St 118- ____________________V Icbaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ti goboto ob 4. uri popoldne ter stane po pofttj pvpjnm&na ali v Gorioi na dom poSiljana: vso leto ........15 K »/„...........10 » Vi............6 • PosamiCne Številke stanejo 10 vin. „SOČA" ima naslednje izredno priloge: Ob nobeni letu ..Kažipot po Goriškim Ju ,GradiJ{an^e|tt" .m^J^^_ „Ražipot po I^nbljam in kranjskih mestih", dalje dva- < f^^Mj^v^-fcrat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poStnil mt". . _, Naročnino sprejema HpravniStvo v Gosposki uho $tev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarnic A. Gabršbek Na naroČila brez doposlane naroCnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo pt> Fedt-vršiah*-«? tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, .'{-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v\ vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. ¦ .. V - Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, v soboto dne 10. oktobra 1908. Tečaj XXXVIII. »Vae za narod, svobodo in napredek (< Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gonoi v" I. nad h Z urednikom je mogoS^ govori« vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in . praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nt-haja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. naročnino in ogkse Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravniJtvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočec vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sctmarz v Šolsk nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lebau na tekališču Jo ; Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovafisk v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiČ na trgu della Gaseriua. — Tclsfon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fab6i6) tiska in zal. Na Balkanu. Precej časa že se je govorilo, da napoči v kratkem čas, ko se proglasi Bolgarija za samostojno kraljestvo ter se otrese turSkega suverenstva; precej časa že se je govorilo, da se izvede aneksija Bosne in Hercegovine k Avstriji. Ni pa se povsem verjelo ne v eno ne v drugo. Zato je vendarle prišlo skoro nepričakovano jedno in drugo. Bolgarija je proglašena za samostojno kraljestvo, Bosna in Hercegovina pa pripadata odslej dejansko Avstriji. Umevno, da je zbudil proglas v Bolgariji gibanje v Turčiji, da se ugiba o vojni med Turčijo in Bolgarijo. Oglasile so se tudi velevlasti, ki niso zadovoljne s korakom Bolgarije, ker jih vežejo interesi na Turčijo, ali kakor vsa reč teče, se reši vse to diplomatskim potom brez prelivanja krvi. Bolgarski narod je vesel popolne svobode ter proslavlja proglas Bolgarije za svobodno kraljestvo z navdušenjem. Mir vlada v Bolgariji. Bolgarski car in ministri potujejo po deželi. Turki pa protestirajo pri velesilah radi bolgarskega naskoka na berolinsko pogodbo, ki je dajala Turčiji suverenstvo nad Bolgarijo, še toliko bolj, ker imajo na svoji strani posebno Anglijo. Tudi Rusija ne odobrava povsem bolgarske proglasitve in »Novoje Vremja" trdi celo, da je knez Ferdinand izdajalec slovanske tradicije. Turčija mobilizira in Mladoturki razglašajo, da bodo branili svojo državo do zadnje kapljice krvi, ali kakor se kaže, počakajo odločitve velesil. V slučaju vojne hoče baje tudi Grška podpirati Turčijo. Ali najbrže se razburjenje poleže, kajti tudi polomljeni Turčiji ne kaže, spuščati se v vojno, čeprav jo v to hujska kake velevlaut. Turčija je razglasila protest proti Bolgariji z zahtevo, da naj velesile poiščejo v posebni konferenci sredstva za tako rešitev, ki je združljiva z dostojanstvom Turčije ; če bi pa taka konferenca odklonila to, potem bi morala Evropa prevzeti odgovornost za korake, ki bi jih storila Turčija. Za proglasitvijo Bolgarske za kraljestvo je prišla aneksija Bosne in Hercegovine. Bosansko prebivalstvo je po večini ni veselo, ker je neznansko trpelo pod dosedanjo avstrijsko upravo in zato ne veruje v boljšo bodočnost Bosne in Hercegovine pod Avstrijo. Za to je nad vse značilno, kako utemeljujejo v našem ministerstvu zunanjih del priklopitev Bosne in Hercegovine k Avstriji. Priklopitev je postala neizogibna vsled mlado-turškega gibanja in pa za korak proti Srbiji smatrajo aneksijo, češ, da je bilo treba tako zatreti „velikosrbsko propagando" po Bosni in Hercegovini. Torej dva zunanja čini-telja sta šele prisilila Avstrijo za priklopitev Bosne in Hercegovine, ter za predrugačenje administrativnih razmer, ne pa da bi se bila po tolikih letih uprave sama pospela do tega, da bi bila mogla reči: moja prvotna misija je končana, prišel je čas za priklopitev in ustavo. Avstrijska uprava v bosanskem narodu ni pustiia dobrih spominov, marveč je gnala prebivalstvo do želja, da bi bilo bolje, Če se vrnejo pod turškega sultana. V Sarajevu vihrajo sicer zastave, občinski svet je poslal cesarju zahvalo in Čestitko, v narodu pa se je skrčilo srce ter gleda z nezaupnostjo v bodočnost. Ogenj v žrjnvico, ki tli, da vsplamti ob prvi priliki, je velikansko razburjenje in bojevito razpoloženje v Srbiji. Srbija je vsa po koncu radi priklopitve Bosne in Hercegovine k Avstriji/ Kakor poročamo na drugam mestu, hočejo Srbi kar planiti čez Drino ter udreti v Bosno, da rešijo bosansko slovansko prebival-, stvo pred „Švabia. Črnogorci grabijo za orožje, pripravljeni udreti v Bosno ter pomagati Srbom. Vojna s Srbi bi nikakor ne bila lahka, ker bi vedla najbrže do velike ustaje v „anek-tirani" Bosni in Hercegovini. Tudi o priklo-pitvi Bosne in Hercegovine k Avstriji se zahteva konference evropskih držav istotako kakor glede Bolgarske. Rusija obsoja aneksijo in tudi Anglija je posebno glasna. Dogodki mešajo račune nekaterim velesilam. Take evropske konference pa se Avstro-Ogrska noče udeležiti... Kam spada pravzaprav Bosna-Hercego-viua? V delegacijah je podal delegat Bian-kini na ministra za unanje posle interpelacijo, v kateri interpelantje odločno protestirajo proti temu, da se je aneksija Bosne in Hercegovine izvršila, ne da bi se bilo istočasno na podlagi pravičnosti rerilo pereče hrvatsko vprašanje in utelesilo Dalmacijohrvatskemu kraljestvu. Mesto da bi se Bosno in Hercegovino z istočasno temeljito rešitvijo hrvatskega vprašanja zemljepisno in etnografično utelesilo hrvatskemu kraljestvu, Be je ustvarilo državnopravni neutrum, ki se ne more dolgo ohraniti, ki krši pravice hrvatskega naroda, ovira še bolj kulturelni, politični in gospodarski razvoj ter utegne biti vzrokom novega velikega nezadovoljstva in zapletajev. Interpelantje vprašajo, kako za-morejo ministri tako postopanje opravičiti in so H pripravljeni, v interesu BoBne in Hercegovine ter monarhije same natančno proučevati bosansko vprašanje ter je spraviti v soglasje z nujno potrebno ureditvijo hrvatskih razmer. Z Bosno in Hercegovino bi se morala moč slovanstva v Avstro-Ogrski prav izdatno okrepiti, ako bi seveda nastale dobre razmere v Bosni. Toda H smemo kaj takega pričakovati? Avstrijska vlada zatira Slovane, zatirani so Bošnjaki; kaj naj morda upamo, da jih začne avstrijska vlada kar naenkrat božati ter jim dati pravice, ki jim pritičejo? Aneksijo konferenca velesil brez dvoma odobri, ali če že ne naravnost to, pa dobi pot, ki končno vendarle pritrdi koraku Avstro-Ogrske. Avstro Ogrska zavlada nad Bosno, in Hercegovino, nad slovanskim prebivalstvom v teh dveh deželah. Za avstrijske Slovane veleva-žen trenotek. Avstro-Ogrska država je po velikanski večini slovanska država; novo slovansko zemljo si je sedaj osvojila — nadeti si mora končno tudi slovansko lice tako, da bo vidno povsodi, da je po ogromni večini slovanska velesila. Slovani morajo ubrati nova vzpjemna pota energičnega stremljenja po tem, da se uresničijo slovanske zahteve, sloneče na zakonih in na državnem pravu. Bodočnost Avstrije na Balkanu leži v pravicah večine Djenega prebivalstva, to je Slovanov. To mora imeti pred očmi Avstrija pa tudi slo-, vanski narodni zastopniki. Tabor pri Šempasu 18. oktobra 1868. (Dalje.; Ta klic je bil klic svobode, a vzbudil je vihar. 24. avgusta je bil v Gorici semenj 8v. Jerneja; prišlo je pa veliko več Slovencev, kakor druga ' ta, ker so se hoteli vde-ležiti napovedanega posvetovanja. To je vznemirilo neprijazne nam laške meščane in zagnali so velik šum, češ, da je Gorica laško mesto in da ne trpe, da bi Slovenci v njem zborovali. Govorica se je širila po mestu, da napadejo Slovence s silo, če se zber6 pri Katarinij u. — Naše ljudstvo se ni ustrašilo tega, pač pa je gostilničar odpovedal dvorano, in ker ni hotel vladni zastopnik dovoliti, da bi se bilo vršilo posvetovanje v kakem drugem prostoru, moral se je shod odložiti. Dne 7. septembra se je sešlo vsled novega oklica okoli 50 županov, občinskih zastopnikov in drugih rodoljubov v dvorani goriške čitalnice. Zbor izvoli dr. Lavriča predsednikom, ki razlaga pomen in važnost javnih ljudskih shodov in onih točk, ki bi se imele nit taboru razpravljati. Potem se izvoli 25 odbornikov, in sicer s pravičnim ozirom na vse deželne strani 4 iz Gorice, 4 s Krasa, 3 iz vipavske doline, 6 s* Tolminskega, 5 iz goriške okolice in 3 iz Brd. Določijo se glavne točke dnevnega reda in odbere se prostor za zborovanje na veliki Otavi pri Šei Dne 14. septembra se je ustanovil odbor v goriški čitalnici, potrdivši predsednikom dr. Lavriča in izročivši tajništvo E. Kiavžar-ju. — Pri tej priliki se je razpravljalo vprašanje, ali se ima postaviti na dnevni red tabora predlog za zedinjenje Slovencev v eno kronovino ali ne. — Solkanski župan Matija D o 1 j a k, kateri se je bil malo poprej iz Savla spreobrnil v Pavla in se je v svojem postopanju še nekako plašno oziral na svoje nekdanje laške prijatelje — je bil edini, kateri se je protivil tej točki, ki je, seveda, z Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ===== ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) Prijatelji so pognali konje, in proti peti uri zjutraj so prišli res v London; pri vratih, skozi katera ko prijahali, jib je vstavila straža; toda Athos je odvrnil v izborni angleščini, da jih je poslal kolonel Harrison, da obvestijo njegovega kolega Pridge-ja o bližnjem prihodu kraljevem. Ta odgovor je dal straži povod, da je stavila nekaj vprašanj glede kraljevega ujetja, in Athos je povedal tako točne in gotove podrobnosti, da so morali izginiti vsi dvomi, če so jih imeli še kaj ti stražniki. Prijatelji so dobili torej prost vstop, in puritanci so jim častitali ter jim želeli mnogo sreče. Athos je bil govoril resnico; šel je naravnost v Beldforfs tavern ter se dal spoznati gostilničarju, ki je bil zelo vesel, da se je vrnil Athos v tako številni in lepi družbi, in takoj je dal pripraviti svoje najlepše soba. Dasi se ni še popolnoma zdanilo, je bilo ob prihodu naših prijateljev v mestu vendar že vse živo. Govorica, da pelje kolonel Harrison kralja proti stolnemu mestu, se je bila že prejšnji večer razširila, in mnogo ljudi j ni šlo niti spat, ker so se bali, da ne bi prišel Stuart, kakor so ga zvali, po noči in da ne bi zamudili njegovega prihoda. Predlog, da se preoblečejo, je bil sprejet, kakor se spominjamo, enoglasno, samo Porthos se je nekoliko obotavljal. Mislili so torej na to, da ta predlog uresničijo. Njihov gostilničar je dal prinesti vsakovrstnih oblek, kakor da hoče pokazati vso svojo garderobo. Athos si je izbral črno obleko, v kateri je bil podoben kakemu poštenemu meščanu; Aramis, ki se ni hotel ločiti od meča, si je izvolil po vojaško prikrojeno obleko; Porthosa je očarala rdeča suknja in zelene hlače ; d' Artagnan, ki se je bil že prej odločil za barvo, se je imel odločiti sedaj samo Še za malenkostne razlike, in v svoji obleki kostanjeve barve je bil zelo podoben kakemu trgovcu s sladkorjem. Grimand in Mousqueton, ki nista imela več livrej, sta bila čisto izpremenjena; Grimand je reprezentiral tipus mirnega hladnega, pustega in premišljenega Angleža, Mousqueton pa tipus trebušnatega, rejenega angleškega pohajača. —' Sedaj pa še glavno, pravi d* Artagnan; dajmo si ostrici lase, da nas ne bi poulična drhal žalila. Ker nismo več plemiči po svojih mečih, bodimo puritanci po laseh. Saj veste, da je to poglavitna točka, po kateri se* na zunanje loči plemič od drugih ljudi. V tej važni točki je bil Aramis zelo nepokoren in trmast; hotel je na vsak način ohraniti svoje lase, ki so bili zelo lepi in ki jih je zelo skrbno negoval, in šele Athos, ki so mu bila vsa ta vprašanja malo-važna, ga je spreobrnil s svojim vzgledom. Porthos pa je izročil brez vseh težav svojo glavo Mousque- tonu, ki je posegel s celimi škarjami v goste lase. D* Artagnan se je ostrigel sam, po lastni fantaziji, in njegova glava je bila precej podobna kaki svetinji izza Franca I. ali Karla IX. — Grdi smo, pravi Athos. — In zdi se mi, da smrdimo po puritancih, da je groza! pravi Aramis. — In mene mika, da bi začel pridigati, pravi d'Artagnan. — Mene zebe v glavo, pravi Porthos. — Sedaj, ko niti sami sebe ne poznamo, pravi Athos, in se nam torej ni bati, da bi nas kdo drugi spoznal, pojdimo gledat kraljev prihod: če je hodil vso noč, ne more biti več daleč od Londona. In res, prijatelji niso prišli že dve uri nič med množico, katere glasno vpitje in veliko razburjenje sta naznanjala, da prihaja Kari. Poslali so mu bili naproti veliko kočijo, in gigantski Porthos, ki je bil za celo glavo večji nego vsi drugi, je povedal, da vidi kraljevo kočijo, ki prihaja. D' Artagnan se vzpne na prste, dočim sta Athos in Aramis poslušala ter skušala priti sama pri sebi na jasno glede splošnega mnenja. Kočija je prišla mimo, in d' Artagnan je spoznal pri enih vratih Harrisona, pri drugih Mordaunta. Kar se tiče ljudstva, čegar vtise sta študirala Athos in Aramis, je to izustilo marsikatero kletvico proti Karlu. Athos se je vrnil ves obupan. — Dragi moj, mu pravi d' Artagnan, mučite si brez potrebe glavo, in jaz vam pravim, da položaj ni tako slab. Jaz sem se poprijel stvari pravzaprav zaradi vas in vsled nekega umetniškega zanimanja, ki ga najde muškeiir, v politiki; a zdi se mi, da bi bilo vsemi glasovi prou njegovemu zmagala in , bila postavljena kot prva na dnevni red. Za tabor se je odločil dan 18. oktobra ob % uri popoldne. V ožji odbor, ki je imel do tistega dne vse potrebno pripraviti, so bili izvoljeni: dr. Lavrič, Boljak, Klavžar, Kerševani (župan dornberški) in Kumar (Župan Sempaski). Ta odbor se je zbral dne 4. oktobra na licu mesta v Šempasu, je odobril oklic, ki ga je sestavil dr. Lavrič in odločil vse priprave za tabor. Prošnjo za dovoljenje javnega ljudskega shoda, vloženo dne 3 oktobra, je goriSko glavarstvo ugodno rešilo s odlokom 7. oktobra št. 770. — Vsled tega se je objavil naslednji oklic: TABOR PRI SEMPASD dne 18. oktobra 1868. Tabore, narodne tabore napravite po celi Sloveniji in glasno povejte sveta, ki še zdaj noče vervati, da je vam zares in živo mar za narodnost naio in za narodne pravice. Izrecite pod milim nebom, da hočete ostati Slovenci, in da hočete narodno napredovati v vsem, kar je dobro in lepo! To nam priporočajo dan za dnevom naši časopisi in rodoljubi Ker so naši bratje štajerski Slovenci že dva tabora imeli, in se jih je v Ljutomeru 7000 in v Žavcu 15.000 zbralo, sklenili so nekateri Slovenci goriške grofije, sklicati tudi Vas v slovenski tabor na Goriškem. V ta namen je 7. . septembra t. 1. lepa množina županov in podžupanov zvolila v Gorici odbor 25 domoljubov, da napravijo tabor v Šempasu pri Špacapanu. — 14. septembra pa je ta odbor odločil, DA IMA TABOR biti II. ottiara 1.1. ter začeti eb 2 urah papillan, in ta odbor Vam predlaga v pretresovanje z ozirom na sklepe poprejšnje seje 7. septembra te točke: Tabor zahteva: 1. Naj se zedinijo vsi Slovenci v eno kronovino se svojim edinim deželnim zborom. — 2. a) V vsih šolah na slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku, in to naj se precej začne ali vsaj v enem letu. — b) V Ljubljani naj se vstanovi visoka pravna šola. — 3.-Naj se uraduje na slovenskem po vsih uradnijah slovenski in to brez odloga. — 4. V ta namen naj se podele" javne službe le domačinom, kterih je veliko število tudi zvunaj slovenskih krajev. — Tabor želi: 5. Kaj se uraduje v škofijskih in sploh crkvenih uradih po slovenski. — 6. Naj se napravijo nektere glavne šole na slovenskem Goriškem, in naj se tim pridruži naj potrebniši poduk v kmetijstvu. Slovenci! Vse te vprašanja so preimenitne in sveta dolžnost nam je, potezati se za narodnost našo, za napredek v omiki, za svobodo in edinost, kajti drugače ne moremo našega naroda oteti velikih nevarnosti ali celo propada. Zberite se tedaj v prav obilnem števila, in kar Vas je gospodarjev ne predaleč bivajočih od Šempasa, pridite vsi, nobeden naj ne ostane, doma; tu gre namreč za našo čast in prihodno srečo. Priljudno pa ncjno vabimo tudi vse Slovence na Goriškem in druge mile nam brate bivajoče po vsi Sloveniji k narodnemu shodu na Primorskem. Ob enem pa prosimo Vas rodoljube vsa-cega stanu, podpirajte nas na vso moč, da bode tabor lep, reden in vreden dokaz našega možtva! BOG ŽIVI SLOvEMJO! D.r Abram Joief dež. poslanec; — čerln France zadan v Oirknem; — DoJJafc Matija župan v Solkanu; — Gruden Joief lupan v Nabrežini; — Jegltfc Andrej de*. raConar; — Eac&ftoa »ha 2npan v Tolmuni; — Kerievani France župan v Dornbergu; — Klaviar Ernest dež. uradnik; — Kocijančič Andrej župan v Podgori; — KovaSič France župan pri sv. Luciji; — Komar France župan v Šempasu; — D.r lavrič Karol odvetnik v Ajdovščini; — Učen* Ivan posestnik v Rihembergu; — ffiaiič Jožef župan v Šmartnem; — Nabergoj Ivan dež. poslanec in posest, v Prosekut — Hanat Joief župan v štandrežu; — Rastja Aston župan v Skrilah: — Stanič Valentin starešina v Batab; — Dr Toskli Jožef dež. poslanec in odvetnik v Gorici; TrarapuS Joief župan v Kostaujevici; — Valentinčič Joief podžupan v Plaveh; — D.r žigon dež, poslanec in posestnik v Šmartnem; — žigOD Joief predsednik Čitalnice v Skopom; — ŽnidarSič Andrej, vikar na Ponikvah; — Zucchiatti župan v Medani. Laški sodeželani, nahujskani po goriških nestrpnežih, začnejo zopet Slovetfce dražili in jim groziti; po mestu in po vaseh so se slišala vsak dan nova strašila in zares so se nekateri bali, dragi pa so se posmehoval! praznemu sanha. C. kr. okrajno glavarstvo pa je hotelo zaprečiti vsako nerodnost, razglasivsi stroge naredbe. po katerih je bil prepovedan taborcem prehod skozi mesto in so bila odkazana pota, po kojih naj bi oni hodili in se vozili mimo mesta na šempasko polje. Razume se samo po sebi, da so te naredbe hudo žalile Slovence in da je naše ljudstvo tudi glasno izražalo svojo ogorčenost. Izgredov pa ni bilo nobenih; vse se je ta dan vršilo častno in dostojno. Naposled pride dan, po katerem. smo Slovenci toliko hrepeneli, in krasno je bilo vreme. Ob 10. uri je bila večina odbornikov na taborišču, pričakovaje taborce. Gospod dr. Tonkli in še nekateri goriški Slovenci sprejemali so na goriškem kolodvoru predrage goste, ki so prišli po železnici, gospod M. Doljak pa je pozdravil v Solkanu gorske taborce. Prostor, lepa senožet pred Spacapanovo hišo imenovana „Na veliki Otavi", je prav primeren za tabor. Na eni strani velik z brS-Ijanom in zelenimi vejami prepleten, trobojno okinčan oder za predsedništvo, ces. komisarja, govornike in znameniteje goste. Velika slovanska zastava z napisom: Slovenija z e d i njena vihra nad odrom. Na cesti do taborišča sta postavljena dva slavoloka, ta proti Gorici z napisom „N e v d a j m o sel" oni proti Kranjskemu z napi&om sSložimo sel" Ob eni popoldne začnejo se taborci od vseh strani shajati. Peš in na vozeh pomikajo se v neskončnih vrstah proti Spacapa-novi hiši. Krasno in ginljivo je gledati, kako se znani in neznani bratje slovenski med seboj pozdravljajo, srčno si v roke segajo in potem trupoma z vihrajočimi zastavami, pevaje narodne pesmi, podajajo na taborišče. „Živio," »SIava {tt »Na zdravje!8 glasi se navdušeno. od vseh strani. Ob dveh pa se bližajo taborci odru, kakor v vojne čete nastavljeni. Zastav je 25, med temi 3 s kranjskega. Navzočih okoli 10.000, večidel možkih; pa še veliko več bi jih bilo prišlo, da ne bi se bil razširil strah po deželi. Vladni komisar je g. Nace Mali, c. k. okr. komisar v Gorici. Sporočevalce so imeli: »Osservatore triestino", »Slovenski/ Narod", »Primorec,* „ Domovina" in „Laibacher Tagblatt". Ob 2!/o popoldne se začne tabor. Gosp. dr. Lavrič pozdravlja zbrano ljudstvo s temi krepkimi besedami: Iz dna svojega srca Vas pozdravljam, bratje Slovenci! Zbrali smo se pod milim nebom in pred vsem svetom, da izrečemo tu na starodavni slovenski zemlji (Ž i vi o), da hočemo, naj se zgodi, kar hoče, ostati zvesti in biti vedio vrednejši sinovi matere Slave (Živio, hočemo ostati). Ta visoki pomen ima denašnji narodni shod, kterega imenujemo tudi slovenski tabor. In zares, tabor ima biti v duševnem smislu. Če so se naši prededje v taborih z mečem branili groznih napadov divjih Turkov in drugih sovražnikov, hočemo in moramo mi tukaj tirjati in braniti svete pravice naroda našege, in to z besedo in glasovanjem, kakor t;« spodobi svobodnim Kot svobodni možje volimo svoje župane, starešine in deželne poslance, ki nas imajo zastopati in v našem imenu delati za nas. V narodnih taborih pa izreka ljudstvo samo, česar želi in potrebuje, in to je gotovo velika dobrota, neprecenljive važnosti. Vlada pri takih prilikah izve iz prvega vira, kako ljudstvo misli in po čem hrepeni (klici: svoji hočemo biti, svoj jezik hočemo imeti). —----------Poslancem so taki ljudski sklepi pravi stebri, na ktere morejo opirati svoje predloge v deželnih zborih; ljudstvo pa se v taborih vedno bolj zaveda svojih moči ter pravic svoje narodnosti in vrednosti. Brez narodnih shodov torej ne more narod sam delati sebi v korist ; brez pravice narodnih shodov ni narod svoj, niti popolnoma svoboden; Zato se je najbolj svoboden narod, so, se Angleži zmerom branili za to neprecenljivo pravico, in še dandanes se preradi in pogostoma zbirajo v narodne shode ali tabore. (Pride še). Družba sv. Cirila in Metoda. Na Goriškem se je zgodil jako ugoden preobrat na korist družbi sv. C. in M. Goriške podružnice vstajajo in vrlo delujejo za našo narodno stvar. Prvenstvujeta jim ženska in moška podružnica v Gorici. Obe imenovani podružnici sta dali družbi leta 1907. skupaj 365 K, a leta 1908. je prejela družba sv. C. in M. dosedaj od goriške moške p. že 1700 K in od ženske 700 K, skupaj torej 2400 K. Ženska in moška podružnica v Ajdovščini sta dali lani nekaj čez 400 K, letos že krog 600 K. Oživeli sta: komenska n briška podružnica. Nova se je ustanovila v Brju, ki je poslala Članarine 60 K in še nekaj drugih doneskov. Mnogokod po Goriškem bo nastavljeni družbini nabiralniki. — Naprej, slovenski Goricam! Vaše geslo bodi: Gorica in Krminl DOPISI. Iz ajdovskega okraja. LokavBC. — Gospod urednik, dolgo časa ni bilo čuti ničesar iz našega kraja, kakor bi spali, a temu ni tako. Ljudstvo tukaj v resnici vstaja, zavednost in lastno prepričanje vedno raste. Cita se obilo, razpravljajo se dnevni dogodki, tudi v politično življenje začelo se je gledati s paznim očesom. Društveno življenje je močno razvito, v nedeljo se ustanovi še mešana podružnica sv. Cirila in Metoda. Ljubljanski dogodki so globoko vplivali na tukajšnje ljudstvo, vse je bilo ogorčeno nad soldatesko. Da sočustvuje z ljubljanskimi dogodki, je to najbolši dokaz, da je nabral tukajšnji g, nadučitelj Tomažič 52 kron za nesrečne žrtve in „ Rokodelsko podporno društvo" je darovalo v izvanredni seji dne 4. t. m. za Ciril-Metodovo družbo 40 kron, ter sklenilo, da bo dne 18. t. m. slovesna črna maša za padle žrtve. Vesel pojav, da se v tako malej občini toliko žrtvuje vprospeh Slovenstva. Pohvaliti posebno se mora Lokavčane, da niti eden ni odrekel večjega ali manjega daru za padle žrtve, vsak je radevolje posegel \ svoj žep ter daroval po moči svoj obolus. Poročati je tudi vesel dogodek, da ljudstvo se je z veseljem oprijelo tukajšnje na novo ustanovljene „ Kmečke posojilnice in hranilnice" ter pridno donaša svoje prihranke. Le tako naprej in gotovo je, da se v naši občini utrdi obče blagostanje in gospodarska neodvisnost. Prihodnjič pa nekaj o našem društvenem življenju. Iz goriške okolice. (Z Solkana. — Slovenska čitalnica v Solkanu priredi dne 7. novembra t. 1. plesni venček v prostorih g. Alojzija Mozetiča. Pri plesu svira oddelek vojaške godbe 47. peš-polka. Vstopnina k plesu znaša 2. K. Vstop je dovoljen le vabljenim. K obilni udeležbi uljuduo vabi odbor. Za nabavo harmonija za » Slovensko Čitalnico" in „Sokola" v Solkanu so darovali gospodje: Ciril Čeme 50 K, Tomaž Jug 5 K, Peter Perko, Ivan Golob in Ivan Srebrnič skupaj 1*20 K. Darovalcem prisrčna zahvala! Iz krminskega okraja. Iz Krmiiia. — 7. t. m. ob 5. popoldne je bila v našem starašinstvu volitev župana. Otvoril je sejo najstarejši starešina Caisutti s primernim nagovorom, v katerega je vpletel tudi cesarjevo geslo „viribus unitis", ki naj (Dalje v prilogi.) zelo zabavno, ko bi iztrgalo tem kričačem njihov plen ter se jim posmehovalo. Mislil bom o tem. j Ko je stopil naslednjega dne Athos k svojemu i oknu, ki je gledalo na najbolj obljuden del notranjega mesta, je slišal, kako se je glasno oznanjal razglas parlamenta, ki je klical eks-kralja Karla I. pred zatožno klop, ker je bil baje kriv izdajstva in zlorabe svoje moči. I D' Artagnan je stal poleg Athosa. Aramis je gledal na neki zemljevid, Porthos se je napajal še z zadnjimi slastmi sočnatega zajutreka. — Parlament! vsklikne Athos -r saj ni mogoče, da bi izdal parlament tak oklic. — Čujte, pravi d'Artagnan, jaz razumem malo angleški; toda ker je angleščina samo slabo izgovar-jana francoščina, čujem tele besede: »Parliamenfs bili«; to se pravi parlamentski oklic, sicer me Bog ubij, kakor pravijo tu. V tem trenutku vstopi gostilničar; Athos mu po-migne, naj pride bliže ter' ga vpraša po angleško: — Ali je izdal parlament ta oklic ? — Da, milord, čisti parlament — Kako to, čisti parlament? torej sta dva parlamenta? | — Prijatelj, se oglasi d'Artagnan, ker jaz ne! razumem angleški in ker mi vsi razumemo španaki, storite nam to ljub a v in govorite španski, ki je vaš materni jezik in ki ga torej gotovo govorite z veseljem, kadar se vam ponuja priliko za to. — A, bravo! pravi Aramis. Porthosu so še sukale, kakor smo Že rekli, vse misli okoli ukusnega kotleta, ki ga je obiral z veliko slastjo. — Kaj ste torej vprašali? pravi gostilničar po špansko. — Vprašal sem, odvrne Athos v istem jeziku, če sta dva parlamenta, eden čist, drugi nečist. * — O, to je pa res čudno! pravi Porthos, dvigne počasi glavo ter se ozre začudeno v prijatelje, torej sedaj razumem angleški ? saj razumem, kaj pravite. — Špansko govorimo, dragi prijatelj, špansko, mu odgovori Athos hladnokrvno, kakor je bil vedno. — Ah, vraga! pravi Porthos, škoda! Znal bi bil en jezik več. -— Kadar govorim o čistem parlamentu, seflor, nadaljuje gostilničar, mislim onega, ki ga je očistil kolonel Pridge. — Ah, ti ljudje so zares bistroumni, pravi d*Artagnan ; ko se vrnem na Francosko, moram .povedati Mazarinu in koadjutorju to sredstvo. Prvi bo očistil parlament v imenu dvora, dragi pa v imenu ljudstva, tako da parlamenta sploh ne bo več. •— Kdo je ta kolonel Pridge, in na kak način se je lotil čistiti parlament ? vpraša Aramis. — Kolonel Pridge^ pravi Španec, je bivši voznik, a zelo bistroumen človek, ki je pri svojem voz ar en ju zapazil sledeče: če je ležal kamen pred kolesom, se je prepričal, da je bolje in krajše, pobrati ta kamen nego skušati peljati kolo čezenj. No, izmed dvesto-edeninpetdesetih članov, iz katerih je bil sestavljen parlament, mu jih je bilo stoedenindavetdeset na poti in bi mu utegnilo zvrniti njegov politični voz. Prijel jih je, kakor je prijel včasih kamen, ki mu je bil na poti, ter jih vrgel iz- zbornice. — Prav lepo! pravi d' Artagnan, ki je bil sam v prvi vrsti bistroumen ter je zelo čislal bistroumnost, kjer je naletel nanjo. — In vsi ti izgnanci so bili stuartovci, kaj ne? vpraša Athos. — Gotovo, seiior, in lahko razumete, da bi bili rešili kralja. — Parbleu! pravi Porthos počasi, bili so v večini l — In mislite, da bo hotel priti pred tako sodišče ? vpraša Aramis. — Bo pač moral priti, odvrne Španec; ko bi se hotel obotavljati, ga ljudstvo prisili v to. — Hvala, gospod Perez, pravi Athos! sedaj sem zvedel dovolj. -— Ali ste vendar slednjič začeli uvidevati, da je to izgubljena stvar, Athos? pravi d'Artagnan, in da ne pridemo tem Harrisonom, Joyce-jera, Pridge-jem in Gromwellom nikdar do živega? — Kralja postavijo pred sodnijo, pravi Athos; že molk njegovih somišljenikov sam govori jasno o koraplotu. D'Artagnan skomigne z rameni. — Toda Če se bodo upali obsoditi svojega kralja, ga obsodijo v pregnanstvo ali v ječo, to bo vse, pravi Aramis. D'Artagnan požvižga neverjetne. — Bomo Že videli, pravi Athos, saj pojdemo k razpravam; mislim, da boste vsi za to. (Dalje pride.) Priloga „8oCe" it. 108. z dne 10. oktobra 1008. velja tudi za občinsko delovanje v Krraiuu. Na cesarja so zadoneli trikratni „evvivatt-klici. Na predlog starašine pl. Colombicbio je bil izvoljen za župana per acclamationem zopet gospod baron J. L o ca te 11 i. Zahvalil se je za izvolitev v gorkih besedah ter apeliral na sodelovanje vseh, da se morejo izvršiti važna dela, kakor preskrba z vodo, električna luč, povzdiga obrtnije in poljedelstva v občini itd. Obrnil se je rta navzočega vladiiegft ""zastopa nika za sopomoč vlade ter skončal s trikratnim „evviva" na cesarja. Zastopnik vlade gra-diščanski okrajni glavar je obljubil vladino sopomoč. Podžupani so: Jos. Legissa, Jos. Angeli, Iv. Caisutti, Jos./AvianrfcLv.wPanzera in A. Marceglia. Med tem časom je začela svirati na trgu godba pešpolka št. 47. iz Gorice, ki je potem koncertirala na trgu v veliko veselje mnogobrojnega občinstva. rj _ __ | Samo „Templevu- in 11 OZOl ! «Sfcyritt wel«c« sta kot "* *^ prava Rogaška kisla voda postavno zavarovana! Vse druge ponarejene izdelke, ki so pod imeni „Templevar ali „Styria vrelec", kot pristna »Rogaška kisla voda" v prometu, naj se zavrne. Ravnateljstvo deželnih vrelcev v HogaškJ-SlatinL Domače vesti. Javni ShOdl. — Za jutri nedeljo 11. t. m. sklicujejo poslanci slovenskega kluba javne ljudske shode pp deželi, na katerih bodo poročali o položaju v goriškem deželnem" zboru in sicer bodo poročali: posl. Gabršček v Kobaridu ob 2. pop., posl. dr. Gregorin v To-maju ob 3. uri in pol pop., posl. Kovač v Lokavcu, posl. Obljubek v Kojskem, posl. Saunig v Štandrežu zjutraj in Sovodnjah pop., posl. Alojzij Štrekelj v Avberju zjutraj in Štorjah pop. in posl. Josip Štrekelj v Ko-bjiglavi zjutraj m v Kobdilju- Štanjelu pop. Pričakovati je povsod obile vdeležbe, ker je po deželi veliko zanimanje za dogodke v goriškem deželnem zboru. DsželSi Zbor. — Prihodnja seja bo baje v torek. — čemu neki? Ali ni škoda časa in denarja? Vlada naj razpusti ta ničvredni zbor I Ljudstvo naj spregovori zopet svojo odločilno besedo I Za ljubljanske 2rtV8 se je nabralo 4 K v gostilni Josipine Mizerit v ulici sv. Antona št. 3. Hvala! Za družbo sv. Cirila lo Metoda. — visoko- rodna gospa Natalija pl. Kruse je darovala za družbo sv. Cirila in Metoda K 3. — Srčna hvala! Povodom veselega godovanja g. Frana Gruntar-ja, župana v Šmarjah, se je nabralo ob rajsko-milo doneči zvonki godbi Ali-Beg-Šeka in plesa trdovratnih neplesalcev pod vodstvom predsednika z metlo za družbo sv. Cirila in Metoda K 2320. — Živeli posnemovalci! Za ljubljanska ranjence je darovala visoko- rodna gospa Natalija pl. Kruse 5 K. Hvala! Darila za »Dijaško kuhinjo8. — igo. Gnm-tar, notar v Ribnici, je poslal 10 K. Prof. Fr. Fhtravcc, na učiteljišču v Gorici, je dal 4. K. N. N. v Biljah 10 K in »Biljski kro-glavci" 6 K. Fr. Lavrič. železn. revident, je prispeval za oktober 1 K. . Spominjajte se prijatelji mladine večkrat „Dijaške kuhinje" s prispevki! Možkl in ženski zbor Jeiskeja In glasbenega društva" (Podružnica »Glasbene Matice" v Ljubljani) bo imel svoj redni občni zbor 16. t. m, t. j. v petek zvečer ob 8. uri y novih društvenih prostorih v ulici sv. Ivana št. 7. s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora o delovanju; 2. računi; 3. volitev odbora 5 za možki in 5 za ženski zbor; 4. slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. Pevsko in glasbeno draltve (Podružnica »Glasbene Matice* v Ljubljani) naznaja, da. bode imelo izvanredni občni zbor dne 23. oktobra t. 1. t. je v soboto ob 8. uri zvečer v društ. prostorih, ul. sv. Ivana <¦ z 2 točkama dnevnega reda: 1. volitev predsednika in odbora, 2. slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. Na rasna vprašanja po točkah, katere bi se pelo na taboru na Veliki Otavi dne *8. t. n., odgovarja pripravljalni odbor društvom, da se bo sledilo tudi v tem popolnoma tabora iz leta 1868., aa katerem se Je prepevalo edino le aaie narodne Umne. Za* torej se bo tndi sedaj prepevalo: ..Naprej", »Hej Slovani", „Lepa naša domovina", „Kje dom je moj." Dobro bi bilo, ako bi društva oiveiUa te pet mL t Andrej Mašflri. — Danes ob 8. uri zjutraj so odpeljali pokojnika iz bolnišnice v Stolno cerkev in od tam v Kobarid, kjer se je vršil pogreb po 4 popoldne. V Gorici ga je spremilo odlično število prijateljev in znancev. Iz Kopra je došla večja deputacija učiteljskih kandidatov, ki se spremili včeraj k večnemu počitku tovariša Petelina, danes pa očeta svojega profesorja. ~ N. p. v m.! Pre-^Itnrfe^ff^fZarjo! •—**¦* Smrtna kosa. V četrtek zVečer je umrlv Gorici znani slovenski skladatelj na polju cerkvene glasbe, Danilo Fajgelj. Rodil se je 19. nov. 1840. v Idriji na Kranjskem, kjer je dokončal, tudi pripravnico. Služboval je najprej kot učitelj na Kranjskem in sicer v Bučki, na Trati in v Zalemlogu, potem je pa prišel na Goriško ter bil nadučitelj v Tolminu in na Srpenici. V pokoju je živel v Golici. Svoje življenje je najbolje označil sam z izrekom, katerega je napisal na zvezek svojih Hkladb: „H armonija je bila moje življenje, a moje življenje je bilo brez harmonije". Pripomniti je še, da je bil svoj čas pevovodja Goriškega „SokolaB in nekaj časa učitelj Glasbene šole v »Pevskem in glasbenem društvu". N. v m. p. 1 Preostalim naše sožaljel Sram Jih Je- — Laški liberalni listi so vsi zapored utajili vzroke, da je bila razbita zadnja seja deželnega zbora. Toda poslanec G a|b r š če k je poskrbel, da je izvedela tudi vsa italijanska javnost, za kaj je šlo in — kdo je umazan. „Piccolo" je moral prinesti obširnejši popravek, kjer je povedal vse, kar treba vedeti o troških za norišnico. V „Gaz-zettino popolare" pa je poslanec Gabršček prav obširno bral levite Pajerju in laškim liberalcem. Na tabora pri Šempasu dne 18. t. m. se bodo prodajala v spomin na oba tabora slov. znamenja s tozadevnim napisom. Ta znamenja bo moral vsak udeleženec kupiti. Del čistega izkupička za ta znamenja pojde po poravnavi stroškov za družbo sv. Cirila in bletoda. Slovesne umeščenje goriškega župana J. Bom- biga bo v sredo 14. t. m. opoldne. Soriška dežela — na robu poloma. — Naša razkritja o finančnem položaju dežele so zbudila velikansko razburjenost v celi deželi. Prihajajo pisma in ljudje v Gorico, ki želijo daljnih pojasnil. — Klerikalnoliberalno gospodarstvo v deželni hiši je s tem postavljeno na sramotni oder. Radovedui smo, kako se bo „Gorica" danes zvijala od krča, ki jo lomi vsled naših razkritij. Slovensko ljudstvo! Ni še konec tvoje žalosti in razburjenosti. Naša dosedanja razkritja so še vse — premila; še veliko hujša je resnica, ki te čaka. Finančni položaj dežele je še veliko žalostnejši: mi stojimo pred bankerotOm z našim deželnim gospodarstvom. — Dokaz bo sledil. ŽUPniR ROKOŠflR u Gorici je zabranil danes »Peuskemu in glasbenemu drušlou" zapeti u cerkui na Irauniku pesem-žalostinko ob pogrebu D. fajglja. Brez komentarja! Laški listi silovito napadajo poslanca Gabrščeka. V „Corrieru" je imenovan vsak dan neštetokrat, da je on „nastrupenejši sovražnik Lahov", on je tisti, ki Lahom ne da miru v Gorici, on uničuje Lahe povsod, njega je treba ubiti, pa bo mir. — Prav tako udri-h ajo ] o njem slovenski klerikalci. Tudi v tem oziru so torej lepo složni Lahi in slovenski klerikalci. Ko so Lahi 7. julija uprizorili znane škandale po goriških ulicah, kje so bili klerikalni prvaki? Skrili so se, kakor miši. Takrat je bil Gabršček povsod v prvih viatah, kjer se je bilo treba borita za čast slovenskega imena! Zaradi tega pa Gab. še ni sovražnik laškega naroda. Ne! Toda sovražnik je laškim šovinistom, ki nočejo poznati lepega gesla; Vsakemu svoje! Koncerti pri Jelenu. — Vsako soboto večer do Božiča bo v salonu „pri zlatem Jelenu" koncert vojaške godbe. Drevi nastopi prvič novi kapelnik g. Hunger. — Vstopnina 40 v. Slovensko občinstvo se uljudno vabi, da se udeležuje teh koncertov, ki naj značijo živahnejše socijalno življenje v naših doma; čin vrstah. Kdor pride tujcev med nas, naj se tu dobro počuti, ali odnašati mora zavest, da kar je našo, je v Gorici upoštevanja vredno. Jfimorikl list" je pokazal v četrtek velik strah pred razkritji iz deželnega gospodarstva. I AH tisti čas, ko mu je ušel strah v javnost, je prinesla „Soča" članek, ki kaže, zakaj se je bal „Prismojenček" tako hudo razkritij o deželnem gospodarstvu. Ni vraga, da ga je strah takih razkritij,, ki morajo uničiti Gregorčiča, ki je v Pajerjevi družbi tako lepo gospodaril, da je pahnil deželo na rob finančnega propada! — Članek vzbuja povsodi pozornost, vse ga čita, seveda v velik strah „Prismojenčka" in Gregorčiča! Velika skril za kmeta. —^Gorica" 6. t. m. poroča, da so se „naši" poslanci mnogo trudili, da bi vlada imenovala več kletarskih nadzornikov. Radi bi vedeli, kateri poslanci so se brigali za kletarske nadzornike, in pri kateri priliki?! Koliko so se brigali klerikalni poslanci za pomnoženje kletarskih nadzornikov, dokazuje nam najbolje zadnja „Gorica", ki se hvali, da je pred par dnevi Fon zvedel, da bode imenovan en nadzornik za Istro, drugi za Trst in tretji za Goriško. Torej Fon je zvedel še le pred par dnevi, kar vedo drugi poslanci že pol leta. To vest smo slišali v Skopem na shodu ž? meseca julija. To je najbolji dokaz, koliko se klerikalci brigajo zo kmeta. Želeli bi zvedeti tudi dan in uro prihoda novih kletarskih nadzornikov! Goriški Slouenci! Gorjam, Kra-šeuci, Brici, Dipauci, Okoličani, priprau-Ijajte se na tabor na Deliki Otavi! Prihllile v kar mogoče največjem številu! »Corrlere" se bori v številki za številko za strica Berbuča. Tako unet je zanj, kakor da bi branil dr. Venierja. Posebno mu je pri srcu volitev v kmečkih občinah goriške okolice, glede katere pravijo slov. klerikalci in laški liberalci, da so se godile neke nepravilnosti, da so se lomili pečati ter ponarejale številke. — Gre za Berbuča. „Corriere" se bori zanj bolj uneto nego nGoricaft. Tako je pri srcu laškim liberalcem slovenski kimavec Berbuč, katerega hočejo na vsak način imeti v deželnem odboru, V tiste reči o pečatih in falsifikaeiji so upletli namestniškega tajnika in dež. poslanca Gassarja na tak način, da jih ta toži. — Vse to za Berbuča l „Corrierea kar gori zanj ter zahteva zanj »pravice". —-Laški liberalci so sploh polni raznih lažij, katere so jim natrosili v ušesa slovenski klerikalci ter jih sedaj razbobnavajo po „Cor-rieru" in v pogovorih. Teh lažij pa jim niso natvezili slov. klerikalci šele v času nasedanja dež. zbora, marveč popre), kar priča dosti jasno, kako so se že pred otvoritvijo deželnega zbora zvezali slov. klerikalci in laški liberalci ; jedni in drugi so vstopili v deželni zbor že z načrtom, kaj in kako bodo uganjali 1 Vse tajijo. — Kadar se klerikalce prav pošteno prime za jezik, kadar se pokaže v pravi luči njihovo protiljudsko delovanje, takrat so nekaj Časa vsi iz sebe, potem pa tajijo. Kar tajijo vse; dasi dobro vedo, da je vse res, kar se jim očita, pa vsejedno tajijo, češ, pristaši klerikalne stranke morajo tako vse verjeti, kar stoji v strankinih glasilih. Glede" na deželni zbor tajijo vse zveze ter se skrivajo. Ali ne pomaga nič. Dejstvo je, da so zvezani slovenski klerikalni poslanci z našimi najhujšimi narodnimi sovražniki, tistimi, ki so nagnali na goriške ulice laško sodrgo s kamenjem in palicami nad Slovence. Da taki laški možje nočejo nič dobrega Slovencem, ve pač vsak človek, ki ima še količkaj pameti v glavi. — Dejstvo je, da so slovenski klerikalni poslanci pripravljeni zapraviti jedno slovensko odborniško mesto, ako dobijo oni jedno, dejstvo je, da so pripravljeni postaviti v nevarnost še event. edino ostalo slov. odborniško mesto, samo da bi bil „Slov. klnb° izključen iz deželne uprave. Poslance ogromne večine našega kmečkega ljudstva hoče dr. Gregorčič s pomočjo laških liberalcev odriniti od deželne uprave. V predzadnji številki je „Prim. list" veliko jasneje govoril, čemu sedaj taji in laže, ko ne pomaga nič! ludi kmetski govorniki bodo govorili na taboru na Deliki Otavi. Sklepalo se bo tudi o raznih kmečkih vprašanjih. Zadnji »MsiMjenec" je zopet poln faio- tarrj9 in laži. Laže, da se kar kadi. Da bi odvrnil od sebe pozornost, da laže, je pa napisal uvodni članek „Sočine laži". Taji celo zvezo Gregorčiča s Pajerjem. Cela dežela ve za to zvezo — farovško glasilo jo pa še vedno taji. Lažniki okoli »Prismojenca« so pač nepoboljšljivi. Rdo.priredi taborna OeliMOtavi? tabor na Deliki Otavi pri Šempasu priredi »Slovenski klub«, to je naših 9 deželnozborskih poslancev. Samo V laškem Jeziku naznanja deželni odbor po voglih goriških ulic, da bo razstava goveje živine v Gorici za Gorico in okolico. Da bi se naznanjalo tako razstavo v Gorici tudi slovensko, Bog varuj! Proti temu je Pajer pa tudi Berbuč! Kako grdo se je bil namrdnil v deželnem zboru, ko je zahteval poslanec Gabršček, da mora deželni odbor podajati tudi slovenske spise, ne le laških! Drevje Je sekal 26 letni Filip Kerševani v gozdu v rihemberški občini. Padel mu je velik kos na nogo ter mu jo nevarno poškodoval, vsled česar se zdravi v Gorici pri usmiljenih bratih. BozziOljev agent Pellcen je pretepel zvečer okoli 9. ure v Raštelu pred Krainerjem nekega slovenskega fanta, ki je bil malo vinjen. Ta fant je rekel parkrat živio; to je razka-čilo Pelicona, da je šel za njim ter m« rekel: si dober še za kričat živio ? Fant je seveda zaklical živio! Na to ga je tepel Pe-licon menda s polenom. Nekdo, ki je vse to videl, je povedal par gorkih, v obraz Peliconu, ki jo je pa hitro popihal. Vsa stvar je naznanjena policiji. Pelicona priporočamo. Prah. — Po mestnih ulicah je polno prahu. Kadar jo dosti prometa ali če popiše veter, se vzdiguje prah, da je kar neznosen, Škropijo sicer, pa strašno premalo. Dvakrat, trikrat na dan bi se moralo pošteno škropiti povsodi, potem bi kaj pomagalo. — Skoro bi bilo pametneje, če bi se mestni oče dr, Ve* nier brigal za odpravo prahu kakor pa da piska na piščalko v deželnem zboru. Ponovno in ponovno treba grajati pometanje smetij ter otepanje prašnih cunj na ulico. Kaj takega ne trpe v nobenem mestu! Giorgio Bombig, kje ste, da odpravite take reči, ki škodujejo Gorici? Natančni vspored tabora dne 18. t. m. na Veliki Otavi bo na plakatih. Bazni govor-nikl, kop imena se pravočasno naznani, bodo govorili o na&lh narodnih zahtevah, o narodnih organizacijah, o gospodarskih težnjah in o napredka v narodnem ozira na Goriškem tekom zadnjih 40 let. Začetek tabora pri Šempasu dne 18. t m. bo ob 2. uri popoldne. Božjast. — Že od nekdaj so Bi prizadevali odlični zdravniki in učenjaki zdraviti in ozdraviti to najhujšo vseh bolezni. Vse, ki trdijo na tej bolezni, bo gotovo razveselilo poročilo, da je iznašel, zdravnik-špecijalist dr. Aleks. B. Szabo v Budimpešti — zdravilo proti božjasti, katero uporablja z velikim uspehom. Dr. Szabo je priznan zdravnik za božjast ter je zaslovel tudi v Avstriji. Pripravljen je dati pojasnila vsem onim, ki želijo zdraviti se po njegovem načinu. Padel je PO kamenju 70-!etni Andrej Mučič v Št. Andrežu ter se precej poškodoval, vsled česar se zdravi pri usmiljenih bratih v Gorici. Odprti lekarni. — Jutri popoludae bosta > odprti v Gorici lekarni Cristofoletti- Kttrner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v Času od 11. do 18. t. m. Društva, ki se mislilo udeležiti velikega tabora na Veliki Otavi dne 18. t. m., naj pridejo z zastavami. Pred 40 leti je krasilo 25 zastav oder. Društvom, ki se priglašajo k tabora na Veliki Otavi dne 18. i m., naj služijo poročila v časopisih kot odgovor na razna njihova vprašanja, ker v tem kratkem času Je nemogoče, da bi se zamoglo vsakemu društvu posebej odgovoriti. Ugodna prilika. Ker sem si napravil v tovarni električno razsvetljavo, imam na razpolago acetilenski aparat z cirka 35 svetilkami v popolnoma dobrem stanu. Istega prodam po jako nizki ceni. Reflektantje naj se obrnejo na •tu-mo And. Jakii — Rupa p. ^Miren, Zveza narodnih društev. Zahvala. — Predsedništvo Z. N. D. se tem potom najtopleje zahvaljuje g. Adolfu Komac« za darovane knjige. Ob enem ponavlja prošnje, naj bi tudi drugi g. poiskali doma kako knjigo, prikladno za ljudsko knjižnico, katero naj bi blagovolili položiti na altar ljudske izobrazbe. Predaianje. — V nedeljo se je vršilo predavanje v Lokovcu. Predaval je podpredsednik Z. N. D. g. Fran Kocjančič: „0 živinoreji in sad j ere j i". Poslušalcev je bilo izredno veliko.^Predavatelj obrazložil je na drobno veliki pomen, ki ga imajo pravilna oskrba živine in zdravi blevi za povzdigo živinoreje. Priporočal je najtopleje sajenje sadnega drevja in je dokazoval velike koristi, ki jih donaša lahko našemu kmetu racijocelno urejena sadjereja. — Iz raznih vprašanj gospodarskega značaja, ki so se stavila gosp. predavatelju, se vidi, kako se ljudje za taka predavanja zanimajo. Želeti bi bilo, da se po predavanjih posestniki med sabo posvetujejo o danih nasvetih in da jih skušajo vresničiti. Le složnemu in premišljenemu delu je vspeh zagotovljen. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na felodcu trpeče neprenosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K 2*- Ponarejanje se sodniško zasleduje. Moll-ovo Frane, žganje in sni za ribanje livota. — BoleCine olajlajaCe in otorepCujoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prenlajenja vsake vrste. Orlp. steklenica K190 Na prodaj po vseh lekarnah in mhodilnicah. Glavna lekarna L MCLL, o. ia kr. dvorni saložnik, Dunaj, L Tucnlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, . A. Gironcoli. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Razsfaie |OllJe illlDe za srednje govedo-rejsko ozemlje vršile se bodo letos po nastopnem vzporedu. — 1. V Gorici dne 22. oktobra za občine, spadajoče pod sodni okraj mesta goriškega in okolice, izvzemši občino Ločnik in prištevši občine Dolenje, Kožbana, Medana ia Biljana. 2. V Kanalu dne 25. oktobra za občine sodnega okraja kanalskega. 3. Na Cesti pri ajdovskem Sv. Križu dne 26. oktobra za občine sodnega okraja ajdovskega. 4. V Komnu dne 27. oktobra za občine sodnega okraja komenskega, prištevši občini Devin in Doberdob. 5. V Sežani dne 28. oktobra za občine sežanskega okraja. Na razstavo se morejo privesti le goveda rujave pasme, ki so bila vržena v srednjem govedorejskem ozemlju, ali se nahajajo v tem okraju najmanje tri mesece. — Kaz-rede in vrste živine ter darila smo objavili že meseca julija. Prijave se imajo doposlati deželnemu odboru do 15. oktobra potom dotič-nih županstev, pri katerih je dobiti v to svrho posebnih tiskovin; razstavnikom se izdajo po-bne s tekočimi številkami zaznamovane izkaznice, Vsakdo bo moral imeti za vsako živinče, ki ga privede na razstavo, zdravstveni potni list in izkaznico, s katerima listima mu bo dovoljen vstop v razstavo. Prijavljena živin-četa se bodo vsprejemala na vsaki razstavi od 6—8 predpoludne, — Živinčeta, za katera se podeli dar v denarju, morala se bodo ohraniti v dotičnem gozedorejskem ozemlju v plodit-vene namene najmanje dve leti. Lastnik se v to zaveže s podpisom nalične izjave ali proti-pisa, s katerim obljubi vrniti darilo, ako bi se živinče, za katero ga je prejel, prodalo izven govedorejskega ozemlja, ali skopilo, ali pa pred pretekom dveh let zaklalo. Obdaro-vanim živinčetom obesi se na uho posebno znamenje. Kanal, 4. vinotoka. (Deželna kmetijska šola). — Vsa dosedanja zgodovina tega dokaj starega zavoda nam živo predstavlja pred oči dejstvo, da avtoritetna stran ni nikdar nameravala in delovala v svrbo, naj se ta za nas Slovence prepotreboa ustanova spo-polni in prilagodi duhii časa; marveč se je sistematično pripravljalo, da se nam Sloven-cem-kmetovalcem nadaljni pouk okrati. Žal da so tudi nekoje naše' slovenske no vi ne fie-stokrat doprinašale kritične članke, izvajane od nekaternikov, kateri so malo ali nič pojmovali ureditev in namen tega zavoda. Stremljenje po šoli, po naobrazbi je postalo dandanes vseonče in neizpodbitno. Gospodarski razvoj kulturnih narodov povzroča neprenehoma nove potrebe, stopa čedalje naprej ter spreminja sedanje nazore. Za prebivalstvo dežele Goriške, ki je z večine poljedelsko, je kmet. šola pravi narodni zaklad. Naša, oziroma dolžnost dež. poslancev, katerim smo poverili moč v njih roke, naj bode, da postane ta zavod torišče neiz-crpljivih virov, iz kojih zamorejo ukaželjni mla-denči slovenskih kmetovalcev zajemati naukov za bodoče življenje. « Slovenski klub" dež. poslancev razpolaga z izdatno strokovno močjo in menim, da se isti zavzame v prilog temu, da se ta poljedelska ustanova preuredi tako, da bode odgovarjala potrebam časa. Sedanji ustroj nudi obiskovalcem le teoretični pouk, medtem ko je zahteva po praktičnem izvež-banju opravičena, sosebno iz razloga, ker se tam razpolaga z obširnim posestvom. Vodstvu naj se ne veže roke, marveč dopusti, da svojo višjo naobrazbo izrabi na korist gojencem. Ker se bodo tudi Slovenci morali v doslednem času oprijeti zadružnega življenja, nam bodo taki naobraženi posestniki v tem pogledu neizmerno koristili. Ljubezen do kmetovalcev dežele Goriške in posebej za napredek slovenskega naroda mi je narekovala te vrstice in nadejam se, da ne ostanejo le na papirju. — Xč — Politični pregled. Bosna in Hercegovina. — Minister zunanjih poslov baron Aehrental je v delegacijah obširno razpravljal o Bosni in Hercegovini. Be-rolinska pogodba je dala Avstriji glede Bosne in Hercegovine mandat uprave na nedoločen rok ter pravico za posadke v sandžaku Novi Bazar. Rekel je, da sedaj pa je prišel trenutek za ustavo. Berolinska pogodba ni kršena, Čete se umaknejo iz Sandžaka. — Za namestnika v Bosni in Hercegovini bo imenovan baje kak član cesarske hiše. — Kako je mnenje posl. Biankinija o aneksiji, smo povedali v uvodnem članku, dr. Šusteršič pravi, da naj zastopniki Bosne in Hercegovine dobijo sedež in glas v parlamentu in v delegacijah. Bosna in Hercegovina naj se priklo-pita jedni polovici monarhije ali pa naj se vstvari nova samostojna državna tvorba iz slovanskih provincij Avstrije in Ogrske. V delegaciji je imel.obširneji govor, rekoč med drugim, da je mogoče aneksijo presojati le v zvezi z jugoslovanskim vprašanjem. Izrekul se je proti temu, da bi padli novi provinciji pod ogrsko gospodstvo! Spojita naj se pa z deželami hrvatske krone. Srbija. — Vsa Srbija je v ognju, vse hoče vojno z Avstrijo. Oglašajo se prostovoljci, po ulicah kričijo množice: Dol z Avstrijo! Živela srbska Bosna! Kralju prirejajo ovacije s klicem: Kralj, popelji nas v vojno. — Ob Drini se zbere baje v par dneh nad 100.000 vojakov. — Ministerski svet v Be-lemgradu je nakazal 10 trilijonov dinarov za vojne namene. — List »Pravda" v Belem-gradu pozi vije kralja Petra, ki se je udeležil prve bosanske ustaje, naj proglasi vojno, da reši Bosno. Tam ga pozna vsak človek, on je najpopularnejša vseba, naj rosi Bosno srbski domovini — tako pravi oklic. — Vsi listi na Srbskem poživljajo na sveto vojno proti Avstriji. — Bogati srbski trgovci so darovali velike svote že v vojne namene. Rekonstruira se kabinet. To bo vojni kabinet. — Če se Avstro-Ogrska ne udeleži kongresa evropskih šil, napove Srbija Avstriji vojno 1 — Poklicala je pod zastave vse rezerviste. Visokošolci srbski na raznih vseučiliščih so bili brzojavno pozvani. — Demonstracije proti Avstriji v Belemgradu se ponavljajo. — Avstrija je odredila, da se pošlje vojaštvo na mejo. proti Macedoniji, da zabrani srbskim četam prihod v Bosno. Donavska flotila avstrijska je poslana proti Belgradu. Usidra se pri Petervardinu. — Srbski bogataši dajejo velike prispevke, Galovič je daroval 1 milijon v vojne namene. — Črnogorski knez je tudi protestiral proti aneksiji Bosne in Her- Skupnl proraillff. — Proračun o skupnih izdatkih in dohodkih za leto 1909., ki je bil predložen delegacijam, izkazuje skupno po-trešfiino 406,840.092 K. Od te svote spada na niinisterstvo za vnanje stvari 13,666.684 K (več 400.037 K nasproti prejšnjem letu); za vojsko in sicer: redna potrebščina 321,478.415 kron (več 14,046.762 K), izredna potrebščina 12,366.730 K (manje 1,011.999 K); skupna potrebščina vojske iznaša torej 324,845.145 K (več 13.034.765 K nego v prejšnjem letu). — Za vojno mornarico redna potrebščina 58,087.310 K (več 5,464.200); izredna potrebščina 4,450.550 K (več 973.660). Skupna potrebščina vojne mornarice iznaša torej 63,437.830 K (več 6,437.860 K nego v prejšnjem letu). Na skupno finančno ministersvo odpade: 4,554.918 K (več 36.551 K); izredna vojna potrebščina za poveljništva in čete v Bosni in Hercegovini (okupacijski kredit) iznaša 8,047.000 (več 259.000 K). Dohodki od carin so proračunjeni s K 159,938.100. Po odbitku pavšala režijskih stroškov v znesku 7,171.000 K in carinskega pavšala, kaj ga je po zakonu oddati deželni upravi Bosne in Hercegovine, v znesku K 1,428.571, preostaje prebitek od carin v znesku 151,338.529 K. Po odbitku tega carinskega prebitka ostaja nepokrita skupna potrebščina v znesku 255,501.560 K, od katerih odpada na kraljevstva in dežele, zastopane V državnem zboru K 162,498.998 in na dežele ogrske krone K 93,200.571. Razne vesti. „Bte auf We!t6r8S". — Vojaki, ki so odslužili tretje leto pri topničarjih na trdnjavah v Daimaciji, morajo služiti še naprej. Prišel je z Dunaja »befel", da morajo služiti „bis auf Weiteres". — Kakor posnemamo iz nekega pisma iz Sarajeva, je tam vse pripravljeno za vojsko: noben častnik, noben vojak ne sme zapustiti svojega polkovnega tabora. Vsak vojak ima 120 patron. Slot. akadeailčno društvo »Slonnlja" na Dunaju priredi 14. t. m. v iokalu „Zam griinen Tor", VIII. Lerchenfelderstr. 14, prvoletniški večer. Začetek točno ob 8. zvečer. — Slovanski gostje dobrodošli! Pred Izsaljeianjem na Angleško s*ari mini- sterstvo notranjih poslov. Za .uboge ljubljanske Nemce" nabirajo zdaj po Avstriji in Nemčiji. Ker slikajo položaj ljubljanskih Nemcev in nemčurjev kot obupen, upajo, da pri znani nemški „bewahrlen Gemeicburgschaft" spravijo kar milijone skupaj ! Posebno „Siidmarka" se je zavzela za te reveže in poslala na ves nemški narod oklic, V katerem ga roti za podporo zatiranemu nemštvu ljubljanskemu. Obenem prosi „Siid-marka" vse nemške poslance; naj zahtevajo za Ljubljano „Suhnea. Temeljito je treba kaznovati časopisje, ki nhujska" ljudstvo, mesto Ljubljano naj se prisili, da poplača „den Schvrerbeschadigten" vse škodo. — Kakor znano, so mestne občine Ptuj, Celje in Maribor doslej poplačale Slovencem vso škodo, ki jim jo je napravila nemška fakinaža ob raznih prilikah! Kaj ne?! Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obseinejSi se raCuna za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtn ke. Koliko je manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. škodit ni majhna. Nfluftfirfasa uila z vrtom se proda. Ista se IlUVUtllMS« f 110 nahaja v mestu. BrezpraSna lega. Jako pripravna za kakega vpokojenca. Naslov pove upravnistvo. tafii^i¦liiif~^p•f.S,^,: travniki, orano zemljo, 2 vrti in sadnim drevjem. Kje, pove upravnistvo. Išče se trgovskega sotmdnrta gL*gg kov v govoru in pisavi, ki bi bil pripravljen tudi za potovanje. Vstop takoj; Plača po dogovoru. Naslov pove upravnistvo. I Plin iffannuania v mirnem kraju, 2 sobi in LBJJO 5l3navanje kuhinja se odda v Naslov pove upravnistvo. ' najem. Ifa nrnitai stiv Mirnu 2 hiši z hlevom, sked-na |il UU0J njem in lopo. V bližini se nahaja pošta. Natančneje se izve pri g. Bizjaku v ulici vogel 3. lifrm hranil l?1* kaJci slovenski družini. — »•uviii iiimiu Naslov pove upravnistvo. ftantft katere imajo pege ali slične madeže varno, po obrazu ali životu ter jim je sploh kaj do lepote, naj uporabljajo .Hebol". To najnovejie sredstvo učinkuje uspešno ter jih odpravi v kratkem Sašu brez truda in nevarnosti. - Pošljite 2 kroni v znamkah na naslov: »Romano* post. rest. Ljubljana in dobite poši-ljatev z navodilom vred takoj, tajno in poštnine prosto. Karal Y. nedelio zadržana. Pridi zvečer na vrt. ZT _ aj nJsi dvI8ni! Pisma? - Marica. RntiP.a -— Dvignite pismo. Čakam vašega iiutiun. odgovora nestrpno. Ne verujem, da me zavržete. — Mirko. I OKLIC.*) Naznanja se, da stopita v zakon rudar \ Franc Vulč, stanujoč v Gladbecku, sin pokojnega kmetovalca Ivana Vulča iz Čez-SoČe v Avstriji, in hišna oskrbnica Jožefa Wertl, stanujoča v Gladbecku, zakonska hči poljedelca Jožefa Wertl in njegove žene Elizabete, roj. Komac, stanujoča v Čez-Soči, Avstrija. Morebitne zadržke tega zakona je naznaniti podpisanemu uradu v teku dveh tednov. Gladbeck, dne 5. oktobra 1907. Uradnik kraljev, civilnega urada. Korte, 1. r. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Išče se spretnega, najsolidnejšega in zaupljivega Strojnika (mašinista) za novo, najmodernejšo lokomobil-Wolf-sistem mašino. Dotični mora biti istočasno dober mehanik za razne druge v tovarni se nahajajoče stroje. — Služba se lahko nastopi s 1. novembrom. — Plača po dogovoru. Reflektantje naj se obrnejo na Ivrdko And. Jakll, Rupa, p. Miren. Uzurna mlekarni v Solinu sprejma d a človeka ali pa omožen par, ki bi znala opravljati živino in molzti krave. Pogoji jako dobri. Oni, ki imajo dobra spričevala imajo prednost. — Ponudbe je pošiljati na g. Josipa Sperac, lastnika «Uzorne mlekarne» v Spljetu, Dalmacija. Dobroidoča gostilna na deželi • V 'V isce pridno natakarico, ki bi prevzela na račun vino in pivo. Zaslužek dober. — Prednost imajo take, ki znajo malo nemško. Ilasloi) pouč upraoništuo. Zatiuala. O priliki nenadomestne izgube našega priljubljenega soproga in očeta Danilo ?ajgelj-a, nadučitelja v pok. in skladatelja, zahvaljujemo tem potom vse svoje sorodnike, prijatelje in znance za obilo udeležbo pri pogrebu ter za izkazana nam sožalja. Posebno zahvaljujemo pred. duhovščino in gg. pevce »Pevskega in glas. drr*tvat za ginljivo žalostinko pred hiSo. V Gorici, dne .'). okt. 1908. Žalujoči ostali. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = ==oljkinčga affif prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Milfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo."' ~— Prodaja na drobno: Kron 112, 1*20, i'36, Hi, 1-60,180, 2'- za ladl 50 72 vin. ------Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -----._------- mila in sveč,------------— Cene zmerne* Naznanilo. Ustanovila se je Kmetska delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem, reg. zad. z omejeno zavezo. Zadruga ima nad 10.000 hI vina (mošta) v svojih kleteh združenih kmetov iz boljših vipavskih vinorodnih krajev kakor: Bije, Skrilje, Dobravlje, Kamnje, Šmarje in drugih bližnjih vasi. Priporoča se cenj. odjemalcem, konsumentom, zadrugam, vinskim trgovcem, gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem, Koroškem, v Trstu in drugod, posebno pa bratom Čehom naj se poslužujejo naših izbornih vinskih pridelkov. Postrežba točna in realna, cene zmerne. Zadružni odbor. Peki3 (^pactef) (gorica - tabatišče štev. 22. - jopica zaloga: .s- koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Ob enim tudi uljudno naznanjam slavnemu občinstvu da sem prevzel zastopstvo in zalogo moke od svetovnoznanega mlina „DjakOVar". Priporočam se cenj. pekovskim mojstrom in cenj, trgovcem v mestu in na deželi za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. C. kr. prlvll, . krcjnški kroji j 28 LET OBSTOJEČA strokovna krojaSniGa prve vrste za vsaki stan. Velika izber modernega blaga vsake vrste in najnovejše mode. Zaloga vsakovrstnih oblek, sako in pelerin za dame iz inozemskih in avstrijskih tovaren ter raznovrstnega perila. Blago na meter, gotove obleke in sako za dame prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsakemu postrežem. Cdina zaloga opraue k uniformam za gospode sokole c in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častlto duhovščino. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini IR Poueraj » Gorici na Irauniku št. 5. Ila zahteuo se pošiljajo uzorci na dom, radi mere pa pridem osebno. Kdor hoče potovati hitro in dobro v Ameriko, naj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe »Severno-nemški Lloyd-Bremen". Pojasnila glede cen, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno. Vožnja iz Trsta čez Bremen v New-York traja le 7 dni. Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Lloyda sprejmejo povsod družbeni uradniki. Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. =*— Cene zmerne. Dobra hrana. -^=— Listke se lahko kupi v Trstu pri = TRST = Piazza Oluseppina 1. F. STUMPE GORICA. GORICA. Narodno podjetje. Hotel „Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob grlavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon "s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo, — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Edini slovenski urar, največja ekspertna tvrdka ur srebrnine in šivalnih strojev Jakob Šuligoj, urar e. kr. železnic« Gorica, Gosposka ulica štev. 25. Delika izbčr vsakovrstne zlatnine. Mala vila nova, visoko pritlična, obstoječa iz 4 sob, kuhinje, kleti, drvarnice in z lepim sadnim vrtom se proda radi odpotovanja iz Gorice iz proste roke. V kuhinji je napeljan vodovod. Več se izve: ulica Št. Petra št. 7 Gorica. I Viaorejci m oosestniti! | J Kdor želi imeti zdrava in nepo- fc 3 kvarjena vina naj * obrne na L 1 mm mirodilnico «i | ] A. MAZZOLI v Gorlei| | v Gosposki ulici št. 6. | j Tamkaj se vdobi v zalogi raznovrstne mm^ ,. f age y Soteski Gorica drž. kol. - Solkan -~»P^»L*F (last verskega zaloga). Osrednje voflstvo: Trsi, Via della Caserma ii L Inlarnrban. telet: 6orica št. 74, Trst St. 163L - Tel.; Zadruga, Used. A. B. C. Code v Edit ge: Solkan ; Trst, Via delia caserma 4; Reka, Via delle Pile št. °2; Spljet, ulica Sv. Dujme, N"a novoj obali. I Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vse!"* slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični i* % ? grafični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. i-i Zairuž-e glavnice K 90.000. — garancijski reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. B? Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušic = krojaški mojster in trgovec v Gorici tekališče Josipa Verdi štev. 33 in t podrnžni delavnici na Tržaški cesti v lastni niši (* bližini g. Črnigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznovrstnega blaga iz avstrijskih in angležkih tovaren najrazličnejših kakovosti Najboljša češka tvrdka. Perje za postelje po zelo nizkih cenah. Sivo perje, skubeno 1 kg 2 K; boljSa vrata 2 K 40 f/jj} Vin.; polubelo 2 K 80 •^ vin.: belo 4 K; belo, puh 5 K 10 vin.; 1 kg najfinejšo snežno-belo, skubeno 0 K 40 vin., 8 K; 1 kg puh-perje, sivo K 6'—, 7 —; belo fino K 10; najfinejšo iz prsnega perja 12 K. PoŠiljatve 5 kg, poštnine prosto. Posteljna oprava iz gostega, raileCega, viSnjevega, belega ali rumenkastega nankinga. 1 pernica ciolga 180 cm, široka 116 cm ter 2 blazini za podglavo, vsaka po 80 cm dolga, 58 cm Široka, napolnjena % novim, sivim, trpežnim perjem JL 16'— s polupuhom K 20. Posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazino za pod glavo K 3—, 3'50, 4- . — Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12. višje — poštnine prosto. NeugajajoCe blago se vrne denar. S. Benl.seh In Destfhenltz št 810. Češko (Biilimervvald). SPP*- Ceniki zastonj in poštnine prosto, "^•fll Peter Gotič čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (v lastni hiši) PODRUŽNICA v Gosposki ulici štev. t nasproti „hTonta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti. CENE ZMERNE Edino pristni THIERRY-JEV BALSAM z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini šteli Menica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 patentovaaa steklenica za družino, primerna za na potovanje za K 5—. THIERRT-JEV0 centtfclijino mazilo.Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 3*60. Zavojnina še ne računa. To povsod znano domače sredstvo se rabi proti slabostim v želodca, zgagi, krču, kaši ju, zasliženju, vnetju, za rane itd. II NaroČila in nakaznice je nasloviti: A. Tflierry, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Bogaški-Slatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah. m vsaki stan. 'tf^?fltft'#^v9t'ff Krasna njvjst! Dokler traja zaloga, razpoSilja lopo pozlačeno, fino nnkor-• romontoir kavalir- žepno uro, z elegantno verižico, katera se od pristno zlate niC no razločuje, a finim kolesjem ter dvolotnim jamstvom z origin. plombo, komad za K 4 80, 3 kom. K 12*90. — Enaka ura, poniklovana, s srebrno verižico K 3'76, 3 komadi K 1025. Razpošilja se proti povzetja. — NeugajajoCe se zamenja v teku 8 dni, ali pa se vrne denar, -— torej nikake zgnbc. Cenik, z nad "h 00 podobami ur ter raznih zlatih in arebr. predmetov razpošilja na zahtevo zastonj in poštnino prosto mihael Horouit/, Krakau Dietetsgasse 57jB. POTNIKI V AMERIKO Pozor! -T Pozor! Kdor fcofe dobro in hitro potovati i francoskimi parobrodi i*a Hatt» t Ameriko* naj pifi« pred odhodom od domt i* pojamila »a nalo " ¦ najstarejšo firmo ——— Zwllchenbart, Basel (Švica) Ceitnlkkifktz L Za dobro in hitro ekspedicij o se garantira. ^9S^^^^MS^&^W^^^W9^^^B GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slos/enci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Smrti pspftje! PosMajte milo iz te torte Mame! Melje izvrsten. Gene običajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. Poskusite In sodite! Svoji k svojimi