- ben vidik medg ener acijsk e solidarnos ti. S t em namr eč pot ek a t ak o imenov ana medg ener acijsk a v z g oja (Andoljšek Mr a vljak in Ramo v š 2017, 54). Pri t em pou- darjamo , da so – ne glede na norme o zir oma z ak onsk e opr edelitv e v družbi – v e- lik o pomembnejša prič ak o v anja in vr ednot e, na k a t erih t emeljijo medg ener acijski odnosi v vsaki posame zni družini. V mnog o družinah so s t ari s t ar ši tudi z ar adi dolg eg a delo vnik a s t ar še v z elo pomembni pri (so)v z g oji otr ok – in nepr ecenljivi z ar adi s v ojih izk uše nj t e r živ lje njsk e opor e . V pr ime r u ne us tr e znos ti v z g oje ali pr i- sotnos ti nasilja t er pr epog os t e fizične ali čus tv ene odsotnos ti s t ar še v pa so v ečkr a t celo tis ti, h k a t erim se vnuki z a t ek ajo. T ak o lahk o s t ari s t ar ši v č asih pos t anejo na- domes tni s t ar ši – z a t očišče, kjer vnuki dobijo občut ek v arnos ti in ljubljenos ti. V nu- ki z a t o potr ebujejo s t ar e s t ar še sk or aj t ak o k ot s t ar še. St ar ši jim dajejo oče t o v sk o in ma t e rinsk o oskrbo , br e z njih bi bilo življenje t e ž a vnejše in r e vnejše. St ari s t ar ši 489 Mihaela Kežman idr. - Pomen prenosa vrednot med generacijami pa nudijo vnuk om pomoč v s tiski, tudi npr . denarni ali z dr a v s tv eni. Nudijo jim tudi las tne izk ušnje in omog oč ajo dog odiv ščine. Če ž elijo us tv ariti kv alit e tne medse - bojne odnose , jih mor ajo (zna ti) z g r aditi (Gur tle r 2013, 5–7). T ak šno dr už e nje pr i- naša kr ea tivno pr e življanje č asa, saj t emelji na medg ener acijsk em sodelo v anju t er pr enosu vr ednot z mlajših na s t ar ejše in obr a tno. Buchanan in R otkir ch (2018) por oč a t a o r azisk a vi na v eč k ot 1500 otr ocih, s t arih med 11 in 16 le t, ki je pok az a- la, da so imeli s t ari s t ar ši, ki se z vnuki ukv arjajo pog os t o , manj čus tv enih in v e- denjskih t e ž a v in da t esne v e zi med s t arimi s t ar ši in vnuki pri slednjih pomenijo manj čus tv enih in v edenjskih t e ž a v t er manj t e ž a v z vr s tniki. Ti odnosi so tudi po - mag ali zmanjša ti šk odljiv e vpliv e r azličnih izk ušenj – npr . ločit e v s t ar še v in vr s tnišk o nadleg o v anje. P omen tr adicio nalnih oblik prip adnos ti je tudi danes pomemben. Kljub indivi - d u al i s tičn i n ar a vi so d o b n i h d ru žb n amr eč p o same zn i k o v a i d en tit e t a n i n ek aj p o v - sem poljubneg a. Je posledic a pr oceso v socializ acije, ki jim je posame znik podr ejen in pr ek o k a t erih so mu posr edo v ane vr ednot e, mor alne norme, mišljenjski in v e- denjski v z or ci sk upnos ti. Pri t em imajo globok o z ak or eninjeni elemen ti k ultur e, ki so po v e z ani z r e lig ijo določe ne g a ok olja in z z g odo v insk im spominom posame zne nacionalne sk upnos ti, z elo v elik o vlog o (Golob idr . 2020, 174). 2.4 Vrednote starih staršev so pomembne Z a p sihologijo in sociologijo so vr ednot e del osebnos ti. Slo v ar slo v ensk eg a knji - žneg a je zik a – SSKJ (s. v . »vr ednôt a«) vr ednôt o opr edeljuje k ot nek aj, »čemur pri- zna v a k do v elik o načelno vr ednos t in mu z a t o daje pr ednos t: do življa ti, ohr anja ti, prizna v a ti vr ednot e; družbene, osebne vr ednot e; es t e tsk e, mor alne vr ednot e; ljube z en, r esnic a, s v oboda in drug e vr ednot e«. K öthemann (2014, 9) na v aja, da je de finicijo in s truk tur o vr ednot ž e le t a 1951 oblik o v al Kluckhohn (1962). Z anj vr ednot a pomeni k odo ali s t andar d, ob s t ojen sk o zi č as, ki or g anizir a sis t em delo - v anja k ot k oncep t pojmo v anja, ki je, ek splicitno ali implicitno , ž eleno značilen z a posame znik a ali sk upine in ki vpliv a na izbir o r azpolo žljivih načino v , sr eds t e v t er z aključk o v v edênja in delo v anja . Is ti a v t or vr ednot e t or ej r az ume k ot idejo (z a)ž e- leneg a. Milt on R ok each (1973, 5) idejo Kluckhohna (1962) nadgr ajuje – vr ednot e opr edeljuje k ot »tr ajna pr eprič anja, da je določen način obnašanja o zir oma s t anje ob s t oja na osebni ali družbeni r a vni bolj spr eje t k ot naspr otni, o zir oma obr a tni način obnašanja ali s t anje ob s t oja« (R ok each 1973, 5). T udi R eich in Adc ock (1976, 18) vr e dnot e r az ume t a k ot pr e prič anja, ki spr o žijo r eak cijo posame znik a gle de na njeg o v a s t ališč a. Med slov enskimi a vt orji je podr očje vr ednot r azisk ov al Musek (1995; 2000; 2015), ki jih je opr edelil k ot »motiv acijski cilj najvišjeg a hier arhičneg a r eda«. V r e- dnot e je klasificir al, jih r az delil na dionizične in apolonsk e, t e pa na hedonsk e – čutne, z dr a v s tv ene, v arnos tne (v eselje, z aba v a, v znemirljiv o življenje, udobje, uži- v anje, z dr a vje in v arnos t), pot enčne – s t a tusne in pa triotsk e (moč, ugled, sla v a, denar , politični uspeh, ljube z en do domo vine, nar odnos tni ponos), mor alne – so- cialne, socie t aln e in tr adiciona lne (ljube z en, družinsk a sr eč a, r az ume v anje s par - tnerjem, mir , slog a, enak os t, poš t enos t in dela vnos t) in naposled izpolnitv ene – 490 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 spo zna vne , k ulturne , e s t e tsk e , ak tualiz acijsk e in v e r sk e (r e snic a, modr os t, le pot a, nar a v a, ume tnos t, k ultur a, samoizpolnje v anje, v er a in upanje ) (2015, 30). De fini - cije vr ednot so t or ej r azlične, imajo pa sk upne značilnos ti, ki jih R ok each (1973, 3) opr edeljuje s pe timi ključnimi las tnos tmi: »posame znik ima r ela tivno majhno š t e - vilo vr ednot; v si posame zniki imajo is t e vr ednot e, le njiho v pomen je r azlično mo - č an; vr ednot e so pov e z ane v vr ednotne sis t eme; k or enine vr ednot lahk o iz sledimo v družbi, k ulturi, ins titucijah t er osebnos ti in posledice delo v anja vr ednot bodo vidne v v seh r azisk o v alnih f enomenih, ki jih bodo r azisk o v ali«. R ok each (34) izpo - s t a vlja še, da so splošne vr ednot e odr az osebnih, saj osebne vr ednot e v odijo v družbene vr ednot e, t e pa v splošne vr ednot e. V r ednot e se spr eminjajo , saj do življamo pr emik od dionizičnih k apolonskim vr ednot am k ot nek aj sk or aj ,nar a vneg a ‘ (Musek, Lešnik Musek in Musek Lešnik 1993, 34). Kljub t emu so r e z ult a ti r azisk a v e pok az ali, da s s t ar os tjo r ela tivno upa - da pomen hedonskih in pot enčnih vr ednot – ob t em pa ne upada pomen mor alnih vr ednot in nar ašč a pomen izpolnitv enih vr ednot. Z a t o naj bi bile g ener acijsk e r az- lik e v vr ednot ah posledic a in tr aindividualnih spr ememb (ki imajo določene z ak o- nit os ti) v vr ednos tnem r az v oju posame znik o v (25–26). V er a ima mes t o t ak o v z asebnem k ot tudi ja vnem pr os t oru sodobnih e vr op skih dr užb, v se k ak or pa š t e v ilnim ljude m osmišlja in napolnjuje sice r pog os t o pr azna v sak odne vna življenja (Rupar čič 2022, 83). Igr a dr ag oceno vlog o pri ohr anjanju odnoso v sk o zi r azlične vr s t e izziv o v , vključno z izr azit o neug odnimi ok oliščinami in obdobji v elik eg a dv oma (McK aughan 2018, 195). V er a k ot odnosna r esničnos t je nek aj živ eg a, dog ajajočeg a se, z a t o so njen ses t a vni del r as t, z or enje – se v eda lah- k o tudi slabljenje in iz ginjanje (T urnšek 2021, 982). Fileje v a in K aučič (2019, 566) tr dit a, da je z a s t ar ejše duho vni deja vnik najpomembnejši deja vnik, ki vpliv a na k ak o v os t življenja. Iz t eg a lahk o sklepamo , da je duho vni vidik g ot o v o pomemben tudi z a pr enos vr ednot na vnuk e. T udi Musek, Lešnik Musek in Musek Lešnik tr dijo , da s s t ar os tjo nar ašč a zlas ti pomen vr ednot, k ot so spoš t o v anje družbenih načel, v arnos t in v er a (1993, 29) – čepr a v P ot očnik (2008, 335) ug ot a vlja, da v er a v dru- žini iz gublja pomen. V er a je osebnos tno dog ajanje (T urnšek 2021, 984); močno je po v e z ana tudi z duho vnos tjo , k a t er e namen je, da člo v ek v življenju najde pomen in smisel t er se čuti celeg a in po v e z aneg a (P erk o in Čot ar K onr ad 2018, 261). Na podlagi t eor e tičneg a pr egleda smo z a potr ebe r azisk a v e pos t a vili sledeče r azisk o v alne hipot e z e: H 1: Dojemanje osebneg a pomena vr ednot ima močno po zitivno k or elacijo z dojemanjem pomena pr enosa vr ednot na vnuk e. H 2: Najv ečjo po zitivno k or elacijo dojemanja osebneg a pomena vr ednot z dojemanjem pomena pr enosa vr ednot na vnuk e ima vr ednot a v er a. H 3: Ž ensk e s t a tis tično značilno višje ocenjujejo pomen pr enosa vr ednot na vnuke kot moški. H 4: St ar ejši ank e tir anci s t a tis tično značilno višje ocenjujejo pomen pr enosa vr ednot na vnuk e k ot mlajši ank e tir anci. 491 Mihaela Kežman idr. - Pomen prenosa vrednot med generacijami 3. Metodološki pristop V empiričnem delu r azisk o v anja smo z a ob vladljiv os t k oličine poda tk o v in z ag o- t a vljanje r epr e z en t a tivnos ti v z or c a glede na celotno populacijo v z or ec z amejili t ak o , d a smo v an j z ajel i s t ar ejše o d r asl e v s t ar o s tn i sk u p i n i od 65 d o vkl ju čn o 75 le t, ki imajo v saj eneg a vnuk a ali vnukinjo. V nadalje v anju pr eds t a vljamo z asno v o ank e tneg a vpr ašalnik a, pot ek r azisk a v e t er v z or čenje, k ar ak t eris tik e in z aneslji - vost vzorca. 3.1 Zasnova anketnega vprašalnika V pr ašalnik je bil iz dv eh delo v: pr vi del vpr ašalnik a smo namenili r azisk o v anju vr e- dnot, pri čemer smo upor abili Musk o v o les tvic o vr ednot (v nadalje v anju: ML V) (Musek 2000, 29). Gr e z a pr edhodno v alidir ano les tvic o , ki je r e z ult a t 15-le tneg a r azisk o v anja a v t orja. Musek (2000) je s v ojo les tvic o oblik o v al pos t opno , z a našo r azisk a v o smo t ak o upor abili ML V z 31 vr ednot ami. Najpr ej smo ML V upor abili z a r azisk a v o pomembnos ti vr ednot z a ank e tir ance osebno , na t o pa v smislu pomena z a pr enos na vnuk e in vnukinje. Drugi del vpr ašalnik a je bil naš las t en in je služil z a zbir anje socio-demogr a f skih in ek onomskih poda tk o v o s t ar ejših, vključenih v r az- isk a v o – v endar smo se pri t em z gledo v ali po drugi r azisk a vi (Na t er er idr . 2019). T u so nas z animali spol, s t ar os t, iz obr azba, urbaniz acija, oblik a biv anja, ocena las tneg a tr enutneg a z dr a v s tv eneg a s t anja in pa osebni mesečni ne t o dohodek. 3.2 Potek raziskave in zbiranje podatkov P oda tk e smo zbir ali t ak o , da smo se po v e z ali z v semi pe tnajs timi v ečg ener acijski - mi cen tri (v nad alje v anju V GC) v Slo v eniji. Z v odji V GC smo se vnapr ej dog o v orili, k daj bodo iz v ajali ak tivnos ti z a s t ar ejše, in t akr a t smo se sr eč anj udele žili tudi mi. U de le ž e nce m smo podali na v odila in k uv e r t e s tisk animi v pr ašalnik i. V na v odilih smo pojasnili, k aj v sak sklop, na k a t er eg a odg o v arjajo , pomeni – in doda tno poja- snili tudi, da ne gr e z a zbir anje osebnih poda tk o v , t em v eč z g olj z a zbir anje socio - -demogr a f skih in ek onomskih poda tk o v , ki jih bomo upor abili izključno z a potr ebe znans tv e nor azisk o v alne g a de la. P r osili smo jih, da izpolnje ne ank e t e oddajo v k u- v e r ti v z a t o nam e nje no šk a t lo. Zbir anje poda tk o v je bilo popolnom a anonim no , pr os t o v oljno in je tr ajalo od aprila do sep t embr a 2021. 3.3 Vzorčenje V pr ašalnik je z ajel v z or ec ank e tir anih, ki je r epr e z en t a tiv en z a upor abljeno s t ar o- s tno sk upino v Slo v eniji. V elik os t r epr e z en t a tivneg a v z or c a smo določili na pod - lagi poda tk o v St a tis tičneg a ur ada R epublik e Slo v enije (SUR S 2021) in t eor e tičnih spo znanj (K alt on in V eho v ar 2001). St a tis tični ur ad R epublik e Slo v enije v odi s t a tis tik o o demogr a f skih poda tkih pr e - biv alce v R epublik e Slo v enije, pri čemer je bil z a nas pomemben dele ž s t ar ejših, s t ar ih od 65 in do v k ljučno 75 le t. V Slo v e niji je bilo po poda tk ih St a tis tične g a ur a- da R epublik e Slov enije (SUR S 2021) na dan 31. 12. 2020 v t ej s t ar os tni sk upini 250.631 oseb. Za z agot a vljanje r epr ez ent ativnos ti v z or ca celotne populacije 492 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 (250.631 oseb v s t ar os tni sk upini od 65 do vključno 75 le t) smo izr ačunali mini- malno š t e vilo ank e tnih vpr ašalnik o v , potr ebnih z a doseg anje r epr e z en t a tivnos ti na 384 ank e tir ance v . Pri t em smo se odločili z a 95-ods t otno r a v en z aupanja in 5-ods t otno tv eg anje, k ar se v družboslo vnem r azisk o v anju š t eje k ot spr ejemljiv o (Cohen, Manion in Morrison 2011). Z ajeli smo t or ej ank e tir ance, s t ar e od 65 do vključno 75 le t, iz v seh s t a tis tičnih r egij; pri t em je bilo v z or če nje prilo žnos tno. S t em smo ž eleli z ag ot o viti g eogr a f sk o pokrit os t celotne Slo v enije in r epr e z en t a tiv - nos t po najmanj tr eh socio-demogr a f skih in ek onomskih k az alnikih. K adar namr eč z ag ot a vljamo r epr e z en t a tivnos t po najmanj tr eh socio-demogr a f skih in ek onom - skih k az alnikih, lahk o iz značiln os ti v z or c a sklepamo o celotni populaciji (Hannan in Fr eem an 197 7, 929–964). P oda tk e smo vnesli v r ačunalniš k e baz e in jih obde - lali s pomočjo pr ogr amo v Ex cel t er SPSS f or Windo w s. 3.4 Reprezentativnost vzorca V f azi r azisk a v e smo zbr ali v eč od pr edvideneg a (384) š t e vila ank e tnih vpr ašalni - k o v , in sicer 435. Nepopolne smo izločili in t ak o dobili 405 v elja vnih vpr ašalnik o v . Ob pridobitvi 405 v elja vnih vpr ašalnik o v smo pr e v erili r epr e z en t a tivnos t v z or c a: t eg a smo v primerja vi s populacijo izr ačunali s pomočjo t es t a hi-kv adr a t (x²), ki je z a spr emenljivk o spol pok az al vr ednos t 2,324 (pri s t opnji pr os t os ti df = 1) in si - gnifik anc o p = 0,127. Z a spr emenljivk o s t ar os t je t es t hi-kv adr a t pok az al vr ednos t 17,331 (pri s t opnji pr os t os ti df = 10) in signifik anc o p = 0,067. Pri urbaniz aciji pa je t es t hi-k v adr a t pok az al vr ednos t 0,892 (pri s t opnji pr os t os ti df = 1) in signifik anc o p = 0,34 5. V r ednos ti por az delit v e hi-kv adr a t a (x²) pri signifik anci 0,05 (t or ej 5 %) so z a spr emenljivk e z eno (1) s t opnjo pr os t os ti (spr emenljivki spol in urbaniz acija) 3,8415, z a sp r emen l j i vk e z d ese timi ( 10) s t o p n j ami p r o s t o s ti ( sp r emen l j i vk a s t a- r os t) pa 18,307 (K ošmelj in R ov an 1997, 290). Na podlagi dobljenih r e zult a t ov lahk o t or ej potr dimo , da je v z or ec v elja v en in tudi r epr e z en t a tiv en z a celotno populacijo. 3.5 Značilnosti vzorca Pri demogr a f skih vpr ašanjih so nas z animali spol, s t ar os t, s t opnja iz obr azbe, urba- niz acija, oblik a biv anja, oce na z dr a v s tv e ne g a s t anja in ose bni me se čni dohode k . R e z ult a ti analiz e demogr a f skih poda tk o v so prik az ani v T abeli 1. Spr emenljivk a Št e vilo odg o v or o v % Spol ank e tir anc a moški 177 43,8 ž enski 227 56,2 St ar os t ank e tir anc a od 65 do vključno 69 le t 201 49,8 od 70 do vljučno 75 le t 203 50,2 Kje živit e? urbano ok olje 229 57,1 rur alno ok olje 172 42,9 St opnja iz obr azbe osno vnošolsk a ali manj 32 8,0 493 Mihaela Kežman idr. - Pomen prenosa vrednot med generacijami poklicna sr ednješolsk a 81 20,1 sr ednješolsk a 122 30,3 višja/visok a s tr ok o vna 108 26,9 univerzitetna 50 12,4 magis t erij ali dok t or a t 9 2,2 Osebni mesečni ne t o dohodek do 600 € 58 14,6 od 601 € do 900 € 172 43,2 od 901 € do 1200 € 100 25,1 nad 1201 € 68 17,1 Tabela 1: Demografija anketirancev. Iz T abele 1 lahk o r azber emo , da je med v semi ank e tir anci, ki so odg o v orili na vpr ašanje, 177 (43,8 %) moških in 227 (56,2 % ) ž ensk. Iz T abele 1 je tudi r az vidno , da je v s t ar os tni sk upini od 65 do vključno 69 le t 201 (49,8 %) ank e tir anih, v s t ar o- s tni sk upini od 70 do vključno 75 le t pa 203 (50,2) ank e tir anih. P o vpr ečna s t ar os t ank e tir ance v je znašala 69,60 le t. Pri s t opnji iz obr azbe pr e vladujejo ank e tir anci s sr ed n j ešo l sk o i z o b r azb o – 122 (30,3 %), sl ed i jo tis ti z vi šjo al i vi so k o s tr o k o vn o – 108 (26,9 %), s poklicno sr ednješolsk o – 81 (20,1 %), univ erzit e tno – 50 (12,4 %), osnovnošolsk o ali manj – 32 (8,0 %); najmanj ank e tir anih pa ima magis t erij ali dok - t or a t – 9 (2,2 %). Iz T abele 1 še lahk o r azber emo , da 229 (57,1 %) ank e tir ance v živi v urbanem ok olju, 172 (42,9 %) pa v rur alnem ok olju. Najpog os t ejši osebni meseč- ni dohodek ank e tr anih znaša med 601 € in 900 €, t ak šnih je 172 (43,2 %), sledijo ank e tir ani z osebnim mesečnih dohodk om od 901 € do 1200 € (100 o z. 25,1 %), 68 (17,1 %) ank e tir anih ima osebni mesečni dohodek nad 1201 €, medt em k o ima najnižji osebni mesečni dohodek, t or ej do 600 €, 58 (14,6 %) ank e tir anih. 3.6 Zanesljivost merjenja Z anesljiv os t me rjenja smo pr e v erjali s t es t om Cr onbach alf a, ki smo g a iz v edli, še pr eden smo se lotili poglobljenih analiz v sebine vpr ašalnik a. K er je t a ses t a vljen iz v eč r azličnih delo v , smo mer jenje s t es t om Cr onbach alf a t emu prilag odili. Naj- pr ej smo z a t o t es tir ali vpr ašanja pr v eg a sklopa – in sicer v k olik šni meri ank e tir anci ocenjujejo , da je posame zna vr ednot a pomembna z a njih osebno. Cr onbach alf a z a t a sklop je 0, 878, k ar pr eds t a vlja visok o z ane sljiv os t merje nja. V nadalje v anju smo t es tir ali drugi sklop vpr ašalnik a, kjer ank e tir anci ocenjujejo , v k olik šni meri je posame zna vr ednot a pomembna z a pr enos na vnuk e in vnukinje. Cr onbach alf a z a t a sklop je 0,903, k ar pr a v t ak o pr eds t a vlja izjemno visok o z anesljiv os t merjenja. T es t Cr o n b ach al f a smo n a t o i z v ed l i še z a v se p o s t a vk e – zn ašal j e 0,939, k ar je z o - pe t z elo visok a z anesljiv os t merjenja. Slednjo opr edeljujemo na podlagi mnenja, da vr ednos t t es t a Cr onbach alf a nad 0,800 k až e na visok o z anesljiv os t merjenja (F erlig oj, Lesk o v šek in K og o v šek 1995). 494 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 4. Analiza podatkov 4.1 Združevanje spremenljivk Z ar adi v elik eg a š t e vila spr emenljivk (31 vr ednot iz ML V) smo se odločili z a z dru- ž e v anje vr edno t v sk upine, ki jih je pr edpos t a vil ž e Musek (2000), in s t em pos t a- vili nov e z druž ene spr emenljivk e. V pr v o sk upino vr ednot smo pri t em z družili vr ednot e: v eselje, z aba v a, v znemirljiv o življenje, udobje, uživ anje, z dr a vje, v arnos t; t e je Musek (2000) imenov al čutne, v arnos tne in z dr a vs tv ene vr ednot e (CVZ). Dru g o sk u p i n o p r ed s t a vl jajo vr ed n o t e: mo č, u gl ed , sl a v a, d en ar , p o l i tičn i u sp eh , ljube z en do domo vine, nar odnos tni ponos – po Musk u (2000) s t a tusne in pa tri- otsk e vr ednot e (SP). T r e tjo sk upino pr eds t a vljajo vr ednot e: ljube z en, družina o z. dr užinsk a sr e č a, r az ume v anje s partne rje m, mir , slog a, e nak os t, poš t e nos t, de la v - nos t: t e je Musek (2000) poimeno v al socialne, socie t alne in tr adicionalne vr edno - t e (SS T). V če trti sk upini so vr ednot e: r esnic a, modr os t, lepot a, nar a v a, ume tnos t, k ultur a, samoizpopolnje v anje, v er a, upanje – t e je Musek (2000) o značil k ot spo - zna vne, es t e tsk e, k ulturne, ak tualiz acijsk e in v er sk e vr ednot e (SEKA V). Z druž e v anje z ajema t ak o segmen t samoocene pomembnos ti vr ednot z a posa - me znik a k ot tudi segmen t ocenje v anja pomena pr enosa vr ednot na vnuk e. P o z druž e v anju smo opr a vili analiz o z druž enih spr emenljivk, ki je pok az ala, da tudi t ak e še v edno nimajo k ar ak t eris tik normalne por az delitv e, z a t o v nadalje v anju z a analiz o upor abljamo nepar ame trične t es t e. Najpr ej nas je z animalo , k olik šne so k or elacije med z druž enimi spr emenljivk ami. 4.2 Analiza korelacij R e z ult a ti analiz e k or elacij med z druž enimi spr emenljivk ami ob upor abi Sperma - no v eg a t es t a k or elacij so prik az ani v T abeli 2. CVZ – pr enos na vnuk e SP – pr enos na vnuk e SS T – pr enos na vnuk e SEKA V – pr enos na vnuk e CVZ – osebno pomembno 0,650** SP – osebno pomembno 0,762** SS T – osebno pomembno 0,749** SEKA V – osebno pomembno 0,772** **p<0,01 Tabela 2: Korelacija združenih spremenljivk (sklopov vrednot). V T abeli 2 lahk o vidimo , da so pr a v v si pari z druž enih spr eme nljivk močno po - v e z ani, na k ar k až ejo visok e vr ednos ti Spermano v eg a k oe ficien t a. Najvišjo s t opnjo pov e z anos ti (tj. 0,772**) izk az uje z druž ena spr emenljivk a spoznavne, estetske, kulturne, aktualizacijske in verske vrednote (SEKA V); pri njej ank e tir anci najpog o- s t eje ocenjujejo , da so vr ednot e v t ej z druž eni spr emenljivki z a pr enos na vnuk e pomembne. Na jnižjo (tj. 0,650 **), a še v edno pr ecej visok o s t opnjo po v e z anos ti smo z aznali pr i z dr už e ni spr e me nljiv k i čutne, varnostne in zdravstvene vrednote 495 Mihaela Kežman idr. - Pomen prenosa vrednot med generacijami ( C V Z ) , saj an k e tir an ci t o sk u p i n o vr ed n o t p o g o s t ej e o cen j u j ej o k o t z a p r en o s n a vnuk e pomembno. K er smo pr a v pri z druž eni spr emenljivki spoznavne, estetske, kulturne, aktualizacijske in verske vrednote (SEKA V) ug ot o vili najvišjo s t opnjo k o- r elacije, smo se v nadalje v anju odločili k or elacije posame znih vr ednot v omenje- nem sklopu analizir a ti podr obneje; r e z ult a ti so prik az ani v T abeli 3. P osame zne vr ednot e »Spo zna vne, es t e tsk e, k ulturne, ak tualiz acijsk e in v er sk e vr ednot e« Spearmano v k oe ficien t (ρ) v er a (osebno pomembno) – v er a (pomembno z a pr enos) 0,812** ume tnos t (osebno pomembno) – ume tnos t (pomembno z a pr enos) 0,707** k ultur a (osebno pomembno) – k ultur a (pomembno z a pr enos) 0,703** lepot a (osebno pomembno) – lepot a (pomembno z a pr enos) 0,647** nar a v a (osebno pomembno) – nar a v a (pomembno z a pr enos) 0,621** modr os t (osebno pomembno) – modr os t (pomembno z a pr enos) 0,563** r esnic a (osebno pomembno) – r esnic a (pomembno z a pr enos) 0,550** samoizpolnje v anje (osebno pomembno) – samo zipolnje v anje (pomembno z a pr enos) 0,521** **p<0,01 Tabela 3: Korelacija posameznih vrednot iz sklopa SEKAV vrednot. P odr obnejša k or elacija posame znih vr ednot v omenjenem sklopu je pok az ala, da so pr a v v si pari spr emenljivk močno po v e z ani, saj izk az ujejo visok e vr ednos ti Spermano v eg a k oe ficien t a. Najmočnejšo po v e z anos t smo z aznali pri vr ednoti v er a (0,812**), sledit a vr ednoti ume tnos t (0,707**) in k ultur a (0,703**). Najnižjo , v en- dar še v edno močno pov e z anos t smo z aznali pri vr ednoti samoizpolnjev anje (0,521**). V nadalje v anju nas je z animalo tudi, k ak o na z aznano pomembnos t pr enosa posame znih sk upin vr ednot na vnuk e ank e tir ance v vpliv ajo r azlični demogr a f ski deja vniki. 4.3 Analiza demografskih razlik Z Mann-Whitne yje vim U t es t om in t es t om K rusk al-W allis smo ug ot a vljali s t a ti- s tično značilne r azilk e pri dojemanju pomena pr e nosa vr e dnot na vnuk e glede na posame zne izbr ane de mogr a f sk e k az alce. N ajpr e j smo ug ot a vljali r azlik e glede na spol ank e tir ance v . Z druž ena spr emenljivk a U p Sr ednji r ang moški ž ensk e čutne, v arnos tne in z dr a v s tv ene vr ednot e – CVZ 17047,000 0,017 216,59 188,93 s t a tusne in pa triotsk e vr ednot e – SP 17080,500 0,024 215,34 189,08 socialne, socie t alne in tr adicionalne vr ednot e – SS T 17020,500 0,014 185,32 213,02 spo zna vne, es t e tsk e, k ulturne, ak tualiz acijsk e in v er sk e vr ednot e – SEKA V 17680,500 0,047 188,96 212,11 Tabela 4: Mann-Whitney U test združenih spremenljivk glede na spol. Analiz a s t a tis tično značilnih r azlik glede na spol je pok az ala ob s t oj s t a tis tično značilne r azlik e pri v seh š tirih z druž enih spr emenljivk ah. Moški namr eč s t a tis tično 496 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 značilno (U = 17047,000 in p = 0,017) višje (sr ednji r ang 216,5 9) ocenjuje jo z dru- ž eno spr emenljivk o čutne, v arnos tne in z dr a v s tv ene vr ednot e (CVZ) k ot ž ensk e (sr e dnji r ang 188, 93). P r a v t ak o mošk i s t a tis tično značilno (U = 17080, 500 in p = 0 , 0 2 4 ) v išje (sr e dnji r ang 2 1 5 , 3 4 ) oc e njuje jo z dr už e no spr e m e nljiv k o statusne in patriotske vrednote (SP), k ot t o v elja z a ž ensk e (sr ednji r ang 189,08). P o drugi s tr a- ni pa smo ug ot ovili, da moški s t a tis tično značilno (U = 17020,500 in p = 0,014) nižje (sr ednji r ang 185,32) ocenjujejo z druž eno spr emenljivk o Socialne, societalne in tradicionalne vrednote (SS T) k ot ž ensk e (sr ednji r ang 213,02). P odobno moški s t a tis tično značilno (U = 17680,500 in p = 0, 047) ni žje (sr ednji r ang 188, 96) oce- njuje jo še z dr už e no spr e me nljiv k o Spoznavne, estetske, kulturne, aktualizacijske in verske vrednote k ot ž ensk e (sr ednji r ang 212,11). K er nas je z animalo , ali med ank e tir anci obs t ajajo s t a tis tično značilne r azlik e gle- de na s t ar os tni sk upini, ki smo ju opr edelili, smo izr ačunali še Mann-Whitney U T es t. Z druž ena spr emenljivk a U p Sr ednji r ang Od 65 do vključno 69 le t Od 70 do vključno 75 le t čutne, v arnos tne in z dr a v s tv ene vr ednot e – CVZ 18360,000 0,133 209,77 192,44 s t a tusne in pa triotsk e vr ednot e – SP 17378,500 0,023 187,27 213,47 socialne, socie t alne in tr adicionalne vr ednot e – SS T 19757,500 0,759 199,29 202,70 spo zna vne, es t e tsk e, k ulturne, ak tualiz acijsk e in v er sk e vr ednot e – SEKA V 19336,500 0,409 197,18 206,75 Tabela 5: Mann Whitney – U test združenih spremenljivk glede na starost. T ak o ug ot a v ljam o , da sm o m e d pr ouče v anim a sk upinam a s t a tis tič no znač ilno r azlik o (U = 173 78,500 in p = 0,023) z aznali le pri z druž eni spr emenljivki statusne in patriotske vrednote (SP) – s t ar ejši ank e tir anci (od 70 do vključno 75 le t) pomen pr enosa vr ednot na vnuk e namr eč ocenjujejo višje (sr ednji r ang 213,47) k ot an- k e tir anci s t ar os tne sk upine od 65 do vključno 69 le t (sr ednji r ang 187,27). 5. Razprava Individualni pomen vr ednot z a posame znik a se je v pr e t eklos ti dok az o v al ž e v eč - kr a t (R ok each 1973; Musek, Musek Lešnik in Lešnik Musek 1993; Gor enak 2020). V naši r azisk a vi smo se osr edot očili na pomen k onkr e tneg a pr enosa vr ednot s s t arih s t ar še v na vnuk e. Razisk o v ali smo t ak o osebni pomen posame znih vr ednot s t arih s t ar še v k ot njiho v e ocene pomembnos ti pr enosa t eh vr ednot na vnuk e. P os t a vlje - no H 1: Dojemanje osebnega pomena vrednot ima močno pozitivno korelacijo z dojemanjem pomena prenosa vrednot na vnuke lahk o na podlagi r e z ult a t o v T a- bele 2 potr dimo. Iz T abele 2 je še vidno , da smo pri v seh sklopih vr ednot z aznali z elo visok o po zitivno k or elacijo; najvišja (0,772**) je bila k or elacija pri z druž eni spr emenljivki spo zna vne, es t e tsk e, k ulturne, ak tualiz acijsk e in v er sk e vr ednot e. Visok e po zitivne vr ednos ti k or elacije med posame znimi sklopi jasno potrjujejo , 497 Mihaela Kežman idr. - Pomen prenosa vrednot med generacijami da so tis t e vr ednot e, ki jih s t ari s t ar ši ocenjuejo k ot pomembne z ase, tudi tis t e, ki jih ž elijo pr enes ti na vnuk e. St ari s t ar ši si ž elijo vr ednot e, ki so jim pomembne, pr enes ti tudi na vnuk e t er s t em spodbuja ti spoš t o v anje in h v ale žnos t med g e - ner acijami (Norieg a in Lópe z 2020, 1130). V nadalje v anju smo pos t a vili hipot e z o H 2: Najmočnejšo pozitivno korelacijo dojemanja osebnega pomena vrednot z dojemanjem pomena prenosa vrednot na vnuke ima vrednota Vera. T udi t o hipo- t e z o lahk o na podlagi r e z ult a t o v T abele 3 potr dimo , saj je iz nje lahk o r azber emo z elo visok o vr ednos t Spermano v eg a k oe ficien t a – najmočnejšo po v e z anos t oseb- nih vr ednot in vr ednot pr enosa (SEKA V vr ednot) z aznali r a vno pri vr ednoti V er a (0,812**). Na podlagi t e ug ot o vitv e lahk o tr dimo , da s t ari s t ar ši, ki jim je v er a k ot osebna vr ednot a pomembna, ž elijo t o vr ednot o pr enes ti tudi na vnuk e. Gutier - r e z idr . (2014, 9) t o tr dit e v nad gr ajujejo z las tno empirično r azisk a v o , kjer še bolj speci fičn o pojasnju jejo , z ak aj p ri p r enosu v er e n ajp omembnejšo vl og o i gr ajo ma- t e r e in babic e . Muse k (2 0 0 0 , 1 1 1 ) ug ot a v lja, da s s t ar os tjo pom e n r e lig io znih v r e - dnot na r ašč a. V na dalje v anju sm o pos t a v ili t r e t jo hipot e z o H 3 : Ž e nsk e s t a tis tič no značilno višje ocenjujejo pomen pr enosa vr ednot na vnuk e k ot moški. P oda tki i z T ab el e 4 k až ejo , d a so o b s t a tis tičn o zn ači l n i h r azl i k ah ž en sk am (b ab i c am) b o l j k ot moškim (dedk om) z a pr e nos pome mbne Socialne, socie t alne in tr adicionalne vr ednot e (SS T), pa tudi Spo zna vne, es t e tsk e, k ulturne, ak tualiz acijsk e in v er sk e vr ednot e (SEKA V), medt em k o se jim z dijo Čus tv ene, v arnos tne in z dr a vs tv ene vr ednot e (CVZ) t er St a tusne in pa triotsk e vr ednot e (SP) manj pomembne, k ot t o v el ja z a mošk e (dedk e). T ak o l ahk o hi pot e z o H 3 z a vrnemo. Del no se t e ug ot o vi - tv e u jemajo tu d i z Mu sk o vi mi (2000, 149), k o p r a vi , d a so – n a sp l o šn o – ž en sk am pomembnejše socialne, družinsk e, socie t alne in v arnos tne vr ednot e, moškim pa so p o memb n ejše ču tn e, s t a tu sn e i n p a tri o tsk e vr ed n o t e. P o v sem n a k o n cu smo pos t a v ili še z adnjo hipot e z o H 4: Starejši anketiranci statistično značilno višje oce- njujejo pomen prenosa vrednot na vnuke kot mlajši anketiranci. T abela 5 k až e, da j e s t a tis tičn o zn ači l n a p o v e z an o s t l e p ri S t a tu sn i h i n p a tri o tski h vr ed n o t ah (S P), ki so pomembnejše s t ar ejšim k ot mlajšim s t ar ejšim. Tis tim v s t ar os ti med 70 in 75 le t so St a tusne in pa triotsk e vr ednot e z a pr enos načeloma pomembnejše. Z a t o lahk o hipot e z o 4 z a vrnemo – tr dimo , da s t ar os t s t a tis tično značilnih r azlik pri oce- ni po me na pr enosa vr ednot na vnuk e ne prinaša. Gutierr e z idr . (2014, 3) pr a vijo , da pri v eri t a r azlik a ob s t aja, saj so ug ot o vili, da s t ar ejši udele ž enci (upok ojenci) r azisk a v e v er sk o življenje vidijo k ot z a pr enos pomembnejše. 6. Zaključek St ari s t ar ši simbolizir ajo družino in so v e z med g ener acijami. Pr eg o v or pr a vi, da k o umr e s t ar ejši, je t ak o , k ot da bi pog or ela knjižnic a – ses t a vljena iz r azličnih, a z a živ lje nje še k ak o pom e m bnih bog as t e v . V e z m e d v nuk i in s t ar im i s t ar ši je z e lo posebna in pomembno vpliv a na r az v oj otr ok o v e osebnos ti, saj omog oč a pr enos vr ednot, ki so pomembne z a obe g ener aciji. Sk o zi medg ener acijsk e v e zi lahk o oboji r az vijejo obojes tr ansk o dos t ojans tv en odnos, se čus tv eno obog a tijo , r az vijejo nači - 498 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 ne učenja vr ednot (med k a t erimi iz s t opa v er a) z a življenje v z ah t e vni pos tmoderni družbi. Oblik o v anje g ener acije vnuk o v pot ek a sk o zi pr enašanje v z or ce v obnašanja in vr ednot, ki so z a s t ar e s t ar še pomembni – in ki jih vnuki ponotr anjijo t er upo - r abijo , k o se znajdejo pr ed pomembnimi življenjskimi odločit v ami: ob vpr ašanjih o samem sebi, v isk anju iden tit e t e in vključe v anju v družbo. In k er je člo v ek bitje odnosa, v edno potr ebuje nek og a, da lahk o vidi in r az ume (tudi) sameg a sebe – z a t o je medg ener acijsk o so žitje v elik eg a pomena z a v se, ki so v anj vpe ti. Reference Andoljšek Mravljak, Veronika, in Jože Ramovš. 201 7 . Vz go j a – r e v i j a z a u č i t e l j e , v z go j i t e l j e i n starše. Kakovostna starost 20, š t . 1 :5 4 . Buchanan, Ann, in Anna Rotkirch . 201 8 . T we n t y - - fi r s t c e n tur y gr an dp ar e n t s : gl o b al p e r sp e c ti - v e s o n c h a n g i n g r o l e s a n d c o n s e q u e n c e s . Contemporary Social Science 1 3, š t . 2 : 1 3 1 – 1 4 4 . Chambers, Deborah, in Pablo Gracia . 2021 . A sociology of family life: Change and diversity in intimate relations . H o b o ke n : J o h n W i l e y & S o ns . Coale, Ansley Johnson, in Edgar M. Hoover . 201 5. Population growth and economic development. Pr i n c e t o n : Pr i n c e t o n U n i v e r s i t y Pr e s s . Cohen, Louis, Lawrence Manion in Keith Morri- son. 2011 . Research Methods in Education. L ondon : R ou t led g e . Ferligoj, Anuška, Karmen Leskovšek in Tina Kogovšek . 1 9 9 5. Veljavnost in zanesljivost merjenja . L j u b l j a n a : F a k l u t e t a z a d r u ž b e n e vede. Filej, Bojana, in Boris Miha Kaučič . 201 9 . V p l i v d u h o v n o s ti n a k a ko v o s t ž i v l j e nj a s t a r ej š i h v d o m a č e m i n v i n s ti t u c i o n a l n e m o ko l j u . Bogo- slovni vestnik 7 9 , š t . 2 :555 – 5 6 8 . h tt p s: / / d o i . o r g /10 . 3 42 91 / b v2 01 9 /0 2 / fi l e j Furstenberg, Frank F. 201 4 . F i ft y y ea r s o f f a m i l y c h a n ge : Fr o m c o n s e n s u s t o c o m p l e x i t y . The ANNALS of the American Academy of Political and Social Science 6 5 4, š t . 1 : 1 2– 3 0 . Golob, Tea, Matej Makarovič in Matevž Tomšič. 2020 . Po m e n r e l i g i ozn o s ti z a e v r o p s ko i d e n ti - teto mladih. Bogoslovni vestnik 8 0, š t . 1 : 1 6 1 – 1 75. h tt p s :/ / d o i .o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 2020 /01 / g olob Gorenak, Mitja. 2020. Ljudje v turizmu: Izbrana poglavja iz managementa človeških virov v turizmu . M a r i b o r : U n i v e r zi t e t n a z a l ozb a U n i - v e r ze v M a r i b o r u . Goriup, Jana, in Danijela Lahe . 201 8 . Poglavja iz socialne gerontologije . M a r i b o r : A M EU – EC M , A l m a M a t e r E u r o p a ea Pr e s s . Gurtler, Helga. 201 3 . Otroci imajo radi stare star- še . C e l j e : C e l j s k a M o h o r j e v a d r u ž b a . Gutierrez, Ian A., Lucas J. Goodwin, Katherine Kirkinis in Jacqueline S. Mattis . 201 4 . Re l i g i o u s s o c i a l iz a ti o n i n A f r i c a n A m e r i c a n f a m i l i e s: T h e r e l a ti v e i n fl u e n c e o f p a r e n t s , g r a n d p a r e n t s , an d s i b li n g s . Journal of Family Psychology 2 8 , š t . 6 : 7 7 9 . Hannan, Michael T., in John Freeman . 1 97 7 . T h e p o p u l a ti o n e c o l o g y o f o r g a n iz a ti o n s . American journal of sociology 8 2, š t . 5 : 92 9 – 9 6 4 . Kalton, Graham, Vasja Vehovar in Andrej Blejec. 20 01 . Vzorčenje v anketah . L j u b l j a n a : F a k u l t e t a z a d r u ž b e n e v e d e. Kluckhohn, Clyde. 1 9 62. Culture and behavior. O x f o r d , En g l a n d : Fr e e Pr e s s G l e n c o e. Knudsen, Knud. 201 2. E u r o p ea n g r a n d p a r e n t s ’ s o l i c i t u d e : W hy o l d e r m e n c a n b e r e l a ti v e l y g o o d gr an dp ar e n t s . Acta Sociologica 55, št. 3: 2 31–2 5 0 . Košmelj, Blaženka, in Jože Rovan . 1 9 97 . Statistič- no sklepanje . L j u b l j a n a : Eko n o m s k a f a k u l t e t a 2. Köthemann, Dennis. 201 4 . Macht und Leistung als Werte in Europa: Über gesellschaftliche und individuelle Einflüsse auf Werteprioritäten. W i e s b a d e n : S p r i n ge r V S . Kump, Sonja, in Sabina Jelenc Krašovec . 201 3 . D r u ž i n a o s t aj a p o m e m b n a z a m e d ge n e r a c i j s ko s o d e l o v a nj e i n u č e nj e. Andragoška spoznanja 1 9 , š t . 2 : 10 – 2 8 . h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 4 3 1 2 / a s .1 9. 2 .10 -2 8 LaFave, Daniel, in Duncan Thomas . 201 7 . E x t e n d - e d f a m i l i e s a n d c h i l d we l l - b e i n g . Journal of Development Economics 1 26: 52 – 6 5 . McKaughan, Daniel J. 201 8 . F a i t h t h r o u g h t h e d a r k o f n i g h t: W h a t p e r s e v e r a n c e a m i d s t d o u b t c a n t ea c h u s a b o u t t h e n a t u r e a n d v a l u e of religious faith. Faith and Philosophy 35, š t . 2:1 9 5 –21 8 . Musek, Janek, Petra Lešnik Musek in Kristjan Musek Lešnik . 1 9 93. Vr e d n o t n e o r i e nt a c ij e s kozi ži v lj e nj e. Psihološka obzorja 1, š t . 2:2 5 – 35. 499 Mihaela Kežman idr. - Pomen prenosa vrednot med generacijami Musek, Janek . 1 9 9 5. Ljubezen, družina, vrednote. L j ub l j an a : E du c y . – – –. 2000. Nova psihološka teorija . L j u b l j a n a : E d u c y. – – – . 201 5. Osebnost, vrednote in psihično blago- stanje . L j u b l j a n a : Z n a n s t v e n a z a l o ž b a F i l o - zofske fakultete. Naterer, Andrej, Miran Lavrič, Rudi Klanjšek, Sergej Flere, Tibor Rutar, Danijela Lahe, Met- ka Kuhar, Valentina Hlebec, Tina Cupar in Žiga Kobše . 201 9 . Slovenska mladina 2018/2019. D un a j : F r i e dr i c h - E b e r t - Sti ft un g . Nežič Glavica, Iva . 201 9 . V l o g a izk u s t v e n e g a u č e nj a v ge s t a l t p e d a go š ke m m o d e l u u č e nj a i n p o u č e v a nj a p o A l b e r t u H ö f e r j u . Bogoslovni vestnik 79 : 19 1 – 2 0 2 . htt ps : / / d o i . o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 201 9 /01 / n e zi c Noriega, Cristina, C. Velasco in Javier López. 2020 . Pe r c e p ti o n s o f g r a n d p a r e n t s ’ ge n e r a ti v - i t y a n d p e r s o n a l g r o w t h i n s u p p l e m e n t a r y c a r e p r o v i d e r s o f m i d d l e - a ge d g r a n d c h i l d r e n . Jour- nal of Social and Personal Relationships 3 7 , š t . 4: 1114 – 11 3 5. Papić, Kaja. 201 7 . M e d ge n e r a c i j s ko u č e nj e i n zn a nj e. Revija za ekonomske in poslovne vede 4, š t . 1 : 7 3 – 8 8 . Pearce, Lisa D., George M. Hayward, Laurie Chas- sin in Patrick J. Curran . 201 8 . T h e i n c r ea s i n g d i v e r s i t y a n d c o m p l e x i t y o f f a m i l y s t r u c t u r e s for adolescents. Journal of Research on Adoles- cence 2 8 , š t . 3 :5 9 1 – 6 0 8 . Perko, Uroš, in Sonja Čotar Konrad . 201 8 . Č u s t v e n a izr azn o s t d r u ž i n e , s t r u k t u r a d r u ž i n e i n v o l j a d o b i v a nj s ke g a s m i s l a o s e b iz n e alk o h o li č n i h i n alk o h o li č n i h dr u ž i n . Bogo- slovni vestnik 7 8 , š t . 1 :2 5 1 – 2 6 4 . Pol, Louis G. 201 7 . R a p i d G r o w t h i n t h e El d e r l y Po p u l a ti o n o f t h e W o r l d . V : M o n c e f B e r h o u m a i n Pi e r r e K r o l a k - S a l m o n , u r . Brain and Spine Surgery in the Elderly , 3 – 1 5. C h a m : S p r i n ge r I n t e r n a ti o n a l P u b l i s h i n g AG . Potočnik, Mihaela. 20 0 9 . V p l i v p o t r o š n i š t v a n a ž i v l j e n j sk i s t an d ar d sl ov e nsk i h dr u ž i n . Ma gi s t r - s k a n a l o g a . F i l ozo f s k a f a k u l t e t a, U n i v e r z a v Mar i b o r u . Potočnik, Vinko . 20 0 8 . D r u ž i n a ko t z v e z a . Bogo- slovni vestnik 6 8 , š t . 3 :3 1 3 – 3 3 6 . Powell, Brian. 201 4 . C h a n g i n g c o u n t s , c o u n ti n g c h a n ge : T o w a r d a m o r e i n c l u s i v e d e fi n i ti o n o f f am i l y . Journal of the Indiana Academy of the Social Sciences 1 7 , š t . 1 : č l a n e k 2. Reich, Ben, in Christine Adcock . 1 97 6 . Values, attitudes and behaviour change . L o n d o n : Methuen. Reynaud, Cecilia, in Sara Miccoli . 201 9 . Po p u l a ti - o n a ge i n g i n I t a l y a ft e r t h e 20 0 8 e c o n o m i c c r i s i s: A d e m o g r a p h i c a p p r o a c h . Futures 1 0 5:17–26 . Rokeach, Milton. 1 97 3 . The Nature of Human Values . N e w Y o r k : T h e Fr e e Pr e s s . Ruparčič, Jože. 202 2. V e r s k a s v o b o d a , p r av i č n o s t , e ti k a i n p r av o. Res novae 7 :6 3 – 9 0. Samir, K. C., in Wolfang Lutz . 201 7 . T h e h u m a n c o r e o f t h e s h a r e d s o c i o e c o n o m i c p a t hw ay s: Po p u l a ti o n s c e n a r i o s b y a ge , s e x a n d l e v e l o f e d u c a ti o n f o r a l l c o u n t r i e s t o 210 0 . Global Environmental Change 42:1 81 – 1 92 . Simončič, Barbara. 201 8 . N e ž n o s t i n nj e n p o m e n v m e d o s e b n i h o d n o s i h i n v p a s t o r a l i . Bogoslovni vestnik 7 8 , š t . 1 :20 9 – 21 8 . SURS. 2021 . P r e b i v a l s t v o p o s t a r o s ti i n s p o l u , o b č i - n e , S l o v e n i j a , 20 0 8 H 1 – 2020 H2. St a ti s ti č n i u r a d . ht tp s :/ / p x w e b . s t a t . si/S i S t a tD a t a/ p x w e b / s l/ Dat a / - / 0 5 C 4 0 0 2 S .p x (p r i d o b l j e n o 1 7 . 1 . 2021 ). Turnšek, Marjan. 2021 . Z a k r a m e n t a l n o s t i n d i a l o - škost vere. Bogoslovni vestnik 8 1, š t . 4 : 97 3 – 9 8 9 . h tt p s :/ / d o i .o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 202 1 /0 4/ turnsek Vaupel, James W., Francisco Villavicencio in Marie-Pier Bergeron-Boucher . 2021 . D e m o - g r a p h i c p e r s p e c ti v e s o n t h e r i s e o f l o n ge v i t y . Proceedings of the National Academy of Scien- ces 11 8 , š t . 9:e201 9 53 6 11 8 .