OGLASNIK št. 7.
k 10. listu Novic. 1860.
<20)                                                                                    (D
Izpis ek
Iz zapisnika seje kupčijske in obertniške zbornice za krajnsko deželo v Ljubljani 7. dne februarja i860.
Pod predsedništvom zborniškega predsednika gospoda L. K. Luk man-a in vpričo c. k. pogla-varstvenega svetovavca gosp. Antona Lašan-a, kakor c. k. ministerialnega komisarja.
Pričijoči so bili: predsednikov namestnik gosp. Anton Sama s a in pa naslednji zborniški odborniki, namreč gospodje: Blažnik, Karinger, Malic, Mally, Potočnik Tomaž, Schrever in Trinker.
1.  Tajnik zbornice je prebral zapisnik zadnje seje od 30. dne decembra pretečenega leta 1859, kteri je bil skoz in skoz poterjen in podpisan.
2.  C. k. okrajna gosposka v Novem mestu je zbornici poslala prošnjo gospoda Žigo žlahtnega Pilbach-a za privoljenje pravice naprave špecerijske, materalne in barvene kupčije v Novem mestu, da naj bi zastran tega svoje misli razodela.
Ti prošnji je zbornica v privoljenje nasvetovala.
3.   C. k. deželna kakor kupčijska sodnija v Ljubljani je zbornici razodela, da je družbena firma „Treun in Zajic" zastran naprave s suknom, blagom na vatel in nove šege v Ljubljani kupčevati, protokolirana.
Je bilo v vednost vzeto in v zapisnik firm v-pisano.
4.  Mestni magistrat v Ljubljani je zbornici od 3. januarja 1860, štev. 8499, poslal prošnjo vo-dijev ljubljanske predivnice in tekavnice za dovolitev privilegije deželskih fabrik, da bi zavoljo tega svoje misli razodela.
Je bilo po v prošnji razodetih dokazih v podelitev privilegije deželskih fabrik nasvetovano.
5.  Visoko c. k. deželno vladarstvo v Ljubljani je zbornici naznanilo c. k. okrajne gosposke v Idrii od 16. decembra 1859, štev. 2555, zastran spregleda predpisanih potreb, ki so za opravljanje kolarstva in kovaštva neogibljivo zapovedane, poslalo, da bi svoje misli izrekla.
Tukaj ni govorjenje za spregled let učenja ali službe kake obertnije sploh; ampak za spregled kovaške šole, ki jo je visoko ministerstvo kup-čijstva in obertništva po razgalsu od 19. avgusta 1859, štev. 5857, tudi v krajnski deželi tistim kovaškim tovaršom (kselom) obiskovati zapovedalo, da se v nji teoretično in praktično podkovstva izuče, vki mislijo kovaški mojstri postati.
Če bi se gledalo le na prošnjo kolarstva, ker se to rokodelstvo posebno na Notranjskem prav za prav h kmetijskim opravilstvom prištevati da, in bi se ta prošnja tudi uslišala; oni pa bi se zastran podkovstva glede na od občinskega predsedništva naznanjene priporočila po zborniškem enoglasnem predlogu le takrat privoljenje dovolilo, če bi pro-sitelj dokazal, da ima umnega v kovaški šoli v Ljubljani izučenega podmojstra, kteri mu kovaštvo in podkovstvo oskerbuje.
Vsled tega podloga je zbornica to reč vis. c. k. deželnemu vladarstvu na znanje dala.
6. Razglas vis. c. k. deželnega vladarstva v Ljubljani od 7. januarja 1860, štev. 23698, po kterem je bilo kupčijski zbornici zapovedano, da predlog zavoljo zaželjenega zedinjenja, razdeljenja obstoječih in naprave novih obertniških družb odločenega zemeljnega obsega, na znanje da, ob enem pa tudi primerne predloge tacih naredb o pravem času razglasi, da bi se berž ko berž in brez vseh over nove obertniške postave vpelati dale, ki so na Krajnskem zaželjene in potrebne.
Gospod predsednikov namestnik A. Samasa, kteremu je bila v enakih rečeh od zborniškega predsednika razložba (referat) izročena, je govoril v svojem referatu prav obširno pred vsem drugim od tega, da so v krajnski deželi cehi in obertniške skupšine že davne] nehali, zato se pa tudi ne da od prenaredb njih pravil (statutov) kar besedice čerhniti.
Ker se nadalje med malo rokodelci poglavitnega mesta Ljubljane, Teržiča in Novega mesta, kakor čevljarji, ključarji, peki in med drugimi obstoječimi društvi ne morejo h cehom in obertniškim skupši-nam prištevati; tako meni predstojnikov namestnik, da bi bilo treba, da bi se nove vodila za obertniške skupšine napravile, ktere bi bile po besedi vnovič izdani postavi, in osnovanim obertniškim skupšinam popolnama primerne in koristne.
Ker pa postava sedaj tukaj obstoječih obertniških okolišin le obertniške skupšine bistveno zadeva in sploh naznanuje, med tem ko vodila ob-stajoče vstanovljenja in poravnanja njih obertniških pravic, dolžnost, pripomočke v dnarjih, ki razne okolišine obertnikov, to je, podmojstrov in učencov zadevajo, tako je pred vsem potreba, da se splohne obertniške vodila (statuti) iz novega osnovajo in sostavijo.
Ker pa ni obertniški oddelek kupčijske in obertniške zbornice iz družbenikov iz vseh mnogoverst-nih obertnij nadomestovan, da bi se poprejšne obertniške skupšine in cehi, ktere nova postava zapoveduje v njih razmernih udih popolnoma spoznali, in ker ni kupčijska zbornica pri svojih opravilih tukajšnih obertniških postav dozdaj nobenih pravih prilik imela, da bi bila cehne ustave in obertniške zapovedi natanko pretresla ali presodila: zato bi se moglo veliko posvetovavcov skup poklicati, posebno pa tacih, ki se z obertništvom pečajo, in ti komisii bi se imela naloga dati, da bi osnovo za prihodnje obertniške vodila sostavili. Gospod referent nasvetova tedaj, da bi se za osnovo splohna komisija za sostavo obertniških vodil sostavila, in v to komisijo naj se vzamejo:
1.  obertniki kupčijske zbornice in pa zborniški tajnik;
2.  gospod namestnik mestnega župana z gospod o-bertniškim razložbnikom (referentom) in
3.  dostojno število zaupnih mož iz obertniškega stanu iz Ljubljane, ktere naj mestni magistrat izvoli.
Ker je tedaj gospod namestnik zborniškega predsednika važnost in potrebo nasvetovane komisije primerno dokazal in ob enem natanko razložil, da bo gotovo ta osnova  občnih obertniških vodil tudi
za gosposke na deželi namenjeno uredbo obertniških skupšinj bistveno močno polajšala, in da se bo po poterjeni osnovi sostava obertniških skupšinj kmali po tem na svitlo dala. Zdaj prestopi referent k razdelitvi mnogoverstnih obertnij in obertniških skupšinj po pomenu §. 106 novega obertniškega reda, ki ga je deloma za podlago svoje sostave po predlogu občne avstrijanske razstave obertniških in poljskih pridelkov od leta 1845, ki ga je bil c. k. svetovavec in varh politehniškega instituta gospod Jakob Rit ter spisal, in po onem od c. k. mini-sterialnega svetovavca gosp. Dr. Becher-ja v letu 1851 na svitlo danem pod naslovom: „Die Orga-nisation des Gevverbe- Wesens," sostavil in sicer tako le :
Obertnije ljubljanskega mesta se dele v dvanajst obertniških skupšinj, ktere bi se imele po naslednjem načinu zediniti in sostaviti:
I.  Protokolirane kupčije vseh plemen, odpravniki (špediterji) in deželno privilegirane fabrike.
II.  Knjigarnice in prodajavnice umetnijskih izdelkov, bukev, bukvo- in muzikalne posojilnice, kupčija, kupčija s popirjem in risanjem, bukvotiskavci, kamnopisci in bukvovezci.
III.  Zlatarji, srebrarji, pasarji, dolbci, opti-karji, mehanikarji, zvonarji, rudarji, veliki in mali urarji, kotlarji, cinarji, kleparji, nožarji, izdelavavci kirurgiških orodij, puškarji, ključarji, kovači, pi-larji in drugi jeklarji.
IV.  Strojarji, irharji, zollarji, jermenarji, ker-znarji, rokovičarji, klobučarji, kertačarji in glav-ničarji.
V.  Podobarji, orglarji, izdelovavci muzikalnih orodij, mizarji, prodajavci hišnih orodij, tapeci-rarji, kolarji, sodarji, sitarji, barantavci z leseno robo, lakirarji in mazavci.
VI.  Olarji, vinski barantači, pridelovavci špirita, likerja in jesiha, oštirji, kavarji, trakterji, sladičarji in nagizdani peki.
VII.  Žitni barantavci, mlinarji, peki, mesarji, klavci, svečarji, mjilarji, drobarji, tolsninarji, sve-čarji in lectarji.
VIII.  Šivarji in čevljari.
IX.  Kupčevavci z blagom nove šege in lišpom, platnarji in kupčevavci s perilom, izdelovavci in kupčevavci umetno narejenih cvetlic, kramarji, tra-karji, gumbarji in prevozarji, farbarji, in dežni-karji, kapčarji in starinarji.
X.  Zidarji in tesarji, ceglarji, barantači z lesom, lončarji in enaki pridelovavci lončarskih posod, kamenarji, stekieničarji in dimnikarji.
XI.  Branjevci, prodajavci derv in oglarji.
XII.  Tako imenovane mestne obertnije, kakor n. pr. najemni vozniki, vozataji (fijakarji) z enim ali več konji,  čolnarji,  strežaji,  brivci  in frizerji.
Za deželo nasvetova gospod obertniški namestnik in sicer za vsako vladarsko okrajino naslednje tri obertniške skupšine:
I.  Vsekupčijske obertnije, potem večje obertniške započetja sploh, ktere svoje pridelke bolj po širokem, kakor postavim tudi v ptuje kraje prodajajo, razun teh, ki so po najvišji postavi od 20. decembra 1859, za prodajo razodločene, in se le po rudarijskem dopušenji prodajajo.
II.  Pripušene obertnije, ktere smejo po §. 2 zgo-rej omenjene najvišje postave, le tisti prodajati, ki so od postavne gosposke dovoljenje za prodaj dobili.
III.  Vse oproštene obertniške opravila.
Ker je pa uredovanje okolišin tudi sorodnih obertnij samo po sebi res prav težavna naloga, in se ne mora nikakor brez zaslišanja večjih obertni-
14
Kov nikakor do pravega izida m konca dognati, tako nasvetova gospod razložbnik, da bi tudi to razde-Ijenje obertniških skupšinj zgorej omenjena komisija prevdarila in vstanovila.
Oziroma na obseg kraja družbenih zvez nasvetova gospod razložbnik, da naj bi zveze obertniške družbe ljubljanskega mesta le mestno okolico, na deželi pa sedanje in prihodnje vladarske okraje omejile; ker zamorejo pervič vladarske okrajine gosposke kakor 1. stopnja najbolj nad obertniškimi zadevami čuti, drugič pa, da obertniške stranke ene družbe v raznih vladarskih okrajih stanujejo, kar djavnost obertniških družb, kakor tudi opazovanje pomagačev in učencov, in mnogoverstno napravo in napredovanje obertniških izobraženost močno zaderžuje in overa.
Gospod razložbnik nasvetova dalje, da naj bi namestovanje (Reprasentation) obertniških družb na deželi vselej pri okrajni gosposki svoj sedež imelo.
Vsled razglasa vis. deželnega vladarstva od 7. januarja tekočega leta 1860, štev. 23698, raz-danuje gosp. razložbnik še enkrat svoj zgorej o-menjeni predlog zastran osnove občinskih vodil in podpira svoje mnenje dalje na tukajšno lastno o-kolišino, da se nova družba iz že obstoječih obertniških skupšinj ali cehov ne more začeti, ampak mora iz novega vstvarjena biti. S predlogom občinskega vodila, vkterem se je vse odpravilo, kar se z novo postavo ne vjerna, bi bilo za vstanov-Ijenje obertniških družb v veliko podporo, in po tem takem bi se tudi trud in obravnava novih družb močno zmanjšala.
Ti od gospod razložbnika dokazani pregledi so bili od zborniških odbornikov z veseljem sprejeti in enoglasno poterjeni.
7.  Okolni razglas vis. c. k. ministerstva denar-stva od 10. januarja 1860, štev. 2158, ki zadeva napovedno ravnanje od takega blaga, ki se po železni cesti iz Avstrije čez Bodenbach v Lipnico prepeljuje.
Ta visoki razglas služi k vednosti in leži v pisarnici zbornice za pregled pripravljen.
8.  C. k. okrožna sodnija v Novem mestu je zbornici od 24. dne januarja 1860, štev. 89, zapisnik premoženja gosp. Alojzi Czernich-a zastran naprave mnogoverstne kupčije v Novem mestu, v posvetovanje poslala.
Zbornica je izkazo premoženja pregledala in dostojno spoznala.
9.  Razglas vis. c. k. ministerstva denarstva od 1. dne februarja 1860, štev. 1904, s kterim je omenjeno ministerstvo zbornici naznanilo, ki za-znamovavni list za železne ceste in parobrodstva zadeva, ki bo 1. dan sušca kakor doklada de-narstvenega ministerialnega postavnega lista na svitlo izhajal, poslalo, da naj ga razglasi.
To oznanilo bo po sejinem sklepu v ljubljanskem časniku razglašeno, in v izpisku tega zapisnika vsem kupeom in obertnikom naznanjeno, da se bodo v ta zaznamovavni list vse važniše naznanila privatnih železnocestnih oskerbništev in paro-brodarstvenih započetij, ki so za ljudstvo odločene ali saj za nje in enake početja velike važnosti in obresti obetajo, jemale.
Posamesnih predlogov ni bilo v ti seji nobenih* V Ljubljani 7. dan februarja 1860.
li. K.  ff,iiltiiiuii.
predsednik.
Obeh pravic Dr. A. 1:ranic*
tajnik.