Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, it. 146 Ljubljana, torek 21. junija 1927 Cena 2 Din ■sa laliaja ob 4. »jutfii. as Stane mesečno Din *$'—; «a ino-semstro Din 40-— neobvezna Oglasi 00 tarifa. Uredništvo 1 Liubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon St. «07« in »804, ponoči tudi it. 2034. Rokopisi so ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravniStvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon St. »36. loseratni oddelek; LJubljana, Prešei-nova ulica St. 4. — Telefon St. «491 Podružnici: Maribor, Aleksandrova St 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poitnem ček. zavodu: Ljub« iana St. 11.84« - Praha čiak> 7S*lta. Wien,Nr. 105.241. *" Liubljana, 20. junija. Blok reakcije je včeraj slavil navidezno zmago pri občinskih volitvah v Celju. • Združili so se Nemci, klerikalci in radikali, da odvzamejo Celju njegov nacijonalni značaj. Celje, stara slovenska prestolica, je v zadnjih 40 letih avstrijskega gospostva zapadala nasilni germanizaciji. Vanj je Avstrija sadila zagrizene Nemce - uradnike, mladino vseh slojev pa je silila v nemške šole. Po osvobojenju se je takoj pokazalo, da je Celje v bistvu čisto slovenski kraj, da pa je del starejše generacije še prepojen s starim duhom. Isti duh je v celem našem klerikalstvu. Zato ni slučaj, da so kulturno tako nasprotne sile, kakor je rimsko klerikal-stvo in ono isto nemštvo, ki je v Celju in Mariboru zgradilo protestantovske cerkve in klicalo: «Los von Rom» vendarle prišle skupaj v osvobojeni Jugoslaviji v skupnem sovraštvu proti novemu stanju. Mržnja proti edinstveni državi in žalost jx> blaženih časih sta končno zgradile most med SLS in Nemci. Par let po osvobojenju se je iz Srbije sem razširila v uradniške vrste kuga partizanstva in breznačelne politike ra-dikalstva. Njim so se pridružili razni malkontenti in dobičkarji. In rekli so. da so radikali. Ta družbica je postala tretji udeleženec v sramotni kupčiji nemšku-tarjev in klerikalcev. Radikalna stranka je v svojih smrtnih pretresih prisiljena iskati glasove Madžarov. Nemcev in Arnavtov, ker jo odklanjajo Hrvati in Slovenci, sedaj pa tudi že Srbi. Pod krinko NRS so razne manjšine začele protiofenzivo. Za mandate v Vojvodini prodaja NRS svoj nacijonalni značaj! Za mandatič v oblastni skupščini mariborski, za par mandatov v občinski dvorani celjski so prodali «s!ovenski» radikali svoje slovenstvo, prodali so narodni značaj Celja. Blok reakcije je na vidiku tudi drugod v Sloveniji, koruptna NRS. kateri ie klerikalna stranka pomagala iz stiske v protikorupcijskem odboru Narodne skupščine, vidi v SLS naravno zaveznico, v Nemcih pa dobrodošle pomočnike. Že so svoj socijalni program razvili v finančnem zakonu: proti uradnikom, proti nižjim državnim nameščencem še posebej, proti njih starim pravicam. proti železničarjem, proti delavcem. To je skupna točka bloka reakcije. Proti agrarni reformi v korist tujim veleposestnikom, proti ubogemu selja-ku. ki zahteva uvaževanje na vseh poljih državne politike, se oholo pojavlja blok treh stuj, ki so vsaka na svoj način živele od njegove krvi: nemški valpet, klerikalstvo s svojo nikdar polno bisago in v korupciji se utapljajoča NRS. Kakor čujemo. bo blok nacijonalne in socijalne reakcije nastopal združeno tudi pri skupščinskih volitvah 11. septembra. Pri tem pa pozablja ta blok. da Jugoslavija vendarle ni Avstrija. Mnogokrat sioer po zaslugi NRS in SLS tako izgleda, kakor da so mnogi samo zamenjali staro čepico s šajkačo, a uvideti bo moral, da je v širokih slojih odločna volja, da se reakcija odkloni. Proti bloku reakcije mora zmagati demokracija kmeta in delavca, obrtnika in meščana, demokracija vseh. ki delajo z roko ali z duhom, demokracija proti črnini in žoltim parazitom. Kraljeva dvojica odpotuje na Bled Beograd, 20. junija, p. Nocoj ob 6.30 sta se vrnila iz Topole kralj in kraljica. Zatr« juje se, da ostaneta v Beogradu le par dni, nakar odpotujeta na Bled. Poincare proti Nemčiji Pariz. 20. junija, s. Pri odkritju spomenika padlim vojakom v Leonvilleu je imel ministrski predsednik Poincare govor, v katerem je ostro napadal Nemčijo. Kritiziral je predvsem, da je nemška vojna ladja cEl-sass* obiskala Lizbono, kar je nepobiten dokaz, da se Nemčija še ni odpovedala 41-zaciji. Dalje je izjavil, če se Nemčija končno odkrito in javno odpove Alzaciji - Loreni, Se v soglasju s sklepom Male poslaniške kon ference končno reorganizira svojo policijo, če razpusti vojaške organizacije, če pretvori vojašnice v civilna poslopja in če poruši utrdbe na vzhodnih mejah, šele tedaj lahko garantira svetu za mir. Berlin, 20. junija, (be.) Listi komentirajo Poincarčj^v govor v smislu, da namerava Poinrare zopet aktivno poseči v francosko zunanjo politiko. V vladnih krogih zatrjujejo. da bo zunanji minister dr. Stresemann ob priliki zunanjepolitične debate v nemški zbornici v četrtek odgovoril na Poincarejeve očitke. Zasedan je permanentne komisije za mandate Ženeve, 30. juniia. (be.) Mandatna komi« sija Društva narodov se je danes dopoldne sestala k svojemu XI. zasedanju. Predsed« nik komisije je pri tej priliki prečital pismo glavnega tajništva Društva narodov, v ka« terem se poziva 1 andatna komisija, naj za« vzame svoie stališče k eventuelnemu ime novaniu Nemčije v to komisijo, ker bo .Svet Društva narodov moral o tem sklepati ub priliki jesenskega zasedanja. V znamenju volilne agitacije in kandidatur Skoraj vsi ministri na lovu za kandidaturami. — Velika razcepljenost tudi v Davidovičevi stranki prizadevanja v tej smeri niso rodila ni-kakih uspehov. Jutrišnji dan je radi tega usodepolen za nadaljni razvoj odnoša- Beograd, 20. junija, r. Predsednik vlade Velja Vukičevič je odpotoval danes ob 3. zjutraj v Sarajevo, kjer se bo vršila konferenca vseh velikih županov iz Bosne. Hercegovine in črne gore, da jim da predsednik vlade kot notranji minister navodila za predstoječe volitve. Beograd je popolnoma v znamenju volilne agitacije in kandidatur. Večji de! ministrov se nahaja izven prestolice na lovu za kandidaturo. Preostali odpotujejo večinoma še nocoj v notranjost države. V političnih krogih vlada izredno zanimanje za sejo glavnega odbora radikalne stranke, ki bo jutri dopoldne in radi katere je bilo danes v radikalnem klubu vrlo živahno. Opaža se, da delujejo starejši radikali pomirljivo na mlajše in borbene radikale. Vsa dosedanja jev v stranki. Veliko pozornost vseh političnih krogov vzbujajo tudi vesti o razcepljenosti v demokratski stranki. Demokratske liste v Srbiji, Vojvodini in Dalmaciji so prav tako kakor radikalne, skoraj povsod razcepljene. V zvezi s tem se je danes vršila daljša konferenca demokratskih ministrov v kabinetu zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Po tej konferenci so sledila daljša posvetovanja v poslanskem klubu, nakar so se ministri ponovno vrnili v Marinkovičev kabinet in se pozno v noči posvetovali. Vašemu poročevalcu je izjavil udeleženec te konference, da se je vršila razprava izključno le o kandidaturah. »Podoba je, da so vlastodržci prišli ob pamet" Ostre besede Sv. Pribičeviča proti režimu Beograd, 20. unija. p. Svetozar Pribičevič je priredil v nedeljo tri velike shode v Pu> šinah, Slatinskem Drenovcu in Vočinu. V Vočinu je Pribičevič govoril o političnem položaju. Volilna vlada g. Vukičeviča je vlada čiste in neprikrite hegemonije. Pravi, da ga je sram, da se iz Beograda vlada ta« ko kakor se je nekoč vladalo iz Dunaja in Pešte. Tako zvani prečanski Srbi, Hrvati in Slovenci so državljani druge vrste. Pribi« čevič poriva brate iz Srbije, naj vstanejo proti takemu režimu, ki pomeni madež na slavni zgodovini Srbije. Beograd podpira v prečanskih krajih one, ki so ga vedno so« vražili in preganja one, ki so se zanj žrtvo« vali. Zdi se, kakor da so vlastodržci prišli od pamet. Kaj bo, ako oni, ki so hoteli to državo, izgubijo vero v svojo državo? Via« do so prevzele srbijanske stranke. Korošcu so pustili velike rupane. Radič se raduie, ker samostojnih demokratov ni v volilni vladi. Z Madžari se ie te dni sklenil spo« razum proti nacijonalnim elementom v Voj« vodini. To ni državna, nego proti državna politika. Pribičevič je nato opozoril na go« vor, ki ja je imel prezident Masarvk povo« dom svoje ponovne izvolitve za prezidenta češkoslovaške republike. Masarvk smatra vlado demskracije kot edino možno obliko vladavina v modernem- svetu. Najpopolnej« ša oblika demokracije je vladavina parla« mentarizma. Ni res, da se je parlamentari« zem pTeživel, saj traja šele nekaj desetletij. Vse druge oblike so varijante despotizma in absolutizma, ki sta se preživela. Pribiče« vič je za politiko, ki sloni na volji naroda. Ako se bodo vršila nasilstva, potem naj pravi predstavniki naroda ne priznajo bo« doče nasilno izvoljene skupščine, marveč naj jo bojkotirajo. V tem slučaju naj ccla Evropa ve, da ta skupščina ne bo predstav« ljala zakonite volje naroda. Treba obžalo« vati, da je Beograd prevzel madžarsko vo« Iilno prakso in jo celo izpopolnil. V zuna« nji politiki smo se pokazali kot skrajni sla« biči. Z našo državo se danes igra Albanija tako, kakor si tega ni dovolila niti Avstrija. Današnja vlada hoče ustanoviti novo stran« ko, ki se naj nr.ilanja na državni aparat. V predvojni Srbiji je vb dalo 'načelo, da ve« čina sestavlja vlado. Sedaj se v naši državi uvaia načelo, da vlada sestavlja večino. To je posledica dela in politike slabe, izmoz« gane in politično pokvarjene generacije. Za m!rno ^skv dad?o Anglija, Francija in Italija intervenirajo za mirno rešitev na temelju znane formule. — Cena beg še le danes odpotoval v Albanijo Angleški poslanik doslej še ni zavzel Beograd, 20. junija, p. Po vesteh iz Pariza je dosežen sporazum med Italijo. Francijo in Anglijo glede rešitve spora z Albanijo. Sprejeta je že znana formula, po kateri naj bi albanska vlada takoj izpustila aretiranega dragomana Djuraškoviča. dočim naj bi jusosloven-ska vlada ublažila ton svoje note. Po razgovorih zunanjih ministrov ob priliki zasedanja Društva narodov v Ženevi so dobili poslaniki omenjenih treh vlad v Beogradu in Tirani instrukcije za skupno intervencijo, ki naj se izvrši istočasno v prijateljskem duhu v Beogradu in Tirani. Albanska vlada naj pojasni, zakaj se je izvršila ta aretacija. Francoski in italijanski poslanik v Beogradu sta se. kakor izve vaš dopisnik, danes dogovorila za skupno demaršo. svojega stališča. Intervencija bo sledila bržkone tekom jutrišnjega dne. V diplomatskih krogih prevladuje preprija-nje. da je jutrišnji dan odločilnega pomena za rešitev abanskega spora. V naših vladnih krogih z ozirom na te vesti ponovno naglašajo. da je Jugoslavija v svoji popustljivosti šla že do skrajnih mej, da pa bo ob tej priliki storila vse, da se spor mirnim potom likvidira. Dubrovnik, 20. junija, n. Danes ob 10. je odpotoval albanski poslanik v Beogradu Cena beg z vsem poslanskim osobjem. Vkrcal se je na naš parnik «Beograd--> in se peljal do Drača. Z istim parnikom je odpotoval bivši jugoslovenski konzul v Valoni g. Kolombatovič na Krf. kjer ostane začasno. Izredno zasedanje narodnega sobranja Otvorjeno s prestolnim govorom. — Miroljubnost bolgarske politike. — Vodja bolgarskih socijalistov protestira vami. Ta politika je že doslej zelo oja-čala zaupanje inozemstva, kar zlasti iz- Sofija, 20. junija, p. Včeraj dopoldne ob 10. uri je otvoril kralj Boris s prestolnim govorom izredno zasedanje novoizvoljenega narodnega sobranja. V svojem govoru je ugotavljal, da priča velika udeležba pri volitvah, da vladata v državi red in svoboda ter da je narod s to udeležbo ix>kazal. da si i želi aktivno sodelovanje pri rešitvi važnih državnih in gospodarskih problemov. Govoreč o nalogah novega parlamenta je naglašal, da bo moralo sobranje posvetiti glavno delo finančno-go-spodarski obnovi države. Vztrajajoč tudi v bodoče na dosedanji miroljubni politiki bo bolgarski narod iskal sodelovanje z vsemi sosedi in ostalimi drža- raža odprava vojaške kontrole v Bolgariji. Vlada bo tudi v bodoče vztrajala na tej poti in upravičeno upa na nove uspehe, ki bodo v veliki meri ublažili tudi gospodarsko stanje države. Sofija, 20. junija, s. Med čitanjem prestolnega govora je vzkliknil vodja socijalnih demokratov Takacev v trenutku, ko je kralj naglasil. da so bile zadnje volitve svobodne: «To ni res. Veličanstvo! Ves bolgarski narod je ozlovoljen radi nasilja pri zadnjih volitvah !» Medklic je vladna večina pre-kričala z vzkliki kralju. Odmev ženevskega zasedanja v Berlinu Berlin, 20. junija, (be.) Pred današnjo sejo ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o poročilu zunanjega ministra o zadnjem zasedanju Sveta Društva narodov, je sprejel predsednik republike Hindenburg državnega kanclerja dr. Marxa, ki mu je poročal o notranjepolitičnem položaju. Seji ministrskega sveta je predsedoval Hindenburg sam. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da je izrazil zunanji minister dr. Stresemann željo, da bi lahko čim prej poročal zbornici o ženevskih dogodkih. Zunanjepolitična debata v zbornici se bo pričela že v četrtek in bo trajala tudi še v peteV -SS- Izredno zasedanje sejma Varšava, 20. junija, d. Danes se je sestal sejm k izrednemu zasedanju. V tem zase« danju bo na predlog socijalistov prišla v razpravo tudi sprememba ustave v smislu, da lahko sejm sam sklene svoj razpust. Za ta sklep je potrebna dvetretjinska večina. Predsednik sejma lahko odredi razpust, če glasuje za ta predlog tripetinska večina. Slične določbe bodo sprejete tudi glede se« nata. S to spremembo se znatno omeji ekse« kuriva in prerogativ Dredsednika obeh zbor nic. Listi poročajo, da je v tem smislu že dosežen sporazum med socijalisti in desni« čarskimi strankami. Pomorska* razorožitvena konfenca v Ženevi Ena najvažnejših od washingtonske pred petimi leti. — Na ini-cijativo Zedinjenih držav. — Konference se udeležujejo Amerika, Anglija in Japonska, Francija in Italija pa kot opazovalki. Angleški predlogi glede razorožitve Ženeva, 20. junija (lo.) Na današnji otvoritveni konferenci ie prvi lord angleške ad-miralitete lord Bridgeman predložil važne predloge glede razorožitve. Konferenci je predsedoval vodja ameriške delegacije Gib-son. Po govoru ameriškega in japonskega delegata je lord Bridgeman očrtal angteški razorožitven: načrt, ki se deli v 11 delov: 1. Uporabnost velikih vojnih ladij nai se podaljša od 20 na 26 let. 2. Uporabnost križark z osemnajstpaloni-mi topovi se določa na 24 let, rušilcev na 30 in podmornic na 15 let. 3. Gradnja novih vojnih ladij se omeji od 35.000 ton na nekoliko pod 30.000 ton. 4. Velikost topov na voj. ladjah naj se zmanjša od sedanje meje od 16 palcev tia 13.5. 5. Letalstvo naj se omeji od 27.000 na 25.000 ton. 6. Letalski topovi se omejijo od 8 na. 6 palcev. 7. Ohrani naj se sedanje razmerje 5:5:3 za gradnjo križaTk od 10.000 ton. kakor je v veljavi za Ameriko. Anglijo in Japonsko. Število večjih križark, ki bi jih potrebovale te države, bo predmet nadaljne razprave. 8. Gradnja lahkih križark s topovi od 6 palcev naj se omeji na 7500 ton, potem ko se je že odločilo o gradnji lO.OOOtonskih križark. 9. Rušilci se omeje od 1750 na 1400 ton. 10. Topovi rušilcev se omeje na 5 palcev. 11. Omeji naj se tonaža podmornic. Kar se tiče zadnjega predlaga, je izjavil Bridgeman ,da vztraja Anglija pri svojem predlogu, naj se prepove vojna s .pr/d-.nontica-imi. Kljub temu priznava Anglija, da so podmornice za države, ki razpolagajo z malim številom velikih vojnih ladij, potrebne. Ker je Anglija že predlagala omejitev velikosti vojnih ladij, je morala svetovati isto tudi glede gradnje podmornic. V zvezi z omejitvijo podmornic in velikih bojnih ladij bi se lahko omejilo število križark in rušilcev. Treba .pa pripomniti, da Anglija ni predlagala nikakih omejitev glede mešanih vojnih ladij, kakor minonoscev. torpedovk. pomožnih in ladij za samo Jokalno obrambo. Pripravili smo. je nadaljeval Bridgeman, izkaz vojnih ladij, ki naj se omeie, z namenom, da se prepreči njih gradnjo in ogrožanje sklenjenih dogovorov. Načrt omejitve pomorskega oboroževanja ie vzbud'! v Londonu v avtoritativnih krogih veliko pozornost, ki menijo, da bo omejitev gradnje velikih bojnih ladij, ki veljajo posamezno na 7 milijonov funtov, veli- kega pomena za finančno stanje posameznih držav. Ravno tako si obetajo merodai-ni krogi velik uspeh tudi od drugih toik načrta za pomorsko razorožitev. Ženeva, 20. junija. 1. Pomorske razorožit« vene konference se udeležujejo Anglija, Amerika in Japonska, Italija in Francija pa sta zastopani po svojih opazovalcih. Ne glede na to, da se zborovanje vrši v Ženevi, nima stvar nič opraviti z Društvom naro= dov. Sestanek se vrši na inicijativo ameri« ških- Zedinjenih držav, ki sploh niso včla^ njene v Društvu narodov. Amerika je tudi sama iz zemljepisnih razlogov pristala na to. naj se sestanek ne vrši v \Vashingtonu. Pobudo za konfcrenco jc dal predsednik Coolidge dne 10. februarja. Tedaj se je moč no dvomilo v uspeh tega podjetja. Vabilo so prejeli vsi tisti, ki so že podpisali vva« shingtonsko pogodbo, določujočo, da sme vsaka država graditi vojne ladje le do ne« ke meje. Toda na ameriško noto sta od« govorili samo Velika Britanija in Japonska. Italija je obljubila poslati na konferenco svoje izvedence, Francija pa ie načelno od« klonila Coolidgcov predlog in se je šele v zadnjem trenutku odločila, da pošije v Že« nevo svojega informatorja v osebi franco« skega poslanika NVashinctonu. Program ženevske konfercnce obsega v glavnem omejevanje, ne pa krčenje vojnih enot Anglije. Amerike in Japonske. Angle« ži so razložili svoje stališče v tem vpraša« nju že v odgovoru, katerega je poslala Ion« donska vlada ameriškemu kabinetu. Odgo« vor je navajal vse točke, ki se tičejo obram« be britanskega imperija in je izrecno nava« jal, da pozicija Velike Britanije ne zavisi od njenega brodovja, kakor pozicija nobe« ne druge države na svetu. To se bo moralo na konferenci brez obzira principijelno upoštevati. Vsak angleški dominij ic poslal v Ženevo svojo lastno delegacijo. Amerika in Japon« ska sta priznali vsakemu dominiju svoje pravice in odgovornost v vprašanjih obram« be britanskega imperija. Splošno prevladuje mnenic. da se bodo angleški dominijoni branili v krepkem soglasju, kajti pomorski problem vsakega dominijona posebej in vseh dominijonov skupaj je živlienskega pomena za posamezne dominijone in za ce« lokupni imperij. Iz To.vija poročajo, da je vodja japonske delcgacije na ženevski konferenci dobil od svoje vlade obsežna pooblastila in da se ho japonska delegacija upirala sprejetju na« črta. ki bi šel za tem. da ostane razmerje med mornaricami Amerike. Angliie in Ja« ponske 5 « 5 « 3. Ni izključeno, da bo >a» ponska zahtevala natančno določitev vojne tonaže za vse tri države. Madžarska preti z b^kotom Ženeve Ker je Svet Društva narodov odgodil odločitev v zadevi proti Rumuniji naperjenega agrarnega procesa. — Zanimive izjave madžarskih coslancev Budimpešta, 20. junija, s. Na današnji seji magnatske zbornice je baron Josip Pe= rennvi oatro protestiral proti ženevskemu sklepu Sveta Društva narodov, po katerem se madžarsko=rumunske agrarne razprave odgodijo. Izjavil je, da mora Madžarska pod takimi okolnostmi resno misliti na to, d izstopi iz Društva narodov. Izvajajoč posledice tega sklepa, s katerim se je Svet Društva narodov pomagal preko triannon« ske pogodbe, ni treba Madžarski več spo« štovati te pogodbe. Tudi na današnji seji zunanjega odbora poslanske zbornice, na kateri je bila spre« jeta trgovinska pogodba s Češkoslovaško, sc je bavil poslanec vladne stranke Kolo« man Hajos z ženevskim sklepom in izjavil, da je Svet Društva narodov postopal v na« sprotju s statuti Društva narodov in poka« zal. da zmagovite države še vedno dikta« torsko ravnajo s premaganimi. (Glej tudi članek "-Po ženevskih posvetovanjih« na 2 str. Ur.) V parlamentarnih krogih pričakujejo r. veliko napetostjo-za sredo napovedane in« terpelarijc poslanca vladne stranke Jurija Lukacsa o »klepu Sveta Društva narodov v Ženevi. Kakor izve »Magvar Orszag». bo ministrski predsednik takoj odgovoril na omenjeno interpelacijo. Francosko-italijanski odnošaii Zanimiva izvajanja francoskega politika v švicarski reviji Pariz, 20. junija. 1. Tisk se živahno zanima za odnošaje med Francijo in Italijo. Jacque Bainville piše o tem vprašanju v (Revue de Genevei med drugim: cltalija iz 1. 1927. rada obtožuje francosko vlado ter francoske demokratske stranke, ki podpirajo in podpihujejo protifašistične tendence in sovraštvo proti Mussoliniju. Priznavamo, da so padle v tem oziru nesrečne besede, toda povdarjamo, da bi kaki realni zadevni načrti zadeli na hud odpor. Naravnost ironično je dejstvo, da je postala italofilija v Franciji monopol levičarskih strank. Vselej, ko je prišel na razpravo kakšen incident o francosko . italijanskih odnošajih, so bili označeni kot krivci pristaši konservativnih strank. Za dolgo dobo se je posrečilo podžgati pacifistične volilce proti kandidatom desnice, ki so zaradi papeža in Rima napovedovali vojno Italiji. Francoski v italijanski odnošaji pa niso nič boljši pod levičarsko ali desničarsko vlado. Neprijetnosti povzročajo vedno ali jezuiti ali pa prostozidarji. Član kar se v svojih izvajanjih izprašuje, na kakšni podlagi je mogoče zboljšati odnošaje med obema državama, poskusi se lahko na podlagi interesov. Vendar mora Francija pri tem upoštevati potrebe Italije. Kaj je s trajnim sporazumom, ki je bil osnovan na skupni obrambi proti germaniz,-mu? Nemška nevarnost, vsaj kolikor se Iiče Italije, ni trajna. Italijanska politika se ne more ravnati po tem problemu. V ostalem pa ima italijansko ljudstvo odprte oči in kadar se vojskuje, ve, zakaj se vojskuje Čemu bi se torej Italijani vojskovali proti Francozom in čemu bi se morali Francozi vojskovati proti njim? Velika nesreča v Kolumbiji Bogota, 20. junija, (lo.) V okraju Medelli je velikanski zemeljski plaz popolnoma za« sul predilnico bombaža in pokopal 70 de« lavcev. Newyork, 20. junija, s. Izpod razvalin predilnice, ki je postala žrtev zemeljskega plaza, so do sedaj potegnili 20 mrtvih. Ko se je zemlja odtrgala, je bilo v tovarni okoli 100 delavcev, ki so bili vsi zasuti. Byrdov polet Newyork, 20. junija, s. Po razgovoru s strokovnjaki za določitev vremena je skle« nil Byrd, da pred torkom -ne bo startal za polet preko Oceana. «Večna pogodba» med Londonom in Egiptom London, 20. junija. s>. porot«, da hoče egiptska vlada ob priliki poseta kralja Fuada v Londonu 4. julija skleniti z angleško večno pogodbo na temelju enakopravnosti obeh drav, da kooraoveljavnr, uredi angleško - egiptske odnošaje. Po tej pogodbi se Anglija ne bi več vmešavala v egiptske zadeve, dočim bi na drugi slrani garantiral Egipt za varnost Sueškega prekopa. V pogodbi bi bilo razen tega določeno, da se tudi inozemstvo ne sme vmeJa-vati v egiptske zadeve. Po ženevskih posvetovanjih n. Ž4MT«, 18. junija. Petinštirideseto zasedanje Sveta Dru-štva narodov je sicer zbudilo veliko tu-nimanje v vseh državah, toda poteklo je nenavadno hitro in brez večjih, vid* nih rezultatov. Javni seji ste se vrSili $amo dve. ko sc je razpravljalo o raz-orožitvenem problemu in o Streseman-novem poročilu o mednarodni fospo-darski konferenci. Vtis teh debat je bil dokaj prazen. Na dnevnem redu zasedanja itak ni bilo nobenega važnejšega vprašanja jn fe med stranskimi zadevami. ki so se obravnavale, jih je več os»ak> nerešenih in so se odgodila na jesen. Tako spor med Poijtko in Odan-skom glede uporabe polotoka \Vester-piatte kot skladišča vojnega materijala, namenjenega za Poljsko, in rutminsko-madžarski konflikt glede izvajanja agrarne reforme na veleposestvih madžarskih velikašev na Sedmograškem. Tudi o vprašanju Klajpede se ni razpravljalo. ker je litvinski ministrski predsednik Voldemaras obljubil, da se bodo izvedle v novembru nove volitve v Klajpedi. Kakor skoro vedno, se o važnejših rečeh sploh ni govorilo na sejah Sveta, marveč so o njih obravnavali ministri velesil kar za kulisami. Manjših sil k tem razgovorom niti vabili niso. Razprave o ruskem vprašanju se n. pr. ni udeležila niti Poljska, niti zastopnika Male antante. Razumljivo je tedaj negodovanje v prizadetih manjših državah. Madžari prete celo z izstopom iz Društva narodov, vendar te grožnje nihče ne jemlje resno. Navzlic klavrnemu poteku ženevskega zasedanja pa se dado ugotoviti nekateri konkretni sklepi, oziroma se morejo našteti nekatere konstatacije. ki izhajajo iz razgovorov zunanjih ministrov velesil. Razprava o ruskem vprašanju je pokazala. da danes ne more biti niti govora o enotni fronti proti sovjetski uniji. O kakem takem podjetju ne mara niti Francija niti Nemčija ničesar slišati. Zato Chamberlain sploh ni prišel na dan s predlogom za ustvaritev proti-ruskega bloka. Belgijski zunanji minister Vandervelde je celo smatral za potrebno izjaviti, da se časi Deniikinovih in Vranglovih ekspedicij ne smejo več vrniti. V ruskem vprašanju si je torej vsaka sila ohranila proste roke. Vprašanje predčasne izpraznitve Po-renja Se tokrat ni pojavilo. Jedva .ie tekel razgovor o eventualnem znižanju števila zasedbenih čet, ki pa se lahko izvede šele potem, ko izpolni Nemčija pogoje, ki jih ie sprejela za vse dosedanje mnogobrojne koncesije. Strese-mann je dovolil, da bosta dva zavezniška vojaška strokovnjaka ugotovila na licu mesta v Kraljevcu, Kiistrinu in Glogau. če je Nemčija res podrla neke utrdbe na iztočni meji, k čemer se je zavezala lanskega decembra. Za to svojo uvidevnost je prejela Nemčija zagotovilo, da se vlade bivših zaveznikov ne bodo protivile. da se Nemčiji dodeli sedež v komisiji za ko-lonijske mandate. Dr. Stresemann se torej ni vrnil v Berlin čisto praznih rok. čeprav vpije nacijonaiistično časopisje o njegovem porazu. Neki elementi v Nemčiji pač smatrajo, da mora Nemčija na vsakem sestanku z Briandom doseči kak nov uspeh, ne da bi sama kaj žrtvovala. Zunanji ministri velesil so končno razpravljali tudi o jugoslovensko-alban-skem konfliktu. Briand in Chamberlain sta sklenila, da posredujeta še enkrat v Tirani in Beogradu. Ta sklep je hvalevreden. Vendar ne more zakriti dejstva, da sta se zunanja ministra obeh zapadnih velesil s tem skromnim sklepom pokorila volji Ttalije. ki ne dopušča. da bi cel naš spor z Italijo, izvirajoč iz tiranske pogodbe, v tej ali oni obliki prišel pred mednarodni sodni dvor v Ženevi. Tako popuščanje napram fašistični Italiji, ki .ii je Društvo narodov trn v peti, prav gotovo ne utrjuje prestiža že itak dovolj šibke ustanove pokojnega prezidenta \Vilsona. Vatikanska naklonjenost jugoslovenskim škofom Med novimi kardinali ni zopet nobenega našega škofa. Rim. 30. junija, o. Dan« dopoldne se je vrti! v Vatikanu tajni konsistorij. na krte« retn sta bila imenovana 7a kardinala mgsr. Vamroev. nadškof v Malinesu in mgsr. Hlond. nadškof v Poznanju. Papež je imel ob tej priliki daljši govor, v katerem je ra »prav! j al predvsem o Kitaj« ski in Mehiki ter o položaju rimske cerkve v Franciji. Naglašal je. da so državljansko vojno na Kitajskem povzročili predvsem prevratni nauki, ki so prišli od drugod. Ob pivi priliki bo zopet in v večji meri kot doslej pokazal, da spoštuje Kitajce, ki so plemenit narod in ki ljubijo red. V Mehiki »e preliva kri za versko svobodo. Barbar« sko preganjanje in sovraštvo proti cerkvi dokazuje, je nadaljeval papež, da se vsako* vrstne prevratne teorije javno in tajno ši« Tijo. ker se kakor strup zajedajo v narod, dočim vladajoči ne store ničesar, da bi na« pravili ta strup neškodljiv. Govoreč o Franciji je papež z zadošče« riem ugotovil, da »o se mnogi, posebno mlajši, pokorili zahtevam cerkve. Zato tem« bolj obžaluje slučaje neubogljivosti in kiju« bovaria zaradi katerih se zgraža cerkev. Izrazil je upanje, da to ne bo več trajalo dolgo ter da se bodo vsi zavedli svonh zmot m se povrnili k skupnemu očetu. Si= cer pa bo papež primonn izobčiti nepokor. neže iz kutolflSke cerkve, kajti »raslti>!ie. nost je nekatere privedla že tako daleč, da *e postavljajo proti skupnemu očetu. če« prav * besedami izjavljajo, da priznavajo bi spoštujejo njegovo avtoriteto. Porazno nazadovanje klerikalcev pri občinskih volitvah Pri neddjririh volitvah t ljubljanski oblasti je SLS na celi črti propadi* in znatno nazadovala. — Od 1483 oddanih glasov je dobila le 465 ter nazadovala od zadnjih volitev za 33.2 odst, — Krepko pojačanje naprednih glasov, — SDS je ▼ vseh občinah napredovala SLS je pričakovala, da bo nedelja zanjo dan zmage pri občinskih volitvah v ljubljanski oblasti. Doletela pa jo je kazen božja in ljudska volja jo je to pot pustila na cedilu. V vseh treh, odnosno štirih občinah, kjer je bil v nedeljo voljen nov občinski odbor, je SLS prav temeljito pogorela. Zbrala ni na svojih listah niti tretjino vseh oddanih glasov in katastrofalnost njenega padca se vidi po tem. da je dobila na istih voliščih, na katerih je imela pri oblastnih volitvah 700 glasov, sedaj samo še 465 kroglic. Novo mesto je doseglo prav tako sijajno napredno zmago, kakor je velik polom SLS. V Domžalah so klerikalni glasovi kar izginili in v Kamniku, kjer je SLS računala na lastno zmago, so klerikalci ostali kot najšibkejša stranka. Od klerikalcev najeto in plačano časopisje, ki se lažnjivo izdaja za napredno, skuša sedaj s faizifikati zakriti porazno nazadovanje klerikalnih glasov, a zaman, ker številke volilnega izida govore resnico preveč glasno. Navzlic veliki gonji, ki jo je SLS podpirala v vrstah raznih rnalkontentov in »tudi naprednjakov». da bi okrnila dosedanjo moč SDS v občinah, je SDS prav v vseh občinah številčno napredovala ter si zasigurala odločilen vpliv na vodstvo občin. Tudi v Kamniku je SDS dobila več glasov, kakor pri zadnjih volitvah, čeprav se to pot dve okoliški občini volitev nista udeležili. Na tem dejstvu ne more prav nič izpremeniti, da SLS ni dosegla absolutne večine. Vesel pojav pri nedeljskih občinskih volitvah je nadalje ta. da je povsod SDS bila — razen v Kamniku — jedro napredne koncentracije in da se je kola-boraciia naprednih ljudi na vseh voliščih prav dobro obnesla na korist napredne stvari, a na škodo klerikalizma. O izidu poedinih občinskih volitev naslednje poročilo: Občinske volitve v Novem mestu Pametno sodelovanje SDS in SKS je prineslo v nedeljo novomeškim naprednjakom sijajno zmago. Volitve so se vršile v znamenju dvoboja med združeno napredno fronto in klerikalno SLS. Združeni naprednjaki, ki so šli v občinsko borbo pod geslom naprednega gospodarskega dela, so opravili svoj volilni akt mirno in z odločno zavestjo, da morajo zmagati nad klerikalnimi demagogi, ki so se hoteli polastiti prekrasne dolenjske metropole. Klerikalci so spravili na volišče vse, kar so imeli. Veseli prizori so s« odigrali, ko so klerikalci vozili težko bolne na volišče, da rešijo svojo potapljajoče barko." Tudi teror, ki so ga nekateri njihovi priga-niači izvajali nad svojimi omahljivimi pristaši, ni zalegel. Od 799 volilnih upravičencev je glasovalo 622. Napredna gospodarska lista je dosegla absoluino večino in pride s tem tudi novi občinski svet popolnoma v napredne roke. Združeni naprednjaki so pridobili napram oblastnim volitvam, ki so se vršile januarja meseca, 40 glasov. Tedaj je bilo oddanih za SOS 245 glasov, za SKS pa 32. Združeni naprednjaki so pri sedanjih občinskih volitvah napredovali na 317 glasov. Klerikalci so padli od 301 na 187 gla-scv. Končni izid volitev in pregled mandatov ie sledeči: NGL 317 glasov in 13 mandatov SLS 187 glasov ki 7 mandatov Rad. 61 glasov in 3 mandate Združ. soc. 51 glasov ia 2 mandata S temi volitvami, ki so pravi kažipot za vse napredniake Sirom Slovenije, je Novo mesto pokazalo, da hoče i poslej ostati na braniku napredne in nacijooalne ideje v S?o veeiji. Občinske volitve v Kamniku Volilna borba, ki se je vodila za nedeljske volitve v Kamniku največ pod lokalnimi osebnimi vidiki, je končala tako. kakor je bilo predvidevati vpričo napredne razcepljenosti in osebnega nesoglasja. Najvažnejše dejstvo kamniških občinskih volitev je veliko nazadovanje SLS. dasi so klerikalci računali zase na popolno zmago. Klerikalna stranka je nazadovala od januarja meseca (oblastne volitve) za celih 92 glasov, to je od 226 glasov na 134. ki jih je dosegla pri nedeljskih občinskih volitvah. SDS je napram zadnjim volitvam napredovala, dasi nima za vodstvo občine potrebne večine. Končni izid občinskih volitev v Kamniku pa ie sledeči: SDS 171 d asov in 8 mandatov SDS okofica 14 glasov in 1 mandat Združena lista (SKS, soc. itd) 190 glasov m 9 mandatov SLS 134 glasov in 7 mandatov Iz volilnega rezultata izhaja, da ie SLS v Kamniku najmanjša stranka. Relativno večino (s samo 5 glasovi proti SDS) je dosegla Združena lista, za katero so glasovali razni malkcntenti, socijalisti, SKS in pa neizbežno omizje jslovenačkih radikalov«:. Iz volilnega rezultata je končno razvidno, da klerikalni stranki v Kamniku ne pripada prav nobena vloga in da bo obsojena na navadnega nergača, ako se naprednjaki zavedo, da je treba po končanem vplilr.em opravilu na podlagi realnega prevdarka nadaljevati dosedanje tradicije občinskega dela v tem lepem izletniškem in industrijskem mestecu. Vsaka druga kombinacija bi nemi-novno privedla do pogubne gospodarske politike v kamniškem občinskem svetu. Občinske volitve v Domžalah V Zeleznrših je bH v nedeljo izvoljen nov občinski odbor brez vodilne borbe ker se je dosegel med volflci sporazum za samo eno volilno listo. Izvoljenih je 5 demokratov in 4 klerikalci. Železniki v demokratskih rokah Nedeljske volitve v domžalski občinski svet so v marsičem značilne ne samo za Domžale same. nego tudi za njegovo širšo okolico. Upoštevati treba, da leže Domžale v popolnoma klerikalni okolici in da je zato razumljivo, ako je SLS napela vse sile, da se polasti tega lepega trga. SLS je vodila volilno borbo v vso ljurestio in brezobzirnostjo. Doživela pa ie kljub temu hud poraz. Neuspeh SLS je razviden predvsem iz primerjanja njenih glasov pri sedanjih volitvah in pa pri oblastnih volitvah januarja meseca. Tedaj je SLS dosegla v Domžalah 273 glasov, pri sedanjih občinskih volitvah pa je komaj s težavo nabrala 144 glasov. Nazadovala je potemtakem za 129 glasov, torej skoro za 50%. Pri oblastnih volitvah januarja meseca 1927 so vse napredne srran ke prejele 116 glasov in sicer SDS 81, SKS 25, socijalisti 10. Naprednjaki so šli to pot v občinsko borbo z dvemi listami. Združena gospodarska in deiavska lista ie dosegla 133 glasov 91 6 mandatov. Napredna gospodarska lista 75 glasov in i mandate. SLS pa 144 glasov m 7 mandatov. Občina je na ta način pod vodstvom SDS v trdnih naprednih rokah. Naprednjaki, ki so pri oblastnih volitvah zbrali 116 glasov, so sedaj dosegli 308 glasov, porasli so torej skoro za 100%. S to sijajno afirmacijo bo tudi za naprej nad Domžalami plapolala napredna zastava! Občinske volitve v Celja Za Slovence sramotna zmaga klero-radikalsko-nemške zveze. Volilni teror kakor v Južni Srbiji. — Podkupovanje kakor na Madžarskem Celje, 20. iunija Nedeljske občinske volitve v Celju so vzbudile mnogo zanimanja po vsej Sloveniji, pa tudi izven naše ožje domovine. Saj je bil volilni boj to pot izredno težak. Nekdanji avstrijski nem-čurski renegati so v svoji veliki gospodarski premoči to pot zopet dvignili glave in z vidnim zadovoljstvom delali račune, oprti na tako zvano največjo državno stranko, t. j. radikalno stranko ter na Slovensko ljudsko stranko, ki je za skledo leče obečala že v avstrijskih časih prodajati našim tlačanom slovenske narodne interese. Izid volitev morda ni prav po godu. Razočaram so oni isti krogi, ki si ne morejo več predstavljati, da je sramotno paktiranie z Nemci in mlačnost nekaterih v Celje priseljenih meščanov vzpostavila spet prejšnjo moč celjske nemškutarije. Kdor pa je sledil poteku volilnega boja in nedeljskim volitvam, bodisi kot tihi gledalec ali kot aktivni agitator, bo znal povedati o silnem terorju, ki ga najdemo kvečjemu še pod radikalnim režimom pri volitvah v Južrri Srbiji. Klerikalno radikalno nemški agitatorji so blokirali cele ulice in hiše. Nemški podjetniki so svojim nameščencem diktirali. kako morajo voliti, zasebnim nameščencem grozili z odpustom, ako ne bodo dali svojih glasov v drugo skrinjico ali pa se volitev sploh vzdržali. V po-man kaniu programa ter globokih narodnih in strankarskih idej so grožnje, zlasti pa vmo, golaž' in tudi denar ža sveto klero radikalsko nemško stvar vršili naravnost čudeže ter nalovili združenim nasprotnikom več kroglic kakfor pa pri zadnjih oblastnih volitvah. S tem protizakonitim činom volilnega boja so oškodovali tudi socijaiiste, ki so računali na večje število volilcev. SDS beleži svoj uspeh z zadovoljstvom. Kot vestna čuvarica naših najdražjih narodnih svetinj, kot budna predstraža na naši ogroženi severni meji ter neizprosna boriteljica za neokrnjen narodni značaj našega lepega slovenskega celjskega mesta je 406 narodnih, značajnih ki poštenih mož oddalo svoje glasove njej ter ji s tem izreklo najlepše zaupanje. Vsa čast tem narodnim možem! Kdor pa je iz ego-ističnih ali malenkostnih osebnih ozi-rov v najhujšem boiu z nemškim rene-gatstvom dezertiral s tem. da se je potuhnil ali volil z nasprotniki, je omahljiv značaj, ki zasluži vse zaničevanje. Nasprotniki z izidom volitev niso zadovoljni, ker jim niso prinesle dve tre-tjinske večine ter s tem neomejene moči v celjski ktomtmalni politiki. Občinskemu odboru SDS je za enkrat odvzeta odgovornost za vse, kar se bo na škodo slovenskega značaja in gospodarskega razvoja celjskega mesta iz- j vršik) Po svo>i številni moči. po svojih j bogatih izkušnjah in po svoji duševni j sili pa je močna dovoli, da bo v stvar- | ni opoziciji vodila neiTprosen boj proti \ vsem partizanskim in škodljivim pojavom v občinskem gospodarstvu ter bo znala ščitit' kakor do sedai živlienski interes svojih someščanov. V demago- ški kritiki so bili nasprotnici silni in veMki, naj slede besedam sedaj tudi dejanja. Volilne priprave so se vršile to pot bolj na tihem, od moža do moža. Nemci so v svoji veliki disciplini in z ozirom na svoj največji nacijonalni interes pri teh občinskih volitvah že v prvih dopoldanskih urah pripeljali v skupini na volišče vse do zadnjega moža. Vršili so strogo kontrolo nad ljudmi v lokalih in na ulicah, zlasti v Gosposki ulici m na Glavnem trgu, kjer je bil glavni štab agitatorjev, so se obnašali predstavniki starega avstrijskega nem-škutarstva drzno in prepotentno, v na-di, da nastopijo za Celje kmalu zopet nekdanji lepi avstrijski časi. Eden izmed teh je celo protestiral proti temu, zak&j volišča niso označena tudi z nemškimi napisi. Prav tako so se vedli tudi pribežniki v radikalno stranko in klerikalni agitatorji. V dopoldanskih urah so že začeli loviti volilce z vinom in golažem. Uradno je ugotovljeno in vzeto na zapisnik, da je tajništvo SLS podpisovalo in izdajalo na volilce nakaznice, s katerimi so dobivali v gostilni g. Žumra brezplačen golaž in v nekem lokalu SLS na Kralja Petra cesti gratis vino. Javili so se tudi slučaji, da so razdeljeval med volilce denar. Žal je treba tudi ugotoviti, da se je nad 40 volilcev, ki se sicer pri raznih prilikah trkajo na svoja nacijonalna prsa, vsled raznih groženj odstranilo med tem. ko je bila med pristaši nasprotnikov le redka izjema takih volilcev, ki niso hoteli s sramotnim sodelovanjem pri volitvah omadeževati svoje poštene narodne preteklosti. Udeležba je bila naravnost ogromna. Od 1527 voiilcev je bilo oddanih 1314 glasov. Ako se izvzamejo umrli in stalno odseljeni, je to okrog 90 •». Po 17. uri se je zbirala pred mestnim magistratom velika množica občinstva, ki je nestrpno pričakovala volilne rezultate. Padlo ie pri tem na račun narodnih iz-dajic več bridkih, a resničnih očitkov. Ves čas volilne agitacije, zlasti pa na dan volitev se je obnašal kot glavni agitator koalicije odvetniški koncipi-jent dr. Godnič tako, da se je občinstvo naravnost zgražalo. Ko je izvede! za rezultat volitev, je v znamenju gesla, pod katerim so se vršile volitve na nasprotni strani, vzklikal: Zdaj pa gremo pit! Politični oblasti se je zdelo potrebno, da koncentrira v Celju na dan volitev 20 orožnikov. Ni se moglo ugotoviti. ali se je to zgodilo z ozirom na varnost za narodne volilce v Celju. Nemci so uganjali svoje orgije pozno v noč. Poročamo še kot kronisti, da je pri iej priliki izrekel neki višji državni uradnik, nemški mož, ki ga je pri prevratu naša velika popustljivost pustila na udobnem mestu v Celju: Zmaga je naša! Značilno za celjske razmere. Rezultat volitev je sledeči: Klero-nemška zveza 790 glasov-, 20 mandatov. SDS 406 glasov in 10 mandatov. Beraotovci 22 glasov, noben mandat. Socijalisti 96 glasov in 3 mandate. Zvezarji so si mandate porazdelili tako, da jih debi NRS 9, SLS 6, Nemci pa 5. Izvoljeni so: SDS dr. Juro Hrašo-vec, odvetnik, Ivan Rebek. ključavničar, dr. Ernest Kalan. odvetnik, Ivan Ravnikar, trsovec, Franc Mravljak, profesor, dr. Anton Božič, odvetnik, Drago Bernardi, hotelir, dr. Drago Hočevar. okrožni zdravnik, hran Prekor-šek, upravitelj javne bolnice, m Drago Sirec, trgovec. SLS: dr. Anton Ogrizek, odvetnik, Maks Janič, pek, Franc Do-bovičnik. trgovec. Ivan Možina, upravitelj jetnišnice. Miha Holmjec, kipar, dr. Vekoslav Voršič, odvetniški kandidat NRS t Alojzij Goričan. odvetnik, Andro Posavec. lekarnar, Jos® Brinar, ravnatelj meščanske šole, dr. Dragotln Vrečko, odvetniški kandidat, Anton Lečnik. urar, Anton Zupan, gimnazijski ravnatelj, Josip Zumer, gostilničar, Anton Koren, višji redar v p„ in Tomaž Cviren, invalid. Nemci: Franc Rebaa-schegg. hotelir in mesarski mojster, dr. Jurij Skoberne, odvetnik, Franc Ko-schir, kovaški mojster, Franc Gratsch-ner, sluga pri Rakuschu, in dr. Kristian Wolf, pravni zastopnik Rakuscha. Socijalisti t Karel Felicijan, žel. uradnik, Valentin Komavii, vodja borze dela. in Ivan Lah, pekovski pomočnik. Slednji je Bernotovec. Mandat na podlagi najvišjega ostanka. ★ ZAHVALA. Vsem onim voUlcem, ki so. dasirav-no smo imeli združene tri stranke proti sebi, možato glasovali za listo Samostojne demokratske stranke, bodi izrečena zahvala. Nenaravni večini je sicer stranka podlegla, a niso premagana načela, za katera se borimo. Zmaga nasprotnikov ne more biti trajna, ker sedanjo večino je ustvarila samo vsem nasprotnikom skupna mri-nja do naše stranke, ali tudi osebno sovraštvo do posameznih oseb. Čeprav sedaj v trenotni manjšini, hočemo skrbeti, da ostane narodni značaj celjskega mesta neoskrunjen, posebno da se ne bodo izpohule obljube, katere ste dali nasprotni dve slovenski stranki tretjemu svojemu zavezniku, ki je njima pripomogel do zmage. Je sicer marsikdo izostal, bodisi iz strahu, bodisi da se nikomar ne zameri, ali da ne bi izgubil službe ali zaslužka. Izkazalo se je končno častno šte\*lo trdnih in vselej zanesljivih pristal. Ti ostanejo naš up tudi za bodočnost Samostojna demokratska stranka v Cel o. Volilna svoboda sedanje vlade RadieeTo odposlanstvo, ki je hotelo organizirati volilno akcijo ▼ Makedoniji, bi bili kmalu liačali. V nedeljo je doživelo odposlanstvo Radi-čeve stranke, ki je prispelo v Skoplje. da tamkaj organizira volilno akcijo Radičeve stranke v Makedoniji, prav neprijeten doživljaj. Odposlanstvo je vodil bivši minister inž. Košutič. Že v nedeljo zjutraj so beograjski listi poročali o prihodu inž. Košuii-ča v Skoplje kot o prvovrstni volilni senzaciji. Zdi se, da so bili vladni krogi s tem opozorjeni na nevarnost, M preti službenim listam v Makedoniji in da so na hitro roko organizirali protinastop skopljanskega prebivalstva. Zvečer so se namreč Radičevi odposlanci z vlakom vračali iz Djakovice v Skoplje, kjer so hoteli prenočiti ter se sestati še z drugimi svojimi zaupniki iz Makedonije. Pred postajo se je nabrala veetisof-glava množica, ki je sprejela Radidevo odposlanstvo s skrajno sovražnimi dejanji. Množica je bila oborožena a palicami ter je nahrulila Radioevo odposlanstvo z k>. Najprvo so glavni odbori teh strank imeli seje in odobrili pogajanja za blok. Opoldne so se sestaK predstavniki vseh treh strank na skupno sejo. Tej seji so prisostvovali: dr. Ladislav Polič, dr. Albert Bazala, dr. Milo-van Žanič, Stepan Uroič, Mate Jagatič. Tomo Jalžabetič, Franjo Vrtar, dr. Ante Pavelič, dr. Mile Budak, dr. Stepan Buič in drug:. O konferenci in ustanovitvi cHrvatskega bloka> je bil izdan proglas. V proglasu se bdi, da je bila z vidovdansko nstavo hrvatskemu narodu odvzeta driavnopravna individualnost. ki je slonela na tisočletnem hrvatskem državnem pravu. Hrvatski naroi ni odobraval takega položaja in se je boril za svojo popolno svobodo. Na vrhuncu borbe pa je Stepan Radič s svojo okolico zapustil hrvatsko narodno stališče in se poklonil vidovdanskemu centralizmu. Nato se navaja, kako je Radič poizkušal razdružiti hrvatsko družbo ter netiti povsod prepir iu razdor in celo versko borbo. Navaja se Padi čer a ataka proti mestu Zagrebu. Vse tri podpisane stranke se obvezujejo, da bodo sodelovale v borbi za hrvatsko državno samostojnost. Pri tem se hočejo naslanjati na hrvatsko državno pravo. Borba veljaj vidov-danski ustavi, centralizmu in politiki Stepena Radiča. ki je danes na Hrvatskem edini predstavnik vidovdanska ustave in njenega centralizma Organizacije strank ostanejo še dalje ločene. Pri volitvah bodo vse stranke nastopile s skupnimi in enotnimi listami. Pogajanja s klerikalci so se razbila zato, ker so zahtevali klerikalci nosilce list v južni in severni Dalmaciji, v M ost ari u, v zagrebški. varaadinski in požeški oblasti. Kle. rikaici so hoteli nosilce list še po drugih krajih. cHrvatski blok> je pristal tudi na tako dalekožne koncesije pcii pogojem, da se klerikalci obvežejo, da bodo politično s-> delovali s 'Hrvatskim blokam. Iz vrst tHr-vat^ega bk>ka; se doznava, da so hrvatski klerikalci odstopili od bloka in borbe za hrvatsko individualnost na pobudo in nasvet SLS, ki je te stvari proglasila za fantazije . . Sovjetske obtožbe .Moskva, 20. junija, d. 'Izvestija* objavljajo izpoved aretiranega špljona Signeya Rilevsa. aktivnega agenta angleške tajne službe, ki deluie v Rusiji že od 1. 1918. Rileys izjavlja, da je-imel nalogo pripravljati teroristične napade na sovjetske funkcijonarje in da .ie bi! v stalnih stikih z vplivnimi angleškimi in ameriškimi krogi ter z ruskim: terorističnimi organizacijami. Opremljen s posebnimi instrukcijami ministra Churchilla. je L 1925. prekoračil mejo na Finskem in prišel v sovjetsko unijo, kier je bil aretiran. Rileys je izdal tadi vse ostaie tajne agente, ki delujejo v baltskih državah. Vsi ti agenti dobivajo po-irebne podatke od vojaških komand omenjenih držav. Anglija daje svoja poročila tudi Ameriki. Moskva, 20. junija, s. «Izvestija» obtožujejo švedskega veleindustrijalca Nobla. da ie nameraval osnovati zaroto proti Čičerinu. Buharinu. Rakovskemn. Radekn in pokojnemu Krasinu. List objavlja priznanje bivšega carističnega gardnega častnika Elvengrena. ki je baje od Nobla prejel leta 1925. v nek: pariški kavarni 80 tisoč frankov, da odstrani sovjetske voditelje, predvsem Krasina. Povod za to postopanje je dala Nobkjva želja, da bi po padcu sovjetskega režima zopet dobil v svojo posejt ruska polja za pridobivanje olja. Verska svoboda v Nemčiji Serim, 30. jnnija. (be.t V nedeljo je pri« redilo vseb 26 katoliških župnij v Berlinu procesije, katerih so se udeležbi tudi dr« žavni kancelar, več ministrov ir. skoraj vsi poslanci nemškega cen truma. Turška politika Aagore, 20. junija, (ri.) Turška zbornica je odobrila zakonski načrt, po katerem ce mora preseliti z orirom na iavni mir in red v zapadne kraje države 1300 uporniških družin. Naši Lepa manifestacija pijetete Slavnostno odkritje spomenika pri Sv. Petru v Ljubljani V nedeljo so prebivalci šentpeterske fare, a tudi ostale Ljubljane prisostvovali ganljivi proslavi: Odkritja in posvetitvi spomenika 326 žrtvam svetovne vojne. Spomenik, čigar sliko smo prinesli, stoji na okroglem kamnitem podstavku v obliki obroča v' nasadu ob Zaloški cesti ob severni steni ladje cerkve sv Petra. Je na pravem mestu, ker nudi edino ta prostor za učinek spomenika neobhodno potrebno zaključno prostornino. V višini ene stopnice stojijo na podstavku 4 po 2.20 m visoki pi-loni iz sivkas>tega kraškega kamna, ki nosijo na notranjih ploskvah vklesana imena padlih, na zunanjih pa razne svetopisemske izreke. Prostor v obroču je zasajen z zeleno travo, iz katere se dviga na sredi kockast podstavek z granitno napisno ploščo na vrhu. Srednji del, ki simbolizira skupni grob, je obkrožen s pozlačeno ograjo iz kovanega železa. V dekorativni opremi sprednj-e strani ograje se nahaja križ in 2 angela s črkama alfa in ornega, začetka in konca vsega življenja. Mrtvi kamni so z rdečimi napisi živi pridigarji, tolažniki in preroki. Prostor okrog spomenka je bil v nedeljo primerno okrašen. Stena cerkve za spomenikom je bila zakrita z ogromno orno zaveso, enako je bil do odkritja črno zastrt spomenik sam ter govorniški oder. Na prostoru okrog cerkve in ua Zaloški cesti so se že zgodaj pred pričetkom svečanosti zbirale velike množice ljudi, ki so narastle do pričetka na 5000. Med njimi je bila tudi mladina vseh šol fare s svojimi učitelji. Vsa svečanost se je vršila točno po določenem programu Ob 10 se je za-čulo iz zvonika četrturoo žalno zvonenje. Odborniki so sprejeli pred vhodom cerkve zastopnike civilnih in vojaških oblasti, magistrata ter raiznih društev in korporacij. Žalne maše. ki je sledila sprejemu, so se udeležili med drugimi: veliki župan dr. Fr. Vodopivec, zastopnik divizijskega generala komandant mesta general Vukovič z mnogimi višjimi častniki, komisar mestne občine Anton Mencinger, mag. tajnik dr. Riko Fux zastopniki invalidov iz Kranja, Kamnika, Škofje Loke, Zagorja ob Savi in Iga, dalje zastopnice raznih ženskih društev, kakor Kola jugosL sester in članice šentpeterske podružnice CMD. Poleg bivših vojakov iz Ljubljane jih je bilo mnogo tudi z dežele. Častno so bile zastopane Moste. Po končani žalni sv. maši se je formiral sprevod, ki je odšel iz cerkve pri glavnem vhodu in krenil po cesti pred spomenik. Povorki na čelu je korakala železničarska godba in svirala žalno koračnico. Za njo se je razvrstila disciplinirana četa 17 mož lovcev s poveljnikom g. Franom Kosom, pevska društva z zastavami in drugi. Odbor z odličniki se je medtem razvrstil okrog spomenika in prikorakala je vrsta belo oblečenih deklic, nosečih male trnjeve ver.č-ke, ki so jih položile na spomenik. Odborniki so po končani žalostinki odstranili črno zaveso s spjmenika, nakar je spomenik blagoslovil župnik Ivan Petrič, ki je opravil obrede ob asistenci dveh gg. kaplanov. Združeni pevci so zapeli: »Usliši nas, o Gospod!« . . . Na govorniškem odru se je prvi pojavil bivši vojni kurat g. B o n a č. Njegov govor, globoko zasnovan in s svetopisemskimi primeri podiprt, ie vsem izvabljal solze iz oči Narod, ki ne časti spomina svojih mrtvih, ni kulturen narod. Častimo spomin padlih žrtev, kmetskih, delavskih in meščanskih mož in fantov, katerim naj bo tuja gruda mehka in sladka . . Govor je tedaj prekinila Mozartova žalostinka, ki jo je zaigrala godba. V nadaljnem govoru se je g. kurat spomnil vseh padlih šentpeterske fare, tolažeč njihove vdove, matere in očete, zaključil pa je s prošnjo do Najvišjega: »Medsebojnega bratskega pokolja reši nas, o Gospod!« Iz skupnega groba se dviga klic. ki naj ras zveže v ljubezni, veri in upanju. Pevci so zapeli mogočno in tužno Pre-lovčevo: »Oj Doberdob!« Predsednik Zveze slovenskih vojakov g. major Colarič je v svojem govoru pozdravil zastopnike civilnih in vojaških oblasti, naglašaloč, da imajo slovenski vojaki patrijotizem ne samo na jeziku, marveč vedno tudi v srcu. Slovenski fantje so se borili tudi za našo Koroško in potili krvavi pot ne samo v Vol in i ji in na kraških skalah, marveč tudi v Dobrudži in na Kajmak-čalanu. Nikdar ne bomo pozabili zasužnje- nega Krasa in tužnega Korotana! Junakom pa naj bo žemljica, kjerkoli počivajo, lahka. Trikratni vzklik: »Slava!« je odjeknil iz tisočerih grl. Predsednik SLD dr. Lovrenčič je nato v kratkih, lepo izbranih besedah počastil spomin 12 padlih lovcev šentpeterske fare. Lovec Valentinčič je z lovskim rogom zatrobil »halali« .nakar je četa lovcev oddala dve mogočno odmevajoči salvi. G. Viktor Rohrman se je nato kot predsednik odbora zahvalil občinstvu in od-ličnikom, naglašajoč. da so. postavili ta spomenik našim žrtvam kot skromen čin dolžne nam pijetete. Za požrtvovalnost se je posebno zahvalil župljanom občine Moste, ljubljanski občini, ki je skupno žrtvovala za spomenik že 10.000 Dm, g. inž. Du-kiču za brezplačno izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del. in inž Vlad. Šubicu za njegovo veliko požrtvovalnost Sledila je izročitev spomenika v last in varstvo mestne občine. Komisar mestne občine g. Mencinger je položil na spomenik velik venec. Za njirti pa so položili vence: zastopnik invalidov g. Tome, za ženska društva ga. Turkova.in gdč. Zgur-jeva, sorodniki padlih in šolska mladina. Tajnik odbora g. Jože Pire je zaključil slavnost z vzklikom na Nj. Vel. kralja Aleksandra in njegov kraljevski dom. Godba je zaigrala državno himno, nakar se je poklonilo manotr, padlih žrtev šest zastav pevskih društev in. je' sledil razhod. Svečanost je popoldne zaključila na ..vrtu algilnega člana odbora g. Poldeta Zupančiča na Ahacljevi cesti .obdaritev 40. vojnih sirot. Slavnost, ki Ii je ves dopoldan pogodovalo solnčno vreme, je bila zares ganljivo lepa manifestacija pijetete do naših fantov in mož, ki so padli v svetovni vojni Prizor ob blagoslovitvi spomenika Podpore slovenskim občinam za zgradbo šol Beograd, 20. junija Na osnovi čl. 15. zakona o narodnih šolah in sklepa ministrskega sveta br 5200 z dne 12 maja 1927 je odločil finančni minister. da se iz postavke 300 državnega proračuna za 1927-28 nakloni podpora šolskim občinam v svrho graditve šolskih poslopij naslednja podpora: V ljubljanski oblasti prejmejo: Radovica v črnomeljskem srezu 10.000 Din, Dvorska vas v kočevskem srezu 30.000 Din, Gaberk v kranjskem srezu 30.000 Din. Čatež v krškem srezu 30.000 Din, 2ažar v ljubljanskem srezu 20.000. Log v ljubljanski okolici 10.000 Din. Gornje Jezero v ljubljanskem srezu 20.000 Din. Žiberše v log. srezu 10 tisoč dinarjev, Javornlški Rovt v radovljiškem srezu 20.000 in Dalnja vas pri Laverci 10.000 Din. Skupno torej prejmejo občine ljubljanske- oblasti 190.000 Din. V mariborski oblasti pa prejmejo podporo naslednje občine: Lepa njiva v gor-njegrajskem srezu 10.000 Din Gornja Lendava in Serdica v mursko-soboškem srezu 20.000 Din Pečice v šmarskem srezu 20.000 in Sv. Urban v ptujskem srezit 10.000 Din. Nadalje Svetina in Sv. Kunigunda v celjskem srezu po 10.000 ter Stranice v konjiškem srezu 10 tisoč dinarjev. Skupno 110 tfsoč dinarjev. Lep češki dan v Maribora Maribor, 20. junija Gospodarska kriza je prisilila prva vse države, da so druga za drugo izdale zadnja leta precej stroge odredbe v zaščito zaslužka svojih državljanov pred inozemsko konkurenco ln tako vidimo, da največje države izganjajo tuje delavstvo in uradništvo ter jim le izjemoma dovoljujejo službovanje na svojih tleh Tudi pri nas v tem pogledu nismo delali ;zjeme. Baš zato pa je tem pomembnejše, da žive češkoslovaški državljani pri nas prav tako. kakor bi bili naši. Posebno v Mariboru zaslužijo češki rojaki .to bratsko liubezen v polni meri. Njih nikdo ne smatra za tujce, nasprotno, veseli nas. da so v naši sredini, ker je vsak posameznik cel mož, Slovan po prepričanju in delu. še bolj pa kaže to njih celota, organizacija »češkega kluba«, ki spada med najmarljivejša društva v Mariboru. Cehoslovak. ki m oh tem ognjišču, se izloči sam iz naše družbe Vse to smo videli ob včerajšnji krasno uspeli slavnost! Češkega kluba ob zaključku mariborske češke dopolnilne šole, ki se je vršila dopoldne ob zelo lepi udeležbi staršev in krogov JČlige v meščanski šoli. JČligo so zastopali podpreds. dr. Reisman, tajnik inž. Leben ter odbornika profesorja Špendal in Gruntar. Učiteljica šole g. Šim-čikova. ki jo je poslalo v Maribor ministrstvo prosvete in šol iz Prage, je pokazala z učenci prav lepe uspehe v češčini ter češkoslovaški zgodovini in žemljapisju, kar poučuje v tej dopolnilni češki šoli. Poleg tega obiskujejo učenci, ki jih je okrog 50, seveda še naše šole. Predsednik »Češkega kluba« g. Franjo Bureš.je imel ob zaključku šole primeren nagovor otrokom in staršem Popoldne se je vršil izredn-o uspel izlet Češkega kluba v okolico. Udeležilo se ga je nad 100 oseb, tudi 'učenci češke šole. ki so potem še zunaj v prosti naravi predvajali razne igre. deklamirali, peli in rajali v zelenem sadonosniku"in bili tudi nagrajeni od društva. Orkester »Češkega kluba« pa je vzel seboj instrumente ter ves popoldan pridno sviral pod milim nebom tako. da se je razvila prava slovanska, prijateljska zabava v naših lepih Slovenskih goricah. Tudi izleta so se udeležili številni odborniki JC-lige in drugi Mariborčani, ki so mogli zopet občudovati leno vzgojo čeških otrok daleč proč od domovine in pa vzorno disciplino. ki veže češke rojake v Mariboru. Samomor na tračnicah pri Logatcu Pretresljiva žalolgra mladega fanta. Logatec, 20. junija Ko je v nedeljo popoldne okoli 15. pri-vozil vlak št. 620 izza ostrega ovinka kakih 500 m pred logaško postajo pri tako zvani Dolgi jami, je strojevodja ugledal mlajšega praznično oblečenega čioveka. kako beži pred vlakom med tiri dvotirne železnice. Ker fant ni bežal na tiru, na katerem je vozil vlak, je bil strojevodja mnenja, da se hoče bežeči umakniti s proge in je zato vozil dalje z normalno brzino. Toda v kratkih hipih se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ko ie vlak že dohiteval beže-čega mladega človeka, ki se je nahajal še kakih 25 m pred strojem, je fant skočil med tračnice, se zavalil na tla in položil glavo na dr Strojevodja je takoj pričel zavirati vlak. Videl Je, da je nesrečnež parkrat okrenil na tračnici ležeče glavo, kakor bi se zavedal svojega obupnega sk'epa in tre-petaje pričakoval grozni trenutek, ki se je res takoj nato odigral kljub vsemu naporu strojevodje, da bi pravočasno ustavil vlak. Železna kolesa so pograbila žrtev in jo zmandrala. Ko je preko pomečkanega in razmesarjenega trupla šel že tretji vagon, se je vlak ustavil Potniki so hiteli iz va- Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljublj"anska opera: Torek. 21.: »Fidelio«. C. Sreda, 22.: »rMadame Butterfly». Gostova* nje g. Jelačina. E. Četrtek, 23.: Zaprto. Petek, 24.: «Tajda». A. Sobota, 25.: »Poljska kri«. Opereta. Izven. Nedelja, 26.: »Seviljski brivec«. Gostovanje v Celju ob 15. Mariborsko gledališče: Torek, 21.: «Scampolo». B in C. Kuponi. Znižane cene. Zadnjič. Sreda, 22.: Zaprto. Četrtek, 23.: «Pri belem konjičku*. C. Ku> poni Zadnjič. Prva repriza Beethovnove opere Fidelio v ljubljanski operi se vrši drevi za red C. Opera Fidelio je na naših deskah pri pre-mijeri dosegla naravnost ogromen uspeh, kakor še nobeno drugo delo v zadnjih letih. Zasedba je sledeča: Leonora — ga . Zaludo-va. Marcelina — ga. Ribičeva; Rocco, ječar ie gosp Betetto. Don Pizzaro — gosp. Ho- lodkov, Florestan — gosp. Knittl, Jaquino — gosp. Kovač, Don Fernando — gosp. Mi-trovič. Častnika poje gosp. Sabelj, oba jetnika: Janko in Mohorič. Režijo vodi višji režiser gosp. Knittl, dirigira pa kapeinik Balatka. Ljubitelje simfonične glasbe opozarjamo na veliko overturo Leonora op. 72., ki se igra med III in IV. sliko. Predstava je za red C. Sprememba mariborskega repertoarja. Radi nenadne obolelosti ge. Bukšekove, se uprizori v torek, dne 21. t. m «Scampolo» za abonma B in C po znižanih cenah. V četrtek, dne 25. t. m. se igra s:Pri belem konjičku* za red C. — Za zaključek sezone se pripravlja v režiji gosp. prof Šesta Shakes-pearjeva klasična komedija cKar hočete-«, koje premijera bo že koncem tega tedna, tako, da se letos sezoia zaključi prej kot navadno Slovenski grafiki v hrvatskem tisku. Zadnja številka zagrebškega i -i« ifze^pfeN "IU lf03Afe$g !?d3|fe»i VOGAL GA i EVA ULICA - DUNAJSKA CESTA * Vojna čebel. Iz Logatca nam pišejo: V Logatec in okolico so čebelarji iz vseh krajev Slovenije uvedli kolosalno množino čebel. Radi nezadostne čebelne paše se čebele koljejo med seboj, s čemer bodo posebno večji čebelarji zelo oškodovani. Umestno bi bilo tu vzpostaviti nekoliko reda. * Rešitev v zadnjem trenotku. Pri Zagrebu se je v soboto popoldne k.ipal v Savi trgovski nameščenec Josip Dobrovšek iz Trbovelj. Sredi reke ga .'e nenadoma prijel krč; začel se je potapljati in klicati na pomoč. Sobni slikar Župec in mornar Matek ki sta se kopala v bližini, sta ga z velikim naporom v zadnjem trenotku rešila iz deročih valov. Po daljših obujevainih poskusih se je Dobrovšku vrnila zavest. * »Kušakovičev kalodont« je res najboljši pravi vsakdo, kdor ga uporablja. Poskusite tudi Vi! Dobi se povsod. 175 * Tkanina »Eternurn«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 95 ITO — zobna pasta najboljša! 41 Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo Tabo pol kupice prirodne grenčice »Franz-Josef«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz-Josef« ker vzpodbuja delovanje želodca in črevesa, poživlja presnavljanje, poživlja kri in omiljuje razdražljivost živcev. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. u— Volilni imeniki za mesto Ljubljano so razgrnjeni pri mestnem magistratu (mestni volilni kataster soba štev. 21) dnevno ob običajnih uradnih urah: od 8. do 12. Vsakdo ima pravico, da v navedenih urah abecedni volilni imenik pregleda, prepiše, razglasi in natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za drugega, naj se popravi v njem, kar misli, da je treba popraviti. Popravek volilnega imenika se more pri mestnem magistratu zahtevati neposredno ustno ali pismeno ter se moraio vsaki zahtevi popravka priložiti potrebna dokazila. Po določilu 3. 12 zakona o volilnih imenikih z dne 20. maja 1922. se lahko popravki volilnega imenika zahtevajo še 15 dni po razglasitvi volitev, to je do vštetega 30. junija 1927. Nobena poznejša zahteva popravka ne vpliva na sestavo volilnega imenika. Pri volitvi poslancev v Narodno skupščino, dne 11. septembra 1927, smejo glasovati samo one osebe, ki so vpisane v volilnem imeniku. u— Niški župan v LjublianL V našem mestu biva niški župan g. inž. Dragiša Cvet-kovič. Ogiedal si je doslel razne mestne naprave in je osobito glede nove klavnice izkazal svoje občudovanje. Izjavil je, da bo Niš v raznih modernih napravah skušal posnemati Ljubljano. G. inž. Cvetkovid je tudi pri tvrdki Brown-Bovery naročil novo električno centralo. V nedeljo je pohitel na izlet v Poljansko dolino, danes pa se odpelje na Bled. Obljublja, da pride tekom polet- ja za en mesec v Slovenijo na letovišče. u— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi za svoje člane strokovno predavanje v sredo, ob 20. v družabnem lokalu na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine). Predava univerzitetni profesor kol. ing. Ciril Znidaršič o načrtih za izrabo vodne sile reke Drave pri Fclber.ievem otoku pri Mariboru. u— Javne produkcije gojencev državnega kenservatorija se vrše v četrtek in petek, 23. in 24. t. m. ob 20. v dvorani Filharmo-nične družbe. u— Na mestni ženski realni gimnaziji sc je vršil pismeni višji tečajni izpit v dneh S. do 13. junija in ustni višji tečajni izpit dne 17. in 18. junija. Izpitni komisiji je predsedoval kot min. odposlanec g. univ. prof. dr. Fr. Kidrič. Od 13 prijavljenih gojenk je bilo 10 proglašenih za zrele, 3 kandidatke imajo ponavljalni izpit v jeseni. u— Pevcem ljublj. pevskih zborov! V soboto, dne 25. t. m. zvečer ob 8 se vrši v Glasbeni Matici vaja za E. Adamičevo »Molitev«, ki jo pojemo dne 29. t. m. dop. ob 11. uri pri slavnostni otvoritvi Tabora.. Pro širno številne udeležbe. Prireditveni odbor. u— Danes ob 20. je občni zbor osrednjega odbora Slov. planin, društva v salonu pri »Levu«, Gosposvetska cesta. Zunanje člane opozarjamo, da imajo pravico vpora-biti polovično vožnjo za glavno skupščino. u— Društvo »Soča« ima v sredo 22. t. m. širšo odborovo sejo v Udmatu, gostilna »Mahnič« ob pol 21. K seji so vabljeni vsi odborniki in tudi člani društva. u— Vojska med kopalci in njihovim preganjalcem. Ko se je v nedeljo popoldne nebo zopet zjasnilo, se je kakor zdaj že več dni nabralo ob bregu Gradaščice mnogo navdušenih kopalcev. Kadar ti niso bili v vodi, so se zabavali z raznimi igrami, med katerimi jim je bila najpriljubljenejša brcanje žoge po travniku. To je opazil hlapec Miha, ki je prihitel do kopalcev ves jezen iu žogo rekviriral. Njegovo ponašanje pa kopalcem ni bilo povšeč, zato ie navalila na hlapca cela vojska, ki mu je hotela žogo zopet iztrgati. Razvil se je pretep, Miha pa se ni dal užugati. Potegnil je nož in žogo prerezal. Sedaj bo menda sledila medsebojna tožba. u— Seznam najdenih predmetov. Tekom zadnjih 14 dni je bilo najdenih in policiji izročenih: 2 otroški žogi, več bankovcev od 10 do 100 Din, usnjata ročna torbica s tremi robci, parom uhanov in 2 slikama, par zlatih uhanov, zlata zapestnica v obliki verižice, 1 platnena rjuha, usnjata ženska torbica z receptom dr. Pogačnika in 1 m klota, 2 kosa kotenine, zlat poročni prstan, več sprehajalnih palic, dežnikov, klobukov in če pic, nekaj suknjičev, moška obleka, cigaretna doza, nahrbtnik, 3 pari čevljev, zvitek perila ter 2 ženski jopi. u— Specijalna trgovina dunajskih bluz in otroških oblači! nudi veliko izbiro po nizki ceni. Krištofič Bučar. u— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 lz Maribora a— Maribor.Rogaška Slatina. Prejeli smo iz občinstva: Tik pred nosom ima Maribor svetovno zdravilišče Rogaško Slatino, vendar mu je prav tako težko dosegljivo v prometnem pogledu, kakor Ljubljani radi skrajno neugodnih zvez na železnici. Čemu ne vpelje občina mariborska ali stalinska zdraviliška uprava vsaj ob sobotah popoldne in nedeljah avtobuse? In najmanj, kar bi se lahko zgodilo s strani zdraviliške uprave, bi bil vsaj avtobusni promet ob sobotah in nedeljah k vlakom v Poljčane za Mariborčane, ki bi se tega gotovo v velikem številu posluževali že radi krasne vožnje črez Boč in pa marsikdo bi na ta način z veseljem prebil nedelje v Rogaški Slatini. Sezona je na višku in ni dvoma, da bi tudi ta avtobusni promet podjetniku donašal lepe dohodke. a_ Nove učiteljice. Zadnje poročilo o uspehu mature v našem državnem ženskem učiteljišču v Mariboru, ki je končala minulo soboto, ie treba spopolniti v toliko, da so poleg odličnjakinj napravile maturo še naslednje kandidatinje: Antonec Ada, Čonč Ela, Gorup Marija, Jerše Danijela, Kojč Vera, Kinčič Marija, Klun Karolina, Ozvatič Leopoldina Prelog Cecilija, Pupiš Zora, Rajh Matilda, Roinik Marija, Rošker Neža, Urbajs Alojzija, Urbajs Antonija, Visenjak Marija. S slovenskim in nemškim učnim jezikom: Borko Elvira. Lochert Betina, Mo-nari-Neufeld Silvija. Eni kandidatinii je dovoljen ponavljalni izpit v jesenskem roku. a— Kratka ljubezen. Luna na nebu še ni mrknila, ko smo zabeležili izredno vneto ljubezen »Slovenca« za »našega« dr. Fr. Sušnika, ki je napisal za »Slovenca« z mojstrsko roko krasno poročilo o Berlinčanih, ki so gostovali v mariborskem gledališču. In že je izšlo na platnicah vrhovnega glasila SLS kulture, IV. številke «Dom in sveta®, uničujoče »vničdevanje« g. dr. Fr. Sušnika. Citirajo njegovo poročilo o nastopu slovenskih književnikov v Mariboru in pravijo. da so ti citati iz »Slovenca« z dne 8. maja 1927 »židovsko duhovičenje« ter mu predočajo, kako je nasprotno hvalil Berlin-čane. In tukaj tudi pokažejo gg. svojo Ahilovo peto, v katero jih je dregnil g. dr. Suš-nik, ker je po njihovem citatu zapisal tudi to: »Vidite! Je le dobro, da nas imajo v sve tu za en narod; smemo vsai reči: »naš Voj-novič!« Hm! G. dr. Sušnik bi se moral pač zavedati, da je izgubil pri SLS politiki in kulturi pravico do »našega« Sušnika, kakor hitro je javno zapisal »naš« Voinovič in »jugoslovenska« bodočnost. Samo zato je bila ljubezen tako kratka, ne pa radi »židovskega duhovičenja«. To bi mu že odpustili, ampak bratska plemena so rdeča ruta. a— Seja občinskega sveta se vrši v četrtek dne 23. t. m. Dnevni red ie zelo obširen. Poleg prošenj za sprejem v občinsko zvezo in prošenj občinskih uradnikov za vštetie vojaške službe ter napredovanje bo- Previdnost je baš pri kupovanju najbolj znanih proizvodov najbolj potrebna. Zato se mora vsak, kdor kupuje čuvati potvorb in paziti nato, da dobi vedno res prave tablete lz Hoedista v originalnem zavoju z zaščiteno znamko M.L.B. do razpravljali med drugim tudi o rešitvi 52 raznih prošenj za denarno subvencijo. Izmed drugih važnejših zadev ie omeniti prošnjo Tiskovne zadruge v Ljubljani za koncesijo podružnice v Mariboru, ki jo hoče otvoriti na Aleksandrovi cesti, predlog za imenovanje ulic, predlog društva koncept-nih uradnikov za ustanovitev občinske stanovanjske posredovalnice, prošnjo g. Ber-dajsa za subvencijo pri popravilu gradu, subvencijo Narodnemu gledališču in zadevo zgradbe nove meščanske šole. Tudi cela vrsta prošenj za stavbne parcele ie na dnev nem redu. a— Stavbe pri Tomšičevem drevoredu. Za posojilo v svrho zgradbe stanovanjske hiše pri Tomšičevem drevoredu ie prosil občino iz tozadevnega sklada g. Ivo Mihor-ko. V bližini Aškerčeve ulice, ki ie doslej tna najlepših s krasnimi vilami, hoče zgradit: stanovanjsko in gospodarsko poslopje g. Jurij Ehl. Pri stavbnem dovoljenju je treba paziti, da bodo tudi nova poslopja v tej ulici res v kras in napredek mestu. a— Črešnje iz Slovenskih goric. Mariborska okolica je znana po bogastvu izredno sočnega sadja, ki uživa evropski sloves. Posebno pestri pa so sadonosniki v poletju, ko dozorevajo črešnje. Pred prevratom so jih kmetje iz Slovenskih goric vozili ves junij dan za dnem po več ur daleč čez Muro po nižini od Cmureka dalje po celi srednji Štajerski, kjer manjka črešenj. Do kopališča v Gleichenbergu in še dal.ie so vsako leto pričakovali slovenskih kmečkih voz z rdečimi češnjami. Sedaj je tam meja zaprta zato pa tem več konsumira mesto Maribor. Čeprav je letos bolj slaba letina črešenj, jih je vendar zadnje dni mariborski trg vedno poln, košara pri košari stoji v doigih vrstah, pa tudi vozovi se vrstijo na trgu drug za drugim, polno naloženi žlahtnega sadju. Minulo nedeljo je bilo nad 20 vozov in ko-leseljnov črešenj na trgu ia skoro v vsakem drugačne, vseh barv od svetlorumenkastili do temnordečih, v radost naših gospoclini in mladine. "Cene so seveda globoko padle, tako da si lahko vsakdo privošči po mili volji ta lepi pozdrav Slovenskih goric, ki »a do-važa.io kmetje dan na dan v mesto. a— O vseslovanski sokolski šoli v Pragi poroča delegat MSŽ br. Lintner v sredo 22. t. m. ob 19. uri v studenškem Sok. domu. Vsi mariborski Sokoli uljudno vabljeni. Vstopnina prosta. Iz Celja e— Iz okrožnega tajništva SDS v Celju. Vse krajevne organizacije SDS v srezih: Celje-Vransko, Gornji grad in Slovenigra-dec, se pozivajo, da pregledajo nemudoma volilne imenike in vložijo potrebne reklamacije. Reklamacijski rok traia do vštevši 29. junija 1927. Natančna navodila in tiskovine so na potu in jih dobijo krajevne organizacije v teku par dni. — Zabkar. e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS za Celie-mesto odpade v sredo dne 22. t. m. ker se vrši ia več^r. seja organizacijskega odseka. Sestanek bo v petek, 24. t. m. točno ob pol 9. zvečer v kavarniški sobi Celjskega doma. e— Gostovanje ljubljanske opere v Celin. V nedeljo bo gostoval ljubljanski operni an-sambl v celjskem mestnem gledališču. Vpri-zori izborno komično opero Rossinijevega »Seviljskega brivca«. Glavne uloge pojo pod kapelnikom g. Nefatom ga. Lovšetova ter gg. Banovec, Betteto, Janko in Zupan. Začetek je točno ob 15. Konec pa pred IS. Ker so ugodne železniške zveze, opozarjamo na proda.ia vstopnic .ie pri tvrdki Goričar in prodajo vstopnic je pri tvrdki Goričar :» Leskovšek. e— Promet z avtobusom Maribor-Celje. Sredi julija začne voziti na progi Maribor-Celje-Maribor nov avtobus mestne občine mariborske za 25 oseb. Omnibus bo ob kakih tričetrt na 9 v Celju, iz Celia se bo vrača! okoli poldneva. Drug voz bo vozil iz Ma ribora opoldne in bo ostal potem v Celju. Za km vožnje se bo plačal 1 Din. Vodstvo mestnega avtoprometa v Mariboru prosi občinstvo, da bi izrazilo glede vožnje svoje mnenje ter stavilo predloge. e— Volitve v narodno skupšiJno. Stalni volilni imeniki za mesto Celje so razgruieni do vključno 30. t. m. pri mestnem magistratu v sobi št. 2 od 9. do 12. ter so vsakemu na ogled. Od 1- julija dalje so razgrnjeni na vpogled ob navedenih urad samo ob uradnih dnevih. Reklamacije se moraio vložiti najpozneje do 30. jun. ker se poznejše pri sestavi volilnih imenikov za skupščinske vo litve ne bodo več mogle upoštevati. e— Višji tečajni izpit na državni realni gimnaziji v Celju. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. univ. prof. Nikole Radojčiča se jc vrši! v junijskem roku v dr.eh od 13. do 18. junija višji tečajni izpit, ki ie pokazal naslednji rezultat: ustnega iz- pita sta bila oproščena dva kandidata in sicer Lavrenčič Boris in Stegu Milan. Zrelost je bila priznana kandidatom: Božiču Stanku. Debcljaku Alfonzu, Exelu Borisu, Gosaku Zdravku, Javoršku Konradu, Kosu Jožefu, Križmamčevi Mariji, Liški Janku, Podgoršku Martinu, Povodnju Viljemu, Šketi Ivanu Šlandru Jožefu, Soncu Milanu in Štu-kcvniku Francu. V celem je položilo višji tečajni izpit 16 kandidatov, 4 pa imajo po-navljalr.i izpit po dveh mesecih. e— Prosta stanovanja. Stanovanjska oblast 1. stopnje razpisuje v Celju in v celjskem srezu več prostih stanovanj, za katera se lahko prijavijo v smislu čl. 8. zak. o dopolnitvah k zakonu o stanovanjih od 23. oktobra edino le državni uradniki, ki so premeščeni po službeni potrebi v področje celjskega stanovanjskega sodišča. Prijave se sprejemajo samo tekom 8 dni ob uradnih urah. Iz Kranja r— Sestanek jezdnega odseka Sokola. Jas hači Sokola iz Kranja in Stražišča naj se zanesljivo zberejo v sredo ob pol 21. pred Narodnim domom. — Načelnik. r— MeSani zbor Čitalnice ima nocoj ob 20. skupno pevsko vajo. r— Zanimanje za občinske volitve. Ste* vilo vloženih kandidatnih list za občinske volitvo v kranjskem srezu dne 24. julija stalno narašča. Do včerajšnjega dne je biio vloženih 41 list iz 15 občin. Pričakovati je v mnogih občinah lepega števila skrinjic. Zlasti vlada velika razcepljenost med kle* rikalnimi volilci pod najrazličnejšimi firma* mi. V občini Kovorju bo vloženih 7 list, tako da bo 350 kandidatov in namestnikov za občinski odbor in le okrog 50 volilcev ostane brez te časti. V naprednih vrstah j« opaziti precejšnjo enotnost. r— Srebrno poroko praznujeta danes za. krrnska Kocmut, lastnika bivše Klandrove slaščičarne v Kranju. Čestitamo! Iz Litije i— Občinske volitve. Stojimo v tednu občinskih volitev. Vrše se v vseh občinah našega sreza prihodnjo nedeljo. Za litijsko občino so vložene tri liste. Prva je kleri. kalna z nosilcem g. Lebingcrjem. Napredne stranke imajo združeno listo. Njihova skri* njica jc druga, njihova lista pa «Gospodar* sko socijalna«. Nosilec liste je g. Franc Kunstler st„ lesni industrijalec na Frtici. V občinskem odboru je že dolgo vrsto let. Tretjo listo za zastopa g. Simončič. Za borbo se pripravljajo vse stranke, ter vrše živahno agitacijo. i— Uradni dan srezkega poglavarja. V tretji de!:adi mescea junija se vrši uradni dan našega g. srezkega poglavarja za za* gorsko kotlino dne 23., t. j. zadnji četrtek. i— Trganje plakatov. Neznani zlikovci so sc spravili preteklo noč nad plakate za letalski miting. Za nodobne primere, ki se žal ponavljajo, bi bila občutna kazen prav na mestu. Dolžnost očividcev je, da nemara neže javijo pristojni oblasti. Lc s skupno podporo bomo zatrli nelepo razvado, i i— Učiteljsko zborovanje. V soboto je imelo UJU iz našega sreza zborovanje v Luibljani. Udeležilo sc ga je 10 učiteljev in 35 učiteljic. Da i" bila udeležba učiteljev tako majhna, je vzrok ta, ker je večina izstopila iz UJU in so si ustanovili «Edin* stvo». Iz Trbovelj t— Proslava 40letnice gasilskega društva v Hrastniku je potekla v velikem obsegu. Na predvečer jc bila bakljada od Franca Logarja do kolodvor in nazaj do Narod* nega domo otvori k 1. julija javno čitalnico. Njen prostor sc nahaja v bivši biljardni sobi go* sne Ane Forte na Vodah. Soba je prostor* gP^SVOJEjCEVLJE Pimndiaktk Pasto na, dovolj zračna in izredno dobro razsvet« Ijena. Čitalnica razpolaga z nad 70imi raz* ličnimi tu in inozemskimi časopisi in re* vijami in bo odprta vsak delavnik od 9. do 12. in od 5. do 9., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. S tem, da se bo dosedanja društvena čitalnica odprla vsej trboveljski javnosti, se vsi dosedanji mesečni prispev* ki za čitalnico razveljavijo in vpostavijo s I. julijem t. 1. enotni mesečni prispevki za vse obiskovalce. Ker je to prva tako obširna ustanova v trboveljski občini in ker razpolaga čitalnica z mnogimi časopisi in revijami in bo z majhnimi mesečnimi prispevki vsakomur omogočen dostop, se nadejamo, da bo posečalo trboveljsko ob. činstvo našo javno čitalnico v lepem Ste* vilu. t— Na občnem zboru hišnih posestnikov so bili v smislu društvenih pravil izžrebani iz odbora gg. Veber, Stih in Dernovšek, na* mesto njih pa izvoljeni v odbor gg. Franc Florenini, Josip Stroj in Ivan Pust, vsi tri* je posestniki v Trbovljah t— Stanovanjsko hišo v Lokah si prične zidati g. Filip Forte. M\ onstran Mc p— Grozna smrt sedemletnega dečka. Na Slapu pri Vipavi je splezal sedemletni An* gelj Nusdorfer na električni drog, na kate* rem je pritrjena električna žica v napetosti 26.000 voltov. Na vrhu droga se je deček z glavo dotaknil žice, na kar je padel z vi. šine desetih metrov in obležal mrtev. p— V Čekavcu pri Oseku sta vdrla dva našemljena moška v hišo Antona Smeta in drugega Smeta, ki mu pravijo po domače Gukač. Iz prve hiše sta odnesla nekaj jest* vin, v drugi pa sta naletela na Gukača in mladega ženina Badaliča, pred katerima sta jo odkurila potem, ko sta še streljala v zrak. Aretirali so nekega Leopolda Laznika, ki je osumljen, da bi bil eden izmed ropar* jev. Ljudstvo je zbegano. Razmere v de* želi so v vsakem oziru strašne. Roparski napadi se množijo. p— «Luč» se imenuje nova književna družba v Trstu, ki ima namen, izdajati po* Ijudne in cenene knjige za naše ljudstvo. Izšle so te dni tri publikacije: »Poljudno* znanstveni zbornik«, ki ga je uredil dr. L. Čermelj, «Kresna noč«, spisal France Bevk in Dostojevskega «Tuja žena in mož pod posteljo®, prevedel C. Cej. To so tri iepe knjige, po katerih bodo ljudje radi segli. «Zbornik» podaja politično.upravno razde* litev Julijske Krajine, razpravo o korpora* tivnem redu, pregled slovenskih književnih izdaj od konca voin< do sedaj in nekaj ita* lijanskih glasov o južnih Slovanih. p— Slovenske prireditve se prepoveduj jejo zopet kar po vrsti. V Ozeljanu blizu Gorice in v Bovcu sta bili za preteklo ne. deljo napovedani predstavi, ki pa sta od. padli, ker so podali orožniki goriški kve. sturi ne jgodne informacije. V Julijski Kra« jini je tako, da so naše kulturne prireditve odvisne od dobre ali slabe vt'je kakega južnjaškega orožnika. S j sicer med orožni* ki tudi dobri ljudje, ki ne nasprotujejo -a*" šemu kulturnemu delu, zato pa včasih na njihovo odobrilno izjavo glede prireditve ni razpoloženja za njo na kvesturi. Italijan, ska oblast sistematično ubija kulturno udejstvovanje slovenskega ljudstva v Ju. lijski Krajini. p— Ponesrečil se je dobro znani stavbni podjetnik g. Leopold Faganel v Gorici. S prijateljem H. Frančeškinom se je vozil na motornem kolesu po cpatjeselskem klancu navzdol. Na ovinku je motorno kolo izgu* bilo ravnotežje. Frančeškin je odskočil, Fa* ganel pa je obležal nezavesten. Ko so ga odpeljali v Gorico, je med potjo umrl. Program II. j ugoslo venskega abstinent- skega kongresa. Sobota, 2. Vil.: Ob 10. uri svečan spre. jem na kolodvoru. (RediteIj*vodja: Kravos.) Ob 16. otvoritev skupščine STM na Taboru. Kratko predavanje dr. M. Dj. Popoviča: Pregled dela v zadnjih 30 letih. Od 18. do 19. ure večerja. Ob 19. pričetek dela sekcij na realki, a) Sekcija saveznih odborov (dr. Kostič, dr. Vukovičl. b) Duhovniška sefeci. j a (prof. Žarkovič). Referira: 1 župnik Mrkun: «Organizacija abstinentnih duhovni, kov v Jugoslaviji®. 2. župnik Mrkun: «0 delu abstinentnega duhovništva med naro. dom». c) Gospodarska sekcija (prof.Verbič). Referira: 1. Lindič: Smernice brezalkoholne produkcije). 2. Bančni ravnatelj E. Marko, vič etc. d) Akademska sekcija (brat Cvetko Kristan) — ustanovni občni zbor akadem« ske podzveze Treznosti etc. e) Učiteljska sekcija (brat Herman Kmet, šolski vodja v Ribnici. Referira: 1. »Vzgoja mladine in na. roda in alkoholizem® (Horvat ml.) f) Želez, ničarska sekcija (Cerkovnik) g) Sekcija za bodoče delo (po izvolitvi). hI Zdravniška sekcija (dr. Pire), i) Skavtsko*taborniška sekcija (Kunaver). j) Protitobačna sekcija (učiteljiščniki iz Aleksinca po navodilih prof. Slob. Popoviča) k) Ženska sekcija (Bartolova). 1) Delavska sekcija (Pfeifer iz Zagreba), m) Vojaška sekcija (san djen. dr. Djurkovičev. Puškarovič). n) Sokolska sekcija (Horvat mL). Referira: 1 Naše te« le9no.vzgojne institucije (Sokolstvo) in alkoholizem. V slučaju, da kdo prijavi še Vremensko poročilo Meteorološki zavod v l.mhlmm 20. junija 1927. Višjim h;ir..inctt':. 3hn> m Kraj Cas opazovanju 7. 14. 21. e >-n Zl n o tm £ ca f- 1 * <62-5 154 89 7b5-9 158 77 768-6 14-2 83 764-3 14-0 94 764-1 140 94 760-8 22-0 73 759 1 240 54 760-1 26-0 45 759*7 240 S6 7591 21-0 74 760-4 140 — Ljubljana (dvorec) . . . Maribor , . . Zagreb . . • • Beograd • • . Sarajevo . . ■ Skopi je . . i . Split . • . t Dubrovnik . . Praha . > • Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19Ji, luna vzhaja ob 0.8, zahaja ob 10.22. Najvišja temperatura danes » Ljubljani 15.8 C, najnižja 14.2 C. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Oblačno, motenje po nevihtah. Dunajska vremenska napoved za torek: V severnih Alpah severni vetrovi, semintja oblačno, toda ne posebno »opjo. V južnih Alpah zboljšanje. Tržaška vremenska. napoved za torek: Zmerni vetrovi z vzhoda, oziroma severovzhoda. deloma burja. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 16 do 21 stopinj. Morje razburkano. Smer veti i ir brzint » metrih Oblačno 1 0-10 I Padavine Vrsta < mm de 1. im S 8 10 dež 10.0 S 8 10 NE 2 3 N\V 2 10 dež 28.0 ESE 4 10 dež 20.0 NE 4 4 NV 2 I mirno 0 mirno 0 dež 10.0 SE 2 2 \V 4 0 kakšno sekcijo, se pripravi tudi za njo. Ob 21.15: Pozdravna čajanka. Zaključek ob 20. Nedelja, 3. Vil. Ob 9. uri: Otvoritev kongresa na Taboru (dr. Kostič, načelnik min. pravde v pok.): 1. Dr. Kostič, Alkohoi in zločin. 2. dr. Mikič, Sistem dela v absti« nentskih organizacijah. 3. Prof. Slob. Popo« vič, Psihološka stran sistema dela. Ob 12. uri: Manifestacija skozi mesto do 13. ure. Popoldne: Razgled velesejma, higijenske razstave, umetniške razstave in okolice. Skupščina sarajevskega oblastnega središča trezne mladine. Skupščina oblastnega save. za Treznosti za Srbijo, Srem in Vojvodino. Skupščina niškega oblastnega središča trez. ne mladine. Od 18. do 19. ure večerja. Delo sekcij na realki. Ob 20. uri: Akademija s gredavanji. a) Univ, prof. dr. SI. Jovanovič: ad na selu. b) Bartolova: Alkohol in žena. Po akademiji prosta zabava. Ponedeljek, 4. Vil : Ob 8.30: Skupščina Saveza Treznosti. Po skupščini referat drja. Pirca: Eksperimentalna alkohologija. Ob 15. uri: Nadaljevanje in zaključek skupščine Sa* veza Trezne Mladine. Zaključek kongresa. Ob 20. uri: Poslovilna čajanka. Torek, 5. Vil.: Izlet v raznih smereh, predvsem na Bled=Bohinj. Zvečer povratek. Sokol Potovalne ugodnosti na pokrajinski zlet v Ljubljani. Kakor je dobil Jugo-slovenski sokolski savez predporocilo iz Beograda, je dovoljen za telovadce na pokrajinskem zletu v Ljubljani popust 75 odst. in za ostalo članstvo 50 odst. od normalnih voznih cen. Podrobnosti razglasimo, ko prejme savez predmetni odlok ministrstva saobra-čaja.__ V. pokrajinski zlet JSS in otvoritev Sokolskega Tabora v Ljubljani 0 javnih nastopih. Sporedi za zJetne dni 27., 28. in 29- junija so izdelani ter izidejo še ta teden v posebni brošurici, ki bo imela tudi kratka zletna navodila. Brošura bo na prodaj za 3 Din. Tehnični odbor JSS, ki ima v rokah tehnično vodstvo zleta, je izdal podrobna navodila za zlet, in sicer glede izkušenj, tekem, nastopov in povorke. Navodila so bila poslana vsem društvom in župani. Javni telovadbi bosta v zletnih dneh dve, in sicer bo v torek, 28. junija prvi javni nastop na Taboru, začetek ob 4. popoldne. Tu nastopijo vsi oddelki Sokola I. s posebnimi vajami, ne z istimi, ki so določene in predpisane za pokrajinski zlet. Sokol I. hoče da pokaže ob otvoritvi svojega doma uspehe telesnovzgojnega dela, zato so člani in članice prednjaškega zbora sestavili lepe iu okusne pa tudi precej težke sestave prostih vaj in vaj na orodju. Vse to pokažejo torej pri prvi javni telovadbi v torek na Taboru. Pri tem nastopi tudi vojaštvo 40. Triglavskega pešpolka in gostje iz drugih društev in žup s posebnimi in izbranimi točkami. Ta program bo jako pester iu zanimiv, ker bodo nastopali samo dobri in preizkušeni telovadci in telovadke. Med gosti nastopijo članice Sokola I. iz Zagreba, ki bodo izvajale vaje s snežnimi kepami, baje izborno navežbane in ruski Sokoli z vajami s kopji. Druga javna telovadba bo v sredo, dne 29. junija ob 3. popoldne na zletišču, to je letno telovadišče Ljubljanskega Sokola pod Tivoli jem. Ker je namreč telovadišče na Taboru premajhno, zato je moral zletni od. bor za glavni javni nastop dobiti drugo zle-tišče. Tu nastopijo vsi telovadni oddelki: oboja deca in obojni naraščaj, člani in članice z vajami, ki so predpisane za pokrajinski zlet. Po dosedanjih prijavah nastopi okoli 800 članov in 500 članic. Vsi ti oddelki nastopijo tudi na orodju, poleg teh pa še gostje s posebnimi točkami in vojaštvo 40. Triglavskega polka. Deca, ženski naraščaj in članice vkorakajo k nastopu s> severne strani telovadišča, moški naraščaj, člani, gostje, vojaštvo in vrste k orodju pa imajo vhod z južne strani. Oblačilnice za vse moške oddelke (deca, naraščaj in člani) bodo v I. državni gimnaziji, za ženske oddelke pa bodo oblačilnice v ženski realni gimnaziji (licej) na Blei-\veisovi cesti. Vsi nastopajoči morajo biti pol ure pred začetkom javne telovadbe, oziroma pred skušnjo, v svojih oblacilnicah oblečeni v telovadnih oblekah. Zbirališča za člane so na dvorišču I. državne gimnazije in na vrtu Narodnega doma, za moški naraščaj v Tomanovi ulici, ki bo za promet zaprta, ženski oddelki in deca pa zbirajo formacije na dvorišču ženske realne gimnazije. Tehnični odbor Saveza ima svoje prostore v Narodnem domu. Nastop k prostim vajam se bo izvršil v sestnajsterostopih, ki se z rajalnim pohodom razvijejo v četverostope. Da bodo proste vaje, ki so preeej težke, pravilno in točno izvajane, zato bodo za ljubljanska in okoliška društva prve skušnje že v nedeljo, dne 26. junija dopoldne, in sicer za deco in oba naraščaja od 8. do pol 10., za člane in članice od pol 10. do pol 12. Vrh tega bodo vsi vnanji telovadci in telovadke pred skušnjami preizkušeni na izvež-banost prostih vaj. Pri tem se izločijo oni, ki prostih vaj še ne obvladajo dobro in bodo ponavljali, da se še navežbajo do popolnosti, sicer bodo od nastopa izključeni. Glavna skušnja za pokrajinski nastop pi bo v sredo, dne 29. junija zjutraj ob 6. na zletišču. za telovadni nastop na Taboru pa bo skušnja že v nedeljo dopoldne od 9. do 11. O tekmah in sprevodu priobčimo prihod, njič navodila in spored. NC(i\VlCE ** ibolišc.najtrpeinejše. zato pojccnejsc Gospodarstvo Resolucije svetovne gospodarske konference m. 2.) Carinski tarifi Poenostavljenje carinskih tarifoT. Konferenca je soglasno priznala potrebo poenostavljenja carinskih tarifov, ker je naziranja, da predstavlja ogromno povečanje earinskotarifuih rubrik, podrub-rik in posameznih tarifov, ki se je pojavilo po vojni, v mnogih primerih veliko oviro za razvoj mednarodne trgovine. Poenostavljenje carinske nomenklature. Konferenca je naziranja, da ie enotna carinska nomenklatura predpogoj za pravilno uporabljanje carinskih tarifov ter za hitro carinsko postopanje, da bi sprejetje splošno priznane nomenklature olajšalo sklepanje trgovinskih pogodb ter varovalo pridobitni-ke pred številnimi spori glede uj>orabljanja posameznih tarif Zato priporoča, da se s sodelovanjem Društva narodov izdela sistematična namenklatura, pri čemer naj se upošteva možnost postopne izpopolnitve. Načrt romenklature naj se predloži vladam ler in-teresiranim krogom produkcije in trgovine. Čim obstojijo izgledi za sprejetje nomenklature za posamezne važae produkcijske panoge, naj se skliče diplomatska konferenea. Vlade se morajo zavezati, da bodo enotno nomenklaturo uporabljale, da ne bodo iste dalje specificirale in da bodo tej nomenklaturi prilagodile obstoječe carinske formalnosti. Društvo narodov pa naj ukrene potrebno, da bodo posamezne države držale sprejete obveznosti. Stabilnost carinskih tarifov. Nestabilnost carinskih tarifov je ena največjih ovir za razvoj trajnih in sigurnih mednarodnih trgovinskih odnošajev. Zato priporoča konferenca, da se države odpovedo pogostim iu nenadnim spremembam tarifov; ee pa valuta dotične države še ni stabilizirana, potem naj se višina carin spremeni le v gotovih terminih in v razmerju s spremembami ofieijelnega indeksa cen. V trgovinskih pogodbah pa naj si države garantirajo stabilnost carinskih larifov na daljšo dobo. Sistem in uporaba carinskih tarifov. Konferenca smatra, da ni njena naloga, preiska-vati dobre in slabe strani sistema vrednostnih in specifičnih carin. Glede sporov pri uporabi tarifov jo treba interesentom dati možnost upravnopravnega ali sodnega re-kurza. Carinske formalnosti. Konferenca graja samovoljno spreminjanje in višino konzularnih pristojhin in priporoča onim državam, ki so sprejele konvencijo za poenostavljenje carinskih formalnosti, da isto čim preje ratificirajo. Tej konvenciji naj se še pristavi dodatek, ki se tiče garancije glede možnosti rekurza pri neupravičenih carinskih kaznih. Trgovinska statistika. Konferenca priporoča državam, ki so podpisale mednarodno konvencijo o trgovinski statistiki (Bruselj, 31. decembra 1913), da isto čim preje ratificirajo, v kolikor tega še niso storile. Ostale države pa se pozivajo, da pristopijo k tej konvenciji. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Pšenica: baška, 76 kg, 2 %, 6 vagonov 300 — 310; baška Tisa, 76 kg, 1 vagon 320. Turščica: baška, 6 vagonov 185; ba-natska, 6 vagonov 180; srbijanska, rumena, 10 vagonov 182.5; makedonska, 5 vagonov 170. Otrobi: srbijanski, v jutastih vrečah, 1 vagon 160. — Tendenca mlačna. Mariborski živinski sejem preložen. Ker je v torek 28. t. m. Vldovdan, državni praznik, bo prihodnji živinski sejem en dan poprej, to je v pondeljek 27. t. m. = Odklonjeno kotiranje Blairovega posojila r Newj-orkn in vprašanje predvojnih srbskih posojil. Kakor poroča rNeue Zii-richer Zeitungs, je uprava newvorške borze na intervencijo francoske organizacije posestnikov predvojnih obligacij (Association Nationale des Porteurs de Valeurs Mobilie-res) odbila proSnjo za kotiranje obveznic Blairovega posojila (nove transe). Ta prepoved kotiranja je v zvezi z dejstvom, da naša država ne plačuje anuitet 4% predvojnih srbskih posojil v zlatih frankih, temveč v papirnatih frankih. Na pritisk omenjene francoske organizacije je poslal tudi francoski ministriki predsednik naši vladi energično noto, v kateri poziva našo vlado, da določi pooblaščence za pogajanja glede valorizacije teh posojil. V informiranih krogih se pričakuje, da bo ta korak Francije v kratkem času omogočil ugodno rešitev tega vprašanja. — Tudi švicarski posestniki predvojnih srbskih posojil so v zadnjem času razvili živahno agitacijo za valorizacijo teh posojil. Iz poročila švicarske banke Berthoud & Co (Ženeva) je razvidno, da pričakujejo švicarski posestniki predvojnih srbskih posojil, da bo naša vlada na podili člena 315. finančnega zakona za leto 1927./28. rešila vprašanje valorizacije teh posojil in da bo v bodoče plačevala anuitete v zlatu. Švicarski poslanik v Beogradu vodi v tej zadevi že dva meseca pogajanja z našo vlado. Kakor znano, stoji naša vlada na stališču, da ne more pristati na valorizacijo teh posojil, glasečih se na francoske franke, dokler Francija sama ne valorizira svojih predvojnih posojil. Ce pa se švicarskim in francoskim obligacijonarjem posreči prisiliti našo vlado, da pristane na valorizacijo, potem nam preti Hiatno povečanje davčne obremenitve. Želeti bi bilo, da bi finančni minister javno razjasnil »tališče naše vlade. = Trboveljska premogokopna družba prvič na Ljubljanskem velesejmu. Na letošnji prireditvi Ljubljanskega velesejma bo prvič razstavila tudi Trboveljska premogokopna družba, in sicer bo imela prirejen cel rudnik v miniaturi, ki bo gotovo ena velikih atrakcij letošnjega sejma. Poaetniku velesejma bo mogoče na ta način brez velikega truda poučiti se o ureditvi premogovnikov. = Gibanje cen r trgovini na debelo. Beograjski < Pri vredni Pregled* je izračunal indeksne številke een v trgovini ia debelo za zadnje tri mesec«. Celotni indeks je bil v marcu nekoliko nižji, v aprilu in maju pa •ie je dvignil; v marcu je znašal 1548, v aprilu 1558 in v maju 1579 (napram 155S v februarju in 1550 v januarju). V posameznih skupinah opažamo večje spremembe. Indeks cen poljedelskih proizvodov se je v maju dvignil na 1798 napram 1687 v februarju, odnosno 1472 v decembru preteklega leta. Napram februarju so se torej cene poljedelskim proizvodom dvignile za 6.6 %, napram decembru 1926 pa za 22.2 %. Ta razvoj cen bo gotovo mnogo pripomogel h konsolidaciji našega kmetijstva, ki je v preteklem letu zaradi rapidnega nazadovanja cen poljedelskim proizvodom utrpelo veliko škodo (indeks je v februarju 1926 padel na 1377). Tudi cene živini so se dvignile za skoro 4 % (februar 1574, maj 1624), cene gradbenemu materijalu pa za 2.3 %. V ostalih skupinah ni opažati večjih sprememb = Pojasnila glede iiroeanja poštnih pošiljk t Trd kam. družbam in društvom. Poštne pošiljke za tvrdke, delniške družbe, zadruge in sploh za protokolirane pravne osebe se izročajo tistim osebam, ki so vpisane v trgovinskem registru, kar jim daje pravico, da zastopajo in podpisujejo tvrdko. Vsaka tvrdka mora dostavni pošti predložiti overjen izpisek iz trgovinskega registra, oziroma izvirno rešitev ali pa prepis te rešitve. Če si tvrdke napravijo za pošto, želeplco itd. overjene prepise tega zapisnika, je to združeno z nepotrebnimi stroški. Pošti zadostuje samo vpogled v overjeni izpisek iz trgovinskega registra. Isto velja za pošiljke na društva, ki delujejo na osnovi odobrenih pravil. Poštne pošiljke se dostavljajo tistemu članu društva, ki je po pravilih pooblaščen, da društvo zastopa. Zato mora društvo predložiti pošti pravila in overjen prepis sejnega zapisnika, v katerem so določeni cla ni, ki so pooblaščeni za prevzemanje poštnih pošiljk. Tudi tukaj ni potrebno, da društvo trajno odstopi pošti en izvod svojih pravil, ampak naj pošti le pokaže pravila, oziroma tisti člen pravil, ki govori o pravici do prevzemanja poštnih pošiljk. Društva pokažejo pošti samo svoja pravila in pa prepis sejnega zapisnika, tvrdke pa izpisek iz trgovinskega registra, in to je njih pooblastilo. = Švicarski posetniki Ljubljanskega vele. sejma. Kakor javlja nas generalni konzul v Curihu, bo večja skupina švicarskih trgovcev in turistov posetila Ljubljanski velesejem. Švicarski gostje bodo pri tej priliki obiskali tudi naš Jadran in razna naša pomorska kopališča. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 200 kg klobučevine v ploščah, 800 kg loja, 1000 brezovih metel, 50 signalnih vrvi in raznega steklenega male-rijala; do 5. julija glede dobave 100 komadov krtač za ribanje. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 50 komadov ležajev za kolesa. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 30. t. m ponudbe glede dobave 130 m3 jamskega lesa in 2000 komadov stekel za varnostne jamske svetilj-ke. — Direkcija državnega rudnika v Zabu-kovci pri Celju sprejema do 2. julija ponudbe glede dobave 6 vagonov krajnikov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 22. t. m. pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave raznih živil (meso, mleko, vino, zemlje, pšenična moka, zdrob, fižol, testenine, sladkor, ješprenjček); 14. julija pri upravi smodnišnice v Kairujiku glede dobave sukanca, vegetabilnega' perga-mentnega papirja, žvepla in katrana. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Vpis v trgovinski register. Vpisala se je nastopna tvrdka: Silicium, družba z o. z. v Ljubljani. 20. junija. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe.) Vrednote: invest. S4.5—85.5, Vojna škoda 342.5 — 343.5, Celjska 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 0 — 98. Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trboveljska 472 — 0, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 65. šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les neizpremenjena, za deželne pridelke čvrsta. Zaključenih 7 vagonov lesa. ZAGREB. Vojna škoda je bila danes nekoliko čvrstejša. Na aranžma se je trgovala po 343, za julij po 345.5 in za avgust po 348. Višje notirata tudi Trbovlje in Vevče, dočim je Slavonija popustila. — Deviza na Italijo se je v Curihu dvignila na 29.07 denar (opoldne), v Zagrebu pa se je trgovala po 316 — 317.3. Notirale so devize: Dunaj 799.4 _ 802.4. Berlin 1348.5 — 1351.5, Italija 313.95 — 317.95, London 276.1 - 276.9, NTewvork 56.7 — 56.9. Pariz 222.25 — 224.25, Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5 — 1096.5; efekti: bančni: Eskomptna 95 — 96, Ka-tolička 32 — 34, Kreditna 93 — 95, Hioo 60 — 61, Jugo 92 — 94, Ljubljanska kreditna 130 — 155, Obrtna 40 — 43; industrijski: Našice 1600 — 1750. Gutmann 280 — 305. Slavonija 19 — 20, Šečerana Osijek 510 do 520, Mlinska 10 — 17, Union Osijek 300 do 302.5, Vevče 140 — 142.5, Isis 46 — 48, Du-brovačka 410 — 420, Trbovlje 470 — 475; državni: investicijsko 0 — 85.5, agrarne 49 do 50.25, Vojna škoda aranžma 343 — 343.5, za julij 345 — 345.5, za avgust 34« _ 349. BEOGRAD. Devize: Dunaj 799.75 do 802.75, Pariz 222.4 — 224.4, Newyork 56.69 do 56.89, Italija 316.27 — 318.27. Budimpešta 992.5 — 995.5, Berlin 1347.25—1350.35, Bruselj 791.5 — 794.5, Bukarešta 34.25 — 34.75, Sofija 40.75 — 41.25. DUNAJ. Devize: Beograd 12.47—12.51, Berlin 168.14 _ 1(58.64, Budimpešta 123.04 do 123.94. Bukarešta 4.2575 — 4.2775, London 34.4475 — 34.5475, Milan 39.68 — 39.7S, Newyork 709.45 — 711.95, Pariz 27.78—27.88 Praga 21.0150 — 21.0950, Sofija 5.11125 do 5 15125, Varšava 79.26 — 79.54, Curih 136.47 do 136.97; valute: dinarji 12.44 — 12.50, dolarji 707.75 — 711.75. CURIH Beograd 9.135, Berlin 123.225, Lon don 25.24025, Newyork 520, Pariz 20.36375. Milan 29.0625, Praga 15.40, Budimpešta 90.65 Bukarešta 3.10, Sofija 3.75, Varšava 58.05. Dunaj 73.15. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 50.12, v Berlinu 7.408. TRST. Devize: Beograd 31.20 — 31.70. Dunaj 247 _ 257, Praga 52.70 — 53.20, Pariz 69.70 — 70.20, London 86.675 — 86.976. Neivyork 17.80 — 17.90, Curih 341.75—345.75 Budimpešta 306.50 — 316.50, Bukarešta 10.25 do 10.75; valute: dinarji 30.95 — 31.95, dolarji 1750 — 17.90. Uraniia zelenilo preizkušeno sredstvo proti kislemu čr-vičku na trti se dobiva v drogeriji >Sanitas<, Celje. (Za dobavo je pa treba vedno oblastno dobavnico za strupe!) 6996-a Iz življenja in. sveta in Levine na Dunaju Zakasneli odhod iz Berlina d Dunaj, 19. junija. Že za prejšnjo nedeljo napovedani polet obeh ameriških letalcev Cham-berlina in Levinea se je zaradi popravila pri letalu zavlekel vse do danes. Njun odhod je bil prvotno napovedan za 9. uro dopoldne, toda poslovilne svečanosti so bile tako dolgotrajne, da se je izvršil start šele ob 11. uri. Na berlinskem letališču se je zbrala velikanska množica, prišli pa so tudi oficijelni zastopniki vlade in oblasti, da se zahvalijo obema ameriškima junakoma za poset. Malo pred 11. uro se je «Colum-bia» z obema letalcema, spremljana od štirih letal nemške Lufthanse, v katerih so se vozili nemški in ameriški novinarji ter ženi obeh letalcev, dvignila v zrak. Polet iz Berlina do Monakovega je bil zaradi neugodnega vremena zelo naporen. Ves čas je pihal močan na-sprotni veter, končno pa ie začelo strahovito deževati. «Columbia» je letela iz Berlina proti Lipskem. Na tamošnjem letališču se je Chamberlin spustil čisto nizko in krožil nekaj časa nad mestom, nato pa se ponovno dvignil v zrak ter izginil v smeri proti Monakovu. Navdušen sprejem v Monakovem. V Monakovem so že ves dan nestrpno pričakovali redke goste. Že dolgo pred napovedano uro se je zbrala na letališču več tisočglava množica. Letališče je bilo okrašeno z ameriškimi, avstrijskimi, bavarskimi in monakovskimi zastavami. Letališče samo je bilo za širše občinstvo nedostopno. V sprejemni tribuni so pričakovali letalce v imenu bavarske vlade državni podtajnik Frei-herr v. Welser, monakovski župan doktor Scharnagl ter celokupni občinski svet, zastopniki diplomatskega in konzularnega zbora z ameriškim generalnim konzulom na čelu ter odlični zastopniki političnega, gospodarskega in javnega življenja. Ker se je zaradi zakasnelega odhoda iz Berlina prihod v Monakovo zelo zavlekel, je Chamberlin poslal v Monakovo s svojega letala nastopno brezžično vest: Ljubi Monakovci, malo še potrpite, prideva skoraj. Točno ob 3. uri je tromba naznanila, da so letalci že na vidiku. Kmalu nato asna GRETA GARBO *nana pod mtnom ,Zena—demon". Mladega Rafaela kreia .novi Valentii o* lepi R I C A R D O C O R T E Z Predstave se vrše ob: 4, pol 8, in 9 uri. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 presarij Steffken. Kenecke bo skušal dokazati, da je celo reden potniški promet med Evropo in Ameriko popolnoma mogoč in tudi praktično izvedljiv. Start se bo vršil najpozneje 25. julija. Letalcu, ki namerava izvesti svoj drzni načrt, je danes 35 let. V svetovni vojni je bil eden izmed najbolj znanih in najboljših nemških letalce\ ter je sestrelil 46 sovražnih letal. Po vojni je vstopil v službo pri nemški Lufthansi, ki mu je sedaj dovolila trimesečen dopust, da se za polet dostojno pripravi.. * Iz Ottave poročajo, da se skrivnostna svetlobna znamenja, izvirajoča naj- brže od svetlobnih raket, še vedno pojavljajo v Chiccutuiju blizu Ouebeca Znaki, katerih si izprva niso mogli drugače tolmačiti kot življenske signalt Nungesserja in Colija. so taki, da ni izključeno, da sta francoska letalca vendarle živa. Signalizirali so jih v območju reke Peribonce. Ameriška vlada ie zategadelj poslala tja neko letalo, da preišče gozdove. Upanje, da sta francoska letalca zabredla v prašume in da sta še pri življenju, je s tem zopet oživljeno_ Subskribirajte Shakespearea : pri Tiskovni zadrugi! : Socijalna politika Ali je sedanja organizacija bolniškega zavarovanja delavcev za Slovenijo finančno škodljiva? O socialno - gospodarskih vprašanjih bi sp moralo dosledno mirno in trezno raz-motrivati, ako nam ie na srcu koristna rešitev. Brez treznega prevdarka ni pametne rešitve. Najboli pa ie treznost potrebna pri socialno-političnih problemih, ker so ti najbolj kočljivi in zato kaj radi postanejo plen brezvestne demagogije. Zato morajo oni, ki so poklicani, da o socialno-političnih vprašanjih razmišljajo in jih dovajajo koristni rešitvi in da priborjeno pred nekritičnimi in škodljivimi napadi ščitijo, posebno budno paziti, kaj in kako izpregovore o teh problemih, da imajo jamstvo, da bo javnost trezno presojala njih besede in razumela njih jedro. Zato ie o socialnih vprašanjih težko in nevarno govoriti, ker je človek vedno izpostavljen nevarnosti, da bo udarjen po glavi, pa naj o stvari misli še tako dobro in pošteno in po svojem naj-globokejšem notranjem prepričanju. Kdor stvarno misli, ne more govoriti o zlatih gradovih in mora povedati tudi ono, kar morda vsakomur ni všeč. za razčiščenje pa je potrebno Kakor trdnjavskih zidov ne moremo obstreljevati z grahom, ako imamo z zavzetjem resne namene, tako tudi o važnih vprašanjih ne smemo razmišljati sentimentalno in le s tendenco, da govorimo vsem všeč. Resnost položaja je vredna jasne besede in to tudi proti riziku napadov, ki pa mislim ne moreio imeti osebnega značaja, ampak le stvarnega. Zavarovanje je važen gospodarski problem, problem delavstva in našega gospodarstva. Za presojo zavarovalnih vprašanj morajo biti zato merodajna gospodarska načela, ne morda politična ali celo osebna. Obveljati mora preko vseh nasprotnih tendenc le ono, kar je gospodarsko utemeljeno in kar nudi realno jamstvo, da bo dobro in splošno koristno. V koliko sedanji zakon o zavarovanju delavcev odgovarja po svojih osnovnih načelih principom gospodarnosti in koristnosti? V koliko ie ta zakon specijelno za Slovenijo gospodarsko in socialno koristen ali škodljiv. Odgovarjam, da principi sedanjega zakona v splošnem v polni meri odgovarjajo načelom gospodarnosti in da ie sedanja zakonita ureditev zavarovanja po glavnih vidikih za Slovenijo koristna. Reforma je potrebna le v detajlih, zlasti v smeri, s katero bi se vzbudilo večjo lastno odgovornost interesentov. Pri vsakem gospodarskem vprašanju je najvažnejša finančna stran Ako ie ta najbolj boleča stran razmeram odgovarjajoče debro rešena, je via iacti rešeno vse drugo odnosno ni ovir, da bi se ne rešilo. Naš zakon je osvojil princip unliihacije in centralizacije ter načelo samouprave. Za unifikacijo raznh panog zavarovanja se vodi že dolgoletna borba, mislim, da uspešno. Povsod prodira prepričanje, da je soc. zavarovanje v vseh svojih panogah smatrati kot enoto in da raznih panog ni organizirati ločeno ne po upravi in ne po zakonitih določilih. Z delno zakonito unifikacijo in s kodifikacijo ie pričela Nemčiia, ko ie v 1. 1911 izdala svoj zavarovalni red (Reichsversicherungsordmmg); uprav.no-or-ganizatomo so panoge še ločene, dasi je med njimi ustvarjeno najtesnejše sodelovanje Češki zakon ie uniiiciral de facto vse panoge, dasi morda ne po čisto priličnem pojmu te besede Ista misel ie v avstrijskem zakonu. Z unifikacijo raznih panog zavarovanja ie izvajanje vseh panog poverjeno eni in isti upravi ter eni in isti samoupravi. Istočasno z izvajanjem ene panoge se avtomatično izvajajo tudi ostale. Prištednja na času in delovnih energijah ie oSividna istotako je oči vid na tudi prištednja na upravn;b stroških. Zato ie načelo unifikacije gospodarsko koristno in pa tudi socijalno dobro, ker uniiikacija omogoča istočasno in hitro obravnavanje raznih zavarovalnih slučajev, ki padejo časovno v breme raznih panog zavarovanja in se zavarovancu ni treba obračati na razne zavarovalne institucije. Uniiikacija je seveda mogoča v zvezi s centralizmom ali tudi v decentralizirani organizaciji zavarovanja. Pri nas nimamo centralizirano unifikacijo To pomeni, da je za najrazličnejše panoge zavarovanja pristojen eni in isti centralni urad. ki je edini nosilec zavarovanja v državi. Pri decentralizirani uniti-kaciji v polnem obsegu besede pa bi imeli več nosilcev zavarovanja za vse panoge, v skrčenem pomenu besede pa več nosilcev za eno ali dve panogi, ki bi v prene-šenem delokrogu vršili nekaj poslov tudi za druge panoge. To bi bila delna uniiikacija. Mi imamo popolno centralizirano unifikacijo. Ali ,e ta finančno koristna? Da! In sicer iz sledečih razlogov. Centralizirana unifikacija pomeni centralizirano finančno gospodarstvo m sicer predvsem v smeri skupnega izenačevanja financ v posameznih pokrajinah v slučaju, da so te pokrajine v svojem poslovanju deiicitne. Centralizirana unifikacija pomeni zlasti za Slovenijo nekako zakonito pozavarovanje vseh zavarovalnih rizikov Slovenije v bol. zavarovalni panogi za slučaj pasivnosti To pozavarovanje krijejo pokrajine, ki zaključujejo s suficitom na ta način, da se letni suficit posameznih pokrajin porazdeli na vse pokrajine, čim več pokrajin je suficit-nih in čim večji je njih suficit, tem bolj se zmanjša deficit ali suficit drugih pokrajin. S '/i suficita pa razpolagajo pokrajine same, '/« se steka v centralni rezervni fond. Od te zakonite ureditve morejo imeti škodo le ipokrajine, ki zaključujejo s suficifmi, nikakor pa ne pokrajine, ki poslujejo s primanjkljajem Kako je s Slovenijo? Slovenija je pokrajina, ki zakon v polni meri konzumira. ko vsak zavarovani član v vsakem zavarovanem slučaju vse zakonite dajatve izčrpa. Ker premija ni v zdravem za-varovalno-matemati&iem razmerju napram dajatvam, moremo trditi, da bolniško zavarovanje v Sloveniji nikdar ne more zaključiti s pomembnejšim suficitom, nasprotno Slovenija je v stalni nevarnosti, da zaključi z deficitom. V letu 1925 n. pr. ko niso bile skrajno štedliivo organizirane zobne dajatve, je Slovenija izkazala dva milijona deficita .katerega so plačale druge pokrajine in poleg tega Sloveniji priznale še udeležbo na suficitu drugih pokrajin, ki se ujxirabi za zdravstvene naprave Slovenije. Leto 1926 smo zaključili s suficitom, toda ker je bol. zav. panoga v državi še vedno zaključila s suficitom. se ta suficit ne bo zmanjšal, mogoče je celo povišanje. V 1. 1927 je epidemija spomladanske influence zahtevala nad 800.000 Din več izdatkov, povišale so se nekatere druge postavke tako. da ie primanjkljaj skorrda neizbežen. Kratko: Ker Slovenija zakon v polni meri konsumira in ker zate dohodki v Sloveniji niso v zdravem razmerju z izdatki v Sloveniji. Slovenija od sedanje ureditve finančne strani bol. zavarovanja nima škode, ona more imeti samo dobiček Dokler ostale pokrajine ali vsaj nekaj njin, radi tega, ker zakona v pogledu podpor ne konsumirajo, poslujejo s suficitom. je za Slovenijo nevarnost zvišanja prispevkov precej izključena, razen ako bi zaključevala poslovanje z znatnim deficitom, kar bi pa nastopilo tudi pri samostojnem izvajanju zavarovanja. Iz teh razlogov je v važnem interesu Slovenije, da ohranimo finančno skupnost z ostalimi pokrajinami. To Sloveniji samo k' risti in prav nič ne škoduje Slovenij< mo ramo v pogledu bol zavarovanja pri sedanji višini prispevkov in dajatev šteti m<< pasivne pokrajine, na noben način pa r med aktivne ali celo med dobro aktivne Te momente je pri reformi bolniškega z; varovanja imeti pred očmi Sedanja en< nost je v gospodarsko korist Slovenije. Ak ta enotnost pade, je na njeno mesto postr viti v efektu enskovTedno enotnost čepra\ v drugi obliki. 1r. J. B CJkuJeot najboljši kvalitetni avtomobil po konku» renčnih cenah. — «PEUGEOT» znači sigur* nost obratovanja, trpežnost, štedljivost — 12 HP potniški takse prosti Din 39£00.—, 12 HP štirisedežni de Luxe Din 46300.—, 28 HP normalni touring štirisedežni 56MB.— dinarjev, 28 HP Alveater de luxe 6i.000.— dinarjev, kakor limuzina samo popolnoma ra odpreti. — Duco lakirani ter opremljeni e vsem komfortom najmodernejših evtomo; bitov. — Vsi najnovejši modeli 1927 v cko« notni ji, eleganci ter vporabi bencina nepre« kosljivi u.. vsake druge znamke. Oest, Automobii-Fabriks A. G. vorm. Austro-Fiat »vctovnoznani kvalitetni tovorni avtomobili 1%, 3. 5 tpn.. avtobusi. Motorne brizgalne za požarne brambe itd. Interesente vabim na ogled. Vsa vozila dobavlja promptno od tukajš-nega skladišča generalnega zastopstva 0. Žužek, Ljubljana Tavčarjeva IL Šport Tekmovanje za nogometno prvenstvo države Hašk poražen od Hajduka ter pade od prvega aa četrto mesto. — BSK in Sašk premagata svoia nasprotnika San-da in Ilirijo V tretjem kolu tekmovanja za državno prvenstvo, ki se jc vršilo v nedeljo, jc bila najvažnejša tekma med Haškom in Hajdu« kom v Zagrebu. Zmagal jc s precejšnjo goldiferenco splitski Hajduk, ki je s to zmago dokazal, da je poleg BSK najresnej« ši kandidat za naslov državnega prvaka. Menimo, da se bo borba za naslov držav, nega prvaka vodik med BSK in Hajdukom, kljub temu, da vodi trenotno Sašk. Poraz Haška je po eliminiranju Gradjanskega iz tekmovanja za državno prvenstvo za zagreb Ski šport skoraj katastrofalen. Hašk je s tem porazom izgubil skoraj vse ngde, da bi si mogel osvojiti naslov državnega prva« ka. V Beogradu je BSK, kakor je bilo pri« čakovati, porazil Sanda, Ilirija pa je v Sa« rajevem dosegla z 1 : 2 še dokaj dober re» zultat. V nastopnem poročila o posameznih tekmah: Sašk : Ilirija 2 : 1 (0 : 0) Ilirija ni pokazala prav posebno dobre in lepe igre. Sašk je bil v premoči. Napadalne akcije, ki jih je izvedla Ilirija, so končale v outu ali pa v rokah Saškovega vratarja. Pri Sašku se je odlikovala zlasti obramba. Pri Iliriji, od katere se je pričakovalo mno« go več, so bili dobri vratar Miklavčič, bra* nilca Beltram in Pleš in desno krilo Zupan« čič. Gol za goste je padel iz enajstmetrov« kc. — Sodil je g. Padjen iz Zagreba. Hajduk : Hašk 4 : 0 (2 : 0) Docela zaslužena zmaga Hajduka, ki je znal izrabiti vsako situacijo. Najboljši del njegovega moštva je napadalna vrsta, ki je bila pred golom zelo odločna, kar se je pri Haškovtm napadu zelo pogrešalo. V po« 1 ju je bil Hašk boljši od Hajduka. Sodil jc g. Ružič. «Novosti» poročajo, da bo Hašk proti njegovemu sojenju vložil pro« test. BSK : Sand 3 : I (2 : 0) Kakor je bilo pričakovati je BSK s 3 : I (2 : 0) premagal svojega nasprotnika San« da. Zmaga Beograjčanov je po igri zaslu« žena, vendar pa so domačini pokazali slab« šo igro kot običajno. Zlasti so slabo bra« nili. le Rodin je rešil mnogo ter onemogo« čil Subotičanom večji uspeh. Domačini so bili tehnično boljši, Sand pa je pokazal večjo požrtvovalnost. Dobro in nepristran* sko je sodil g. Vodišek. Stanje prvenstva je sedaj nastopno: 1. Sašk (4 točke, goldiferenca S : 4), 2. Haj« d Lik (4. 10 : 6), 3. BSK ("4, 7 : 8). 4. Hašk (3, 4 : T), 5. Sand (2, 6 : 8). 6. Ilirija (1, 4:6). Ostale nogometne tekme LJUBLJANA: Ilirija II. : Celje 6 : 0 (3 : 0). Ilirijanska druga garnitura ni imela v Celjanih opasnega protivnika. Celjani so parkrat dali videti, da imajo nekaj pojma o nogometu, v ostalem so pa predvedli igro, ki jo zmore marsikatero ljubljansko drugorazredno moštvo. Ilirijani so bili ves čas gospodarji situacije in so porabili tek« mo za nekak trening. Rezultat bi bil lahko tudi nekoliko višjL — Slavija : Javornik (Rakek) 8 : 1 (3 : 0). Ves čas igre velika premoč Slavijc, ki si je s to tekmo defiani« tivno priborila prehod v prvi razred. Ven« dar smo jo v zadnjih časih videli že lepše igrati. Če bo hotela igrati v prvem razredu resnejšo vlogo, se bo morala pač nekoliko bolj potruditi. PRAGA: Kvalifikacijska tekma za sred« nieevropski pokal: Slavija : DFC 4 : 0 (1 : 0). SOFIJA: Slovan (Dunaj) : Levski 4 : 1 (2 : 1). SOLUN": SK Arisa : SK Vojvodina (No« vi Sad) 5 : 2. Vojvodina : SK Macedni 5 : 1 BRATISLAVA: SK Bratislava : Šport« klub (Dunaj) 2 : 1 (1 : 0). DUNAJ: Vienna : Admira 5 : 3 (2 : 2). FAC : Hakoah 2 : 0 (1 : 0). Sparta (Pra« ga) : Rapid 1 : 0 (1 : 0). STOCKHOLM: Švedska : Danska 0 : 0. BERLIN: SK Hertha : Europa (Barcelo« na) 4 : 2 (3 : 1). MONAKOVO: Monakovo : Berlin 4 : 1 (0 : 0). GRADEC: GAK : Hakoah (Gradec) 2 : 0 (1 : 0). _ Motociklistične in kolesarske dirke Gaštej-Medvode MotodiTka Gaštej Medvode v nedeljo po« poldne se je vršila ob razmeroma lepem vremenu ter ob precejšnjem interesu publi« ke. Prireditev sama po sebi žal ni nudila toliko zanimivega, kolikor jc bilo po vsej pravici pričakovati. Že dopoldne pri pre« vzemanju strojev se je izkazalo, da jc mno« go prijavnikov odstopilo. Start je vodil go« spod Rado Hribar. Že tu se je pokazalo, da n; pravega razpoloženja. Stroji, ki bi mo« rali potegniti z mesta z visoko brzino, so startali leno in vozači so se pred deloma neznano jim progo prestrašili. Ista slika na cilju. Namesto brzine m člana le opreznost in nekaka bojazljivost. V najlepšem stilu jc pasiral cilj g. Zstokar na Monet Goyo« nu. V sidecarih je Stuzzi (A. J. S) vozil si« cer dober tempo, vendar ni izpolnil priča« kovanja publike. Štrban, na startu nekoliko nervozen, je vozil sicer v lepi formi, ven« dar sc mu ni posrečilo tolči Hribarjevega rekorda iz leta 1924., četudi je imel moder« no in jako lepo mašino (BSA). Poleg vse« ga tega so imeli nekateri vozači istinito smolo. Lacina (Rudge), ki je imel najbolj« šc izglede v sidecarih, je imel pnevmatik defekt: slično Vodišek, ki je bil v izborni formi in ki je imel na startu najjačjo ma« šino. Kratko pred cerkvijo mu vrže pnev« matiko raz zadnje kolo in le svoji never« jetni prisotnosti duha se mora_ zahvaliti, da se mu ni zgodila hujša nesreča. Nesrečni slučaj je menda tudi zadel Bi« dovca. Od vseh vozačev je Bidovec poznal naibolje progo. Vozil je Ariela, ki bi mo« gel mirno konkurirati vsem drugim strojem razen Indianu g. Vodiška. Pred startom je Brezmejna lahkomiselnost je —drugače ne moremo reči —, ako po več dni ali pa celo več tednov ne snažite pravilno svojih ust in zob. In vendar je to zelo lahko, ako rabite Odol: samo nekoliko kapljic ga kanete v kozarec tople vode, ki jo potem premešate z zobno krtačico; s tem izpirate in grgrate popolnoma po svoji volji in si končno — zlasti predno greste spat — še s krtačico dobro osnažite zobe. Videli boste: Odol je čudovito sredstvo za osveženje ust, pri katerem "mnogo več prihranite, nego pri vseh drugih zobnih kremah in praških. V teku desetletij je Odol postal kulturni pojm. S krepkim ispiranjern da Odol usta rn sveže dišeči dih menjal olje in pozabil odpreti pipo — rc« zultat je bil da stroj ni šef več naprej. Ne« sreče ni bilo nobene, kar je pri voženih br« zinah popolnoma razumljivo. Da je Štrban vozil 6 minut 33 sekund je naravnost raz« očaralo, gre pa na račun nepoznanja proge. V celoti je nudila prireditev bolj pestro kot zanimivo sliko. Poleg štrbana, ki mu je šteti v dobro, da prog-e skoroda ni poznal je gotovo najbolj« še odrezal Zalokar, ki je pokazal ponovno veliko rutino, elan in formo. Njegov stroj, ki izgleda kakor igrača je premagal z veli« ko elacticiteto in vztrajnostjo progo. K tekmi je bilo povabljenih mnogo funk« .cijonarjev Motosaveza. Na cilju so bili predsednik Saveza dr. Kandare ter gg. Funk dr. Zalokar in Sabec, na startu kot starter g. Hribar. Vsi ti gospodje so požrtvovalno vztrajali in vzeli delo v svoje roke. Orga« nizacijo so imeli v roki sicer izborni in iz« urjeni športniki — le da jih je bilo pre« malo. Rezultati dirk so bili nastopni: Kategorija do 175 ccm: 1. Zalokar Ru« dolf (Monet Goyon) 8:28 dve petini, 2. M.o» ravec Josip (Biaochi) 10:17 dve petini. Kategorija do 350 ccm: 1. Golobiewsky Roman (BSA) 8:41. Kategorija do 500 ccm: L Štrban Anton (BSA) 6:33, 2. Fiitterer Miljutin (Gnome Rhcme) 7:25 štiri petine. Kategorija nad 500 ccm: 1. Prill Vendelin tZenith) 8:31. Kategorija do 600 ccm s prikolico: 1. Stuz zi \VaJter (A. J. S.) 8:20 tri petine, 2. Jeg« lič Rudolf (Rudge Whitwort 8:45 tri petine. Najboljši čas dur^a je dosegel g. Anton Štrban, Član I. Hrv. Motovli! kluba Zagreb ter je prejel plaketo in posebno darilo go« spoda Rado Hribarja. Kolesarskih dirk se je udeležilo 31 dir« kačev. Pri dirki juniorjev je zmagal Makso Peršin od kluba kol. in motocikl. Ilirija v 17:37. 2. Vranarinčič Ivan od Hrv. kluba bicikl. Sokol, Zagreb 17;37 ena petina. Glavna vožnja na 20 km: 1. Josip Šolar od kluba kol. in motocikL Ilirija v 40:26. 2 Sovič Koloman od Hrv. kluba bicikl. So« kol, Zagreb, v 40:26 ena petina, 3. Srečko Zanoškar, od kolesarske sekcije ASK Pri« morje v 40:26 dve petini. Vsa dirkalna proga je bila zastražena po Velocipedski četi Dravske Div. oblasti. Petstokilometerska kvalitetna vožnja po Sloveniji in Hrvatski. «Motoklub Ljub« ljana*> priredi dne 28. in 29. junija zanimi« vo kvalitetno vožnjo z motocikli po Slove« niji in Hrvatski. Naš mladi ali vidno nara* ščajoči motocikiistični šport bo s to prire« ditvijo sledil razvoju tega športa v drugih naprednih državah in nudil tako svojim vo« začem priliko, da pokažejo spretnost v vo« žnji, orijentacijo na cesti in izdržljivost vo» zil, občinstvu pa praktičnost motornega ko« lesa za širše sloje. — Proga bo vodila pre« ko najlepših delov naše pokrajine, in sicer prvi dan iz Ljubljane preko Kamnika čez romantični gorski prelaz Črnivec v Gornji grad in lepo Savinjsko dolino do Mozirja Odtod bo šla proga preko Šoštanja, Veie« nja in Slovcnjgradca v Dravograd in dalje cb Dravi do Maribora, kjer je cilj prve etape. Po kratkem odmoru za obed bodo motociklisti nadaljevali svojo pot preko Ptuja in Rogatca v Rogaško Slatino. Tu bo prenočišče in naslednji dan startajo zo« pet za povratek v Ljubljano. Proga bo šla preko Podčetrtka, Brežic, čez Krko na Hr« vatsko v Samobor, Plješivice in Karlovac. Tu jc cilj prve etape drugega dne. Po krat« kem odmoru sc bo vozilo čez Netrctič, Metliko, Novo mesto in Trebnje do Ljub« ljane, kjer je končni cilj. — Vozilo se bo s povprečno hitrostjo 30 do 40 km, grupt« rano po močeh strojev. Prvi zmagovalci prejmejo dragocena darila, ostali ki dospe« jo na cilj plakete ozir. diplome kluba. Raz« delitev nagrad se vrši 29. junija zvečer v Ljubljani- — Ceste, po katerih se bo vozilo, so v splošnem relativno dobre in bo vožnja nudila vozačem obilo užitka. Ta vožnja bo obenem najlepša revija razvoja tega mo« aernega in ekonomičnega prevoznega sred« (tu v Sloveniji — Kdor se želi udeležiti tekmovalne vožnje, naj se prijavi odboru »Motoklaba Ljubljana* v Ljubljani, Reslje« va cesta 1, kjer prejme natančne propozici« je za vožnjo. Službeno iz upravnega odbora JHS. Podsavezi sc ponovno pozivajo, da sporoče, kdaj bi bil v njihovem področju najprimer« nejši čas za izvedbo določenega bazenskega dne. Preskrbe naj si pravočasno dovoljenje za prodajo blokov, katerih potrebno koli« čino je nemudoma javiti savezu. Vse ti« skovme se naročajo pri blagajniku Sbriza« jn (Ljubljana, Zrinjsžkega 10.) Glede tro« meča se natančnejše sporoči, čim bo dose* žen sporazum z zainteresiranimi nacijami ter točno ugotovljen termin in razpredeli« tev. Savez, ki momentano nima nobenih dohodkov, vztraja na tem, da vsi podsavezi pobirajo dva meseca pri vseh svojih prire« ditvah predpisani davek po 50 par od vstop niče. Pripadajoči znesek je poslati takoj s sodniškim zapisnikom. ZHr=u se naroča, da stopi v stike s splitskim Hajdukom. Priporoča se vsem podsavezom, da nabere« jo čim več inseratov za projektirano novo izdajo pravil. Cene irtseratov se določijo: cela stran 80 Din, polovica 50, četrtina 25. Denar naj se pobere takoj pri naročilu ter pošlje saveznemu blagajniku. Od nabranih inseratov se prepusti 25 odst. podsavezu. Poskrbeti morajo dalje v svojem delokro« gu za sodniški naraščaj ter ustanoviti iz« pitne komisije za sodnike. Opozarjajo se končno, da agitacije za prenos sedeža sa« veza ne spadajo v delokrog podsavezov, temveč je to privatna zadeva posameznih klubov. Villacher Šport Verein ; SK Slovar.. Na dan 29. junija ob 17. odigra SK Slovan prijateljsko tekmo s Villacher Šport Verei« nom. Čisti dobiček te tekme pokloni SK Slovan odboru za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju. Z ozirom na to, da se je Slovan zadnje čase močno oja« čil z novimi močmi se obeta zanimiva tek« ma. Več v prihodnjih dneh. ASK Primorje, centralni odbor. Danes, v torek, ob 21. v kavarni Emona, datnska soba, važna seja. Seji naj prisostvujejo brezizjemno vsi gg. načelniki sekcij. Poslov, podpredsednik, SK Jadran. Jutri, v sredo, ob 20. uri seja upravnega odbora v Narodni kavarni. Tajnik. SK Slovan, težko atletična sekcija. Ju« tri ob 19. uri reden trening v telovadnici. Odslej se bodo vršili treningi ob sredah in petkih. Pravico do treniranja imajo sa« mo oni člani, kateri vplačajo članarino za pol leta v znesku 15 Din. Pozivam gg. Le« gat, Vavpotič, Lach, Tomljenovič in Kve« der, da so pri jutrišnjem treningu navzoči. Načelnik. Dopisi JEŽICA. Tukajšnji trgovci, obrtniki in zo-stitoičairii pripravljajo za občinske volitve samostojno kandidatno listo. Njen začetna uspeh klerikalne politikarje silno razburja. Da spravijo obrtniško listo kot samostojno ob kredit, trdijo, da ima ta lista demokratsko ozadje kar ie seveda navadna laž. Ta lista iima v resnici le klerikalno ozadje oziroma predzgodovino! Saj so naši klerikalci s svojim protitrgovskrm hujskanjem ob ■priliki zadnjih volitev z dejanskim bojkoti-ranjem naprednih trgovin in s terorizmom lastnih pristašev obrtnikov dosegli, da se že noben trgovec ali obrtnik ni več upal dati podpisa na kako politično kandidatno listo in da ni šel volit Ako nad po vsem tem trgovec in obrtnik ostane res nepristranski naoram odjemalcem in ako naj svojih stanovskih pravic ne prepustš v izrabo nepoklicanim ljudem, mu ostane edino ta pot, da si pripravi samostojno in c apolitično stanovsko lis/to. Toda doživeli smo novo sramoto. da klerikalci tudi nevtralen obrtniški tabor smešijo in napadajo. Ni tedaj dosti, da klerikalci s pretirano licenco ubijajo živahnost in zaslužek naših gostiln, ni jim dosti, da dajeta obrt in trgovina največ davkov. Klerikalci nas žele še nadalje in še bolj oritiskati k tlom, trjih edini cilj ie. komaodirati. komandirati in zopet koman- di rati. V tem je ves njihov odrešujoči program. Žalostno spričevalo bi si dali trgovci in obrtniki, če ne bi poznali svojega stanu in bi jim hib več do klerikalnih kakor oa do lastnih stanovskih interesov! ZALOG PRI LJUBLJANL Čitalnica je imela ob postavitvi dramatičnega odra v naši dvorani ogromne stroške. Da bo mogla kriti de! dolga, priredi danes ob 16. pri g. Požarju veselico, na kateri sodelujeta orkester in društveni pevski zbor. Vstopnine ni.' Veselica se vrši tudi ob slabem vremenu, ker ie na razpolago prostorja dvorana. Upamo, da se bo prireditve udeležilo naše članstvo v obilnem številu. Zveze z vlaki ugodne. Najboljši in naiekonomičnejši elektromotorji iz znanih čeških tvoinic Škofovih zavoiov v plznju se nahajajo v velikosti l/t oo 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na: Civ. iaž. JK. fi. Stebi, £jubljana, Šelenburgova ui 7 telefon itev. 296t t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je našega ljubljenega sina in brata, gospoda uslužbenca državne železnice ugrabila kruta smrt v valovih Save. Pogreb dragega se vrši dne 21. f. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti. JEZICE, dne 19. junija 1927. Ivan in Alojzija Dečraan, starši. Avgust Dečman, brat, in ostali sorodniki. Žalosti potrti naznanjamo, da je v nedeljo, dne 19. junija 1.1. naš ljubljeni soprog, oče, slari oče, tast, svak, gospod Anton križman davčni nadupravitelj v pok. i po dolgi mučni bolezni, v 67. letu starosti, previden s svetotajstv mirno preminul Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 21. t. m. ob 4. pop. iz hiše žalosti v Krškem št. 104. Krško, dne 13. junija 1927. Marija Krfžman, soproga Anton Križman, sin — Micl Kandare, Anica Šiška, hčeri — France, Jakob in Matija Križman, bratje — Marija Pust roj. Križman, sestra — dr. Fran Kandare, odvemiK, dr. Janko Šiška, okr. glavar, zeta — Nadica in Desanka Kandare, Marija Šiška, vnukinje in ostalo sorodstvo. Pljuča! Zdravniški tavod (Anstalt; dr Peeaika ia pljučne bolezni, na gori Janina, ob-čina Seioro, poita Rogažka Slatina — Prospekt 3 Din. 1S430 Globoko potrti naznanjamo tužnim srcem bridko vest da je naš predragi oče, stari oče ia ljubljeni soprog Franc Rozman zasebnik na Senožetita št. 35, p. Javornik v nedeljo dne 10. junija ob 12. uil po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo Popreb predragega pokojnika se bo vršil v torek ob 5. uri popoldan iz Senožet na pokopališče na Koroški Beli. Na Senožetifa, dne 19. junija 1927. 7170 Frančiška Rozman, soproga. — Malka, Angela, Minka, Joža, Franc, hčere in sinovi — Martin Bru-čan Joža Jan ia- zeta --Francka Rozman, sinaha — kitali vnuki, vnukinje in sorodniki. Stcv. 15.464/1501 — 1927. Razpis. Mestna občina mariborska razpisuje na podlagi sklepa mestnega občinskega sveta mariborskega z dne 10. februarja 1927 oddajo zemeljskih in betonskih del za izvršitev cestnega kanala v Smoletovi ulici. S 100— Din kolekovano, zapečateno in s »Ponudbo za izvršitev cestnega kanala v Smoletovi ulici« na ovitku označene ponudbe je vložiti do 12. ure dne 23. junija 1927 v vložišču mestnega magistrata. Takso in druge dajatve je vpoštevati pri enotnih cenah Javna otvoritev ponudb ob navzočnossti ponudnikov se vrši dne 23. junija 1927 ob 12. url na mestnem magistratu. Za razpis potrebni načrti in spisi so proti povračilu dobavnih stroškov na razpolago pri mestnem gradbenem uradu Mestna občina si pridržuje pravico oddati dela skupno ali posamezno brez ozira na višino ponudenih cen. Mestni magistrat mariborski, dne 15. junija 1927. Likovič Joža: Prodane duše Slika z onkraj meje. Čez dolgo se je začel dramiti; od nekod iz brezbarvno sive daljave je lila mehka svetloba in sijala prav do ranjenega srca. Mil glas je šepetal: »Janez! Kaj so ti naredili?« Okrenil je razbolelo gla^ vo; dušeča slabost ga je obšla, v glavi se je vse vrtilo kakor kolo v stroju. Za-tisnil je oči, skeleča rdečina je pritiskala skozi nje. Vse telo ga je skelelo. Omrtvičena leva roka se mu je spodvila; na vratu ga je pekla podpluta kri, prebite ustnice je žgala suha slina, zabuhlo lice je gorelo. Nog ni čutil; kite so bile otrple, kakor prebite z železnimi klini. Šepetaje ga je zopet pomiloval znani glas: »Janez! Daj, vstani, domov poj-deva.« Preleknil se je na desno, iztrgal levico in se oprl. Raztepene kosti so zaškripale v sklepih. Pogledal je kvišku in zazrl v mladi mesečin materin obraz, tako žalosten, droban in bled. »Mati!«, se je zdrznil. — »Otrok, kaj so ti naredili?« — Še vedno ni mogel do dobra razumeti, zakaj se sklanja k njemu objokana mati in ga tako nežno objema. Dvignil se je, pa je onemogel omahnil. Svinčena teža ga je pritiskala k tlom in mu vlekla noge nekam v podzemlje. Ves zlomljen se je vendarle pobral in oprt na šibka materina ramena zapustil črni klanec... Gori v gozdu je strahotno vršalo, pod Gradiščem se je drl sko-vir in klical nesrečo na vas. Preko srebrne rimske ceste se je razlivala zelenkasta mesečina. Drobne, zvezde zornič-ke so se usipale za čredo gostosevcev. Preko snežniških gor se ie pripodil trop debeloglavih oblakov, ki so hiteli v mesečino; ta pa je svetila vsa blažena in čista ter zlatila križ na Silentaboru. Skozi vas se je strahoma vlekla dvojica sklonjenih senc, sin in mati, oba ra- njena in žalostna. Pri cerkvi sta počivala; topla rdečina večne luči je metala neme žarke skozi modrikavi po-mrak. Mati je zašepetala? »Gospod, še jokajočih jeruzalemskih žena si se usmilil! Pa se ne bi usmilil trpeče slovenske matere?...« Ko sta prispela do šole, je padala jarka bliščoba iz podstrešnega okna preko zapuščenih vrtnih gredic. Lola je še bedela; satan, ki je šel v nevredno izdajalsko dušo in jo je pogubil, je cul... II. Učitelj Janez ni odnehal. Z neko strastno vnemo je še vedno učil otroke, kako naj ljubijo slovenski jezik. Ni se menil za pikre poglede in zbadljive na-migljaje; čestokrat .ie našel Loio, kako je prisluškovala pred vrati njegove učilnice. Na kvatrno nedeljo pred božičem je dobil nujni poziv, da naj se zglasi pri poveljstvu fašistovske milice. Kljub svarilom uboge matere, ki se je bala, da ga to pot ne bi res ubili, je šel. »Pošteno delam! Srca nam ne morejo izruvati. To ostane slovensko na vekomaj.« — Tam so bili že vsi zbrani, resni in slovesni kakor kak visoki sodni dvor. Med njimi se je-košati! Karneli, strog in srepook; nemirno je migal z rdečkasto brado. Učitelja je zasliševal neki capitano, skrbno počesan in močno dišeč po opojnih vonjavah. Premeril ga je z uradno dolgim pogledam in dvoumno pokimal. Potem se je začelo izpraševanje, ki je prešlo preko zavijanj in sumničenj k obtežujočim dokazom. Capitano se je razvnel in mu je očital tajne sestanke, s protidržavnimi nameni, ščuvanje ljudstva zoper Italijo, tajne zveze in z Jugoslavijo. Preprosto se je razgo-varjal, brez srda in maščevalnosti. Njegovo mirno vedenje in skoraj brezbrižno omalovaževanje je razljutilo laškega častnika; pred zbranimi je očrnil učitelja Grčo, da je nevaren človek, ki ruši temelje Italije... »Nu, pač slabi morajo biti ti temelji vaše Italije,« se je posmehnil učitelj. Prisotni so se srdito spogledali, Karneli se je zmagujoče obrnil in si pomel roke. »Slišali ste ga, sedaj pa glejte!« Capitano je leno vstal in s piskavim glasom opozoril učitelja, naj se ne čudi, če ga nenadoma odpeljejo kot prekucuha v pregnanstvo na mala-rične otoke. Uslužno se je priklonil in pobral z mize neke uradne papirje, ki iih je bil podpisal... Učitelj Grča je doma zaključil večerno razmišljanje: »Končano je! Sedaj mi že štejejo ure.« Od tistih dob so se preiskave in zalezovanja podesetorila. Katerikrat so pretaknili vso vas, privzdignili vsako skrinjo, premetali sleherno omaro. Ce niso videli učitelja za dne na vasi ali če so ga opazili v družbi neznane jim osebe, že se je oglasil pri njem kak sladko se smehljajoč človek, ki .ie z namigavanji in vprašanji poizvedoval o tem in onem. Cesto so se taki zahrbtni obiski končali z razburjenimi besedami, učitelj je zavračal zlonamerne očitke in tudi grožnje so se oglašale; to je fašiste samo potrjevalo v njihovi veri o zarotah in rovarskih sestankih, ki jim iih je slikal ovaduški Karneli. Na vasi je postajalo neznosno/nekaj težkega je grozeče viselo v zraku. Tudi Lola je začela nastopati sila oblastno. Včasi je sredi ure stopila v njegov razred, ga sovražno pogledala, in izzivalno vprašala. zaikaj govori z otroci v tujem slovenskem jeziku. Drzno je vohunila in prežala nani kakor skrita tigra v zasedi. Pomoči in tolažbe ni bilo nikjer. Sestrašeno ljudstvo se je zaprlo v svoje koče, obupano čakaje, da ga zapode z rodne grude. Mati se je postarala v teh dneh za pol življenja... ' III. Za Nanosom se je rahlo večerilo. Rdeča, z zlatom posejana pasica zgod- nje zarje se ie plela preko zamišljenega Sv. Primoža, ogrnila mrzli, karne-niti rob Gradišča in z vijoličnimi svetlobnimi resami, ki so se spreminjale v mehko zelenino, božala samevajoči Snežnik. Očak kraških gora pa se ni menil za nežno dobrikanje deviške zarje, težko megleno zaveso si je zategnil preko razoranega obraza. Sivi starec ni hotel videti to presveto noč zlobe in krivice, ki bo vpila do belih betlehem-skih zvezd. Učitelj Janez Grča je zadovoljno pomaknil stol h oknu, se še enkrat skrbno ozrl v kot, kamor je postavil pisane slikanice z jaslicami. Še enkrat .ie prestavil gorjanskega pastirja, ki je preveč radovedno silil k novorojenemu Jezusu. Nato je skienil priprave za sveti večer in se pohvalil: »Tako! Bo vsaj malo spomina.« Na polomljeaii polici je poiskal Dostojevskega in nadaljeval tretji del zgodbe: »Ponižani in razžaljeni«. Kakor krotko golobico je pobožal vezano, rdeče obrezano knjigo, ki jo je otel grabežljivosti črnih rok. Kon-čaval je prvo poglavje. Prestal je z branjem čuvstvene Zgodbe, priprl knjigo in se zazrl čez sneženo, dolgočasno planjavo. Oko mu je obviselo na Kalcu,.ki propada v razvalino in pozabo. Spomnil se je prvih jesenskih dni, ko je zlati dih dozorelosti nalahno porumenil drevje v gorah in so se dan za dnem selile kričeče verige ptičev na gorki jug. Vsa narava se tiste dni po mali maši še enkrat zgane, koreninje vztrepeče, sokovi vro, v lazih pa bolestno nekaj ječi... Po puščobnem deževju so pribobnele iz črnih brezden vrtinčaste vode in zalile vso pivško plan. Ravan je bila videti, kakor da si zašel v bajno deželo s tisočerimi jezerci. Učitelj Grča je sanjaril. Po teh temciomodrih. tajinstvenih jezerih se je ob nedeljskih popoldnevih vo- zil z zagorskimi dekleti in Vido. Kako lepo je bilo čolnarjenje po skritih, ka-dunjastih jezercih, v katerih se razgledujejo zamišljene skalnate glave z ma-hovitimi bradami. Včasi zapoje za visokimi bregovi vaški zvon; v varnem tolmunu začopota vodni ptič, sicer se pa do rdeče večerne zore smehlja samevajoča jezerska plan, vsa svetla in vilinsko čista. In skrivnostno molčeča grajska razvalina na Kalcu, s svetlo-zelenimi jasami, mahovitimi zatišji in skalnimi stenami, pod katerimi se stiskajo baršunastordeči šopki korčkov. Pred zapuščenim gradom črne kostanjevi drevoredi, meniško resnobni in ne-vzdramni. Pred vrati sv. Barbare pa leži Kalski Vilhar, ki je pel o zagorskih zvonovih... Tod je hodil z Vido, tukaj je sanjaril in mrl v ljubezni do nje... Kakor očitajoč spomin se je vrnil v to razmišljanje Lolin obraz, ves zaničliv in piker. Spomnil se je, kako jo je našel v Zagorju, kamor je peljala šolarje na fašistovsko veselico. Pijana se je potikala z malone razgaljenimi prsi. Plešasti mešetar Karneli pa je mlaskal okoli nje in jo poželjivo gledal z okrvavljenimi očmi. In slovenski šolarji so morali piti mlakužasto vino: kdor je lepše zapel fašistovsko »Giovinezzo", ta je dobil zvrhan vrč pijače in veliko svileno zeleno kokardo. Z gnusom se .ie umaknil taki proslavi. Toda Lola ga je zalezovala; zakiela se je, da ga mora prižeti na svoje razbrzdano teto in se mu z divjimi poljubi zasesati v ustne. Pa se je ognil; zato mu je prisegla maščevanje. da ga otruje ali karkoli. Tudi ljubosumni Karneli se je tisto noč priveril, da mu posveti za vse žive dni. Kakor siv lisjak se je plazil domov in kovaril spletke proti njemu. In potem so ga tisti večer zvabili v zasedo in so ga zverinsko pretepli... (Dalje prihodnjič.) Naroala, uu vsa, dopisa, tiiootssa. malih, oglasov, ja, poslah, na, Oglasniod, daUk -ilatra,', hubljarut,. Vrtšu^utva^.TčLšb. Z/fgi. V j t. pristojbin./«. vposLa/ ti ooanam, z naročilom,, st, -c*rn oglasi, tu pruobcao Ctkovtu, račun, posUd. La rulnuM fyjbbljana,št tt&42 w im asu um JLali, oglasi, ki slu zijo u parr-txi/?ualnA. tn, r dajal, Zasulu*., je največje in najboljše shajališče potnikov in trgovcev. Vsaki dan sveže ribe, zmerne cene. 160 Vulkaniziraro vm vrste avtognme. kakor tndi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam koleea in mo torje. P. Skalar. Ljubljana Rimska eesta 11. IS Auto 4—5sedežni. skoraj nov — malo rabljen, prodam radi nabave večjega, tudi obroke, z garancijo. — Na ogled pri Ignac Andrašič. Kranj. 13508 Služkinjo zdravo, srednjih let, vajeno v?eb gospodarskih del — iščem za velepose^-tvo. Ponudbe ie nasloviti: Pranja Jakil, Karlovac. 19617 Hlapca urerj, r starosti 25—30 let. smožneza za inkasanta in za razna druga dela ter samostojno kuharico za gostilniško obrt. v starosti od 30—35 let sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra». 1S554 Perfektno sobarico z dobrimi spričevali, ki zna tudi nemško, iščem za takoj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 19543 2 mizarska pomočnika in vajenca sprejme s stanovanjem in hrano v biši Karol Ažman, strojno mizarstvo v Kranju 19534 Ažurirerico porfektno — ali šiviljo, spretno v šivanju finega perila na stroj, sprejm. takoj Mat-ek ž Mikeš, Dalmatinoma ulica št. IS. 19713 Brivskega pomočnika sprejme takoj (najkesneje do 1. julija) Frančiška Sbfill. Beltinci. Prekmnrje. 19703 Učenko i r poštene hiše sprejmem v večjo trgovino z mešanim hlapom na deželi. — Imeti mora v«aj 3 razr. meščan-šole. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra> pod »Pridna.. 19707 Zobotehnika 7 večletno prakso, sprejme >lr. Kajganovir. Bro,i na Pavi. — Sokolski vaditelji imajo prednost. Strokovna in .sokolska spričevala je priložiti in takoj poslati. 19652 Kuharico 7,a kavarno, lepo- mlado in pošteno, ki b; vodila samostojno gospodinjstvo, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra.,' 19706 Klepar, pomočnika obenem vodovodnega instalaterja sprejmem takoj v stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 19716 Učenca s pTimerno šolsko izobrazbo sprejmem v špecerijsko trgovino. Naslov v oglas, oddelku -Jutra., 19654 Kočijaža - slugo samo prvovrstnega, sprejmem. Oglasiti se je med 2. in 3. uro v Beethovnovi ul. st. 15. p. 1. 19641 Trg. poslovodjo pridnega in samostojnega, zmožnega voditi podružnico. s kavcijo t-er pridnega. vajenca dobrih staršev in odgovarjajočo na-obrazbo 2. mešč. šol. sprejme takoj Leon Rataj, Sv. Lenart v Slov. Goricah. 19646 Podjetnika akordanta za izdelavo iti milijonov komadov zidne opeke, žgane v poljski peči. sprejme A. Kajfež. Kočevje. ' ■ 19645 Hlapca h konjem sprejme Pran Juvan. valjčni mlin. Ga.meljne. 196-SO Sodar. pomočnika solidnega, mlajšega takrtj sprejme tvHfca Evald Po-povič, Ljubljana. 19684 Več krojačev in šivilj absolventov krojnega tečaja. dobi lahko primerno službo za jesen. Kdor cd teh želi leto, naj se Javi v Zasebnem krojnem tečaju v Ljubljani. Stari trg 19. 19679 Čevljar, pomočnika sprejme Valentin Zorman, čevljarstvo, Rožna dolina cesta V. 19695 Pletenine vsakovrstne prevzamem najceneje. kaikor: pullovsrje, vestje. majice itd. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 19696 Zastopstva za Dalmacijo, Liko — Gor. Kotar prevzame v teh krajih uveden potnik. Cenjene dopise pod šifro .Trgovina 15» na oglasni oddelek . 19698 Izurjena šivilja sprejme delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 19685 Akademik daje po nizki ceni instruk-•ije iz matematike in latinščine. Ponudbe na oglis. oddelek cJutra* pod šifro cPouk*. 19710 Vesten pedagog išče službo na kakem zavodu ali za pripravljanje pri-vatistov za ponavljalne izpite. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro tPrrovrstni referenci 90». 19446 Stavbni polir z večleto prakso, absolvent stavb. rok. šole v Ljublja-ni, išče primerne službe pri kakšem stavbnem podjetju. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Polir 58». 19359 Deklica stara 18 let, iz boljše družine, vešča slovenskega in iemškega jezika, želi vstopiti v službo kot vzgojiteljica k enemu ali' dvema otrokoma. Dopise na oglas, oddelek cJutra* pod šifro «Poštena 12*. 18610 Blagajničarka .s prakso in dobrimi referencami, zmožna tudj nemščine, išče službe. V prostem času bi izdelovala ročna dela ali perilo. Naslov pove oglasni .oddelek »Jutra 19699 Vrtnar oženjen, brez otrok, išče službo vrtnarja, gre tudi za. hišnika. Cenjene dopise pod cVrtnar 30» na oglasni oddelek cJutra*. 19655 AbSolventinja 4. meščanskega razreda, t lepimi spričevali, znanjem »lovenskega, hrv.. nemškega in deloma laškega jezika, želi vrstopiti kot prak-tikantinja k zobozdravniku v pra»kso. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod značko cPraktikantinja 66». 19666 Knjigovodja bilaneist- — % dolgoletno prakso r tu- in inozemstvu pri velikih industrijskih in trgovskih podjetjib. zmožen več jezikov, i*?e stalnega nameščeni* pri večjem podjetju. Cenjen« ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro «Prvovrstna moč». 19674 Šofer izučen avtomehanik. išče službo za takoj — najraje n* deželi. Ponudbe na ogl. oddelek cjutra» pod šifro cAvtomehanik 78». 19678 Plačilna natakarica išče službo v Ljubljani. —-Pismene ponudbe- na oglas, oddelek cJutra* pod šifro cPlačilna*. 19692 Mehanik tehnično izobražen šofer išče službo za takoj. Obvlada popolnoma slovenski in nemški jezit. Gre tudi izven Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 19662 Mamice! »0. otroških vozičkov aznib vzorov prav po-eni naprodaj v tovarni Tribuna, Ljubljana. Karlovska c. 4. 159 Kolesar}!! Dvokolesa v ceni zelo padla Pneumatike Michelin, Dun-lop Ceniki franko. Prodaja na obroke F Batjel, Ljubljana. Karlovska eesta 4. 159 Drva nrastovt uarketne odpadke od iage ver mehka drva po nizki eeni dostavlja oa dom parna žaga V 8cag nettl Ljubljana, za gorenj «kim kolodvorom 86 Furnirje prvovrstne, importirane, kakor cvetlični jesen, amerik. oreh, beli jesen, o d a d a m nizko pod tovarniško ceno. Naslov pove oglas, oddelek cJutra*. 19721 Pisalni stroj Remington. model 10, rabljen, v brezhibnem stanju, zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cRemihgton*. 19523 Železen štedilnik velik, brez cevi, za peci, solnčno barvasto ponjavo, z borduro. 8X3 Va m, železne .polžje stopnice, 4 m visoke, vodno' črpalko, medeno. z 2 Šteba.li in bakrenimi cevmi ter lesene poljske postelje z ograjico proda F. Cvek, Kamnik. 19516 Za sir emendolski in traoist, samo polmastni. domači izdelek, iščem odjemalcev. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cEmentalski sir». 19504 Mizarsko orodje kompletno za 5 delavcev in okoli 30 m' smrekovih, hrastovih, čreSnjevih, orehovih in javorj«vih desk različnih dimenzij, sortirane za mizarstvo, prodam radi smrti obratovodje in opustitve podjetja. Naslov nove oglasnj oddelek Jutra pod značko «Kompletno». 19704 Lokomobilo prvovrstno, angleškega izvora, 12 HP. kurilna ploskev 6.92 m5. 5 atm.. 1 Agregat bencinmotor 4 HP, malo rablieno, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 19720 Stroj za entla-nje, -stroj- za navijanje volne in 2 stroja za spletanje (60/8 in 50IS) po ugodni cen} prod.ain. Naslov pove oglasni "oddelek cJutra*. 19670 Pohištvo Nova, fino izdelana spalnica in kuhinjska kredenca,-event. cela oprava po zelo nizki cen! naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 19677 Nove škornje (boks) oficirske, proda po zelo nizki ceni ' Valentin Zorman, čevljarstvo, Rožna dolina, cesta V — št. 33. 19694 Pohištvo postelje, omare, garnitura, mize itd. prodam radi pomanjkanja prostora. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 19346 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih senati Čeme — juvelir Ljubljana Wolfova al- 3. 38 2 voza za težo do 2500 kg kupim. Ponudbe na naslov: Jože Oražera. opekarna. Srednje Gameljne, pošta St. Vid nad Ljubljano- 19558 Vodovodnih cevi rabljenih, dobro ohranjenih, premer ea. 4—6 cm. kupim 3—400 m Ponudbe . na naslov: Ivan Rebek. Celje 19251 Decimalno tehtnico dobro ohranjeno, kupim. — Naslov' v oglasnem oddelku *Jutra». . : : . 19671 Poljskih tračnic starih, rabljenih, 7_ cm vi«, šokih, kupim, nekaj sto metrov. Ponudbe na kartonaž-no tovarno J. Bonač sin. Ljubljana. 19689 Hišo ali posestvo vzamem v najem na prometnem kraju, kar pozneje tudi kupim. — Prevzamem tudi dosmrtne prevžitkarje. Ponudbe na ocrlas. oddelek .Jutra* pod .Hiša 60». 19661 Štiristanovanj. hiša lobro ohranjena, z lepim vrtom, par minut od tram--aja naprodaj za 75.000 Din Pojasnila daje .Posest* na Miklošičevi cesti 4. 1970S Hišica z vrtom v sredini mesta jako ugodno naprodaj. Naslov v oel. oddelku .Jutra*. 19717 Realitetna pisarna "rvera društva hišnih T*>-estnikov v Ljubljani. Sa-lendrova ulica šter fill Tia naprodaj v Ljubljani kakor, tudi v ostali Slovenj več trgov»kib in stanovanjskih hiš. vil t.r kmftskih posestev Kupci naj se ojrlasijo v pisarni Ti "fporoče svoje naslove z označbo hiše. kakršno na-•neravaio kupiti. Enako naj napravijo prodajalci hiš in 1 posestev. 19718 Hišo v prometni ulici, najraje v Mariboru pripravno za obrt kupim 150.000 Din plačam takoj. — .Franko* brivec. Zagreb. Ilica 110 19076 Enodružinska hiša novozidana, 5000 m3 vrta in travnika v eni parceli, 10 minbut od tramvaja naprodaj za 85.000 Din. Naslov v oglas, oddelku .Jutra*. Mlin sa 2 tečaja, hišo, hlev za 4 govedi, klet. skedenj, zidane in z opeko krite svinjake, . 18 oralov zemlje, vrt za zelenjavo, njive, travnik, vinograd" in gozd prodam za 60.000 Din. — Na«Tov v oglasnem oddelku «Jutra* pod Šifro cRajhen-burg št. 105*. 19701 Trgovino z mešanim blagom, na zelo lepem kraju na Gorenjskem oddam za več let v najem. Letni promet 1,200.000 Din. Potreben kapital 100.000 Din za prevzem zaloge. Ponudbe pod cSigurna bodočnost 507* na oglasni oddelek cJutra*. 19507 Pekarijo na deželi na Štajerskem oddam radi bolezni v najem. Reflektiram na dobrega delavca in podjetnega mojstra. Pogoji ugodni. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 19700 Hišo z vrtom vzamem v najem v Ljubljani ali okolici, katero pozneje kupim. Prevzamem tudi dosmrtne prevžitkarje. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod cHiša 61*. 19660 Hišo s trgovino dobro vpeljano, tik ceste, s posestvom in vinogradom, blizu Novega mesta, nadalje bišo s trgovino in gospodarskim poslopjem — brez posestva, oddam takoj v najem. — Marija. Tomic, Gornje GradiSče, št. Jernej, Dolejsko. 19648 Večjo trgovino z mešanim blagom, vpeljano, v prometnem kraju Slovenije vzamem v najem, >zir. kupim. Ponudbe z navedbo letnega prometa in pogojev na oglasni oddelek cJutra* pod značko cTrgo-vina 1927». 19705 Lokal pripraven za vsako obrt, oddam v na.jem v središču industrijskega kraja Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro cLokal* 19517 Brezplačno prijavite oddajo stanov*, nja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno c Posredovalec*. Sv Petra c st. 18. 18609 Trgovino dobro idočo. prodam fiod ugodnimi plačilnimi" pogoji. Cenj. ponudbe na oglasili oddelek" cJutra* pod Šifro cDobro idoča trgovina 150» 19657 Pekarna dobro idoča, v prometni ulici v Zagrebu, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 19647 fttHtevanja 2 sobi e posebnim vhodom g stop-lišča, prazni ali ojtoemljeni, event. sobo in kabinet iščem s 1 julijem v neposredni bližini glavne pošte. Ponudbe na.: Dr. DragaŽ. Ljubljana, Lipičeva ulica 2 19568 Zastonj stanovanje svetlo in suho oddam zidarstva zmožnemu Dopise pod cGlince* na oglasni oddelek cJutra* 19532 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin. oddam na Pru-lah. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 19665 Stanovanje 2 sob. predsobe, kuhinje, pritiklin in vrta oddam po zmerni ceni. Naslov v osi. oddelku cJutra*. 19690 Stanovanje sobe in kuhinje event. 2 sob in kuhinje išče s 1 avgustom v. šentjakobskem okraju stranka, ki je čez dan odsotna Ponudbe na oelasni oddelek cJutra* pod cNagrada il». 19511 Stanovanje n^ Bledu za mesec avgust, obstoječe z 2 sob in kuhinje, iščem. Ponudbe na realitetno pisarno Prveca društva hiš-nih posestnikov v Ljubljani. Salendrova ulica 6/II. 19719 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam s 1. avgustom. Po-poj je polletno predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 19651 Stanovanje ene, odnosno dveh sob. s kuhinjo in pritiklinami dobi s 1. novembrom pod zelo ugodnimi pogoji tisti, ki posodi na popolnoma varno mesto 25—40.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cgtev. 1111*. 19688 Za letoviščarje! V Tržiču štev. 52 je za 2 meseca na razpolago soba z 2 posteljama. 19518 Lepo sobo zračno, v sredini mesta., v prvem nadstropju, s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, parketirano in s porabo kopalnice oddam s 1. julijem. Naslov v oglas, oddelku cJutra*. 19551 2 dijaka drugo- do četrtošolca iz dobre hiše sprejmem za prihodnje šolsko leto na zdravo stanovanje in popolno oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 18504 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, električno razsvetljavo in blizu cestne železnice oddam mirnemu, starejšemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku cJutra>. 19644 Gospodično sprejmem po nizki cenj na hrano in stanovanje kot sostanovalko s 1. julijem v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku cJutra.*. 19675 Sobo rabim od 1. juKja dalje. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cJutra* pod «Ne daleč*. 19709 Na dobro hrano sprejmem v sredini mesta boljše gospode. — Istotam oddam sobo 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*- . 1965S Veliko sobo s štedilnikom in elektriko oddam s 1. julijem. Naslov pove oglas, oddelek Jutra-19659 Opremljeno sobo na Mestnem trgu oddam s 1. julijem gospodu. Naslov v ogla-snem oddelku Jutra. 19682 Sobo oddam gospodu z vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 19683 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vbodom, električno razsvetljavo in blizu cestne železnice oddam mirnemu, ' starejšemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku cJutra*. 19643 Prazno sobo či6to in prostorno, z električno razsvetljavo, iščem v mestu Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod značko cKomfort 70*. 19673 Brezplačno oddam opremljen kabinet osebi, ki bi mi pomagala 2 uri na dan pri hišnem delu. Natančnejše se it^e v Hradeckepa vasi štev. 2 (pri dolenjskem mostu) od 11.—12. ure dopoldne. 19691 Prazno sobo separirano, išče soliden gospod. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 19697 Prazno sobo prostorno in svitlo, z električno razsvetljavo ter posebnim vhodom iščem za 2 osebi s 1. julijem. Cenj. ponudbe na ogrlas. oddelek cJutra* tod cšt. 187». 19687 Mlajšega krojača dobrega delavca, z manjšim kapitalom sprejmem kot družabnika. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod šifro cDobra moč 68». 1966S Družabnika s 30—50.000 Din sprejmem v dobro idoco trgovino na jako prometni točki. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod značko cPro-m^tna točka 160*. 19656 ^ Pianino rabljen, ali kratek klavir kupim. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 19653 Gospodična samostojna trgovka-, želi resnega znanja g trg. na.-obraženim gospodom ali obrtnikom, v svrho ženitve Le resne ponudbe e sliko na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cVzliubiva se». 19702 m '2 L Višji drž. uradnik akademik, išče spremljevalko bolj majhne postave, za nedeljske izlete po hribih. — Prednost imajo dame z voznimi ugodnostmi. Dopise na oglasni oddelek cJutra» pod šifro eGoTica* 19715 Nada L. m. Ako ms smatras ra svojo bodočo? Upam. da me osrečiš kmalu na domu? 19714 Mlada dama želi spoznati starejšega -r boljšega gospoda. Dopis* na oglasni oddelek pod cSoliden 236*. 196«59 U najem se odda na prometnem mestu moderno urejena vincL-O L-lat z vseui inventarjem. — V man.d IUC1 Dober uspeh zajamčen. — Samo resni reflektanti, ti imajo osebno točilno pravico in kavcije rtnožni, naj poj« Ijejo ponudbe na poštni predal št. 163, Ljubljana. 7119*a Kupujemo deske, štafle in tesan les. Oferte Doslat1 za franno vagon Zagret) aii Slovenija. Plačamo takoi po prejemu Brata Miletit, Zagreb. !• a 199: NE REKLAMA temveč kvaliteta ie prinesla svetovni sloves vkuhovalnitn čašam znamke .,W E C K*' Zato zahtevajte pri važem trzovcu VVecka Zratno znižanje ceni Tovarniška zaloga: Krekov trg 10/1 pri tv FRUCTUS. Ljubljana 158-a Zmaga nad zmago! motockl hiti tudi v Jugoslaviji od zmaze do zmage. Stuzzi zmaga v kategoriji prikolic kot prvi z normalno 500 ccm A. J. S. s sovozačico na včerajšnji dirki Gaštej—Medvode, za kar je prejel krasno darilo društva »Ilirije*. Isti vozač ie zmagal z enakim strojem kot prvi v isti kategoriji pri dirki Sombor-Plješivfca. Ti uspehi dokazujejo ponovno absolutno kvaliteto, zanesljivost ter zmožnost v obratovanju A. J. S. motociklov. Dobavljivi so: enocilindrski 350 in 5