Naročnina Dnevna Itdnjn zo državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeHska Izdala celole no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. реШ-vrsta mali oglasi po l30 ln 2 D.večji oglasi nad 45 mm v «Sine po Din 2-30. veliki po 3 in 4 Din. v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pri večjem □ naroČilu pcpuaf Izide ob 4 z|ulra.l razen pondeljKo in dneva po prazniku Uređnl&tvo /e v Kopltarfevt ulici it. 6<111 Uok opisi ae ne vrača/o, nelranklrana pisma se ne spre/ema/o Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva it. 2329 Političen list sa slovenski narod • Čekovni été v. lO.esO ln 10.349 ка Insérâte, Šarafevošt. 75l»3, Zagret» it. 39.Oll, Praga In Suna/ it. 24.797 l/prava fe v Kopttarfcvl ul.it. 6 ■ račun; Cfublfana Alt SLS m proračun. Vstopili smo v novo dobo državnega gospodarstva. Finančni zakon in državni proračun, ki ga je sprejela narodna skupščina in ki je že z včerajšnjim dnem stopil v veljavo, predstavlja dejansko in formalno podlago za popolno preosnovo državne uprave, socijalne politike in vsega javnega gospodarstva. Z novim proračunom je država pristopila h končni likvidaciji neurejenih povojnih razmer in prešla k pozitivni graditvi in ureditvi državne zakonodaje, kakršno zahtevajo ved no več„e in težje, predvsem socijalno-gospodarske laloge od države. K temu velikemu koraku v zdravo in napredno dobo našega državnega življenja si lahko čestitamo. Veselje nad tem uspehom more bita toliko popolnejše, ker se je posrečilo vzidati ta ogelni kamen reda in napredka v državi v času, ko je gospodarska kriza na vrhuncu, ko je že izgledalo, da je naš parlament neozdravljivo bolan in za vsako delo nezmožen, ko so nujne posledice prejšnjih režimov pritirale državno upravo prav do razpada, Saj nam te posledice še te dni motijo zadovoljnost, ko v zadnjem trenotku ni bilo mogoče preprečiti nekaterih nesreč, kakor je n. pr. redukcij železniških delavcev. Samozavestno more SLS gledati na svoj del soodgovornosti za sedanji državni proračun. Vedno znova moramo podčrtati, da so vsa važna gospodarska in sociainopolitična določila, zlasti pa vse pridobitve, ki jih prinaša novi proračun Sloveniji, izključen uspeh SLS. Ta utp h bi bil še neprimerno popolnejši, če ne bi naša stranka ob v&tcpu v vlado našla na mizi že načrta, Ici je bil ;-amo kopija prejšnjih proračunov. Toda kljub vsem tem neznosnim razmeram, ki jih je SLS našla ob vstopu v vlado, ee ji je tekom kratke dobe dveh mesecev posrečilo, da je iz zelo nepopolnega načrta napravila primeroma najboljši proračun in finančni zakon, kar smo jih doslej v naši državi dobili. Te naše trditve ne omajejo nedo-etatki, ki jih sedanji proračun kot organi čen naslednik svojih prednikov še vsebuje. Veliko pridobitve prinaša pa zaslugi SLS novi zakon predvsem za Slovenijo, ki je bila sedem let pastorka v državi, zapostavljena za vsemi pokrajinami in zgolj objekt za finanč--no, gospodarsko in politično izmozga vanje. Premoženje nekdanjih dežel na ozemlju Slovenije, ki je bilo v nevarnosti, da v državni upravj propade, je rešeno. To premoženje predstavna okoli 120 milijonov naše lastnine. Naše oblastne samouprave so s tem dobile prvi vir življenja, prvo možnost, da nadaljujejo tako blagoslovljeno delo bivših deželnih odborov. Poleg materijelnega temelja, so naše samouprave dobile tudi formalno moč in kom-petenoo, da z izpreminjanjem in dopolnitvami bivših deželnih zakonov urede oblastno upravo po sedanjih razmerah in ljudskih zahtevah. V tem je prvi odločilni korak k zakonodajna avtonomiji, za katero stremimo. Menda ni in ne bo človeka, ki bi si upal trditi, da bi Slovenija to dosegla brez sodelovanja naše stranke v vladi. To je naš največji, pa ne edini uspeh. Sedanji proračun je prvi, ld prinaša znižanje davčnih bremen. Znižanje zlasti v tistih postavkah, ki so Slovenijo hudo tlačile. Znižanje dohodnine, odpravo taks za kulturne, pro-evetne in dobrodelne ustanove, odpravo carin na umetna gnojila in trošarin' na nekatere za življenje važne predmete, znižanje davka na ročno delo, ola^ave prt plačevanju davkov itd. Znižanje davkov se je zdelo v naši državi naravnost nemogoče, posebno še znižanje davkov, ki se pobirajo v takozvanih prečain-kih krajah. Nobena stranka go doslej ni dosegla, vsaka vlada je te davke samo zviševala, SLS je pa tudi ta led prebila! Ni moč našteti vseh še tako važnih podrobnosti, ki so se po prizadevanju naših ministrov uveljavile v posameznih resorih. Življenje samo bo na vseh poljih pokazalo tako v Slovenija kakor v celi državi, da je socijalna politika ped dr. Gosarjem začela delati z novo močjo, da v kmetijskem ministrstvu vlada načelo da obnova vsega našega gospodarstva zavisi od trdne in zadovoljive kmetijske produkcije in da je za upravo državnih gradb slovenski narod postavil moža, kakršnega država potrebuje za neobhodno potrebno restavracijo in izpopolnitev svojih naprav in prometnih .sredstev. Novi državni proračun pomeni zbirko najdalskoeežnejših zakonskih preosnov, pomeni ogromen delovni program. Vlada je izjavila, da hoče ta program izvesti. Neodpust-ljiv greh ai nakopa vajo tasti., ki hočejo vlado ovirati pri delu. Kakor je celokupna javnost obsodila poizkuse radičevcev in samostojnih demokratov, ki so hoteli preprečili sprejetje proračuna in davčnih olajšav, ki jih prinaša, iako mora obsoditi tiste, ki prvi dan po sprejetju proračuna nimajo nujnejšega dela kot da z vsemi močmi intrigirajio proti vladi in Belgrad, 1. aprila (Izv.) Kraljica Marija je sinoči odpotovala z dvornim vlakom v Bukarešto. Povodom njenega odhoda zatrjujejo nekateri krogi, da je romunski kralj ponovno obolel, tokrt zelo težko, tako da se je bati, da ne bi prišlo do katastrofe. Po teh vesteh je romunski kralj dobil hripo s komplikacijo Razne kombinacije Bcgrad, 1. aprila. (Izv.) Včerajšnji nastop predsednika narodne skupščine Marka Trif-koviča proti Nikoli Uzunoviču se v opozicio-nalnem časopisju razpravlja z veliko škodoželjnostjo. Opozicija stavlja na ta spor velike nade. Nekateri pričakujejo padca vlade, ker Trifkovičevi prijatelji, kakor pravijo, ne bodo več podpirali Uzunovičeve vlade. Drugi mislijo, da stojimo pred razcepom radikalnega kluba. Gotovo je, da v radikalnem klubu ni velike enotnosti in da so še vedno spori med pašičevci in centrumaši. Toda dosedaj se je pokazalo, da jc hoienje radikalov po edinosti stranke vendarle še večje nego njihova medsebojna nasprotstva. Zato resni politični krogi ne verujejo, da bi radi razmer v radikalnem klubu stali pred novo krizo, četudi nihče ne prikriva, da bo prihodnja obtožnica proti Boži Maksimoviču za vlado zopet velika preizkušnja. Kar se tiče Uzunoviča in Maksimoviča, je gotovo, da bosta svoj položaj z vso energijo branila. Z ozirom na poslednje dogodke zagotavljajo iz Uzunovičeve in Maksimovičeve okolice, da so vse poslednje kombinacije, za katere so že nekateri pripravljali tla, postale brezpredmetne. Izjavljajo, da mora sedanja vlada še nadalje ostati takšna, kakršna je. Edino razširila bi se lahko, nikakor pa ne v temelju spremenila. Po mnenju nekaterih bi se ta razširitev v prvi vrsti izvršila z Demokratsko zajednico. Toda vodstvo Dem. zajednice bi se moralo odreči nameri cepiti radikalni klub, oziroma si za sodelovanje zbirati osebnosti iz radikalnega kluba. Radikalni klub Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Današnja skupščinska seja je bila zelo kratka. Na dnevnem redu je bilo samo sklepanje o tem, ali se notranjemu ministru dovoli podaljšanje roka za deset dni. Pred dnevnim redom je samostojni demokrat Grisogono zahteval, da skupščina takoj nadaljuje z. delom, češ da so na dnevnem redu važne zadeve. Z ozirom na pričetek muslimanskih bajramskih praznikov in bližnjih katoliških velikonočnih praznikov je jasno, da je zahteva samostojnih demokratov prera-ôunjena na ztmanji efekt in demagogijo. Jas- Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Poslednje dni krožijo vesti o tem, da bi se med našo in italijansko državo imela pričeti direktna pogajanja radi poslednjih dogodkov. V političnih krogih se nikakor ne pozdravlja ta ideja, katero zastopata angleSka in francoska vlada, da bi se namreč radi italijansko-jugoslovanskih napetosti pričela med Belgradom in Rimom neposredna pogajanja. Sploh je proti vsem pravilom zunanjepolitične taktike, da bi se mala država pogajala z velesilo samo téte à AVDI.TENCE PRI KRALJU. Belgrad, 1. aprila. (Iz.v.) Popoldne bi se imela vršiti seja ministrskega sveta, ki pa se ni megla vršiti, ker je bil Nikola Uzunović nujno poklican v dvor, kjer je bil v avdienci od pol 6. do pol 7. ure zvečer. Seja se je preložila na jutri. Belfrad, 1. aprila. (Izv.) Ob pol 7. je kralj skušajo onemogočiti započeto delo ozdravljenja. Gorje državi in Sloveniji, če bi prišlo izvrševanje dalekosežnih pooblastil v roke partizanov, sovražnikov naroda, zlasti sovražnikov naše Slovenije in revnega kmetskega in delavskega ljudstva! To ee ne sme zgoditi in se ne bo zgodilo. v pljučih. Z ozirom na Lo se misli, da je kraljevo stanje zelo težko. Tekom nocojšnjega večera bo v Bukarešto odpotoval tudi kralj Aleksander. Za časa njegove odsotnosti bo kraljevsko oblast izvrševal predsednik vlade Nikola Uzunovič. in njihova vrednost. bo in mora tudi nadalje, tako se izjavlja iz Uzunovičeve in Maksimovičeve okolice, vztrajati na dosedanjem stališču, da se ne sme dovoliti vmešavanje drage stranke v njegove notranje razmere. Sodelovanje Dem. zajednice v sedanji vladi bi se moglo ustvariti samo pod vodstvom Nikole Uzunoviča. Pristaši sedanje vlade v radikalnem klubu so se danes pokazali zelo aktivne. Predsedstvu svojega kluba so poslali posebno pismo, v katerem prosijo in zahtevajo, da se vse potrebno ukrene, da se preprečijo pripravljanja novih kombinacij brez znanja Uzunoviča, Maksimoviča in ostalih članov sedanje vlade. Po njih mnenju mora ves klub obsoditi vsakega posameznika radikalnega kluba, ki bi delal v drugi smeri, nego to želi sedanja vlada. Na drugi strani so se tudi pašičevci pokazali precej aktivne in mislijo, da je razširitev sedanje vladne koalicije z radičevci nemogoča. Glede Demokratske zajednice so mnenja, da se koalicija ne more napraviti, dokler je na čelu vlade Uzunovič. Iz vladnih krogov se nadalje odločno zatrjuje, da ne bodo imele razprave v radikalnem klubu prav nobenih slabih posledic za radikalno stranko. Te stvari so razumljive, ker ni bilo dosedaj med radikali močne avtoritativne osebe, ki bi imela splošno pooblastilo, da bi sama reševala vsa vprašanja in prihajala pred klub z gotovimi jtvarmi, kakor je to delal Pašič. Z ozirom na to je razumljivo, da se vedno pojavljajo različna miš- Iljenja, ki pa se vendar vedno poravnajo. Vedno se manjšina pokori večini, kar je v interesu stranke. no je, da jo je skupščinski predsednik odklonil. Nato se je pričel dnevni red. Dr. Mehmed Spaho je v imenu opozicije izjavil, da nima opozicija ničesar proti podaljšanju roka ministru za notranje zadeve, nakar je velika večina sprejela, da se obtožba proti Boži Maksimoviču odloži do 19. aprila. Nato je predsednik sejo zaključil in sklical prihodnjo za 19. aprila ob devetih dopoldne z dnevnim redom: razprava o obtožbi Demokratske zajednice proti Boži Maksimoviču. téte. Mala država potrebuje pri razgovorih vedno močnejšega sekundanta. Čim več jih jc, tem boljše je. Drugo pa je, da se pravzaprav □imamo mi z Italijo ničesar drugega razgovarjati, nego o njenih lažeh, da smo se pripravljali na vpad v Albanijo. Pravzaprav ima Italija v tem oziru besedo. Ona naj celemu svetu izjavi, da je govorila neresnico. Razgovori o tem so končani. Med Italijo in Jugoslavijo se je vpostavil status quo. sprejel v avdienoo finančnega ministra. Avdi-enca je bila precej dolga. «f v * Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Minister za socialno politiko dr. Andrej G o s a r je z večernim brzovlakom odpotoval y Ljubljano, kjer bo ostal par dni. Italija odklanja angleške posredovalne predloge. v Rim, 1. aprila. (Izv.) Rimsko časopisje obširno komentira vesti agencije >Havas<, ki poroča o nujnosti sestavitve permanentne mednarodne kontrolne komisije, katere delokrog naj se razteza na vso jugoslovansko-ita-janske meje in ki naj bi imela nalogo, da prepreči vse spore in zapletljaje med obema državama. r< G kimale d' Ilaliat: piše, da se more vzeti ta misel samo kot šala, ker je obstojala nevarnost konflikta, sedaj samo med neoboro-ženo Albanijo in Jugoslavijo. Iu ta nevarnost pravzaprav še ni popolnoma odstranjena. Taka komisija pa bi tudi v slučaju eventualnega konflikta ne imela nikakega pomena. } Ha vas« zahteva dalje od Italije, da poda natančno interpretacijo tiranske pogodbe, od Jugoslavije pa odobritev nettunskih dogovorov. Ta dva problema nimata prav ničesar skupnega. Raiifikacija nettunskih dogovorov pomeni za Jugoslavijo le vprašanje mednarodne korektnosti in lojalnosti. Dejstvo, da Jugoslavija še ni ratificirala teh konvencij, je samo dokaz, da prisrčnih odnošajev, o katerih podajajo oficielne izjave jugoslovanski državniki, v resnici ni. Tiranski pakt pa ne potrebuje nikakih razlag, ker je bil tekst predložen Društvu narodov in velesilam. Dobro bi bilo, da Italija izjavi, da o tiranskem paktu ne pripušča debate. Opozorili je treba svet tudi na to, da ne zamenja gesla »Balkan balkanskim narodom z jugoslovanskim programom »Balkan Jugoslovanom«. Organ italijanskih sindikalistov >Lavoro d' Italia<< se vprašuje, ali predlog agencije >Havas ue vsebuje ludi zahteve, da bi vojaški atašeji vršili preiskave na. italijanski strani. To absolutno ni dopustno. List tudi zagotavlja, da po tiranskem paktu Italija ni brezpogojno vezana, da podpira ravno režim Ahined beg Zoguja. SMRTNE OBSODBE V ALBANIJI. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Skadrska >Li-ria Kombetare< — Narodna svoboda — poroča, da je vojno sodišče v Skadru zaradi no-vemberskega upora proti režimu Ahmedbega obsodilo 15 obtožencev na smrt, 321 obtožencev pa na ječo skupaj 1598 let. Nadaljnjih 14 obtožencev, ki so ušli v inozemstvo, je bilo in contumaciam obsojenih na smrt Proli 26 obtožencem postopanje še ni končano. SEJA DEMOKRATSKE ZAJEDNICE. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Po skupščinski seji se jo vršila seja Demokratske zajednice. Na seji je Ljuba Davidovič razložil potrebo, da poslanci vršijo med parlamentarnimi počitnicami živahno akcijo med ljudstvom. V tej smeri je izdelal poseben načrt. Nato je voščil muslimanske vesele l>ajramske praznike. RADIČ BO ŠEL V PARIZ. v Zagreb, 1. aprila. (Izv.) Zadnje dni je Radič dočuda molčeč o političnih dogodkih in ne daje nikakih izjav. Časnikarjem je povedal, da bo odšel ta mesec v Pariz, kjer se bo vršil pod vodstvom Paula Boncourta mednarodni protifašistovski sestanek, na katerem bosta zastopani tudi Bolgarija in Jugoslavija. Italijo bo zastopal Turatti. RADIČ PROTI KOMUNISTOM. v Zagreb, 1. aprila. (Izv.) Na včerajšnji seji zagrebške oblastne skupščine je prišlo do ostrih prerekanj med radičevci in komunisti. Zastopnik Krmdelj je bil izvoljen z glasovi radičevcev v socialni odbor, pozaeje pa je Horvat, tudi zastopnik komunistov, ostro napadel Radiča. Radič je zato v debati očital Horvatu, da je frankovec in je rekel, da če bi bil on notranji minister, bi še mnogo ostrejše nastopil proti komunistom kot Boža Maksimovič. FRANCOSKO - NEMŠKA TRGOVINSKA POGODBA. Pariz, 1. aprila. (Izv.) Včeraj zvečer sta Briand in nemški poslanik podpisala začasno trgovinsko pogodbo. S tem se dosedanja začasna trgovinska pogodba podaljša do 30. junija t. 1. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Današnje tSIiiž-bene Novine«; prinašajo proračun in finančni zakon, ld stopata s tem v veljavo. nmiwiiwiffiHw^ V nedeljo telovadna akademija J. 0. Z. v »Unionu« ! Nevarno stanje romunskega kralja. KRALJICA MARIJA ODPOTOVALA V BU-KAREŠT. - KRALJ ALEKSANDER ODPOTUJE TEKOM VEČERA. Nezažeijen nasvet veiesil. Prihodnja sesa narodne skupščine 19. aprila. Za trajno rešitev albanskega vprašanja. »Kolnische Volkszeitung« z dne 81. marca prinaša uvodnik o itnlijansko-jugoslovanskem sporu zaradi Albanije. Naglasa, da izvira zlo iz sklepa poslaniške konereuce iz 1. 1921. v katerem so Anglija, Francija in Japonska poverile Italiji nekako varuštvo nad Albanijo in priznale, da bi vsaka izprememba albanskih meja pomenila opasnost za strategično varnost Italije. Sedaj se da albansko vprašanje trajno rešiti le na ta način, da se omogoči Albaniji samostojno gospodarsko življenje. V ta namen naj se da Albaniji mednarodno posojilo pod kontrolo Društva narodov. Razen tega naj so razčisti položaj na Jadranu na ta način, da se razširi zmisel čl. 10. pravil Društva narodov in ustanovi posebno mednarodno jamstvo za neodvisnost Albanije, katerega bi se morale v prvi vrsti vdeležiti države, ki pri tem niso neposredno prizadete. S tem bi postali nevarni dogovori iz 1. 1921. in (1926. odveč. Zivljenski interes Društva narodov samega zahteva, da se v danem trenotku z vsemi silami prizadene za to, da se grozeče ognjišče nevarnosti ob Jadranskem morju odstrani. Na kocki je nič manj in nič več nego upravičenost njegovega obstoja. Pogovor s Fan Nolijem. »Neue Ziircher Zeitung« z dne 30. marca t. L prinaša obširen uvodnik o bivšem alban-ekeun predsedniku Fan Noliju in njegovih izjavah nasproti njenemu dunajskemu poročevalcu. Fan Nolj je izjavil: >Mo. i pristaši so danes v znatnem številu raztreseni po vsem svetu; Ahmed Zogu in njegova za Albanijo nevarna politika nima med na rodno/a ved ni m i Albanci v inozemstvu nobenega prijatelja. Napačna je misel, da stoje vsi mohamedanci za svojim pravovernim predsednikom. Med mojimi pristaši so zastopane vse tri vere: mohamedanska, katoliška in pravoslavna, kajti Albanec ne pozna verskih nasprotij. Njemu je svoboda in narodno dostojanstvo nad vse. Tudi jaz som bil vedno za prijateljstvo z mogočno Italijo, ki bi mogla naši ubogi deželi le koristiti. Toda jaz ne bi bil nikdar žrtvoval gospodarske samestojneeti in neodvisnosti Albanije, kakor je storil Ahmed bog Zogu v tiranskem paktu. Ta pakt izpolnuje vse italijanske aspiracije na Balkanu in pripravlja kot prvo etapo fašistovsko invazijo v Albaniji, kateri bo sledila kot dru- ga invazija v Jugoslaviji. In moralni obtoženec nastopa danes kot tožitelj! Mi vemo čisto natančno — je nadaljeval Fan Noli — da se s pomočjo italijanskih častnikov, ki so jih vtaknili v albanske uniforme, že mesece vrše vojne priprave, da italijanske ladje dovažajo vojni materijal in da se na albansko-srbski meji delajo priprave za napad. Jugoslavija seveda vseh teh odredb ni mogla prezreti in le naravno je, da se čuti v svojem obstoju ogrožena. Spor je tem pomembnejši, ker Italija nedvoumno izjavlja, da hoče predložiti sedaj Jugoslaviji svoj stari račun — ostanek svojega jadranskega programa. S tem vstajajo na balkanskem obzorju obrisi vojne med velesilami ,ki jim sledi vrsta manjših držav.« Nato jo prešel Fan Noli zopet na položaj v Albaniji in rekel: »Dočim sem mogel jaz vedno brez vsakega orožja popolnoma varno potovati po deželi, je Ahmed Zogu v svoji pre-stolici takorekoč ujetnik svoje lastne telesne garde. Priljubljen ni uiti v lastni dežeii niti izven nje. Njegova oblast sloni danes bolj nego kdaj prej na italijanskih bajonetih. Toda fašizem — je nadaljeval Fan Noli — ne bo nikdar mogel osvojiti balkanskega polotoka, vsaj geslo: Balkan balkanskim narodom, še ni utilinilo.« Dalje izjavlja, da bodo Albanci v slučaju potrebe složno ob strani Jugoslavije proti fašistovskemu vpadu na Balkon, ki je mnogo nevarnejši nego nekdanja velikosrbska politika. »Kljub temu neprestano opominjam moje prijatelje, naj bodo mirni in želim, da bi se preprečilo vse, kar bi moglo nekoč užgati plamen vojnih grozot.« TURČIJA IN NAPETOST BALKANA. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada, da se uveljavlja v Turčiji spričo zadnjih dogodkov nà Balkanu precejšnje vznemirjenje. Zlasti Turčija je v skrbeh glede bolgarskih namer ter je te dni že v drugo poklicala sofijskega poslanika v Angoro, da poroča o položaju. Istočasno se sedaj mudi v Angori tudi belgrajski poslanik. Vršil se je izreden ministrski svet. Vojni minister Redžeb bej potuje v Carigrad in Trakijo. Nekateri turški krogi so razočarani, ker admiral francoskega bro-dovja, ki se mudi v Carigradu, doslej še ni obiskal Angore. Ti krogi bi želeli, da bi francoska politika na Balkanu aktivnejše nastopila proti angleško-italijanski. Zaostritev položaja na Kitajskem. v London, 1. aprila (Izv.) »Daily Mail» javlja, da je vlada sklenila na seji. da bo radi dogodkov v Nankingu od kantonske vlade zahtevala zadoščenja v obliki ultimatuma. Pred. hodno se bo še posvetovala o tem z ameriško in japonsko vlado. — »Daily Herald» piše, da hoče vlada dogodke v Nangingu uporabiti kot pretvezo za spremenitev svoje politike napram Kitajski. Glede ukrepov, katere misli izvesti vlada, pravi, da še ni padla odločitev. Nekateri predlagajo, da se zasede trdnjava Vučang, drugi pa, da naj se blokirajo vse luke, katere ima v oblasti kantonska armada. Defi-nitivna odločitev bo padla, ko pride odgovor iz Tokija in Washingtona. v London, 1. aprila (Izv.) Reuter poroča, da so Anglija, Japonska in Združene države obvestile pekinško vlado o zahtevah, katere nameravajo staviti z ozirom na dogodke v Nankingu. Med Londonom, Tokijem in Wa-shingtonom se vrše o tem živahni razgovori. »Manchester Guardian» piše, da je že izdelan osnutek ultimatuma, kateri naj se predloži južnokitajski vladi. Ultimatum bo imel najbrže obliko ultimatuma, kakor ga je stavil 1. 1924. Mac Donald, ki je vseboval zahtevo, da se vse za potek dogodkov odgovorne osebe strogo kaznujejo. J. Sedivy. Poljska zunanja politika Odkar sta se z lokarnsko pogodbo zbližali Francija in Nemčija ter kmalu nato ni dobila Poljska stalnega mesta v svetu Društva narodov, se je začela Poljska odtujevati Franciji in iskati novo orientacijo. V zadnjem času se je mislila nasloniti ua Anglijo in Italijo. Toda vsled albansko-italijanskega pakta so se poljski diplomati zamislili. S priznanjem Besarabije Romuniji je v sedanjem svetovno-političnem položaju pokazala Italija v dejanju svoje sovraštvo napram sovjetski Rusiji, s katero hoče Poljska mir. Italijanski diplomatski napad na Jugoslavijo, svojo zaveznico, je vzbudil v poljskih krogih nezaupanje do Italije, ki bi mogla storiti isto jutri s Poljsko, kar je danes Jugoslaviji. Vse to je dalo povod, da se je Poljska začela približevati ne samo Češkoslovaški, temveč celo boljševiški državi. Te dni je presenetilo svet poročilo poljskih listov, da je prišel v Varšavo moskovski poljski poslanik Stanislav Patek. Imel je dolge razgovore z min. predsednikom Pilsudskim in zunanjim minstrom Zaleskim o ponudbi boljševiške vlade, da se sklene pogodba med Varšavo in Moskvo. Obe državi bi se obvezali, da se medsebojno ne napadeta in da ostane ena stran nevtralna, ako je druga napadena. Skoro gotovo bodo pogajanja imela uspeh, ker imata obe državi mnogo važnih razlogov za prijateljsko pogodbo in tudi dovolj dobre volje. Obema državama dela manjšinjsko vprašanje velike preglavice. V Poljski vlada pravo bojno razpoloženje med Poljaki in narodnimi manjšinami. Ruski državniki, ki vodijo politiko boljševiške zvezne države, opažajo vrenje v boljševiški Ukrajini in Belorusiji. Volitve v Bovjete niso izpadle ugodno. Boljševiški uradni list v sovjetski Ukrajini »Visti «in beloruski boljševiški vodilni dnevnik »Savjeckaja Bjelarusj« sta prinesla rezultate skoraj samo iz mest, a tudi tam so dobili nestrankarski kandidati mnogo mandatov. Kmetski kraji, o katerih manjkajo poročila, so izvolili pretežuo ne boljševiške, temveč nestrankarske kandidate. Pesniki so se nedavno pritožili, češ, da njihov namen ui samo oznanjevanje boljše-viških idej. Proti veri so boljševiki čim dalje bolj brez moči. Ukrajinske znanstv. ustanove v Kijevu in beloruske v Minsku niso tako pokorne služabnice boljševizma kakor ruske, temveč so celo središče narodnega pokreta, ki teži po odcepitvi od Moskve. Vsled izredne taktnosti jim boljševiki ne morejo do živega, ne glede na to, da bi uničenje znanstvenih ustanov slabo vplivalo na azijske narode, ki strastno koprue po prosveti. In naaadnje, kdo more določiti, kateri ukrajinski ali beloruski boljševiški voditelj je prijatelj Moskve in kateri separalist? Obe državi pričakujeta od prijateljske pogodbe, da bodo sedaj bolj pohlevni Ukrajinci in Belorusi, ki so dosedaj polagali mnogo svojih nad na osvoboditev v bodočo rusko-poljski vojni zaplet. Toda strastna ljubezen do svobode je iznajdljiva. Gospodarske razmere tudi silijo Poljsko in sovjetsko Unijo k sodelovanju. Boljševiška država že sama potrebuje mnogo industrijskih izdelkov, ki jim Poljska išče tržišče. Osvobojena Kitajska bo nenasitni trg za poljske izdelke. V Kitajsko pa je mogoče samo z rusko pomočjo, kar pa zopet dviga boljševiški ugled. Kantonska Kitajska namreč hoče izdelkov, a no od zapadnih velesil. Da Poljska misli na Kitajsko, dokazuje najvažnejši k taj-ski trgovski list »The Economiste, ki je 15. februarja t. 1. prinesel zelo laskavo poročilo o poljskih izdelkih. V Mandžuriji pa se mudi prof. Lewicki, ki študira tamkajšnje kulturne in gospodarske razmere. V Harbinu, glavnem mestu Mandžurije, bo stalna razstava poljskih izdelkov, zlasti traverz, tračnic, sladkorja in tekstilnih izdelkov. Na ta način bi si poljsko in češka industrija ne delali konkurence in prijateljski odnosi bi stali na trdnih nogah. Poljska bo lahko svoje pridelke in živino izvažala v pasivno Češkoslovaško. Češki profesorji pa delajo dobro kulturno in gospodarsko propagando v Bolgariji. Govori so celo o češkoslovaškem pristanišču v Varni na Črnem morju. Tako vodi pot iz Moskve preko Varšave in Prage v Sofijo. Evropska meja boljševiške države bi bila na ta način tako zasigurana da bi se Moskva lahko popolnoma posvetila dogodkom na Kitajskem. Poljska pa bo vsled opore v Rusiji lahko bolj posegla tudi v svetovnopolitična vprašanja, kar je njena vroča želja. Res je, da so pri pogajanjih tudi težave. Poljska ima n. pr. vezane roke s pogodbo z Romunijo. Toda ovire med Nemčijo in Francijo so bile še večje. Skupni interesi se zde tako važni, da se pogajanja med Poljsko in sovjetsko državo vrše mirno, černvno je poljska vlada ravno sedaj začela preganjanje komunistov, jih mnogo zaprla, zaplenila tajne komunistične tiskarne in korespondenoo. Po mišljenju zelo uglednega lista poljske najmočnejše stranke »Kurjera Warszawskega Porannega« z dne 26. marca, bi tudi Velika Britanija morala pozdraviti z zadovoljstvom ta poskus, da se evropski mir postavi na trdnejše noge, če se ustvari med slovanskimi državami taka na ohranitvi miru sloneča neagre-sivna antanta, ki bi je seveda Moskva ne smela izrabljati v širjenje svojega brezbožnega protikulturnega boljševizma. Kot iskreni Slovani in katoličani želimo tudi, da bi se v takem okviru zasigurala svoboda vsem slovanskim narodom brez razlike in je naloga Poljske in ruske države, da se tudi proti svojim slovanskim narodnim manjšinam, oziroma konfederiranim slovanskim narodom zavedati, da je iustitia fundamentum regno-rum. Gospodarska kriza v Sovjetski Rusiji. Moskovski poročevalec »Prager Presse« javlja iz Moskve, da sta na kongresu komunistične mladine odnosno na kongresu kemične industrije govorila Stalin in Kubišev o gospodarskem položaju sovjetske unije. Oba sta naglašala, da je znižanje produkcijskih stroškov in znižanje cen izdelkom v nadrobni prodaji neobhodno potrebno. Le na ta način je mogoče likvidirati nezadovoljnost med kmeti in dvigniti kupno moč podeželskega prebivalstva. S tem bi se izboljšal tudi položaj delavstva, ki mu ni mogoče zvišati plač. Treba je pa točno opredeliti pravice tehničnega osobja in revidirati norme o delu posameznega delavca. Priznanje hišnih posestnikov 3u30sl. klubu. Glas o velikih uspehih v sedanji vladi postaja vsak dan močnejši, tako da ee jecavo zabavljanje utaplja v njem. »Narodni Dnevnik« pripominja k poročilu o prenosu bivšega deželnega premoženja na oblastna odbora dobesedno: »Priznati treba, da je s tem amandmanom dosegla SLS velik uspeh in da jo samo z njim upravičila svojo sodelovanje v vladi. Uspeh je tem pomembnejši, ker so gotove pravice dosežene samo za obe slovenski oblasti.« »Moj dom«, glasilo pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov, pa v dolgem članku našteva petnajst davčnih olajšav, ki jih prinaša novi proračun. Izbral je tiste, ki so za posestnike, obrtnike in pridobitne sloje sploh najvažnejši. Te uspehe »Moj dom« takole komentira: »Vedno smo poudarjali, da se z neumornim delom in energičnim nastopom da končno tudi v Belgradu doseči uspehe, če se neprestano dokazujejo lastne pravioe, odnosno v davčnem vprašanju previsoka obremenitev. Čutili smo tudi prav dobro, da hi se tudi v pogledu previsoke davčne obremenitve Slovenije bilo že dalo marsikaj doseči, če bi naši poslanci vsaj v gospodarskih vprašanjih solidarno nastopali in če bi se bila najmočnejša politična stranka v Slovenija odločila v vladi sodelovati. Zelo nas veseli, da zamoremo po dolgom času vsem davko-plačevalcem poročati, da je ministrski svet 1. marca L 1. sklenil v prihodnji finančni zakon sprejeti zelo važno dodatke (amandmane), kateri prinašajo Sloveniji znatne olajšave davčnih bremen. Če pogledamo točko za točko novih dodatkov v finančnem zakonu, takoj na prvi pogled vidimo, da so poslanci Jugoslovanskega kluba г vstopom v vlado dosogli uspehe, katerih pri sedanjih razmerah in trdosti g. finančnega ministra skoraj nismo pričakovali. Smešno se nam zdi prerekanje v nelcate-rih slovenskih časopisih, kdo je pripomogel k uspehu in neokusno je bagatelizjiranje pridobljenih uspehov, ali si jih oelo lastiti kot j uspeh s svoje strani, odkoder ni zamogel priti. Leta in lota emo bili navajeni na nova bremena, sedaj pa se je naenkrat na bolje obrnilo. Zakaj pa se niso dosegle poprej nobene ugodnosti, o tem smo si vsi na jasnem. Sedaj se je pričelo z resnim delom, Iti upamo, da se bo nadaljevalo. Neštetokrat in pri vsaki priliki smo poudarjali, da se bodo razmere spremenilo samo z vstopom najmočnejše slovenske stranke, to je Jugoslovanskega kluba v vlado. Zelo nas veseli, da so se naše želje in besode obistinilo. Na teh pridobitvah smo sku; no z drugimi gospodarskimi organizacijami deležni tudi mi, ko smo prirejali nešteto protestnih shodov, spomenic, resolucij itd., s tem podpirali poslance v boju za raz-bremenilev Slovenije, javnost in vse faktorje pa s tem prepričevali o neznosnih davčnih bremenih v Sloveniji. Cro^-podje poslanoi, ie tako naprei nù Vas hočemo podpirati!« Zakaj? Zaka] — tako vzklika »Jutro« — je SI.S rešila radikale, rešila sistem in celo budžetno ustrojstvo z vso zastarelo krivičnostjo? — S tem je pa obenem izreklo »Jutro« najhujšo obsodbo nad svojo SDS. Sistem in celo bud. žetno ustrojstvo z vso zastarelo krivi čnoet jo! Ree je to. Ampak kdo je ustvaril ta sistem, to budžetno ustrojstvo in vso to krivičnoet, ki emo jo dosJej najbolj občutili Slovenci? Ustvaril jo je samo centralizem, ki ga nobena stranka ni s toliko gorečnostjo uvajala v naši državi kakor ■ SDS in ki je ta centralizem z vidovdansko ustavo tudj rešila z glasovi g. Žerjava in tovarišev ter g. Puclja in tovarišev. SLS pa je proti centralizmu vedno bojevala najdločnejši boj, naj je bila v opoziciji ali v vladi. Bojuje ga tudi sedaj. Vse njeno delo je koncentrirano na odpravljenje tega sistema, na demontiran je centralizma. Marsikje se to že pozna v novem finančnem zakonu, najbolj pa v tem, da je SLS zopet iztrgala centralizmu slovensko deželno premoženje. Tu je najočit-nejši odgovor na vprašanje, zakaj je šla SLS v vlado. Ni Ha reševat sistema, ampak slovensko avtonomijo. In ta dva meseca SLS-re-žima sta se Sloveniji dobro izplačala, lega ne bo prikrilo nobeno jutrovsiko kričanje. Iztisnjeni miljoni. »Iz privatnih nameščencev iztisnjeni milijoni za bivšo črnogorsko dinastijo!« Tako servira »Jutro« svojim bravcem vest o amand-manu glede na odškodnino bivši črnogorski dinastiji. Seveda se mora zraven prav debelo zlagati, sicer bi jutrovski privatni nameščenca teh izstinjenih milijonov ne verjeli. Prvič ni res, kar piše »Jutro«, da 6e ima po reSenem amandmanu vrniti črnogorski dinastiji del njenega konfisciranega premoženja ter povrh še odpravnina v znesku 42 milijonov dinarjev, ampak je res to, da ima dobiti črnogorska dinastija le 42 milijonov odškodnine za odvzeto jej premoženje. To ni tako velika evota v primeri s faktično vrednostjo tega premoženja. In je torej ta vsota že sama na sebi s tem poplačana, pa zato tem ne-umnejša »Jutrova« demagoška trditev, češ: »V efektu je sedaj stvar ta, da bodo apanažo za črnogorske prince plačali siromašni privatni nameščenci iz prečanskih krajev, kajti nova plačarma na njihove dohodke ne velja za Srbijo«. Kjer je »Jutro« izleglo še drugo laž, kajti ravno privatni nameščenci plačujejo v Srbiji večji davek kot pa v Sloveniji. Naj si »Jutro« le ogleda tozadevne določbe srbskega davčnega zakona, da se mu bodo še srbski privatni nameščenci zasmililih« Velikanska nova bremena. Iz jutrovski h premišljevanj ob sprejetja proračuna: »Brez večine v narodu, brez večine v narodni skupščini, so imeli pogum, da natovorijo državi in njenemu prebivalstvu za leto dni s proračunom velikanska bremena...« — Brez večine v na rodu I Kdo pa ima večino v slovenskem narodu, ali jo ima morda g. Žerjav? In ali jo ima v srbskem narodu morda g. Pribičevič? Brez večine v narodni skupšoini! Kaj pa je 156 proti 126, ali jo to morda manjšina? In pa velikanska nova bremena! Kaka bremena? Naj »Jutro« pokaže le eno samo novo breme, ki da ga je nato-vorila sedanja vlada ljudstvul Kje je sploh kako novo breme, a kaj še-le velikansko! Velikanske so le nove »Jutrove« laži, ki jih je nakopičilo v svojem napadu na vlado in njen proračun. Mod drugim predstavlja Zcrjavovo glasilo kot eno teh »velikanskih novih bremen« tudi davek na ročno delo, torej tisti davek, ki ga je podpisal sam dr. Žerjav, ko je bil on na vladi. Ta davek se pobira že dve leti, je torej staro breme, ki ga je sedanja vlada morala prevzeti. In ker ga zaenkrat ni mogla odpraviti, ga je SLS vsaj izkušala nekoliko omiliti s tem, da je dosegla zvišanje eksistenčnega minimuma tudi za ročnega delavca. Torej ni naložila SLS delavcu nikake-ga novega bremena, ampak mu je le olajšala tisto breme, ki mu ga je naprtila SDS. Bele<žlce Д Velika krivda SLS. To je našel starima »Slov. narod«, ki piše, da mora SLS s polno odgovornostjo kriti vse dobro in slabo, kar je v proračunu. To odgovornost bo SLS lahko nosila in nas le veseli, da vrli naš starina vsaj najde tudi kaj dobrega na proračunu. Za kar ga bo pa »»Jutro« gotovo oz.mer-jalo in bo moral to prihodnjič spet preklicati. Д En glas. Narodna skupščina je sprejela proračun e 156 glasovi proti 126, torej z večino 30 glasov. Pomotoma pa je bil proglašen razultat glasovanja s 157 : 126, ker je bil vštet tudi glas poslanca Klekla, ki pa radi bolezni ni bil navzoč in torej tudi ni mogel glasovati. To pomoto .je skupščinski predsednik seveda na prihodnji seji popravil in ugotovil kot točni rezultat proračunskega glasovanja: 156 glasov za, 126 glasov proti. — »Jutro« pa poroča: »Prvotno naznanjeno raz- BREZ KONKURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jos. Rojina. Aleksandrova c: 3. Ka/ se godi doma merje glasov 157 : 126 se je izkazalo kot netočno, ker so bili všteti med vladno večino tudi glasovi odsotnih poslancev.« Torej v resnici je šlo : pritožijo, samo malo prehitro se jim zdi, da se morajo otroci francosko učiti. Jaz sem pa le radoveden in џвт tudi vprašal naše ljudi: Slišite, kaj bodo vedeti, s kolikim številom glasov je bil proračun sprejet. -— S takim igračkanjein torej se je izmaknilo »Jutro« temu zanj tako silno mučnemu dejstvu, da je vlada tudi to pot zmagala s krepko večino (potem ko je ves čas prerokovalo, da se bo vlada ob proračunu zrušila!), in misli, da jo bo e tem kaj omajalo, če ji konfiscira glasove v svojih poročilih. — Al' smo otročji! bi dejal mali Moric in bi zapisal: Mi, ki smo resen list... poro članov, kakor tudi dobrodelna društva v korist društvenih namenov. 8. Za gledališke predstave prosvetnih društev in vaških čitalnic se plača na račun taks 10 odstot. od izkupička za vstopnice. 20 % PRIZNANICE KOT PLAČILO DAVKOV. Tozadevno določilo finančnega zakona se glasi: Za dolžne davke bodo sprejemale drž. blagajne od 1. aprila 1927 mesto gotovega denarja priznanice, ki so se izdale za 20% odtegljaj ob priliki žigosanja kronskih bankovcev, ki se glase na nižje zneske kot 100 kron. Te priznanice se bodo sprejemale za plačanje dolžnih davkov samo od tistih oseb in njihovih naslednikov, katerim so jih izdali pristojni organi. Minister za finance bo predpisal navodila za izvršitev te zakonske odredbe. OPROSTITEV DAVKA NA NOVE ZGRADBE. Na področju cele kraljevine se oproščajo davka na najemnino vse nove zgradbe in novi deli obstoječih zgradb, ki se grade z dovoljenjem gradbenih oblastev in sicer v mestih z nad 50.000 prebivalci za 20 let, v masti h z nad 20 000 prebivalci za 15 let, a v ostalih krajih za 10 let. Pravica za oprostitev se pridobi s po-sebuo prošnjo, ki se mora vložiti v tridesetih dneh od dneva, ko se je izdalo dovoljenje za uporabo zgradbe. Vse ostale odredbe obstoječih zakonov o davčni oprostitvi novih zgradb, v kolikor se s tem določilom ne izpremiujajo, ostanejo še nadalje v veljavi. PODPORE SO PROSTE DAVKA. Finančni zakon določa: Prostovoljni darovi, ki jih dajejo družbe, ki so zavezane k javnemu polaganju računov, Narodni obrani kakor tudi humanitarnim ustanovam in društvom, v prosvetne in kidturne namene, se bodo smatrali v davčnem letu 1927. kot izdatek, ki ne spada v davčno osnovo, če jih davčni zavezanec pred razdelitvijo davkov dokaže s primernimi dokumenti. UKINITEV 30% IZREDNE NAKLADE NA DOHODNINO. Ta amandman se glasi: Na davek na skupno dohodnino se od začetka davčnega leta 1927. ne bo več niti odmerjala niti pobirala 30% izredna državna naklada. AMANDMAN ZA REGULACIJO REK. Minister za finance bo ministru za kmetijstvo dal na razpolago 26,000.000 Din v drž. bonih za izvršitev hidrotehničnih regulativ-nih del in za obrambo poplav ob Donavi, Savi, Dravi, Tisi itd. Izplačilo tega zneska za bone se bo izvršilo na račun prostih od-višnih dohodkov državne razredne loterije. Pregled uporabe tega zneska se mora posebej predložiti narodni skupščini. KREDIT ZA VER0UČITELJE. S posebnim dodatkom proračuna se povečuje kredit za šolske zdravnike in vero-učitelje v ljubljanski in mariborski oblasti za 1,500.000 Din. Darujte za Ljudski sklad SLS ! pa vaši otroci? Doma slišijo slovensko, na cesti nemško, v šoli francosko. No, eno je gotovo: Slovenci ne bodo, če ostanejo tukaj; samo tega ne vem, ali bo zmagala bolj cesta, ali bolj šola. Dežela lotrinška je, kolikor sem je videl, gričasta. Podnebje pa jc milo. Pravijo, da nimajo skoro nič snega. To se mi zdi pa res čudno. Če ga tukajle pri nas ni, je to najbrž zato, ker srno jako nizko nad morjem. A Lotringija, ki je daleč od morja, zakaj bi ta ne ime.la snega, tega pa ne razumem. Čudo pre-čudno! Vi tam globoko doli na jugu sle zakopani v sneg, da vam vlaki ne morejo potegniti iz njega, mi tu na severu pa sneg komaj vidimo, in danes je na vrtu, grmičevje in nizko drevje, že skoro vse zeleno. V Lotringijo vodi od tu pot čez saarsko ozemlje, tisto, za katero sc tudi pokata Nemčija in Francija, čegavo naj bi bilo. Zdaj ga upravlja mednarodna komisija; v nekaj letih pa ima odločiti plebiscit, komu da pripade. Razume se, da Nemčiji, kajti saarski Nemci pa niso brez narodne zavesti. Medtem pa Francozi hitijo, da iz dežele kar največ mogoče dobe. Nazaj grede sem sc ustavil in pomudil v Trierju Mesto je približno te velikosti kakor Ljubljana; morda malo večje. A vhod v mesto ima popolnoma velemesten značaj; krasna, široka ir. dolga promenada vodi s kolodvora prav do drugega konca mesta. Zopet novo prečudno čudo! Tako moderno mesto, pa vendar tako — /6rno! Trier je poleg Aachepa naj- Občni zbor Narodne galerije. V soboto, 'J6. marca, jo bil v Narodnem domu v Ljubljani rodni občni zbor Narodne galerije. Predsednik Ivan Zorman je otvoril zborovanje in -se prav toplo spominjal rajne slikarice Ivane Kobilčeve, ki je bila tudi odboraica Narodne galerije. Po prečitanem zapisniku je popisoval odborovo delovanje v minulem letu in začrtal delo, ki ga čaka v prihodnjem letu. Galerija je zapustila svoje dosedanje prostore v Kresiji in shranila svojo zbirko v Narodnem domu. Adaptacija Narodni galeriji namenjenih prostorov, ki bi se morala že v minulem letu izvršiti, se vsled nastalih ovir še ni izvršila, prostori se pa bodo letos priredili v I. nadstropju Nar. doma, večinoma z zgornjo svetlobo. Priredba bo srtala po proračunu 700.000 Din. V to galerijo se bodo namestile zbirke Narodne galerije, Narodnega muzeja, mestne občino in škofijskega muzeja ter slike, ki jih bodo posamezniki prepustili v razstavo. Za galerijo se bo priredilo stopnjišče, velika dvorana in trakt ob Bleivveisovi cesti,' trakt ob Tomanovi ulici pa ostano nespremenjen ln se bo uporabljal za grafične zbirke m za upravne prostore. Za kritje teh stroškov in za vzdrževalni zaklad se nabirajo prispevki. V ta namen je priobčila Narodna galerija v zvem z drugimi znanstvenimi društvi od zastopnikov slovenskega naroda podpisan oglas. One 9. maja bo slovesna prireditev v korist sklada za Akademijo in galerijo. Nar. galerija je kupila v Parizu zbirko odlitkov antične plastike, ki se bo tekom let izpopolnila v celotno gliptoteko. Z zahvalo vsem podpornikom Nar. galerije je končal predsednik svoj nagovor. Tajnik, univ. prof. dr. Iz. Cankar, je poročal o odborovem delovanju. Odborovnih sej je bilo 1.5 in več. sestankov raznih odsekov. Korespondenca se je tikala razstav, razgovor glede Narodnega doma. osnutka Akademije, nabirke. Razposlalo se je 4000 prospektov. Narodna galerija je priredila sama 2 razstavi: Groharjevih slik (obisk 1144) in francosko grafike 17. in 18. veka (obisk 403). Poleg teh je bilo v Jakopičevem paviljonu še 7 razstav, kjer so razstavili: Trstenjak, Hilbert in što-viček, Tomerlin. Srednja tehnična šola, Gorup-Ja-kac, Srečko Magolič in Združenje likovnih -.imetnikov. članov je imela N*. g.: rednih 81, podpornih 2883, ustanovnih 72. Naj-, galerija je tudi zbudila idejo Akademije, da bi svojemu zavodu utrdila znanstveno podlago; zato je v najtesnejšem stiku 6 predstavniki društva za humanistične ve te, ki tvori jedro enega oddelka nameravane Akademije. Blagajnik dr. Jos. Regali je podal blagajniško poročilo. Iz natančnega pregleda posnemamo, da znaša stavbni fond 71.000 Din in se je zmanjšal za 50.000 Din, ki so se porabili nakup gliptoteke. Razstave so bile sicer nekolika pasivne, pa so tako važno društveno delo, da bi se ne bilo bati tudi večjih žrtev. Varuh umetne zbirke dr. Fr. Mesesnel je poročal o preselitvi galerije iz Kreeije v Nar. dom, ki se je izvršila konec januarja. Zbirka je šolaj občinstvu nepristopna in se na novo kata!ogiz/ra. Zbirka je lani nartsla za 15.dragocenih del. Na predlog vtšj. knjigovodje Fr. Pretnarja je dal občni zbor odboru absolutorij. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Ivan Zorman; odbor pa se je sestavil tako: podpredsednika: rr.sgr. Viktor Steska in dr. Iz. Cankar, tajnik in varuh dr. Fr. Mesesnel, blagajnik Iv. Pretnar, odborniki: Matej Sternen, dr. Fr. Štele, ing. Vlad. Subie, Božidar Jakac, Fr. Vesel, dr. Jos. Mal in dr. .los. Regali. Za revizorjG sta bila izvoljena dr. L, d. Lajovic in V. M. Zalar. DRUG ZA DRUGIM prihajajo novi naročniki k tvrdki DRAGO SCHWAB. Ni več daleč čas, ko bo vse prepričano, da se obleke, že izgotovljene in po meri krojene, najbolje kupijo le pri tej tvrdki. bolj katoliško mesto na Nemškem. Vi Slovenci bi rekli »klerikalno«. Zopet novo čudo! Na Nemškem v treh letih še nisem bral ali slišal besede »klerikalen«, »klerikalec«, »klerikali-zem«. Ne verjamete? Kakor hočete, res pa je le! Pa pogledam tudi liberalne liste, če so pri roki. Kaže, da je »klerikalizem« specialno slovenska cvetka, ki bujno raste po slovenskih poljanah, — ne, po slovenskih liberalnih listih, ki so s »klerikalizmom« napolnili celo Slovenijo, da se od lega kar kadi po celi deželi. Kaj bi ti liberalni trobentarji počeli, kaj pisali, če bi ne imeli »klerikalizma«, čigar slavo v neskončnih v&rijantah opevajo dan na dan?! Kako vendar, da morejo Nemci izhajati in živeti brez »klerikalizma«? Iz tega se jasno razvidi vsa omejenost, blaziranost in surovost slovenskega liberalizma. (Da »liberalizem« ni psovka, »klerikalizem« oziroma »klerikalec« pa je, to mora vedeti vsak, kdor je kdaj le pokukal v gimnazijo.) Slovenski liberalizem torej živi neprestano od psovanja in brez psovke i sploh živeti ne more. — A kako naj liberali- I zem imenujemo drugače kakor »liberalizem«' (svobodnjaštvo)? Saj to bi bil še lep naziv, — ko bi bil v tem slučaju le resničen! Ali naj ga imenujemo »naprednjaštvo«, kakor sc samo imenuje? A da jc to »naprednjaštvo« laž, bahava laž, o tem je glasna priča vsa resnično napredna katoliška Slovenija, pričajo pa tudi nemška katoliška mesta, po katerih hodim, z vsem svojim ogromnim napredkom. Toda — kara sem zašel?! Šiloma mc je £ote£nilq na stran, četudi vem, da sem si na- Privilegij mariborske oblasti. Maribor, 1 aprila. Listi poročajo, da bo v Vojvodini Orjuna raz-puščena. Ista zaslužena usoda jo je zadela že tudi v ljubljanski oblasti in še menda kje drugje. Dejstvo je, da v mariborski oblasti So obstoja, da se je sicer ob nastopu uo^o -"Jade malo potegnila v ozadje, je pa ostala kot nekak — privilegij mariborsko oblasti. Ali pa je ta privilegij res potreben? Mislimo, da je na naši državni in deloma narodni meji danes že tnk roi in nurni sož vljenjo med slovenskim in nemškim narodom, da ni i>otrebna nobena nasilna organizacija sainobramoo (ki pravzaprav vobče ni potrebna, ker narodna meje .se stra-žijo lahko drugače). Za povziigo in vzdrževanje narodne zavednosti ob narodni meji prispeva največ prosvetna in kulturna organizacija, ki zna poleg čuvanja lastne narodne kulture vzgajati ljudi v stvarnem in treznem razumevanju mirnega eo-življenja z drugorodci. Zato ravno na meji vsaka enostranska prenapetDst škodaj-з splošnosti, kar se j" dosledno pokazalo tudi pri vsakem nastopanju Orjune. Pa ne le, da dandanes ni več in sploh nikoli ni bilo nikake krajevne potrebe, da bi taka organizacija kot je Orjuna še nadalje obstojala, jo nasprotno naravnost krajevna potreba, da se ta organizacija razpusti tudi v mariborski oblasti Or junaštvo je povzročilo nebroj pretepov, pri katerih se pač narodnostni misli ni prav nič koristilo, pač pa se .ji je doprinesla ogromna škoda. Pristaši nasilnih organizacij so se ravno v Mariboru spozabili celo tako daleč, da so napadali in poskusili uničiti orno slovensko narodno podjetje, ki je veliko pripomoglo, da je ljudstvo po Štajerskem bilo tako narodno zavedno, to je tiskamo sv. Cirila. Napad na to tiskarno še do danes pravzaprav ni poplačan tako, kot so napadalci zaslužili. Pa še tekom tega leta so je zgodilo, da so Slani Orjune napadli mirno domačo zabavo v Pohorju, kjer so se posluževali streljanja, s katerim so prav nepotrebno razburjali prebivalstvo. Razumemo, da se je, ko je bil veliki župan dr. Pirkmajer, čuvala ta organizacija, da se ji ni nič zgodilo. Ne razumemo pa, da je Orjuna organizacija, ki zasluži, da jo vlada raz.pušča po ostalih oblastih, ki pa naj ostane kot nekak privilegij v mariborski oblasti. Naše ljudstvo, ki dosledno odklanja vsako nasilje, še ni pozabilo, kaj je organizirani teror v naši oblasti že vse zakrivil, zato trdno pričakuje, da bo sedanj? vlada tudi v tem oziru napravila red. Danes ob 3. popoldne bodo dijaki predstavljali v drarmkem gledališču starogrško dramo: „Kralj Oldipiis". Prijatelje mladega, idealnega stremljenja, napolnite hišo! Lastavke, divje race itd. letijo 700 metrov visoko, kadar se selijo. Žerjavi lete najvišje, celo do pet milj nad zemljo. ★ Anglija importira na leio za okolu 8 milijonov funtov jabolk t. j. za ogromno vsoto dve milijardi in dvesto miljonov dinarjev. ★ Zračunali so, da napravijo podgane vsake leto samo na Angleškem škode 55 milijonov funtov (15.125.000.000 dinarjev). ★ Indija in Kitajska imata dve tretjini vsega prebivalstva na svetu. kopal na glavo srd in maščevanje slovenskega liberalizma, — ki mi pa ne bosta motila spanja! Nehote, ko gledam tukaj, kako se katoliška ideja — posebno zdaj po vojski — svobodno razvija in ponosno dominira, ne da bi ji kdo rekel le žal besedo, — o kakem pso-vanju in zlobnem nagajanju ni govora, — nehote vselej spomnim na slovenske razmere, na neskončno surovost in sovražnost slovenskega liberalizma, Pa če se zberejo vse strele liberalizma nad mojo glavo, — resnica ostane resnica! In čc je resnica, zakaj bi se ne povedala? V Trierju je glavni dnevnik katoliška »Trierer Landeszeitung«, ki dominira v mestu in po provinciji; razen tega izhaja še en dnevnik, ki hoče biti liberalen, imena mu ne vem več, katerega berejo protestantje, judje in tudi katoličani, ki pa nikdar ne črhne bcsedicc proti cerkvi ali »klerikalcem«, — nasprotno: pod vplivom javnega mnenja sam piše časih na Nemškem je liberalizem, čeprav se tudi to ime mnogo ne rabi — vsaka stranka sc imenuje s svojim oKciclnim imenom, kar je edino pravo, — toda ta liberalizem dela pozitivno, dočim slovenski liberalizem živi samo od negacije, zabavljanja, zavijanja, razdiranja, surovosti in uprav peklenske sovražnosti. Stari del mesta je tudi v Trierju bolj srednjeveškega .značaja. Trier je namreč stare mesto, rimskega izvor*»; n tom pričajo šc mnogi ostanki rimskih stavb. Znamenita je tudi stolnica — kakor po vseh večjih nemških mestih. Ne imenuje se Nemčija brez vzroka ne --das L an d der Dame und der BurjJcn*. Amandementi k proračunu 1927-1928. Ibnevne novice kr Poučna ekskurzija na Francosko in kolonije na livarn in Braču učiteljsko Počitniške zvezo. 0 tem bomo končnoveljavno sklepali na počitniškem zborovanju na veliki četrtek, dne 14. aprila ob desetih dopoldne v Laporju pri Slov. Bistrici, h kateremu vabim vse uči-telje(ice) ferijalce(ke). Z ozirom na aktualnost: polnoštevilno! Pričakujemo se pri prihodu obeh jutranjih vlakov iz Maribora in Ljul Ijane. V slučaju lepega vremena izlet! Za U. F. S.: Slavko Mrovlje, glavni poverjenik. kr Tečaj za cepljenje trt. Državna trtnica v Bršljinu pri Novem mestu priredi dne 11. in 12. aprila dvodnevni tečaj o cepljenju in srilje-nju trt. Vinogradniki se vabijo, da se tečaja v obilnem številu udeležijo. Začetek ob osmih zjutraj. Vsak naj prinese seboj dober cepilni nož in škarje. Pri g lase na gorenji naslov. kr »GraLka« priredi v nedeljo koncert na Golniku. Pridružil se bo tudi športni klub »Iliri ja« iz Ljubljane, da skupno obišč eta grob svojega člana Učaka v Krizah, kjer zapoje »Gra iika« žalostinke. •k Osebna vest. Č. g. župnik pri Sv. Bol-fanku na Kogu Franc Planine, ki se je zdravil dalje časa v mariborski splošni bolnici, je bil na lastno željo prepeljan v četrtek v bolnico v Ormož. Težko bolni gospod se priporoča sobratom v memento! ir Prijavitvo zalogo alkohola in žganja. Kakor čujemo je finančna kontrola dobila nalog, da v svrho povrnitve prejšnje trošarine na alkohol in žganje, kolikor presega sedanjo od 1. aprila L 1. znižano izmero, popiše zaloge. Da se finančni kontroli olajša delo in pospeši poslovanje, naj vsi trgovci, ki imajo na zalogi alkohol in žganje naznanijo pristojnemu oddelku finančne kontrole svojo zalogo, deitajlirano po vrstah blaga (špirit, rum, liker, žganje itd.) in po hektoliterskih stopnjah ali litrih, če bi jim stopnje slučajno ne bile znane. Hkrahi naj prosijo za uradno ugotovitev prijavljenih zaiog. Prijavo naj pošljejo finančni kontroli tekom 24 ur. Enako prijavo naj pošljejo finančni kontroli tudi trgovci, ki imajo večje zaloge kavinih nadomestkov, riža, sveč in karbida, za katere je trošarina plačana po prejšnjih od 1. aprila L L ukinjenih predpisih. Avdijenca pri papežu. »Oaservatore Romano« z dne 31. marca poroča, da je bil pri sv. očetu sprejet v zasebni avdijenci križe vski škof Njaradi. kr Akademija hrvatskih Orlov v Zagrebu. V nedeljo 3. aprila prirede hrvatski Orlj iz Zagreba, Karlovca in Požege javno akademijo v gledališču v Tuškancu. To je prvi večji nastop hrvatskih Orlov v mestu Zagrebu. •k Senzicionelna aretacija. Včeraj so pripeljali iz Belgrada v zagrebške sodne zapore člana oblastnega odbora Narodne Obrane Je-koslava Misoseviča, ki je bil tudi ravnatelj zagrebškega »Narodnega Djela«. Bil je aretiran, ker je obdolžon, da je poneveril večje vsoto pri organizaciji. Preiskovanje se drži strogo tajno. Vest pa je zbudila v Zagrebu precejšnjo senzacijo. ' ■k Neurje v Hercegovini. Vsled deževja zadnjih dni je hercegovska reka Dobrića na-rastla lako močno, da je odnesla ob bregu ležeče muslimansko pokopališče. m pofeifemo vsako konkurenco glede kvalitete, okusa, kroja ln een, v moški in damski konfekciji Oglejte s! naše izložbe! Gpičar & Mejač Selenburgova ulica 8 •k MeStrovié se nasoli v Splitu. Kipar Ivan Mestrovič ee namerava slalno naseliti v Splitu, kjer bo pod Marjanom sezidal evojo vilo in si uredil svoj atelje. •k IIripa je v marcu po vsej državi trajno pojenjavala. Po uradnem Izkazu je bilo 21. marca še 10.832 slučajev, dočim jfh je bilo 14. marca še 21.629. Zanimivo je število novih obolenj v posameznih tednih: 22. II.—28. II. 42.186, 1. III.—7. III. 31.262, 8. III.—14. III. 17.921, 15. III.— 21. III. 10.073. •k Porilo, kravate, nogavico itđ., srajce po meri v 24 urah. — Oglejte si te lepe in ugodno stvari brezobvezno v trgovini. — P. Magdič, Ljubljano. ■k Izredni popusti v zdravilišču toplice Dobrna pri Celju. Sezija se prične 15. aprila. Vsi državni uslužbenci, častniki, svečeniki, penzionisti, vojni invalidi in vseh navedenih nepreskrbljeni svojci, nadalje svojci umrlih in padlih vojakov, vojne sirote in ruski invalidi plačajo za 20 dnevno zdravljenje pavšalno vsoto Din 1090, vsi drugi pa Din 1280 in dobi vsak za to: 1. enkratno vožnjo iz Celja na Dobrno in nazaj; 2. za 20 dni stanovanje; 3. zn 20 dni dobro hrano (4 krat na dan) ; 4. 20 kopeli v bazenu ali kabini; 5. 2 kratno zdravniško preiskavo. Ta ugodnost se lahko uporablja od 15. aprila do zaključno 10. junija. Vse druge cene so razvidne iz prospekta, ki ga uprava pošlje na željo brezplačno. spomladanski čevlji ZA DAME IN GOSPODE so najmodernejši! CfuMfana O Rajanje ali boljše alegretto vivace jo vesela, skoro razposajena igra devojk. Mar-kantni so takoj prvi takti. Hiter in sekajoč ritem. Vijolina pa vodi svojo melodijo. In v zbora ima klavir oporo, vijolina pa v solistki. Res, vesela in razposajena igra devojk. To točko, ki je ena najlepših, bodo izvajale članice na akademiji Jugosl. orlovske zveze, ki se vrši v nedeljo, 3. aprila, ob osmih zvečer v »Unionu«. Vstopnice se dobe v trafiki »Union a« in p ri Orlovski pod-zvezi v Ljudskem domu. O Kralj Oidipus v dramskem gledališču danes popoldne ob treh. Še enkrat opozarjamo na to zanimivo predstavo. — Sedemnajst let je minilo, odkar so v Ljubljani dijaki zadnjikrat igrali staroklasično dramo: bilo je to ob koncu šolskega leta 1909-10, da so na I. državni gimnaziji (v telovadnici) predstavljali S' phoklejevo Antigono. Gospod Fr. Lipah, ki sedaj pomaga dijakom pri režiranju Oidipa, je takrat igral — kot osmošolec — ve-deža Teire'ija. Režijo je vodil g. prof. Kobal. — Po 17 letih so se zdaj učenci istega zavoda opegumili za drugo Sophoklejevo dramo, za Oidipa. Napravili pa so še en korak naprej: nastopili bodo danes v dramskem gledališču. Ni nam znano, ali so 1. 1910 zbore (kore) samo recitirali, ali so jih peli; vsekako bo kor 15 starcev Thebancev tvoril jedro in temelj predstave. V starih Atlienah ie pri tekmi — zakaj tri dni so trije dramatični pisatelji vsak s Štirimi dramami tekmovali, in sicer prav v tem času, spomladi, o Dionizovem — dobil zbor nagrado, ne igralci in tudi ne pesnik. Sedemnajst let je torej minilo od zadnje staro-klasične dijaške predstave v Ljubljani (v Št. Da končani danes o Trierju — dasi se mi je žc precej napisalo — dovolite, da aa kratko poročam še o eni stvari, ki me je v Trierju bolj zanimala kakor vse drugo. Ne bom opi-saval, da imajo v Trierju hranjeno truplo sv. apostola Matija, ki ga časti vsa škofija kot svojega patrona, in da sem si šel pogledat tudi njegov sarkofag. Bolj važno kakor to se mi je zdelo nekaj, kar ni nič posebnega, in vendar je posebno. Slišal sem, da je v mestu tudi Caritasbiiro, mi bi rekli: »Dobrodelna pisarna«, in nisem mogel, da bi si je ne. šel ogledat. Pom-udil sem se tam več ur, razložili in raz-kazali so mi vse. Tudi v Ljubljani imamo »Dobrodelno pisarno», pa je nekaj razlike med ljubljansko in trierskol Enkrat so celo zagnali ▼ javnost, — »Narod« je razbobnal, prišlo pa je v svet vsled političnega intrigantstva ljudi, do katerih smo bili predobri in prezaupljivi — da v »Dobrodelni pisarni« ni vse v redu. Ko bi si to štel v kako krivdo ali sramoto, bi o tem gotovo ne pisal. Res je bilo v pisarni nekaj nereda, nič ne tajim, toda nikomur najmanjše krivice! Jaz sem zmiraj raje dal, kakor pa zapisal, da sem daL Ta nered se je brž popravil. Če pa ni bilo vse po notah, zakaj ni bilo? Zato, ker ni bilo ljudi, ki bi pomagali, in ni bilo denarja, s katerim bi se bile mogle plačati dovolj sposobne, izšolane moči. V svoji lastni veliki hiši je bila »Dobrodelnost« stisnjena v eno malo sobo, v kateri so bile pravzaprav tri »pisarne« in je delalo sedem »moči«. Te moči pa so bila večinoma šibke: mlada dekleta, začetnice, ki so sc šele učile, ker boljših plačati ni bilo mogoče. — Zdaj pa poslušajte, kako je v dobrodelni pisarni v Trierju! Tam sta stalno nameščena dva duhovnika, ki živita samo za dobrodelnost; ravnatelj pisarne, msgr. dr. Vogtel, bivši tovariš rektorja dr. Lukmana v Germaniku v Rimu, in tajnik Schûtz. Razen teh dveh pa dela v pisarni vsak dan po dve do tri ure sam pomožni škof dr. Mônch. Za tako važno štejejo Nemci karitativno delo! Poleg teh treh so v pisarni zaposlene štiri popolnoma izšolane dame in dve praktikantinji. Razen v Trierju so pa tudi še po drugih mestih v škofiji »Ca-ritassekretariati«, kakor ga ima vsako večje mesto v Nemčiji. — Dali so mi tudi 135 strani obsegajočo knjigo »Caritas im Trier Land«. Iz nje razberem, da je v škofiji (ki šteje 1 Уг milijona duš), šest moških redov, ki se pečajo z dobrodelnostjo; ženskih takih redov pa celih 33 (!). Juj, juj, ka bi reklo »Jutro«, ki ima tak grozen strah pred kloštril — Dobrodelnih zavodov pa je po tej knjigi v škofiji toliko-le: katoliških bolnišnic ravno 100, zavodov za pohabljence 22, hiralnic 114, okrepčevališč (Erholungsheime) 30, zavetišč za dekleta 33, sirotišč 58. Niso navedene samo številke, ampak tudi iincna vseh krajev, od nekaterih zavodov tudi slike. To so sami privatni katoliški zavodi, ki jih je ustvarila krščanska dobrodelnost; ne pa državni ali občinski. Vidite, ljubi moji liberalci, tako delamo mi nazadnjaški klerikalci! Pokažite, koliko takih zavodov je postavilo vaše naprednjaštvo! Potem pa malo presodite, če ste zmožni kake objektivne sodbe, kje je resnična naprednost in kje napredna — laži Zdaj, ko mi pišejo iz Ljubljane, da je cela velika hiša »Dobrodclnosi« naenkrat izpraznjena, zdaj, upam, se bo tudi tam začela dobrodelnost razvijati, kakor zahteva naš čas in 'iuhezen krščanska. J. 1C. Vidu so igrali Ajshila in Sophokla še nedavno); menimo torej, da to ni vsiljivost, ako — po tako dolgi pavzi — pričakujejo obilne udeležbe. Predprodaja vstopnic pri dnevni gledališki blagajni. Od pol treh naprej pri blagajni dramskega gledališča. V torek, dne 5. aprila, ob oemih zvečer bodo dijaki igro ponovili. O Opozarjamo na današnji slavnostni koncert na korist fonda za kraljev spomenik! Spored izvajajo ga. Maja de Strozzi in Bela Pečič ter vijolinist Rupel in Marjan Lipovšek. Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago v Matični knjigarni in zvečer pred koncertom pred dvorano v »Unionu«. O Za veliki slavnostni koncert, ki bo v soboto zvečer v Unionu v korist fondu za spomenik pokojnemu kralju Petru I., so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. Kdor je še .tirna, naj si jo takoj nabavi. Razprodane morajo biti vse stopnice, dvorana mora biti polna. To dolguje Ljubljana nelo velikodušni iniciativnosti Francoskega instituta, ki priredi koncert, marveč tudi plemenitemu namenu. Program koncerta zagotavlja prvovrstne umetniške užitke. Sodelujejo: znamenita zagrebška umetniška dvojica Maja de Strozzi — Bela Pečič, vijolinist Karel Rumpel in pijanist Marijan Lipovšek. Slavnostni govor bo imel profesor francoščine na ljubljanskem vseučilišču g. R. Martel. O Pevski odsek »Graiika« izraža tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k zadovoljivemu uspehu koncerta. Prav posebno se zahvaljuje uglednim uredništvom ljubljanskih dnevnikov za vsestransko naklonjenost, Narodni tiskarni za lepo izvršene plakate, tiskarnarju g. Galetu za lične sporede, g. L. Kovaču, tenoristu kr. opere za prijazno umetniško sodelovanje, dalje dirigentu kr. opere g. A. Balatku in g. L. Se-kulu, članu kr. opere. 0 »Pasijon« ali »Kristusovo trpljenje in smrt« se uprizori na Ljudskem odru v Ljubljani v soboto, dne 2. aprila ob osmih zvečer za ljubljansko občinstvo, v nedeljo, dne 3. aprila ob tr'h popoldne pa za občinstvo z dežele. Občinstvo se opozarja, naj si po možnosti vstopnice že v predprodaji preskrbi, ker je za uprizoritev te zgodovinske drame veliko zanimanje. Igra se bo letos v marsičem spopol-nila, tako v sceneriji, kakor v deloma novih, nalašč za to igro nabavljenih kostumih. Nastopi nad 90 oseb igralskega zbora. Predprodaja vstopnic edino v Nabavni zadrugi v Ljudskem domu, II. nadstr., od 8. do 12. in od 14. do 18. ure vsaki dan. O Družba sv. Elizabete in Krščansko žensko društvo sporočata, da bodo članice omenienih društev prodajale ves teden pred cvetno nedeljo na trgu oljko v korist ljubljanskim revežem, in prosila cenjeno občinstvo in župne urade, da se blagovolijo pri nakupu ozirati na dobrodelni namen te akcije. O Zveza trezne mladine. Danes ob pol-štirih ee vrši lmrz iz alkoholnega vprašanja v Akademskem kolegiju za nižješolce, ob pcl-petih pa za višješolce. Po kurzu se vrši seja širšega odbora. — Jutri, 3. t m., 6e pa vriši izlet na Katarino, in sicer peš. Zbirališče ob sedmih zjutraj pred lia varno »Evropa«. Po-vratek ob 6. uri zvečer. O Nezgoda na cesti. Čuvaj mestnega stavbnega urada France Vrhovnik je vozil v četrtek ob polsedmih zvečer s kolesom po Holzapflovi cesti. Naenkrat mu skoči pod kolo štiriletna Nada Slaparjeva, hčerka krojaškega mojstra. Ker se kolesar ni mogel deklici izogniti, jo je kolo podrlo na tla. Deklica si je zlomila levo nogo. Padel je na tla tudi kolesar, ter se precej poškodoval. Ranjeno deklioo je odnesla mati v bolnico. O Prvi krompir na trgu. Na včerajšnjem trgu, ki je bil prav slabo obiskan, so prinesle branjevke prvi letošnji krompir, ki so ga pripeljale iz Trsta. Krompir je po 12 Din kg. O Epidemija samomorov. Včeraj popoldne je neka mlada deklica na Ulici na Grad izpila čašo liziola v samomorilnem namenu. Globoko nezavestno samomorilko so prepeljali takoj z rešilnim avtom v bolnico, kjer so ji izprali želodec, vendar pa je bila doza strupa tako močna, da obstoji možnost, da deklica podleže zastrupljenju. O Damske plašče in kostume — dunajskega in pariškega šiika ter elegance nudi le tvrdka F. Lukič, Ljubljana, Pred Škofijo 19 po res nizkih cenah. O Rozine, mandeljne, jedrca, lešnike itd. j najfinejše kvalitete po zelo nizkih cenah dobite za velikonočne praznike pri Francu Pavlinu,Gradišče 3. O Oglejte si še pred prazniki zalogo čipk Osrednje čipkarske zadruge, Ljubljana, Kongresni trg 21 MariJhor □ Drava narašča. V zadnjih dneh je Drava znatno narastla. Vzrok je deževje in toplota, ker se tali sneg v zgornjem toku reke. □ Športna senzacija bo v nedeljo nastop »Ilirije« proti mariborskemu »Rapidu«. Ker je »Ilirija« doživela že večkrat iznenadenje od »Rapida«, ki je trenutno v zelo dobri formi, vlada za tekmo veliko zanimanje. □ Program parkkoncerta, ki se vrši v nedeljo, dne 3. aprila 1927. 1. Muchvič: Slovenec, Srbin i Hrvat, marš. 2. Auber: Fra Dja-volo: Overlura. 3. Gervajs: Balkanske ruže, valeor. 4. Leomavaloo: Faiila/ii>a iz onere Ba- jacco. 5. Leopold: Slovenski biseri: potpuri. 6. Burke: Shirimi. □ Koncerti Drave v Mariboru (2. in 3. aprila). 0 »Oljki« smo prejeli: Veliko poslušalcev bo najbolj zase pridobila živahna metodika, ki ga po svoji laskavosti in ljubkosti v naši glasbeni literaturi para ne najde, ki pa ni sama sebi namen ampak kakor umerjena in vlita besedila in se zato zna povspeti do najnežnejših oblik do jako krepkih mar-kantnih mest. Melodika je bujna, bogata fantazija skladatelja kar prekipeva, tako da za en izraz, za eno misel v pesmi prinese celo vrsto raznih motivov, kakor da bi hotel pesnikovo misel v celem obsegu od vseh strani ogledati in opisati in jo napraviti vsakomur užitno. Harmonično skladba prinaša marsi-kako zanimivost in se v tem oziru jako blagodejno razlikuje od vseh drugih P. Hugolinovih j skladb. Harmonika je moderna, brez ozko-srčnosti je postavljena na š roko podlago. Koral je dobro ritmiziran in lepo harmoniziran ter se skladbi jako lepo prilega. Ta originalna misel — uporabiti koral v kantati je priznanja vredna in zato bodo dotična mesta ze- spremembo praviL Po končanem občnem zboru so vrši v istem lokalu z istim dnevnim redom občni zbor »Samopomoči« jugosl. drž. uslužbencev in upokojencev r. p. b. v Mariboru. □ Iz stavbonega gibanja v Mariboru. G. Kornžiia Ivan bo z-ičel tovarno za kože v Frankopanovi ulici štev. 1. Usnjarski tovarnar Viljem Freund v Melju bo pozidal pri tovarni enonadstropno sušilnioo. □ Esporantsko društvo v Mariboru. Občni zbor tega društva se vrši v torek, 5. aprila, ob 20. uri v posebni dvorani hotela Halbwidl, Jurčičeva ulica. □ Vodstvo mostnih avtoomnibusov, ki je bilo doslej v rokah mestnega gradbenega urada, je prevzel v petek ravnatelj Mestne plinarne g. Tomšič. I i □ Dra vlomilca v Mariboru. Sinoči eo pripeljali iz Zagreba v Maribor Ivana Erker-ja, ki je bil aretiran v Osjeku in Josipa Sirol iz Reke, katerega so vlovili v Zagrebu. Oba sta osumljena, da sta izvršila znani vlom v blagajno špedicije Jaklič. Aretirana sta bila na podlagi okrožnice z osebnim popisom, katero je razposlala mariborska policija. Širol je poznan težek vlomilec, ki je bil radi vlomov večkrat kaznovan. Oba bodo v Mariboru konfrontirali z osebami, ki so videle vlomilce pred izvršenim vlomom na dvorišču Jakličeve hiša Celje 0 Občinska soja celjske okoliške občino, ki je bila zadnjo nedeljo, *e je odlikovala po stvarnosti in složnosti mnenj. Občinski očetje so razpravljali o tekočih občinskih poslih in dovolili nekatere stavbne spremembe in adaptacije, sklenili so način ureditve pešpoti v Lokrovec, podaljšanje električnega vr da na Jožefov hrib na stroške občine in Splošne gradbene zadruge ter da se prosi celjska mestna občina, da dovoli okoliškim prodajalcem sadja prodajo sadja na Ulavnem trgu tudi v popoldanskih urah. 0 Priključitev vasi Lopata okoliški celjski občini. Svojčas sta se okoliška celjska občina in občina Pirešica sporazumeli, da se vas Lopata izloči iz občine Pirešica in priključi celjski okoliški občini. Ker je taka pri-ključitev odvisna od odobrenja višjega deželnega sodišča in finančne delegacije ter od končne odločitve ministrstva, se stvar z vasjo Lopata vleče že dalje časa- Po naših informacijah ni,upati tako kmalu na rešitev. Ministrstvo namreč odlaga rešitev -premerih do" sedanjih občinskih okolišev na čas, ko bo sprejet nov občinski zakon. 0 Godbeniki, pozor! Godbeniki, ki imajo veselje in zmožnost sodelovati pri godbi na pihala, naj nemudoma sporjče svoj naslov »Celjskemu godbensmu društvu« v Celju. V prijavi naj označijo, kateri instrument da igrajo. 0 Razpisana stanovanja. Stanovanjsko sodišče prve stopnje v Celju razpisuje oddajo prostih stanovanj v mestu Celje in okolišu celjskega okrajnega glavarstva. V me^tu rta pa razpolago dve večji stanovanji, v okolici pa sedem. Upravičenci morajo svoje prošnje predložiti stanovanjskemu sodišč najkasneje do 5. aprila do 12. ure. Natančnejši podatki in pogoji so razvidni iz razglasa na mestnem magistratu. 0 Vodstvo celjske pošte je prevzel novi upravnik g. Anton Boc. Od vpokojenega dosedanjega "šefa, višjega davčnega upravitelja g. Anioni Mimika, ^о «e poš'ui urlužbenci poslovili predzadnji petek in mu ob tej priljki izročili primerno darilo. 0 V mostni klavnici je bilo v času od 21. marca do 27. marca 1927 zaklanih: 3 konji, 21 volov, 13 krav, 4 telice, 31 telet, 41 telet, 41 svinj in 1 kozliček. Mesa pa je bilo uvoženega: 308 kg govedine, J648 kg teleli-ne in 128 kg svinjine- Novo mesto Na dopig r »Jutra« z dne 27. marra sđ dovoljujemo pripomniti, da je bil sklep za zidanje j šole sprejet soglasno, da imajo torej tudi manjšinski odborniki pri tem svojo zaslugo. Dragoceno pa je priznanje, da je nekdanja mogočna večina občinskih odbornikov zavlačevala pod nekdanjim županom Rozmanom zidanje šolo. Ni lepo izgovarjati se na mrtve. Saj nekdanji župan ni bil sam, ampak je imel okrog sebe demokratske odbornike in sve'ovalce. Pa bi bili le-ti zahtevali odločno zidanje šole v času, ko bi taka zidava občine ne bila tako težko obremenila! Ciiija Beethovnova proslava. Naraščaj Rdečega Križa v Litiji priredi v nedeljo 3. aprila ob 15. uri v »Sokolovi« dvorani v Litiji akademijo s sledečim sporedom: 1. Beethoven kot človek in genfj, govori gdč. B. Čerinove. 2. Prometejeva stvarstva, uvertura za orkester. 3. a) Adekiide, b) Mignon, pesmi za tenor, poje operni pevec g. L. Kovač, pri klavirju kapelnik g. Bala tka 4. Kontre-plesi za klavir četveroročno, gdč. B. Čerinove in gospa L. Čerin-Dorflerova. 5. Godalni kvintet B-dur, op. 4., gg. Kurdes, Klug, Ivanov, Fišbah in Rakos od dravske diviz. godbe. — Cene: s et leži 8—15 Din, stojišča po 5 Din. Ker je čisti dobiček akademije namenjen revnim šolarjem iz Litije in Šmartnega, se preplačila hvaležno sprejemajo. Hrastnik Za nodeljsko predstavo »Veronike Desetiiške« vlada veliko zanimanje in bo obisk brez dvoma velik. Začetek predstave je ob pol 4 pop. Za šoloobvezno in mlajšo mladino vstop ui dovoljen. Obrtne zadeve. V novi hiši g. ' KeSnerja na Logu odpre trgovino gdč. Urbajs iz Studenca. Ponesrečil se je močno pri delu g. Anton Ou-če.k. Komaj Jo bil ozdravel, ko ga je žaga poškodovala, pa ga jo že zopet zadelo. Umrl je starovpokojenec g. Jurij Žafran. Pokopan je bil v četrtek. Velika revščina med efarnvpnkojenri. Večji del teh reve-žev ničesar ne zasluži in se morejo s 122 Din ne mesec preživljati. Ni čudno, če so slišijo vedno obupni glasovi i® njihove srede in : če težko čakajo, da bi bil že golov novi pravilnik, j ki predvideva iiokai izboljšanja. Občinsko costo so pri Sv Marku in Sv. Katarini skrajno zanemarjene. Neki kmet je navzdol po cesti peljal les, a mu je voz v blatu obtičal. Moral Je dobiti priprego Kmetje se po naših ljudeh obračajo na občino, a g- župan pravi, da nima denarja. Trbovlje ф Fordova industrija. Ta film se bo predvajal v nedeljo popoldne ob 4 v kinu »Društvenega doma«, Fordova industrija, posebno njegovi avtomobili, so znani po celem svelu, ln vse to boš lahko videl v nedeljo na filmu Filmske slike bo spremljal s predavanjem stud. telin. g. Bizjak. Cene vstopnic znižane. ф Člani družin očetov ndišlih na Francosko. Člani onih družin, katerih očetje-rudarji so odšli na Francoskoc, žene pa so z otroci ostale doma, naj se javio v taništvu SLS v Društvenem domu. Dobe neko sporočilo. & Moslič pri pokopališču so postavi. Zelo zaželjena brv čez Trbovlj:čico na pokopališče prt Zagoreu se zopet pos'avi. S tem je rešena želja prebivalstva, kateremu ne bo Ireba več delati sedanjega ovinka na pokopališče. Tudi mostič pod Dimnikom ali pri Božjaku se popravi. ф Ugodon vtis spremembe občinskega reda med prebivalstvom. Med amandmani drž. proračuna sprejeta sprememba občinskega reda za kraje nad 10.000 prebivalcev in av'onomna mesta je napravila pri nas ugoden vi is. še celo socialisti, ki imnjo pri sedanjem volivnem sislemu večino, katerih program pa zahteva čisti proporc, kateri je prišel sedaj v veljavo, so zadovoljni. Vesele se pa posebno demokratje, akoravno po njihovi1 voditelji nar pravili to zase tako usodepolno napako, Splošno se pa delo naših poelancev in minis'rov hvali in polagajo posebno rudarji velike upanja nanje za več zadev, ki morajo biti v kra'kem rešene. Obrtna razstava. Proti koncu maja se vršf pri Forteju na Vodah razstava vajeniških izdelkov. Premij bo več vrst, ki se na to razdele med nagrajene vaji nce. & Kritika o zemljišču za meščansko šolo. Kmalu se ho pričelo z zgradbo poslopja za me-SiSflrsko šelo. Izmed petih zemljišč, knterp te krajni šolski svet predlagal za stavbo so; občinski pri izollrnici, Strejevo, Dolinškovo, Orešnikovo in zemljišče pri novi bolnici. Komisija se je odločila za občinsko, ki leži na močvirnatih tleh. Predsednik kr. šol sveta g. Vodušek je sicer predlagal Stro-jevo, ka'ero je razdeljeno na pet parcel in od katerih posestnikov bi se moral svet odkupiti. Pogajanja so se pa razbila, ker je eden parcelist zahteval za m1 47 Din. Kakor smo se informirali je bilo od okrajnega glnvarslva zaukazano, da se ne sme dati za zemljišče več kot 20—25 Din za m*. Da se izognemo vsaki kritiki od s'ranj prebivalstva ,-vprašujemo, zakaj se šola postavlja na močvirnih tleh? Čeprav darašnji tehnični pripomočki take ovire lahko odstrnnijo, je naše mnenje kakor tudi ono gospodov pri k rajnem šolskem svc'.u ~le to, da so tla na Strojevem zemljišču pri-pravnejša za zgradbo, ker stoji parcela na križišču cest in imajo krasno lego. Kar bi stala kanalizacija, dvojno lice zgradbe in še druge stvari, bi odtehtal nakup Slrojev.ih parcel proti opisanim s'roSkom. Na parcelisle, ki so zemljišče kupili z denarjem kalerega so si pritrgoli od ust, se ne sme preveč pritiskati, zlasti še, iter so denar večinoma še na dolgu. To zemljišče leži nn najlepšem mestu, in če ga kr. šolski svel n" kupi, ga odkupijo drugi. Občina bo svoje zemljišče še dobro rabila. Slovenska krajina Noro hiše v M. Soboti. Trgovec in strojni ključavničar Dittrich je dvignil svojo trgovino za eno nadstropje. Novi prostori bodo služili kot skladišče. Novo enonadstropno hišo zida ludi trgovec Berger ob Aleksandrovi cesti. Pritličje nove zgradbe se bo rabilo za skladišča, v nads'ropju pa bodo stanovanja. Še enkrat §sodišče v Sv. Jrujn». Mnogo se je pisalo, še več govorilo, zlasti na shodu, ki se je vršil v zadevi novega sodišča, v Sv. Jurju, kak pa je uspeh, se ne ve. Od svoje strani ponovno po vdarjamo, da goiovi znaki kažejo na to, da so gibalo ceie akcije strankarsko-poiilični nameni in je za to potrebna precejšnja previdnost, prednost se stori kaj pozitivnega. Sv. Jurij za morebitno sodišče ni primeren sedež, ker je na eni strani blizu nemške meje, na drugi strani pa je večina občin, ki bi spadale v področje sodišča, oddaljena 20—30 km in še več. Kol primeren sedež političnih oblasti za sev. zap. del Prekinurja bi prišla v pošlev v prvi vrsti Gornja Lendava, ki je geografsko središče okraja, za katerega gre in ima na vse strani dobre zveze deloma potom železnice, deloma potom cest. Ko se bo vprašanje reševalo, se morajo te okolnosti upoštevati. To zahlevajo ljudski interesi, ki ne morejo imeli ozira na kale o strankarsko špekulacijo. "Dopisi Rečica v Savinjski dolini. Dne 28. smo poko-pail Korenovo Ano iz Št. Janža, 29. marca pa mežnarjevo mater z Gorice. Kake sta bili obe epoštovani, je dokaz obilno število prija'eljev >n sosedov, ki so ju spremili na zadnji poti. — V našem trgu imamo pred občinsko hišo starinski vodnjak, ki ga s posebno pozornostjo opazujejo ter občudujejo tujci, ki se peljejo skozi trg v poštnem avtomobilu. Ta znameniti vodnjak sloji pred občinsko hišo. Lastnik že namerava par let sem od zgodovinskega vodnjaka odstraniti iir sicer od sklepa par delov. Prepričani smo, da g. podžupan tega ne bo dovolil, ker stari Iržani še danes pripovedujejo, da je Rečica pos'ala trg po pran-genju in zgoraj omenjenemu vodnjaku in sta ti zgodovinski znamenitosti ravno pred občin,ko hišo. Mokronog. Jutri v nedeljo po prvi sv. maši se bo vršilo predavanje o zatiranju m pokcmča-vanju voluharja. Vstop prost. Predaval bo Peter Strel, posestnik in trgovec. Cerkveni vestnik Kongregncija učiteljic in gospod ičrn so obvešča, da prireditve v Križankah ne bo 3., ampak 10. aprila ob 8. Marijina kongregaci.ia ra gospode in Meščanska Marijina kongregacijn pri sv Jožefu imata v nedeljo dne 3. t. m. ob 7 zjutraj skupno sv. mašo in sv. obhajilo. Zvečer ob pol 8 se prično verski govori za možo o predmeu »Ali more biti sodoben mož še ka'oličan?« Udeležba je ?л meščansko kon-gregacijo obvezna. Pripeljito svoje prijateljo in znance. Naše dijaštvo J. k. a. d. »Zarja« ima dnn.ee 2. aprila ob 8. i zvečer v svojih prostorih društveni sestanek. Na j sporedu je zanimiv referat: Naša politična organizacija. Za člane udeležba obvotua, gostje vabliem. Glasba CERKVENI KONCERT V LJUBLJANSKI STOLNICI 1. APRILA. T. L. Cecilijino društvo za stolno župnijo v LJubljani i prireja od 1. 1912 daljo v stolnici cerkvene koncerte in je v dosedanjih devetih koncertih nudilo našemu ludi za cerkveno gkisbo se znnimajočem občinstvu že mnogo plemenitega glasbenega užitka. Predvsem z izbranimi orgelskimi sklndbami svetovnih glasbenikov, pa tudi z izvajanjem, bodisi slovmske starejše in novejše, bodisi inozemske glasbe. Letošnji cerkveni bo deseti stolnični koncert, odkar se tovrstni koncerti redno ali vsaj pogosteje nego prej vršijo. Torej neknk mal jubilej. Spored letošnjega koncerta je zamišljen kot spominski večer Paleslrine o priliki 400 letnice njegovega rojstva. Palestrina bo zastopan s tremi izrazitimi štiriglasnimi ft capella zbori z dvema postnemu času prikladnima motetoma »O Domine Jesu Christe« in z Očitanji » O vos omnest ter mogočno Gloria iz latinske maše »Lauda Sion«, zloženo v hipomiksolidičnem tonu. Beethoven, čigar 100 letnico smrti obhaja letos vse kulturni svet bo zastopan po Žalobni koračnici iz klavirske sonate op. 20. O priliki pogreba pokojnega dr. Kreka jo jo na sedanjih stolnih orglah izvajal ravnatelj stolnega korn g. Stanko Premrl zadnjič in sedaj drugič. Domači slovenski skladatelji bodo zastopani po deležniku, čio-novi, a tako je vse~mirno čakalo, kaj zopet pride. Foersterjeva »Stabat Mater« so pričeli s pp, ki so je z crescendo razvil v krepki ff. Prednašanje jo bilo v resnici prvovrstno. Satnerjev zbor je znan, a reči moramo, da nas jo s svojim proizvajanjem presenetil. Cerkev je bila nnbito polna in ves čas je vladal najlepši red in mir. Po koncertu se je zbral pevski zbor v Hotelu Evropa, kjer jih je z navdušenjem in pesniškimi besedami pozdravil predsednik Prosvetnega društva, č. g. Lasbacher. Tudi mi se pridružimo njegovemu pozdravu in kličemo g pevovodju in njegovemu zboru, hvala za krasni užitek, ki sle nam ga napravil. —1— Boj za treznost. V četrtek zvečer se je vršil v Ljabljnnl kot običajno sestanek Sv. vojske, na katerem so navzoči r-ftdeli mnogo novega, celo senzacionelneg t Serijo slik. ki so kazale »bujno življenja« pijanca pri nas in drugod, je g. LindiČ z veliko vnemo in prepričevalnostjo pojasnjeval in rnzligal. Omenil in skrbno priporočal je tudi itnjigo, j važno zn alkoholno gibanje, ki jo je spisal župnik I Ant. Mrkun. Knjiga sama na sebi je vsebinsko tako dobra in vsestransko utemeljena, da so nujno priporoča vsem. Toda konsfatirati moram, la se ie našel v Ljubljani »Narodni Dnevnike, ki je i vehemenco napadel to knjigo, rekoč: »Z ovadbami hočejo delati'...!« Gospodal To ni res. NajJirže tisti dopisnik ni prečitnl cele knjige. Preberite jo in videli boste, da ste krivo sodili. Da pa so na koncu knjige i, obrazci za razne ovadbo in prošnje, je pa dobro. ! saj je ovadba skra|no sredstvo, če so r. lepa nič ne doseže, in to je večkrat, žal, zelo potrebno! Dalje moram konsfatirati, da nbstinen'sko društvo »Treznost« stalno napada »Sv. voisko«. »Treznost« napada tudi našega vladiko radi pastirskega lista o treznosti, češ da ni cbjekt'ven, da je površen, da ni strokovno utemeljen, da so v njem nasprotujoča si mnenja iti. Sicer pa se v kratkem šc malo pomenimo o listu, pa tudi o tem, kako so s-kuša politika zanašati ludi v absti-nenčno, oz. treznostno gibanje. Na koncu nam je zope! gdč. Rovanovn z razumevanjem recitirala Kunčičevo »Odlomke ;z zavrženega dnevnika«. Da bi še kal takih večerov bflo Ia vedno več udeležencev...! Boe živi treznosti Ljubljansko gledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Sobota, 2. aprila ob 15: KRALJ OIDIPUS. Predstava Pomladka rdečega križa L drž. glmn. Izven. Nedelja, 3. aprila ob 15. uri pop.: DANES BOMO TIČI. Ljudska predstave pii znižanih cenah. Izven Ponedeljek, 4. aprila BOŽJI ČLOVEK. Red D. Torek, 5. aprila; KRALJ OIDIPUS. Prelstava Pomladka rdečega križa I. drž. gimn. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 2. aprila: Zaprto. Nedelja, 3 aprila: ORLOV. Opereta Izven. Ponedeljek, 4. aprila: Zaprto. Torek, 5. aprila: EROS IN PSYCHE. Red C. Premijera opereto »Orlov», ki je bila napovedana za danes zvečer je preložena na jutri, v nedeljo zvečer ob pol 20. Preložila se Je vsled današnjega koncerta na korist fondu za postavilev spomenika kralja Petra I Sai je dolžnost vsega občinstva, da poseli ta koncert v največjem številu. Uprava gledolišča prosi vse one, kj so si kupili vstopnice za sobotno predstavo, da zamenjajo is'e pri dnevni blagajni v operi za nedeljsko pre-inijero, ali pa se jim ob predložitvi listkov vrne denar. Kakor javljeno je torej premijera operete »Orlov» v nedeljo, dne 3. aprila ob pol 8 zvečer. Mariborsko gledišče Sobota. 2. aprila ob 20: UČITELJICA. Abonma A. Kuponi. Nedelja, 3. aprila ob 20: MADAME BUTTERFLY. Kuponi. Ljudski ođer » Ljubljani Sobota, 2. aprila ob 8. uri zvečer: PASIJON Nedelja, 3. aprila ob 3. uri pop.: PASIJON. Knjige in revije Vigrotl, dekliški list, april 1927, št. 4. — Ta fino urejevani list naših deklet prinaša zopet nad vse izbrano vsebino, velikonočni pozdrav, večerne razgovore pri gospej Eli, ki dihajo nežno blagorodnoet, nadaljuje povest »Je pa davi sLanca pala«, ki sveti v globine 1 sodobnega časa in duš, istotako »Iz življenja v življenje«, kjer nas pisatelj vpelje v življenje na deželi, ljubko pomladno pismo, pomenite z gospo Selmo, ki jih tako željno čakajo srca, iščoča sveta, tolažbe, radosti, globoko občuleno pesmi, poročila iz orliške centrale in drug poučen drobiž. — Vigred je postala neobhodna za vsakega našega dekleta, ki iž nje črpa srčno izobrazbo, dviga svoji duši ter si brusi svoj značaj v svetel diamant — Vigred izhaja vsak mesec, za nečlane, oziroma no Orlice znaša naročnina 25 Din. Naj ne bo krščansko hiše brez Vigrcdi! F. «Planinski vestnik», glasilo Slovenskega ple-ninskego društva. Izšlo je št 4 ze mesec april s sledečo zanimivo vsebino: Dr. H. Tuma: Bohinjski Kot. — Ali palice ali cepin? — Tone Pod-vrečar: O Makedoncih in Makedoniji. — Gibanje člans'va SPD in naročnikov »Planinskega vestnika« v letu 1926. — Predavanja llrvatskog turističkog kluba »Sljeme« v Zagrebu. — Predavanja pod okriljem SPD v Ljubljani. — Občni zbor sevinjske podružnice SPD. — »Hrvatski Planinar«. — Zimski sport na Pohorju. — Nov Aleksandrov dom v Bosni. — Jakob Aljaž v postelji. — Priložena je slike: Travnik s Slemena. — »Planinski vestnik« izhaja 12 krat na lelo in stane 40 Din. — Naroča so pri Osrednjem odboru SPD. Zdravstvo OSKRBA JETIČNIKOV Z ODPRTO TUBERKULOZO. Maribor, 31. marca. Dne 1. julija 1921 se jo izdelal na širši seji pod predsednišlvom takratnega vodje bolnice pri-marija dr. černiča in ob navzočnosti ostalih pri-morijev in upravitelja bolnice ter inženerja Dolenca kot zas'opnika gradbene sekcije Maribor, točno opredeljen program za boeločo razširitev in izpopolnitev tukajšnje bolnice. Po tem soglasno spre-jetem programu so je določil lasien paviljon za oskrbo jetičnikov ter zaprašen in nemiren kot med Tržaško ceslo in železniško progo za bodoči gine-kološko-porodniški in okulis'ični oddelek. Z ozirom na la fiksiran program bolnice in na dejstvo, da je od odbora P. T. L. predloženi nečrt predstovljal le delno rešitev perečega vprašanja oskrbo jetičnikov v tukaj-nji bolnici, je sprožil gospod inšpektor dr. Kaličič načrt za nad-zidek nad medicinskim oddelkom, ka'eremu je pritrdil tudi bivši veliki žup?n dr Pirkmajer, kot predstavitelj kanitelne oblasti v mar. oblasti, ako ga odobri gradbena direkcijo v Ljubljani Omenjeno bodi, da se je v odboru P T. L. razpravljalo tudi o akciji za postavilev samostojne bolnice za tercijarno, neodh.lonljivo tuberkuloz« izven mesta Maribora, kje na zelenem Pohorju. Realizacija takego načrta pa bi zahtevala te/ke milijone, oko se upošteva, da ral i taka bolnica poleg bolniških sob še mnogo potrebnih pritiklin lrot laboratorij, kuhinjo, pralnico, stanovanja za sestre, upravitelja, zdravnike in služinčad, delje gospodarska poslopja itd. Velike vaole bi zahtevala tudd Inštalacija elektrike, vodovoda, kopalnic, greznic, telefona in komunikacijske ceste itd. ln kje so še nadaljnt milijoni za vzdrževanje bolnice? Tako bolnico more zidati samo država, a lega pa pri naïih razmerah v Jugoslaviji ni pričakovati še nekaj desetletij. Pro'ituberkuloziia ligo po je privetno društvo, ki mora slednjič vendarle računati z realnostjo in do-segljivostio stavljenih ciljev, ako hoče uspevati in napredovati. Zalo bj akcija po laki bolnici na Pohorju v okviru lige zna čil a mrivo rojeno dete, kar mora vsakdo priznali. Slednjič pa je treba pri akademski debati o predmetu »Kam spadajo boiniki z odprto tuberkulozo» diferencirati vprašanje »Kam spadajo oedrovitjivi oziroma zbtljšljivi bolniki t odprto tuberkulozo» — v gorska oziroma morska zdravilišča — in v vprašanje »Kaj naj narede obstoječe i splošne bolnice z nujnimi, bolniške oskrbe neob-! hodno potrebnimi slučeji, bolniške oekrbe neob-I država in privatno društvo ne zmoreta zgradbe ! Izolačnn lxilnir<> тл (д vrst« bolnikov daleč Izven ' Človeških naselbin. V tem slučaju, ko manjkajo take ejiecielne uslsnove, je trebe v obs'ojcčib bolnicah posla beli za potrebi.o i., iuciio teh slu fcftjov. Avtomobil 1000 KS, napravi 290 kilometrov v uri, last angleškega majorja S e g r a v c Slika na desni: Ahmed Zogu, šef albanske diktatorične vlade Slika na levi: Tamatava, mesto na Madagaskaru, ki ga je meseca marca ciklon strašno razdejal on fe l££lt®lišl£eg€& ®MJG΀i Razpoloženje francoskih katoličanov. Znani organizator in publicist François Vouillot je prepotoval okrožje Pas-de-Calais, in predaval pred ondotnimi »župnijskimi zvezami« o programu in gibanju francoskih katoličanov. To okrožje je zelo gosto naseljeno, obsega tri različne krajine. Na severu prebivajo ribiči, v sredi so obširne poljedelske občine, na jugu je središče železarske in premogovne industrije. Obiskal je v vseh treh predelih važnejše kraje in govoril vsak dan pred drugimi poslušalci. Od povsod pa je dobil isti vtis o razpoloženju katolikov, ki se jim hoče enotnosti, organizacije akcije. Pesimisti so mu prerokovali, da bo naletel pri katolikih po manjših mestih in vaseh na globoko razliko v mišljenju z ozirom na stališče do >Action française«, radi česar da je vsak skupen nastop nemogoč. Skušnja ga je poučila drugače. V Pas-de-Calais kot tudi v drugih pokrajinah, ki jih je obiskal v zadnjih treh mesecih, je dognal, da obstoje takšne razlike kvečjemu na površju, pri mali manjšini, mase ljudstva pa so enodušne. V vseh župnijah so se množine izrazile za resno in učinkovito delo v okrilju »Fédération natio-naJe catholique«, ki jo vodi general Castel-nau. V manjših krožkih se debatira sicer tudi o različnih političnih stališčih. A čim gre zato, da se nastopi za odpravo protiverskih zakonov, za uspostavitev krščanstva v državi in osvojitev ljudstva, se pokaže v praksi krepka enotnost. Tudi organizacija je na pohodu. Sestoji pa iz župnijskih skupin, ki so združene v škofijskih zvezah. Te župnijske zveze so osnovne, zavedne in disciplinirane edinice državne zveze- Vsak katoliški mož, ki se zaveda državljanskih dolžnosti in pravic in ki je Član te velike armade 2.3 milijona volivcev, ve, da pripada obenem k svoji župnijski enoti in preko škofijske zveze tudi k močni skupni preko škofijske zveze tudi k močni skupini organizacije francoskih katolikov. Skoraj v vsaki edinici je voditelj kak lajik, ki dela v skladu z župnikom in nosi odgovornost za razvoj gibanja. Vsi člani, bodisi meščani ali kmetje ali delavci, so polni odločnega duha in hočejo nastopati za svojo stvar. Dveletne skušnje so jim dale nove zavesti in vlile mnogo poguma. Zavedajo se, da tvorijo volivno silo, ki je postala eden temeljev, ki so potrebni za epas naroda in dežele in da imajo zato pravico do svobode. Ne dajo se več zazibati v brezdelje po večjem ali manjšem premirju. Domoljubni in socialni čut obenem z vero tih sili k nastopanju. Odkrito se vesele poino- Sven Hedin. Diplomatski zbor v Pekingu sc je moral zavzeti za usodo Svena Hedina. Znani poto-valec je nevarno obolel. Njegovi spremljevalci pa so izposavljeni stalnim napadom. Kitajska nacionalistična mladina zahteva od pekinške vla-'e, naj izžene slavnega švedskega potoval-ca. Evropska arheološka razkopavanja žalijo kitajski narodni ponos in tudi versko zavest. Kitajci vendar niso izumrli, kakor so mrtvi vsi Egipčani, da bi se lahko hranili ostanki njih cesarjev, kakor se to zgodi z egiptovskimi faraoni. či, ki jim jo ponujajo gotovi nasprotniki od včeraj, a zato niso nič manj pripravljeni, stopiti na branik za koristi vere, Francije in naroda v slučaju sovražnega napada. Značilen dokaz za to je dejstvo, da so bili zborovalci vedno najbolj navdušeni ob dveh mestih predavanja: pri omembi peticije 40 vseučiliških profesorjev, po večini svobodomi-selcev, protestantov in judov, ki so zagovarjali v imenu domovine pravico učečih redov do novicijata v Franciji, ker bi bilo sicer njihovo delovanje v Južni Ameriki m drugod, ki je tako važno za francosko kulturno propagando, obsojeno, da preneha, in pa pri govoru o pismu kardinala Maurina, nadškofa v Lyonu ki obljublja tem kongcegacijam svojo podporo, če bi smatrale za potrebno, da ne bi čakale preklica zanje krivičnega zakona in si sami vzamejo svobodo, ki jim jo ta zakon odreka. To razpoloženje je priča, da «mejo upati francoski katoličani na čedalje večje uspehe. -k. * * * SPOMENIK PIJU XI. V nedeljo, 20. marca, je bilo v palači am-brozijanske knjižnice slovesno odkritje spomenika Piju XI. Kip, ki jc delo kiparja Hcnr. Quattrinija, nam predstavlja sv. očeta kot am-brozijanskega knjižničarja, ki proučuje stare rokopise. Vsi višji cerkveni in državni dostojanstveniki in višji krogi milanski sploh ter veliko odposlancev vseh večjih evropskih univerz so prihiteli ta dan k temu pomembnemu odkritju spomenika Piju XI., ki je 25 let posvetil delu in težkemu študiju v tej svetovni knjinižnici. PIJ XI. ČEŠKEMU EPISKOPATU. Sveti oče je poslal 20. februarja t. 1. češkemu episkopatu pismo, v katerem jih prav posebno opozarja na solidno vzgojo duhovščine. Na Češkem namreč se je po prevratu pokazalo, ko je odpadlo toliko duhovnikov, da tu ni bilo solidne katoliške vzgoje. In ta problem je zdaj treba rešiti. Da bi se to zlo odpravilo, očetovsko prosi sv. oče vse nadškofe in škofe, naj vestno skrbijo za duhovski naraščaj že s tem, da ustanavljajo mala semenišča, kjer naj mladeniči žc kot dijaki dobijo temelj katoUških resnic. Posebno pa jc sv. očetu na srcu želja, da bi se v Rimu zgradil nov »Kolegij sv. Nepomuka«, kjer naj bi se najboljši vzgajali za duhovnika. Pij XI. je že daroval zemljišče blizu Latcrana v ta namen in obljublja še nadaljnjo pomoč. Ostalo pa naj bi škofje, v skrbi za dobre duhovnike, priporočili dobroti svojih vernikov. Tako bi z združenimi močmi dosegli velik cilj. kon svoj pomen. Pogodba se vedno uniči, če se ne ozira ena izmed obeh strank na določene pogoje. Kdo nam je odkril mikrobe? Ne oni, ki so šli nad divje zveri s puško v roki, so največji dobrotniki človeštva, pač pa oni, ki so zasledovali in raziskavah kal smrti v nevidnih inikrebah. Pred 200 leti niti slutili niso, da mikrobe obstojajo. Toda v Delftu na Holandskem je živel neki samotar, o katerem so ljudje rekli, da ni prav pri pameti. Bil je to trgovec z suknom in brez vsake izobrazbe ter ni znal drugega jezika kot pa svojo holandščino. Slišal je nekje, da ako brusiš steklo, vidiš stvari skozi tako steklo povečane. Pa jc za kratek čas pričel brusiti steklo, sprva seveda zelo nerodno, a kmalu se je privadil, da so leče izgledale precej dovršene. Nekoč je zbrusil posebno dobro posrečeno lečo in skozi to jc videl stvari, katere s prostim očesom ni bilo razločiti. S to lečo jc ogledaval lase, čebelna žela, glave muh itd. Nobena stvar mu ni bila preneznatna, da bi jo ne pogledal z lečo. Nekega dne pa jc napravil odkritje. Slučajno je pogledal na kapljo vode in njegova hči ga je slišala, ko jc vpil: »Poidi sem, hitro pridi! V tej kaplji deževnic«: .to živalicel Poglej, da plavajo. So tisočkrat manjše, kot pa jih more opaziti prosto oko človeka. Le poglej, kaj sem odkrili« Ime tega Holandca je bilo Leeuwenhoek, in s tem dnem je stopil v nov svet, v katerem je deloval do svoje smrti Ko je umrl, so mislili, da ne bo nikogar, ki bi se za to stvar dalje zanimal, toda našel sc je italijanski duhovnik po imenu Spal-lan za ni, kateri je dalje raziskoval in šel še korak dalje. Do takrat so mislili, da mikrobe nastanejo le slučajno, same od sebe. On pa je ugotovil, da je z mikrobami ista kot z vsakim živim bitjem. Posrečilo sc mu je eno teh neznatnih živalic ločiti ter jo postaviti na kraj, kjer jo je lahko opazoval. Kmalu je opazil, da se je mikroba razdelila v dva dela in vsak posamezni del zopet v dva dela in tako naprej, neprestano. Prvi pa, ki je dognal, da so mikrobe v zvezi z boleznimi, je bil Pasteur, slavni francoski učenjak, katerega stoletnico smo praznovali lani. Po mnogoterih poizkusih in življenjskih nevarnostih je iznašel zdravilo proti pasji steklini in tako postal dobrotnik vsega človeštva. Materina nedelja. Tudi Angleži praznujejo materin dan, in sicer so ga letos v nedeljo, 27. marca. Ta dan je bila posebna slovesnost v Westminster Abbey-i kakor tudi v mnogih drugih cerkvah v mestu in na deželi. Ta dan obiščejo otroci stariše ter jim prinašajo denar, cvetlice ali dragocenc okraske, v mnogih slučajih tudi jestvine, in kakor trdi angleški časopis, po katerem to posnemamo, je ta običaj že zelo star. Zelo star jc tudi običaj, da ta dan obiskujejo Marijine cerkve ter prinesejo primernih darov. Kadar gredo stariši v take cerkve, se otroci postavijo v špalir ter jim poklonijo vijolic. Vendar pa so to lepo navado v nekaterih krajih že opustili, pretečeno leto pa zopet poživili, a letos se je praznoval materinski dan kakor nekdaj. To in ono ATENTAT NA FORDA? Newyork, 1. aprila. (Izv.) Minolo nedeljo je veleindustrijalec Henry Ford v bližini svojega doma v Deroitu z avtomobilom ponesrečil. Ogniti se je hotel avtomobilu, ki ga je skušal prehiteti, pri tem je Fordov avtomobil zdrknil po nasipu in obvisel na nekem drevesu. Ford je obležal nezavesten. Vendar se je kasneje sam dvignil in se s težavo privlekel do svojeag doma. Forda so kasneje odpeljali v bolnišnico ter se razširjajo o njegovem stanju nasprotujoče si vesti. Njegova okolica je nesrečo najprej nekako prikrivala. Sedaj se v poučenih krogih trdi, da se je na Forda izvršil premišljen napad. Dva otroka sta videla, kako je Fordov avtomobil zasledoval neki drug avtomobil, ki je Fordovo vozilo prisilil k skrajnemu umiku in tako povzročil nesrečo. Preiskava je v teku. Ford je star 64 let, a jc bil še zdrav in izredno krepak. -j- Vseučilišče na vodi. Poročali smo že, da so se ameriški dijaki podali s svojimi profesorji na potovanje okoli sveta z ladjo, na kateri imajo spotoma redna predavanja. Ta ladja je 26. marca prispela v Hamburg. Na ladji je 496 ameriških dijakov in dijakinj in 70 profesorjev, -f Vrteča se vila. PariSki arhitekt Le-cuyer je zgradil vilo na premikajočem se temelju. S pomočjo elektromotorja se lahko obrača okrog osi v poljubno smer. Tako pridejo vse sobe na solnce, kakor sc pač to gospodarju zdi primerno. + Zavrnil jih je, NewyorSki vseučiliški dijaki so potom svojega časopisa naslovili na vse odlične osebnosti Ncwyorka vprašanje, kaj bodo delale 24 ur pred smrtjo. Večina na to vprašanje ni dala nobenega odgovora. Pač pa so med drugimi odgovori prejeli tudi odgovor ravnatelja newyorSkega brzojavnega urada, ki jc dejal, da bo zadnjih 24 ur svojega življenja preživel v molitvi za mlade vse-učiliške dijake na newyorSki univerzi, ki nimajo drugega hvaležnejšega dela, kot stav-ljati ljudem taka vprašanja. -j- Protikomunisticna pogodba. Forign Olficc objavlja anglo-holandsko pogodbo o pobijanju komunističnega gibanja v kolonijah. Obe vladi bosia skupno delovaii za popolno uničenie dela UL intcrnacionale v kolonijah. \ Nebo v aprilu. Dne 21. marca je dospelo solnce v nebesni ekvator. Od tedaj imamo astronomsko pomlad. Dan je daljši od noči in se vedno bolj daljša. Dne 1. t. m. je dan dolg 12 ur 47 minut, zadnjega pa bo trajal dan 14 ur 26 minut. Prirastek dneva v aprilu znaša torej t uro in 49 minut. Deklinacija solnca, njegova razdalja od nebesnega ekvatorja proti severnemu nebesnemu tečaju, pa zraste v tem mesecu od 4° 16' do 14° 33'. Že z manjšo povečavo, ali pa s primerno pro-jekcijosolnca, opazimovečkrat temne lise semintja na solncu. To znači solnčne pege. Nekaj teh je bilo jekcij solnca, opazimo večkrat temne liso semintja brez večjih peg. Prav posebno je treba opozoriti na to, da ne bi kdo hotel opazovati solnca brez očrnelega stekla, oziroma brez temno barvanih stekel. Tak si prav lahko ožge oči. Večerno nebo. Venera postaja vedno večja m leipša. Sedaj je oddaljena od zemlje okrog 200 milijonov kilometrov. Njena svetloba je tako narasla, da moramo opazovati Venero s prostim očesom že tudi podnevi. Venera je nekoliko manjša od zemlje. V isti razdalji bi bila naša zemlja tudi tako majhna, svetla lučka kot je sedaj Venera. Samo tako svetla bi ne bila, ker ni naša zemlja vedno tako zavita v goete oblake ko Venera. O Venerinem površju ni mnogo znanega, ravno radi skoraj stalne in neprodirne oblačne plasti. Trditi moremo, da je na njenem površju temperatura precej visoka na eni strani radi večje bližine solnca, na drugi pa radi gostega ozračja, ki močno zadržuje oddajajanje toplote, dočim svetlobo krepko odbija. O sestavi njenega ozračja tudi ni gotovih podatkov. Gotovo bo vsebovalo vodno paro, glede drugih plinov je verjetno, da je precej podoben našemu .ozračju. O trajanju dne na Veneri debata še ni zakltu čena. Dočim trde eni, da jo Venerin dan dolg blizu 24 ur, trde drugi, da se Venera ne vrti krog svoje osi nego se zavrti ko luna v času enkratnega ob-kroženja krog svojega središča. Trenutna hitrost Venero krog solnca znaša 34 km v sekundi. Živalsko ali zoodikalno svetlobo bonio lahko opazovali najložje opolnoči tam, kjer je bilo solnce ta dan opoldne. Ugoden čas za opazovanje tega pojava je do 4. t. m. in od 18. do konca meseca. Luna bo v bližini zemlje dno 1. in 30 t m Razdalja znaaš krog 385.000 km, dne 15. t. m. bo pa v največji razdalji, ki znaša 46.000 km več. Ko se po mlaju zopet prikaže mlada luna, opazimo sicer temni del, ki sveti v pepelnasto-sivi svetlobi. In sicer je ta svetloba tako aka, da je mogoče opaziti tudi razne posameznosti luninega površja. Izvor pepelnaste svetlobe imamo iskati v odbiti solnčni svetlobi z zemlje. Vidimo pa tudi, kako močno odbija zemlja solnčno svetlobo, ko že mali del odbite svetlobe tako osvetli telo, ki je več kot tretjino milijona km oddaljeno. Opazovanja so pokazala, da je temna stran lunine plošče bolj osvetljena zjutraj kot pa zvečer. Po Galileju ima to svoj vzrok v tem, da odbija zjutraj svojo svetlobo pretežno zemeljska celina, zvečer pa povečini oceanski del zemlje. Radi tega bi videli kopno svetleje od morja. Od zvezd stalnic imamo na vzhodni strani blizu obzora Irkturja v PriganjaSu, za njim pa vzhaja na jugovzhodu Klas v Devici. Nad južnim obzorom se nahaja Lev z glavno zvezdo Regul. Zimska 60zvezdja Arijon in Veliki ter Mali Pes zahajajo že kmalu zvečer. Planoti Merkur bo viden v tem meeecu na jutranjem nebu in sicer od 1. do 15. t. m. V največjo razdaljo, od solnca na nebu bo prišel dne 10. t. m. Vendar za opazovanje ne bo v ugodni legi ker bo njegov tir bolj nizko nad obzorom. Veuera se vedno bolj oddaljuje od solnca. JSajvečjo vzhodno elongacijo bo dosegla dne 2. jul. Mars se nahaja prve dni aprila v Biku, potem pa v Dvojčkih. Je še vedno precej svetla zvezda, oddaljena od nas krog 250 milijonov km. Lahko je zasledovati, kako hitro spreminja svoje mesto med stalnicami. Z velikimi dalnogledi ga je mogoče opazovati prvo polovico noči. Vendar je uspeh opazovanj v tem času že zelo majhen. Jupiter je preblizu solnca, radi tega io neviden. Saturn vzhaja pozno zvečer na jugovzhodu. Za opazovanje je pa bolj neugoden, ker ima veliko južno deklinacijo. Uran je v sozvezdju Ovna, torej v istem, kjer solnce, in je neviden. Neptun jo v sozvezdju leva in ga moremo opazovati, ko nastane tema. — Zadnja dva planeta opazimo le z daljnogledom. Utrinki. Iz »ozvezdja Lire, ld vzhaja zvečer na severovzhodu, se bodo prikazovali nekoliko bolj številni utrinki od 19. do 22. t. m. Njih značilnost je velika hitrost, s katero se iskré na nebu. Z o m l ia se nahaja dne 3. aprila v srednji raz* dalji od solnea, kar znaša 149,501.000. Kot znano se spreminja razdalja zemlje od solnca od prvih dni januarja, ko je najbližja solncu, to je blizu 147 milijonov km, na do 3. julija, ko.je razdalja dosegla največjo vrednost to je blizu 152 milijonov km. Dasi pokriva zemeljsko površino do trt četrtine samo morje, vendar ima od morja direkten užitek lc '/is vseh ljudi na svetu. * Pepel vulkanskih izbruhov so našli 500 milj od kraja ognjenika. * Kobilice imaio ušesa na oredniih nogah. Moderni zakon. Sodnija v Mount Vernonu v Zed. državah Je odbila prošnjo gospe Edith Nuvhctovc, ki je zahtevala alimente od ločenega moža. Ločitev se jc izvršila na zahtevo soproga. Navedel jc dva vzroka: žena mu nikoli ni kuhala večerje, ker jc bila vsak večer v baru. Čc pa je šel ž njo tja, ga je pustila sedeti in jc vedno plesala z drugimi moškimi. Sodnik je vpošte-val oba vzroka. Ločil jc zakon in ni priznal ž^ni pravicc do alimentov. Sodoben zakon, jc rekel, je pogodba, business, ki temelji na obojestranski koristi. Mož služi denar, žena pa skrbi za dom. Cc hoče žena plesati z drugimi, ia nima mož niti veterie ne zabave, izgubi za Zonimivosîi Gospodarstvo Razpoloženje dolžnosti davkoplačevalcev v II. četrtletju 1927. (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani) I. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. maja 1027 dospo v plačilo neposredni davki za II. četrtletje 1927. Ako davek za leto 1027 še ni predpisan, je plačali obrok po višini zadnjega definitivnega predpisa. V tej izmeri plačani obroki so obračuni jo povodom definitivnega predpisa za le!o 1927. Davčni uindi eo upravičena zaostale davke prisilno izterjati, ako se ne plačano v 14 dneh po dospelosti i nzaračunati poleg 8 odstot. zamudnih obresti še eksekucijske stroške, kj znašajo za opomin 1 paro od vsakega dinarja dolžne državne davščine. II. Posebna pridobnina. Podjetja, ki javno polagajo račune, so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 30. junija predložiti napoved za odmero posebne pridobnine. III. Davek na poslovni promet Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, to je oni, katerih promet je v letu 1926 presegel vsoto B6.000 Din, so dolžni do 30. aprila 1927 odpre-miti s posebno prijavo davek od prometa, opravljenega v I. čelrtleiju 1927. Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljenega v 1. 1925., plačnjo sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davlia na poslovni promet predpisanega za leto 1927, v primeru pa, da ta šo ni predpisan v izmeri predpisa za 1. 1920. IV. Davek na zaeluïck telesnih delavcev. Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, morajo odpremitj pobrane zneske in predložiti sezname najkasneje do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki opremljajo pobrane zneske Б četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. aprila 1927. V. Raz.rçrnitcv izkazov o predpisanih davkih. 0 davkih, ki so jih davčna oblastva odmerita v I. četrtletju 1927 bodo predpisana izkazi razgrnjeni prvih 15 dni v mesecu aprilu 1927, kolikor davkoplačevalci niso bili na razgrnitev izven tega roka Iposebej оротлnjeni. Prizivni rok se pričenja e 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. VI. Dopolnilna prenosna taksa. DrugI obrok dopolnilne prenosne takse, ako presega letni predpis znesek Г>00 Din, jo plačati od dne i. do vštetega dne 15. aprila t. 1. Kdor ne položi predpisane vsote v tem roku, plača poleg redne takse in 8 odstot. zamudnih obresti za kazen še dvakratni znesek nepolužene takse. VII. Taksa na kupone ali dividende in na tantijemo. Od kuponov ali dividend in od tan!i;em se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10 taksa 1 odstot. Takso je položiti pri davčnem uradu v 15 dneh |io odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka sc kaznuje s trikratnim zneskom redne takso. • • • Slovenski denarni zavodi in znižanje obrestne more. Ргслко Belgrada je dospela v zagrebške liste vest, da bodo slovenski denarni zavodi zavzeli stališče proti znižanju obrestne mere. Ta vest pa nikakor ne odgovarja resnici. Društvo bančnih zavodov je poslalo tem listom pojasnilo, v katerem ee poudarja, da banke in denarni zavodi v Slove-Hfli 'pliftUjcjo na vloge 5—7 odstotkov in računa-fb 'ia kredite 14—15 odstot, medtem ko velik del poso/iliOc çal^teva za posojilo le 9—10 odstot. neto. To so obresti, kakršni ne obstojajo niti v Zagrebu, še manj v Belgradu. Da so obresti v Sloveniji najnižje, dokazuje dejstvo, da stalno odteka denar iz Slovenije predvsem v Zagreb in to v obliki hipo-tekarnih in drugih posojil in da držijo slovenske banke redno velike gotovine pri zagrebških ln belgrajskih bankah. Iz objavljenih poročil slovenskih denarnih zavodov je razvidno, da so ti zavodi s simpatijo pozdravili akcijo Narodne banke glede znižanja obrestne mere. Tudi Narodna banka priznava, da so denarni in kreditni odnošaji v Sloveniji boljši kakor povsod drugje. Pri tej priliki uaj bo še omenjeno, da so slovenske posojilnice v preteklem letu nakupile za 100 milij. I)in povojnih državnih popirjev, ker je nakup istih radi višje obrestne mere v ostalih pokrajinah za naše denarne zavode zelo ugoden. Lombariliranjo vojne odškodnine in poštna hranilnica. Svoječasno jo poštna hranilnica pozvala denarne zavode, naj kupujejo vojno odškodnino, katero vedno lahko lombardirajo pri pošlni hranilnici po kurzu 250. Kljub temu pozivu in obljubi pa je sedaj centrala i>oštne hranilnice lombardi-ranje teh obveznic odklonila Tako postopanje od strani jioštne hranilnice gotovo ne bo pripomoglo k dvigu tečaja vojne odškodnine. Jugoslavija in mednarodna leletnišlca konferenca na Dunaju. Te dni je bila na Dunaju zaključena mednarodna železniška konferenca, ki je določila srednjeevropski medn. tovorni vozni red za leto 1927.-28. Ta vozni red je dovolil jugoslovanskemu izvozu prav ugodne trase. V slučaju povečanega izvcraa v izvozni seziji se bodo za potrebe Jugoslavije ujvostavili posebni tovorni vlaki. Glode prometa med Jugoslavijo in sosednimi .državami je bilo ugotovljeno, da izvirajo vso težkoče iz pomanjkanj? skupnih obmejnih postaj. Radi tega se mora carinska manipulacija vršiti na obeh straneh meje. kar povzroča, da morajo vlaki dvakrat tako dolgo čakati, kakor pa če bi se carinski pregled vršil na skupni obmejni postaji. Zastopniki vseh udeleženih držav so izrazili željo, da so čimpreje ustvarijo take skupne postaje. Za trgovinsko po sod bo ï Rusijo. Na plenarni seji belgrajske trgovske zbornice, ki so je vršila 31. marca, je bilo iznešeno tudi vprašanje ureditve trgovskih odnošajev z Rusijo. Zbornični podpredsednik g. Sv. Stanojevič je poudarjal, da imamo v naši državi dovolj industrijskih podjetij, ki bi lahko izvažala svoje proizvode v Rusijo, ravno tako kakor bi tudi mi laliko uvažali mnoge ruske proizvode. Ker pa nimamo urejenih odnošajev, so moramo posluževati inozemskih posredovalcev. Ker je stanje tako, moramo ustvariti redne od no-šaje potom trgovinske pogodbe. Zbornična uprava smatra, da je treba pogodbo z Rusijo čimpreje zaključiti, ker je to v interesu obeh držav. G. Stanojevič je na koncu poudaril, da ne smemo pozabiti, da je v temeljih naše kraljevine dovolj ruske - i. Izjava zborničnega podpredsednika je bila sprejeta 7, burnim odobravanjem. Lesni trg. Ugodnejša situacija na lesnem tržišču traja že nekaj mesecev, navzlic temu pn ni videti, da bi se tudi cene izboljšale. Ponovno se opaža, da čim se cene dvignejo, se tudi ponudba poveča, vsled česar cene zopet padejo na prejšnji nivo. To neugodno gibanje cen povzroča neugodna finančna situacija večine podjetij, ki so primora-na oddajati blago tudi po nižjih cenah, da si zasi-gurajo sredstva za nadalinje obratovanje. Izvoz je v zadnjem času zadovoljiv in je usmerjen predvsem v Italijo; izvaža pn se tudi v Španijo, Grčijo, Belgijo, Nizozemstio in Nemčijo. Nekaj trdega lesa je -bilo v zadnjem času izvoženo tudi v Malo Azijo. Posledice dviga romunskega leja (oslabitev romunske konkurence) se bodo pojavile šele, če se bo lej obdržal dalj časa na sedanji višini. Inozemski lastniki srbskih predvojnih obligacij pričakujejo takojšnjo rešitev vprašanja valorizacije. V zadnjem poročilu švicarske banke Ber-thond & Co. (Ženeva) se razpravlja med drugim tudi o vprašanju valorizacije 4 odstot. srbskih predvojnih posojil v zvez.i z amendmanom finančnega zakona, ki pooblašča finančnefra miuistra, da urodbenim polom uredi državne dolgove. Omenjena banka pričakuje, dn bo ta am and m an dal finančnemu ministru možnost, da v najkrajšem času reši vprašanje valorizacije srbskih predvojnih posojil. Švicarski listi prinašajo to vest in vzdržujejo lastnike teh obligacij v veri, da jim bo naša država plačevala anuitete v zlatu. O valorizaciji teh obligacij, ki bi znttno povečala državne izdatke za obresti in amortizacijo teh posojil pa ni mislili, ker daje ta člen finančnega zakona fin. ministru le pravico, da po soglasnem pristanku ministrskega sveta in v sporazumu s fincnčuim odborom reši vprašanje konsolidacije državnih dolgov ne pa valorizacije dolgov. Konkurz je razglašen o imovini Janeiza Hirš-тпапа, posestnika in trgovca na Krtini, pošta Dob (roki: 2. aprila, 7. maja in 21. maja). Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopno zndruge: Mo-horjeva tiskarna v Celju, r. z. z. o. Z.; Plelarska zadruga v Notranjih go-icah, r. z z o. z.; ICmetska hranilnica in posojilnica v Srednji vasi v Bohinju, r. z. z o. z.; Živinorejska zadruga Videm-Dobrepolje, r. z. z o. z. Občni zbori. 11. aprila se vrši v prostorih Kreditnega zavoda za trg. in industrijo v Ljubljani redni občni zbor »Arbore lesne trgovske in industrijske d. d. v Ljubljani; 21. azrila pa v prostorih Ljubljanske kreditne banko v Ljubljani* redni občni zbor Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. Novi romunski carinski tarif. S prvim aprilom je uredbenim potom stopil v veljavo novi romunski carinski tarif, ki prinaša važno spremembo romunske trgovinske politike. V tem tarifu so določene normalne in minimalne postavke, vendar pa se v bodoče nobeni držnvi ne bo več priznala klavzula največje ugodnosti za vsako blago, temveč le minimalni tarif za gotove vrste blaga. Novi tarif znatno poveča carinsko zaščito romunski industriji, predvsem železarski in kovinski industriji. fiorsca Dne 1. aprila. PENAH. Zagreb. Berlin 13.52-13 53 (13.52—13 55), Italija 265.05—2C7.00 (200.74—2CI.74), London 270 20—277 (270 20- 277), Newyork 66.75— 56.95 (50.75—56.95), Praga 1G.30—1G9.10 (108.3—1G9.10), Dunaj 8.005—8.035 (8.0O46-8O346), Curih 10.94 do 10.97 (10.9-1—10.97), Amsterdam 22.7805—22.8405 (22.7805-22.8405). Curih. Belgrad 9.13 don (9.13 den), Budimpešta 90.75 den. (90.75 den,), Kerlin 123.29 (123 24 den.), Italija 24.36 den. (23.84 den), London 25.25125 den. (25.25 den ), Newyorlt 519.75 den. (519.875 den.), Pariz 20.365 den. (20.36 bi.), Praga 15,395 (15.40 bi.), Dunaj 73.13 den. (73.10). Madrid 93.40 (93.55), Bukarešt 3.22 (3:40 bi.). Sofija 3.76, Varšava 57.95 den., Amsterdam 208 (207.95 den.), Bruselj 72.25 den. (72.25 den.), Kopcnhagen 138.G5 (138.G0). Dunaj. Devize: Belgrnd 12.46. Kodnnj 189.25, London 34.45, Milan 33.34, Newyork 709.30, Pariz 27.79, Varšava 79.12. — Valule- lira 33.42, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.98 Praga. Devize- Lira 158.05. Zagreb 59.25, Pariz 132, London 163.36, Newyork 33.G1. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljano. 7 odstot. invest. posoj. 83.50—87, vojna odškodnina 338 bi., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 1!>5—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 99—100, Prašto-diona 850 den., Kred. zavod IGO—170, Trbovljo 420 den., Vevče 120 den., Stavbna 55- 65, šešir 104 den. Zagreb. AgTarne obv. 54—54.501, 7 odstot. invest. posoj. 86.50—86.75, vojna odškodninn 337 do 337.50, Hrv. esk. 104.50—105.50, Kred. S"*—94, Hipobanka 65—05.50, Jugobanka 94.50 1'ra-štediona 850—855, Ljublj. kreditna 153—154, Drava 455—460. Šečerana 400—465, Gutmann 280 do 285, Slavonija 28—30, Trbovlje 420—428, Vevče 142.50—147. Dunaj. Don.-savska-jadr. 89, Zivno 80.50, Kranjska industrijska 51.20, Trbovlje 53.70, Ilrv. esk. 13 50, Leykam 12.80, Hip. banka 8.30 Avstrijske tvornice za dušik 30, Slavonija 3.65. BLAGO. Ljuhliana. Smreka, jelka: hlodi od 4 m naprej 220—250, brzojavni drogi 200—2G0, trami merkantilni 200—250, madrieri 430—530; Bukev: deske plohi naravni neobrobljeni 430—500. de-ko plohi naravni ostrorobi G00-,000, frizi 000—800; Hrast: hlodi 1„ lia, 350—450, frizi 900-1200. Zi o pšenica bačka 75 kg, 2—3 odslot. 350 do 355, rž bačka 71—72 kg, 2 odstot. 305—310, koruza banatska I 200-210. Tcndonra: les: živahna za madriere; deželni pridelki: mlačna; zaključki :les 5 vagonov. Spominjajte se Podpornega društva slepih, Uubliana, Wolfova 121 Spori TK Skala. Redni člani ee poživljajo, da oddajo kontrolne pole najkasneje do 15. r.prila t. 1. Člani, kateri do tega termina ne pošljejo istih, prevede klub kot podporne člane. fc>K Ilirija, nogometna sekcijo. Danes ob 16. trening za juniorsko in dijaško skupino. Prevzeti treba ob tej priliki klubske izkaznice 1er plačati Članarino za prve 4 mesece. — I. moštvo in rezerva naj bosta točno ob 18. uri v garderobi radi nabave novih čevljev ln opreme. — Sestava moštva za jutrišno tekmo z Uapidoin v Članski knjigi v »Evropi«. — Načelnik. II. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA V LJUB- ^ LJA.N1. L raired: normes:Slovan, Primorje:Jadran, II. razred: Reka-Svoboda. Jutri, v nedeljo se odlgrn n igriču ASK Primorja II. kolo pomladanskih prvenstvenih tekem, in Jadran ob 16. uri. Ueka in Svotxxla absolvirata Hernies in Svoboda nastopita ob 14.30, Primorje svojo tekmo že ob 10.30 dopoldne. Hernies nastopi proti Slovanu v svoji običajni, dobro vigrani sestavi, ki velja momentano za enega najboljših ljubljanskih moštev. Slovan postavi jutri dosti močnejše moštvo kol preteklo nedeljo proti Iliriji in Hermesu nikakor ne bo пеоравеп nasprotnik. Pričakovati jo mod njima otvorjene igre, prav tako kot v srečanju mod Primorjem in Jadranom, v katerem je čislo negotovo, katero moštvo bo odneslo zmago. Jadran je igral preteklo,nedeljo s Hermesom neodločno 2:2, teden dni prej pa proti Primorju z izidom 1:2. Pokazal je posebno proti Hermesu jako dobro iffro- Primorje ima vsled svoje slabo pozicijo v prvenstveni tabeli dovolj vzroka potruditi se, da zmaga in da ei reši obe točki iz tega srečanja, da končno vendarle napreduje s poslednjega mesta tabele. Reka postaja resen tekmec za prvaka II. razreda. Ako jutri zmaga, pride prehodno že na čelo tabele. V Svobodi naleti na moštvo, proti kateremu bo moral» zbrati vse svoje sile. MEDNARODNOST V ŠPORTU. Ko so zadnjič gostovali Ogri v Pragi, ee je vršil pred igro običajen pozdrav. To pot so se pozdravili res mednarodno, govorili so kar v petih jezikih. Podpredsednik kluba »Slavija« dr .Dušek jo nagovoril Ogre v francoskem jeziku in je bodril svojo igravce v češčini. Predsednik ogrskega kluba Langtelder jo odgovoril po angleško, s svojimi Igravci jo govoril madjarsko. Oba gospoda sta pa nagovorila sodnika Urauna v nemškem jeziku. Bolj mednarodno pa res ne more biti. KOLESARSTVO. Znani italijanski kolesar Girardengo bo tekmoval v šestdnevni dirki v Parizu, ki se prične 4. t. m. in se torej ne bo mogel udeležiti velike italijanske kolesarske otvoritvene tekme Miluno-San Hetno. Tekmoval bo tudi za svetovno prvenstvo na nemškem Niirburg - ringu. Amorikanec Mac Namara je pri otvoritvi dirkališča Bulfalo v 1 Parizu zmagal v dirki na 1999 m; drugi Je bil Meteorološki 7nvod Vremensko ooročilo v Liubliani dne 1. aprila 1927. Višina bnromefra 508'8m Opazovanje tiaro melei loplota » C Kel. vloge • k Veter ln bnlna ▼ m Obioč nosi 0— IU Vrsta padavin 0D II h ш £ krni rpe ob otiarovaitfu | »mлчloî,, 7 759-3 4-4 m E 2 10 dež 2-3 9-7 3-8 Ljubljana (dvorec) 8 759-2 5-0 81 mirno 10 14 755-7 8-8 07 NE 2 10 21 755-5 6-7 70 VV 1 5 Maribor ltS-2 5-0 74 NW 6 10 14 2 Zagreb 758-2 16-0 93 NE 2 10 13 4 Beigrad 8 758-1 6-0 93 NVV 2 10 12 5 Snrajtvo 759-4 4-0 92 mirno 10 dež 1-0 10 4 Skoplfe 7?5-8 10-0 67 VV 1 10 dež 2-0 17 8 Dubrovnik 756 3 u-o 34 E 2 4 5 5 Praga 7S6 4 5-0 - SVV 2 5 dež 6-0 9 4 Split 7 757-2 10-0 53 NW 2 2 15 8 Najvišje temperature ve jajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 705 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vromensko poročilo za 2. aprila: spremenljivo vreme bo trajalo nadalje, ponekod niso izključeno padavine. Sir H. Rider Haggard: 152 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Nato je glasno vzkliknila, se mi vrgla okoli vratu in se zjokala, kar bi pač vsakdo izmed nas storil, ako bi se kdo izmed naših predragih rajnikov iznenada pojavil pred našimi očmi živ in zdrav, njen mož me jo zadostno zgrabil za roko in skoraj zaklel od začudenja, kakor se dostikrat zgodi pri nekaterih moških, kedar so nenavadno močno ganjeni. Otroka pa sta me strmo gledala; naposled sem poklical dekleta k sebi, ki je bila precej taka, kakršna je bila njena mati, ko sva se poslovila ter ji povedal, da sem tisti stric, o katerem je gotovo že slišala praviti, da jo že pred leti umrl. Nato smo poslali hlapca po mojega konja, na katerega smo bili vsi pozabili, da ga je odpeljal v hlev, in se podali k večerji; po večerji sem jih prosil naj mi povedo vse, kar se je bilo med tem na domu zgodilo. Tako sem zvedel, da je bogastvo, ki mi ga je bil zapustil moj nekdanji gospodar in učitelj Fonsecka, dospelo srečno na moj dom in da je izvrstno pro-spevalo v Lilijinem varstvu; ona je bila le malo porabila za sebe in se je smatrala zgolj kot njegova oskrbnica in ne lastnica. Ko so bili prepričani o moji smrti, je moja sestra Marija vzela svoj delež, kakor sem ga ji bil zapustil, in je z njegovo pomočjo nakupila nekoliko zemljišč in gozdov v okolici. Ko sem to slišal, sem ji takoj rekel, da naj obdrži vse kot darilo od mene, saj sem imel brez njih po vsej priliki večje bogastvo, kot sem ga potreboval ; te moje besede niso bile malo všeč njenemu možu Wilîredu Bozardu; v resnici je težko človeku ločiti so od stvari, katero io imel žo пшоцо let kot lastno posest. Zvedel sem tudi vse ostalo; o nenadni smrti mojega očeta, kako je zlato, ki sem ga bil poslal domov, obvarovalo Lilijo, da jo niso prisilili vzeli mojega brata Geoffreya, ki se je potem udal pijači, da je umrl šele enoinštirideset let star; o smrti gospoda Bozarda, Lilijinega očeta in mojega nasprotnika, ki je umrl za mrtvoudom, ki ga je zadel nekoč, ko se je bil nenadno močno razjezil. Ko se je njegov sin Wilfrid poročil z mojo sestro Marijo, se je Lilija preselila na naš dom Lodge in plačala dolgove, ki jih jo bil moj brat Geofl'rey naredil na dedščino. Od tedaj jo ves čas živela na našem domačem posestvu v žalosti in samoti, vendar ne popolnoma nesrečna, ker je posveiiîa mnogo svojega časa dobrim delom. Povedala mi je, ako ne bi imela toliko posestva in denarja, ki ga je morala upravljati kot dedinja, da bi bila žo davno stopila v samostan, kjer bi v miru preživela ostalo življenje; ker je biia prepričana), da sem bil mrtev — glas o potopu moje ladje je segel vse do Ditchinghama — ni mislila več na možitev, dasi je bil marsikateri ugleden in premožen gospod prosil za njeno roko. To in nekoliko manjših stvari, kakor n. pr. rojstvo in smrt otrok in poročilo o velikem viharju in poplavi, ki je zadela bungaysko mesto in vso dolino reke Waveney, je bilo vse, kar so mi imeli povedati ti dobri ljudje, ki so bili vsa ta dolga leta preživeli v miru. Ko so mi tako povedali, kaj so bili ta čas doživeli, so me pozvali, da naj povem še jaz, kako se je meni v tem godilo. Pričel sem takoj od začetka in zanimivo je bilo gledati njihove obraze, ko so poslušali. Vso dolgo noč sem sedel poleg Lilije in jim pripovedoval svojo zgodbo; slavci so že utihnili in oglasili so se drozgi in kosi, in zgodbe še ni bilo konec. Zavoljo tega smo šli spat v sobe, ki so nam jih pripravili j in zjutraj so nadtljeval, v dokazilo resnice sem jim pokazal meč, ki som ga bil odvzel Bernalu Diazu, pvratnico z velikimi emarajtuli. katero md io bdi podaril Guatemok in brazgotine mojih ran. Še nikoli in zjutraj sem nadaljeval, v dokazilo resnice sem jim pravil o poslednji žrtvi otomijskih žensk in o strašnem koncu de Garcie, ki je umrl bojujoč se z lastno senco, ali bolje povedano, s sencami svoje zlobnosti, so od strahu na glas vpili, kakor so zopet jokali, ko sem jim pravil, kako je bil umrl Guatemok in kako sem izgubil svoje tri sinove. Tej družbi pa nisem povedal vse svoje zgodbe; marsikaj je bilo samo za Lilijina ušesa; in njej sem govoril o mojem razmerju do Otomi kakor govori možak z možakom, ker sem bil prepričan, da ne bi nikdar vladala popolna vera in zvestoba med nama, ako bi bil kaj zamolčal. Zavoljo tega sem ji razodel vse svoje dvome in notranje boje, in ji tudi nisem zamolčal, da sem sčasoma začel ljubiti svojo ženo Otomi, da me je njena lepota in milina vlekla k njej izza prvega trenutka, ko sem jo bil videl na Monte-zumovem dvoru, in zamolčal nisem onega, kar se jo bilo zgodilo med nama na žrtveniku. Ko sem končal, se mi je Lilija zahvalila za mojo poštenost in je rekla, da je videti, da se moški v takih rečeh razlikujejo od žensk, posebno ker ona ni nikdar čutila potrebe, da bi bila obvarovana pred izkušnjavo druge ljubezni. Ljudje smo pač, kakor nas je ustvaril Bog, in zavoljo tega nimamo pravico očitati drug drugemu. In dalje, da je bila ta Otomi vzlic temu, da je bila poganka, velikosrčna ženska, ki je lahko premagala omahljive oči moških, posebno ker je zavol jo svoje ljubezni tvegala veliko več, kakor bi ona, Lilija, mogla tvegati; in da je bilo jasno, da 6em moral konec koncev voliti m i 8 os i d o ^ d N* Cl «J — (i o d .. a л g ® e £ os a o Ћ iS H 8 a 0 B J S K O a * « ® , 1 H .9 e I o 'SO 2 » m « . ■C > 4) $ ra o a O D. S » >8 Z O- iS « a S J e ® 3 J: •'t. "1 — a V • Qi E g g O v, r S ® " I S .5 з > a; — N Jj J jj> , ">, 1 'Z o a § o .. » M « 91 - S — > .s 8a î 2 b ■ S- « f a. « a •■ m S ^ i. Q œ S » . _ K h S « » 2 a i i * .s o 2 ra . O- m ® o 0 a ► ž 8 M a h > — ° ai a -a u 4) o oo -3 K3 111=111= Najboljši šivalni in pletilni stroj •e oillno I» ÛRITZNER Ш MIM » dom, obrt Ib Induittrljo t vaeb opremah Istotam švicarski pletilni stroj DuBItO Pouk v vezenin brezplačen. Vefletno itnraioi i». Mlake cene tudi na obroke. Josip Peteline, LJUBLJANA no'"ra apom! Brunier, tretji Girardengo, četrti Pellisier. Na 1000 metrov je bil pa Giraciengo prvi in Mac Namara drugi. Na 10 km je bil prvi Grassin (8:19), drum Sawal, tretji Suler; na 20 km prvi Grassin (16: 11.2), drugi Berkeyn, tretji Sawall, četrti Suter; na 30 km prvi Grassin (24:26.8), drugi Berkeyn tretji Sawall četrti Suter. Gori omenjeno italijansko cestno dirkanje iz Milana v San Remo se vrši letos dvajsetič proga je dolga 289 km. Razen Girardenga bodo dirkali najboljši italijanski kolesarji Binda, Brunero, To-nani in Gay. Zadnja dva dirkača dirkata za nemške tvrdke. — Na Francoskem pa zelo trenirajo za klasično dirko sokoli Francije«. PLAVALSTVO NA JAPONSKEM. Letos bo priredila Japonska prvo mednarodno plavalno tekmovanje. Plavalstvo je že skoz stoletja nn Japonskem zelo v časti in ga zelo gojijo. V prejšnjih časih ni veljal noben moški za popolnega bojevnika, kdor ni znal izborno plavati in kdor se ni znal v vodi prav tako boriti kot na suhem. Mladino vojaške kaste so vzgajali v sabljanju, streljanju z lokom, v borbi s kopjem in v plavanju. Vojak je moral znati plavati, tudi v polni opremi, v oklepu; z veiike višine se je moral prav nizko potopiti, z male višine pa zelo globoko. Dalje je moral v vode skočiti, ne da bi se potopil, in je moral v vodi takoj pričeti boj s sovražnikom. Plavanje na 15 km so imeli za vajo, plavanje na 30 km ni bilo nič posebnega. Armada in mornarica japonska gojita plavalni spori še danes v veliki meri, vsi naborniki morajo znati plavati. Večkrat lahko vidiš, kako plava cel bataljon v široko raztegnjeni fronti Sez 30 km široki tokijski zaliv. V primeri s trajnostnim plavanjem na dolge razdalje so tekmovalno plavanje na krajše razdalje prej malo gojili. Šele na pariški olimpijadi 1024 so prvič startali japonski plavači na 100 m. Od tedaj naprej so pa tekmovalno plavanje tako zelo gojili, ia so že lani mogli premagati izborne havaijske prvake. Najboljši japonski plavnč je sedaj Tnkalši, ki je tudi v Avstraliji izvojeval lepe uspehe. Dobro poznamo njegovo ime. 100 m prosto je plaval 59 4; tudi na 200 in 400 m je blizu svetovnega rekorda. Najboljši plavač na hrbtu je I. Kimnra, 100 m v 1:14.8, Tstiruda je japonski prvak v prsnem plavanju na 200 m, 2:57.2. Japonska vTsta je plavala lani proti Havaijccm 800 m v 9:38.2. I.etos bodo tekmovali Japonci z najboljšimi plavači Amerike, Avstralije, Havaijskih otokov in morda tudi z nekaterimi Evropejci Na olimpijado bodo tudi prišli. Nasnanfla ■ Pevsok društvo Kodeljevo vabi vse prijatelje In člane na važen sestanek, ki se vrši dne 4. t. m. ob 8 zvečer v prostorih tov. Poglajena. Za člane obvezno, — Odbor. Organizacij« javnih nameščencev somišljenikov SLS vabi člane, da takoj, vsaj do 5. t m. poravnajo zapadlo naročnino, kei hi se jih sicer moralo črtati Se pred občnim zborom. — Predsednik. Slovensko zidar?ko in tesarsko društvo je občni zbor vsled tehničnih ovir odgodilo na 24. aprila 1927. Kraj in začetek, kakor je bilo objavljeno. — Odbor. ттш posredovalne prodate! Iz tovarne штшМ k Tomi Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo pomladne mošhe honlchdfc kakor tudi oblek za dijake in otroke. Ne dajemo na obroke! Pač pa smo posebno ceni in solidni! Mehanična tovarna obleh d. đ. podružnice Ljubljana, Mesms trtf st 5 Vaalia drobno vrat ca 1-50 Hln ali vsaka besrde SO por Najmanjši og ai 3 ali 5 t Iri. Ogloel na< devet vrstic ae račun«|o vite. Z* odgover snam e Na vprašanju brez znamke ne odQov?r)nnio I Cikasto vino za izdelovanje KISA v vsaki množini, kupuje Kisarra JOS. VODNIKA DEDIČI, Ljubllana VII. . CelovSka cesta 76. 2416 TRG. SOTRUDNIK mlajša, agilna moč, Išče službo. - Ccnj. ponudbe na upravo lista pod »Izložbeni aranžer« St. 23Б0. POŠTEN FANT bi se rad izučil krojaštva. Pogoji po dogovoru. — Jakob Tomazin — Bistra, Borovnica. 2429 Kuhinjsko moč dobro, išče restavracua v Ljubljani - kot drugo -le z dobrimi spričevali. -Ponudbe pod: »Vestna<-na upravo »Slovenca« SOBARICO pošteno in pobožno boljše dekle, ki zna krpati, štopati, prati in likati ter čistiti sobe, 1 S č e m k mali rodbini Kuharica-Slovenka v hi-Si. Plača 350 Din. Vera Kasitmovič, zdravnikova soproga, Koprivnico, Hrv. DVA~VAJENCA za soboslikarsko in pleskarsko obrt, sprejme tvrdka Brata Rožič, Lfub-lfana, Vegova ulica št. 3. KTËTAR vešč vseh v to stroko spadajočih del, se sprei-me takoj. Plača in pogoji po dogovoru. - Naslov v upravi lista pod št. 2447. Lepo mehlirano sobo oddam takoj ali za 15. aprila. Naslov v upravi pod številko 2164. P dE =Jl=i¥ Priporoča se Vam. da si pri nakupu poli ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. &UDUZJ MRiCSSm IOW3rp^aa,esa jj $1. VSD nad Ljubllono (nasproti ttolQdvora Vizmarje) fj ____33' '......>- ' -T—- JL-^l- Šivalni stroji Izborna konstrukcija In elORantna Izvriitev Iz lastne tovarno - 16 letna iraranc'Ja - Vezenje se poućuie pr: nakupu brezplačno. PISALNI STROJI ADLEK - KOLESA Iz prvih tovarn. Dfir-kopp. Kayser, Styrla, WafTenrad (Orožno kolo) - PLETILNI STROJI vedno v zalogi - Posamezni deti ko.es ln šivalnih strojev Daje se tudi na obroke Ceniki franko ln zastonj IVAN JAX I SIN Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. Zahvala. O priliki prebridke izgube naše dobre matere, gospe Frančiške Remse nam je došlo od vseh strani toliko izrazov sožalja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zato se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih dneh. Posebno zahvalo smo dolžni velecenjenemu gosp. dr. Jožefu Goričarju za lajšanje težke bolezni, prečastitemu gospodu župniku Krošlju za duhovno tolažbo, prečastiti duhovščini v Mozirju in Gornjem gradu za zadnje spremstvo, vsem, ki so nam pomagali ob bolezni in spremili drago rajoico k večnemu počitku. Bog bodi vsem plačniki Mozirje, dne 31. marca 1927. V imenu žalujočih sorodnikov: Fortunat Remše, Stanovanjsko hišo, štirisobno, enonadstropno z gospodarsk. poslopji, v Mestnem logu št. 15, damo v najem. Takoj na razpolago. Vprašan;a pod šilro: »Stanovanje 115— 2462« na upravo lista. Trgovski lokal sc odda takoj v Mariboru - palača Zadružne gospodar, banke • Aleksandrova cesta A. 2413 iščem 2-3 sobe primerne za pisarniške namene. Biti morajo v središču mesta; prednost ima bližina »Mestnega doma«. Ponudbe z navedbo najemnine sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod šifro »Ugodno« štev. 2222. BAKRENI KOTEL 600 1 velik, popolnoma nov, za izdelavo sira in lepe, enovprežne SANI s 4 sedeži, poceni .naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod številko 2378. Vsled selitve prodam kompl. jedilnico, spalnico (Altdcutsch), gramofon z več ploščami, 4 starnpi-latorje, in razno drugo opravo pri g. Karlu Won-dru, Borštnikov trg 3-1. PRODAM Želez, otroško posteljico z 2 žimni-cama, »Ljubl'arski Zvon« let. 1919, 1921, 1922, 1923, »Čas«, letnik 1918—1923. Svetovra zgodov. Weiss, 22 vel., lepo vezan, knjig. Naslov v upravi: št. 2463. Lepo posestvo ob okr. cesti, v prijazni vasi Spodnje Brezovo pri Sevnici, pol ure od kolodvora Blanca ali % ure od kolodv. ali trga Sevnica ob Savi, obstoječe iz domačije, sadonosnika, njiv, prvovrstnih gozdov, vinograda, vse skupaj 14 oralov, je za 62.000 Din naeroda). - Kupci naj se zglase pri Franc Slemen-šek, gostilničar, Spodnje Brezovo pri Sevnici. NAPROD^\J HIŠA z malim posestvom v Št. Vidu nad Ljubljano, pripravna za. obrtnika. Pojasnila: Vižmarje št. 59. Kupim manjšo HIŠO če mogoče z lokalom in vrtom, v mestu ali pa na periferiji. Ponudbe z navedbo pod »Manjša hiša« na upravo »Slovenca«. POSESTVO v ljubljansk. predmestju, obsegajoče stanov, hiše, gospod, poslopja z vrtovi in travniki, pripravno za parceliranje, gospodarstvo ali industrijo, v Ljubljani, Mestni log 15, prodam. Vprašanja pod značko: »Posestvo 303—2461« na upravo »Slovenca«. rcsinarii! Rž, proso, ajdo In Ječmen kupite najceneje pri A. VOLK, LJUBLJANA vnletrarovlna ilta In moke. ^"мрлф T. RABIČ o. Liubljana ФЈ) Otomone v plišu, goblenu, damastu in gradlu, nudi po kon< kurenčnih cenah iRudoif Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma), Krompir lep, semenski, rožnik in bel, dobavi Kmetijska zadruga, Ptuj. Proda se iz proste roke IfJČA z gospodarskim lllOH poslopjem v Št. Vidu nad Ljubljano št. 22 (nasproU župne cerkve), ob drž. cesti. Pripravna za vsako obrt ali trgovino. V hiši je že bila gostiln, obrt. Več se izve pri lastniku. 2445 Цј<£п kmetije, vile, go-iSiOUj stilne, trgovine, mlin, žago, graščine — prodaja po ugodn. cenah ZAGORSKI — Maribor Tatenbahova ulica 19. Modni salon P. Barborič Mestni ti g 7 priporoča begalo zaiogo svilen, klobukov m slamnikov od SO Din na rei do naj- tincjie izvršbe Preoblikovanja siamnikov in popravila ločno In najceneje. Kemična pralnica In barvanje oblek v najrazličnejših barvah i'.vr;uje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah ANTON Ш Šelenburgova ulica 6/1. Tovarna Vič-Glince PRESELITEV ! Stavbeno podjetje ACCETTO in DRUGO VI, d z o. z. v Mariboru se je preselilo iz Frančiškanske ul. v nove lastne prostore, Koroščeva ulica, nasproti hišne številke 22. 2365 Klobuki........od Din 69 — čepice športne.....od Din 34'— srajce frenč z 2 ovrat. . od Din 60'— samoveznice svilene . . od Din 18'— nnramnice.......od Din 15*— nogavice modne . . . .od Din l2'— Velika izbira klobukov angleške tovarne Lincoln-Bennet in Htlckel Perilo po meri v najkrajšem času Obiščite brezobveîno naš oddelek za gospode I A. Šinkovec nasl. K. Soss, LJubljana, Mestni trg 18-19. KINO GABERJE "E3 MBEN Htm" Najimenitnejši film, za katerega ni besed! Godi se v Jeruzalemu, Betlehemu, Rimu, AnLijohiji, palestinski puščavi in na galejah v času, ko se je rodil Jezus Kristus, Bo igran od petka 1. do srede 6. aprila V glavni vlogi Ramon Novarro PREDSTAVE: Ob delavnikih ob pol 7 in 9 zvečer — v nedeljo ob 2 in pol 5 pop. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel popolnoma renovirano Restavracito „Karier v riortanshi ulici 4. Točil bom najizbranejša dolenjska, štajerska, hrvaška in dalmatinska vina. Gostom na razpolago komfortne tujske sobe z vodovodnimi umivalniki. Prvovrstna domača kuhinja po konkurenčnih cenah; vsak petek morske ribe; ob nedeljah j a n č e k na ražnju. Danes in jutri JAZZ-BAND koncert. Za obilen obisk se vljudno priporoča FRAN SAMSA. reslavr. Tvrdka M. STELE l L PlELiCK Ljubljane, Šolski drevored (Semenišče) priporoča bogato zalogo vedno svežega južnega in domačega sadja ter deželnih pridelkov. Tvrdka dobavlja špecijelno limone in pomaranče vedno direktno od producenta, ter zamore vsled tega postreči cenj. odjemalcem vedno z > garantirano najlepšim blagom po brezkonkurenčnih cenah. V dolgoletnem poslovanju posrečilo se je tvrdki stopiti v trgovske stike z samo prvovrstnimi izbranimi inozemskimi dobavitelji ter eksportnimi tvrdkami. katero' stvo jamči, da dobavlja tvrdka vedno le pttytfc vrstno blago, ter more ista zagotoviti cenj. odjemalcem najsolidnejšo in najtočnejšo postrežbo — Izvršujejo se naroč.la tudi za vagonske množine, ter se za ista računajo izjemno nizke cene. Blagovolite sc prepričati! Zahtevajte cenike) OKLIC. Frančiška Cirman iz Št. Vida nad Ljubljano bo dne 3. in 5. aprila t. l.odprodala na prostovoljni dražbi več hiš v Št. Vidn, dalje njive, travnike in gozde v katastraWh občinah ét. Vid, Ježica, Dravlje, Zgornfa Šiška, Glince, Vižmarje, Stane-žiče, Šmartno pod Šmarno goro in Gameljne. Dražba se prične v nedeljo dne 3. aprila ob 1. uri popoldne v Št. Vidu pri Klajbovi hiši, m takoj nadaljuje na njivah proti Vižmarjem. V torek dne 5. aprila zjutraj ob 7. uri se dražba nadaljuje v gozdih nad Št. Vidom proti Toškemu čelu; prodajo se tudi s kostanjem zaraščeni gozdi pod Toškim čelom in nato še travniki za Rožnikom in nad Kosezami. Natančnejša pojasnila daje Frančiška Cirman v Št. Vidu ali njen zastopnik dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani, Gradišče št. 10. 2274 Osrednje mlekarne v Ljubljani, Maistrova 10. nudijo v vsaki množini in po najnižjih cenah vse mlečne proizvode kakor: prvovrstno čajno maslo maslo za kuho. švicarski, ementalskl in polemen-talski sir, trapistovski sir vsfh vrst in druge izdelke. v dobrem stanju — se po zelo nizki ceni prostovoljno prodajajo v soboto in nedeljo samo proti gotovini. Privoz št. 10. Natečaj za mesto kapelnlka »HRVATSKA GLAZBA V SARAJEVU« razpisuje natečaj za mesto kapelnika za godbo na pihala ln zbor n» lok pod sledečimi pogoji: 1. Plača po pogodbi, 2. vzdržavanje poduka vsak delavni dan od 7. do 9. ure zvečer. Sposobni rcflcktanti z večletno prakso in doslej doseženimi dobrimi uspehi naj pošljejo svoje dokumentirane ponudbe na upravo »Hrvatske Glazbe« v Sarajevu (Napredkova palača), nojdaljc do 15. aprila 1927. ODBOR. Z* -lufio»lo»an«ko tlakam« v Liubltuii Karat Izdaiateli; dr. Fr. KnlevMO. Uradnik: Franc TerseOlav.