------   33   ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Čakamo, pa le čakamo, pa nič ne pričakamo od obljubljenih novih vladnih prenaredb. Pet tednov je vitez Schmerling že minister — pa se zmiraj ne pride nič. Kaj to pomeni? Od vseh strani se slišijo resni glasovi, da Avstrija se more iz velikih zadreg le izkopati, ako poda ne le Ogrom, temuč vsem drugim narodom av-strijanskim ustavno vlado, — pa se zmiraj ni ne duha ne sluha o novih deržavnih prenaredbah pri nas. Ogri so tako rekoč pijani od svobodnega življenja, ki se jim je dalo; vse druge dežele pa žeje konec jemljejo.
— Ces. ukaz od 18. t. m. okiicuje izpis novega deržavnega posojila, po kterem vlada bode spet 30 milijonov goldinarjev na posodo vzela, za ktere bo dala 5 procentne  obligacije  tako,   da   z 88 gold.   se   bo   kupila
------    34    ------
obligacija za 100 gold. Ker bojo te obligacije to prednost imele, da se bojo tudi pri plačevanji davka po svoji polni ceni jemale, bojo ljudje radi segli po tem posojilu, ker z 88 gold. bojo plačali 100 gold. davka. Podpisovanje na to posojilo terpi do 31. t.  m.
—   Dosihmal je papirnatih desetič čez 3 milijone izdanih.
—   Pretekli teden je imela dunajska banka veliki zbor, v kterem so se čudne reči slišale; najbolj čudno pa je bilo to, da zdaj, ko vsak ve, koliko je bankovec memo srebra vreden, so si gospodje akcionerji pričkali za dobiček in namesto po 28 so po sili hotli imeti 32 gold. delila. Tudi se je vidilo, da vlada še ne misli, dunajske banke iz svojih rok spustiti.
—   Ministerski ukaz od 15. t. m. prepoveduje, da se iz našega   cesarstva,   pa   tudi   ne skozi naše   cesarstvo ne
jme ne orožje ne strelivo v Mol da vo,  Via bij o in S erbij o voziti.
—   Sliši se, da bo začel tukaj izhajati nov nemšk časnik, ki bo zastopnik slovanskih potreb in zadev. Sila potreben bi bil res tak časnik, ker sedaj je edini 3?Wan-derer" tudi Slovanom še precej pravičen, in edini vreden, da se ga Slovani deržimo; vsi drugi so očitni sovražniki slovanstva , ktero jim ni nič druzega kakor 5)Nationalitats-schvvindel!"
—   Veliki slovanski  ples bo 10. svečana. Horvaško. Iz Zagreba 20. jan.   Banska konferen-
cija se je začela spet 15. dan t. m. Pet reči je sklenila: 1^ Zbori njeni naj so v prihodnje očitni, 2J zadeva o Medmurji naj se izroči deželnemu zboru, 3J o volitvah za dalmatinsko-horvaško-slavonski deželni zbor naj velja volitna postava od leta 1848, 4} kralj naj se prosi, da se višja deželna oblast berž presnuje na ustavni podlagi, 5) Dalmacija pa zedini s Horvaško in Slavonsko.
Ccsko. Iz Prage 15. jan. Svečanost Hankovega pogreba je bila tako veličastna, da zlatni Prag še menda takega nikoli ni doživel. Ljudstva (okoli 20.000) je privrelo, da se je vse terlo. Namestni škof dr. Krajič z mnogimi kanoniki in duhovščino vseh fara, deželni poglavar in drugi veljaki so mu zadnjo čast skazali; zbor od 90 pevcov je pel staročesko žalostiuko; čope mertvaškega pregrinjala so nesli dr. Palackv, dr. Rieger, dr. Greger, dr. Krasa, Erben in prof. Piistvan; voz so obdajali namestniki vseh slovanskih rodov; tisoč in tisuč bakelj je svetilo. Očitno je bilo, da  umeri je —  slavni Slovan!
—   ;5Narod. Listy" pravijo, da je bogoslovcpm v iu-kajšnem seminišču prepovedano, da ne smejo 55Cas-au in 77Narod. Listov"  brati!!
—   rPražk. Nov." so prinesle po wNovicah" v svojem „Feuillctonu" celi Ters te njako v sostavek: „Odkud prišli Keltove (\o Norika a Panonie".
—   Dva važna zbora gospodarskih (kmetijskih) družb smo doživeli te dni; eden je bil 10. dan t. m. v Piseku, v kterem je mestnjan Sober svoje iskreno veselje razodel, da je prišel spet čas, da se je zla h na gospoda zedi-njena z ljudstvom spet začela poganjati za blagor domovine. „Slava verli gospodi!" je zaklical nazadnje in od vseh strani je donel glas ?,slava". Na to se vzdigneta baron Hiidprandt in knez Juri Lobkovic in povzdigneta slavo-klic na čast mestnjanom piseškim. Res veselo pobra-tinstvo v duhu narodnem! — V velikem zboru gospodarske družbe v Pragi 12. t. rn. so se pervikrat slišali govori v domačem (češkem) jeziku; dr. Cupr in grof Clam-Mar-tinic sta se prav možko obnašala v domači  besedi.
Marsko. Iz Berna. Zastran učnega jezika je bilo pri našem deželnem poglavarstvu posvetovanje in bilo je sklenjeno, da v realkah, kjer je večina učencov slovanskih, se mora tudi več i del naukov v češkem jeziku učiti; slov-
nica nemškega jezika naj bode predpisan nauk; tudi naj se kakošni nauk razlaga v nemškem jeziku. V gimnazijah, kjer je večina učencov slovanskih, naj se v nižjih razredih večina naukov uči v domačem jeziku, in v višjih čedalje več v nemškem; ravno narobe pa naj se ravna v gimnazijah, kjer je večina učencov nemških.
Ogersko. Iz Peš t a 17. jan. Ustaviti nekoliko prevelike vertoglavnost politično je danes slavni Deak v velikem zboru mestnjanstva resno besedo govoril in svoje rojake svaril, naj ne poderajo poprej vsega avstrijanskega, dokler niso sozidali že kaj magjarskega. „Ce overžete vse sodnije in postave dozdanje, dokler še nimamo svojih, kaj bo iz tega, kakor le žalostna brezpostavnost? S smodnikom se dajo terdnjave razrušiti, pa ne hiše zidati** — je modri mož rekel, in menda njegova beseda ne bo bob v steno. In res treba bi bilo, da bi junaki Magjari tega opomina ne prezerli in da bi se odvernila taka razujzdanost, kakor se je unidan primerila v Ni tri, kjer so cesarske sodnike silovito iz kancelij tirali in kancelije zaperli. Tudi z vojaki so se v tej županii že nekterikrat stepli. Ni čuda tedaj, da sa unidan veliko vojaščine tje poslali.
— Kmali bojo cesarski-nemški in slovanski uradniki, ki so dozdaj na Ogerskem, ob svojo službo ter bojo prišli domu.   Kaj pa tu ž njimi?   Baron Bach jih ima na  vesti.
Laško. 19. dan t. m. so zapustile res francozke ia-dije Gaeto in odsihmal mečejo Sardinci od dveh strani bombe v terdnjavo, ki se po takem ne bo mogla dolgo der-žati. Vendar je kralj neapolitanski še zmiraj v Gaeti in se hoče do smerti braniti. Ker so francozke ladije po zviti politiki Napoleonovi poprej pomagale Neapolitancom, se je punt zoper sardinsko vlado v Abrucah tako razširil, da ga sardinska armada že komaj kroti. Homatije so tedaj iz-nova na Neapolitanskem velike. „Opinioneu, časnik sardinske vlade, nekoliko dni mirnega duha, je začel spet vojsko za Benetke pridigovati.
Prusko. Iz Berolina. Kralj bo stopil v stopinje svojega brata in , kakor se sliši, se bo z avstrijansko in rusovsko vlado zedinil zoper politiko Napoleonovo.
Francozko. Iz Pariza. Deržavni zbor se bo začel 4. svečana. Važni sklepi se tabart pričakujejo v njem za mir ali vojsko cele Evrope. — Komaj je prišla brošura „Rim in škofje francozkiu na svetlo, že je spet druga na versti pod imenom: „Francozko brez papeža4'. Po tej brošuri ima v cesarjevih rokah biti bogočastje, ktero on opravlja z velikim patrijarhom, kteremu stoji 6 kardinalov in 1 minister na strani; v cerkvene zbore se ne sklicujejo sami škofje, temuč tudi fajmoštri in kaplani; fajmoštrov in kaplanov ne volijo škofje, ampak ljudstvo sarno si jih voli itd. — Kam z vsemi temi brošurami pes taco moli na Frau-cozkem, je preočitno, da bi treba bilo komentara.
Serbsko. Iz Bel i grad a piše rSrbsk. Dnevnik", da vlada izdeluje postavo za pravičnišo razmero davkov, ker dosihmal med bogatinom in beračinom ne delajo davki nobenega  razločka.