¦ ¦ Razno, ¦ « ¦ ¦ \...........................................................¦ Pomlajenje človeštva. Dunaj, 8. julija. „Neue Freie Presse'' prinaša dolgi članek, v katerem izvaja, da se je znanemu dunajskemu biologu, prof. Steinachu, po večletnih poizkusih na živalih posrečilo tudi na človeku doseči pomladitev in zopetno oživljenje duševnih in telesnih sil, in sicer potom čisto enostavne in prav nič nevarne oparacije. Obrtnikom v vednost! V zalogi imamo razne vrste paličnega železa, svinčevo steklino, fini špirit, mizarski klej. Refiektanti se naj oglasijo pri društvenem tajniku g. Nacetu Založniku. — Občeslovensko obrtno društvo v Celju. U6ni tečaj za babice se začne v Ljubljani dne 1. oktobra t. 1. Natančneje v Uradnem listu štev. 82, stran 870. Šola za Slepce. Uradni list št. 82, str. 374. Potnih listov ni treba za potovanje po naši državi, vsak pa mora imeti svojo legitimacijo (domovnico itd.) Za potovanje preko meje in za Maribor—Ljutomer ostanejo v veljavi prejšnji predpisi. Obrtna banka. Osnovala se je vendar enkrat že dolgo zaželjena in zelo potrebna Obrtna banka v Ljubljani, katera ima na programu predvsem skrb za kreditno potrebo domačega obrtnega stana. Manjkanje kreditne organizacije, kakoršna se snuje, se je med slovenskim obrtništvom že davno hudo občutilo in zato upravičeno pričakujemo, da bo vse obrtništvo z veseljem pozdravilo novo podjetje. Osnovna glavnica je določena na 2 milijona kron, vsaka delnica se glasi na 200 K no m. in je treba ceno takoj v gotovini plačati ob enem s stroški izdaje po 30 K za vsako delnico. Rok za podpisovanje delnic je določen do 20. julija 1920 ; prijave je vpošiljati na Ljubljansko kreditno banko v Lljubljani ali na podružnico v Celju oziroma Mariboru. Razposlali smo tozadevne pozive na vse obrtniške organizacije in prosimo, da se obrtništvo pri svojih pristojnih zadrugah zglaša za potrebne informacije, ki jih radevolje daje tudi Občeslovensko društvo v Celju. Cene padajo. Pred nekaj tedni so se prvič pojavile po naših listih vesti, da so začele padati cene raznim pridelkom, pa tudj raznemu blagu. Dosti važnosti se ni prepi. sovalo tem vestem in prav trgovski krogi so bili prepričani, da se Sirijo te vesti z namenom, zastrašiti trgovce, da bi znižali cene svojim zalogam. Zato so trgovci tudi vztrajali pri prejšnih svojih cenah in vztrajajo, dokler je mogoče* Ali vedno to ni mogoče. Videlo se je to zadnje dni pri sladkorju. Pred ne-dolgim Časom ga je bilo sploh težko dobiti. Kar se je pojavil po trgovinah in dobil si pa lahko, kolikor si hotel, seveda za 84 K 1 kg. Ali cene so se začele majati in sedaj ga dobiš že po 52 K kilo. Odkod ta izprememba ? Pri blagu, ki ga dobivljemo iz Italije ali po Italijanih, padajo cene v prvi vrsti zato, ker je vrednost lire v primeri z našim denarjem zelo pala. če stane 1 kg sladkorja v Trsfai 10 lir, je moral dati naš trgovec prej zanj 60 kron, ker je moral dati za liro 6—8 K, sedaj ga dobi po 40 K, ker že dobi liro za 1 dinar, t. j. 4 krone. Podobno padanje se utegne zgoditi pri manufakturnem blagu, ki ga imamo večinoma tudi od Italijanov. Naši trgovci se bodo temu seveda upirali, ker imajo v zalogi še blago, ki so ga kupili po višjih cenah in ga ne bodo hoteli prodajati v lastno izgubo. Umevamo to. Na drugi strani pa je tudi trgovcev, ki so imeli svoj čas blago po ni&ki ceni v zalogi. Ko pa so se cene dvigale, so ti trgovci takoj povzdignili ceno tudi svojemu blagu in ga prodajali mnogo dražje, nego so bili opravičeni po nakupni ceni. Naše pričakovanje o znižanju cen ne sme biti pa preveliko. Blago ne pada v ceni zato, ker ga je preveč ali vsaj dosti, nego za sedaj le radi tega, ker dobiva naš denar v primeri z drugim denarjem večjo vrednost. Zadovoljni smemo biti pa za sedaj tudi s tem. Amerikanski sladkor. Cena pod 40 K. Po-Šiljatev amerikanskega sladkorja, katerega dobavo za Slovenijo je prevzela Sladkorna zveza v Ljubljani (po g. A. Lillegu) in Zveza slovenskih trgovcev v Celju, se je zakasnela za več mesecev, ker jadrnica radi neugodnih vetrov in havarije ni mogla pravočasno dospeti v Trst. Po poizvedbah, ki jih je odsek za prehrano izvršil v Trstu, je jadrnica dne 7. julija t. 1. pristala v Sardiniji, odkoder je že odplula proti Trstu, kamor mora vsak čas dospeti. Dobavnih tvrdk ne zadene na zakasnelosti dobave nobena krivda. Ker je cena temu sladkorju še vedno tako ugodna — presegala ne bo 40 K za kilogram — in je doba do pridodnje sladkorne kampanje še zelo dolga, je nujno priporočati, da se prebivalstvo preskrbi s tem sladkorjem. Če ta sladkor ne bi našel dovolj odjemalcev v Sloveniji, se bo moral prodati izven Slovenije. Okrajna oddajališča (trgovci, aprovizacije, obrtniki itd.) naj si tedaj takoj zasigurajo ta sladkor.