Donitova štiri desetletja
Za ohranitev sveta
Delavci medvoškega Donita so septembra slove-sno proslavili štiri desetletja dela tega uspešnega kolektiva, ki proizvaja izdelke s področja filtracije, elektronske industrije in s področja tesnenja in veziv.
Za človeka velja, da je pri štiridesetih na višku svo-jih moči, saj je še poln energije, ob tem pa že dovolj izkušen, približno enako pa velja tudi za podjetje, vsekakor pa za Donit. 1950-članski kolektiv se na-mreč dobro zaveda, da so na pomembni prelomnici, ko nekateri stari, preizkušeni izdelki kmalu ne bodo več zadovoljevali potreb hitro se razvijajoče indu-strije in jih bo pač treba prilagoditi novim spozna-njem in zahtevam, ko se vse bolj spoznava, da je ve-liko pomembnejša od količine kakovost in ko je jasno, da bo treba za nadaljnji uspešni razvoj osvojiti izdelavo vse bolj tehnološko zahtevnih izdelkov, če želijo še naprej uspešno prodajati tudi na tujih trgih. Letos bodo namreč izvozili okrog petino vrednosti svojih izdelkov, pri čemer velja poudariti, da skoraj vse prodajo na konvertibilno področje in da so izvozni »aktivci«, saj za dolar uvoza izvozijo za dolar in 40 centov. In če vemo, da bo znašal celotni priho-dek v letošnjem letu med 35 in 36 miiijardami novih dinarjev, ne gre za nepomemben izvoz. Malce so sicer zaskrbljeni ob novih predpisih o zunanjetrgo-vinski registraciji, saj jim zaradi tega, ker so v sozdu Kemija, grozi ukinitev registracije, a kot so poudarili na tiskovni konferenci ob jubileju, bodo napeli vse sile, da bi še naprej ostali z lastno zunanjetrgovinsko aktivnostjo, saj se je le-ta doslejizkazala za spo-sobno in koristno. To dokazujejo tudi številke, da so v letošnjem prvem polletju izvoz v primerjavi z ena-kim lanskim obdobjem povečali za 30 odstotkov, uvoz pa le za 6.
Takšne številke so lahko dosegli tudi zato, ker so si pridobili homologacije za svoje izdelke fudi od na-juglednejših firm kot sia iBM in Control Data za ra-čunalniške fittre. A to je vendarle samo eden prvih korakov pri osvajanju tehnološko zahtevnih izdel-kov, saj se intenzivno ukvarjajo stehnično keramiko, bolj tesno se želijo povezati z avtomobilsko industri-jo, s katero naj bi sku paj razvijali določene izdelke za vgradnjo v nove avtomobile, ne pa izdelovali že ra-zvitih izdelkov po tuji tehnologiji. Pri tem ne gre pre-zreti izjave vodilnih delavcev Donita, da naj bi še letos stekla kooperacija z znano avtomobilsko to-varno BMW, kamor naj bi Donit izvozil vedno več svojih izdelkov (leta 1988 že za 15 milijonov nemških mark, medtem ko je za letos predviden izvoz za 6 mi-lijonov mark), za protivrednost pa bi uvažali BMW avtomobile in jih prodajali za dinarje, sprva resda samo delovnim organizacijam, raznim skupnostim, milici, pozneje pa morda tudi občanom.
Seveda tudi v Donitu, tako kot nikjer. vse ni pote-kalo kot po maslu. Edšrt takšnih neljubih pripetljajev je bila odcepitev Tesnil iz Velike Loke pri Trebnjem, s katero je spor prišel tako daleč, da je sodišče zdru-ženega dela odločilo, da morajo Tesnila plačati ostalim Donitovim tozdom 350 milijonov dinarjev odškodnine. Kot kaže, so imeli več sreče s tovarno v Križevcih, ki je bila v preteklosti v izgubah, prvega aprila letos pa je upravljanje prevzel začasni organ družbenega varstva in kot vse kaže, bo tovarna ob koncu leta že brez izgub.
Donit stopa v peto desetletje svojega razvoja za-vedajoč se, da na lovorikah ni moč počivati, temveč da je treba vseskozi snovati novo, napredno, mo-derno, prav to pa je tudi najpomembnejše.