Dopisi. Iz Slovenskih goric. (Razno.) Na mariborskem kolodvoru sem sko6il v nerodni poštni voz, ki je v par trenotkih za6el Skripati ter se pomikati proti Št. Lenartu v Slov. goricah. Bil sem truden, izmu6en od dolgega pota, zato sem kmalu zaspal. Šele v trgu sem se vzbudil in vzdignil sem svojega rojstva kosti, jih položil polagoma na prosto ter jih za6el oprezno prestavljati proti bližnji gostilni, kjer se mi je postreglo z dobrim, svežim pivom. Ko sem se nekoliko pokrepčal, sem jo mahnil gor po trgu. <Vse pri starem, a še slabše kot prej!> sem vzdihnil. Nemški napisi se ti režijo povsod nasproti ter se ti smejijo v obraz, 6eš: «Glej, kako je slovensko ljudstvo zavedno! Njegov jezik zametujemo, zanieujemo, a vendar nas podpira...» Brr! «Heil, heil...» mi je zadonelo od nekod na uho; sem po cesti pa je prijadrala gospa z balonskimi rokavi in fantasti6no nakin6anim klobukom ter z — modrižem v nedrih. «Torej že tudi tukaj veje oni duh, protiavstrijski, izdajalski duh kri6avega Wolfa .. .> Ni čuda, da se Št. Lenarčani sramujejo imena — Slov. gorice, ni 6uda, da so se prekrstili v «St. Leonhard in Steiermark,* ko že 6astijo celo Wolfa. No, vsi še niso zabredli tako dale6; tudi nekaj slovenskih napisov sem zagledal. V misel rai je tudi prišlo, ko sem tako korakal po «kerndeutsch> Št. Lenartu, nekaj o konzumnem društvu. Poklicani faktorji, mislite o tem! Slovensko ljudstvo, ti pa glej, koga podpiraš ter se ne daj zaničevati! No, da bi ne dobil kakih jaj6jih spominov v hrbet, kakor se mi je zgodilo neko6 med viteSkimi, junaškimi Celjani, sem jo pobrisal kmalu iz trga., Taki spomini so sicer trajni, a vendar precej neljubi; torej sem se jih bal, zlasti, ker sem imel slučajno novo suknjo, kar, mimogrede povedano, ni moja navada. Krenil sem jo prišedši na konec trga na desno, proti Sv. Ropertu, da bi obiskal svojega prijatelja. V nos mi je udaril zopern duh iz blatnih travnikov, ki jih ie zadnja povoden skoro unieila, v o6i pa me je zbodel nemški napis na nekera mlinu: Sollag — Miiller (!!) No, no, pamet, pamet!. . . Kako sem se pa še-le začudil, ko sem prišel do cerkve Sv. Roperta. Tam na neki hiši sem bral: «Ludwig Solak's Gasthaus» in pa »Fleisehhauerei* na drugi pa Franc (!) HochtFs Hafnerei.> »Koliko Nemcev pa stanuje tukaj?» sem vprašal pozneje svojega prijatelja. «Ni6!» mi je odgovoril prijatelj smeje se. »Govori se pa6 mnogo nemški, posebno se odlikujejo v tem naši u6itelji, a Nemcev, pri nas ni.» Če je tako, kaj torej pomenijo nemški napisi. Ali slovensko ljudstvo to trpi? Ali nimate dobrega vrlega gostilni6arja Maihena, 6e sem prav izvedel? — Tudi narodnega trgovca imate, 6e se ne motim. No upamo, da se bo tudi g. Seljak poboljšal; upamo, da bo tudi g. Kranjc pokazal o6itno, da je Slovenec, da je naš. No in ti, dragi Ion6ar, za koga pa delaš ti svoje lonce, ali za same Nemce? Presneto malo bi od njih skupil. Vemo, da si druga6e dober mož, vemo, da bo kmalu izginil oni napis. Kaj ne? Bralno društvo baje tudi spi. Čas bi bil, da bi se vzdramilo. Prijatelj moj mi je pri kupici vina pravil 6udne re6i. Trdil je, da uradujejo vse ob6ine tam okoli nemški, da imajo razun jedne vse sarao nemške pečate itd. Zlasti sem se čudil, ko mi je pravil, da uraduje župan Sp. Voličine, ki je zmožen slovenš6ine v pisrau, nemSki, a poleg tega bi mu lahko šel tudi njegov sin na roko. Čudno, jako čudno! Če bi me prijatelj moi ne obdržal s svojo šaljivostjo pri dobri volji, bi se poslavljal od sv. Roperta s prav žalostnimi spomini. — 0 svojem dalinem potovanju po Slov. goricah bom poro6al drugi6, 6e bo drago Vam, g. urednik, in pa cenjenim bralcem. Od Sv. Tomaža blizu Velikenedelje. (B a u e r n v e r e i n.) Gospod urednik! Pred nekolimi tedni poro6al vam je vaš savski dopisnik o nekem «Bauernvereinu» pri Svet. Tomažu in je imenoval ustanovnike ni6le. Temu pa ni tako. Niso ni6le. Gospod «obman» je visoko u6eni mož, kajti kot korporal pri vojakih in doma od svoje žene se je nau6il toliko nemSkega, da zna sedaj nemš6ino izborno pa6iti, in kadar mu kdo narekuje, celo neraško pisati, 6e tudi ne brez kozlov. Tudi po svojem delovanju ni ni6la. Da bi svoje rojake osre6il, odločil se je ustanoviti Bauernverein, kateremu se je kot «obman» postavil na 6elo. Za «kasirja» imenoval je kar dva možiceljna, ki sta obadva pevca in godca, prvi že doslužen, drugi pa še le za6etnik. Za ude je vjel le jednega 6ednega kmeta in tri hišne posestnike, kateri pa so slovesno obljubili, da pridejo k pauernpuntarskim veselicam vselej le v bregušah in brez mošnje. Zakaj neki ta obljuba? Ljudje pravijo, da so jim pridne žene za veselice zagrozile, da jim bodo vsakokrat hla6a slekle in mošnje odvzele. Obman ima društvo, ima kasirja, ima ude in sedaj bi rad imel tudi veselico. Pri Sv. Tomažu so trije gostilničarji, pa — 6ast njim bodi — nobeden no6e pauernpuntarjem prepustiti svojih prostorov za ustanovno veselico, če ravno bi ta neki veliko nesla. Ker pa ni veselice, užaljeni so vsi udje tako mo6no, da sedaj terjajo svoje darovane krone nazaj in izstopajo iz društva. Le prvi «kasir» je ostal še zvest svojemu «obmanu,> kateri se pxav kislo drži in ho6e s svojim druStvom pobegnoti od nehvaležnih Tomaževčanov nekam med kimovce in hubarje. Srečno pot! Le pojdita, saj pri Sv. Tomažu ni prostora za zloglasno pauernpuntarsko društvo. v Zvabski. Iz slovensk. Stajarja. (S1 o v e n s k i trgovski pomo6niki!) Vsi rokodelci in kmetje praznujejo Gospodov dan t. j. nedeljo, da si odpo6ijejo in se njih duh malo razvedri. Samo v vašem stanu je ravno obratno. Celi teden od ranega jutra do poznega večera ste vpreženi v delo, v nedeljo pa, ki je od nekdaj za posvečevanje odlo6ena, pa še morate veliko bolj delati. Le proti ve6eru imate sedaj par uric prosto, kadar že nedelja itak nima ve6 svojega polnega pomena. Dragi slov. trgovski pomo6niki! Če vam je na praznovanju nedelje kaj Ieže6e, potegujte se za nedeljski po6itek z vsemi močmi! Naj se izda odlok, da bi bile vse prodajalnice v nedeljo celi dan zaprte, kakor so že na Dunaju. Zato je treba v vsakem okraju, kjer so zavedni trgovski pomoeniki, da se s pismeno prošnjo in s podpisi vseh trgovskih pomo6nikov obrnejo v tej zadevi do trgovinskega rainistra ali državnega zbora na Dunaju. Gotovo se ne bodo zgoraj vašemu blagemu namenu veliko protivili, vaSe želje se bodo prej ali slej izpolnile. Mislim, da se bo našel v vsakem kraju tudi kak dobrotljiv pomagalec, ki bo pomagal vašemu na6rtu. Brzo se tedaj postavite na.noge! Št. Jurij ob Ščavnici. (Narodno življenje.) Pri nas se je zopet začelo nemškutariti. V sredini lepe jurijevške okolice (Videm) bi tujec niti ne spozaal, da je v slovenski vasi, ker mu zmiraj le nemške besede na uSesa udarjajo A upamo, da bode druga6e. Z veseljem opazujemo, da je mladina začela pridno čitalnico obiskovati, in nasledki se že poznajo. Poglejmo v Selišče! Fantje so se tam zavezali, da se ne bodo nobenega pijančevanja in ponočevanja udeleževali, se zmiraj lepe slovenš6ine vadili in si za geslo izvolili: Bog in narod. Sprosili so si tudi od vaš6anov dovoljenie, da smejo sredi vasi lipo vsaditi, da bi se tako tudi potomci spominjali petdesetletnice sedanjega cesarja. A žal, našel se ie zlo6inec, kateri jo je zlomil in nadpis odstranil. Tukaj imamo tudi tamburaše, ki obiskujejo prav pridno svoje vaje. Le tako naprej! Vsaki glas tamburice naj vzbuja v Vas ve6ji pogum, ve6jo ljubezen do naroda, kateri imenuje to godbo svojo in Vaše srce bode blago in vsprejemljivo za blage vzvišene smotre. Vsi Jurijev6ani pa se držite gesla: Bodimo narodni! Izbacnite vse, kar ima netnškutarski duh. Delujte tudi na to, da se nemško povelie pri gasilcih odpravi, in ako se to ne da, osnujte slovensko gasilno društvo. Naprei zastava Slave! Iz Šentilja. (Gesarska slavnost.) Slovenci so udani svojemu cesarju. Dokazov udanosti je nebroi. Sedanii cesar vladajo Slovence že petdeset let. Cesarski prestol so namre6 zasedli 2. decembra 1848. Tekom teh let — ali so se kdaj Slovenci z najmanjšo stvarjo pogrešili proti zvestobi svojemu vladarju? Protivniki slovenskega naroda povejte! Vi molčite? Tudi rai Šentiljčani smo dokazali dne 10. julija t. 1. svojo udanost do presvitlega cesarja. Predragi Slovenci izven Šentilja, poslušajte kako! Da se proslavi dostojno petdesetletnica, so skrbeli tukajSni Slovenci močno. Nikdo jih ni oviral, pač jeden jih je oviral, sicer ničla, pa ničla se je vendar hotela postaviti vbran proti pripravam Slovencev. V znamenje, da Slovenci slavijo cesarsko slavnost, so razobesili slovenske zastave. Proti temu se vendar ne bo nikdo protivil. Počasi! Protivil se je jeden, namreč Pistor. Tudi ob cesarski slavnosti s slovenskimi zastavami doli! Tako se je glasil njegov ukaz. Celzer in Lorberea, ta sta jih razobesila, ugovarjata z odločnem ne. »S slovenskimi zastavami doli!« govori Pistor! Gospod, zakaj se bojite teh zastav tako? Slovenska in eesarska zastava sta že od nekdaj v jako ozki zvezi, s kakoršno se ne more ponašati frankfurterica. Pistor bo dobro skrbel, da ne bo pustil frankfurtaric nikdar v Šentilju, najmanj ob 501etnici cesarjevi, ajakoslabo, če bo prepovedal razobesiti slovenske trobojnice. rilovenci se zato niso tudi upognoli prepovedi Pistorjevi, temuč so se ravnali, kakor se je strinjalo z njihovim prepričanjem. Čast onim, ki so že branili ob pripravah čast in ugled slovenskega naroda! Udeležilo se je cesarske slavnosti v Šentilju mnogo domačinov, mnogo šentiljskih kmetov. Prihiteli so radi semkaj, da pokažejo na ta način svojo udanosl svitlemu vladarju. Slava jim! Udeležilo se je cesarske slavnosti mnogo tudi mariborskih gospodov. Udje dveh društev so se je udeležili, namreč udje slovanske čitalnice in pevskega delavskega društva. Njihova udeležba je jako dobro vplivala na nas, kajti dokler nas podpirajo ob naših slavnostih tako o d 1 i č n i gospodje, znamo, da smo na pravem potu. Pistor bojda hoče tudi slaviti petdesetletnico. »Gospodar« je že poročal o tera. Mogoče, da zna kaj skupaj spraviti, če tudi ne tako, kakor so Slovenci. Tako morejo slaviti le Slovenci, navdušeni za svojega vladarja, pripravljeni preliti svojo kri za vladarja, žrtvovati zadnji novčič zanj, pa to znamo, tako odlične gospode gotovo ne bo poleg. Šentiljčani smo veseli, da smo slavili petdesetletnico, posebno še veseli, da srao jo slavili s tako odličnimi gosti. (Dalje prihodnjič.)