Pomislika Tredne resnice. Deželni zbori, tedaj tudi naš štajerski, zaceli so 6. t. m. zborovati. V njih Slovenci, razun na Kranjakem, nikder ničesar ne opravimo. Povsod so naši nasprotniki v večini. Iz med njib so nam tako zvani liberalci najbolj sovražni. Le nemški konservativci so nam bolj prijazni in pravični. Edino ž njih pomočjo smo vrlega g. Hermana spravili v deželni odbor v Gradeu. Ko bi nemški kmetje tudi volili liberalce, potem bi se nam godilo še hujše. Vendar nemaki štajerski kmeti tega ne storijo. Dobro vedo, kam liberalci merijo in zato ne volijo nobenega več. Vsi se držijo trdno pravne stranke. Ta pa namerjava. kedar do oblasti prodere, dati in priznati pravice, katere grejo vsakemu narodu, deželi, cesarstvu in sv. Cerkvi. Reanično, prava avatrijanska stranka! Najbolj mocna je na Ceskem ia Tirolskem, pa tudi drugod vedno več ljudi sprevidi, da je ta stranka za mir in blagor Avstrije edino prava. Tudi na Koroškem se širi. Nemci in Slovenci se nje popiijemajo. Z združenimi močmi hočejo težki jarem liberalizma otresti. Ravno te dni so razposlali oklic do volilcev št. Moborskega in Trbiškega okraja ter svarujejo ljudi, naj ne volijo v deželni zbor — liberalca. 1. Pravijo njim: pomislite, kako je zdaj pri našib dačah! Ali niso poslednja leta strahovito narastla? Skoro njih nismo koa več zmagati. Mnogo denarjev gre zdaj na pomnoženo število uradnikov in kancelij, ki so pa vendar neprilično in od kmeta predaleč po mestib iii trgib raztepene. Neznano denarja se potroši na železnice. Pol.em pa se pri njih ostudno in brez srama bogatijo grabežljivi podvzetniki, denarni mešetarji, libeialni poslanci in celo ministri, kakor smo iz Ofenbeimove pravde zvedeli. Ravno pretečeni mesenc je državni zbor zopet za novo železnico v Salcburškem dovolil 50,000 gld. od milje na 90 let. Vse to imamo od liberalne večine državnih in deželnih poslancer. 2. Kako je z našim premoženjem in posestvom? Nicesar ne moremo prav v denar spraviti, ne zrnja, ne živine, ne lesa. Vsa kupčija obrt hira. Mnogo fabrik je delo ustavilo, razpustilo. To so zopet liberalci zakrivili. StfaBoViti denarstveni polom in po njem pred *9t*etwll razkvita nepoštenost ia sleparstvo nas je p(jjl*yanjib tržcib spravilo skoro ob vse zaupanje. Kako je z volilno pravico pri etih? Jako slabo. To kažejo številke. Velikih posestnikov je 100 in 4. Vsi plaeajo 50,830 fl. dače. Za deželni zbor volijo 10 poslancev. Mestjanov in tržanov je 45,000. Dače plačajo 142,594 fl. in volijo 9 ¦pmittmagV': Kmetskib ljudi pa je 295,400, ki plačujejo 586,226 fl. dače in vendar volijo le 14 zastopnikov. Tedaj pride eden poslanec pri velikib posestaikih na 10 ljudi in 5086 fl. dače, pri mestjanih na 5106 duš in 35,844 fl., pri kmetih pa ae le na 20.746 oseb in na 41.872 fl. davka. Veliko mestjanov voli 2krat, ker njibove trgovske zbornice še posebej volijo svojega poslanca.^ Liberalen mestjaa voli v s a k s a m, kmet pa po volilnib možib, ktere potetn liberalci begajo, strahujejo in podmitujejo, da volijo liberalca. To je vendar dvojna, trojna in čveterna mera pri vojilni pravici! Še hujše se kmetu godi pri volitvab za državni zbor. Po številu duš in donesku na dači bi kmeti imeli voliti 11 poslancev, odmerjeni so pa njim le 4. 4. Kako je s sv. vero in katoliško Cerkvo? Kamor tukaj liberalei merijo, to^ lehko vidimo iz tega, kar se godi na Laškem, Svicarskem, Nemikem, v Braziliji itd. Papež so zajeti, škofi in mešniki pvegnani ali v ječe zaprti, verniki so oropani pastirjev, ceikva in farožev. Vse to pa naši liberalci po svojih novinab bvalijo. Komaj čakajo, da bi se njim enako razsajanje zoper sv. vero in Cerkev dovolilo. 5. Naposled kako je z novo šolo? Vsak razumen kmet ve ceniti dobroto dobrih šol. Vendar da mu liberalci v vsak kot šolske gradove tiščijo, otroke s premnogimi predmeti preoblagajo, v najpotrebniših rečeh: branji, pisanji in račanenji pa zanemarjajo, to mu ne more biti po volji. Deco do 14. leta po šolskih klopih vlačiti je po Dekateiih krajib celo nemogočna reč. Najbolj pa kmeta boli videti, kako se verski nauk v šolah zaničuje. Sv. križ so iz učilnic spravili; molitve pred in po šoli več ni, šolska meša je odpravljena; svetih procesij se šolska mladež ne udeležuje. Mnogo dragib šol je brez učiteljev. Stariši se neusmileno kaznujejo, ako časib otroka doma pridržijo. Razun tega pa postaja mladina od leta do leta bolj razposajena, posli nevbogljivi, varnost povsod manjša .... To je sad liberalizma. Tako govorijo Korošci! Resnično, kdor vse to prav pomisli, ta ne bode liberalca nikdar volil.