Priprave na volitve V letošnjem letu poteče dveletni mandat Predsedniku Predsed-stva SRS in nosilcem inidividualnih funkcij v skupščinah družbe-nopolitičnih skupnosti (občina, mesto, republika), kot tudi pred-sednikom skupščin in zborov SIS v republiki, mestu in občini. Zato bomo na kandidacijskih konferencah v KS in OZD sprego-vorili o možnih kandidatih, ki bodo v naslednjih dveh letih opravljali te dolžnosti. Prav tako je dana možnost, da TKK ponudijo tudi lastne predloge možnih kandidatov, seveda iz vrst pred dvema letoma izvoljenih delegatov. Pri obravnavi možnih kandidatov bomo izhajali iz ocen dela dosedanjih nosilcev individualnih funkcij v posameznih DPS ali SIS. V prilogi te številke časopisa predstavljamo vse možne kandi-date o katerih se izrekamo na kandidacijskih konferencah, torej je to tudi gradivo za vse udeležence kandidacijskih konferenc. Ob tej priložnosti smo povabili k razmišljanju nova kandidata za predsednika Sob Ljubljana-Šiška Tov. ZORN Otmarja^ direktorja Iskra Elementi, TOZD Keramika in tov. MEŽNARIC Lojzeta, možnega kandidata za predsednika OK SZDL Ljublja-na-Šiška. " O-tem pišemo na drugi strani OTMAR ZORN, možni kandidat za predsednika skupščine občine Lj. Šiška »Glede mojega dela v občinski skupščini v prihodnjem mandat-nem obdobju mislim, da sta po-membni dve nalogi: - da se občina približa Iju-dem, saj ]e s skupnimi močmi lahko lažje rešujemo posamezna vprašanja in se ne zgubljamo na nepomembnih stvareh. In tisto, kar se dogovorimo in si začrta-mo, moramo tudi uresničiti, če ne bomo zaupanje popolnoma izgubili. Morali bomo poenotiti politična, gospodarska, samou-pravna, delegatska in vsa druga stali.šča, ki se pojavljajo v eni taki komuni oz. občini. To je namreč ena velika organizacija s številnimi problemi in različni-mi mišljenji in ta morajo biti od-krita in jasna. Zal pa ugotavlja-mo, da pogosto temu ni tako, zato se razhajamo in se ne razu-memo. Kot gospodarstvenik. ki živim in delam v industrijsko močni občini. pa lahko zatrdim na- — nemudoma moramo poma-gati tam, kjer imajo delavci veli-ko težav in kjer so izgube že kar kronične. Vsestransko jim mora-mo pomagati. Mi namreč več-krat problem razrešimo tako, da ga kar »potlačimo« in čez nekaj časa postane še slabši. To je eno. In drugo, veliko bo treba delati na prestrukturiranju gospodar-stva in dati večjo veljavo oseb-nim pobudam. Premalo smo po-gumni, ne samo v organizacijah združenega dela, ampak tudi v drobnem gospodarstvu. Privat-ni sektor se mora bistveno ojača-ti zlasti za potrebe združenega dela in to tako, da bo zadovoljno tako združeno delo kot privatni sektor, ki lahko zaposluje in v mnogočem pomaga pri hitrej-šem prestrukturiranju. Zato pa bo potrebno veliko poguma in snovanja tistih pro-gramov, ki bodo predvsem iz-vozno usmerjeni. Ob vsem tem pa se pojavlja še eno pomembno vprašanje in si-cer, ali več narediti z istimi Ijud-mi, ali enako narediti z manj Mislim, da je ta druga pot tista prava, saj bomo le na tak način lažje polnili naše prazne sklade, si več delili in se tako izognili številnim stavkam, ki hromijo naše gospodarstvo. Ob koncu bi še rad poudaril, da naša tako velika in močna občina ne sme ostati spalno na-selje. Mi v gospodarstvu ji mora-mo zelo pomagati. Prav mače-hovsko se denimo obnašamo do družbenih dejavnosti. Otroke vendar moramo učiti in Ijudi zdraviti. Skratka za boljši jutri bo treba še trdo delati. LOJZE MEŽNARlC, možni kandidat za predsednika OK SZDL Lj. Šiška Kot družbenopolitični delavec v naši občini in star Litostrojčan moram reči, da je v tej globoki moralni in družbeni krizi skrajni čas, da zares strnemo naše vrste in postanemo bolj učinkoviti. Upoštevati bo treb dokumente RK SZDL-programske usmeri-tve RK SZDL, MK SZDL in občinske dokumente. Glede na družbeno klimo in programske usmeritve moramo izhajati tudi iz posebnosti ppsa-meznih okolij. Denimo v Siški imamo tri vrste krajevnih skup-nosti, mestne, primestne in va-ške. Interesi in potrebe le teh so seveda zelo različni, zato jih je treba tudi tako obravnavati. Nji-hovim željam in potrebam mora-mo prisluhniti, jih informirati, kajti prav od, objektivne infor-macije je odvisno nadaljnje delo. Pri tem ne smemo zapasti v de-magoške izjave, obljube, ampak jih seznaniti z resničnim dogaja-njem v občini in šriše. To bo sicer težko doseči, ven-dar bo nujno, kajti v naši temelj- krešejo mnenja, 1ci jih preko de-legatskega sistema razrešujemo v skupščinskih klopeh. Ob tem pa se poraja nevarnost, da znova zapademo v dolgovezna sestan-kovanja, ki odvračajo Ijudi od dela v krajevni samoupravi. Pre-pričani smo namreč, da se samo s sestanki da vse rešiti. Rad bi, da bi sestankov bilo čim manj in še ti kratki in jedrnati. Veliko bolj bomo morali pri-sluhniti tudi mladim in poiskati rešitve glede zaposlovanja. Več kot polovica jih bo namreč prišla iz šol in ne bo dobila zaposlitve. Drugi tak pereč problem je tudi stanovanjska problematika. Po-goji so takšni, da mladi težko pridejo do stanovanj. Zelo nego-spodarno ravnamo že z doseda-njim stanovanjskim fondom. Tu-di na tem področju bo treba po-gumno v akcijo, pa ne iz politič-nih razlogov temveč čisto prak-tičnih, socialno varstvenih. Vse te probleme pa bo treba tesno razreševati na mestu, v Ljublja-ni, ker je to enotni zaposlitveni, gospodarski in socialni prostor. dela v krajevni samoupravi. Pre-pričani smo namreč, da se samo s sestanki da vse rešiti. Rad bi, da bi sestankov bilo čim manj in še ti kratki in jedrnati. Veliko- bolj bomo morali pri-sluhniti tudi mladim in poiskati rešitve glede zaposlovanja. Več kot polovica jih bo namreč prišla iz šol in ne bo dobila zaposlitve. Drugi tak pereč problem je tudi stanovanjska problematika. Po-goji so takšni, da mladi težko pridejo do stanovanj. Zelo nego-spodarno ravnamo že z doseda-njim stanovanjskim fondom. Tu-di na tem področju bo treba po-gumno v akcijo, pa ne iz politič-nih razlogov temveč čisto prak-tičnih, socialno varstvenih. Vse te probleme pa bo treba tesno razreševati na mestu, v Ljublja-ni, ker je to enotni zaposlitveni, gospodarski in socialni prostor.