tssn03s0-5s61
9 wu^^u ^^uu.-t
1,25 eVR • 300 SiT

ZOJIVA ZAVAROVANJA
nezgodna (n štipendijska zavarovanja za otroke In mladino 080 19 20 www.zoia.si www.ZâvarovalnicsMaribor.si
Pike, rože in domači naslanjač
Bojana Sp^gai
ysako leto se ob prihodu Pike /^ofiavičke v /laše /neslo 'avem, kako /lilro teče čas. Mo ja, saj je Še kúkšen mejnik, a ta je poseben tudi zato. ker yem. da je s Piko prišla indi Jesen in da bodo ledni in tne-seci tja do novega leta bezali člsio pre/titro. Tudi zalo, ker so dnevi vse krajši, noci daljše, vreme pa ne več laka prijazno, in vse več časa homo spet preživeli na loplem. v zaprtih prosiorih.
To je lahko problem za vse, ki v jesenskem času pripravljalo številne priredilve. Leto.^nji sepiemlvr Je z n/inu' tako htifia/ kot če dolgo ne. /w verjelno .se dol^o ne. iVe le da so ob ohdnskeni prazniku prireditve pripravili v mnofiih krajevnih skupnosiih. driištvih in zavndih. lefos je Pika prišla med nas leden dni pr^ kot prejšnja leta. 2al ji vreme mah nagaja, a vseeno ne dv(mtim, da bo največji otroški jestival v državi, na katerega smo lahko upraviC-eno p/mosni, tudi letos obiskalo veliko ljudi od vsepovsod. Sle vedeli, da dnevno na Pikinem festivalu za dobro jxjčutje in lehnično brezhibnosl sku-paj z nastopajočimi poskrbi tudi do 500 ljudi? V preteklih letih si,je festival uspel zgradili tak u filed, da se za obisk ni bari. Zi^odba pa je čisto drugačna pri mnofiih dm^ph prirediT\ïih. Tako so. recimo, v Mladinskem centru Velenje y peiek v Maxu pripravili koncert odlične In po svetu dovolj znane glasl)ene skupine, ki ga Je obiskalo ie SO ljudi. Odličen muzikál fjei>otica in zver v iZ' vedbi nadarjenih celjskih gimnazijcev bi si lahko, po prostih sedežih na treh predsiavah sodeč, ogledalo vsaj še 200 ljudi. Z obiskom im<^'o sirahow in težave tudi drugi organizatorji. Vieh dneh se poleg dogodkov ob občin.tkem prazniku, ki je prav na današnji dan, ze vrstijo tudi priredilve oh Evropskem prvenstvu cveiHč-arJev. To bo nep<ynoviji v dogodek, verjemite. Pa meje vseeno kar malo strah, kako l>o z obiskom. Med tednom, sploh v sredo in četrtek, se /w veliko spremljevalnih dogodkov Flori stike zgodilo na Titovem trgu in ob kulturnem domu. Bomo domačini znali lepo sprejeti 20 naj boljši h tropskih c^'elličarjev in njihovih ekip? Homo vsaj v nedeljo izkoristili priložnost, da vidimo vrhunske cvetlične kreacije po končanih tekmovanjih v Rdeči dvorajrl? Upít m. !n si močno telim. Največja nagrada organizatorjem {>rired{rev je namreč lep obisk. S tem Je poplačan ves njihov trud. Zato jih ludi pripravljajo. A lisiih, ki bodo vedno znova zalrjevali. da se v mestu nič ne dogaja. Ix) vedno veliko med nami. Kojih boste vpra.šali. kdaj so nazadnje šli na kakšno od kulturnih ali zabavnih prireditev, bo verjetno moral sp<miin seči daieč nazaj Pa ni res, da (Kmudbe ni. Bolj res je, da Je mnogim najlepše doma. V domačem nasionjaài. Včasih tudi meni. Se mi pa še ni zgodilo, da ml je bilo iai. če sem se odzvala vabilu organizaiorjev. 'Številni se res (XHrudiio in pra\' njihovi dogodki ml delijo tivljenje v meslu Velenje zanimivo in pestro.
Zalo ram v ieh lepih in zanimivih dogodkov polnih dni polagam na sne: Izkoristite priložnosti, ki vam jih v na.^em mestu ptntujajo razlivfii organizatorji. Verjemite, da sf boste tudi z obiskom prireditev močno popestrili vsakdaji. In pozabili na skrbi, kijih ima zagotovo vsak od «av.
Čestitka

lEAlllO
VIÎIJÎMJIÎ
Velenje je bilo nekaj ur odrezano od sveta
Narava je spet pokazala svoj prav - Cestne povezave med Velenjem in ostalo Slovenijo katastrofalne
Čeprav nas je narava že nekajkrat opozorila na naše neustrezno ravnanje, nas to še ni izučilo. Torkovo deževje je znova presenetilo številne kraje v Sloveniji, v velikih težavah pa smo se znašli tudi Velenjča-ni. Velenje je bilo nekaj ur dobesedno odrezano od sveta, kar Je med drugim pomenilo, da nismo imeli dostopa do obeh bolnišnic. Vse ceste, ki vodijo do nas. tako proti Celju kot Koroški, so bile poplavljene.
Dalje na strani S2.
Spoštovani občanke in občani,
ob 20. septembru, prazniku mestne občine velenje, vam čestitamo in vas vljudno vabimo, da se udeležite ^ osrednje praznične prireditve, KI bo
danes ob iç. uri v domu kulture velenje.
Prav tako ste prijazno povabljeni še na druge
prireditve, ki jih pripravijamo ob našem prazniku.
Župan, Svet in Uprava
Mestne občine Velenje
9770350556014
KU
lokalne novice
Era odprla Goodcenter v Šenčurju
Šenčur • Družba Hta Good, hčerinsko podjetje Skupine Hra iz Velenja, Je pred lednom dni v Paslovni coni A v Šenčurju pri Kranju odprla novo poslovno enoto Got^dcenler. Namenjen je več-jim» poklicnim poslovnim odjemaiccm. koi so hoteli, resiavracije, podjetja, ki se ukvarjajo s ca le ringom, javnim zavodom, kol so $ole. vrtci bolnišnica, pa ludi posameznim gospodinjsivom predvsem /. Gtjrenjske in iz Ljubljane z okolico.
Ptjslovnim uporabnikom bo na voljo ludi ponudba Top storitev • 10 so di>datne s I ori I vc irgi)vskjh centrov družbe lira Cîood, ki om<igoCajo celovito ponudbo izdelkov in slorilev na enem mestu 1er povezanost siiitemov med seboj.
Izgradnja Goodcenrra Šencnr je siala blizu 3 milijone evrov. omogočila pa naj bi zaposlitev 20 dclavcem.
V naslednjih dveh letih naj bi Skupina Lra odpria laksne oskrbne cemre se v Ljubljani. Mariboru. Murski Soboti, Novem mestu in še enega na (îorcnjskeni.
■tp
Med nominiranci tudi podjetje Rihtar
Rogaška Slatina • Danes (v cetnek) bo v kulturnem centru Rogaška Slatina prireditev, na kateri bodo razglasili poslovno zvezdo in ji podelili laskavi naziv savinjsktvzasavske gazela 2007.
Nominiranci so trije, m sicer podjeije l^ihtar iz Ljubncga ob Savinji lermo tehnika iz Braslovč ter podjetje Vitli krpan i/ Smarij pri Jelšah- Prireditev bodo začeli ob IX. uri.
mtp
Do konca leta še tretja faza
Šoštanj • Prenova tretje faze zdravstvene postaje Šoštanj bo zajemala prenovo medicinskega laboratorija in otroškega dispanzerja ter nameslitev klimalizacije. Priprave na začetek del so morale biti usklajene z ministrstvom za zdravje, kajti kandidirali so za njihova sredstva In s postopkom javnega ra/pisa za oddajo del niso smeli pričeti prej, preden niso dobili sklepa oziroma soglasja resornega ministrstva. V Šoštanju pričakujejo, da bo pogodba podpisana v teh dneh. po pogodbi pa je rok za zaključek del petdeset dni po ptîdpisu pogodbe, Tdio načrtujejo, da bodo predvidena dela. ki zajemajo 253 kvadratnih metrov prenov, končana do začetka decembra. <îlavni investitorje Občina SoStanj, k<^l soin-vestitoria pa Zdravstveni dom Velenje in Ministrstvo /a zdravje. Naložba je vredna blizu 300.000 evrov.
■	mkp
Svet zavoda potrdil Ivana Kotnika
Velerye - V začetku oktobra se dosedanjemu direktorju Šolskega cemra Velenje Ivanu Kotniku izteče petletni mandat. Na razpis je prispela ena sama vloga, in sicer jo je poslal dosedanji direktor Šolskega centra.
Pred nedavnim sojo obravnavali člani sveta zavoda Šolskega centra in Ivana Kotnika znova imenovali za direktorja zavoda. Pred dokončnim imenovanjem ga mora potrditi se ministrstvo za iolstvo in šport. A aajbr/. ne bo težav, saj naj bi tudi ministrstvo nagovorilo Kotnika k ponovni kandidaturi.
■ tp
Muzej usnjarstva uspel na razpisu
Šoitaiy ■ Občina Šoštanj si vnto let prizadeva, da bi v mestu postavili spomin na generacije številnih usnjariev. ki so vse od leta 1788 živele in usujarile v Šoštanju. Zalo so se prijavili na prvi javni razpis regionalnih razvojnih programov, ki ga je junija objavila služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in s projektom Revitalizacija zgodovinskega središča Šoštanj, prva îaza Muzej usnjarstva, na razpisu uspeli.
■	mkp
Mayerjeva vila pred prenovo
Šoštarý - PnViekt prenove Mayerjeva vile z vrtom teče p(î začrtanih smernicah- Projekina skupina se staja enkrat tedensko. Trenutno so v lazi priprav pridobivanja soglasij in pred tem. da vložijo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembe namembnosti objekta.
Konkretna obnovitvena dela bodo pričeli jeseni. Gre za občutljiva, tudi restavratorska dela, ki bodo tekla po navodilih in pripo ročillh Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območna euote Celje. Deia bodo zaključili do pomladi. To jesen bodo pričeli tudi obnovo oziroma rekonstrukcijo vrta zaradi vegetacijske dobe rastlin. ki jih želijo posaditi v vrt.
»Invalidnih pokrajin ne bomo podprli«
V Velenju so člani strokovnega sveta socialnih demokratov razpravljali o prihajajoči pokrajinski zakonodaji - Njihova podpora zna biti odločila, zato bodo vladi podali nekaj zahtev
Veleiye, 16. september • Strokovni svet SD za lokalno samoupravo in regionalizem je v nedeljo dopoldne v dvorani Nove pripravil posvet o predlagam pokrajinski zakonodaji. Članom sveta so se pridružili tudi poslanci državnega /bora. Pa dobrih dveh urah razprave, v kalert^ so se aktivno vključevali :^tevilni prisotni, so oblikovali nekaj sklepov o stali-sčih stranke pri sprejemanju bo dočc pokrajinske zakonodaje, predsednik stranke Borut Pahor pa je na tiskovni konferenci tak(|i po posvetu komentiral tudi izjavo poslanca SDS Jožeta Tanka, daje zarotnik.
Na tiskovni konferenci je predsednik SD Borut Pahor najprej povzel razpravo in sklepe. Povedal je: »Posvet smo sklicali zalo, ker prehaja sprejemanje pokrajinske zakonodaje v zaključno fazo. Socialni demokrati želimo sprejemati odgovorne odločitve, zlasti zato. ker postaja vse bolj jasno, da utegne biti naša podpora zadnjemu od zakonov, ki bo prišel verjetno na dnevni red na decembrski seji državnega zbora, to je zakon o ustanovitvi pokrajin, ki bo določil tudi njihovo število in je sprejel z dvel,-reijinsko večino, odvisen od naše politične odločitve. Mi ne samo da pričakujemo, ampak zaradi nase odgovornosti, ki jo imamo pri sprejemanju zadnjega od sestih pokrajljiskih zakonov, od vlade zahtevamo, da pripravi paket zakonov, ki so neizogibni za sprejem Zakona o ustanovitvi
pokrajin. Popolnoma razvidno nîora biti, kakšne bodo pristojnosti pokrajin, kakšna bo njihova vsebina, kaj si lahko od njih obetamo, (»lede tega bomo dali vladi tudi nekalere vsebinske pogoje, pod katerimi bi bih pripravljeni te zakone sprejeli. Ce bomo ocenili, da so zak<mi, ki jih lahko sprejme vladajoča
pogojev sprejela in da bi lahko mirne vesti in z dobrimi argumenti .SD podpri zakon o ustanovitvi pokrajin.«
Na naše vprašanje, na katerih področjih bodo imeli največ pripomb oziroma zahtev, je Borut Pahor odgovoril: »Danes smo postavili vsebino pred število pokrajin, pri čemer ne želim skri-
Razpravo socialnih demokratov o pokrajinski zakonodaji so vodiii Borut
Raitor, Bojan Kontič in Miran Potrč.
koalicija brez nas, ker je pri glasovanju dovolj navadna večina in ne bodo upoštevali nekaterih na-^ih temeljnih zahtev, bomo po z.no jeseni sklicali konferenco stranke in tia njej z glasovaiîjem odločili, ali navkljub temu, da socialni demokrati podpiramo pmces regionalizacije, v decembru ne bomo podprli zakona o ustanovitvi pokrajin. Gre za veliko politično odgovornost. Želim si, da hi vlada večino na^ih
vali. daje mnenje strokovne skupine. da bi bila številka 14 pod določenimi pogoji za nas Sprejemljiva, čeprav nekateri menimo, daje to zelo veliko število za tako majhno državo. Sirinjam pa se z argumenti, da je morda preuhitro govoriti o številu, če ne poznamo simulacije pokrajin. Opozarjam, da «invalidnih pokrajin« ne bomo podprli..«
Poslanec SD Bojan Konhč je k povedanemu dodal, da stališča
SD (îstajajo nespremenjena. »Dr-žava potrebuje decern ral i/acijo. Zato ta projekt ves čas podpiramo.« je dodal in povedal, da si želijo, da regitmalizacija ne bi po-vzročala nepotrebnih dodatnih stroškov.
Na koncu je Borut Pahor komentiral se oznako poslanca SDS Jožeta Tanka, da je zarotnik. »Ccz pi> lelje sem bil sam in še nekateri kolegi v moji stranki tarča številnih napadov demokratske stranke in zlasti vodje njihove poslanske skupine- Na nobenega od teh napadov se nisem odzval, ker mislim, da bi s tem samo pregreval politično ozračje. To, kar ponuja kot kosi za glodanje kolega Tanko sedaj, pa ne vodi nikamor. Mislim, da je tokrat šel čez mejo. To me ne skrbi, skrbeti pa mora predsednika vlade. On mora ugotoviti, ali res v državi obstaja zarota proti državi. Če obstaja, mora ukrepali. Ce ne. pa bi bilo prav, da svetuje Tanku, da se mi opraviči«
■ bs
spet se potrjuje: enotni smo v rcusličnosti
Enotni o pokrajinah, a vsak hoče svoje, enotni v odnosih s Hrvaško, pa vendar nismo - Eni trdijo, da so še najbolj enotni kandidati za predsednika •Velenjska ministrica povzročila novo aktivnost upokojencev
Sivan so lake, du eni že fie vedo veé, kaj Je boljše: do siuo efioUii, kar la/iko íudí fwne/ii. Ja vsi trobimo v en ro^, ali hof/to sloveřh sko različttl. Pa vse kaže, da smo po do^etisko etioinl. To fKunenl da vlečemo vsak v svoj konec. To se pri nas zadnji (-as spet kaze na več luxiročjíli Ko smo že mislili, da smo z%odbo o nshmoviivt pokrajin končno prii)eljali do uspešnega konca, bi eni zadelo radi spravili skth nyda na začeiek. Hudič je pač v podr<ibnosiih in mmy^i se bojijo, da hi jih koalicija, oziroma bolje rečeno vlada, rada s sprejel/em le začel' ni/] zakonov sjusljala na led. Pa se tako pokazale te pr\e raziHÚe z Novo Slovenijo in ludi SLS, ko so le nekako zakrpali, so pf)staíi bolj glasni v nekalerib dn/^ib purlumeniarnih strankah V nedeljo v Velenju mdi s(K'iuini demokrati, ki bi radi pred sprejemanjem lovrsine zakonodaje imeli na mizi ^es paket zakono\\ v javnosii so najbolj od' nmale besede Pahorja in domačina Koniiča, da ne želijo imeli invalidnih jiokrajin, da Je bolje projekt presioviV na naslednje leto kol ustanovili lake invalidne ixtkrajine. Za j)rehtiiev razprave o pokra-jiiiskib zakonih se zavzemajo wdi v JJ)S, Odločno pa so se za svojo pokrajino pred dnevi zavzeli Korošci, se vedno pa se niso dogovorili, kje naj bo sedež pokriijine.
Neenoinosi se po dokajšnji enoi}}osH. kot jo Je bilo videli prvem pogovoru premiera Janše s predsedniki parlamentarnih slrank, čuti tudi v odnosu s Hrvaško. Prva poročila, kako smo vsi za to, da nam mej/te in dru^e spore pomaga rešili mednarodno sodišče, so .se {x)ka-
zala za prehitra. Pokanja je vse več, ludi med samimi koalicijskimi slrankami. /e lo, da so dogovor na Hrvaškem sprejeli domala s ploskanjem. je nekaterim dah mislili! Sicer pa ni pričakovati, da bi stvari odioàieje rešili kaj kmalu, .u/j .sosedje tik pred w^litvumi, lo pa ni primeren čas za laka reševanja. No, potem bodo pa hnalu voli fw /;/7 nas...
Neenotnost je hilo spet zaznali ludi med vladnimi strankami. iMhko bf rekli, da Jo Je /HJVznKila nova minisiríca za zdraxje, naša Zofija Mazej Kukovič. Ta je namreč razrešila oziroma .^prejela »vljiidnosfni«^ odstop državnega sekretarja Dorjana Marušiča, ki ^a dobrt) poznajo v bolnišnici Topolšica. kjer je pred časom ixmtaf:al razpletati nastale ležave. To Je močno razjezilo ministra Karla Erjavca, ki je zagrozil z izstopom iz koalicije. "Ze spel!" so porekli nekateri. Desus Je namreč take grožnje izrekel že večkrat, pa še vedno osia/a v vladni koaliciji Jutri naj bi bilo znano, če mislijo tokrat resneje, ali Je šlo le .^e za eno prazno grožnjo. Mnofii pravijo, da so si. vsaj v večini, še najbolj enotni kandidati za novega predsednika države, Vsaj za zdaj še ni nol)enlh preostrih nasprotovanj in kazanj na re.sne pomanjkljivosti. Ah Je res vsaj na Jem podivčju zavel nov wier političnega obnašanja ali pa kandidati kakšno težko orožje hranijo za flniš kampanje?! Oh vseh teh različnih dodajanjih, kijih nekateri imejtujejo tudi %olo politično iaračkanje, ni čudno, da je v.\'e Slovencev proti gradnji mega zabavišča litdi la je sicer razdelil celo vladno koalicijo, .so/ mu Je najmanj naklonjena Nova Slovenija^ A ludi /utvadni ljudje .'sprašujejo, ali res potrebujemo tak in tako velik center, ki lahko dodobra spremeni podobo te%a dela Slovenije^ na katerega smo .sicer po priključitvi lako ponosni. /Maj se bo verjetno moralo kmiúu j^okazati, kako trdno zavezo so nekateri pre<isiavniki drža\'e dali ameri.^ki strani. Ah jo bodo morah držati, četudi bodo ljudje proli, aH pa bodo lahko ameriški strani dojmedali, da imamo demokracijo tudi jm nas. Ah se ne sliši slednje lepo!?

NAS ČAS i2A|a: čsupbnMalonšU k
Kn^m». iiAMttit.
tdnfa ob čcOtHi Cera posamezne^ izvoda ^ 1,25 €{300 StT) ĐDV. 0.1 €(23,50 SITI, csra ímOí bwODV î.14 € 4276,50 SIT)). Pd pi^ Hne 11 % h mnećne 7,5 H popust
Crtdništvo: Bofts 2alo£é>( (dnektor), Slane Vovh (odgovorni uiednik), Mitona Krsti^Flaninc (pnnoćnica urednika), Jane Piesntk. Taijsna Podgoriek. doj^ žpegel (no^^naijll, Una Zákonek (uiednca /ad^), Jan|a KoSiit^peçel (tehnična urednica), TcinaZ Geišak (oùQkDvaiec). Prsfagend»,' f^ina Jug (vM|3 propagande), Saác KorMinik. Jure Bertink (propagandlstak
Sidtí uridine b ivmt: 3320 KUrtčm ?l ^ {L 202.
(ilefon r03| 8SB 17 90. tililu |03j 897 48 43.
TRR • Nova LB, Vetenje: 0?A2S-002013:S^4
Emell; pre$d9nascai5!
Oblkmnji In Tit priprm; Naš ćas úí>í3.
TfeâcTskairaSETdj}. Na1dad»:5400í7vcidw
Nenerdûidh iologralQ in nAofiiMV u wačinti
Po o ODVje "HA ias" uvršden med proizvode írdumalMiega zra&ap za
kalere » ptaduje dmek po	srccnl Letno IzMe 52 šlevllk
PRAZNIČNI POGOVOR
»Praznovanje je priložnost za veliko zgodb in dogodkov«
Pred današnjim praznikom mestne občine Velenje smo se pogovarjali z županom Srečkom Mehom - Velenje se bo v dveh letih, do 50. obletnice mesta, precej spremenilo
Bojana Spa^ef
Velenje - V Mesini občini Velenje so tudi Icios ob občinskem prazniku pripravili vrsto prireditev, ki se vrsiijo vse od /ačelka mescca septembra do prvo polovice oktobra. Danes bn ludi osrednja slavnostna prireditev, na kateri bodo ra/^lasili letoj^nje občinske nagrajence. September je zagolovo eden dogodkov tïajbolj polnih meseccvvletu. Prav vtem lednu je župan predal svojo lento Piki Ni>gavičkl, ki je mesto spremenila v pravo turistično atrakcijo. bliža pa sc tudi evropsko prvenstvo v floristiki, zaradi katerega bo v Velenje uprla oči tako rekoč vsa Hvropa. Vclenjčani sc že veselimo tudi tradicionainega Jesenskega sejma na Titovem trgu, ki vedno popestri dogajanje v centru.
;^upan je v uvodu povedal: »Praznovanje je vediio priložnost za veliko /^odb in dogodkov. Prireditve smo namenili nam. prebivalkam in prebivalcem. pa ludi driigim. V upravi MO Velenje vseh prireditev nismo organizirali sami. K sodelovanju smo pozvali krajevne skupnosli, javne zavode, po-djcija in društva. Odziv je bil dt>-ber, zato je program dogodkov res hogai. Organizatorjem bomo največje priznanje in zahvalo dali z obiskom.«
Na nase vprašanje, kaj je listn, kar se muje včasu od lanskega do Ictoiinjcga praznovanja najbolj vl.isnilo v spomin, pa je Srečko Meli odgovoril: -»Težko bi i/posta» vil en sam dogodek- Med najpo-membjiejse sodi pridobitev viso košolskega študija na področju varstva okolja in Fakultete /s< energetiko. V študijskem leiu 200K/2009 bomo vpisali prve studente. Veliko prostorskih in ostalih pogojev imamo že izpolnjenih, tudi finančnih. Zelo pomembna je regi<malizacija, ki je v pripravi. Najpomembneje pa se nii zdi. da smo ohranili dober gospodarski položaj. Će bomo Vclenjčani tudi v prihodnje znali držati skupaj, nič ne more ustaviti razvoja.«
Staro Velenje se bo prebudilo
/upan nam je predstavil nov cikel investicij, ki bodo po njegovih besedah precej spremenile ptv dobo mesta. Nekatere naj bi bile končane v dveh letih, d<i 50. oblet rdce odprlja središča mesta, torej do 20. septembra 2009. »Močno se bo spremenila tudi podoba Starega Veleuia. Denaci-onalizacijski postopki se bližajo koncu, v Starem Velenju občina odkupuje objekte, kar nam bo omogočilo območje lako na zunaj kakoriudi vsebinsko celostno
urediti, Pridobivamo ludi sf> glasja vseh lastnikov Mayerhol-dove hiše, kije najbolj dotrajana. Pripravljamo pogodbe in mislim, da bomo že v nekaj dneh vložili vlogo za gradbeno dovoljciije za rušenje objekta. Spremembe bo doživel tudi prostor pri Hotelu Razgorsek, odkupili smo Vilo Bianco. ki jo bomo do konca obno vili in prostore v njej namenili eni od mestnih dejavnosti - dokončne odločitve o namembnosti sc ni. I.ahko bo tam dekaoal nove univerze, lahko pa tudi pokrajinski urad. Obnovo po predlogu velenjskega arhitekta Roka Polcsa naj bi pričeli v letu 2008.«
Začenja se nov dkel investicij
Lansko leto ob občinskem prazniku smo v mestu uradno dobili več noMh pridobilev Se več naj bi jih bilo v prihodnjih dveii letih. »Investicij bo zeio veliko, nekatere že potekajo. Na vpadnici iz celjske smeri bomo uredili dve krtíŽi-iči: pri odcepu za Gorico dela že ptnekajo, saj bt> v Trebui^i kmalu stal nov nakupt5valnj center in po slovno središče. Upamo, da sc bo v lelu 2008 začela ludi gradnja v dolini pod Gorico za bencinskim servisom, kjer ho prostora za okoli 100 hiš- Drugo krožišče ho mesto dobilo v glavnem križišču pod skakalnicami, po zagotovilih prisiojnega ministrstva hi dela morala steči letos. Ob Cesti talcev bomo dobili še en poslovni center. veliko so postorili ludi v poslovni coni Gorenje. Kot kaže, bodo v letu 200S vendarle začeli gradhi vodno mesto ob Velenjskem je/xífu. ob golf igrišču naj bi zasebniki postavili hotel.«
Napovedal je Se ureditev zbirnega centra za odpadke na področju komunalnega odlagališča, ki mora biti končan v letu 2008. »Računamo, da bo na področju sedanjih raislinjakov PUP-a zgrajen Dom za varsivo odraslih, tečejo pogovori o lem, kdo bo investitor, in tudi o novi lokaciji PllP-ove dejavnosti.«
V načrtuje kar nekaj obmw cest. Med njimi je cesta na Paški Ko/.-jak, Subotiska cesta, cesta v Ćr-novi. gradijo pločnik do Kavč ... Tudi gradbenilî parcel, ki jih v mestu še vedno močno primanjkuje predvsem zalo, ker lastniki stavbnih zemljižč niso pripravljeni prodali zemlje, naj bi bilo več. ^.u-pan pravi: »Na (Občini pripravljalno prostorske pogoje za lajno, Skale-ilrastovec, Šentilj, Vinsko Goro, Staro vas. Izgradnja na Selu naj bi se končno začela leta 200X.«
Tržnica bo poicrita
v Velenju smo v preteklili letih dobili kar nekaj novih ali povsem
Veliko investicij bomo dobili s pomočjo zđsebnii(ov po idjuču Javno-zasebnega
partnerstva.«« (foto: S. Vovk)
obnovljenih objektov v samem središču mesta, obnova pa šc ni zaključena. Kot napoveduje župan, bi) mest^n) središče v bližnji prihodnosti še spreminjalo svojo podobo. »Prostor, kjer je tržnica, bo dobil novo podobo v leiu 2008. /grajen bo nov objekt: v pritličju bodo lokali, nad njimi pa stanovanja, Tu bo tudi garažna hifi Al okoli 500 parkirnimi mesti. Atrij pri Novi bo še naprej namenjen tržnici, pokrili ga bomo s slreho. Će bo takšna tržnica za-dok^ala, bo oslaia tu, če bo po trebno, bomo poiskali šc dodatno lokacijo. Uporabili bomo ludi prostor okoli Nove, kjer bodo predvsem dopoldne ludi slale stojnice.«
Izvedeli smo. da bo nekdanji lokal KSC urejen za podporno dejavnost tržnici in prireditvam v atriju. s čimer bo mestno središče laže zaživelo. »Center mesta je bogatejši za lekarno in banko, nekaj sprememb bo še v prihodnosti in upam, da bo središče mesta kmalu še lepše,« je se dodal župan.
Nov športni parle s pomoqo države
MO Velenje je bila v zadnjih letih zelo uspešna pri pridobivanju nepovratnih sredstev na državnih in evropskih razpisih. Zadnji tak uspeh je bil avgusta, ko je na razpisu Ministrstva za šolslvo in špon pridobila kar 130 tisoč ev-rov za ureditev šponnega parka v ccntru mesta. Srečko Meh dodaja: >^Gre za ureditev športnega parka na sedanjem »travniku« med osnovnima šolama Aniona Aškerca in Gustava Šiliha, gradili ga homo začeli v lelu 2008. Pridobivamo gradbeno dovoljenje. Iskali bomo tudi soin vesti toija ali najemnika, saj ga bomo uredili po ključu javno-zasebnega partnerstva. Kandidiramo pa ludi za nepovratna sredstva za ureditev adrenalinskega parka na območju nekdanjega leinega bazena, kjer bomo uredili tudi prostor za druženje mladih ob glasbi. Tam se bodt> lahko zadrževali, zabavali, ne da bi koga motili Veliko sred-
stev na razpisih smo pridobili tudi zato, kerjc razvojna skupina, ki jo bomo kadrovsko še okrepili, pripravila res dobre projekle in dokumentacijo za prijavo na razpisih.«
Kulturo ponuja nove priložnosti
Veliko se v mestu dogaja še na dveh področjih življenja. Dobi-
vamo nov javni zavod na področju kulture Festival Velenje, Pričakovanja župana so velika. »Pričakujem novo energijo, ideje in dobro delo. Pričakujem, da bomo zatali izkoristiti naše sodelovanje v projektu Evropska prestolnica kulture 2012, kije za nas velik izziv. Imamo veliko odličnih ustvarjalcev na vseh področjih kulture, potrebujemo pa še dobre mencdžeije. ki bodo znali to
predstavili doma in v svetu.«
Srečko Meh je zad<^voJjcn tudi, ker se vsako leto rodi okt)li 300 novih meščanov in meščank. »Nekaleri menijo, da so otroci strošek. A to je sladek strošek, to je naša prihodnost. Letos se bom ob občinskem prazniku sreča) s .^01 prvošoicem. Rodnost ne upada, kar je dobro. V Vrtec Velenje je vpisanih 1049 otrok, kar je 200 več kol pred nekaj leti. Tudi zato btnno enega t)d vrtcev v mestu dogradili, s i^odjetjcm Go renje pa se dogovarjamo o ureditvi enoie vrtca za otroke zaposlenih na primerni lokaciji.«
Nagrad nikoli ni preveč
Ob koncu pogovora smo se ustavili še pri današnji svečanosti in podelitvi občinskih nagrad. Zupan pravi: *Prav vsi letošnji nagrajenci si nagrade zagotovo za-sluz.ij<î. Menije žal, da nagrad ni še več, saj je zagotovo med nami veliko ljudi ki s svojim delom iii življenjem veliko prispevajt) k razvoju in življenju mesta. Vsen: nagrajencem iskrent) čestitam in ob prazniku čestitam tudi vsem občanom in občankam!«
SOCIALNI
Območna organi^cija SD Velenje

SKRENE ČESTITK OB PRAZNIK MESTNE OBČINE VELENJ
Svetniška skupina SD v Svetu MO Velenje
MED NAMI
'^HIAS 20. septembra 2007
Dušan Mlinšek - častni občan Velenja
Diiš(W M/inšek sodi darm umi mjhofj znane Slovence, saj je bil med drit^int ludi predsednik sxemne gazdanke organizacije. v Velenjn pa je znan bolj med stare/šimi prebivalci, med mlajšimi pa je dokaj neznano ime in veiikokrai se sprašuje/o, kdo U) je. Rodil se je v znani wlenh ski uà(el/ski dndirň Frana Mlinska /n je dober /lasledmk svojega očeia.
Dušan Mlinsek danes rad reče. da je imel srećo, da se je rodi! v znatii velefjjski učiteljski rodl>ini, in da je imel srečo, da je bil filegov oče priznan velenjski učilelj. řole^ lega se še danes rad spominja brezskrbnega oir(>šl\'a v Velenju, ko pravi, da so imeli pravi »El Dorado«, ker so se iahko brezskrbno igrali In uživali v naravi, Se vedno z velikim iičiikom gos'ori o Paki. Trehušnici. Lepeni, Blatnici, Misli-fýi, o gozdovih f)i)d gradom. Koiiju, o /i»^ ljet}ju rib. o žabaJi in še marsikaieri paie-gavščini. ki so jo ušpičili.
Rodil se je v velenjski osnovni šoli (danes je v njtif Vila Mojca), šolo pa je obiskoval v nekdanji grajski koniušnici, kije danes ni vec pKonjušnicuKje bila šola, kije siala na prostoru dana.^rf/ega Standarda in jo je z led pač povozil čas, a je kljub lemu oHtala zapisana v njegovem spominu. Rad .Ke si>on}inja učenja v njej. se rqjii pa nepozabnili spominov, vezanih na preživljanje prostega časa, Ne more in ne more pozabiti rib. ki .vo jih lovili y Trebu.^-niči. lovljenja ptičev, prebiranju knjig na drevesu ob šoH in še in .ve. Bil je prvi od štirih olrok: dva fania in dve dekleti: Dušan, B<^rul, Breda in Alenka. Prva leta življenja je preživel na šoli, feťr so tudi stanovali, naio pa so se preseliH v hišo. kije danes ludi ni več. Siaia je na pwstoru ob Faki na drugi strani osnovne šole Ajitona Aškerca.
žal se je morala konec sedemdesetih let umaknili blokom.
Du.^anje osnovno .solo obiskoval v Velenju. v ?nžjo gimnazijo pa je odšel v Celje. V gimnazijo je hodil do leta 1944. ko so ga spomladi vpoklicali v nem.^ko vojsko. Odšel je v planince na Hrolsko, od tam pa na rusko fronto v Ukrajino. Na ruski froniije ostal le kratek čas, siý so se morali umikati, pri umiku pa ga je na tneji med Romunijo in Madžarko zadelo v roko in nogo. Po okrem/iju v bolnišnici na Slova.škem je odki naza/ v Nemčijo, od kader mu je uspelo priti nazaj v Slovenijo. PoslaUsoga v bolnišnico v Novo Celje, kjer je ostal le kralek čas, od lu mu je uspelo priti nazaj v Velenje^ Ihma so bih nemalo presenečeni, a hkraii izjemno veseli, /tínimivo je ludi lo. da se je ist(f-časno vrnil domov tudi bral Borul. kije bil sicer v partizanih in je začutil, da bo bral prišel domov in da ga mora videt. Vse to se je dogajalo okoh božiča, kmalu po novem letu pa se je Dušan odločil in namesio nazaj v fiemško vojsko odšel v partizane. Pristal je v M diviziji in sicer v Tomšičevi brigadi, kjff j^ bil kol apotekarski referent zadolžen za nabavo zdravil in sanilelnega materiaJa. Prestal je vse bitke in se kmalu ito vojni ifonovno vpisal v šolo in jo uspešno končal. Na 2. svetovno vojno naj omenimo še en zofiimiv detajl, ki govori o leni. da sta se osebno poznala nemški feldniaršal f^rwin Rom-mell in njegov oče Fran Mlinšek, ki je generalu v neki bilki rešil živ(jefye. To poznanstvo je pripomoglo, da Mlin.ška in ftjegove rodbine nai fie bi izselili v .Srbijo, kar je doletelo vse druge učitelje.
Ko se je bih treba vpisali na fakulteto, ga je oce vprašal, kam se ho vpisal. Di/šan
mu je odgovoril, da na gozdarstvo. oČe pa mu je odvrnil, da tja pa menda ja ne bo šei saj .vo tam le pljand. Dušana je vleklo tudi na medicino, a seje končno vendarle le odločil in pristal v 'Zagrebu na fakulteti
izredno všeč, sc^j je uíisxil v nepreglednih gozdovili Roga, Notranjske in okolice, a je moral lo delo kmalu zapustili, saj so ga vabili na novo delovno mesto. 7. ministrstva so g:a ponovfto presla:vili. tokrat v 6Vo
za gozdarstvo. Fakulieio je končal v predpisanem roku in iskal mesto, kjer bi se za-posllL Dodelih so mu mesto na Hrvaškem, saj je končal fakulteto lam. a seje raje odločil in odšel r Slovenijo, kjer .so mu seveda hitro našli delovno mesto. Takrat .ne je v Sloveniji delala inventarizacija gozdov in iyušan Kfinšek je bil določen, da opravi inventarizacijo gozdov viianjskih predelov Pohorja In v Šaleški dolini, nato pa .^e gozdov v Prekmurju in Slovenskih goricah. Na predlog Matevža Haœta so ga po dobrih dveh letih presiavIH na ihlenjsko. kler je prevzel delo voditelja gozdne uprave Podturn. Delo na Dolenjskem mu je bilo
ver^ (iradec. kjer je prevzel projekt urejanja gozdov.
V Slovenj Gradcu se je loti! pionirskega dela, to Je sonaravnega načina gosfKtdar-jef^a z gozdovi Ugotovil je, da so slovenski gozdovi izrabljeni in kaico je ireba si\'ar začeti obračati Pri izdelavi leh načrtov je bii izveden eden od rigoroznih zasu-ko)' v gozdarstvu: stran od divjih posegtrv v naravo, prepovedani so bili goloseki in ukazana prodaja ovac in koz. V Pergerle-vih gozdovih v Mislinji so bile izvedene prve načrine meritve in ugoiovljeni prirastki: okoli 150 do ISO kubikov na hektar, zdaj pa je tega prirastka že okoH 450
kubikov. Tako velik odmik je bil izveden v Sloveniji in cela Bwpa hodi k nam gledat, kako je bil izveden tako velik napredek. »Gozdje naravina pratvorba. ki gaje v tisočle0t ustvarila narava za propagiranje življefi/a kol življenja, zdaj pa pride človek in ga na ceh zgodovinski poli uničuje. Slovenija je spet zeletia: prepoved je premalo, važno je, da ti izdelaš metodo, kako ti to spraviš na noge. to pa je sona-ravni način gospodarjenja^^, kol še danes rad ime dr. Dušan Mlinšek.
Doktorat je vpisal v '/.(irichu in ga uspešno končal. /. maierialoni, ki ga je pridobival v Sloveniji, je doktorat uspešno zakijučil in začel predavati na fakulteti o gojenju gozdov. Spel je prišla odredba, da je treba na fakulteta Čeprav se je Dušan MVmšek nekaj čusa upiral, da Ijo pogrešal delo na terenu, je moral kloniti in se še enkrat .selití, tokrat v Ljubljano, kjer je ostal vse do konca svojega delo\'nega obdobja. Svoje delo o sonaravnem konceptu gosfKkiarfertja z gozdovije le še razširil na splošno varst\y) okolja.
Več kol deset let je bU preiisednik Svetovne gozdarske organizacije in je ludi tam poskušal da bi sprejeli njegovo idejo. V .svi^em žlvljefiiu (rojen iO. 9, 1925) je postoril marsikaj In marsikje so si zelo zapomnili njegow delo. Prav zato je prejel številne svetovne in evropske nagrade in priznatya. med katerimi naj omenimo le priznanje organizacije Združenih narodov. častno člansim v Swiovni gozdarúi organizaciji, je Ambasador znano.'ili Republike Slovenije, ima častni doktorat Norveške v Oslu. od danes pa ho tudi častni ob(/m i^lenja.
■ Damllan Hljailc
m
REPORTAŽA
Pika je padla z neba
Pika Nogavička že osemnajstič odprla svojo deželo - Tudi letos največ dogodkov ob Velenjskem jezeru
Veler\je - Pa je spel prišla. Nagajiva. iskriva, pisana in ra/.igrana Pika Nogavička. Na nedeljski izvori lvi od iclos ptilnoleliicga Pi-kinega fcsiivala je bilo pri/.ori^ce polno obiskovalcev, ki so /. velikim pričakovanjem prišli pozdravil svojo prijateljico Piko. Pred njenim prihodom so prisoinc havale plesalke plesnega studia N. večkrai seje odvriela ludi Pikijia
hinina. Leiasje glavna junakinja ledna na festival prišla na prav po seben način - spusiila seje 5 padalom. v lanOemu z odličnim padalcem. inštruktorjem Borutom Er-javMm. Se pred Piko so nas s ski^ki razveselili člani dr/avnc padalske reprezentance, v kateri so bili večkratna svetovna in evropska prvakinja [rena Avbe|j, večkratni svetovni prvak Domen Vo-
(lišek, svetovni prvak v para-ski skoki]] Matej Bečan in prav tako odlični Jure Ko^ak. Skočili so 5 1000 metrov visine, Pika pa kar s .1000 metrov. Pogumna je, ni kaj, skočila pa je malo /a članom niv voust a nov ličnega kluba Adrenalina sport Velenje Petrom Anžnr-jeni- Po pristanku in prisrčnem pozdravu očeta. Kapitana Nogavičke. je Pika na svojem konju pri-
Pikina pesem in Pikme p/e»d/he. Brez rrjîfi ni fest/vaia. Pikino pesem pa zna zapeti vsako leto več otrokr
Tuđi letos je Piko, tisto uradnOf pričakalo veliko malih in velikih Pik, Pikcev iti gusaijev. Njenega prihoda so se
iskreno razveselili.
jahala d<i odra, kjer so jo že čakali najmlajši t)božcvald. »Ne, nič me ni bilo strah tam zgoraj. Videla sem veliko malih Pik in Pikcev. kar je bil veličastne pogle<3. Vesela sem. da sem spci med vami.« jc
povedala svojim prijaieijem. ki so že na oivorilev iesiivala prišli od vsepovsod- V lem tednu je Pika tudi županja Velenja - župan Srećko Meh ji je iento predal do sobole. ko jo b(} ob slovesu morala
vrniti. V teli dneh Pika vesino skrbi, da se imajo otroci, ki prihajajo v njeno de/elo. lepo, 'Iako je bilo /e na otvoritvi, na kateri so resničnt) u/.ivali v programu, ki ga je pripravila Romana Kranjčan, pridružili pa so seji Kekec. Beda-nec in Pehla. Pikin festival vsako leto obišče ogn^mno otrok, ki se vedno /nova radi vračajte in /^gotovo bo tako tudi letos. Tema le-lošojega iestivala je Pikastih iS. v torek pa seje Piki pridružila tudi letošnja ambasadorka. odlična violinistka Anja Bukovec.
Naj vas spomnimo, da ho naj-bt>Ij bogat del festivala sobotni Pikin dan. Ves dan bo delovalo 120 ustvarjalnih dclavnic. veliki in mali oder biîSla resnično i^.iva-hna, dogajalo se bo prav povsod.
Muzikály razstave, pohod
Lcios se je že pred uradnim začetkom Pikinega festivala zvrstilo nekaj odličnih dogodkov. V domu kulture smo lahko uživali v muzikálu I^ipoiica in Zver dijakov I. gimnazije Celje.Odigrali so karlri predstave, na vsaki pa so publiko lako navdušili, da jim je ploskala stoje, /nane zgodbe niso sixcmi-njall, dokazali pa so, da je med mladimi resnično veliko talentov.
Pravi dogodek je bila tudi petkova otvoritev razstave, ki govtm o življenju in delu Asirid IJnd-gren. Njen avtorje Marjan Ma-rinšek. ki je v Galeriji Velenje na ta večer premierno predstavil ludi 2()-Qiiiiulni nim o življenju in delu pisateljice, ki jo po njenih
Župan Srečko Meh bi najraje župansko Iento Piki predal le za en dan. Pika bi jo raje imela 14 dni. 4 sta se pogodila, V sobotor na najbolj dogodkov po/nem Pikinem dnevu, mu
vrne oblast
O muzikálu Lepotica in zver, ki so ga v okviru festivala celjski gimnazijci uprizorili kar
trikrat, lahko govorimo le o presežkih. Odlični so biliî
Pika ima nove prijatelje, pogumne padalce. Irena Avbelj, ki tako kot Pika o6oiu/e Kitke, je bila nad festivalom
navdušena,
Pikino labodje jezero
Velenje - Od zgotlnjih jutraniiii ur so včeraj odpravljali p<>slc<tice neurja tudi na prizorišču 18. Pikinega festivala v 1 R<' Jezero. Kut nam je povedal vodja festivala Matjaž Cernovsek. je voda povzročiJa nekaj škode in le^v. vendar so jili tlo 9. ure. ko so se odprla vsa prizorima festivala, odpravili. Žc zjutraj so poskrbeli, da obiskovalci festivala čez dan nis4> hodili po vodi in blalu, večjih odpovedi organizJranih skupin pa tudi ni bilo. V lorok popoidnc, med deževjem, so po pri/oriš^u hodili tudi labodi in račke, kar je bilo malim obiskovalcem zelo vscč,
knjižnih junakih po/na ves svet. MarinSek je pisateljico osebno poznal in tudi večkrat obiskal, Nad razstavo bodo zagotovil navdušeni ludi obiskovalci.
V soboto je Pika na pohod popeljala več kot 30D majhnih in velikih. V Šaleku so jim pripravili prisrčen program, presenečeiija pa so sledila tudi na pohodu, ki so ga pomagali pripraviti na velenjski Univerzi za tretje ž.ivljenj-s ko obdobje.
■ tz, bs Foto: vos, bs
MALA ANKETA
Špela Skaza, 9 let: 'Vesela sem, da je Pika zopet tu, naj-
bolj všeč mi je njen prihod. Na festival z veseljem prihajam in s sabo pripeljem ludi svojega brala."
Petja ha Meh Peer, 10 let: "Najbolj všeč mi je. da so na Icstivalu delavnice in da lahko kaj izdelujemo, ludi sama se žc doma našemim v Piko. pre-
den pridem na prizorišče. Prihajam, ko imam čas. s sabo pa pripeljem mamo ali atija, vedno ludi bralca."
Kla\dya Podlesnik. 39 let: "Pikinega festivala se ude le»
Z otvoritve razstave o delu in življenju pisateljice Astrid Undgren, ki jo je pripravil Marjan Marinšekr Na švedskem rojena Mirel Knez je ob spremljavi Simona Gorišlca zapeta v
švedsčini.
žim vsako leto. Hvala bogu. da je v Vcleiîju! Bolj ali manj se tudi vsakič preobrazim v Piko, s seboj pa pripeljem hčer I.auro. sestro, skratka družino."
Foto: tz
Zakaj tolikšna podražitev?
Na Komunalnem podjetju Velenje trdijo, da so taksen dvig cen potrdile pristojne vladne službe -Prihodnje leto podoben dvig cen
Tatjans Podgoršek
Na nedavni seji svela Občine Sm»rtn(> ob Paki je svetnik Frančišek Berdnik ilcjal, dajo bil šokiran t>b pogledu na avgiislovsko položnico Komunalnega podjetja Velo-nje, saj je lo drastično dvignilo ccno vodarinc ler čiščenja in odvajanja odplak, Cene prve dobriuc naj bi poskočile za 28, komunalnih odplak pa za 42 odsioikov. Informacije smo preverjali pri direktorju p<xJjctja Marijanu .le<l<)viiickvjtiu.
Držijo ali ne?_
»Dr/i. da sino 1. avgusia dvignili cene vodooskrbc in čiščenja ter odvajanja komiinalniJi odplak. Drži pa (tidi, da cene. ki smo jih nazadnje dvignili julija lani iz 78.6 na 8i>.5 Sn za kubični mcier. niso bile realne in oiso pokrile niii vseh stro-skov osnovne dejavïiosii. /alo smo zaprosili pristojne vladne službe za soglasje za podražitev in ga ludi (kv bili. Odstotki so vedno dobrodošli la kra i. kadar hoće nekdo koga očrniti. sani pa menim, daje potrebno pogledali na zadevo celovito, Po novem stane tona oziroma kubični meter vode 10,5 eenla več. kubični meter odplak je sedaj dražji za 6.2. čiščenje odplak pa za približno 4.2 centa. Oseba, ki porabi štiri ku-
Marijan Jodovnicki: aktivnosti vodijo k onemu citju: zagotavtjanjo kakovostne^ redne in zanesijive oskrbe s komunainimi dobrinami. **
Mčne metre vode ter kubični meter in pol tople vode na mesec, bo plačala 10 evrov več na leto. kot je za storitvi plačala doslej. To je vsa zgodba drastične p(xlra;^irve. V javnosti sc veliko govori o dvigu cen, kar je seveda razumljivo, saj vsaka udari po žepu in vpliva na družinski proračun, ob tetn pa zelo radi pozabljamo na kakovosL na zanesljivo iu redno oskrbo z dobrinami. Ziigo-tavljanje lega je stroitek. Pred podražitvijo stno na komunali izračimali. kaj prinaša omenjena podražitev, in pri^ do zaključka, da ob tak^i kakovostni, redni in zanesljivi oskrbi, kot jo zagotavljamo našim uporabnikom mi, 10 evrov na osebo na leto ne predstavlja velikega udara na družinski proračtin.« Je to ivrošnja podražitev ait načnujťte še katišnot f>Za tcios kakšne podražitve komunalnih dobrin ne predvidevamo, razen nekaj malega pri toplotni os-
krbi. čc bi se spremctiile cene na vh(xlu.«
Kaj pa prinašajo pottraiitve komunalnemu podjetju? pTo. da bomo zaradi padca prodaje koUčin ostali na takih prihodkih. kot smo jih imeli pred podražitvijo, Pred slabijni 2Û leti smo • na primer • prodah 6.8 milijona kubič-uih metrov víJde, letos je bomo prodali med 3,5 in milijoni litri. Poraba vode pada predvsem pri industriji. kije plačevala za dobrino višje ccne. Po drugi strani pa sc širijo zahteve in naloge komunalnemu podjetju. Pred 15 leti smo upravljali 4i)0 kilometrov vodovodnega omrežja, danes jih knami^ blizu 615 kilometrov. Bisivcn<i strožje so ludi zahteve Evropske skupnosti glede kakovosti. Ta pa stane,« .Vť> cene voJarine, odvajanja in éi-Hi*nja Oifpfak z novo poi/ratff\'ijo ti' reahi'?
»Ne. Prihodnje leto načrtujemo podoben dvig cen. lakrat uaj bi le dosegle realno raven, kar pomeni» da bodo cene zagotavljale redno pokrivanje stroškov obratovanja in seveda vlaganja v prepotrebrio obnovo ter posodobitev sistema. Pred letom 20U0 zelo ni/ke cene tega niso iunogočale in danes zelo ležko vzdržujemo kakiwost 1er z.agolav-Ijamo zanesljivo oskrbo. Ob tem pa ne snienio pozabiti na konec poskusnega obratovanja centralne čis-lilne naprave, kar bo dvignilo ceno storitve, nižja pa bo taksa za obremenjevanje okolja, 1er na sprejete lokalne programe odvajanja in čiščenja odplak in glede vodooskrbe. Smernice Evropske skupnosti so jasne, država je na osnovi teh sprejela zakmte. Ce jih hočemo izvajati, bomo morali ieI in uporabniki veliko vlagati.«
Dražje za 188 odstotkov?!
V Komunalnem podjetju Velenje pravijo, da so za toliko podražili odlaganje le ene od 98 vrst odpadkov - V Karbonu so nad podražitvijo, o kateri jih ni nihče obvestil, ogorčeni
Mitena Kfstie • Planine
Velenje, 14. .seplemhra - Ne samo hrana, dražijo se tudi druge dobrine in storitve, v Komunalnem podjetju Velenje so denimo indusirij-skim upi^rabnikoni podražili souporabo smetišča za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov-in to brc/ predhodnega obvestila - za celili 188 odsKHkov.
v družbi Karbon so zaradi lega ogorčeni.
»Ko smo dobili račun za avgusi, srao osupnili- Ceneso se iz meseca julija v mescc avgusi podražile za ccliii m odstotkov iz 4.9 na 14.15 evra za ktihični meter, lo /a nas predstavlja prccejšnjo težavo tudi
zato, ker s podražitvijo nismo bili seznanjeni. Storitve raviianja z <xi-padki izvajamo za deset gospodarskih družb, ki jili nismo mogli pravočasno seznaniti s podražitvijo, io pomeni, da smo izvajali storitve po cenah, ki so veljale prej. Komunalno podjetje pa nas tudi do danes ni uradno obvestilo o dvigu ccn.« pravi Franci Lenari, direktor karbona.
Pa Komunalno podjelje Velejije? Pravijo, da imajo za to podražitev vsa potrebna soglasja in da so jim tolikšno povišanje odobrili pristojni organi. Pri tem ne navajajo kateri. je pa sklepali, da je to skupščina Komunalnega podjetja. Kerli komuitalni odpadki pomenijo zelo
majhen del odpadkov, up<srabnik(fv o tem niso p'îsebej obveščali, pa ludi v pogodbi nimajo navedene nobene posebne klavzule, ki bi jih k temu zavezovala, so še pojasnili v Komunalnem podjetju Velejije. Ob tem so posebej poudarili, da so med 98 vrstami odpadkov, ki jih prevzemajo na odlagališču nenevarnih odpadkov, podražili samo eno vrsto odpadkov in te jim dobavljajo samo nekateri pov/r<5čite-Iji. So pa bili li, med njimi je Karbon, s lako podražitvijo prizadeli. Mogoče bi pa bilo drugače, čc bi jih z njo kdo prej seznanil, sploh čc je res upravičena.
Za 800 tisoč evrov manj prihodkov
Velenje^ 17. sepiembra - Na novinarski konferenci je vodstvo Kimni-n al nega podjetja Velenje širši javnosti predstavilo rezultate poslovanje p(xljctja v obdobju januar-junij letos, poskusnega obratovanja centralne čistilne naprave ter letošnje naložbe . Direktor podjetja Marijan Jedovnicki je povolal, da rezultati poslovanja niso ^oilbudni, saj so prihodki nižji od načrtovanih za približito 800 tisoč evrov. Vzrok za to tiči v upadanju komunalnih storitev in ilobrin. Komajda omembe
vreden porast slednjih so zabeležili pri vodooskrbi in odvajanju odplak na široki polroSnji 1er pri odlaganju odpadkov. Nastale vrzeli v naslednjih mesecih ne bodo mogli pokriti, kljub tenni pa izgube ob koncu leta ne načrtujejo, Bodo pa zaio omejili vlaganja pri nekaterih projektih vodooskrbe ter pri odvajanju odplak.
Jedovnicki se je dotaknil šc podražitev storitev in dobrin, Biie so načrtovane in po njihovem mnenjti ne bodo bislveno vplivale na družinski
proračun. "Glede V3St)ke podražitve za odlaganje (xlpadkov pa so nekatere informacije netočne. PodražJlo stno le eno vrsto odpadkov, in sicer mešane komunalne (xipadke /ii industrijske dobavitelje. V resnici po svoji sestavi ti niso takšni, povzročajo dodatne stroške odlaganja, opozorila dobaviteljem (med njimi so predvsem manjša p<uljelja) pa niso zalegla, zato smo ukrepali na takšen način," je še pojasniJ Marijan Jedovnicld,
mtp
Skupina


:
K ihJV
PREMOGOVNIK
VELENJE

s ' A "V - V--^



VSI POTREBUJEMO ENERGIJO!
ZA TOPLOTO, SVETLOBO, NOVE IDEJE, NAČRTE, SANJE, ŽELJE!
Naši načrti in projekti so naravnani tako, da bomo skupaj s Šaleško dolino in Slovenijo dosegli novo energijo zase in za bodoče rodove.
Prebivalkam in prebivalcem Velenja
čestitamo ob prazniku mestne občine, 20. septembru.
ČUT ZA PRIHODNOST
GOSPODARSTVO
Gorenje ORA ITO tudi na Hrvaškem
Gorenje nadaljuje s predstavitvami kolekcije Ora Ito - Predstavili so jo v muzeju Mimara v centru Zagreba - Doslej je kuhinja »prepotovala« 9000 km od Beograda, Istanbula, Dunaja, Kijeva, Budve, Zagreba ... po kratkem postanku v Sloveniji (predstavili jo bodo na hišnem sejmu oktobra v Velenju) bo nadaljevala pot v Litvo
Mira Zakošek
Predsiaviicv najnavejšcga do sežka Gorenja je bila v Zn^rebu /xlo slovesna in odmevna. Vodstvo Crorenjeve firme v Za^ircbu / direktorjem Janezom /ivkoni, ki je nov{> kolekcijo odprl, pa je prepričano. da h<i la še uirdila njihov poio/aj na iKvaskem irgu, Z vrh unski) dizajnersko. ne klasično in cenovno dostopno linijo bodo poskrbeli /daj šc /a scgmcni mlaji»e, urbane populacije. »V najnovejši kolekciji Clorcnjc zdru-Âjjc tehnologijo in kakovost z ob-likovalskiin lalentom svetovno priznanega vrhunskega oblikovalca mlade generacije Ora lia,« so na novinarski konfcrenci piv udarili direktor marketinga Gorenja Aleksander Uranc, Rok Jenko, dizajner(ïorcnja. In Peter Šile. direktor ktimerciale in marketinga pt>dielja Cioronja Zagreb. Poleg prodajnih re/uliatov od nove kolckcije pričakujejo ludi utrditev blagovne /itamkc Cîore-nja kol inovativne iji dizajni^ko usmerjene tako med potrošniki kol pnsiovtiimi partnerji.
Sodelovanje Cîiîrenia z najmlajšo svetovno zvezdo industrijskega (îblikovanjH Ora ilom predstavlja nov trend za opremljanje jutrišnjih kuhinj. Zadovoljen je tudi Ora ho. ki pravi: »Izkoristili
smo Izjemno priložnosi, združili talente in skupaj usivarib kolekcijo aparatov v futurislično kuhi-nj(i, ki predstavlja mejnik v zgiv dovini oblikovanja kuhinj. Prepričan sem, da ti aparati že danes predstavljajo klasiko kuhinjjuirii5-njega dne.«
Fut u ri stična kuhinja (lorenja pa je v teh dneh do/jvcIatuUl svoj »vesoljski krst«. Zaenkrat sicer v sptHu, ki ga je kot glavni igralec posnel pevec znane hrvaške skupine Pips Cliips Dubravko Ivaniš Rippen Tako poudaijajo celotno Gorenje kot tehnološko napredno podjetje, usmerjeno v prihodnost. Navdili za futuristično kuhinjo je Ora lio ćrpal iz svetov, v kakršnih bomo živeli v prihodnosti.
l'uiurisiicno kuhinjo so doslej razstavili v mnogih evropskih prestolnicah, povsod je naletela na veliko zanimanja. Prvi teden oktobra jo bodo razstavili na sv{> jem hišnem sejmu v Gorenjevem poslovn^vprodajncm salonu v Velenju, nato pa nadaljuje pot po Hvropi, najprej vi.itvi.
Gorenje na Hrvaškem že 55 let
Na lirvaškem je Gorenje s svojo blagovno znamko prisotno že vse (id ustatiovirve» lastno podjetje pa so tam ustanovili leta
Sklenili
dokapitalizacijo
V Gorenju so pred rokom uspešno zaključili 15-odstotno dokapitalizacijo, saj je bilo predčasno vpisanih in vplačanih vseh 1.830.000 novorazpisanih delnic v skupni vrednosti 54,900.000 evrov
Mira Zakošek
Velenje. 17. septembra - Gorenje je zaključijo 15-odsiotno dcv kapitalizacijo, ki jo je decembra lani poirdila skupščina, postopki pa so /aceli teći 26. junija letos. v do kapitalizaciji so v prvi lazi lahko sodelovali vsi delnicaiji» ki so bili vpisani v delniško knjigo 29. junija lelos. To prednostno pravico je izkoristilo 7 500 delničarjev, ki so kupili dobrih 76 odstotkov razpoložljivih delnic. V skladu s sprcjeiimi pravili so imeli pravico do nakupa preostalih delnic V3KD, IFC in dru;^ha INGOR. d, o, o. Obe evrt)pski instituciji sta sodelovanje zato, ker država s tem. koje v dokapitaliza-ciji sodeloval ludi KAD» ni zmanjkala deleža, sodelovanje odklonili. Družba INOOR. d. o. o., v katero je vključenih okrog 100
menedžerjev Gorenja, pa je to tejia ponedeljka vplačala preosia-nek vseh 434.572 nevplacanih novorazpisanih delnic (v vrednosti U.0.^7.160 evrov).
Z novim kapitalom bo Gorenje financiralo ambiciozcn strateški naćrt, ki predvideva do leta 2010 kar petdesctodstoino rast. Predsednik uprave Gorenja mag. Fra-r\jo Bobinac je seveda zadovoljen: »«Vsem delničarjem se zahvaljujem za zaupanje, ki so ga s tem izkazali upravi Gorenja in vsem njenim aktivnostim pri uresničevanju ambiciozno zastavljene strategije samostojnega razvoja Gorenja. Z novim vlaganjem v delnice Gorenja so delničarji tudi poirdili naše sialisce, da Cřorenje ne sme poslali tarča, temveč nosilec povezovanja v panogU
1991, Njihova osnovna dejavnost je prodaja Gorenjevih izdelkov za dom in nuđenje servisnih ston-lev. Regionalne servisne centre imajo vZagrehu, Osijeku, Reki in Splhu. Na Hrvaškem imajo 12 lasinih prodajnih centrov, največji so v Zagrebu, Splitu in Zadru. Računajo, da bodo letos ustvarili 100 milijonov cvrov prihodkov.
Koleluija Goreitjo Ora Ito na ogled na hišnem sejmu Gorenjo
lOîlekcijo Gorenje Ora Ito sestavlja serija hladilno-za-mr/ovalnih aparaiov. mu Iti-funkcionahnh pečic, steklo-keramičnih in indukcijskih plošč, od/račevalnih nap ter dekorativnih ploičza pomivalne stroje in mikrovalovne pečice, Aparaii so prepoznavni po usklajeni podobi prednjih front, ki so v celoti pokrite s črnini steklom, in ročajih iz česanega aluminija v naravni ali črni izvedbi. Najnovejši dosežek Gorenja bo na ogled na ok-lobrskem hišnem sejmu v prenovljenem prodajnem salonu v Velenju.
Bera vsako leto večja
Od petih zlatih priznanj za inovacije dve BSH Hišni aparati Nazarje -Odziv odraz načrtnega spodbujanja
ratf^na Fodgorèek
V dvorani centra Nova v Velenju je Območna Savinjsko-ša-leska gospodarska zbtjmica Vele-lîje pripravila slovesnost, na kateri so podelili priznanja inovacijam podjetij iz regije Saša.
Pí) besedah predsednice uprav-neiia odb(ua omenjene zbornice dr. Cvelke Tiriaii^r namenjajo in-ovaiivni dejavnosti posebno po-zonn>st. saj je ta eden od pogojev za razvoj. Gospodarska rast po-djelij namreč postaja odvisna od lehnologij, novih proizvodov in
sUiritev. Inovacije so pn njenem mnenju nekaj, kar pomaga pri dohitevanju najbolj razvitih- V prihodnje naj ne bi več delili podjetij na velika in majhna, ampak na zelo inovativna, inovativna in manj inovativna. » Ol ove k u se včasih postavi vprašanje, ali o inovativnosti toliko govorimo mogoče ludi zalo, ker je je premalo.« Dotaknila se je ive poslansiva gospodarske zbornice, ki je s pro-si<m>ljnim člansivom obrnila mw list v svoji zgodovini. Tudi v prihodnje si bo zbornica, je mod drugi poudarila Tfnaueijeva, s svojim programom prizadevala zadovoljiti interese gospoda rs lva. Predsednik ocenjevalne komisile pri zbornici Bojan Stropnik je poudaril, da bera intjvacij vsako leto narašča. V primcrjaNi s preteklimi leti je tokrat opazna rast deleža poklicnih inovacij, ki jih je prijavilo manjše število inovatoriev v posamezni inovaciji, »kar kaže na načrino spodbujanje inovativnoga dela. (Xi/iv na razpis je bil po Številu prijav nad pričakovanji.«
Stane Špegel in Bojan Pavàek, avtorja posebne inovacije
Zlato priznanje za inovatorje BSH
Nagrajene inovacije
Na razpis območne zbornice se je prijavilo 14 podjetij z 29 inovacijami, v katerih je sodelovalo 67 avtoijev. Od lega je hllo 21 pred-log<3V iz kategorije poklicnih in 8 splošnih inovacij. Največ prijavje prispelo iz BSII IIii»ni aparati Na-zaric. Hsotecha Velenje, po tri so prijavili Gorenjo I.P.C, Vegrad Velenje, po dve Ton, Veplas, Cîo renje, d. d. - Mokoju, Gorenje I l/A, Gorenje PPA. po eno pa (ioronje Orodjarna. Gorenje, d. d.- KA. irr/. Velenje I.R. Slane Špegel in PIA Informacijski sistemi in si ori ivc Velenje.
Komisija je skupno, v splošnih in profesionalni kategoriji, podelila 7 bronastih, 11 srebrnih, 5 zlatih in eno poscbn<ï priznanja. Zlata priznanja. ki jih zborjiica podeljuje za tiste inovacije, ki so novosi doma in v svetu, so prejeli: Sesekljalnik MK /MCM 55, avtoiji: Toni Pogačar, Andrej Blagotmsek, Ales Bročk{\ Igor/ibrei. Slane Mazej in Marko Leno«k (BSH Hišni aparati Na-zaije); Ročni mešalnik nove gene-ractie, avtojji: Darko Ogrizek. Samo Golavsek, Toni Pr)gačar, Uroš Semcja, Rimian Pačnik in Bojan Naraločnik (BSH Naziirje); Spoj aluminijastih cevi in bakrenih kapilar, avtor Vili Buksek (Cior&-nje dd. - Mekom); Odmični ročaj RM 70. avtor Peter (5n)Znik (Gorenje, d. d. - ilZA); Filtracijskj sistemi Aquavallis, avtt)ïji: Peter Hudournik. Brigita Ciril. Bojan Voh in Roben Krenker {IFTZ Velenje l.P ). Posebno priznaiije pa je komisija dodelila umetniškemu projektu Odsevi in odmevi- modre refleksije m perspektive Šaleške doline, avtoiji: Slane Špegel. Bojan Pavi«k. Ales Dvoriak, Gašper Domjan in Bojana Špegel (prcdlagaieJj; Slatie Špegel).
/.ň državno tekmovanje je komisija predlagala obe zlati inovaciji BSH ilišni aparati Nazaije, (»oroiija HZA 1er inovacij« prejemnico posebnega priznanja.
Velenje. Mesto, Iger živimo. Tu ustvarjamo. Naj bo še prijaznejše vsem!


- ^ -ftp- ^ 1

f" Čestitamo ob
prazniku Mestne občine Velenje.


Svetniška skupina LDS v svetu Mestne oba ne Velenje
UTRIP
^HJiS 20. septembra 2007
Sreda, 12. septembra
s primopredajo poslov na ministrstvih /a /.dravje in pmmet sla svoji funkciji uradno prev/ela Zofija Ma/ej Kuković in Radovan /^cijav. Novi minister /a pn> mel je oh prevzemu izrazil željo, da hi svojtí delo opravljal tako úiy bro kol njegov predhodnik, Zo-Hja Mazcj Kukovid pa namerava /ačcii s pregledom ccloincga dela na miiiistfsivu.
Bela hiša je sporočila, da bo ameriški predsednik George Bush napovedal /manj^ajijc števila vojaktA' v Iraku /h 30 lisoc, in
Se bo število ameriških vojakov v Iraku zares zmanjšalo ali gre le za vrnitev na stanje ob začetku letošnjega leta?
sicer do poletja 20()H. Za zmanjšanje števila enot seje predsednik odločil na predlog poveljnika ameriških sil v Iraku generala Pe-iraei^sa. Taje skupaj /. anierii^kim veleposlanikom v Iraku Ryanom Crockerjcm kongresu zagotovil, da strategija, vpeljana fcbruaija. deluje in da so bili vojaški cilii v glavnem i/polnjen i.
Italijanski predsednik je podpisal odlok, ki poirjuje seznam obCin v Turlaniji - Julijski krajini, k^icr bo veljal zakon za zaščito slovenske manjšine. Giorgio N a poli-tanoje uko odprl pol /akt)nu, ki bo začel veljati lakoj, ko bo objavljen v iialijanskem uradnem listu.
Četrtek, 13. septembra
Predsednik DeSUS-a Kari Erjavec je zaradi odločitve nove ministrico /a zdravje, da Dorjan Marusič ne bo veČ državni sekretar. zagp)zil z izstopom iz koalicije. Kot je dejal, v rektmsirukoiji vlade, ki mu je bila predstavljena, ni biln omenjeno, da se bo ta dotaknila tudi državnega sekrelarja, zaio pričakuje pojasnilo predsednika vlade.
Hdo lahko verjame, da je tako miren človek, kot je Kari Erjavec, zagrozil z izstopom iz koalicije?
Viktor Zuhkov, kaudidal za novega ruskega promieija. je napovedal spremembe v vladi in ni izključil možnosti kandidature za predsednika. Zuhkova. ki je hil do zdaj zaposlen na uradu za preprečevanje pranja denarja. îiaj bi duma poirdila v peiek.
linicef je sporočil da se po njihovih podatkih zmanjšuje smrtnost otrok, starih manj kol pet let. Cilavni razlog je večanje odpornosti zaradi cepljenja, sicer pa gre upad smnuosti pripisati več dejavnikom: cepyenju. spodbujanju mater, luj dojijo svoje otroke, iu uporabi zaščitnih mrež proii k<miaricm. ki preprečujejo širjenje malarije.
V muslimanskih državah sc je začel ramazan, mesec posta in molitve, ki se skladuo z lunijîim kolcdaijem vsako leto premakne za 11 dni. V svelem mesecu se muslimanski verniki čez dan od-
povejo hrani, pitju, kajenju in spolnosti. Ramazan je poleg izpovedi vere. petih dnevnih molitev, ptmíoči revnim in romanja v Meko eden r>d petih stebrov islamske vere.
Petek^ 14. septembra
Potem ko seje del družine Stro-jan vrnil v Ambrus. jim je občinski inšpekti)r uročil odločbo o od-straniivi šotorov. Odveinik družine Aleksander Ceterin je povedal, da so se na t)dločbo že prittv Žili in zdaj čakajo na odločitev prislojnih organov. Dodal je, da je inspektor odločbo, izdano na podlagi prepovedi kampiranja v občini Ivančna Cîorica, vnK*il nekoliko čudno, saj jo je pribil na drevo.
Kilajskf) vrhovno sodišCe jc sodnikom ukazalo, da morajo zmanjšati število izrečenih smrtnih kazni. V ukazu, objavljenem na spletni strani vrhovnega sodišča, je zapisano, da naj smrtno kazen izrečejo samo za »i/jedno majhno število resnih prestop-
Sodniki morajo zmanjšati š(evf7o izrečenih smrtnih kazni,
kov«, v določenih primerih zločinov iz strasti ali pa iz gospodarskih razlogov pa naj sodniki izrečejo drugačno kazen.
V Peruju so zaprli več deset krvnih bank, potem ko sti se najmanj štirje ljudje preko iranstuzije okužili z virusom IlIV, Pacienti, med njimi je tudi 11-mesečni otrok, so okuženo kri dobili v bolnišnici Callao. Oblasti so napovedale po-dn)ben pregled zdravslvenih ustanov po vsej državi, uradniki pa trdijo, da standardi perujskih krvnih bank ustrezajo mednarodnim standardom,
Sobota, 15. septembra
Domnevni vodja Al Kaide v Iraku Abu Omar Al Bagdadi je ponudil nagrado za umor švedskega karikaturista, ki je narisal preroka Mohameda. Glas na posnetku, k: naj bi pripadal Al Bag-dadiju. je za umor Larsa Vilksa ponudil 100 tisoč dolarjev nagrade, ki bi se povečala za polo vico, če bi karikaturista «zaklali kiJt jagnje«.
domovini. Na prireditvi z naslovom A'siala Primorska si v novo življenje" je sodelovalo kar 600 nastopajočih. Slavnostni govornik je bil minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, prr>slave pa so se med drugim udeležili premier .lanez Janša, predsednik državnega zbora France <'ukjatl. nekateri ministri in predsedniški kandidati (er nekdanji predsednik Milan Kučan. Prisotni so bili tudi predstavniki vseh bi)rčevskjh oi^anizacij ter policije in Slovenske vojske.
Nedelja, 16. septembra
v nesreči letala, ki je pri pristajanju zdrsnilo z letališke steze na tajskem otoku Puket, je umrlo ljudi, 42 pa jc bilo ranjenih. Na krovu naj bi bila vsaj polovica tu« jih turistov, potniki pa so prihajali iz Avstralije, Avstrije, Velike Britanije, Irana, Irske, Italije, Švedske in Nizozemske.
V nesreči letala Je umrlo 88 ijudi.
Začel se je Evropski leden mtv-bilnosti, ki v Sloveniji poteka pod geslom Vesela ulica in si prizadeva spremeniti mobilne navade ljudi- Ljubljanski mestni potniški pnimel je razdelil 20 tisoč tedenskih vozovnic za vožnjo z mestnimi avtobusi. Slovenske železnice pa so obljubile, da bodo v času ledna mobilnosti ponudile nekatere popuste za družinska potovanja.
Svet se je združil v pozivih za konec krize v Darfurju. kjer je v štirih letih ohoroženili spopadov umrio že več kot 200.000 ljudi. Mednarodne dobrodelne in čitv vekoljubne organizacije so nedeljo razglasile za mednarodni dan Darfurja. V mestili v več kot 30 državah po svetu so množično protesiirah proti konfliktu, ki onemogoča normalno življenje v sudanski pokrajini. C î lav na zborovanja so ptîiekala v Umdonu. Parizu. San Franciscu, Ottawi, Akri in New Yorku.
Skupini Romov iz družine Stro-jan so policisti preprečili vrnitev na zemljišče, kjer so že dva dni bivakirali. V skladu z členom zakcma o policiii so policisti ob njihovem prihodu na zemljišče zaradi vamosii omejili gibanje na tem (ibmočju. Kljub protestu so
V Stični se je to leto zbralo okrog sedem tisoč miadih.
Na tradicionalnem srečanju mladili frStična«. ki je letos potekalo že 25. zapovrstjo, se je zbralo okoli sedem tisoč mladih iz vse Slovenije. Uradni del prireditve se je dopoldne začel z nastopom animatoijev, ki so udeležence spodbujali k petju in plesu. Sledila je maša. ki jo jc ob soma-sevanju 150 duhovnikov, škofov, metropoîitov Alojza Urana in Franca Krambergerja ler apostolskega nuncija Santosa Abrila y Castella daroval mariborski pomožni škof Peter .Štumpf.
Na Tatrah v Brkinih je bila državna proslava ob 60. t>bletnici priključitve Primorske k matični
policisti vztrajali, zato se je skupina vrnila v Roje. Vaščani so izrazili zadovoljstvo nad delom po iicije, Sin^jani pa so dejali, da je ravnanje krivično.
Ponedeljek^ 17. septembra
Na dvodnevni obisk v Slovenijo je zaradi krepitve gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Veliko Britanijo prispel vojvoda Yor-§ki- Princ Andrew je prišel kot odposlanec britanskega zunanjega ministrstva in urada za mednarodno trgovino in investicije. Sestal se je z gosiiteljem, tni-nisirom Vizjakom. kjer je pove-
zahÎQ perspektiva
Na obisk v Slovenijo je prispel princ Andrew,
dal. da je njegov namen predvsem predsiavitev možnosti za okrepitev sodelovanja med državama na pc^dročju trgovuie. investicij in turizma.
V Vodicah pri Šibeniku je naredil samomor ustanovitelj tamkajšnjega proslov* )lj neg a gasilskega društva 67-ielni Cîordan Alfirev. Po besedah njegovih svojcev gaje zelo prizadela nedavna tragedija na otoku Komat, kjer je med gašenjem požara umrlo 12 gasilcev, med njimi tudi štirje mladi člani gasilskega društva i/ Vt)dic-
Kvropski komisar za večjezič-iu)st Leonard Orban je podpri slovensko namero za uvedbn drugega tujega jezika v prvi triadi osnovne šole. Orban. ki se je sestal z minisirom za šolstvo Milanom /verom, je še povedal, da je na področju izobraževanja ena od prioritel Lvn>pske komisije učenje vsaj dveh tujih jezikov. Nič manj pa se ne zavzemajo tudi za jezikovno raznolikost, saj ima Ev-mpska unija sedaj uradnih jezikov in imajo ljudje pravico biti razumljeni v vsakenï izmed njih.
Torek, 18* septembra
Po Sloveniji se je razbesnelo tnifčno neuije, ki je najhuje udarilo na Tolminskem in Cerkljanskem. tam je ena oseba tudi umrla, koje ostala ujela v avtomobilu. Med drugim je voda poškcv dovala tudi nekdanjo partizjmsko bolnišnico 1'mnja, ker je voda uničila dohodne poti do doline Pa-sice, dostop do bolnišnice ni bil mogoč, zato tudi še ni bilo natai> čnejših ocen škode. Vladna delegacija. ki uaj bi prav ta dan začela z delovnim <ibiskom Gorenjske, je morala tako zaradi hudega neurja spremeniti načrte. Premier Janez Janša si je tafó) namesto odprtja nove proizvodne hale podjetja Domel v Železnikih ogledal prizorišče in posledice močnega neurja. Prizadetim je že zagotovil, da bo vlada za odprav«^ posledic storila vse. kar je v njeni moči.
Kandidalka za ministrico za visoko šolstvo Mt)jca Kucler Doli-narje prejela podporo večine čla-tiov matičnega pari amen tarn ega odbora. Za Kucler Dt)linaijevi> je glasovalo osem poslancev, petjih je bilo proti, en poslanec pa je biJ vzdržan. Poleg omenjenega poslanca so hiJi do Kucler Dolinar-jeve zadržani visokošolski pari-nerji, univerze, študenti in sindikati, ki so želeli najprej slišati njeno vizijo vodenja ministrstva in se pogovoriti o o d prti îi projektih.
Vojvi^da Yt)rški je s srečanjem s premieijem .lanezom Janšo in predsednikom Janezom Drnovškom končal dvodnevni obisk v Sloveniji. Princ Andrew je Janši čestital za izjemen razvoj Shwe-nije po osamosvojitvi in državi zaželel uspc»šno predsedovanje l-v-ropski uniji.
Iranski predsednik Mahmud Ahmadined/ad je povedal, da besed francoskega zunanjega ministra Bernarda Kouclineria ne jemlje resno, Ta jc namreč sprožil val ogorčenja s svojo izjavo, da seje treba pripraviti na najhujše iu najhujše je vojna«, kar je bilo razumljeno, da bi zaradi iranskega jedrskega programa lahko prišlo do vojne.
Vsi predsednikovi obrazi
Špela Kožar
Predseiifiiške kampanje pri nas sphfi niso zo bawe. kaj seie înoxatîwe ali razhiirlj/ve - vse paleka po »re^ldhn. TuM, ko se je doktor A riur fiiern, mojster kmii^fuja, ni izničal dn/ifega kol slownsko pm^bioio žc/Jo; Jaz bom nekaj posebne^a^
Verjetno se vsi spominjale zadnjih predsedniških wlitev v Frtindji • (HHekale so ceh v sevondlifii, saj sla se glavna protaf^onista zavedala. kako pomembno Je osvajanje »spleini/t^ wUvcev. Boj med Sarkoz)Jen! in Koyahvo Je vsako minulo posiajal bolj neizpmsen fn flnafni dviiurni televizijski si^padJe dokumentirah več kamer, kol Jih u/xirabfjajo za prenose nogometnih tekem. Tako Sarkozy kot Hoi-alova sla znala izkoristiti medije.
V nasi zaspani detekci sta Še vedno v ospredju plakat in volilna ulica. Kako brez domišljije so oglaševalske agencije, se lahko vedm> znova prepričamo prav pri plakatih. dobro, da si Je wt/.v rnyholf i^agresis'em protagonist ze itmlslil nagovarjanje volivcev s pomočjo dobrodelnih prijemov. Ja. iMjze Peierle Je spry a nabiral denar za >*nuJno potrebni'' medicinski aparat, zdaj pa vííí ves nasmejan na plakatu vabi na dohrodehii koncert, ieprav nisem pristaš tovrstnega nabiranja točk pri volivcih, je pohvalno vsaj to, da Je )^giaiieu<f. Ostala dva mušketirja. Danilo m Milja, sta namreč ze ves čus No, v.Hoj Mi^a. Zakaj se Je lon.^ odločil (so ga izbrali) za kandidaturo'^ Navsezadnje, voliyvcpričakuje določeno stopnjo angažiranosti {«/ .^ivojega bodočega predsednika, pa čeprav se zaveda, da gre večinoma za prodiranje ^floskul". Ce te^a namreč ni. lahko dobi volivec občutek, kot da je predsedniškemu kandidatu vseeno, kaj se ho zgodilo. In potem postane vseeno tudi volivcu. Verjamem, da so zadnje volitve, zaradi katerih i?namo tako oblast, kot Jo imamo. mar.sikt>^a spodbudile, da ne .sme več zamuditi no-bene volilne nedelje. A zdaj imofii ponovno ol)čntek, da se marsikdo ne bo odzval tisto nedeljo, ko bo treba obkrožiti predsedniš' kega kandidata. Morda sem prehitra, ncn-sezadnjc Je potrebno čakati še na televizijska soočen/a, a wrjetno ne bodo prinesla nič usodnega. Čeprav... Ja. zgodila seje že presenetljiva i^ava. ko Je Danih povsem nepotrebno whračunah s partizani A prav nepričakovano Je pri volivcu zaželeno: pri //aç pa rti ne poguma, ne modrosti. da bi se kak predsedniški kandidat odločal za tv<£ganje. Morda bom zvenela naivno, a zdi se mi, da bi prav »ht^a po rohw lahko spodbudila volivce, saj ne želimo poslušali le praznih besed in obljub, leporečenja in diplomatskega izmikanja, ampak po tihem čakamo na tisto direktna^t in odkritost, ki Jo Je do zdaj pre-mogel le Ivan Kramberger. Od treh mušketirjev Je konec koncev politik le Lojze, zato bi lahko Danilo in Miy'a svojo jtnepolitičnoi' po-zidjo izkoristila.
/Mkaj se i ni Še vedno zdi, da še dolgo ne bo nihče poosebljal našega naroda tako, kot ga je Milan Kučan. Dj ne mislim le zaradi njegove majhne postave, Kučan je znal biti /folitik in hkrati priljuden. znal je dati vtis. da je ponosen na s\'0p državo in volivce. Nikoli se ni bal «yîvy/// ohrazovr • vesela. .Urogega, Jeznega, razočaranega ...
/akaj dajejo !.(ý'e. Danilo In Siitja občutek, da mora Imet I predsednik le »en obraz«?
/.akaj jim nihče ue pove, da je najboljši predsednik listi predsednik, kije blizu ljudem, ne samemu sebi?
pt
ercator
Poslovni s^stem Mercator, d d . Dunajska ceste 107, Ljubljana
Obveščamo va$y da imamo možnost oddaU v najem naslednje lokalee
1.	Velenje, Kidričeva cesta 53;
66.00 m2 in 45,00 m^
•	lokala za trgovsko dejavnost
2.	Šoštanj, Trg svobode 11;
135,00 m^
•	lokal za trgovsko dejavnost
Prosimo vas, da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo.
Vabimo vas. da pisne vloge najkasneje do četrtka 27.09 2007 pošljete na naslov: Mercator d.d.. Cesta na Okroglo 3. 4202 Naklo, Sektor dopolnilne trgovske storitve, z oznako >'Zb najem lokala«.
Mercator, d.d. si pridružuje pravico, da ne Izbere nobenega od prijavljenih kandidatov
AKTUALNO
Floristika bo paša za oči in dušo
Priprave na evropsko prvenstvo v floristiki, ki bo konec prihodnjega tedna potekalo v Velenju, so v zaključni fazi -Veliko spremljevalnih dogodkov se že vrsti
Velenje • Skorajda ga ni. ki ne hj imel rad c velja, pa ćelu J i se s lein ne ukvarja poklicno. Evropsko prvenstvo v Floristiki pa bo Iclos Sloveniji. predvj5cm pa Velenju, omogočilo, da pri delu opazujemo 20 ircnumo najboljših evropskih cvelličarjev. Večina od njih so državni prvaki v svojih deželah. Evropsko /druženje cvelli-čarjev, Obrlna zbornica Slovenije in Območna obrina zbornica Velenje. ki prvenstvo pripravljajo v sodelovanju z MO Velenje, s» /e pred uradnim začetkom prvenstva poskrbeli za nemalo spremljevalnih dogodkov. Vsi so seveda píwczani s cvetjcm. Včeraj /večer je v velenjski knjižnici predaval priznan velenjski florist Simon Ogrizek. Obiskovalcem je predstavil aktualne trende priprave
Simon Ogrizek
cvetličnih aranžmajev. Mi pa smo se z njim pogovarjali predvsem o pripravah na Florisiiko 2007, saj je Simon tudi član Kv-ropskega združenja flori sto v.
Povedal nam je: »Zelo zadovcv Ijen in vesel sem bil /e na prvi spremljevalni prireditvi letošnje fluristike. loje bil izbor spominka n» temo Velenje • mesto cvetja. Na razpis so prispele ne le izvirne ideje, ampak ludi vrhunski izdelki. Zelo pomembno je. da je zmagovit izdelek povezan s Šaleško dolino, zaln mislim, da bo nakit iz ksiliia v§eč tudi našim gn-siom iz Fvrope. Priprave na Mori-sliko 2007 lečejo dobro, prepričan sem, da bo prirediiev dobro uspela. Rdeča dvorana bo pokala
po šivili. saj bomo v njej predstavili ustvarjalnost in kreativnost kar 20 trenuino najboljših cvelli-čarjevv Uvropi. To so umetniki, ki nam bodo v slirih dneh predsia* vili vstî svojo kreativntjst in domišljijo. Na koncu bo ra/slavlje-nih kar 120 vrhtinskih cvetličnih kreacij. Želimo si, da bi prireditev obiskalo čim več ljudi. Odprla bo namreč /.a javnost, a največ bo mogoče videli v nedeljo. k<i bodo vsi izdelki že dokoučanL Sicer pa bodo lahko florisic obiskovalci opazovali ludi pri delu. Zanimiv bo sobotni večerni dogodek, ko bodo floristi ustvarjali pred publiko. Delo pred avditorijem je včasih za lekmovalce ležavno, a ker so to unielniki, ki morajo /jiaii vzpostavilislikz ljudmi morajo premagali tudi to.«
Izvedeli smo še, da bodo udeleženci i'iorisrikc 2007 veliko materiala za izdelavo kreacij dobili ludi od organizatoijcv, kar nekaj pa ga bodo pripeljali s seboj, saj /a iri leme potreben material skrbno načrtujejo že doma. »r.na od tem bo povezana tudi z Velenjem. 'Ibkrat bo lo Pikina zabava, To pa je lema, ki jo /^gotovo ptv znajo ludi evropski florisii.« je še dodal Simon. O lem ne dvomimo, kol ludi o lem ne, da jih bo užitek opazovati pri delu.
■ fis
Veliko spremljajočih dogodkov
v sredo bodo dijaki in mentorii srednjih cvetličarskih in vrlnarskih šol Slovenije v središču Velenja izdelovali cveiličae skulplure. Prirediiev, ki so jo poimenovali Mesio v cvelju, bo poiekala od II. do 17, ure. Isti dan bodo ob 17. uri bodo v knjižnici Velenje pripravili cvetno uro pravljic, ob 18 h pa bodo v avli mestne hiie odprli razsiavo Risba cvelja. ki jo pripravljajo člani Drui^iva šaleških likovnikov. Naslednji četrtek med 11. in 14. uro bt)do velenjski osnovnt>šolci porisali Titov irg s cvelličnimi nioiivi. med \(\ in 19. uro pa bo na Tit<ivem irgu polekala tudi prireditev ob sveiovnem nevu turizma, ki bo dobrodoj^lica vsem sodelujočim na florisiiki. V dsomu kulture Velenje bodo obl8. uri odprti razstavo značilnih dekoracij v posameznih zgodovinskih obdobjih, ki jo pripravliata Nataša Dolejši in PUP Velenje. Ob 19. uri bodo v Galeriji Velenje odprli prodajno razstavo Hc^ra, ob 21 h pa se bo ob kuliurnem domu pričel Zabavni cvetlični večen V pelek bo slo zares, saj se bo ob 10. uri /iičel tekmovalni de! prvenstva,
Podelili občinslca priznanja
V občini Nazarje zaključili prireditve ob občinskem prazniku. Vse prireditve bile namenjene druženju ljudi
Ob občinskem prazniku Je v občini Nazarje potekala slavnoslna seja občinskega sveta, na kateri je župan Ivan Piirnat pt^delil (Občinska priznanja najzaslužnejšim občanom. Bronasti grb občine sta prejela Tadeja Cigale in Darko Slikic, srebrni grb so si za dolgoletno delo prislužili Mariina Cigale, Franc Matko ia Jože Zidam. zJari grb občine pa je za življenjsko delo ter za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke prejel Jožef Bitenc. /u-paniW) priznanje sia dobila Luka Brinovšek in Natalija Hlacun.
?!upan Piirnaije v svojem govoru omenil pridobitve, ki so Jill predali namenu v dueh praznovanja, predvsem pa je prepričan, da bo predvidene aktivnosti možno realizirali le ob sodelovanju vseh občanov. Po njegovem mnenju je vsak mandat nekaj posebnega. V svojem čelnem želi skupaj z občinskim svetom urediti za-
deve. ki jih v preteklih letih niso uresničili zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov. Urediti nameravajo industrijsko-poslovno cono Priliova in center i.ibčinskega sre-disča, ki naj bi dobilo prijaznejšo
podobo. Ob tem župan opo/aija. da ne bodo smeli pozabili na vzdrževanje Jponnih in kulturnih objektov» saj je potrebno skrbeli tudi za družabno življenje občan<w.
■ Bdi Mavric • Savtnjčan
Dve priznanji in devet plaket
Šoštanjčani znajo opaziti in nagraditi tiste, ki dobro delajo -Letos kar enajst dobitnikov priznanj in plaket
Milena Krstić • Ptaninc
Šoštanj - Oeprav bodo šoštanj-ski svetjiiki na pcmedelikovi seji, 24. septembra, obravnavali več točk dnevnega reda. med drugim ludi predlog rebalansa proračuna občine /ji letos, pa bodí> gfv l<wo največ pozornosti deležni letošnji dobitniki priznanj in plaket občine, Tudi zato, kerjih je letos skupaj kar enajst, od tega dva dobiuiika priznanj in devet dobit-nikíw plaket.
Župan Občine Šoštanj Darko Menih meni. da s lem ni nič narobe, saj si priznanja zaslužijo
vsi. ki jih je komisija za priznanja na predlog prispelih predlogov oblikovala za potrditev v svetu Občine. Konec koncev bodo priznanja in plakeie vsem spodbuda za uspešno iu prizadevno delo ludi naprej, obenem pa spodbuda komu. ki še razmišlja. da bi se vključil v kako dejavnost in lam deloval v dobro vseh občanov, je prepričan.
Komisija za priznanja in nagrade svetu Občine Šoštanj predlaga, da priznanji podeli Janezu âuligiju in Športnemu driišt>u Zavodnje; plakete pa: Prostovoljnemu gasilskemu
društvu Lûkovica. Maši Stropnik. Turističnemu društvu Pristava. Antonu Reharju. Pavli Ro-sec, Francu Krevzln. Evgenu Dervaricu. Oktetu Zavodnje in Kulturno umetniškemu društvu Ravne.
Priznanji in pJakeie bodo podelili na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku (Šoštanj praznuje 30. sepiembra) s sve« čano sejo svela Občine Š<íštanj. ki bo v čcirlek, 27. septembra ob 19. uri, v kuliurnem domu v Šoštanju.
Vesela ulica
Veleiye • Ministrstvo za okolje in prostor je tudi letos vse lokalne skupnosti povabilo k sodelovanju v evropskem tednu mobilnosti, katerega glavni namen je prometna razbremenitev mestnih središč. V sklopu pr<ijekta, ki letos nosi naslov Vesela ulica, si bo v Velenju od danes do sobote sledilo več dogodkov.
Danes (čelrtek. 20. septembra) se bo v hotelu Paka začela konferenca z naslovom Vozila priliod-
nostl - alternativna vozila in pogoni. organizira jo KSSHNA; v petek (21. septembra) se bo Jenkova ulica spremenila v Veselo ulic<\ na kateri se bodo ves dan odvijale številne aktivnosti, od ro lanja, kolesarjenja, nastopov mladih glasbenikov glasbene iole, harmonikarjev, ulične košarke, risanja na cesio. ob 17. uri pa referat za zdravstveno vz.gojo in 2obnr> preventivo ZD Velenje v lamkaji^nji sejni sobi pripravlja predavanje z naslovom Vsak ko rak šteje.
Pestro bo ludi v sol»to (22, septembra), ko bo ob tkalskem jezeru med 9. in 11. uro potekal test hoje na 2 kilometra, med 9. in 13. uro pa bo vesela ulica parkirišče
pred centrom Nova. kjer se bo predslavil SVP Velenje: brezplačno si bo mogoče sposodili kolo, potekala bo predstavitev hibridnih vozil, v preddverju ktíjiž-nice pa bo na ogled razstava likovnih del na temo Vesela ulica. Ker bo zaradi prireditev v petek med 6. in 16. uro delno zaprta Jenkova ter parkirišči pri OS Antona Aškerca itt glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega, prosijo organizatorji bližnje slano val ce in druge občane za razumevanje. V soboto med 7. in 14. uro pa bodo delno zaprta parkirišča ob Cankarjevi,
■ m^p
Danes, za jutri.
Mi ne želimo živeti v prihodnosti niti v preteklosti» Želimo živeti zdaj in tukaj^ s spoštovanjem preteklosti in skrbjo za prihodnost.
S tem razvojnim načelom za danes In za prihodnost spreminjajmo svet^na, bolie. Tudi pričakovania. tvoja in moja, so del tega. Usta vsakdanja in ona za prihodnost Dobrega In najboljšega ni nikoli prev^

—	jvjik

Župan fvan Pornat (desno)/» ob občinskem prazniku podetii priznanja posameznikom, kisov pretektOi ietih prispevali k
razvoju in ugledu občine
Čestitamo za praznik--Mestne obânè Velenje!
Mestni odbor in svetniška skupina SDS Velenje.
Iz obone Šmartno ob Paki
Plinifikacija tudi za gospodinjstva
Jlkiali i izgradnjo primarnega voda plinovoda je v občini SniarinoobPati aktualna tudi izgradnja sekuniJarnega plinskega omrc/ja za lukajSnja gospodinjstva.
Knt sn povedali šmarski občinski upravi so se s podjetjem (îe-oplin dog(Worili o dveh plinskih ptxj postaja h. in siccr naj bi eno postavili ob nastajajočem centru, drugo pa lib tovarni Keramika v Gorenju. Obe pixJpostaji sta umeščeni v državni lokacijski načrt. Najprej naj bi izvajalci zgradili oba txlcepa z zapornimi ventili na omenjenih lokacijah, po končam izgradnji primarnega voda pa še montažni podpostajlObčina naj bi sprejela ustrezne akte, izvedla razpis in izbrala distributerja, ki bo podpisal pogodlH) z dobavitelji zemeljskega plina in začel akilvnosti na terenu, pri odjemalcih. Kdaj bi sc ta h ko gospodinjstva na območju občine Šmartno ob Pakt ogrevala s plinom, je v icm trenutku, pravijo na oh^iski upravi, težko reči. Je pa dejstvo, da nekateri pt«topkl v zvezi s tem pri njih zc potekajo.
Avtocesta - kaj prinese in kaj odnese
Občinska uprava namerava prihodnji mesec pripraviti okroglo mizo o tretji razvojni osi. Nanjo bodo povabili najodgovornejše predstavnike ministrstev za prostor in okolje ter promet in zveze.
O tem so na redavni seji občinskega sveta razpravljali tudi tukai-§nji svetniki V razpravi so se najpogosteje vpraSab, kaj bo avto
cesta okolju prinesla in kaj odnesla. Večina jih je menila, da avtoceste v tukajšnjem okolju ne potrebujejo. saj gre za majhno občino in bi trasa ceste vzela preveč prostora. Nenazadnje pa je do priključka na avtocesto že danes zelo blizu.
Oddelek glasbene šole
z novim šolskim letom je glasbena î^ola l-rana Koruna Ko:^elj-skega Velenje poskrbela tudi za učence, ki želijo pridobiti glasbeno izobrazbo. Odprla je dislociran oddelek, v katerega je na novo vkJjučila 36 učencev Poučujejojih ^irje glasbeni pedagogi, program pa vključuje nauk o glasbi, učenje igranja na blok flavto, klarinet» v dveh skupinah pa se učijo učenci igranja na klavir.
Za novo sezono šest
abonmajskih
prireditev
Kulturno društvo Šmartno ob Paki je tudi za sezono 2007- 2008 pripravilo abonmajske priredit-vc.Teh bo ksu vse so gledališče.
Od poklicnih gledališč so povabili v goste Slovensko narodno gle-dalií^e Nova Gorica, poleg njih pa sc bodo na odru kuhurnega doma v Šmarnem ob Paki predstavila se nepoklicna gledališča Polzele, Prosvetnega društva Štan-drež. Pirniče. KlJD-a Svoboda Ulekirocleinenti Izlake in Ainaler-skega gledališča Vrbje. Prva predstava bo na sporedu konec prihodnjega meseca. abonmjOe pa bodo vpisovali v naslednjili dneh.
Lani se je zj abonmajske pred-
stave odU")čilo več ka 100 občanov Prevoz študentov v Ljubliano Občina Šmartno ob Paki se po številu študentov glede na število prebivalcev uvršča zelo \nsoko v slovenskem merilu, med prvih 10 občin. Zato ne preseneča tvorno sodelovanje s tukajšnjim Klubom studentov.
Ta Je /e v lanskem ^Indijskem letu v sodelovanju z občino poskrbel za organiziran prevoz ftu-dcntov s kombijem v Ljubljano. Zadeva se je prijela, saj je bilo vozilo večinoma polno, zato bodo aktivnost - po zagotovilih šmar-škega župana Alojza Podgorska -ponovili v prihajajočem novem študijskem letu,
Strošek vozne karte bo delno pokril klub. nekaj bo primaknila občina, ostalo pa studenti.
Primorsko končujejo
Sostaiý, 17. septembra- Občina Šoštanj je pred dobrim mesecem pričela obnovo Primorske ceste od Pu barskega mostu čez Pako v
Moijanu do Primorske 3. Gradnjo so zaradi največje zgostitve vodov in prometne obremenjenosti začeli od središča mesta proti industrijskim objektom Gorenja. V celoti so obnovili cestišče in vo dov(xlno omrežje, postavili javno razsvetljavo, uredili odvodnjavanje in pločnika na obeh straneh
ceste. V ponedeljek so začeli gro bo asfaltirati ta del odseka in v torek nadaljevali Una dela.
V teh dneh bodo uredili brcžinc> zarisali prometne črte. uredili signalizacijo m priključili javno razsvetljavo. Računajo, da naj bi dela končali kotiec tedna.
Konec tedna naf bi bilo gotovo, (foto: A.M,)
Pomembno je druženje
Člani spor t no rekreativnega društva Ciavce - Veliki Vrh so v zadnjih dveh, treh letih pridno urejali večnamensko športno igrišče ob železniški progi. Danes ga s pridom izkoriščajo za najrazličnejše aktivnosti. Minulo soboto sta tu vaška skupnost Gavce -Veliki vrh in omenjeno društvo pripravila srečanje krajanov in članov društva. Popestrili so ga z najrazličnejšimi športnorekrea-tivninii aktivnostmi. Tako sc je več kiH 60 krajanw podalo na pohod. 14 članov sckcije velenjskega gobarskega društva Ma-rauh je nabiralo gobe in pripra-
vilo nato še razitavo, dobro so bile obiskane ustvarjalne delavnice za otroke» pa rekreativne dejavnosti, kot so odboika. streljanje z zračno puško, lokom, kegljanje. pikado. Ob koncu so najboljšim podelili priznanja.
Kot je povedal predsednik vaške skupjiosii Gjvcc - Veliki Vrh in šport.no-rekreacijskega drušlva Janko Avberšek, je to bilo drugo srečanje in tudi to je povsem uspelo. Njihov namen je druženje občanov, ti pa z udeležbo dokazujmo. da so izbrali pravo obliko.
■ Tp
gorenje
Privoščite si izlet v prihodnost.
In pričakujte darilo!
v soboto, 6. oktobra, od 9. do 17. ure, ne zamudite predstavitve vseh novosti iz Gorenja v Raz.stavno-prodajnem salonu v Velenju.
Čakú vas edinstvena futuristična kuhinja,
ki je prepotovala že mnoga evropska mesta. Po 9000 knt 7-daj končno tudi v Sloveniji!
Ne zamudite priložnosri: vsak obiskovalec prejme brezplačno promocijsko darilo iz najnovejše kolekcije Gorenje Ora-Ito.
Vljudno vabljeni!
Ambiciozna mesta gledajo v prihodnost^
Ob prazniku Mestne občine Velenje čestitamo in želimo lepa pričakovanja novih dni.
www.gorenie.si
Skupina Gorenje
VASI KRAJI IN UUDJE
Lov je tudi gospodarjenje z naravo
Lovska družina Oljka Šmartno ob Paki deluje 60 let - Kot dobri gospodarji skrbijo za lovišče in za divjad v njem
TatiaM Poàioriek
Šmartno ob Paki. 15. septembra - Na ploščadi za Ili^o mladih v Smarinem oh Paki je bila priložnostna slove^nosi, s katero so člani tamkajŠrOe Lovske družine Oljka /a/naraovali fiO'lelmco njenega delovanja. Dru/ina sodi med manjî>e v okviru Saviiýsko-ko/janske zve/o lovskih družin Celje. Šlcjo članov, so različ-lîih starosti m poklicev, skrbijo pa za urejenost 2600 hektarjev velikega lovišča (pretežno na območju občine všmarlno oh Paki) in divjadi v njem. Predvsem je to srnjad, po ocenah je v lovišču 350 do 400 osebkov.
Predsednik dru/ine A^'gust Re-beršak je zbranim med drugim povedal, daje dru/ino ustanovilo sest lovcev, ki bi bili na rezultate opravljenega dela svojih naslednikov ponosni. S siroktîvnimi opravili, nasvcli in ukrepi prispevajo lovci svoj delež pri ohranjanju ekosistema. »Lov ni samo odvzem divjadi iz lovišča, ampakje ludi gospodarjenje /, njo, od^icv vornost pri ohranjanju narave, njenih virov. Pritiski in obremenjevanje okolja ter s tem divjadi so vse večji, vse već je pohodni-k<iv, nabiralcev gozdnih sadežev.
Pojavili so se kolesaiji, niotoristi, sredi gozda se najdejo tudi avtomobili. Zaradi nemira in hrupa se divjad umika ali celo izginja.«
Kol dobri gospodarji - po zag<i-tovilih Avgusta Reberšaka -skrbijo za postavitev in vzdrževanje visokih prež, čiščenje lovskih siez in sajenje krmnih rasilin za divjad, v hudih zimah pa živali krmijo. Kineiom nudijo pomoč pri zaščiti poljščin, pri nastali škodi, ki jo povzroči divjad. Ogromno dela opravijo v lovišču. »Na leto vložimo v ureditev slednjega vsaj toliko, kol iz njega poberemo. To pa je približno 2000 evrov,«
Poleg gojitve divjadi in varstva narave zelo uspešno delujejo na pfídročju lovskega slrelsiva. kar dokazuje polna vitrina pt>kal(w in priznanj z meddruštvenih ali republiških tekmovanj. 'IVonio sodelujejo s kinološkim društvom pri vzreji in vzgoji lovskih psov. so prizadevni člani ktniiisij in vodsive« nih organov Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje in Lovske ZVC/.C Slovenije.
Na druži jih samo lov, ampak radi izkoristijo priložnosti tudi za družabno življenje. V Skornem imajo svoj dom. ki so ga pred leti temeljilo obnovi li.
Ker delajo z r^^ko v mki z vsemi
Predsednik Lovske družine Oijka Avgust Rebersak
»vpletenimi«, posebniři težav za zdaj nimajo, »Je pa vprašanje, kako dolgo bomo se tako. V pav ceduri je namreč spreinemba zakona olovu, ki med drugim predvideva tudi razpis kijncesij. Zanje se bo lahko prijavil vsak. kijih bo plačal«
Smernice delovanja družine v priliodnje so jasne, pravi Avgusi Reberšak. Se najprej bodo skrbeli za divjad, za ohranjanje in iraj-nostno rabo prosto živečih živali ter za varstvo narave.
Ob koncu priložnostne slovesnosti, ki so jo popestrili učenci šmarske osnovne šole, domači moški pevski zbor in Savinjski ro» gisti. so najzaslužnejšim članom podelili jubilejna, društvena priznanja in priznacja Savinjsko-kozjanske lovske zveze Celje in Lovske zvezo Slovenije, ki letos praznuje 100-letnico delovanja.
Creditanstalt
Izberite svoj jutri.
še včeraj vam je Bank Austria Creditanstalt kot čianica mednsodne ban^e skupine UnlOredit Group uspešno pomagala oblikovati vaš âanaénfi dan. Danes se banka spreminja - postaja Še bolj napredna, inovativna m odprta za vaše osebne in poslovne c\\\&. Tudi zato nas boste od^el prepoznali po novem irrvenu • UniCredit Sank. Tako kot 36 milijonom Evropejcev bomo tudi vam pomagali oblikovati vaš jutri. Le izbrati ga morate.
HViw.wiBianswili)
O UniCredit Bank
»Nas dom nam je lahko v ponos«
V krajevni skupnosti Lokovica niso poznali poletnega zatišja - Poleg obnove doma krajanov obnavljajo tudi ceste - Ponovno anketa o toplovodu
Tabana Podgoršek
v krajevni skupnosti Lokovica so se lani zavzeto lolili obnove tamkajšnjega doma krajanov in jo prejšnji teden ludi končali-»Poletnih počitnic praklicno nismo poznaJi. V drugi polovici letošnje pomladi smo lîamreè objavili razpis majhnih vrednosii za izvajalca za obnovo pročelja, ki je svoje obvezntisti sklenil pred dobrim tednom dni. Lani smo obnovili streho in zamenjali okna. To je bil velik z.alo-gaj. ki je sial blizu 35 tisoč evrov. Na dom krajanov smo daties res lahko ponosni. Prav sedaj zaključujemo še dela pri uredilvi pevske sobe. da bodo imeli člani dveh pevskih zborov boljše delovne pogoje, več veselja do petja. Precej smo uredili okolico doma.« jez-ado-voijeu dejal pred-
sednik KS Lokovica Boris Lambi-zer.
Ob uresničevanju prednoslne naloge pa - po l.ambizcijevih zagotovilih - niso pozabili še na druge potrebe. Med njimi na ob-novťj javnih poti. /a kar so predvideli približno 28 lisoč evrov. Nekatere odseke so že posodobili, druge nameravajo do konca leta oziroma glede na razpoložljiva sredstva. Obnovo cest so pravzaprav nekoliko zamaknili zaradi izgradnje plinovoda. Z investi to tjem so se namreč dogovorili. da po končani izgradnji omrežja na njihovem območju uredi poškodovane ceste.
Nemalo truda in sivih las je terjala vrnitev preveč vplačanih sredstev za izgradnjo telefonskega omrežja. Nh seznamu upravičencev je bilo 160 uporabnikov, mednje pa so razdelili 70 lisoč evrov. »Večina je zadovoljnih, se-
veda pa so ludi taki, ki so pričakovali već in so danes nezadovoljni.«
Cilcde na to. daje danes kraj veliko gradbišče za primarno plimv vodno omrežje, se nekateri krajani sprašujejo, ali je krajevna skupnt)si morda odstopila od ideje o nadaljevanju izgradnje druge faze loplinkacije. »Nikakor. Prav v jesetii bomi> ponovno izvedli ankclo med krajani spodnjega dela Lokovice. V sodelovanju z upravo Občine Šoštanj bomo pripravili zanje dva predloga: koliko jih bo veljala naložba. če se bo zanjo odločila polovica gospodinjstev ali če sc prijavijo vsa. Kakšnili posebnih le-žav gjcde tega ne vidim in mislim, da bomo lakle čas prihodnje leto že začeli gradnjo,« je se dodal Boris Lambiner.
Oom krajanov so urediti zunaj in v preeejMi meri tudi notri.
BA-CA Ljubljana uradno postala UniCredit Banka Slovenija
S povezovanjem s skupino HVB, vključno z Bank Austria Creditanstalt In njenimi hčerinskimi družbami v srodnji in vzhodni Evropi (SVE), je skupina UniCredit dosegla nove dimenzije: upravlja vodilno, da(eč največjo i:>ančno mrežo v tej regiji z več kot 7.200 poslovalnicami in več kot 36 milijoni komitenti. Blagovne znamke na trgu SVE bodo tesno povezane s krovno blagovno znamko "UniCredit Group", da bi poudarili prednosti in priložnosti, ki jih mreža ponuja svojim strankam. Prav zaradi tega bo večina bank v tej regiji delovala pod novim imenom "UniCredft Bank".
Proces, tó poteka v srednji In vzhodni Evropi, je priložnost za standardizacijo blagovnih znamk v regiji. To zagotavlja celostno podobo skupine in jasno prepoznavnost blagovnih znamk posameznih bank. Zaradi te odločitve so uporabiti močno prepoznavnost krovne blagovne znamke UniCredit Group - vodilne bančne skupine v Evropski monetarni uniji.
Novo ime "UniCredit Bank" vzpostavlja neposredno povezavo s skupino UniCredit Group. Na tiskovni konferenci, ki je po-
Viiji svetovolki v poslovpi enoti Veleije
Olga Rihter tel.: 03/ 898 73 OS Mdrija PiRtorič, 03/ 896 73 00 Vabljesi io novo s^ao bonke: www.viiicredNboBl(.si
tekala 3. septembra 2007 na Prešernovem trgu v Ljubljani, pred prvo poslovno enoto Bank Austria v Sloveniji, je predsednik uprave, dr. France Arhar, slavnostno odkril napis UniCredit Bank nad vrati poslovne enote. Prisotnim novinarjem in mimoidočim pa so pokazali tudi nov korporativni oglas.
"Tako staro kot novo ime smo ljudje, živa bitja s svojo dušo in telesom, s svojim značajem in kvalitetami. Zato se tudi ob formalni spremembi imena banke, v prvi vrsti zanašamo na nas same, na našo prepoznavnost
liniCredh Group: vodilno bančno skupino v drîovoh SVE z več kot 35 milijoni strank In vei kol 7.200 poslovalnicami.
sredi vse ostrejše konkurence in na naše priznanje pri naših partnerjih. Vesel sem, da ta sprememba časovno sovpadaz včlanitvijo Slovenije v Evropsko m> netarno unijo, kajti tudi na ta način se je slovenski trg dodatno gfobaliziral in postaja še bolj prepoznaven. Na globalnih trgih Imajo največjo veljavo velika, svetovno znana imena, ne le kadar kupujemo različne dobrine, temveč tudi tedaj, ko imamo opravka s takim ali drugačnim finančnim posredništvom. Pri slednjem je dobro ime in znano ime še pomembnejše, kajti prepričuje nas, kako uspešno je bilo v preteklosti, da bomo prav na tem in predvsem na zaupanju vanj gradili svojo prihodnost,« je povedal dr. France Arhar, predsednik uprave UniCredit Bank,
Delovanje znotraj lako velike bančne skupine kolje UniCreditG(ouppcK mani za vse naše stranke obilo prednosti, ki se ražaio v sHsoki kvaliteti storitev in inovativnili produktov. Pod okiiljem novega imena bomo lahko, s pornočjo mednarodnih Irkušenj in izmenjavo znanj znotraj skupine, svojim strankam nu-dIO odličen servis na vseh področjiti bančnega poslovanja. V $kk)pu preimenovania banke smo pravkar začeli z akcifo stanovanjih kre-

Tomož šalamoD, vodja poslovne eeote Veleaje
vim strankam ponujamo najem stanovaniskih lee-ditov pod 2ek) ugodnimi pogof Koneo meseca pa začnemo s hler^m Investicijskih skëdûv družbe za upravljanje Pioneer Investments, ki deluje v okvttu naše bančne ski> pine In uživa vtsok mednarodni ugled. Kot je že poudaril predsednik uprave g. Dr. Arhar, banko tvorimo njeni zaposleni in na§e cen|ene stranke, za katere se bomo. tako kot v preteklosti. tiKli v prihodnje trudili da ostanemo njihova prva
ditov kjer tako obstoječim, kot tudi no- izbira.
12
MED DRETO IN SAVINJO
20. septembra 2007
t\c Cirortco
Zelena lu< za zadolževanje
Občina Mozirje je v pmracunu /a letošnje leio pri virih nacr* loala di%)r(>Cni kredii v višini milijon evrov. Na snovi pravilnika
0	zadoi/cvaiiju ohčin so morali za najem kredila dali soglasje
1	udi občinski svetniki. Po prei?lcdu občinskega zaključnega računa za preteklo in proračuna za rekoče leto je soglasje za zadolževanje izdalo tudi finančno ministrsîvo. iako da pravnili ovir /a najem kredita Âipan Ivan Suhoveršnik nima. Občina namerava 630 tisoč evrov lega denaija namenili za potrebe osnovnega àoi-siva, 100 tisoč evrov spodbujanje stanovanjske gradnje oziroma nakup stanovanj. 170 tisoč za ravnanje z ixipadiu) vodo, 80 lisoč naj N namenili za izgradnjo ohć ins kili cest znotraj irskega jedra. 20 tisoč evrov pa (lamcnjajo za varstvo in vzgojo predšolskih otrok.
Čas zo zgornjesavinjskega svetnika
Volitve v drugi dom slovenskega parlamenta bodo potekale 21, in 22. novembra, in sicer pm dan za predstavnike lokalnih interesov. drugi dan pa za predstavnike tako imenovane civilne dru/,l>e. Državni svet ima 40 članov. pi)leg 22 članov lokalnili interesov tudi IS predstavnikov dcloda.talcev in delojemalcev, kmetov, obrtnikov in sanjoslojuih poklicev ter negospodarskih dejavnosti. V i/tekajočcm mandatu je savinjsko-šaleške občine ZHSUh pal Veleojían Drago Uahun. ki ima. studeč po cjbiskih zgornjesa-vlnjsklh občin, interes tudi v prihodnje bili dr7.avni svetnik. Drugi kandidat tiaj bi bil prav tako Velenjčan Franc Sever, za katerega, po na§ih reuradnih informacijah, lobira bivši župan občine Gornji Grad Ioni Rifelj \i Janševe Slovenske demokratske stranke, /adeve so povsem legitimne, bolj seje vredno vprašali, ali v /gornji SiiVhijski dohni niso spos<ibni najti človeka, ki bi bil sposoben zagovarjati predvsem stalisč lamkajsnjili lokalnih skupnosti, le tudi sicer določajo elckioije. ki bodo (iz) vol ili novega svetnika. Koordinator savinjsko-saleškega odbora Slovenske ljudske stranke Aidrej Prcsečnik pravi, da bodt) v stranki ponudili primernega človeka- Po njegovem je čas /a zgonyesavinjskega državnega svetnika, kar pa brez podpore šaleških občin ni izvedljivo. Torej bo na preizkušnji dejanska pripravljenost Šalečanov, če so Zgornjesavijiičanom pripravljeni odstopiti del pogače, ki v formalnem smislu nima posebne teže, bolj /a občutek enakovrednosti znoirai bodoče in po Presečniku Šalečanom bolj potrebne Savinjskošalcske pokrajine,
Ravnafeli cez nedoločen ias
imenovanje ravnatelja osnovne šole na Rečici ob Savinji doživlja nekoliko negotove razsežnosti, saj so pretekli teden člani sveta .lavnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Mozirje odloča rue pre-slavdi za nedoločen čas. Zaradi različnih pravnih tolmačenj glede delovne dobe enega od kandidatov želijo pridobiti sc mnenje Ministrstva za âtjlsivo in šport. Člani sveta zavoda za javnost izjav sicer ne dajejo, a kljub temu seje izvedelo, da gre za profesorja šporuie vzgoje Tomislava Siankoviča, ki je moral dokumen-lacijo iz razpisa dopiilniii s podatki o delovnih izkušnjah, kar ni enako delovni dobi. Ce nekoliko ugibamo, potem se zna zgodili, da bomo priča ponovljenemu razpisu. Kot je znano, sn kandidati dobili podporo vsak v svojem okolju. Učiteljski zbor je podpri svojo učiteljsko kolegico Zvonko Kladnik. za višjega svetnika na zavodu /Ji šolstvi) Gorazda SotiJška so se opredelili občinski svetniki, Tomslav Staiikiwič pa je dobil podporo starsev.
Škodljivost azbestnih <evi?
Po mnenju sveio\^c zdravstvene organizacije uživanje azbesta preko pitne vode nima dokazanih zdravstvenih učinkov, /elo pogumno pa je zatrjevati, da azbestne cevi zdravju niso škodljive in da se o tem laliko pridobi pisnt^ mnenje. Očitno sta problematika in učinki dolgoletne uporabe takšne tehnologije tolikanj neraziskani, da trenutno še velja načelno stališče, da je potrcbjio (akšne cevi po nekih merilih in kriterijih zamenjati. V Zgornji Savinjski dolini je še ok(ili 60 kilometrov azbestnih vodovodnih cevi» na karopoziiija tudi poslanec in svetnik Občine Moziije Jakob Presežnik. Po ruegovem prepričanju bi morali vsi občinski sveti o tem zelo resno razmišljati saj so vodi>vodni sistemi i/ azbestnih cevi stari najmanj štirideset lei in z^^to podvrženi vsako dnevnim (jkvarani.
Tradidonaina razstava gob
Letošnja razstava bo organizirana v sklopu državnih izpiK^v za determinatorje. ki jih konec tega ledna v Gornjem Gradu organizira Mikološka zveza Slovenije. Predsednik domačega gobarskega društva Ivan Fale si obeta kvalitetno razstavo, s^ je letošnja jesen bogata z glivami, saxneže. ki jim bo uspelo najti na> lepše, največje in najtežje gobe, pa čakajo lepe nagrade. Razstava bo odprla od sobote popoldne do nedelje zvečer. Organizatorji o bij ubijajo tudi gobjo dégusta cijo in predavanje o gobah, ki rastejo po slovenskih gozdovih.
■ £di Mavric - Savinjčan
Domačini organizatorji in zmagovalci vaških iger
V nedeljo so v Kokarjah pripravili tradicionalne vaške igre treh krajevnih skupnosti nazarske občine in tako zaokrožili družabni del občinskega praznika
Dvema domačima ekipama sta se pridružili po dve ekipi iz Nazarij in Smart nega ob Dreti. Vsem tekmovalcem in tekmovalkam je za/j> lel srečo Stanko Mere. glavni sodnik in predsednik Športnega društva Dreta Koka rje. kije prevzelo organizacijo iger.
Nekaj sreče v šestih igrah je bilo res potrebne. Poleg telesne pripravljenosti sta odločala spretnost in uigranost ekip. Kokarčani so imeli psihološko prednost, saj so tekmovali na domačem terenu, /e po prvih igrah so pokazah, da bodo lelos trd oreh za nasprcv tnike. Kljub jasnim pravilom sodniki nist) bili preveč strogi, čeprav posebnih odstopanj niso d{)Volili. Spodbujeni s številnimi »pameinimi«
Tekmovalci so morali poleg spretnosti pokazati tudi precej moči.
nasveti publike in tudi članov svojih ekip so se tekmovalci resnično potrudili in nasmejali številne gledalce. Na koncu je bil zadovi^ljen tudi Stanko Flere. saj je bil osnovni namen iger v celoti dt>sežen, Ljudje so prišli in se družili ter zabavali ob bolj in tudi manj športno
i)barvanih potezah šestih ekip. Kljub temu je prav omeniti, da jc s konkurenco suvereno opravila druga ekipa Kokarij pred j)rvo ekipo Šmartnega in prav tako prvo ekipo Nazanj.
■ Edi Mavric • Savinjčan
Pločnik ob prometno obremenjeni cesti
Nov pločnik v Nazarjah za varnejšo pot najšibkejšim udeležencem v prometu
Pločnik, ki sla ga po krajši slovesnosti predala namenu župan Občine Nazarje Ivan Purnat in predstavnik Direkcjie RS za ceste Djordje Pejanovič. je pomembna infrastrukturna pridobitev za celotno /gornjo Savinjsko dolino. Predstavlja bistveno večjo varnost za vse udeležence v pmmctu, ki se gibljejo med podjetjcjn BSl I I lišni aparati in hcncinskim servisom. Poleg 23.1 metrov dolgega pločnika sta bila urejena ludi raz-sveiljava in odvi>diijavanje.
Vrednost vseh izvedenih del znaša 89 tisoč evrov. od tega je ministrstvo za promet zagotovilo 46,6 tisoč evrov, delež Občine Nazarje pa znaša 42,4 tisoč evrov. S predajo pločnika v upiv
rabo se je formalno zaključila obnova regionalne ceste skozi naselje Prihova. /a župana Ivana Pur-naia je na prvem mestu varna pol, ki jo s pločnikom zagotavljajo delavcem BSF! in ostalim peicem. Pejanovič pa je poudaril, da so polcii ceste zgradili tudi križišče ob bencinskem servisu in semaforizirano križišče pri BSll. »K:r nam je tu všeč. bomo dela nadaljevali predvsem na regionalni cesti Nazarje<jomji Cirad. v naslednjem obdobju bomo uredili odsek ceste skozi Bočno, hy nec leta bo veriettîo prišel na vrsto odsek ceste skozi Dobletino. čaka nas odsek sko/i Šmartno. V teku so pogovori za ureditev ce-ste skozi Nazarje.« je Pejanovič
Nov pločnik omogoča pešcem varnejšo pot ob prometno lelo
obremenjeni cesti.
nanizal načrte državne direkcije /a ceste, kar pomeni» da bo v naslednjih letih končno rekcmsirui-
rana celotna trasa 15-kiJometrske cesie skozi ZadreČko dolino,
■ Edi Mavric - Savinjčan
Dobro pripravljeni na kurilno sezono
V nazarski Energetiki poslujejo pozitivno in obvladujejo denarne tokove - Velike zaloge kuriva in sklenjene pogodbe z dobavitelji zagotavljajo nemoteno poslovanje
Podjetje l'!neri?ctika, ki v nazarski občini skrbi za pniizvodnjo toplotne energije, jc v preteklih mesecih dvigovalo precej prahu z odločitvijo, da individualnin] odjemalcem ne bo dobavljalo tople sanitarne vode. O zadevi so se opredeljevali tudi občinski svetniki. v glavnem zaradi last niske strukture, saj je podjetje v večinski lasti družine župana Ivana Purnata. Slednji sc od podjetja družinskih članov izločuje v prepričanju. da se bo lastniska struktura Knergetike ie spreminjala. Občina Nazarje namerava zaenkrat svoj tretjinski delež obdržati.
v podjeljuje trenutuo pel zaposlenih, vsak je pristojen za svoje strokovno področje, kar velja tudi za direktorja Roberta Hudournika. ki vodi podjetje / vsemi po-
obastili. S tehnoioško prenovo so parno ogrevanje nadomestili z vročo vodo. in čeprav se je nekaj posameznikov odločilo obrniti energetiki lirbet, je Hudournik prepričan, da podjetje ne bo doživelo podobne usode kot gornje-grajski I:ngo ah solčavska energetika. ki iščeta svojo perspektivo v stečajnem postopku. »Skladno z energetskim zakonom smo dolžni zagotavljati toplotno energijo. / občinskim podjetjem Dom smo sedaj usklajeni in so odnosi jasni. Mi smo tidgovorni za proizvodnjo toplotne energije. Dom je odgovoren za distribucijo do končnih porabnikov.« razlaga Hudimrnik. V EnergeUki so trdno odločeni izpolnjevali svoje obveznosti do Nazarčanov, zato imijo /a zagotavlja nje proizvod-
nih virov v rezervi dodaten kotel in ua deponiji enajst tisoč prostom insklh metrov kuriva. Poleg tega so z dobavitelji surovin usklajene pogodbe za dobavo surovine v času kurilne sezone.
Hudournik ne želi ničesar prepuščati naključju, zato je pomembno, da je Energetika p<v slovuo sanirana, kar pomeni, da v letošnjem letu posluje pcjzitivno in v celoti obvladuje denarne lo-k<wc. »Poravnane so tudi vse obveznosti do bivših zaposlenih, enako velja za dobavitelje. Cez leto smo osnovno dejavnost na-domei^čah s storitvami na energetskem pc^dročju in s tem ustvarili 20 odstotkov letnih prihodkov.« Hudournik obljublja, da bodo oh torkih popoldne tudi v prihodnje ohranili dnove odprlih
Direktor Energetike Nazerje Robert Hudournik zagotavljat ^^ bodo distributerju zagotavljali toplotno energijo po nespremenjeni ceni,
vrat. na katerih bodo zaposleni na razpolago vsem, ki bodo želeli informacije z energetskega področja.
■ Edi Mavrič - Savinjčan
OBJAVE
V mestu je nova Era.
0
Dinamična, inovativna, podjetniško naravnana. Ki osrečuje. Povezuje. Razvija, in je. Mednarodna, a za vedno zapisana Velenju.
Zato iskreno čestitamo someščankam in someščanom ob našem skupnem prazniku - prazniku Mestne občine Velenje ter se hkrati zahvaljujemo vsem partnerjem MBC, ki si skupaj z nami upajo biti drzni v novih Izzivih.
4
E R"A
Osrečujemo. Povezujemo. Razvijamo. Smo.
mbt=
m uiti busnes center
Moč energije
Energični skupaj odpiramo vrata prihodnosti.
20. september. Drugačen danje z velenjskimi uspehi zaznamovan. Mesto energije je mesto, kjer se uresničujejo nove vizije.
Čestitamo ob prazniku občine Velenje!
VAvw.hse.si I www.modra^energíja.si
KULTURA
"^HjiS 20. septembra 2007
V Velenju prvi slovenski »knjigomat«
Izposoja knjig, po katerih bralci največ posegajo v prostem času, sedaj 24 ur na dan - Gre za novost pri nas in v svetu
Velenje • Pred vhodom v velenjsko ki\iižnico že od prejšnjega p<v nedeljka sioji nova pridobilev • kiosk za izposojo knjig. Po obliki močno spomini« na lako imenovane »vidcomate«. avtoniaie, v katerih sije mogoče i/.posodiii vi-dcf) filme. Tudi /alo, ker je narejena na podobnem principu. No-vosl ho namenu predana danes ob uri. Več o njej pa nam je med zadnjimi tesiiranji, ki so jih opravljali konec mimile^'a ledna, povedal direktor Kiiji/.nice Velenje Vlado Vrbič.
»Smo ireUa dr/ava v Evropi, če ne kar na svelu, in prva knjižnica v Sloveniji, ki uvaja kiosk za izposojo in vračanje knjig. Prednost je
v lem. da si lahko uporabniki knjiije i/posodjjo ludi, koje knjižnica zapna. saj aviomal sioji pred vhodom v knjižnico inje di> segljiv 24 ur na dan.«
Na kiosku je velik napis Biblio 24. In kako deluje: »Princip je p<v doben kol na bankonialu. Cilede na to, da je občanom dosegljiv
neprestan(ije njegova zmogljivost main manjša. Tudi na bankiv malu ne moremo neomejeno dvigovali sredstev z računa. Podobno bo pri naii novosti. Naenkrat si bo mogoče izposodili dve knjigi: kojih bo uporabnik vrnil, si ho (aliko izpi)sodiJ novi dve. V kinskujc prostora za 168 enot, to
Zaposleni med preizkušanjem delovanja kioska za izposojo knjig. Zanj je italijanski proizvajalec moral povsem prilagoditi računalnisM program^ pri Čemer so mu pomagali prav v velenjski knjižnici.
bodo predvsem knjige, po katerih bralci največ posegajo v prostem času. V Velenju si bodo lahko knjige izposojali vsi člani knjižnice. ki pa bodo zato dobili ludi nove članske izkaznice.«
Vrbič nam je povedal še. da so s pomočjo Ministrstva za kuliuro RS in občin Velenje. Šolanj in Šmartno ob Paki ku-pili tri kioske, zalo •fi bf)do z njimi opremili tudi enoti Knjižnice Velenje v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Želijo pa si. da se bodo za nakup kioskov lîdlo-čili ludi v drugih slovenskih občinah In da bodo s časoma vzpostavili mrežo kiijigoma-tov. Polem bi si bilo mogoče knjigo izposoditi v Portorožu in jo vrnili v Velenju. To pa bo priložnost tudi za hotele in večja turistična središča.
Mbs
Ritem salse tudi v Velenju
Koreograf Olinda Brasil organiziral 12-dnevni tečaj salse -Poudarek na svobodi plesa
Nina L^mež, Vesna Glinsek
i.alinskoameriski plesi so znani po svoji dinamiki, zapeljivosti in energičnosti. Med niimi je tudi saisa, ki je v zadnjem času postala vedno bolj priljubljena. Dokaz za to je dejstvo, da so skoraj v vseh slovenskih mestih že orga-
nizirali tečaje lega plesa. Pred kratkim ludi v Velenju. Plesna šola Step. ki jo vodi Alojz Rdej, je namreč uspela v naše kraje privabiti uspesnega koreografa in učitelja salse Olindo Brasila. Pod njegovim vodstvom že od 10. septembra poieka 12-dnevni tečaj salse s poudarkom ua posebni vrsti salse. imenovani salsa lihre.
In kdo sploh je Olinda? Je plesalec. ki prihaja iz Brazilije. Ples je njegova življenjska stalnica že od malih nog. Njegova sirasi pa ni samo ples. lemveč tudi glasba, saj je odličen bobnar, občastto pa tudi slikar in frizer, ki rad potuje, Tako je s svojo skupino Maraka-tua nastopal na ra/Jičiiih medna-
rodnih turnejah, kar ga je letos pripeljalo tudi v Slovenijo. Olinda ob tem dodaja: »Zame je najlepša država v livropi, tukaj se počutim zelo dobro, predvsem zaradi sproščenih in odprtih ljudi. Želim si, da bi se tukaj ustalil in se naučil jezika. Nekaj besed že /jiam. Najprej sem se naučil besede »hvala« in »dobro«. Pa pj„. ga* tudi.
Olinda pohvali Slovence ludi kot plesalce. Prepričanje, da lako ženske kol moški zelo lepo ple-5ej(ï, saj izžarevajo neko posebno energijo.
Njegovih tečajev se vedno udeleži veliko ljubiteljev laiinskoame-riških rilmov, saj so njegove učne ure nekaj posebnega. »Na začel ku
sicer pííkažem í)snovne plesne korake, nato pa poskušam ljudi mit-livirail. da se prepustilo ritmu in plešejo po p (kinoma svobodno. Sreča in veselje tečajnikov mi ob vsem tem pomeni največ.«
Rekli so:
Loreta Vlaho-
vie: »Tečaja sent se udeležila, ker mi je vseč temperament lalin-skoameriskih plesov. Res se jih želim naučili plesali. Plesala sem sicer že prej, vendar nikoli salse. Tečaj z Olindo Brasi-lom se mi zdi naravnost super, saj je zelo dinamičen, lako da se res dobro razgibamo in hkrati se kaj novega naučimo. To mi je uspelo že v teh nekaj dneh, prepričana pa sem. da bom svoje znanje še izpopolnila.«
Simon Zel: >-Na saiso sem pri^l predvsem zaradi živahnega Ln privlačnega rilma, malu ludi zaradi partnerke, kije želela doživeli nekaj novega. Takšnih plesov nisem prej se nikoli plesal, ostalo pa vsakega po malem. Danes sem sicer tukaj prvič. tako da izkušenj še nimam. Vcjjamem pa. da se bom naučil vsaj osîiovnih korakov salse.»
5 korakov do boljših odnosov
Udeleženci bodo v programu, ki je brezplačen, pridobili praktična znanja in uporabne veščine, pomembne za boljše medsebojne odnose
Velenje - V Knjižnici Velenje se bodo 24. septembra začela pred-siaviivena predavanja Šole čus-ivene inieligence /avoda (za izobraževanje. vzgojo, razvoj in kulturo) CDK.Í2 Ljubljane z naslovom 5 korakov d« boljSih odno sov. 24. in 4. oktobra se bodo pričela ob 19.19, 2. oklobra pa /e
ob 17. uri.
Program je namenjen obvlado-vauju stresa, razvijanju čustvenih in socialnih spretnosti, povečanju samozavesti, izboljšanju komunikacije, medsebojnih odnosov in samopodohe. Šola čustvene inteligence je avtorsko delo Zavoda CDK, na katerega so učitelji.
vsak od njih ima večletne iz-kuš-nje, zelo ponosni.
Lldeleženci-predstavitvena predavanja so brezplačna - bodo v programu pridobili praktična znanja in uporabne veščine, ki so pomembni za boljSe medsebojne t)d-nose. Vsebina je razdeljena, kot že ime pove. na pet korakov. Vsak
od njih pa ima svoj naslov: Spre-mitijajmo sebe, Izražajmo ljubezen, Od/Jvajnií) se na sedanjost, Poslušajmo, da bi razumeli, in .Sporočajmo, ne da bi prizadeli.
Udeleženci bodo na delavnicah spoznavali različne oblike izražanja ijubezni in naklonjenosti, izkusili radost medsebojnega druženja, bližine in skupnega učenja, odkrili svoj temeljni »jezik« ljubezni in lažje prepoznali »jezike« ljubezni svojih bližnjih.
Cire za delavnice, ki je po mnenju listih, ki so v njili že sodelovali, najboljša poptïlnica v boljše odiKJse,
■ mkp
Ko imajo kritiki prav
# é •
Urban Novak
Svekrvni spíťl Je iHidfjvlia ntvar. Verjetno ena izmed re^ \'elikih iztuijdh ihy/e^rva. Mfrno hf^d Uthko primerja!! s penkdUnom. piramidam!, itiiefonvm aH p<» j prvi/ni đoveškimi hmki po luni. Kdor vsaj chčanno pctuteda a!i pu iip<tra!)lja sve-iiKni spiet. ve, o à'm gcmyrim. řred vami se v trenuiku zvrstijo najpDinemhnej^e infnrmarfjf.pihiotki fn 2À!t.e. da Jt ctitui	Sdved<iJe"Á\vu>i-rtí
splet fifln ludi holj ali uinnj /fO/n^'mh/ilh neumno^u in funcšnih iiwrí. Te Tad-r^e. smeiné .vft wrf, rade kroiijo tudi po WťíVAJn.sW ptM in ena lakšnih je prispela tiid! v moj nabiniirtik. Po^vbej fie mť Je /Juhiknila. ker g<M>rf o mirent po-kHcii Verjetno se marsikomu ne bo zdeJa nizum!j/va aii zabavna, a kljub lemu lisluja d^'stvo, daje vse v zapisani jsx'nihi rea in k t-nkrai res. T^veJ. plimo, ki mi Je popestrilo ln Tuzvedňh dan. se je ^Imilo nekah^ takoler
doi^i le^a. mn imela prijateijn. ki Je ^ixidiral arhUekturo, dii bi, pretht-devam. posuti arhiieki Ta prijatelj me Je pn^dsiavU svcglm prljmdjem. ki so ptm laků študirali arhiickiun}. Ti pr^aleljl so imeli dm^e prijatelje, ki so i)Hi arhi' tekti ' pravi arhitekti : nanlt'nimi pTt'ýei<ti f^likûvanja raïki.'énih aiiinovaiý. ki so ií^eJala kot stekleni pdlidoiii. in li ptpaielj! so pi/zna/i dntge arhitekte in lako no dunes ni ljit(i/e, kiJIM poznam, samo arliiiekii. In vsi obliktt/ejo steklene »d/idoiť^. vkaíe7l/s ne horn nikoli £l\'ei(i in kí ."tamo ov/nijt) m(>/p(:>8led v naram. Ne ratKtmite me napak, arhitekti, vie^ ste tni kol onehe, \'eHirotnQ lepo diMtt in yie^so mivaša oi^aio. Imate nore frliure, in če imate sr^čo, je večina tasie ved mi na va.U ^avi. Ampak mene arhitektura ne zanima, in lo je resnica. Zo' nimajo tne pa sledeře i'ftyrfr kebai). Jeiki in kavxi. Kvi lahko vidite, ariiitekture ni na seznamu. MisUtn. da bi se arhliektuni zna,^Ut nekje tned glt^ icami in Av> icnaskopi/o na seznamu avart, ki me zani/iiaja
Ce ne hi loUko Hi^vrili o arhitekturi, hi me modifie ^e zanimaio vsakič; ko pokažete na stekleni,Hinder in se pohvalite, da to sIííví>o je pa na.< studio oblikoval. Jaz se sa/no zahahljam in fvćem. da zsl^da knt steklena pipa. Vi pa obrnete glavo in si mislite kakina srumoiû in oàt/ui ona /dâ ne Onu spiyituje sitttioMla.'-nike. ne pa steklene penise. In potem mVřť da na^rtir/ete ilvljerý^ki œnier in ko vprašam kaj Je to mi od^wriie, da Je to prostor, kjer se prodaja blago in iftw/rvv ter jaz r^m. to Je tako kot nakupirvalnl center pa mi od^vo-tite, ne litje ilvljenjski center. Ampak n'eni pa kot nakupo'^'alni center. Arhitekti, ne bom lanatu, \edno znova tne zhef^ate. Delale 60, SO ur tedensko in kljuh tema ste brez denarja Zakaj me nikoli ne častite s pijačr)7Kje je m.ť .sloves bogatih ? Mogih'e íía zapravite za meriot. Ali pa za pnxitltutke. //A .\em prepriàina. Tu je skrivnost, kip hoda morali udkritl znanstveniki. Arhitekti mdi razpravljajo o kofiiinl časa ptrnbljene^u za ^'panje. llden f>o trdti, do je delal do petih zjutraj in da seje vriUl nazaj na delo ie ob sedmih. Omni ho rekel, oh, to ni nič. jaz nhem spal cel teden. Drufgl mcýi arhitekiK merilo, kako trdo delaš in koHko doseieš. ni povezana % .^t^ilom tir spanjo. Ali ste že slť^aii za Rem Koolhaas^? Je slaven arhitekt in to vem zato, ker ste mi to vt povedail. SlLiiu\ tudi da Rem Kr^ylhaas veliko spi PjMvzaphiv. wrjetno.spi pmv zdi^le. In prttv tako slišim, da naredi veliko sr\iiri Stvari, ki presenetljivo ne ogledajo kot stekleni penisi, ampak kot betonske vagine.
Ý.ivljetýeje zame težko, poskn.^Jie me rttzumeti. Arhitekti ste pomemben del mojeza tivljvnja. Pokličete me oh INh rvečvr, piwste. da ste pravkar hmčali z delom in vpmiaiet Če hi šla jestl^ Po.M{ijte, Jedla sem že tnv naziO. pttivzaprttv tako dolgo nazaj, da sem spi't iačna. In grem z iamrje-sti. 7am sedite in se p> g^mrjate o Auto(^ /> h/ižnjij-ah in elektriki ln maierinllh. C 'tn/Jena in lučna )m zmedeno gledam.
/mam tudi prffateJ/a, kije zdravnik. On mi daje zdravila, imam prijatelja, kije odvetnik, On mi pomaga pri tožhah. MoJi prijatelji arhitekti mi ne daste nič. Odktevki prijat^ja arhitekta, kije nekot^ tigoiuvll. da Je mttje stamyvar^e veliko
To je bih super, llvala Seveda Je vprašanje, kaj lahko Jaz kot pisateljica prinesem ljudetn kot ste vi Veliko. Kričim ua arhitekte, ko se začno pogovarjati o arhitekturi. Prisilim
se začnete pogpvarjatio veliko pimufmbnejiih stvttreh. ktHsonpr. puranja jajca. Recimo, zakaj Jemo kurja jajca, purarýih pa ne? Ve^a so in ljudje Imajo radi purane. Mi me strah postavljati zahtevna vprasaiya. Torej dragiarhisekli. Jaz bom ostala še nekaj časa z vami in upam, da bmte nekega dne postali zdravniki ali pa tidvetnikl ter mi f>osie pimtagall pri pisanju mcjlh davčnih napo\MdL ln smejali se homo dnem. ko ^te skozi go\'orili o arhitektih. kijih ne bi nikoli srečali in stavbah, kijih ne hoste nlk(di videli, ker ste prvveč zaposleni z risalnem nečesa kar ne bo nikoli zs^jeno. Tudi če ta dan nikoli m» pride me iuhko vseeno pokll^eie, bom dosegjjrta.i
Tako nekako o na.s arhitektih ntzmišlja pis(tteljica Annie Chnl, }n večimuna ima kar prav.

KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.0.0.
LltlPj.ll Metleče 7, Šoltanj. telefon: 696 49 70
taio a PWWK liSIl OtóWE ffllNJÎ
Sadjarstvo Turn
Hrastovec 1b, inf.: 898 49 90 ali 041 849 518 Delovni i^as od ponedeljka-petke od 12.' 18, ure ^uiijj^jiiif - Ljii^iplriLUii ^ijjijijjijjju Jjiij J.: JU 'Jli/jJ Vabljeni v trgovine v Velenju (897 28 30), imarbiem ob Paid (898 52 50) in v Trgovsko poslovni oenter SoitanJ (898 49 88).
107,8 MHz

Glasbene novičke
Prainiki
Danes dr/ite v rokali prazinćno številko Nakga ćasa. Praznično/alo, kerje v njej vec strani, posvecenili prazniku mesine občine Velenje. V besedi in slikj poročamo o priredilvah, ki so sc že zgodile. Sploh v ospredju je nagajiva Pika Nogavička in niiirda ... morda bo prihodule leto imela ludi kakšen svoj časopis. Pmznikje seveda priložnostma našo propagando, ki je k sodelovanju na ekonomsk(vpropagandniJi straneh povabila podjel ja. iîbrtnike hi ludi druge, ki so tako ali drugače vpeli v ta prostor. Odziv je bil, pravi vodja propagande Nina Jug, spodbuden. Sicer pa se o tem lahko prepričate ob prebiranju časopisa.
Tudi naslednja Mevilka našega in vašega [eduika, ki vas seznanja z vsemi najpomembnejšimi novicami in dogodki z lokalnega območja vsaj dveh dolin. Šaleške in /gornje Savinjske» bo praznična. Praznuje namreč občina ŠoManj. Z beležnico in fo toaparatom bomo na vseh pomembnejših prireditvah, propaganda pa ... Seveda si želimo, Ja ne bi bil njihov klic ali obisk zaman. Prazničnih številk s tem šc ne bo ktmec. Naslednja se obeta novembra, ko praznuje občina Šmartno ob Paki.
mtp
Celine Dion - nov album v angleščini
Slovita kanadska pevka Celine Dion ic nekaj časa pripravlja gradivo za svoj novi studijski album, ki bo nosil naslov Taking Chances. Cîlede ua njene izjave bo to zagotovo njen do sedaj najbolj« albunî v angleškem jeziku. Te dni na radijske postaje žc prihaja prvi singl, ki je kar naslovna pesem nove plošče. Avioija skladbe sta Kara DioGuardi in Dave Ste-
wart, kol producent pa se je podpisal John Shatîks. 394elna pevka se novega albuma zelo veseli, saj je zadnja sîiri leta v Las Vega-su boli ali manj prepevala vedno isti repertoar. Tudi tokrat ji pri snovanju nove ploiče stoji ob strani njen mož In njenedžer Rene Angelil ler strokovna ekipa založbe Sony. V studio so povabili ludi nekaj glasbenih gostov. Album bo izšel novembra.
Album Whitesnake prihodnje leto
é
mib
m: na kfoHco •••
TINKARA KOVAČ
Na radi|Ske valove prihaja njena novd skladba Hijene, tretji single z albuma aCb. Po prepričljivem nastopu 2 Robertom Plantom v Kopn; bo Tmkara 10. oktobra nastopila §e pred koncertom 6iv and Fenvia v liubljanski Hali Tivoli.
ALEKSANDER MEŽEK
Objavil je nov aibum Tečem skozi čas. ki ga v teh dneh promovira s prvim, istoimenskin) sirtglom. Meksander Mezek ja album, na katerem je deset avtorskih skladb, posnel v Londonskem sUh diu The Windmill s prijatelfem Da-veom Gûodesom. kitaristom skupine Alpha vil le.
BRINA
Skupina Brina bo od 19. do 29. septembra gostovala v Severni Ameriki. Nastopila bo na treh prestižnih festivalih in v newvor-škem klubu Mo Pitkin's. Organizator turneje je Zavod Druga godba Ljubliana
*	PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
^ Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 url. Zmagovalno skladbo pa lahko slíšV ^ te v programu Radia Velenje dvakrat dnevr)o: po poročilih ob 9.3D in po
•	poročilih ob 18.30.
1.SEAN KIN(^TON-Beautiful Gifis
2.	TAKE TWAT - Reach Out
3.	NELlYFURTADOô MISSY ELilOT-Oo h
Sean Kingston je sedemnajstletni pevec jamajškega porekla, ki je zaslovel zveliko u^esnico Beautiful Girls. Skladba vsebuje izsek iz skladbe Stand By Me. velikega hrta Ben E. Kinga. odeta v prijetne pop-reggae ritme pa je postala mega uspešnica leto^jega polena. Pesem je našla mesto tudi na Kingstonovem prvencu Eyes Above Water, kl je izšel konec meseca julija.
l£STViCA
m
Vsako nedeljû ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Nas Vrstni red v nedelja. 16.9.2007 (ŠL;747|:
1.	DUPLJAK; Na licka
2.	BRANE KLAVŽAR: Lepa dekleta
3.	ZLAT! MUZIKANTI & NUŠA DERENDA; Saniam o domovini
4.	BUM: Avto bi rada
5.	BOâTJAM KONEČNÍK: Moja denarnica
6.	POGLIIVl: Spoštovan' Idje
ITAPRAVIH 6: Narcisne poljane
3. VESELI SVATJ£: Lunca, zakaj se svet mi gunca
9.	MlADEFRAJLE: Moj mucek
10.	řREYTON: Hej mala opala
...većna: www.radiovelenje.com
■ m Grabner * # ♦ •
VEL
VAR
Preloška cesta i, Velenje
TEL.: 03 898 59 00, FAX: 03 898 59 08
SPECIAINO VARILSTVO IN MONTAŽA
Z dolgoletnimi izkušnjami sodelujemo pri izgradnji objektov, jeklenih konstrukcij, vaijenju zahtevnejših zvarjencev, izdelavi in montaži posod pod pritiskom, strojev in ostale opreme
VAŠ PARTNER NA PODROČJU REZANJA. VARJENJA IN IZDELAVE KONSTRUKCUr
Čestitamo ob
prazniku Mestne občine Velenje!
Lelo5 poleti bi moral izili novi album legendarne hard rock skupine Wjiiiesnake, a sc to žal ni zgodilo. Kot ka/e, bo pt>trebno na novo ploSćo brilanske skupine po Čakali vsaj do maja priliodnjc leto. Njihov enajsti studijski album bo i/šel po več kol UesctUi leiih diskografskcga premora. Skupina, ki letos pra/nuje 30. oblcinico. jc namreč zadnji albiim Restless Heart izdala leta 1997. Naslov ai)ve-ga albuma bo Good To Be Bad, na njem pa bo Siirinajsl skladb, od lega dve baladi. Pesmi za novi album sta napisala vodja skupirie in i^evec David Cr>verdale ter kila-risl Dt)iig Aldritch. Poleg njiju so v skupini se kiiarisi Reb Beadi, basist Uriah DulTy in bobnar Tommy AJdridge.
Led Zeppelin po 19 letih
Brilajiska mck skupina l.ed Zeppelin je naznanila, da se bi) ponovno /brala za enkralen koncerl v spomin na Alinieta Erteguna, sou-stano^tclja Talozbc Atlantic. 'Irije Se živeči člani skupine bodo skupaj nastopili po 19 letih, in siccr 26. novembra v londonski 02 are-
ni. S koncertom se bodo poklonili sefu založbe, kije s skupino pcjdpi-sal pogodbo Icla 1968. umrl pa decembra lani. star X3 lel. Skupina l.ed/eppelin jenaslala leta 1968, med njene uspcsnice pa sot^jo pesmi Stairway 10 Heaven. Whole l.otta Love in Communication Breakdown. Legendarna skupina, ki jo štejejo med /aCetnike hard ročka, je razpadla leta 1980 po snirli biïbnarja Johna Bonhama. Na koncertu b{)do pevec Robert Plani (59), kitarist Jbntny Page in basisi John Paul Jones nastopili skupaj /. Bonhaniovim sinom Jaso nom na bobnili.
Siddhartin maraton
Po šlirih studijskih albumih, albumu remiksov ler već kot 50 posnetih skladbah se skupina Siddharla pripravlja na nov podvig • glasbeni maraton. 5. oitobra bodo namreč v ljubljanski Hal: Tivoli skupaj z gcîsli v enem večeru odigrah svoj celotni glasbeni opus. Gre za glasbeni dogodek, s katerim Siddharta poslavlja nove glasbene meje in na katerem bo poskrbela za več kot §iiri ure Ira-jajoči program. Dogodek zagotovo lahk{j posta>Ânio ob bok končenu na ljubljanskem stadionu za Bežigradom Icla 200?. /ascdba se nanj že temeljilo pripravlja.
siddharta maraton		
		m\
		m
haldtivo	1 6«oktober2007	
l anlje namreč vadijo ludi skladbe. ki jih že kar nekaj časa ali celo nikoli se niso odigrali v živo.
Novo ime, bobnar in album
Skupina Billy s Private Parking se bo po novem imenovala Billy-si. K spremembi imena so jih vo diii predvsem praktični razlogi, saj so si pri izgovoijavi nekateri skoraj zavozlah jezik, zaradi dolžine imena pa je napis na koncertnih plakalih občasno doživel vse mogoče skrajšane vcr/ijc. ili-di glasbeni kolegi in leni so jih. po besedah pevke Urške Majdic, najpogosteje imenovah kar Billy-si. V zvezi s skupino je se nekaj drugih novosti. Bend je kadrovsko okrepil novi bobnar Mic (cx naio ssaion). zadnje tedne pa skupina večino časa preživlja v sludi-u, kjer zaklj učujejt 3 s n em anj e n<v vih pesmi za svoj treiji album, ki bo nosil naslov Magla. Billysi se b(îdo v novi postavi v živo prvič predslavili na koncertu ob prire-dilvi Ritem mladosti v ljubljanskem BTC-ju, njihov prvi sijigl /. albuma Magia pa oboževalci lahko pričakiiiejo že konec meseca.

UGODNA SEJEMSKA
PONUDBA OD 10. do 30. septembra
V industrijski prodajalni na Polzeli
Pofaiitwni itHhistriii di. PoMi, Polnla 1761 iRdustr^tki pnid^tki, 03/ 70 37130.03/ 70 37131, Wa^mitJÍ, www.9irsntn
Boris Rednak, za prijatelje Ridži, je zaposlen v HTZ. Številni, zlasti ljubitelji športnih dogodkov, ga poznajo zato, ker je tudi tisti, ki ima »čez« razsvetljavo na stadionu. »So mi ponujali že marsikaj, da bi jo kdaj izklopil, pa mi to še na misel ne pade. Igra je igra, fer play pa fer play. Vsak je zadolžen za svoje. Jaz za luč, in dokler bom na tem mestu, bo ta svetila. Pa naj naši spodaj izgubljajo O : 1 ali še več.«
Tone Brodnik »ta glavni« za gospodarske javne službe v Velenju, Maji Hostnik, programski vodji Mladinskega centra, in Francu Speglu, predsedniku Turističnega društva Velenje: »Dajta, no, dajta. Že res, da so volitve pred vrati, a te niso take, da bi morali z asfaltiranjem ne vem kako hiteti. Drugo leto ... To pa nič ne rečem.«
Doma že vedo, kdo smo mi. Če pa gremo drugam, je prav, da tudi drugi vedo, kdo smo brez nepotrebnega dodatnega pojasnjevanja: glavni, generalni ... Skratka, tisti iz skupine G.
Na P(p)ilci
Ne le velenjski, tudi otroci iz ostalih slovenskih krajev so radi na Piki. Se zdaleč pa nimajo radi, če jih imajo na piki učitelji.
Aktualno vprašanje
Nam bo vsaj ministrica iz Belih Vod v zdravstvu nalila čistega vina?!
Evropski (udež
Velenjska Jenkova cesta se bo naenkrat jutri spremenila v ulico. Veselo ulico. A le ob evropskem tednu mobilnosti.
Katero nesre<no ime
Eni poetično pravijo: O, Kssena, združba nesrečnega imena. Drugi pravijo, da pri tej »nesreči« nikakor ne gre za ime te medregijske ustanove.
Brez
podcenjevanja
Ob vse pogostejšem uvajanju tako imenovane e-re-dovalnice, ko naj bi bili starši brez poti v šolo obveščeni o uspehu svojih
""'^CilS 20. septembra 2007
otrok, nekateri zagotavljajo, da gre za varen projekt. Da vanj ne bo moč prodreti in popravljati ocen. Vendar: ne (še pri tem) podcenjevati otrok!
Vzdih tedna
Cene gredo gor, da padeš dol! Vendar tisti, ki so visoko gor, tega ne čutijo.
Dobro, nič novega
o hitri cesti tretje razvojne osi nič novega. Hvala bogu, pravijo eni.
Premalo prostora
Tudi na našem širšem območju je v domovih za starejše premalo prostora. Na srečo vse bolj primanjkuje prostora tudi za malčke v vrtcih.
Brez posnemanja
Med prireditvami ob tednu mobilnosti bo tudi več takih, ko se bodo otroci po cestah in ulicah igrali z žogo. Naj to res ostane le v času teh prireditev. Saj je doslej takih primerov že preveč.
Vse več drobnice
Pravijo, da je pri nas vse več drobnice. Tudi mnogi ljudje se počutijo vse bolj drobne in oskubljeno.
www.raiffeisen.si
"Vse se spreminja. Ostaja pa družina,
v ■ ■
moj vir moci m vedno varno zavetje."
Alenka Godec pevka
Raiffeisen BANK
Moja banka
REPORTAŽA
Urejen dostop do Mornove zijalke
opravljenega je bilo ogromno zahtevnega in napornega dela - Do Mornove zijalke so včasih prišli le dobri planinci ali alpinisti, za druge je bila pot smrtno nevarna, odslej bo drugače
Milena Krstič • Planine
Šoštanj - Poselitev v Mornovi zi-jalki, znanem arheološkem najdišču iz starejše kamene dobe, ki jo je leta 1935 odkril Srečko Brodar. leži pa v levem bregu soteske Hudega potoka med Belimi Vodami in Topolšico, arheologi uvrščajo v čas druge polovice ledene dobe. ko je človek delil jamo z jamskim medvedom. Poseljena je bila v času starejše ledene dobe in v rimskem času. Dostop do zijalke je bil novodobnim ljudem skorajda onemogočen. Do vhoda, 8 X 10 metiov velike odprtine. ki se nadaljuje v 43 metrov dolgo jamo z 8 metrov visokim stropom, so imeli le spretni planinci ali alpinisti. Po zaslugi številnih, ki so zdaj uredili dostop do nje, v to pa vložili ogromno truda in nešteto prostovoljnih ur dela. pa bo ogled omogočen tudi drugim.
»Člani Turistično olepševalnega
društva Šoštanj smo dostop do nje nameravali urediti že pred časom, a se je izkazalo, da material, ki smo ga uporabljali, ni bil primeren. Zdaj smo skupaj z drugimi to zadevo rešili.« pravi Peter Radoja. predsednik TOD Šoštanj,
Pot do Mornove zijalke je bila doslej primerna le za planince ali alpiniste, za druge je bilo po njej celo smrtno nevarno hoditi, odslej bo drugače. In kako je do pobude, da se pot uredi, prišio? »V letih 2005 in 2006 je v Belih Vodah potekal študijski krožek, ki ga je organizirala OE GG Nazarje, in tam seje pojavila ideja, da bi pot znova poskušali urediti. Damjan Jevšnik. ki je vodil študijski božek, je zbral predstavnike več društev iz občine in dogovorili smo se za obnovo. Na začetku smo se zagnali, na sredini nam je volja zaradi težavnega terena že skoraj pošla, a smo se zbrali in dela dokončali,« pripoveduje
Peter Radoja, ki ob tem posebej poudaija, da ne bi bilo pošteno, če bi izpostavljali samo »njegovo« turistično društvo. Pri ureditvi so namreč sodelovali še Zavod za gozdove Območne enote Nazarje, Krajevna skupnosti Bele Vode, Turistično društvo Topol-šica, Gostišče Grebenšek, Planinsko društvo Šoštanj. Lovska družina Smrekovec ŠoštanjI, športno društvo Mačji kamen Florjan in še nekaj posameznikov. Nekateri od njih tako, da so darovali les, omogočili prevoze in druge storitve, odstopili v uporabo različne stroje, ki so jih pri delu potrebovali.
»Šlo je za res zahtevo delo v eni sami navpični skali, v katero je bilo treba vklesati skoraj polovico tunela. Postavili smo stopnice, ki segajo vse od Hudega potoka do vhoda v Mornovo zijalko, varno ograjo, mostove, postavljamo informativne table ... opravili smo 1.450 ur prostovoljnega deta. Ko
2t>
ZDRAVSTVENI DOM
VELENJE
Vodnikova 1,3320 Velenje
In prn^iiiíí
iJ>S 11
Víllílillíí w Url
jc Največja vrednost Mornove /ijalki; so najdbe. Nekaj jih danes hranijo v muzeju na Dunaju, nekaj v Ljubljani. Circ za preprosto kamnito orodje, ki ga jc uporabljal pračlověk, in iz časa rimske dobe 3X3 lesenih količkov, na kaicrih jc v Mornovi zijalki stala naselbina. Pod količki so naSli ludi nekaj rimskih novčičev, v jami pa naleteli i udi na d vac človeška skeleta, eden pripada siarejšemu. dru^i pa novorojenčku. V jami sta hila pokopana v različnih časovnih obdobjih,
so v Občini Šoštanj videli, kako veliko delo smo opravili, so ponudili pomoč in o Mornovi zijalki bo izšla tudi zloženka.«
To, da je bilo opravljeno veliko delo, znajo v Šoštanju ceniti. Otvoritev (28. septembra ob 17 h) so izpostavili kot eno pomembnejših ob praznovanju Šoštanja. Tisti, ki so pot utijevali in jo uredili, pa si želijo, da bi po njej hodilo veliko obiskovalcev.
Li še nekaj; čeprav brez denarja ni šlo, so ga porabili zelo malo, dva ali tri tisoč evrov.
Taborniki spet v akciji!
Pravzaprav smo taborniki vedno v akciji, saj se skozi vse ieto dogaja kaj zanimivega. V bolj hladnih mescih se srečujemo vsak petek na vodovih sestankih, poletje pa preživimo v naravi, na taborjenjih in ekspedicijah. Tako je bilo tudi to poletje s tradicionalnim rodovim taborjenjem v Ribnem pri Biedu. Polni novih idej in moči pa stopamo v novo taborniško sezono 2007 / 2008, Letošnje leto je za nas, tabornike, še posebej pomembno, saj praznujemo iOO-letnico skavt-skega gibanja, kar zagotovo ni mačji kašelj- Zveza tabornikov Slovenije, kot nacionalna skavtska organizacija in največja mladinska organizacija v Sloveniji ter Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj
Velenje z okoli 800 člani in s 35-letno tradicijo smo torej dokaz, da z načelom »Z naravo k boljšemu človeku!« taborniki le imamo nekaj, kar lahko ponudimo mladim in jim je, kot pustolovsko, a kvalitetno, preživljanje prostega časa, zanimivo od zgodnje mladosti do »norih« najstniških let, pa tudi kasneje, ko odrastejo.
Vodovi sestanki vsak petek ob 17.00
Osrednja dejavnost taborniškega gibanja v Šaleški dolini so, poleg številnih tekmovanj in drugih akcij, vsakotedenska vodova srečanja, kjer se taborniki družimo in osvajamo nova taborniška znanja. Kot že vsa leta zapored, se bomo taborniki srečevali vsak petek ob 17.00 na vseh osnovnih šolah v mestni občini Velenje tudi v prihodnje. Z vodo-vimi sestanki bomo to taborniško sezono začeli že v petek. 5. oktobra 2007. Če želiš tudi ti postati tabornik / tabornica, nositi rutico in uživati ob druženju s sovrstniki v naravi, se nam lahko pridružiš na kateri koli osnovni šoli v Velenju.
■ Matej Ramšak, RJZ
Nekatere trenutke je najlepše uživati skupaj.
^^ rnesec
^L. Televizija Internet Telefonija
UPCTelemach vam sedaj ponuja kabelsko teteviz^ Intemet In telefon IJo v paketu že od 22 EUR na mesec Paketi vam omogoâjo iir^ izbor ttleviajskih kanalov, brezmejno touano inlbnnadj in zabavnih vsebtn na Internetu ter mnogo cen^ telefonske kllœ vvsaofTire^ Z zaokroženo ponudbo tetevisj& Interneta In telefonije v omreQlh UPCTelemadi, Ljubljanski kabel In KRS Rotovž/THera pa se bosfi izognlH tudi dodatnim stroîkom, saj boste za vse storitve prejeli eno samo položnica Poli&te svoj paket na www.upcteiemadi^i ali pokMâls na 080 22 88.
Ponudba velja v omrežjih: UPC Telemach, KRS Velenje. Polzela, CATV Murska Sobota in Gornja Radgona.
080 22 88
www.ijpctelemach.si
@9
UPC
TeLeniF=ic-4—i
Cenç veljajo pri podpisu pogodbe za 12 mesecev / Storitev Je možna« kjer obstajajo tehnik rt>ožno$ti priklopa. UPC Tdemach lirokopasovne koipunlkacge dx.Oy Ce^ Ljubljanske br^de 21,1DOO Ljubljana
Čestitamo za praznik Mestne obiine Velenje!
Ne ë^l^lfi
Ceneje do zavarovanja vozil
Ob financiranju nakupa vseh vrst novih in rabljenih vozil vam nudimo SO-odstotni popust pri zavarovanju vozila.
Popust se nanaSa na izhodiščno zavarovalno premijo pri zavarovanju vozila za naslednje rizilce:
-	avtomobilska odgovornost (AO)
-	zavarovanje voznika (AOP-plus) • sploSni avtomobilski kasko (AK)
NLbO Leasing
NLB Leasing Velenje, d.o.o. Tel: 03 899 53 13, 899 53 12
Čestitamo za praznik občine Velenje!
NAŠI KRAJI IN UUDJE
""^JS 20. septembra 2007
GOBAHSiCI KOLIČEK
Gobe v prehrani
Poletni dopusti so minili In sveža julra nas žc opominjajo m prihajajočo jesen. Tudi glive zaznavajo tc spremembe in si /.aio iščejo primeren Oas in usirczne poboje, da poženejo Irosnjakc -gobe in si lako usivarjjo potomce. V to naravno ravnovesje pa je zašel clovck, ki v današnjem ča$u prekomerno i/korišča ali cclo namerno uničuje tc dart we narave.
(robe jedo številne živali in ludi čhivek jih je užival /e v pra-davnini, /aradi današnjega načina /ivljcnja in morda ludi tre-nuine mode, človek vse bolj beži v naravo in nabira tudi gobe. Z racionalnim nabiranjem, bi bile samonikle gobe lahko pomembna gospodarska /vrst. Ko pa gremo danes v go/d ugotavlja luo, da nabiralci večino ^ob uničijo že na rastišču. Nekaj jih konča v prtljažnikih avtomobilov ali v zabojih za odpadke. Za-
sebne priložnosti.
Gobo so zelo hitro pokvarljivo blago, zato jih moramo čim prej pripravili! Nekatere vrste gob lahko posušimo ali vložimo v kis. V izjemnih primerih jih lahko tudi (na hitro) zamrznemo in kle pri pripravi obroka ndlalitno.
Pri nabiranju gob za prehrano so najbolj iskani jurčki • po slovensko gobani, v Šaleški dolini pa poznani z imenom MARA-
um.
Gobani
Kljub dokaj številnim sloven-skiin knjigam o gobah, gobarskim društvom in slovenski gobarski tradiciji, so mnogi nabiralci gob še vedno mnenja, da obstojala Ic dve vrsti gobanov: užiini jurčki (marauhi) in strupeni vražji gobani. Prve pridno nabirajo, druge pogoslo teptajo.
V Sloveniji je moč najii preko
radi nepoznavanja, površnosti ali korajžc pa se na krožnikih žal prepogosto znajde tudi goba. ki ija ne sodi in uživalcem povzroči hude nevšečnosti,
Gobe so po biološki zgradbi in hranljivost na meji med rastlinsko hrano in mesnim tkivom, 2aIo jih priporočajo vegclarijan-cem. Gobe vsebujejo vlaknine, imajo malo maščob in veliko vode. Vsebujejo viiamine, minerale in nekatere vrste gob krepijo imunski sistctn. »Prav to po-trebujenioU. boste dejali... Žal pa gobe (tudi tiste, ki veljajo za užitne) vsebujejo tudi toksine, precej težkih kovin in nekatere vrste so prekomerno radioaktivne, zato priporočamo zmerno uživanje gob. Zastrupimo se iahko tudi z užitno vrsio gob. če so bile gobe stare, nabrane na onesnaženem zemljišču, nepravilno shranjene ali pa smo se (predvsem v poznih večernih urah) gob morda prenajedli. (ioba naj bo dodatek jedem, začimba ali specialiteta za po-
40 vrst gobanov. Slaba polovica je užitnih. Precej jc pogojno užitnih, nekaj neužiinih ker grenijo in le dva sta strupena: volčji goban (Boletus lupinus) in vražji gobau (Bi^lelus satauas) kar je dovolj, da se tudi z gobani ni igrali. Ćegoban na dotiku pomodri Še ni znak, da je goba strupena, vendar moramo v lem primeru vedeli, za kaíero gobo gre. Bolj kot barva klobuka je pomembna barva irosovnice. Izogibajte se gobanov /. oranžno in rdečo trosovnico. Kar osem redkih gobanov je v Sloveniji zaščitenih! Zato ne nabirajte goba-nfjv. kijih ne poznate.
V kolikor vas gobe zanimajo in jih želite bolje spoznati, nas obiščite ta petek 21.09 in v soboto 22.09. na razstavi gob, ki jo pripravlja Gobarsko društvo MA-IIAIIH Velenje, na Pikinem festivalu ob Velenjskem jezeru.
■ Jože Leks«
Narava poskrbela za bogat pridelek
Te dni na naše uredništvo kar dežtiicjo foiografije številnih pridelkov neobičajnih oblik in razsežnosti. Izbrali smo nekaj n^-bolj zanimivih. Na sliki lahko vidite čvrstega gobana dvojčka, ki
so ga našli nekje v tkalskih Gir-kovcah. Tamkajšnji kmetje pa zemljo gotovo obdelujejo z veliko ljubeznijo, saj so na njivi med drugim našli tudi krompir v obliki srca. Narava pa seje poigrala tudi pri Korunu v Ve-letiju. kjer je zrasel več kol pel metrov visok fižol. Korun pravi, da se je fižol posadil kar sam. P<i-rabil ga bo /a seme. ki ga bo posejal ob brezi, saj je prepričan: »Ta fižol gotovo lahko /rasle višje kot
hmelj in upam, da mi bo to drugo ieio tudi uspelo dokazati.«
Očitno je lorej, da suša niti ni pustila trajnih posledic, (e najdete še kakšen posebej zanimiv dar narave, pa nam ga lo pošljite.
Trinajstleten Velenjcan Tadej Mravlja k nikoli ni nabiral gob. Se mu je pa zato že ob prvem spre-hodu ski)zJ go/d nasmehnila velika gobarska sreča. Kljub temu, da je bila ob njem gobarsko izkušena babica Anica in sestrična l.a-ura. je skorajda kilogram težkega, zelo zdravega jurčka, našel prav on. Sreća je bila velika. Tadej bo zagotovo sedaj še večkrat šel »v

gobe«, saj je dobil pravo veselje.
V Podkraju pri Velenju je zrasla ogromna solaia, ki je merila v premeru 520 mm in v višino 240 mm.
Ciob pa ni primanjkovalo tudi v Hrast ovcu.
PrUra2ni nntm 128.000 zirion(f sla t$mm. tzMi Isttt Md oamta teAffM It čtettmn PUl ki 91 ^pintei nm. M m niki ndlfl li pvtaMo i lifto«. IÍMI t8 ttkO V MjUa K UOl AMD mp asûtsâuoaA
PE C«l|»
Tehnični pregledi
v ipr^wtí irtnml m wAm: obvezna avtomobilska Zâvân}vdnja (Adriatic, Triglav. Zavarovalnica Maribor, Slovenicd» Tlita In SKd Generali) * kasko zavarovanja (Triglav, Zavarovalnica Marlt)or, Adnatic v Šempetru) * vse ostale storitve vezane na reglstrac^lo In podaljšanje registracije vašega vozila * tehn^nl pr^ledl: osebnih vozit, molomih koles In koles z motofjem, kombiniranih vozil, osebnih specialnih vo^l, l^lúh priklopnikov, tovornih vozil do skupne mase 3500 kg. Registracija vseh vrst motornih In priklopnih voziL
Specializirana mehanična delavnica (v Celju)
Tiiir«ji In Httliftm, trn h Bntntlif ttnrfvu ittrftn, riMzinki liorUn, m mHi zivor in iMlndi. HOW) • Mikíniii itaitji tezlla M RikBpMi il pnAje 2 iz^nln c^rlHlIttloía 1 ita^ fulla.
AMZS dxl., PE CEUE, Poslovalnica èempeter v Savinjski dolini, Rimska cesta 98/b» âompAtsr v Savinjski doMnl, tal.: 03/703 25 00> 03/ 703 25 02» fax: 03/ 703 25 15, det. 6as: pon. - pet. od 7. do 20. uro, sobota od 7. do 12. uro.
PE iampatsr v 8avln|skl ctoKnI
Pomoč na cesti • non stip Z4 ir Çf los?
Hnot N cnti nu onogeSi:
Prevoz poškodovanih vozil * prevoz pokvarjenih vozil * pomoč mobilne garanclle In asislenc * manj^ popravila pokva/jenih vozil ' Izposoja nadomestnega vozila.
Prodajni biro
frQMi blNt: vinjet.avtokart. A8C tablic, akumulatorjev, žarnic, brisalcev, pnevmatik,več vrst motornih olJ,obve2ne avtomobH^e opreme, nekaterih avtoiTiobilskIh delov,lahkih priklopnik, Izposoja otroških varnostnih sede^
•	včlanjevanje v AMZS In podaljševanje članstva
•	izdaja rnednarodnlh vozniških dovoljenj
•	Izdaja dovoljenla za vožnjo tujega motornega vozila izven RS Itd.
AMZS - Poslovna onota CEUE, Ljubljanska 3S, Calja, tel.: 03/ 425 65 60, fax: 03/ 425 65 82. delovni 6as: pon. - pet od 7. do 20. ure, sobota od 7. do 12. ure.
REKREACIJA
Pred vrati Dnevi rekreacije
Petnajst aktivnosti v desetih zaporednih dneh - Vsako leto več udeležencev
Milena Hrstič ■ Planine_
Šoštanj • J uiri, 21. septembrih, se v Sosian.m pričenjajo letošnji Dnevi rekreacije, ki btido trajaii Ucsel zaporednih dni. Pripravlja jih Športna zveza Soštaiij v sode-lavanju s športnimi društvi in klubi.
Udeležba na vseh aktivno stili je za obCane brezplačna, potrebna je le aktivnosti primerna športna obleka in obutev, i/vedbo pa vsa
leta finančno podpirata F-unda-cija /a financiranje športnih oi^a-ni/acij v Republiki Sloveniji in Občina Šoštanj.
Dneve rekreacijc se bodo /a-ktjuciii 30. septembra, prav na dan. ko občina Šoštanj praznuje občinski praznik, v teh dneh pa sc bo zvrstilo petnajst različnih aktivnosti, od šahovskega turnirja. rekreativnega teka, odbojke, pohodov, malcija nogometa. košarke, rokometa, testa
PECOVNIK d 0.0.
KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV
Koroška 31/A, VELENJE Tel.: 896 42 50, fax: 896 42 54 E-mail: pecovnjk.horvat@siol.net
H


■fÉnnuLOoiù
■ížiinÉM imiy.
M
můmijumo pimvonnjui
vzdržljivosti, bridza. namiznega tenisa, kegljanja. I it nesa. tradicionalnega in vedno množičnega ptv hoda na Smrekovec pa vse rib(h lova in kasîinga.
í^e pred temi dnevi pa so v Šoštanju v sodelovanju z Osnovno šolo Šoštanj in s podporo fundacije pripravili še eno - tokrat novo - promocijsko aktivnost z naslovom Predstavitev Športnih aktivnosti za osnovnošolce, ki seje odvijala teden dni po začetku pouka v tamkajšnji telovadnici, kjer se jim je predstavilo osem društev.
Rcici-i sa
Rekli so:
Bojan Rotovnik. predsednik Športne /.ve/c Šoštanj: •Dnevi rekreacije so naslednik prireditve Mesec rekrca-dje, kije potekala že v devetdesetih Ifiiih. V preteklih letih je na prireditvi precej nihala, odvisni smo namreč od vremena. saj precej aktivnosti poteka na prostem. Vsako leto pa se aktivnosti udeleži med 500 in LOOO. aktivnih udeležencev. Poudarjam aktivnih udeležencev, ne gledalcev. Zato je to gotovo najbolj množična šport no-rekrea-tivna prireditev v Šoštanju.«
nikoli sami
107.8


LEKARNA VELENJE
Vodnikova 1, Velenje
LEKARNA CENTER VELENJE	S	898 18 80
LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE	S	897 05 70
LEKARNA ŠOŠTANJ	S	897 26 10
LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI	9	891 51 30
PnjaznCtvabljeni tudi v našo novo lekarno na Canlcarjevi cesti 2b v VelerijuP

čestitamo xnpmnik tHestne občine Velenje.
LONOVA ZLATA JESEN
OB JUBILEJNI 15. OBLETNICI HRANILNICE LON
smo v jesenskih mesecih in OKTOBRU, mesecu varčevanja za Vas zvišali obrestne mere, in sicer za VARČEVANJA
NAD 3 MESECE na 4,30 % NAD 6 MESECEV na 4,50 % NAD 12 MESECEV na 4,70 %
NAD 24 MESECEV na 5,25 %
Ne zamudite jubilejne priicžnosfi in si logotovite najboljšo obrestno mero za vaš denar!
Varčevanje in vse bančne storitve na Ljubezniv OseBen Haaň
HRANILNICA
00 LON
d.d.Kranj «iww«lon#si
PE VELENJE
telefon: 03 89 74 100 TRG MLADOSTI 6 VELENJE
VARČEVANJE KREDITI RAČUNI POLOŽNICE
A
ndrejcd-o.,
nizke gradnje urejanje okolja projektiranje
I
čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!
vww.andrejc.sl


Aadr^c d.o.o. îtspoldica 199/b 3325So^tâig tel.: 03/589 22 21 &x:03/891 12 25 gfimi 041 625 514

Skok zaklenil vrata
Tekma med oslabljenimi gostitelji, rokometaái Gorenja, in Slovenj graškega Preventa v velenjski Rdeči dvorani pred približno 700 gledalci je imela pridih sosedskega derbija le v prvem polčasu -Velenjčani zmagali s 37 : 27.
Ra/.pkl v prvem polčasu v Velenju ni napovedoval, da bodo gosljc doživeli dvoštevilčni poraz» saj domači niso igrali na ravni moštva, ki ho letos spet nasiopili) v ligi prvakov. Slabo so igrali v obrambi, v napadu veliko grenili in gostje so jim bili povsem enakovredni, nekajkrat pa so celo povedli /a gol. Nera/-položena sta bila tudi oba domača vratarja Matevž Skok in Primož Prost, k: sta v prvem ptil-času uhranila vsak k po eno
/Og<l.
V drugem polčasu pa, kol da je bilo na parketu drugo Ciore-nje. /aigrsli so trdo v obrambi, v napadu pa /adevali. /ablestcl jo vratar Skok. kije imel v tem delu igre kar 16 obramb, od tega dve sedem met rovk i. Slabih deset mi-
nul pred koncem je njihova prednost dosegla že 16 golov, igralci Preventa pa so do tedaj le trikrat premagali velenjskega vratarja.
V zadnjih desetih minutah je trener Gorenja dal prilo/nosi igralcem, ki tnanj igrajo. To je izkoristil nasprotnik in z delnim izidom 7 : I ublažil poraz.
Ivica Obr\ana. h'^ner Gorenja, kljub ^nsoki /magi ni bil v celoti zadovoljen: *V prvem polčasu smo slabo igrali /lasti v obrambi. Zadovoljen pa sem z dobrim delom drugega polčasa, ko so igralci pokazali veliko borbenost, zavzetost. Ob taki igra je tudi vratar ustavil veliko žog. Gostom smo uSli kar /a 16 golov. Jb pa so v dobršni meri zapravili igralci, ki so dobili prilož-
nost zadnjih deset minut. Čeprav nismo lovili ra/Iikc. je nedopustno, da nasprotnik napravi delni izid 7:1. Igralci morajo vedeti, da je tudi tekma sestavni del treninga.«
Ivan VajdI, irener Preventa; Preveč smo spc^Slnvali nasprtv mika. Že v prvem polčasu, ko smo bili domačim najmanj enakovredni, nasa igra predvsem ni bila laki^na. kol smo si želeli. Veliko slabse je bilo v nadaljevanju, ko so nas domači povsem nadigrali. Zlasti smo bili slabi v napadu. v katerem so moji igralci veliko grešili, zapravili preveč čistih žog in nasprotnik si je s protinapadi ustvaril visoko ra/Iiko.^ ■ vos
Bo moral v konico napada Oblak(?!)
Rudar doživel neprijeten poraz (O : 1) z novincem v ligi Zavrćem - To je bila prva zmaga domačih in tretji poraz gostov
Nogometaši Rudaija za zdaj ne opravičujejo vloge favorit a. Nasprotno, igrajo po sistemu vroče - hladno. Ko so njihovi navijači po dveh zaporednih zmagah že začeli verjeti, da so vendarle moštvo, ki lahko upravičeno cilja ;3a vrh lestvicc, je sledil nov stres. Na gostovanju pri novmcu /avrču so doživeli tretji letošnji poraz, pa čeprav so bili vseh devetdeset minut boljši nasprotnik. Med drugim niso zadevali tudi s pt>ložajev, s katerih je težje poslali okroglo usnje mimo okvirja vrat kot v mrežo.
V prvem polčasu so gostje zelo namučili domače.
Šoštanj že
Derbi 6. kroga Štajerske lige med Ormožem in Šoštanjem je razočaral domaČe navijače, navdušil pa gostujoče. Pri Šoštanju je strelsko spet blestel AJen Nikola Rajko v ič. v prej^iijem krogu je kar trikrat zatresel nasprotnikovi) mrežo, včeraj pa je bil strelec obeh zadetkov.
S to zmag<ï so .Šoštanjčani še za mesto popravili položaj ua prvenstveni le si vici. Po šestem krogu so s točkami drugi. Za vodilnim Šampionom. kije v gosteh s 6 : 1 premagal Oploinico, zaostajajo za tri. Tretja je z 12 točkami Gerečja vas, četrti pa Pi)dvinci z enajstinn.
vos
Alen Nikola Rafkovič: takšnega strelca bi potreboval Rudar,
Prve zmage v tej ligi so se domači nogi)metali upravičeno zelo dolgo veselili, saj štejejo le zadetki, ne pa umetniški vtis. Po tem porazu z novincem nekateri celo predlagajo, da bi mi)ral v konici napada zaigrati trener Branko Oblak. Kljub letom go-t(W(^ ne bi bil tako nespreten pred nasprotni kovi-inivrati kot njegovi veliko vehko mlajši varovanci.
Na Rudarjevo srečo jc vodilna Bonillka z O : I izgubila v Kranju, do tega kroga drugi Aluminij pa z O : 2 v Murski Soboti. Koprčani so z 12 točkami kljub neuspehu v s Triglavom zadržali prvo mesto, drugi je s točko manj sedaj Triglav, tretja pa Bela krajina. Aluminij .ic z drugega mest» zdrsnil na četrto. Rudar pa s tretjega na peto. Toliko točk kot Velenjčani (9) ima tudi Krško na devetem mestu. Sedmi pa so z osmimi točkami nogometaši Mure, ki bodo v nedeljo (oh 1 K.00) gostovali v Velenju. Med prvimi Kív prčani in Sobočani pa so le štiri točke razlike.
Šmarcani z dveh gostovanj štiri točke
Še večja gneča koi v drugi ligi je na vrhu lestvici v tretji ligi -vzhod. Nogometaši Šmartnega 1928 so z dveh za p o red tiih gosto vanj prinesli kar štiri točke. V prejšnjem krogu so igrali neodločeno v Storah. v 6. krogu pa so z zelo dobro igro in z goloma Dejana Podbrežnika presenetili Od rance, ki so bili kar nekaj časa na vrhu lestvice.
Igralci Šmartnega so se s trina> stimi točkami izenačili z nedeljskim nasprotnikom ter z Dravinjo. Trenutno so četrti.
Branko Obiak, zaskrbljen zaradi neučinkovitosti
Vodilni Šentjur je igral v Veržeju le neodločeno O : 0. a vseeno s 14 točkami ostal na vrhu. Trenutno jc s točko manj druga Dravitîja, ki je z 2 : O na svojem igrišču slavila nad Šentjurjem in napredovala za dve mesti. Prve ztnagc so se veselili nogometaši Rome, novinci v ligi. ki so v goFieh z 2 : I premagali do lega kroga drugo Šmarje in jih potisnili na peto mesto. Roma je trenutno s štirimi točkami dvanajsta, na predzadnjem mestu je Kovinar s tremi, zadnje Pohorje pa je tudi po šestih odigranih krogil; še brez točke.
Ervin Polovšak, šmarški trener: »Zadovoljen sem z bero točk v zadnjih dveh krogili. Nekateri so bili morda nekoliko razočarani, ker smo v Storah igrali samo neodločeno. Načrtovali smo štiri točke, vendar v drugačnem vrstnem redu: zmaga proti Kovinarju in neodločeno z Odranci. na koncu je seštevek enak. V tekmi zOdraiici igralci niso bili pod pritiskom. da morajo zmagati. Zaigrali so po načelu 'nimamo kaj izgubiti*, dobili pu so veliki). Vemo, da moramo lo zmago potrditi v nedeljo, ko bo pri nas gostovala Dravirua. Spet bomo zaigrali tako kot v nedeljo, torej sproščeno, odprto, na zmago. Upamo, da bomo spet razveselili svoje navijače.«
■ vos

^OtSXiCflVrFfi^lfN/í
fOUiOU INRWffâU fiVBAlSM iou
rovjoa
ofmwrau
STRonu
fORMun TEHWâU fiHTMm UAflbUWiU
iou
řOXUQU
mmtmiu
iouu
srofinyím
uuvwvn
SHù^iH snoKom anuŒiu
VîilA ioiA
«araftinwiw
iZMulmiw
wma
min
nfiniPevrso
00«
M stíaáfinm
Ksr inonjt osrt^ufi
ibimo m:
•	ro^undlnSke feáije in ECOL izpite,
. tBŮ3ie tuiih iôzikov (ANG. NEM, FRA, ITA. SPÂ),
•	hidrovlikc, pnevmotiko, elri;tTopn«vffnitiko, ' rarjenle (REO, MAG^ MIG, JK, plomendo},
•	ovtomafizQcijû industnfskrh procesov,
•	ogrevQitje in u^nkovîto fcbo enefgije •OiCRPl AUTOCAD,
•	pf0H6kspl02ijsb 2QÍ^tO,
•	poslovno komunikocijo, ii$tvon»lno písot^ís dopisov,
•	priprovo in i2V9dbci MOJSTRSKIH IZPITOV,
•	nocionolne poklicne kvolifikaciie (NPK)
Srela si v ibchi/«, ftinvviv prfrfobivfffl/v iBanja»
{m be^ Poe,
Ottalt iitformciiîit;
leklon: 03 696 82 00, www.s(v.$i, odrcsli.niic(§scv^
VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d.
t^ 42, 3001 CEUE. p.p. 323 e-mail: irrfottvoc-celje S'
Tdtefon; 03/ 42 66 366. Telefax. 03/ 42 66 380 CVE WÍIEHJB te^.; 03/ 897 64 44
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje.
tigodni večdnevni programi bivanja čudoviti zunanji in notranji termalni bazeni savne in solarij
klasičneln alternativne masaže ter ostale zdraviliške storitve
odlična kulinarična ponudba v restavraciji in v kavarni
Prepustite se brezdelju in užitkom, privoščite si razvajanje... v Termah TopoUica!
Občanom MO Velenje čestitamo za praznik in vas vabimo, da nas obiščete!
SPORT IN REKREACIJA
Elektra ima tudi letos visoke cilje
Začetek prvenstva 13. oktobra - Ta vikend že 4. memorial Matjaža Natka
Zadnja dva ledna so bile oči ko sarkiirske javnosti uprle predvsem v Španijo, kjer se je z /niago Rusije in sedmim mestom Slovenije v nedeljo končalo evropsko prvenstvo. Od sedaj naprej pa bodo v ospredju klubska lekninvdnja, na kolera se že od zaCeika avgust« zav/eto pripravljajo tudi v Šoštanju. Z mocno pímílajcno in spremenjeno ekipo se v taboru UIcktre l:solccha tudi v letošnjo sezono podajajo z visokimi cilji • želijo se ponovno uvr-siili med osem najboljših ekip v Sloveniji.
Zavedajo pa se. da jih čaka težko delo, saj imajo /elo spreme-
Mik 1. A DRL za moške^ 2. krog
Gorenje-Prevent 37:27(19:17)
(lortnje Sttok (17 obramb). Prošf (t obramba). Seir. Tamš^ 1. J. [)obcS6k4, KavaŠ 6. Vukovič 8 (1 h Oslir 3. Sirk 3 ( 1). L Oo-b^lsak, Mlakar3. Řezníček 7.8lažević T. Šk^r kK Co(íar 5. Trener Ivica Obrvan. prevent; Jelen (6 obramb}» Uirwek (4 obramt). Kaspsrll obramba). Rutenkd Mu* ianoviii 1, ?kk] 3, Du]tT»vič3. Hartman 2. Dumsrtčić 6(1 ), Špegel Kresnik. Stusaj 2. Ko* ro$ec, Cams5(î|,Kleč2. Miktanovič 1. Trdner Ivan Vajdl.
Sedsmmetrovke; Gorenje 4 (3). Prevent &
{2).
Itkijuéltv« Gorenj 14 minul. Preveni 12 minul.
Ostali izidi: Celje Pfvoverna t^lko • SVlš Pekarna 6rcESup]j&41 34(21 :T8). Rudar EVJ IrrtraGo ieasinfi 37:28 (13:11 Cifiws Koper • Gold Club 34:29 ( 16.14). Jeruzalem Ormož • Knaiif InsuUlion 27:26 (14:14). rrimoTrebnjeSlQvan2&:24(11:13). Tekme 3. kroe^. petek. 22. september: Slo*
njeno in ludi pomlajeno ekipo. Po koncu sezone so namreč klub zapuslili Miha Omer, Blaž Rući-gaj (oba sta odšla v Koperj. Srbo-Ijub Nedcijković, ki je odšel v Šentjur. Jernej MIhalič. ki se jc preselil k Ifeliosu, in pred kratkim ludi Žiga Mravljak, ki bo prihodnjo sezono igral za drugi>li-gaša i/ Medvod, kjer si obeta već Casa na parketu, lažje pa bo tudi usklajeval študijske obveznosti in košarko.
Novinci v ekipi Ivlektrc lîso-techa za sezono 2007/2008 pa so: Vrečko, 21-Ieini branilcc, kije pretekle sliri sezone preživel v l.a^kcm, Mihajlo Boge^ić. organizator igre iz Vojvodine, kije polovico lanske sezone odigral za Koper. Šošianjčani pa bodo močnejši tudi pod ko^em, saj je iri-letno pogodbo z Elektro Esolec-hom podpisal Ivan Simunic, 21-letni 204 an visoki Hrvat.
V domaČem klubu osiajajo Ma^an Vidovič. Mitja Gorsek in Luka Dobovicnik, s člansko
Spored:
petek, 21. septembra,
ob uri
Krka • Kelag Wortherseř Pirate n
i)b 20. uri
Elektra Ësotécli - Dubrava
sobota, 22. septembra:
ob 18. uri tekma za 3. mesto ob 20. uri tekma za I. mesto
ekipo pa trenirajo ludi igralci mlajših kategorij: Ciregor Bujan, Benjamin Hosinikar, Brane I.e-kič, Luka Golež in Denis Ćr>sič. /c ob koncu lanske sezone je v Šoštanj prišel Štelan Ličartovsky, večji del bremena pa bosta morala ludi v prihodnji sezoni na svoja pleča prevzeti Boris Jcršin in Aleš Kune, Povprečna starost ekipe lUektre Lsotecha je pičlih 21.5 let; najstarejši Aies Kunc (.14') pa je kar devet let starejši od
Tako so Igrali
van Celje Pl, sobota, 23. september: Knauf lnsu(aiiQn-TríiTioTtebn|e. Gokl Club-Jeniza lem Drnicé. Prevent • Címos Koper. Inlra-Go leasing Gorenje, SViS Pekarna Grosuplje Rudar EVJ.
1* A DRL za ženske,
1.	krog
Velenje-CeleiaŽole« 25:44 (12:23)
Velenje Bele. VajdI \ Mureiovič 3. Lâurev B nK$tevgnovK6(4|. Ostojíč.Guberínčíč, Mi>stč, Stergar 2, Grudnik. Halíbvíc4, Sivka. Reuković 2.
Cfileia Žalec:Went Oebelak 1 (t). Metavc. GFÍar. Bojovíč S (1 ). Ćurke 2. Sorter 5 (2), Cerenjak 8. Pikt Toplak 4. Jeriček 13 {4), Kočevar. Zupane.
Sedemmestrovka: Velenje? tS). C.Žalec 7
17).
Izkliučitve Velenje a minut. C. 2alec8 minut. OsûllIkIćBrejce ŠtoljaLoka23:19(12 ; Bi MercatcT Teruot Ptui - Koćevje 34 ; 27 ( 18 :7}, Bun»Climpija PLK 19:33 {8:20).
2.	kíog; Veleny • Celjske Mesnme {22.9).
2. SNL^ 6. krog
Rudar Velenje • Zavre 0:1(0:0)
Rudar če lof tge, Kraljevič, Jeseníínik, Mja-lovic. Sulejmanovid, Korua Trifl;oviô, Rah* manovrć{od 70.Agić), Mujani»ić. ^ïïvniod 65. MujdkovË). Omladtč Trener: Branko
Oblak.
Stra1w;Goiob($5l
Ostali izidi: Kisko Zagorje 1:1 (0:1). Bela krajina-Krka 3:0!2:0KTr)gldvBonrf]ka 1 : 0(1:0}.MuraD&Ak;mini)2:0|2:a} Zaostala tekma S. kroga: včeraj: Zavre • Mura 06
Pari 7. kroga, nedelja. 23. seplember, ob 18.30;lagorie» Zevrč.Bonífíka-Krsko.Kfka' Triglav. Aluminij Bela krajine: ob 18. uri: ^udarVelenjeMura 05
3. SNL - vzhod, 6. k.
MU i^enljur-Šmartno 1928 2: O
Strelci: Hejdari 40., Dfc^neSl Šmartno 1928: Pusovnik Funtek. Grešovnik. Ribic. Veler. Agic. Kolene. Vas«. Podbrehik (od 84. Muharemovle), Plesnik, Podgoršek {od 73. Andriè). Trener: Ervin Poloviak. Ostali izkli: Oravinja • Kovinar štore 2:0.
Jutri in v soboto 4. memoriol Matjoza Notka
I,eio$ mineva f>0 let (k1 začetka košarke v Šaleški dolini, kluh pa jc bil ustanrwjjon leto kasneje, torej leta 194X. Začetnik te priljubljene j^jre žogo v Šoštanju o/ironia Šaleški dolini je bil prav MaijBž Natek, zato se ^H vsako leto pred za-C'eikom prvenstva v Šosianju spomnyo z ineniorialnim tur-niijem. Tokrat bodo na njem sodelovale ekipe Krke iz Novejša mesta, Kciag W<irthersee Piralen iz Celovca, zagrebška Dubrava in seveda domača riektra Hsoiech.
naslednjejia igralca.
V pripravljalnem i>bdobju bodo Šoštanj ca ni skupno odigrali dvanajst prijateljskih tekem, prvič pa se b<ida uradno predstavili domačemu občinstvu ta vikend, ko bo na sporedu že 4. memorial Matjaža Natka.
■ T/asa Rehar
šmerjepnJelšah Roma 1:2,Dravograd* Palorna 5:0. Veržei • Šenljur B ; 0. £renŠovci • Pohotje 3:2, Slojnci-Malecftik 1:1. Pari nasMnjega kroga, sobote 22. september, ob 16,uri: PoKorjeOdranei. Šenljur-črensovei. Mafećnik • Vertei Paloma StojrKi. Roma Dravograd, Kovirur Štore Šmarje pri Jelšah, nedelia. 23. septembra, ob 16. uri: Šmartno 1928 0ravinje.
Štajerska liga, 6. k.
Holermuos Ormož - Sostonj 0:2(0:2}
Streki: Rajkovič (7 • t1m}. Rajkovič (24) Šoltanj: Tasia 4.Û, Stoje novic 3 J3 (od 7B. An-dnč).Kufnik3Xl.Bavha3AŽtvkDvič3.0, Softič 3.0. Rajkovne 4.0 (od 65. Me sic). Hofar 3.&. KljekovK 3.0. Spasojev£ 4.0. Jahič 3.0 (od 87. Redbc). Trener Faik Koca. Ostali Židi; i^eleznićar Maribor-Partizan fram Û : 2. Podvirtci - Gerečja vas tlniikšped O : 3. i^A-EMMI Bfstrica • Mons Claudius 3:0, Zreče - Šenlli Jarenina Û : 1. GE Grad. Rogaška - Peca 3:1. Ûpbirtica SIMMER Šanv pkm 1:8.
V nedeljo dan odbojke v Šoštanju
Odbojkarji Šoštanja Ibpolšicc bodo ludi v sezoni, ki prihaja, nastopili v 3. državni odbojkarski ligi. l:kipa. kakršna bo nastopila v novi sezoni, sc bo domačemu občinstvu predstavila to nedeljo, ko klub organizira dan odbojke. V šostanjski športni dvorani se bodo na lurniiju, ki se ho pričel ob 9.30 poleg domačinov predstavile še ekipe iz Crne na Kt^roškem, Mežice in Šempetra. Obetajo se zanimivi odbojkarski f)bračurti. saj sta Mežica in Šempeter drugo-lijřasa. Črna in domači odbojkarji Šoštanja Topolšice pa bodo nastopali v 3. državni odbojkarski ligi. Prvenstvo se bo pričelo oktobra, Šoštanjčani v prvih dveh krogih gostujejo, prva domača tekma pa jib čaka 27. oktobra,
OâSE
d.Q«o., Praprot nlkovB 98 3390 MOZIRJE
09/ 69t09e0 Pui03/a30 09 et b-fiiaU: uc2000@*(oI.mI
Delovni čas: vsak delovnik od 7h - I7h, sobota od 7h- 12h
TRGOVIHA - VODOVOD - OGREVANJE
Prodna, montaža in servis
Kotil m bitmaso zi élito tzgorevinle
•tilM ogrflvanjd -toplotne črpilko - kotli za bioffisso • solimo ogrennfa
tntiltdje Z8	Izkoristite sonce
oflrevanle In vodovod za pripravo sanitarne vide
Čisi/Mmů £Ě pnuU ůhéié Mšž/t/e /#
TRGOVINA KOSARiCA
KROMPIRZAÛZIMNm	0^9€/KG KflMNIKftOMPIR
CSUIAZA OZIMNICO	0.40 €/K0
POSQDAZAVINÛ100I	10s.00€
KADZAZ£UE120L	t7.d9€
KAD ZA GROZDJE 3501	26.50 €
BRZDPARILNIKINOX120L	237.45€
PRAŠEK ARiaiOKS	2&,6S€
MtfKO ALPSKO 16HM.M	0.71 €
VEGETA f KG	5.98 €
bfi» do rvpreAie alo^
Wm/àn: 03/S72 80 80
fb zalogi tuďt dodatkiza pripraifo sofm vina in mašta tar mlíčné sorte semenske pšenice in ječmena,
KDOR VARČUJE. V KOŠARIC! KUPUJE!
Pernovo, lai.: 672 eo 80, Pesje. m.: a9i 9t 40. Gaberke. t»L: eei 32 to www.trgovfn»4iosance.sj« e-mall: kosafica@siol Jiet
ČNI
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENUE Območni odbor VELENJE
V slogi je moč. Če bomo enotni - povezani, bomo uresničili naše cilje.
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!
Svetnia DeSUS MO Velenje RozaAna Hribar, Majda Gaberšek
Namesto pouka kraljica športov
Minuli ćclrlck je bil niesini stadion v Velenju napolnjen z razigranimi iwnovnt)So)ci, lini so prišli tekmoval, drugi so /a s\o}c Ta virite glasno na->ijali. treiji pa so si malo aileisko olimpijado ogledali samo \z radovednosti. Ozracjc je bilo res enkratno, saj so bili vsepovsod otroci polni
energije in /ivahni)sti. seveda pa ni manjkalo tudi zdravega lekmovalnega duha. V ekipnem atletskem tekmovanju seje v lOdiscipliiwh p^v merilo okrog 450 oirok s sedmih oísnovnílí Sol iz Velenja in Šoštanja. V vsaki disciplini sta nastopila dva tekmovalea z vsake šole. ki sta se po-
tegovala za točke v skupni ekipni razvrstitvi. Pri deklicah so bile najboljše uccnke z Gorica, druge z Gustava Siiiha, ireije pa s Šaleka. Pri dečkih jc zmagala ekipa z Oš Šoštanj, druga jc bila ekipa MPJ-ja, tretja pa Livada.
■ Vesna GUnèek Nina Lemež
REKU SO .
Rok Ovniček,OŠ MPT: »Danes sem skupa] z Žigo Ku-tnatjeni.Žanom Rineta m in Nermi-nom J tJ k snom dosegel prvo mesto, in sicer v disciplini 4 x 200 metrov. Uspeiia smo zalo veseli, posebej zato. ker nismo veliko :renirali. K zmagi so pripomogli tudi odiični navijači na tiibunali. ki jih nf malo. S $eboj smo namrei^ pripeljali skorsj celo šolo, okoli 200 tjčencev.«
Tamara Malenkovii^ Oâ Lh/ada: »Našo zmagovalno ekipo smo sestavfjale Nika Holzkneciit. Vlanca Zupane. Kaja Cirar in jai Moram rcci. da smo se zelo izkazale.
sâj smo zmagale v štafetnem teku. K zmagi je pripomoglo tudi dejstvo, da smo vse zagrizene športnice. Všeč mi je. daje danes tukaj veliko mojih sovrstnikov, ki znajo pričarati pravo tekmovalno vzdušje.u
Špela Sternad. OŠ Šoštanj: »Danes tekmujem v skoku v ^flšino, kar sicer ni moja disciplina, saj ne treniram atletike, ampak judo. Na tekmovanje se nisem posebej pripravljala, saj nani js piiKiaiij* kovalo cass. Tukaj je danes ogromno navijačev z velenjskih
osnovnih §ol. Žal z na§e ni nobenega, saj smo tukaj le tekmovalci. Pa mizatotoliko bolj navijamo drug za drugega«
Brigrta Krajnik Mavec, športna pedagoginja DŠ Gorica: naše sole je da-nestukaj okrog 60 tekmovalcev, s katerimi smo se dobro pripravljati, zato ne dvomim v odlične lezultate. Nekateri učenci namreč atletiko trenirajo, drugi pa so trenirali te prve dni v šoli. Vzdušje tukaj je odlično, k čemur pripomorejo piedvsem navijači. Vesela sem, da imamo to olimpijado. saj našim učencem prinaša puzjiivnu eneryiju in veselo druženje !e ns začetku šolskega leta.«
Rezultati:
6B m dekllee. 1. Ur^ Wrdev (Šalshj. 2. Naslssja B«-drac (Gorica). 3. Teja t}olćm3n ^MPT); 60 m dečki; 1. Nejc Pon^rac {MPT). 1 Miha Bofovnik (6^1.3. Grega Pavžsk (Livada); 3Đ0 m deklic«; I Dsša Pirnat (Lîvadaj. 2. Mariés B6tlot(GŠ). 3. Teja Kr»z{MPT); 300 m dečke I.Btaž m (GŠ). 2. Almlr Hepič (Gorica). 3. Sreeko lm\l tih Vfltdj; 6GD xn deklic«: 1. Una Jezsrnik (Goiîca), 2. Zala Féndre (tJvada), 3. Jana KoraJsj (&)§ian)|; 600 m dečki: 1. Rok Redniak {Gorica}. 2, Žatb U (SoSlari}. 3. Tadsi Enci (AA|;dsliit» deklice: 1. tâure Goriii^ (ŠalekJ. 2. Arn-m^ija &tvič(MPTj. 3. Pija Ćaisr (MPT}: dniiina dečki 1. [hnis tm 2. Dominik ZňmUk (Lrvada}, 3. Doniš Rdjh (MPT}: deklice: 1. Iris Majstorovih IG$}, 2. Neva Kumer (GŠ). 3. Nastja Krejan {AA): žogica lïeëki: t. Uiban KuQonič jŠoštani}. 2. Luc Honrat [MPT 3. Jab Hir-$el(Šál9k):vi3ídddeknce:l.ry4kaMoh(AA).2.Ti3leHdr iah (GS). 3. liana Jeseniinik (Uvada}: višina dečki: 1. Nac Vi»ànik (livada). ?. Adrijan žlutej (Šoštanj). 3. \M Kcwsi (MPT): kfogb deklke: 1. Ana ^taršic (Gorka). 2. Kristina Bajcer (livada}. 3. Maruia Gk)t)a^ik (Šo^tan)}: krogla de^hi: 1. Nejc BrgU^ (MPT). 2. Oavor Višnjar (Šatek}. 3.Klemen0mr(GS);4x )D0 m deklice: 1.Gonca.2.š» tekl.3.GŠ;4x lOOmde^kh I.GŠ. 2.ii^ 13.MPT:4 X 290 m deklice ( 1996 in mlape); 1. tivaia. 2. GS. 3. Sa-)ok:4x200 m(toćkH1996tnn)lQjii).'!. Postani. 2.MPT. 3.Goncd:4x260mdeklice(1995}:1. livada. 2. Gorica. 3. MPT; 4 X 290 (n dečki (1995): 1. MPT. 2. Šalek. 3. GŠ.
Matej Grudnik -Državni prvak 2007
v nedeljo jc na dirkališču v Logalcu potekala /aclnja d^ka letošnjega državnega prvensiva v Pariilelnem rally crossu. Dirke sc je udelc/il tudi član Avto kluba V-Racing M alej Cirudnik ' Renault Clio 1.4 (JrA. ki je tja odšel kol vcxlilni v skupini vazil du 140(í cciîî. Žc na uvodnih kvalifikacijah je med 14 dirkači dosegel najboljši čas. ki je bi! tudi izho diščc /a tmdaljnje boje na i/lo-ianje. lako je na poti do vrba najprej izločil v cetrillnalu Vojka Sedeja, v polfinalu Klcrrma Trcka. v finalu pa seje pomeri; z llalijanom Donatmi I.orenzotn. Ta finalna vožnja prt su M ni i/tukla gjudc na do
seženo v kvalifikacijah in na pričakaîvanja. Matej je po prepričljivem vodstvu moral zaradi okvare na avtomobilu prepustiti /niago svojemu konkurentu in se pn dveh zmagah tokrat zadovoljiti / drugim mestom ter nagrado za najhitrejšo vožnjo v cntm krogu. Toda tudi ta rezultat jc bQ dovolj, da je Matej osvojil iiafdov državnega prvaka s prepričljivo prednostjo, saj je bil njegov konkurent Marjan Nagixle tokrat šele deveti. Tako je Matej Cirudnik ponovil lansko-ieini naslov prvaka in tako izpolnil svoj prvi letošnji za^av-ijeni cûj.
N E m a
nizke in visoke gradnje
t--N X 1	,
Josip Petrak s.p., Stantetova 13, Velenje, teL: 03/ 891 10 03, 041/ 634H
Lahko seje preseliti!
NLB Stanovanjski kredit
NLB Stanovanjski kredit vam bo pomagal narediti <isto vaS dom. Denar za nakup, gradnjo ali obnovo nepremknin bH^ste dobili na preprost iri udoben naón
f www^novanjskikredftsi
3 [
NLbO Skupina
J
(MdiciSbe,urejanje okolja.geodetske storitve d.o.o.
T
Koroiks cMta 62b, 3320 Vetonje T«L: 03/ 899 66 40, Faxs 03/ 899 66 35 E*tMll: liifo@pvlBvesLsl
\
1
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!
NLbO Skupina
Nasi programi i
- naložbe • nepremičnine - investicijski inženiring - urejanje okolja in gradbeni nadzor - jamomerstvo in geodezija
PV invest - za nove naložbene ritme!
ô&QtltofnO za p/iazn(k }liùQtnù ohoine/ Y^^mI
SPORT
Praznik športa za mlade in »mlade«
Letos mineva 60 let organiziranega igranja šaha v Šaleški dolini -Simultanka in proslava
Vesna Glinšek
Tako je. Sah je dejavnosi, primerna prav vse generacije. V naših krajih ima ý:e dolgo tradicijo, kajti Šahovski klub Velenje, ki smo ga v prejšnji slevilki NaScga časa že predstavili, deluje ?£ več kot pol-oNico stoletja, 60 let. Ibkrat vam ti»rej predstavljamo njegov «»fiO. rojstni dan«, ki so ga člani pr»7JH>-
valj kar dva dni. V petek in soboio. Prvi dan je hil namenjen predvsem igranju sa ha. Organizirana je hila siniuîlanka ?. Alexa ndrom
iiavskini. najboljšim slovenskim šahistom ruskega pf>rekla. Odziv je bil zelo dober, kajti svoje šahovske spretnosti jc merilo kar 25 ša-
Zbrani na slovesnosti
hisiov, Vas /anima izid? 23 : 2 v prid Beliavskcga. Samt> česutamo laliko. kajne?
Na soboini slovesnosti pa so 60 lei šaha $e posebej skrbno zaznamovali. saj so pripravili veliko pozdravnih nagovorov, pogostitev in druženje. Seveda pa sahisii kljuh prazničnemu razpoloženju niso bili prikrajšani za svoje osnovno poslanstvo, igranje šaha. Sedli so za šahovnice in se pomerili
Tako kot ob vsakem drugem jubileju so tudi v soboto nagradili vse, ki so kakor koli pripomogli pri delovanju in razv<jju šaiiovske dejavnosti. Najprej so se spomnili tistih, ki jih ni več med nami. To sta Edmund Kmecl, pobudnik in ustanovitelj šahovskega kluba leta 1947, in Peter Podkrajsek. ki jc v letu 1970 preimenoval i^ahov-sko sekcijo v Šaleško sahovsko društvo. Priznanja pa so prejeli: Vinko Preložnik. Ivan Hojan, Tcrdo Cjorjanc, Stefan Cvar in Boris Brešar.
Abanka razume, da malo gospodarstvo potrebuje ustrezne bančne storitve.
u
Kako v Abanki pri poslovanju z malimi podjetji poskrbijo za odzivnost, konkurenčnost ponudbe, tako kreditne, depozitne in ponudbe drugih storitev« in razvojno usmerjenost^ saj poslovnim financam nenehno dodajajo nove funkcionalnosti in storitve, smo povpra^li Nado Jurko, direktorico Qiavne podaižnice Ceije.
V *	^ __j S katerimi storitvami v Abanki povabite k sodelovanju podjetnike, ki se odločajo
F ^	\ za odprtje poslovnega računa?
' \ ^ ^ v AbanKi smo v letošnjem letu za mala podietja in zasebnike. Ki se na novo odločajo za poslovanje ali \ f	pa žetijo razširiti sodelovanje 2 nami. pripravili poslovni paket, ki vključuje naslednje prednosti in ugod-
nosti storitev: transakcijski račun z 12 brezplačnimi mesečnimi vodenji, elektronsko banko Abacom z 12 brezplačnimi mesečnimi nadomestili za uporabo (s programskim paketom In čiialnikom zaščitnih kartic), poslovne kartice MasterCard z brezplačno enoletne članarino, pregled poslovnega sodelovanja z Abanko za spremljanje stanja/prometa na transakcijskih računih» poslovanja z vrednostnimi papirji, stanja depozitov» kreditov in garancij, limitov poslovnih kartic in spletnih plačil (če v spletni trgovini sprejemajo plačila prek Abaneta) 1er sploéno depozitno pogodbo za obrestovanje sredstev po bistveno višii obrestni meri kot za vpogledna sredstva na transakcijskem računu.
Ta fX)r>udba jo s^vt^da paketiw ifk pofyafiki ne veljajo 2a posann'ônesîoittve. Za sklefiilev splošne depozitn« pogodbe ie v paketu ludi 2ahlevao poîog t 000 EUR/a 3 dni. Kvadlicitano digitalno polrdilo na ^aščdrti kartici v paket ni vkl|UÚeno. Paket luUi ne vkljućujesiroškov zavarovanja prj zavarovafntci za poslovno kailico M^skrCard v znesku 1.59 EUfl (381 »03 SIT').
Poslovni začetki« novi projekti in širitev poslovanja zahtevajo zanesljiv načrt financiranja. Katere vire financiranja lafiko pridobijo podjetniki pri Abanki?
Za dolgoročnejši vir financirania osnovnih sredstev, obnove zgradb, nakupa zemljišč, poslovnih prostorov, strojev, opreme, tudi računalniške, vozil za opravljanje dejavnosti aH za {rrternacionalizacijo poslovanja malih in srednje velikih podjetij 1er samostojnih podjetnikov priporočamo kreditno ponudbo, Ki smo jo pripravili skupaj s SID banko. d.d.. Ljubljana, in velja do porabe sredstev. Kredit lahko znaša do 80% vrednosti ceîotne investicije, doba vračila pa do 10 let (vključno s triletnim moratorijem). Izhodiščna obrestna mera za krediledo 7 letjeS-mesečni EL1RI80R + 0,85 odstotne točke, nad 7 let pa 6-mesečni EURIBOR + 1 odstotna točka. Stroški odobritve so 0,25 % od zneska kredita
Kratkoročnemu financiranju poslovanja malih in mikro podietij, z izjemo tistih, ki so hčerinsko podjetje velikega ali srednjega podjetja, pa smo namenili posebno ugodno ponudbo kreditov z veljavnostjo do porabe sredstev oziroma do 31. decembra 2007. Za kredite z dobo vračila do 6 mesecev je izhodiščna nominalna obrestna mera 5,6 % letno, z dobo vračila od 6 do 12 mesecev pa 5,8 % letno. Stroški odobritve pa znašajo od 0,1 % do 0.7 % od višine kredita, najmanj 41,73 EUR (10.000,18 SfT*),
Za obliko in način zavarovanja kreditiranja se dogovorimo v skladu s poslovno politiko banke
Kako lahko podjetja razpoložljiva sredstva, ki jih ne potrebujejo takoj, bolje plemenitijo?
v ta namen smo za mala podjetja, javne zavode in občine v Abanki od 1.9. do 31. tO. 2007 pripravili posebno ugodno ponudbo depozilov za vezavo sredstev nad 10.000 EUR. Nominalna obrestna mera za vezavo od 31 dni do vključno 90 dni znaša 4.i0%, od 91 dni do vključno iSOdni znaša 4,15%, od I8i dni do vključno 1 leta pa 4.30% letno. Sestavljena obrestna mera za vezave nad i letomdo vključno 3 let znaša S-mesečni EURIBOR + 0,15 odstotne točke, za vezave nad3 letipaS-mesečm EURIBOR + 0,20 odstotne točke.
Već informacij o ponudbi dobijo podjetja pri poslovnem skrbniku, na naslovu !nfo®abanka.sî oziroma brezplačni telefonski številki Abafon 080 i 360 od ponedeljka do petka od 8. do 19 ure.
• Preračun zneskov je tnfoftnalpven. V skladu s prvini odstavkom 5. člena Zakona o dvojnem označevanju cen v lolarjili m evfil i (Uradni list flS 101/2005) smo za preračun uporatJiJi te^aj zamenjave (1 EUH - 239.640 SIT).

ktualno.
www.abanka.8l I infoOabanka.sl I Abafon 080 1 360
ABANKA

MALA ANKETA
Najljubša sta rokomet in nogomet
V Velcttju imamo na vnljo veliko različnih športnih dejavnosti. s katerimi se ialiko ukvaijamo lako rekreativno kot ludi tekmovalno. Ker je v zadnjem času v ospredju predvsem rokomet, je Naš čas zanimalo, če io drži, in kako celotno športno dogajanje komentirajo mimoidoči na ve-lonjskili ulicah.
Akn SejdiMOvič: »No ja, ipari v Velenju sicer ni na nekem visokeiiî nivoju, dogaja se pa kar veliko. Od vseh je t^aj-bolj priljubljen roko met. Mislim pa. da zaradi njega niso zapostavljeni drugi 5>parti.«
Rok Nemeček: »Na športnem področju v Velenju gotovo izstopa rokoruet. ostali pa večinoma 'spijo'. V ozadju niso zaradi rokometa. Lem-voč zaradi ljudi samih. M<^rali bi pokazali već zanimanja in kaj tudi ukreniti«
Jasna Maz«]: »V naši okolici imamo kar veliko sporlaih dogodkov, vendar bi lahko po nudb« bila ie boljša. Od vseh športcjv, ki jih imamo tu, sicer najbolj izst{»pa nogomet, a sc mi zaradi njega ostali športi ne zdijo zapostavljeni.«
Tadeja Menih: »Na šport-nem področju se v Velenju premah) dogaja, vsaj kar se atletike tiče. Lahko bi bilo več tekmovanj in boljši stadion. Drugih športov pa niti ne spremljam, lako da ne pi)7Jiam shuacijc. Prepričana pa sem. da je v Velenju največ privržencev rokc> meia in nogometa. Zalo je nekoliko manj slisati o drugih športih, o judu recimo.«
Boris Čosič: »Premalo se dogaja, izpi>stavljcni so samo nekateri športi, kot je rokomet. I.e-ia je tudi najbolj i»in« la trenutek. Vsekakor ima Velenje možnosti, da bi se doga* jalo mnogo več- Prima tij-
kuje nam več prireditev, predstavitev športov, kJubov in podobnih stvari.«
ttifVg
m
NASI KRAJI IN UUDJE
""^tAS 20. septembra 2007
S svojo krvjo rešujejo življenja
Srečanje krvodajalcev iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki - Podelili priznanja tistim, ki so kri darovali 70-krat ali večkrat
Vesna G finie k
v sobol o so se v restavraciji Pod Jakccm na iradicionalnem srečanju krvodajalcev Območnega /druženja Rdečega križa /chrali ljudje, ki nesebično pomagajo drugim. Po krajšem programu učencev k velenjske glasbene šole so sledili nagovori. Osrednja govornica Mana Šmalc je med drugim poudarila: »Bili krvodajalec pomeni bili nekaj več. Vsaj jaz lako mislim. Nekdo, ki
ima nekoga rad. mu nekaj podari. Krvodajalci pa ptxlarjate del sebe nekomu, ki ga sploh ne poznale. A vseeno prihajale na krvodajalske akcije, da rešujeie življenja in pripomorete k hitrejšemu zdravljenju raznih bolezni,« v tem letu so organizirah okrog 1100 krvodajalskih akcij, število pa nameravajo še povečati. Odziv je namreč več kol odličen, saj beležijo skoraj lOO.OOl.) krvodajalcev leino. Med uradnim delom so podelili
tudi priznanja lisiim, ki so kri darovali 70-krat ali večkrat. Teh je bik) veliko, a jih kar nekaj po priznanja ni prišlo. Rekorder med vsemi je gotovo Alojz Melanšek. ki je kri daroval kar i8{)-krat. Občudovanja vredno. Srečanje sc je nato prevesilo v družabni del. saj so se zbrani zabavali z ansamblom Vihar.	■
Dobitniki priznanj
ALU Odd PVC sfis^s^^câ®	- ^œïqsDsB w&svfl
FRANC MAIORANC,
C. L. Dobfotinćka 21,3230 Šentjur E-mall: franc.ma]oranc@ slol.net Tel.: 03/ 74612 90 Fax: 03/746 12 95 Gsm: 041 629 572

piyp
Čestitamo za praznik iVIestne občinei—- -Velenje!


Î^AtpPAljiNERTRI UREJANJU OKOLJA
VRTNARSTVO
GRADNJE
Koroška cesta 40 A, 3320 Velenje, www.pup.si, tnfo@pup.si tel.; 03/896-87-00, fax.: 03/896-87-60
_piyp_
Saaáe^UHOcé&i
gradbeništvo hudovemik d.o.o.
Takoj zaposlimo delavca za dalo na CNC stroju za
obdelavo lesa. Zaželene delovne izkušnje v lesarski stroki, starost do 35 let.
Pisne prijave na naslov: Gradbeništvo Hudovernik d.o.o., Gornji Dolič 56, 2382 Mislinja ali na e-nnail □radbenistvo.hudovernik@siol.net.
ESOTECH
e/«OTina o
www. esotech. si
EKOLOGIJA
•	Člićenje industrijskih in komunalnih odpadnih voda
•	Priprava vode
•	Ravnanjezodpadki
1 • Ćišienje emisi] vozraije -' • SpMialne tehnolcSke reSitve
USTAVARJAMO 80UÍI SVET
•	Rozvijomo in izvajamo projekte na kljui:
• v ekologiji, -venergetlki.
•	Povezuiemo se s slovenskimi Institucijami
in si prizadevamo za prenos znanja: -smo nosilno podjetje v Gospodarskem Interesnem združenju ekoloSkt grozd,
-	smo potiudnik Slovenske tehnotoSke platforme za vode.
•	Zoposlujemo najbolj^ ljudi in podpiramo:
-	timsko clelo.
-	Inovativnost
-	pod jem liko usmerjenost
-	projektni naiin dela.
ENERGETIKA
•	Obnovljivi viri energije
•	Obnova in novogradnja termoenergetskih Ir^ hidroenergetskih objektov
•	Prenos in dlstribu:ijs elektriir^e energije
•	Proizvodnja in distribucija toplotne energije
•	Industrijske Instalacije
ESOTCCH, DtuitM:<ifazvojini2v«ianje«iioloSklh In eneigctikh piajekiov,«.«!, Pr«lirika c»ra 1.3320 Velenle, SI - Slouenlj», EU
T; 4-366 3 8994 SOO. F:+3863 S994 503. E: info^&olsch.d

0,7%
zefene (ioCine
w WW. miekama-celeia.sî
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenjel
MODROllM. KRONIKA
Crni víkend
v treh prometnih nesrečah umrli trije udeleženci, kolesar, voznik osebnega avtomobila in sopotnik v osebnem avtomobilu - Letos je v prometnih nesrečah na Celjskem umrlo že 28 oseb, lani tak čas 22
ArcQn. Arja vas. Ooriiji Grad. 14.in 15. septembra-/a nanilje najbolj črn vikend na Celjskem v leio!>njem Iciu. Na območju Policijske uprave Ccîje so od pcika /večer do soboie /juiraj v dohrili slirih urah v ireh pmmcl* nih nesrečah izgubile življenje tri osebe: kolesar, vt>znik osebnega vo/.lia in sopotnik v oseb-
nem vozilu. Leios je v proicel-nih nesrečah na Celjskem življenje i/gubilo '?.c 28 oseb, lani v jem ča^ 22.
Prva promeina nesreća s smrtnim i/idom seje zgí^dila v petek ob 20.10 na lokalni cesli Arclin^ Ijubečiia. 22-lelni voznik osebnega avtomobila je v Arclinu trčil v 50-lcLnega kt^lesaija. ki je
vozil i/ smeri Arclina pmii Lju-bečni. KoIes;ar je najprej padel na vozilo, nato pa na travnato površino ob ccsii in umrl na kraju nesreče.
Slabo uro kasneje, oh 20.50, je na avloceslnem odseku med Aijo vasjo in Žalcem prišlo do prometne nesreče, v kateri je ena oseba umrla, pet pa je bilo la;^jc poi^kodovanih. Do nesreče je prišlo, ko je 20-Ielni voznik osebnega avtomobila vozil po avtocesti v smeri Šempetra. Mimo i/voza za Žalec je vozil po prehitevalnem pasu. Na mestu. kjer je smerno vozišče ločeno z verigo, je izgubil oblast nad vozilom. Zaneslo ga je na nasprotaosmerno vozišče, kjer je po prehiievalnem pasu iz smeri Šempetra pripeljal 29» letni voznik osebnega avtomo-bibi. Irčcnje je bilo Uko silovito, da je vozilo 2(Me{nika preirgaît)
na pol, voznik pa je padel iz viv žila in na kraju podlegel poškodbam. v vozili in odpadle dele so tem trčili Se štirje vozniki. Avtocesta je bila zaradi nesreče zaprla dobrih Sest un gmotna Skoda pa po prvih podatkih znaša 36.000 evrov.
Tretja prometna nesreča s sinrtJiim izidom se je zgodila v soboto 20 minul čez polnoč v Gornjem (řradu. 22«lein: voznik je vozil osebni avtomobil skozi nasejie iz smeri Nove Štifte proti Radmifju. V levem nepreglednem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal desno in irčil v rob betotiske Skarpe. V nesreči seje 27-letm sopi>lnik tako hudo poškodoval daje umrl na kraju nesreče. Voznik se je v nesreći lažje poškodoval.
Iz policistove be/eike
Najprej v nesrečo, potem v beg
Veleï\ie • Večkrat moramo, žal, na straneh modro-bele kronike poročali o nesrečah, ki se končajo s pobegi povzročiteljev. A jih policisti večino »primejo^*, nekaj takoj, nekaj pa poiera.
V	sredo, 12. septembra, je do take nesreče prišlo na parkirišču pri centru Nova. Mlajši moški je z osebnim avtomobilom {registrske oznake so znane) zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo pred sabo. potem pa s kraja pobegnil. Povzročitelja so že izsledili-
V	četrtek. [3. septembra, je neznani voznik tovonicga avtomobila s priklopnikom (registrske številke so policistom znane) zaradi vožnje po levi v Šmartnem ob Paki irčil v nasproti vozeči osebni avtomobil in po trčenju odpeljal naprej. Povzročitelja še iščejo.
P(moči istega dne je do nesreče s pobegom prišlo na pešpoti na Vodnikovi v Velenju, kjer je voznik motornega kolesa zbil peško in s kraja odpeljal. Peška se je pri lem lažje poškodovala in je sama iskala /Zdravniško pomoč v dežurni ambulanti. Zaradi razjasnitve okoliščin in zbiranja dokazov zoper povzročitelja policisti pozivajo vse, ki bi o tej nesreči karkoli vedeli, da pokličejo na PP Velenje, telefonska številka 898 61 00.
V	soboto, 15. septembra ponoči. pa je na Župančiče^ cesli
voznik osebnega avtomobila (registrske <Mnakc so znane) zaradi neprilagojene hitrosti podrivrtno ograjo in po trčenju odpeljal naprej. Kdo je vozil, policisti še ugotavljajo.
Enkrat prekratka razdalja, drugič vožnjo po levi
Velenje, 12. septembra-Vsredo
zvečer je prišlo do prometne nesreče na Koroški cesli. Vzrok je bila prekratka varni^sina razdalja. Mladoletna voznica kolesa z motorem je trčila v vozilo, ki je vo žilo pred njo. V nesreči seje lažje poškodovala.
V četrtek. 13. septembra zvečer, pa je do nesreče prišlo na regionalni ccsîi pri Termoclektrarm Šoštanj. Kolesarje zaradi vožnje po levi trčil v osebni avtomobil. Pri tem se je iiudo |H>škodovdl in so ga z rese va lil im avtomobilom prepeljali v celjsko bolnišnico.
Nepravilno vključevanje
Velejye, 16. september-V nedeljo popoldan je prišlo do nesreče v Kavčali. Voznik neregistriranega kolesa z motoijem je zaradi nepravilnega vključevanja v promet trčil v voznika osebnega avtomobila. Povzročitelj se je v nesreči lažje poškodoval. 7. reševalnim avtomobilom so ga odpeljali v bobiišnico Celje. Policisti pa so ugotovili še, da povzročitelj nesreče nima veljavnega vozniškega dovoljenja.
Težko breme si je naložil
Velei\je. Í3. septembra - Iz ograjenega območja podjetja Karbon na Partizanski cesti je neznanec iz zabtynika z barvnimi kovinami vzel 1.260 kilogramov jamskega kabla.
Ni bilo pretežko
Veler^e, 14. septembra-V petek zjutraj je neznanec izkoristil nepazljivost voznice, ki ni zaklenila osebnega avtomobila, ko je v vrtec Tinkara na Šlandrovi pripeljala otroka. Nepridiprav ni imel težkega dela. Vzel je torbico, v kateri je bila denarnica z osebnimi dokumenti in bančnimi karticami, manjša vsota denarja in mobilni telefon.
Kaj so ukradli minuli teden?
Vlomilci in tatovi se še niso umirili. V torek. 11. septembra, sla z delovišča na Cesti Simona Blatnika izginili dve delovni žlici za delovni stroj. Ponoči je bilo vlomljeno v trgovino AC Mlakar na isti cesli. Vlomilcu je v notranjost sicer uspelo priti, a ga je presenetil in pregnal alarm, tako da ni uspel t^dnesti ničesar. Nekaj podobnega se je noč za tem zgodilo nepridipravu, ki je poskusil vlomili v Arkado na Kidričevi cesli. V notranjost je sicer prišel, a zelo hitro tudi p(mlknil. saj ga je pregnal alarm,
V sredo. 12. septembra, je bila tarča vlomilca Pentlja na (.'ankar-
jevi. Vlomilcu v notranjost ni uspelo priti, je pa na vhodnih vratih povzročil kar nekaj škode. Škodo pa je povzjočil tudi vlomilec, ki je mislil, da bo prišel v lekarno na Kersnikovi. Vrata so bila pretrd oreh. Iz bara Bonaca na Koroški je neznanec odnesel blagajno z dnevnim izkupičkom. V petek, 14. septembra, je bilo vlomljeno v dva avtomata s pijačo pred garderobami v Premo govniku Velenje. Neznanec je odnesel denar in brezalkoholne napitke. V soboto, 15. septembra, pa je oškodovanec p(îlicistom prijavil. da mu je že v petek neznanec iz odklenjene garderobe v Premogovniku odnesel mobilni telefon.
Zaključimo pa spet lahko na Tomšičevi v Velenju. V ponedeljek. 17, septembra, jih je namreč znova »obiskal« oboževalec C'elj-skih mesnin. Prekinil je električne vodnike za alarm tervlomil in pregledal notranjost, odnesel pa tiîkrat ničesar.
Gorelo v Solčavi
Mozirje. 17. septembra - V ponedeljek okoli 19.20 je zagorelo v kurilnici gospodarskega poslopja z mizarsko delavnico v Solčavi. Ogenj se je od polz^ za dodajanje sekanccv razširil v deponijo in zajel del ostrešja. Gasilci so požar hitro lokalizirali. Kljub hitremu posredovanju pa je na objektu nastalo za kakšnih 3.000 evrov gmotne škode.
Udaril vrstnika
v četrtek, 13. septembra zve-čerje pred lokalom Bonaca na Koroški cesli mlajši moški v prepiru udaril vrstnika in si s tem prislužil plačilni nalog. Naslednji večer, v petek 14. septembra, pa so šli policisti v dežurno ambulanto, kjer je zdravniško pomoč iskal pretepen moški, ki se je stepel pred lokalom (\k v Starem Velenju.
Marihuana na Prešernovi
V četrtek. 14. septembra ponoči. so mlajšemu moškemu na Prešernovi cesti v Velenju zase-gh osem zavitkov marihuane.
Dvakrot pred Trojo
Policisti so v petek, 14. .septembra, ponoči, Zaradi kršitev javnega reda in miru dvakrat posredovali pred lokalom Tnija na Kidričevi cesti. Kršitelj (mlajši moški znanec policije) se ne v prvt) bi ne v drugo s policisti ni želel srečali in je obakrat še pred njihovim priljodom
s krnia pobegnil.
Tretjič so policisli posredtwali na parkirnem prostoru pred Nakupovalnim centrom, kjer je isti kršitelj z osebnim aviomobilonî divial po parkirišču in pri tem trčil v parkirano vozilo, Zaslužil si je dva plačilna naloga in obdolžil ni predlog na sodišču.
Na Lomu ga je lomil
v nedeUo. J6. .septembra, so šli
policisti na Lom nad Topolšico, kjer je nočni mir m^Hil starejši moški. Pf)licisii $1) mu n>cn() napisali plačilni nalog.
Vredno pohvale
v petek, 14.scplcmhra. je
obcankapred prodajalno MT Conter na Cankarjevi našht dcnamico z dokumenti in jo prinesla na P P Velenje. Policisti bcîdo poskrbeli, dajo vniejo lastnici. Zvečer pa je občan na PP Velenje prinesel bančno kartico, ki jo je lastnik pozabil na bankomatu, l-asiniku so kartico vrnili. Vredno polivale, kajne?

MESTNA OBČINA VELENJE
objav/ja
Obvestilo o delni zapori ceste in parkirišča
Mestr)d občina Velerije bo v okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki poteka od 16. do 22. septerr^bra, v petek, 21. septembra 2007, na Jenkovi cesti in v soboto, 22. septembra 2007, ob Cankarjevi ulioi pripravila prireditvi »Vesela ulica«.
Tako bo v petek, 21. septembra, v času med 6. in 16. uro zaprta Jenkova cesta med uvozom mimo bloka Jenkova 1&'17 in križiščem z Vodnikovo cesto, zaprti pa bodo tudi parkirni prostori pred glasbeno $oio In za OS Antona Aškerca. Občanke in občane prijazno prosimo, da v noči s čeMka 20. 9. na petek 21. 9. na navedenih parkiriščih ne puščajo svojih vozil, saj naslednji dan od šeste ure naprej vožnja s parkirišč ne bo več mogoča.
Prav tako prosimo, da občanke in občani svojih vozit v noči s petka 21.9. na soboto 22.9. ne parkirajo na parkirnih prostorih ob Cankarjevi ulici (nasproti kavarne Kofetar^ca), saj bodo ta zaradi prireditve v soboto, 22. septembra, med 7. In 14. uro delno zaprta.
Z aktivnostmi, ki jih bomo pripravili, želimo opozoriti na možnosti drugačne, ljudem in okolju prijaznejše mobilnosti v mestnem središču.
Zahvaljujemo se za razumevanje in vabimo k udeležbi na prireditvah!
Mestna občina Velenje

fúú yiiij] 'j linJyjj jju ytjJdi] jjuyyyj Puuîjyuiijïyyii Jyi)uí!;ij ž 07

Vi in mL Dobrodošii.
Delavska hranilnica
Šaleika 20, Velenje, telefon: 03 8973007.8973008, info@delavska-hranilniu.si
KREDITI IZ VROČE PONUDBE -NAJUGODNEJŠA NA TRGU TA HIP!
Nudimo vam zelo ugodne gotovinske kredite. Vabimo vas, da se oglasite v nasi poslovni enoti, kjer vam bodo naredili informativni izračun in se tako prepričali o najboljši idiiri. • ZLATI DEPOZIT nad dve leti z obrestno mero do 5,45 % - RENTND VARČEVANJE z obrestno mero 4,75 % ' POTROŠNIŠKI KREDITI od 3 do 12 mesecev z obrestno mero 5,50 % ' POTROŠNIŠKI KREDITI od 13 do 24 mesecev z obrestno mero 6,30 % ' POTROŠNIŠKI KREDITI od 25 do 36 mesecev z obrestno mero 6.80
NAJCENEJŠE PLAČILO POLOŽNIC - LE 0,33 EVR ZA KOMRENTEI
Čestitam za pfa^ik tHeshie ûicine Vetenje!
26
NAGRADNA KRIŽANKA RENAULT SERVIS LEVEČ
20. septembra 2007
LEVEČ
Prodojno servisno podjetje
Uvec 56 C, 3301 Petrovce PriKÍaja vozil: 03/425 4500 Servis: 03/425 4550
Vse na enem mestu:
' proddjd novih vozil Renault. Votvo. Nissan
prodaja vseh vrst rabljenih vozil gospodarska vozila prodaja nadomestnih delov ter dodatne opreme hitri servis
Renault pomoč; tel. 0801080 posebna ponudba koles, skuterjev
•klepartsvoin ličartsvo (nadomestna vozila )
• mešalnica barv - lakirania vseh barvnih odtenkov!
Izjemno ugodno financiranje preko banke Sparkasse. Možnost nakupa vo?il brez pologa, brez stroškov odobritve finančnega leasinga. davek zara-
čunan v obrokih, doba odplačevanje do 72 mesecev, ter inovativna cá)rest-na mera 3 - mesečni Euribor +1.75. Možnost menjove storo xo novo, staro za staro Čestitamo za praznik občine Velenje!
Is'ezdno geslo, opremljeno z velim naslovom, pûlijkte na urediištvo Mds čas d.o.o.. Kidričeva 2/ a Vel&nje. s pripisom RS.LLevac. najkasneje do ponedeljka, i. oktobra. Isrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada* preventv* ni san/is ter premont^a pnevmatik. 2. nagrada univerzalni gumi tepitii. 3. nagrsds: pranje vonla.
POLDRAG KAM€N,
SAFIR
NEKDANJI
nemSKI POUTIK-GUSTAV
HeMètii SUKAR. KRAJIÍ4AR-
OTTO (1465-1949)
M
O
D
R
O
H
POVRélNS* KA MEf^
slove n9ki
oeoaw-
VUDMA
uHtCew. 2ELEZA
26
doaiCA. OAOK, zbornica
ENAKI ČRKI
KORENJE (NAR.)
AWMXA
pcvka-lbe
PROSTFTICN* SiojPMik &MCIMA
KJTAJSKI DR2AVN1K
(ZEDONG)
mesto v
turcui.
od reki KEMALPAr âA
Tmjs OATBS
KRAJ PRI KOČEVJU
cedxA
POITAOIU řecA
17
OROŽJE ZA
lasTfiai-
TEV RAK£T
SPIRA-LASTO ZAVHA
NIT KROMOSO.
M
VOL 16, MIAŮ VOL
11
DAUâE ĆA90VN0 OBOOBJE. VEK
20
FRANC06. PISATEU» CLAUDE
NIK VLADE V NEMĆIJ»



^mODUS^r**** ^
MEGANE*«***
^ SCENIC«*«**
ESPACE*****
VEL Satis*****
DRAMA KARLA ÛAPKA
6RN9KO UUDSTVO V
NtOERIJI
hŒSTO V RIO OE JANEIRO. SRJ^aUJA
EKVOOR5-K)
PISATEU-JORGE
BLAGAJNA
(pog.)
ZAéÛTE-
NA ALPSKi^ CVETUÛA
MtR
TIŠINA (KNJ12.)
N
DELAVEC NA MEJI
N
22
STRA^JS*
KA STRUQA REKE
KRHKA, »'KCUOKMA SNOV ZA ZASTEKU-TSV
muE-
VtĆ IZ MAHAS-HARATE
14
JANOS VA.roA
MESTO V FRANCIJI
PFSBiVA-LEC IRANA
N
KATICA IL£â
MRVASKJ PETROL
KEWHifc OMN.OSMM M
»«hOCMAU« XOWrTE
3L0VEN9-K) RAPER AU .
kirurška lola
POKMJtHA IN ICKA v afuljl
R


N
N
A
29
O
BESEDNA UGANKA
OTOK V JADRALSKEM
MORJU
slovenski
RJM5KA STiRi
VRSTA
aiA
tOOK
SËNNO SLKAN
pre$£fw. PESEM
NASIRA-
UO
M
grska
ČRKA
(SLABd.)
MICRiSK* lOULKA» ▼WO
NEUÔKI ASTRO-
PSTRUS, APiANUS
A
SAMOTEN HRieov$> KI KRA> lEKSPR.I
^ROSTCA ZA
VHOONMI
vawi

A
VRTU IVO TELO
AVRO PART
poimiakLaKj fCMOflAû^K» lyoat.
jtkl£f«c, 2ELE20V •mafionat
AMSft STÁNO 7MK0V
ZVAfit iAMAJâXE glasbe
A
KAMBOdKI POLIT«. LON
sanje (ekspr.)
SVttl ^au v h4(0u(zhu
>eus bhoz Pl&AmJ-OËûPe
Í20WJ' SA
SLOVEMSKA MLETKA
20000VV4& T(KSA«M
15
WOftSKJ SESALEC Z 0W1CM*
MESTO V
NIGERUI
N
STAR CHROENOV AVTOMOBIL
12
reka v kaufoi«<|.
bcncïka pou«RemA AMTIKVA
uonuc
VIATA
L
AMSRlâKA
lORAkXA-
Asae
HATILO. LEdťnO
KRgP€LC€. IQtEPELO. OKLEdČEK (STAR.)
BOŽANSLO LJUDS'VO OTOKA SHERLÍA
NEVARH^ BC<£ZEN, »MtCiNOW
kl oesla pri vrhu
ITALUANS»
KO ŽENSKO
IMH
ZA
25
9LOVCN4KI PSEM»«-JANE2
PRIJ6TCN VONJ
pnSTAN. v CILU
GRCeO DESKA
MERA ZA
RrTEM
R
A
D
OČKA. ATCX INAR)
TRENJE
16
Mlllû. nCKA OUWIAM
v Spanui
RDECi KRiZ
A
N
A
ZAIAAVT, KAAĐUI-VKÍ
ZMAOO 8A6ADIN
OZNAKA ZA
NEZNANCA
PETER ADm\Č
4. IN 19. ĆRKA
N
13
NEZAKONSKI OTROK (EKSPa;
27
A
21
VOJVODIN. MAÛ2AR6 PESNiK-KAAOLY
>iRV«áKI PISATELJ-
FVAN (141&-1610)
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17
			18	19	20	21	22	23	24	25	26	27	28	29		
ZANIMIVO

Ťoroskon
Oven od
VaS patiner bo poslajal nestipea ker mu senls!a uspela uresničiti ve-^^^^ likeželje.pačepravsidseoliditudila. Zalo bodo kar nadnevnem redu ^ ^ prepiranja in očitki, ki jih rre bo čisto nićprijelno pokušati. Nekaj ^sd V boste še liho poslušali, tu in âm kaj otigovonit potem pa vam bo čisto ^^^^^^ vsega zadosti. Mi tivak/at 28 reči, da bo vala partnerska zvazazalia v n&ihujlo kri?o dosiej. Sicer pa ste to Že nekaj časa piičakovall 2atû bosie vi pripravljeni, partner pa ne. V ioku se irtà celo spremeniti.
Bik od aa.4. do 20.S. ^^^^^ Tako kot se boste razdeljeno v sebi počutili san^. tako se boste obnaiali tudi do vseh okoli vas. V síu?bi ne bodo dolgo tiho. povedali vam bodo kar vam gre. pa čeprav bodo tudi oni vedeli, da ni vse lako črr>o kot se S kaže na prvi pogled. Vi pa se boste počutili vsak dan bolj uirujeno. brez ^^^^^^ voljm in naveličano, zato ne bo nič čudnega, da se bosie začeli obnaSati posesivno in ljubosumno. Ne le do partnerja, vsem, ki se bodo smejab. boste zavidali. Mo* rali se boste dokopali do odgovora na vprašanje, kaj si pravzaprav resnično îelite.
Dvoi«ko od 21«5« do 21*6.
Polni boste idej. uspeSno izpeljar» pa vam bodo tudi vračale etter* gijo. ki jo potrebujete la njilnvo uresničitev. Največja tekava bo v tent, da vam bodo sodelavci kar teJko sledili, saj sami nimajo toliko energije kot vi. Pa tudi čisto drugačne interese imajo, saj r>e vidijo pravega smisla vgaranju. Vam pa vsak poslovni uspeh pomeni i7ziv. k( vam da nov elan. Tudi zato. ker vas partner zalo ne le obožuje, ampak tudi podpira na vse kriplje. V družini bo nekdo od bližnjih imel nekaj težav z zdravjem, kar vas bo itk> skrbelo. A se bo dobro izteklo.
Rak od 22*6* do 22«7.
v teh dneh vas r» bo veselilo in razveselilo skoraj nič. Pa čepiav boste do-bili neko stvar, ki ste si jo 2e nekaj časa močno ietell 3d rok vam bo Ifo predvsem delo. ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja, ampak le vase fizične sposobnosti.To bo dobro, saj veste, da se premalo posvečate gibanju in k^epl^í zdravja. Ooma s boste počutili najbolje, zato vamsploti ne bo dn tega. da bi hodili na obiske k prijateljem ali vandrali po svetu. Tu pa zna nastati nesporazum s padnerjOT. ló si bo vsak dan bolj urejal avQenje po svoje, mimo vas.
Lev od 23.7. do 23.8.
^^^^^^ Dnevi se v8nizdi;o precej enaki, čeprav veste, da se pribířzuje obdobje.
®ki zna biti precej naporno Utdi za vas, Tolaali se boste i« različne na* Čir«, še največ pa s tem, da se boste ukvarjaíí s sabo in svojim zdravjem V pozitivnem smislu, saj boste po dolgem času zase veliko naie-^^^^^^ dili. Rekreacija vam bo pomagala pregnati te!ke misli in težave, ki so se nakopičite v prvi polovici leta. čez poletje rahlo zaspale, sedaj pa se spet oglaiajo. Se vedno pa morate paziti pri prehrani-v njej je premaki vitaminov.
Devica od 24.8« do 23.9»
Jesen sedaj res trka na vrata, vi pa tega niste prav nič veseli. Radi AA imate poletje in loptoto. v naslednjih dneh pa sevam bo kar nekajkrat TpC poleg mraza v dušo naselila otožnost. Še somi ne boste vedeli, kaj je pravi vzrok zanjo, a takobo.Srečaje. da tnrate tako dotve prijatelje, ki vas znafo razvedrili in vam tudi vrniti voljo do življenja. Tudi tokrat bo tako. Že kmalu bosie pozabili na telave.Tudi zato. ker se boste nagiadiliz nakupom, ki si ga le dolgo 2elite. fn to brez slabe vesti.
Tehtnica od 24.0. do 23*10*
Veliko boste razmišljali o svojem !iv)jenju s partr^rjem Zdelo se vam bo. da se oddaljujeta, pa le sami ne boste vedeli, zakaj. Morda je vzrok tudi was. ka] mislile? Lahko, da ste prezahtevni, zato se je začel umi* kali v svoj svet in beňii od obveznosti, ki mu jih nalagale. Poskusite s prgaznosl]oinhudomušnostjorelitirahki načelo zvezo, saj se bo sicer kriza v naslednjih tednih močno poglabljala. Vpra^jie se. ali ga še imate toliko radi. daje vredno poskusiti in bodite pri odgovorih iskreni
Škorpi|on od 24.10. do 22.11.
Toliko dela boste imeli dane boste okuli se sel)e opazili nič drugega kot tiste, ki bodo delali i vami. Kar je škoda, saj bi se (ahko spofiiali z nekom, ki bi vam lahko v !iv1jenju le veliko pomagal. Tako pa je veliko vprašanje. Če boste v naslednjih tednih, tudi, ko bo najhujše dek) in gneča mimo. sploh opaali tiste, ki vam iskreim^ hočejo dobro. In kf vas letijo povatHti v svojo družbo zato, ker vas cenijo in imajo radi in ne zato, ker bi morda v tem videli kakšne ko risif. Projektov katerega v teh dneh vt^te toliko energije, pa bo vcebti uspel.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Vsaka napakica na denarnem področju vas bo drago stala, zato bodite tfft^ pozorni in pazljivi. Zna se godili, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pa^jivi. vendar je vedno prepozno, ko je mimo. Naj vam bo lo dober nauk za prihodnost • bolj pazljivo in bolj skrbno bo treba ravnati x druzinskimitinancami. Marsikdo bo molčal, nekateri se boste zaupali partnerju. Ta bo imel popolno razumevanje za vas. Vsekakor pa ne bo slabo, če boste izdelali kar nekajmesečni načrt, kako z denarjem v prihodnje.
Kovorog od 22.12. do 20.1.
Jesen vam bo tokrat resnično všeč. Ne ie. da vas bo razvajala s iteviV ^^^ nimi jesenskimi plodovi, v naravi boste spet nasii nekdanji mir. Znali si boste vzeti čas zase in za svo|e teki. s tem pa se bo umirila tudi duša. Pa Č^rav vesie. da bo na delovnem mestu v naslednjih dr>eh veliko ^^^^^ dela in zeb napeto. Nič vam ne bo pretežko, ediiia tekava zna biti manjSa zdravstvena težava, ki jo bosie končno odpravili v nekaj naslednjih dneh. saj vam na rahlo teli če celo poleije. Partner se je spremenil. Na bolje. In to se zelo pozna v vajinem odnosu, ki bo v naslednjih dneh zavidanja vreden.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Zadovoljni in spočiti boste zakorakali jeseni nasproti. V teh dneh ste Jl^ res lahko zadovoljni, saj bo odziv na vase delo već kot pozitn/en, kar vas bo cek) malo presenehk). Polivale boste deležni tudi iz tistih smeri. Jj^n ki vdiïk doslej niso kazale prav nobeive nakk)njenosti. Vse to bo ustvar» ialnost v vas Se okrepik). le več bostedelaliin to dobro. Tudi zato. ker vam bo postalo jasno, kaj je poleg vaiega defa se veliko vredno. Vse skupaj pa se bo kmalu odrazilo tudi na finančnem področju saj se bo stanje tz meseca vmesec še popravljalo.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Skoraj čisto vse. kar se bo dogajalo okoil vas. vam bo jemab duševni mir in predvsem spanec. Spoznali boste, kako dolge so lahko noči Kje je vzrok va^u počutju, pa ne veste. Čeprav slutite, bj delate narobe. Poskusite si pomagati s povsem naravnimi metodamtče ne bo slo, pa nkar ne oklevajte /obiskom pňzdravniku. še bolj pa vam bo pomagat popoln odklop v času. ki ga ne boste preživljali v službi sa] vam ta ne pomeni več lako vel&ega izzři/a kot vam ga je. Skorajda vam gre že na živce in v tem ie lahko tudi vzrok vseh težav.
VOJ SRČEK
Sodobna tehtiologija r^am tie omogoča samo lažjega sporazumevanja in pogostejšega komuniciranja, ampak lahko z njo prisluhnemo tudi tistim, ki se bodo šele rodili.
V Telekomu Slovenije smo 18. septembra celjski porodnišnici podariti napravo CTG, s katero lahko spremljajo srčni utrip dojenčka in matere pred in med porodom. Enako napravo pa bomo letos podarili tudi vsaki od štirinajstih slovenskih porodnišnic.
Prisluhniti najmanjšim pomeni prisluhniti zdravi prihodnosti.
Telekom^^
Slovenije	>n
Zgodilo se je
od 21. do 27. septembra
# # •
SefUctnbTii kU so v Vde-nju ustřinovili gjashcno skupino »Šank rock. ki sojo ob uscano-\irvi sestavijali Matjaž Jelen, AJcs Uranjck. <Veto Polak. Zvone 1 Iranjec in Slanko Za-ciravec:
21. septembra 1996 jc bila na grrfdu Salek slovesnost ob dokončanju del pri obnovi najstarejša^ gTdcIu Sdlcške doUae; v v^ošianju je bil IÇ.fcbrujjrj» 19.19 usiauovljea acro klub Na^ krila; člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha, in z njim v Lajsah pri Šoštanju prvić poleteli 24.
si'f>lcmhrď Ida 19.^9;
' 24. sťplťHihni 1995 je na stie/-nem stadionu pod Pi>horjem Maja Novak, članica Konjeniškega kJuba Velenje, na tekmovanju v preskakovanju zaprek s svojim konjem preskočila 201 cm in s lem l/bcilj^ala 34 let star slovenski rekord;
• konec septembra leta 1973 je Šaleško dolin') zajelo budii ne-lU'je; v .Šoštanju je Faka v noći s 24. na 25. st^pletiihvr mcično poplavljala in povzročila veliko škode, v Druzmirjii pa je bregove prestopila Velunja. zalila rodovitne družmirskc njive in prav lako povzroCIla ogromno
Škode;
25.	si'plçnibra 1977 so ob 11. uri in 56 mírnil z omrežjem prvič sinhronlzirali četrti blok iennoelcktrarne Šoštanj;
26.	septembra 19IH je bU v Mariboru ustanovni občni zbor Nari)dnega svela /h Štajersko, katerega predsednik je postal Veleiijčan dr. Karel Verstovšek; 26. scplembra lela 1995 so svetniki Mestne občine Velenje za praznik občine izbrali 20. seiv tember. v sp<miín na otvoritev novega mcsinega središča Velenja. 20. septembre! Ida 1959; 26. seplembra 1997 je v okviru praznovaîija šošlanjskega občinskega praznika v vili Široko v Šoštanju polekala okrogla miza z naslovom »Beseda o prezrtem mesîiiH. v ilomii kulture v Šoštanju pa so zvečer od-prii razstavo Nekoč je bila vas
Konjeniška prireditev v Velenju (Arhiv Muzeja Vetenje)
Družtnirjc in prcmiemo predstavili dokumeniami Tilm Basist iii njihova zgotlba o potop. IjenI vasi Druzmlrje: 27. septembra 1951 so zaradi izkopavanja premoga minirali že precej uagnjcn in deloma že pogreznjen stolp cerkvc sv. Jurija v Skalah, kar jc hkraii pomenilo liuli dokoj)ćen propad slarcga sredi^'a Škal.
■ Damijan HIJajic
TV SPORED
^HjiS 20. septembra 2007
ČETRTEK, 20. septembra
PETEK, 21. septembra
SLOVENIJA 1
G6.1à Odmnvi n/,Dn PoœCîla (i/jn Uobmiuuo Ofl.DD PorotJla
ne.in Mitum
09.ÛD	Pcmi^a
n9.Dô MnhvDickm^nvnoslife^el» Mii. 1WB Curokii^^^llnvjisankfi 09.36 Porlldobukorii 10.10 Novi jiiln.ang. nad,. 2/26 10.3D Ka2a. (Itaka, pene inylfl Inm lUâ Onti^ie
13.nn Pnroùla, šport vrwrne
13.15	Zvesu pNjaielii. ouoSkí nafj,, ?/3
13.sn Piramida IbJlG Pomirila lb.10 Mdam
SrRbm(i9rivikiiniiC.9/39 16J3b PofokafMO)ih!>iafSav, igtam
iilMI
16.?n	hia(sia Sni»: Tramvaj
l/.iin	NUVICH, §purLvrBniB Šubtaniladnsii
18.16	Duhovni mnp 10.30	hbm
18.^0	(dniitnipdo.nsankR 19110	Dnevivi vreme, ^porc
19.[)b	Mi[iiQ(iar; Jonasam ?0.5b
22.0Û	OJlnimkuliurA.^niLvrKiiiL'
23.DD	Osmirian
73.30	Knjiijt} iiuiii» bn^a
73.bB	OCfi.ang.IV!i]m
niîb	Ouhnvniiiinp
01.30	Dnevni);
02,10	liilnM
SLOVENIJA 2
06.30 /ab avili fMÍnk»nal
U/.nO Inloksnal
09.00 Wprrjtjaja
09.3D /abaviki mfcikanal
11.0n Otročki irifokanat
12.3ÍI IVpmtlaja
13.Dn Bleščica. odd^idQi^orii
13.30 Ka1fl[rfaskt)p
11QD Aktualno
11.20 Globus
11.56 Mo?3)k
lb.f)0 Pdriagainiosi
1676 PwUirul:iRiiiškiliimirWlA.
penos IG.Ib (vrr^ki niâyd/m 19.16 / glasbo m plssam... 20.00 MariaCalía.ír.i]ok.í]lni 21.3D Jasnovidka. 6/2? 27.10 ScMUi ym iia m. noiii. iilni 00.00 SEidniipetaL^vuírClBíilni 0U6 Dnevink/ameisk» IV 02,QQ Inioksnai
pop
06.26 ur. ponovi [ťv
0/.2b	Jai:k llanita in rRâenaifivali,
m. rlnk. odilajR
08,20	Ra/igrčtfij par. nad.
09.20	I |ubei/?n na upnici, nad.
1Đ.1S	IVprufjaja
10.<16	minili
11.10	Ntnjkrrjtliivusriie.riad
12.4D	IVprndaia
13.10	Spr)p3dsiidsu,n^d.
11.D6	na safliSćii. naii. ]bJ]0	Neirkrndiivo srrj, nad. 16.00	I |ijbe?i}n na u^nif?. nad. 16.bb	Ra^^ycani par, (idii. 1?.66	24ijf-vrcm8
18i)0 Spopadi sirasn. nad. 19II0 7A lir
20.[10	Irenia
Na kraitj/ločina, nad.
22.4D	21iir/vfii«r
23.01)	Gosp ijr&ttscdriiRa. nari.
23.6U	N^ Kraiu Mna. nan.
00,4b	Pod lupo lïavicy, nan.
01.36	?4UR
02.3b	NoCna panaranta
©
09.00 Dnbfoimro.mlorfiiauvna oddai^:?nti dan?âriii dan. |olran[s iinviœ. viríeospni doRva, iut ranil gosi. ile^ni koraki, y»darprírpJtiRv Î0.3Û Vahiíifokogliídu lOúib Odpriâ iRni^, pnnoviiijv nguvQfa Vos eljko loin it nopnnrgciski im^m T136 Vidprsspnt dneva 11.10 PÍT CORN, glasbanaoddaia 11.00 VidcíosIrani. olwBíitila 17.65 Vabimo k tiyl^du 18Í10 Mo|ca in nmfivsdakJaka, otročka oddai» najmlaiás, 3. rv nir8?3 18.40 Re^ionalnii novice 18.4 b Asova ijibamca, Iníomiaiivita
oddaja, pmovilcv 19.15 Vitopoi (biQva 19.70 Vi ibos Irani, obvustila
19.bS	Vabimo k ohledu
20,on ^upaipa lona. poyovur, gosu mag. Wan Iid7upan ohâne ^nijiir
20.bb	R^innalne novíUj
21.00 Vhamiorilji ;nar^vû. kíf(Hti|$ka oildaia
21.30 Naj vr^a. koniakina oddaja f naroLjno/ahavno glasbo, 3. TV mre^a, gnsqe: Vr^Ijj Siaiurkc 77.'Î5 I/tidda]B Drtiro luiro, iiilormaiivna ndilaja 00.15 Vabimo k rjgliždu 00.7[1 Vid(.*osiiani. rtelila
I	SLOVENUA 1
:	DB.lb (Jdinevi
i	0?.QD Pofo&la
i	O/.IO Ùobrniuw]
•	08.DD Poruùla
:	08.10 DfjbfDiuiro
i	D9.D0 Powňla
I	09.05 llipprtnlopaka,//26
:	093D Pingvin lia^er.ni^nka
j	0936 /gotllffi o Polita. 8/17
:	09.50 Pornka omilil siaršflv. Igrani : iilm
I	10.05 fnajsiašola
I	10.10 SlaÍKia mladosti
j	11.2b Gsrnidan
I	11.bb Milijonar/JQiiasufi)
I	13.00 Porafila. Spori vfuoiB
i	13.26 Duhovni iiînp
i	13.40 KnB?inrjKklij.lD/12
!	11.25 Slovem;i V Italiji
i	1b.D0 PofDùla
I	16.10 Mifilijvi
i	Ib-dS Babar. rsana nan,
:	16.06 I/ popoinr lorbD
I	16.26 V dotiku z vodo. 6/26
:	17.00 Novice. §uorL vreme
j	17.30 NajvflijB kobfilovR DspBènicB
I	17.40 National Geographic. 6/1 b
I	16.40 Karli, nsar^a
i	16.46 lhi|saP(!pa.nsarika
i	19.00 Dnflvnik, vrr?oi8.špori
i	19.55 /vesli pnjaiehi, 3/3
j	20.30 Navdravjs!
j	22.U0 OdmBVLvrťjnfl. Spori
i	23.00 Pnínoňiiikiiii
I	OO.Ib NaUfioalOeograpiiii:.5/1^
:	01.05 Dnmik
j	01.4b InÍQkflnal
I	SLOVENIJA 2
:	06.30 /abavnt intokanal
i	07.00 Iniukaiial
i	09.00 IV prodali
:	09.30 /abi^ni iniokanal
i	11,40 IVproitaia
:	12.1û Porlnha podobe
i	12.36 Evropski magazin
I	13.06 Oola pištola, aoifir. film
I	11.30 Wtšp9s
i	15.00 Mo?aik
I	1b.55 Vcřina vťsoiia manjka, ang. j /0311 oddeia
i	16.15 Mosiovi
I	1/.15 Pnmafski rtiíwaik
i	17.MI Poroeila
i	17.bb lurbofnfk pod Tnglavom. rIníL I feljton
i	1S.25 fn?Dl9Uiissu:SPvka)akibijM j kaiiiijiK prenos
i	20.46 /adnji rinevi slavnih. 6/13
i	2110 Najlop^iCasiiiojiiga^ivlienja. i riani,liimior.nad..l/d
I	22.10 K19:črMHviiova,aiig.am.lilm
i	00.25 SpiLRli.ni^/.iilni
i	02.10 0x45:Vfaiavpekfil.7/8
i	02.66 DnDvnik/arrjejskfi IV
i	(13.20 Iniukaiial
pop
I	0636 24IJÍ i frsfiifl
j	09.20 Rangranipar, nad.
i	10.16 Fvproiiaja
:	10.45 Ijiibe/snnair^niânad.
:	12.40 IVprodata
I	13.1d Spopadstrastl.nad.
:	14.0b Zv^/dunai^odiš^u.naa
I	15.00 Nfukrolljivosrce. iiari.
i	16.00 I |iibe/en na ir;nia. nad.
i	16.66 Ra/igranipar, nad.
I	17.55 74 ur vrome
I	18.00 Spopadstrasti.iiad.
i	19.00 24 ur
I	20.00 V^cou ali pusu
I	21.00 Civilna MtivCntoal : Damagi\3oi.íiíoi
I	27.55 '/Autmta:
i	23.15 Qrû/slijdu.am.nan.
i	OO.Ul lludinin?Candviiiao.anf,iilm
!	01.55 Na kraju Mna, naa
j	02.45 74 ur. poiiovUBV
j	03,45 Nn^a panorama
©
09.00 Dobrrj juirojnfnmiativna odda:'/03 današnji dan, \\m\p- novic?, virleospoi driiJva. juirarijt ijosLJdkovn«^ (m^)/nanki^. kobdar porndiUžv 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2iipaiiova loria. jiogovor, flosL* mag. Sl°ian1isRl.fupan obi^ins Snntjur 11.35 Vidpospotdn^va 11.4U Najvi^a.nddaia; narodoo^abavrp glasbo.
11.00 t^idcnsirsni, nhvesola 17.bb Vabioiokogledu 18.00 Mišin3loifu^kandriaja.3.1V mra^a
18.10 llGgiooalnti novice 18.15 Vn2dnoji>siQpuinoter, rlakumen tarna odilaja 19.15 Vi doo&pot dneva 19.20 Vidriostrsni, obve$lila 19.55 VabiMiQ k oglRrhj 20.00 lokalni utrip /gornie Savinjska
dolinu, in iormativna odrlaja 20.45 Repiooalnp novice 20.60 VI dtiospnt dneva 20.66 Vabimo k oglerJii 21.00 Ra^glariovanja. drjkumentamt
/apis.3. rVmrfl?a 2150 OtkniuniskntaS. rVtnrBža 22.20 1; oddaje Dnbfoimro.
informativna ndriais 23.50 Vabiinokogleriu
SOBOTA, 22. septembra
SLOVENUA 1
06.15 Odiïmvi 07,00 1/Školjk« 07.30 f; popolno lorbo 07.50 Podkloliokom 03.20 Poroka mojih sla^ev. igrani Il loi
08.30 Vrlniikif7Vtjdu,nan..3/26 D9.0b Rudi. ssionski liim 10.4b Pnlnri^m kinb 12.UU JM
13.00 Poroûila, špoTL vreme 13.20 UmkoJ.uddaia 14.10 Mrmi:a. dv^itrsl.iiliii 16.66 Vfliljak, i?bor 16.35 Prviinlrugi 17.00 Poroiifa. ^ofL vreme 1/J5 U?are 1/.20 Vililiak
18.40 Fifim(n/Htliiï)rki,risanka 19.00 Dnevnik.vrsjnm.Spori 19,66 Ljubljana prastolnica tU, kvi/ 21.00 4400jKivraimknv,3/6 22.0(1 PoroCila. šport, vrcnte 72.35 Hnhar 23.3b 0cadwond.fi/12 00.25 ^Dodba o M si^trah,
|u')noknrs|ski (ilm 02.1b flnuvnik 02.35 iiiiokanal
SLOVENIJA 2
06.30 /abavni infrianal
07,35 Tv prodaja
OB.Ob Sko^i ^as
08.15 Vroûstol
09.10 larOa
10.40 Pnmnr^ki monfk
11.10 Zadnji dnftvi slavnih, 6/13
12.00 Fia io klovn, norv.lilm
13.40 Tvproda]<j
15.55 PDrtora?:iiiniákitumiíWTAí
2|. jKilfirtale. prenos 17.05 Fo? D'Iguasu: SP v kajakih m
kaoïqih. praoos 20,0G Ijubi iiia...nc Ijubr me, fr. film 21.35 Slovanski magasin 22,00 Prvimflrugi 22.20 Oře, anij. film 23-4b finif. ^2/13
00.3b	Pokvafi«n3rlL»kleta. 11/16 D1.2b Dnsvntk/atneiskBTV
01.bO	Infokaoal
pop
D/.30	Ivpmdaja
08.00	Brata Koal^L'k. ris. serija
08.10	Dmbi?ki.ris.s?rija
08.15	/Utairv2vi^?dolamiiji, ris.senja
08.30	f^drinfesi]!>riindoma. os. serija
09.0b SloočekOnr^armans senja 09.3b Nerodni Rprnard.ns.sunia
09.40	f^mja^dvs.m.^erija
10.05	TransfnoTiui]i, ns. senja
10.30	RDan^ari.ris.senia
10.55	f^alo Konigan. ns. serija
1Î.20	(^a/aho(Uio.oadJ/6
13.00	Udrski spopad, am. film
15.05	Kobra velikanka, dok. odd^ia
16.10	PoSaslii/zgodovins.l.dal
17.10	24nr,vn3m«
17.15	Bližina, am. Iilrn 19.00	21 ur
20.00	V/pmi ail pnsu
21.10	Rda^/maj. aru. Iilm
23.20	Pollock, am. Iilm
01,35	/Vam.fr.hN
03.16	21 ur
04.16	Nnčna panorama
©
09,00 Miš mai. ouoSka oddaja,
ponwiiev 09.41] Vabimo k ugNu 09.45 Odkrito m sknio. mladinska
add3|a 10,30 Vtdsospnldm^va 10.35 Vredno iRsiopiu noter fVlii^ej Velenje, riokiimuiuarna oddaja 12.00 Vidsostrant. nbveslfa 17.55 Vabimo k oglinJu 18.00 f^oicâinmerlvertekJdka.
oi/o^ka oddaia/a najmiaj^^ 18.40 Viii^uspail dm^vd 18.16 Duhovni vrelec: Martin Dolami^KoiïïarUojiiiiia Vnlanin bl.A.MSIomšfik 18.50 V harrfioniji i mm. kmetijska odrlaia
19.20 VirFsosiranr, nbveslll»
19.66 Vabimo k oglpdu
20.00 1561.ViVmaga/in.regignalni
irilonnativni program 20.25 Kukiira. infnrmauvnaoddaia 70.30 Vabimo k ogledu 20.35 rb.siivallENI 2007:UivootBV
lolkarta. posnetek 21.3b Virkiospol dneva 21.40 Gdprtaiema.pogovnrvsujiliu. 3. V mm/a Vesufiko fornix, bio^oergetski terapevt 22.40 VabimnkoglL-du 22.50 Viileospoi dneva 22.55 Videostranr. nhvesiila
NEDEUA, 23. septembra
SLOVENIJA 1
07.00 ÎNhv 09.55 ?oganja.6/IO
10.25	Skrivnostna divjina. 3/13 10.50 P/isliihniftin ilrtini
11.20 O/sre
11.26	Ûb/nijadiihî 12.00 Ijudjem/cfTilja 13.00 Pomirila. Špan vrsne 13.10 Na/dfav|e!
14.30 NIP
17.00 Porořlla, špori, vrane 17.15 NIP ia30 /rr^baoiKbta 16.40 Kravii^ Kalka, risanka 19.45 CtIRu.risank» 16.55 Vreme
I9JJ0 Dnevnik, vnims.špnri 19.55 Spel doma 21.15 Oru/mske/godbe 22.35 ARS360 22.55 Pomirila, vrsme. ipmi 23,70 Pn/nn i//akuiisk»yd hvljiinja,
švedski film 021)5 Drtevmk |}?^0 Inlrikannl
SLOVENUA 2
06J30 Zabavni III loka oal 08.40 Ivpradaia 08.10 Sko/iiias
09.20 I jiibliana prr^sioloica EU, kvu
01.20 Prvi in drugi
10.40 Kooiïrilolklmncsknpinu.4/1
11.10 Poniaosimosi.TVKopfir
11.10 Uis
12.10 Slnvt^nski magasin
]22b Ivprodaja
13.10 Spesdway/aDrandPnx.
po^i^toki/ Kršk^a 14.25 Nopiiei, arwLliga.Nnw Cavils Wesl Ham. prenos IB.16 Sporiniíilm 16.25 taorQ?:tBmškfiLjrnirWlA|
/}. Ilnalfi. pranos, prenos 16^0 Noyomi^ina odrta fa 19^0 6P v kajakih in kamiillt,
posntnek 20.00 Sanjska poitnanja, 4/10
20.65	20 usoC ulic pod nebom, 3/3 71.50 Š • šporiria oddaja
Hujšajmoí. arig.nad., 1/6 73.45 Um ntnnsi glasbe in plKsa 01.25 Dřitívmk/aioeiska Iv
01.66	infokanal
PONEDEUEK, 24. septembra
TOREK, 25. septembra
SREDA, 26. septembra
SLOVENIJA i
07Í10 ÎWIIa 0;,10 Dobrojuiro 0B.00 Poroi^ila 06.10 Dobro juim 09.00 Pomirila 09.05 Mali [Wo/aft 7/26 09.30 Ir ptqjotnii torbi! 03.50 Umko. 7. oddaja 10.35 Ra^pnkeviasu. 17/17
11.05	Ndl3t3rialfieQgf8phic.6/15 12.00 IvaoMirraiu. poiirot 13.00 Poročila.SporLvrtimii 13.16 Sfmldoroa
15.00 Poročila
t5.in Dober dart, Knroška
15.15 Medvedek, nsanansn., 2/13
16.06	Mo/ari.S.oddaja 16.20 MiiB^sledi.3.oddaja 17.00 Novii:if. špuri. vreme i;.40 Planet7eml|a.4/7 16.30 /rsbanje3x3plus6 IB.40 ill m Fani. nsar^ 16.45 Adi v oionu, risanka 19.00 Dntivnik, vrema, špnrt 18.66 Vrofisjol
21.00 toindekls 11/12 22.00 IJdmevi.kultura.špnrt.vrome 23,00 PisavH 23.26 (Glasbeni večer 00.20 PlanetZeml|a,4/7 01.10 OnEvnik. ponr^itav 01.45 Iniokaiial
SLOVENIJA 2
06.30	/abavoi ininkanal
0730	Ivjtfodaja
06.00	S • šporina oddaja
06.60	Ni P
1230	Vmljak, tvbor
1130	Iv prodaja
16.00	Seja državnega ^bora.pnzrvK
13.00	Poročila
10.05	Krvoeve/t.1/2
26.00	Sonœ, ang./nansivenauddaja
21.00	Studio my
22.00	llla^i^ic3,nddsjaomodi
22.30	[ilas(be)nivi!čunt>a drugem
23.30	Innajsnna.ir.tefilni
00.55	Sëjadr^avnsqa/bora, posnetek naiíaljevarijs
03.15	DoBvnik/amijjskelv
03.45	\Mm\
SLOVENUA 1
06.15	Udoievi O/,0(1 P0i0^jl3 07.10 Dobrojimo 08.00 Pnroi:ila 08.10 Dobro jijira 09.00 PmoCila
09.05 RadovEilniíařsk: Obroč 09.20 Mnmi 3. oddata 09.30 Bes»<k!nasledi3.oildaja 10.05 SprelNjdivnaravo 10.20 /gndbpi;školjke 10.50 Risanka 11.0D Planei?emI|fl.4/7
11.55	Dnj^nske igoUje 13.00 PoroCila. špofi, vreme 13.25 Vručistol
14.20 UMadnha 15.00 Puoi^ila 15.10 Mosiovi lb.10 Irote. 12/26 16ilb Ahiïieno/nat
16.16	K()7a. (Ílgk9.p3ije
16.20 HotelUbmor^ak, H.spizuda 18.30 Knjiga mene hooa 17.D0 Novice, slovenska kmmka.
Sport, vreme 1730 liivaii|LWirusi. dok.oddaia 18JT0 Moriro 18.30 /ribanje A.^ira 1835 Francek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, ^ort
19.56	igrami da
21.QU Pogum molka, it. dok. nrlilaia 22.10 DrfriimvrBme.lport 23.15 liiliaintooinHiKaryRridliam.
im. dnk. rtddaja OOJIO Nskaii^bo^jlhrok am.lifm
01.bO	Mfidro
02.20 Dneviflk, ponovi lev
02.bb	Iniokanal
SLOVENIJA 2
06.30 /abavni iniokarial
07.30	Tvprorfaja 08.00 SiudiQcity
(19.00 Se)a državnega /bora, prenas
18.00	PomCila
18.05	Kaleidoskop
1830	Akuialoo
19.00	ConAniiiia.hIni
20.00 Mii/ikajRtQ.3/21
70.30 Oobiis
21.00	OpditaEvmpfi
72.10 RlaiJtfSil 2/7
00.10	Slon: umor ne zastara. 10/10
00,56 S{?|â dr^avnuaa/bora.
(Ktsneiek narfeljëvanja
03.15	Dnevnik zamejske FV 03.40 Iniokanal
SLOVENUA 1
06.15	Ddmevi
07.D0	I>of0i^la
0/,10	Dobnj jutro
08.00	Poroàla
08.10	Dnbm jutro 09.00 Porodila
09.05	/nganja.B/IO
09.35 Krasiai!iapairulja.6/13
10.00	Alimepo/iiaš
10.06	Hotel Cbrrion^Hk. nan. 10.2D	Duhi?t)lekleriitje 1035	KlyigH mene boga 11.00	Divanie ; virusi 1130	Moiiro
12.00	11II d| a m zemlja
13.QD	f^oro^ila. špnrL vreme
13.15	Pisave
13.4D	f^ogum molka
15.00	PofoCila
15.10	Musiovi
15.45	MolivDii:km^rivn(e>tile?ule
Mil, IB/26
18.06	Mnlesivucelrce. kvi/
17.00	Novice, sloviinska kronika.
^ort. vreme
1735	/vaoii
18.30	?r9banjBltji3
18.40	Ulica sani. risanka
19.00	Dnevnik, vrsme. šport
19.56	Kolja. ^Jiškiflloi
7130	SkniakamcraFrancijaKeka 72.00 Ddnmvi. špnri. vrRTiR 23.05 Doii/jc 00,20 / vami
01.15	Dnevnik, vreme, šport 01.55	Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 /abavni iniokanal 06.65 Iv prodaja
07.25	Sk/ivnost divjine, 3/13
0/,50	liubljana presiolnica F.U. kvi/
09.00	Sefâ državnega/bora. prenos
16.25	SP v kofiesar^lvu. posniitek
17.25	Mřjsiwi
18.00	PofDíila
18.05	Diagmale
18.55	Veôdmigost
19.56	NogamecDomi^ale-liom.'a
23.16	Slovenska la/zscena 23.50 Sknvnosudvornilíprevratov.
riis. nad,. 7/6 01.15 Se|3 rlriavneoa/bora.
posnpiukna^i|i!vanja 03.35 Dnevnik;anIeisku IV 04.00 Iniokanal
pop I pop pop Ig^Q
16Í1D Iv prndaia	j ' ,,_________■	1 SÇ-^D	j | ^ ^^ | ^
06il0 Ivprndsia 06.30 MotnRR prenos diAg;3
Japonske 0B.16 Drobiiki.ns.senja 06.^ AliairvZvezdolandiji.ris.Sfinia 0835 Sloni^ekReniBmin.os.Si^nt3 03D5 NcmdniBornanl.ns. serija 09.10 Nin|aielvQ,nsanasenja 0935 rranslnrninni.ris.senia 10.00 ROaman. rii.simja 10.26 PowerF1angers.ml8d.nan. 10.50 Moi^no2dravilo.ani.nan. 11.16 Mcsiiji;e/aveitio. arii.nan. 12.10 MuioGRposoelRkdirki3/aVN
Japonske 13.55 Starševsivo. am.liloi I6J0 Jamis:KiihajiasHniosiojno I/.10 24 ur
17.15	Denis poknra. am. Iiloi )m 24 ur
20J10 4odniin4onnti. aoi.lilm 21,10 Športna Sííoa 27.25 f3QtBr3,am.film
01.16	?4ur
07,16 Notna panorama
©
0636	21 ur ponovitev
0735	športna scsna
06.20	lla/igranipar, nad.
D9.20	L|Libe7L>r na irfnici, itad.
10,15	IVpmdaja
10.15	Hickilakfi
11.40	Njuikroiiiivosrce, nad.
12.10	ÍV prodaja
13.10	SpopadsUBSti.nad.
14.05	7vy/tte na sodišřii, nan. 16.00	NRukíOtl|ivosrce,nad. 15.00	ljube/fln na ir^iici, nad. 16.6f]	lla/igranipar. nad. 17.55	24 ur vreme
IB.OO	Spnpadsirasti.nad.
19.00	24 ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Orda raíka, nan.
71.60	Rs/uCaran^ gospodinje, nan
22.15	24 ur/večer
23.06	Nak;a|u?ločina.am.n3n. 00.20	Pod lupo pravici!, am. nan. 01.10	leksaškimo2posiav(i, am.
nan.
02.00	71 ur, ponovitev
03.00	Noùia panorama
06.20	24iir.ponovitifv
07.20	/ivalskûbnijaslvol'angar^ike.
rktk.otldaia
08.20	R 3/1 gram par. nad.
09.20	liubertn 03 tr/niu. nad.
10.15	ívprorlaja
10.45	Ritikiiake
11.40	NeiikroJiivo srce. nad.
12.40	IvjKOiíaja
13.10	Sprjp^dstrasti, noi).
14.05	Zvs/ile na soddču. nan. 15.00	Neokiotl|ivosn;e.nad. 16.00	liube/unnair^nin.nad.
16.55	Ra^iyrani par. narL
17.56	24 ur vreme 18.00	Sprmdstr^sû.nad. 19.00	24 lir
20.00 Preveqniio!
21.06	Zdravnikova vest nan. 22.00	Zakon m red, nan. 22.55 74 lir/večer
23.15	Na kraju/loC]n3. am, nan. 00.05 Pni lupo pravice, am. nan. llO.bb ísksaškjmo7 postave, nan.
01.45	74iir,ponovitifv 02.15 Nočna panorama
©
06.20 24 ur. ponovitev
07.20	Preveri«no! 08.20 Razigram jiar. nad. 09.70 Ifutonnatrinanad.
lO.lb	Ivprodaja
10.45	Riukilake
11.40	Neiikroiljivo srce. nad.
12.40	IvjKoiiaja
13.1D	Spopadstrasu, nad. 14.05 Zve/de na sodiSču. nan.
15.00	Neiikrmljivo srce. nad.
16,00	L[iibe?an na tr7niti. nad.
16.55	Ra/iiirani par, narl.
17.55	24ijr.vremR
18.00	Spt^aii strasti, nad.
19.00	74 ur
20.00 Najbol|§i prljataljict. kanad, film
21.40	Monk-naii 27.35 74ur/VF!esr 77.65 Nakraju/ioi^na.aoi.nan. 23.50 Pol lopo praviœ. 310. nan. 00.40 Inksa^ki moi poslave. nan.
0130	74 ur. ponovitev 02.30 Nočna panorama
PONDVIÍIVODDAJ fEDti^. 09.00 Mišmaš.ntn^kaoddaja 09.40 1683.VÎVmaga/in 10.00 Kultura, iiilormaiivna oddaja
10.05	Športni lorak. športna iniormaiivita oi daja
10.25 ŠporinigosL pogovor
11.06	Diiliovni vrelec: Martin Dnlamič Knnrad, ^upnna Velenje bf.A.M.ŠriinŠBk ?iipan^vami,poynvorv studiu. QOsl:SHF.CKD MIH. ^upan MO Velenje Vabimo k ogledu Naiviža. orldata? narorlnr^abaviio glasbo, gostje; Veselr Stajerke 1584. VTVmaga/m,regionalni
inlormativni pmgraiii Kultura, infnroiauvnanddaia Vidijoslram. obvasula 16,00 Valimo k ogledu I6D5 f/as;anas.mladinskaoddaja
Deklfiia m Fantje 18.45 WCORRglaslisnaodrbj&.
gostja: Manca Spik 1935 fRSiivalLLN[2007:ljtvonurv
I olkaria, posnau4; 20.35 županova torta, pCNjovor. gost: mag. Š^fan Tisel, Hipan obCiiie Šentjur 71.35 Videosirani. obvolila
©
11.10
17.10 12.16
1330
13.66 14.00
09.00 Dobro juiminformauvna odda;a: na današn i dan. jutranje novice, vjueosoot dneva, vrinan^ kouCeV kcli'dar pnrediiinř 1030 Vabimo k ogledu 10.35 lestivalLÍN1 2007:Otvoriiev
Fol karta, posnotiík 11.35 Vid^spoi dnuvâ 14,00 Viduostram, obvasula l/.5b Vabimo k ogindo 16.00 Regionalno novice 16.06 PikinVlVstudio.njporiaias
PIkjnoga lestivala 19.00 Vidi30jtp0l dnuva 19.06 Mladi upi. ponovitev 19.45 Viduostram, obviKiila 19.55 Vabimo k ogli^dii 20.00 Zupan 7 vami, kontaktna oddaia. giBt: Darku Menili. ;upan ofi^ne Šošianj 21.00 lliigionalne novice 21.05 LoluilmninpZgorniKS^vtnj^e
doline, informalivna oddal a 21.4.6 l^oddâjoDûbrnjutro,
iníorioauvna oddaja, ponovitev 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Vidiîostfani, nbvesiila
Dobrttjuiro. inlomialivna oddaja, na današnji dan. jutranje novice, vldeoi^poi rineva, i; r>aše kuhinje, jutranji gost, zdravniški na:>veti. koii?darpnrHdiU!v 10.30 Vabimo kogledu 10,36 Zuj)aii;vami.[iogovoiv $liidiu, oustiDprkoMKnih, hjpanokineSošt3iij 1136 Vidonspot rineva 14.00 VideosiraiH. obv«stila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi o mladih, mladinska
oddaia. 3. iV mr^ia 18.10 Video3pot lineva 18.16 MojcaininřdvťdckJaka.
otrriška oddata ;a najmlajši) 19Í5 Vide os tram. obmtiia 19.65 Vabímokogltííhi 70.00 1685.VTVm3ga/in,rQgiooalni
lofoonaiivni program 20.76 Kultura, infnníiatívraoiídafa 70.30 Špwini torek, špnrma inínrmauvna orklaja 70,50 Sporim gosi pogovor 21.30 A.^ova gibanica, infomiauvna
oddaja. 3. TV mre^a 27.00 SukNm-ZasonwJo. odrtaia o 7ivljDnjij llnmov. iniormaiivna oddaja. 3. TV mra^a
22.30 IzoddajeDobrnjuim inlomialivna oddaja 00.00 VabimokoglaJii 00.06 Videostrani. olivsstila
©
09.00 Dobaijtitro.inlorniatiVTia oddaja: oa dsnašnii dan. juirai)|e novice, videospol dneva, juuanji gost. koledar piimdiiev 10.30 Vabiniokogledu 10.36 ^porini torek, šporina Iiilormaiivna oddaja 10.66 Spoiini gosL pogovTjt 1130 Videospot dneva 14.0D Videosumii. obvestila 17,66 Vsbimo k tigledu 18.00 Maja io čarobna sknnja.
otroška oridaja. 3. TV mra/a 18.40 Regionalne novice 18.46 V liarmoniji / nan^vn, kmeti|ska
oddaja 19.15 Vi deospot dneva 19.20 Vid^osira m. obvestila 19.55 Vabimo k ot^ludu 70.00 POP CORN.Wiaklna glasbena orld3ja. gosije: Da PtiHonmena 20.63 Regionalne novii'£ 71.00 Odprla loma. popovur v studiu. 3. VmreJa Samomon na Slovenskem 22.00 l/odiia|ef)obro]uun, inlomiAUvna oddaja 2330 Vabimukoglcdu 23.36 Vi deostra m. obvestila
PRIREDITVE
Kdaj - kje - kaj
VCLENit
v
Četrtek, 20» septembra
PRAZNIK MESTNE OBÈI^E VELENJE Cel dan
Različne lokacije v Velenju IB.Pikin lestivdi 9.3Q Hotel Paka
Evropski teden mobilnosti • v mestu brez avtomobila Vesefa ulica. Konferenca: Vozila prihodnosti • alternativna vo?iia in pogpni
11.00 Sejna dvorana MÛ Velenje
Kviz 'lepo je biti Velenjcan*' 12.00 Razstavišče Garanje
Ddprtje razstave članov Društva Šaleških liko\mikQv 16.ÛÛ Sejna dvorana MG Velenje Slavnostna seja Sveta MOV 18.00-19,00
Ploščad pred Centrom ^ova Onavi slovanskih svetovalnih središč
17.30 TRC Jezero • glavni oder pri restavraciii Jezero Praznik mestne občine Velenje Županov sprejem prvosolcev MG
Velenje 19.00 Gom kultura Velenje
Praznik mestne občine Velenje Osrednja proslava ob prazniku mestne občine Velenje
Petek; 21. septembra
Cel dan
Različne lokacijevVelenju 18. Pikm festival 6.00'15.00
Jankova cesta v Velenju Evropski teden mobilnosti • v mestu brez avtomobila * {pri osnovni soli Antona Aškerca m Glasbeni šoli Velenje} Vesela ulica 700 -18.00
Središče mesta Velenje Redni mesečni sejem 16.00*18.00
TRC Jezerc
18. Pikin festival - Snemanje radijske oddaje Veseli tobogan 17.0D Zdravstveni dom Velenje, sejna soba
Evropski reden mobilnosti • v mestu brez avtomobila • Vesela ulica Predavanje; Vsak korak šteje na poti k zdravi prehrani, hujšanju
KINO VELENJE:: SPORED
TRANSFORMERJI
(Transformers) akcijska znaiv stvend fantastika. 143 minut fislija: Michael Bay igrajo: Shia LaBeout Megan Fox, Josh Duhamel. Rachaei Taylor Jy-rese Gibson. Jon Voigfit. Anthony Andef$on. John Turlurro idr.
Petek, 21.9. ob 18.00 uri Petek, 21.9. Db 21.00 uri Sobota, 22.9. ob 18.00 uri Sobota, 22.9. ob 22.30 uri Nedelja, 23.9. ob 20.00 uri REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,5 EUR)
KAKO SE POROČITI IN OSTATI SAMSKI
Prete-moi ta main ) - romantična komedija. 90 mmut
Režija: Eric Lartigau (grajo: Alain ChaDat, Charlotte Ga-insbourg. Bernadette Laf o nt, Wladi-mir Yordanoff. Grégoire Oester-mann, Véromque Barrault idr.
Sobota, 22.9. ob 20.45 uri
Nedelja, 23.9. ob 18.0Quri REDNE PREDSTAW (cena vstopnice 3,5 EUR)
WALLACE IN
GROMITtPREKLETSTV
O STRAHOUHCA
(Wallace and Gromit in The Curse of the Were-Rabitt) -animirana družinska komedija. 86 minut
Re!ija: Steve Box in Nick Park igrajo: Peter Sallis. Ralph Fiennes. Hel&na Bonham Carter. Pe^r Kay, Nicholas Smith
Nedelja, 23.9. ob 16.00 uri -otro-Ska matineja OTROŠKA MATINEJA {cenavstopnice 2.5 EUR)
Naslednji vikend napovedujemo:
komedija VSEMOGOČNI EVAN (• Evan Almighty) / triler ČEZ MEJO (Bordertown) / animirana komedija SIMPSDN0V1 (Tli8 Simpson's Movie)-film ni sinhroniziran v slovsnši^ino.
In gibanju 17.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma 1. A državna ( oko metna liga ženske 2 RK Velenje : ŽRK Celjske mesnine 19.30 Dvorana Centra Nova
18. Pikin iastival - Vacar gostov iz Bosne in Herceg o vrne X Pikin Festival
Razstava gob (Gobarstvo društvo Marauh) 2n.30 Ritmo Cafe, na terasi
Koncert Šaleškega študentskega okteta
Sobota^ 22» septembra
700 -13.00 Središče mesta Velenje
Redni mesečni sejem 8.00 « 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00 11.00
Ribiška koća ob Škaisbm jezeru Evropski teden mobilnosti v mestu brez avtomobila • Vesela ulica. Vsesplošni test hoje na 2 km 9.00-13.00
Parkirišče pred Centrom Mova Evropski teden mobilnosti • v mestu bra? avtomobila • Vesela ulica
9.00-22.00 Rdeča dvorana Velenie Turnir v malem nogometu za Pokal Mestne občine Velenje 10.00 KartinQ center Velenie
Kvalifikacije za 2. vztrajnostno karting dirko za pokal AMTK Velenje 10.00-17.00
TRC Jezero, Bela dvorana in okolica
18. Pikin festival Pikin dan -vrhunec festivala • Pikine ustvarjalne delavnice, zabavne Igre. glasbeni m plesni gostie. razstave, program Fundacije Z glavo na zabavo, Pikin sejem in številna presenečenja 11.00 Velenjsko jezero
18. F^kin festival • Regata za Zlato Piko razred Optimist 11.00 Qûm kulture Velenje
18. Pikin festival • Pika miga. Mini festival najboljših otroških plesnih skupin Slovenije 11.00 Preddverje Knjižnice Velenje Evropski teden mobilnosti v mestu brez avtomobila - Vesela ulica. Odprtje razstave likovnih del otrok na temo Vesela ulica 14.00 Igrišče pri OŠ Plešivec
Praznovanje krajevnega praznika KS Plelivec 17.00 TRCJezero
18.f^kinfe$tivaiZakljuĆnd slovesnost festivala s podelitvijo Zlatih Pik in koncert skupine Rock'n'Band X Pikin Festival
Razstava gob (Gobarstvo dru§tvc Marauh}
Nedelja^ 23« septembra
10.00 Velenjski grad
Ob pet desetletni ci Muzeja Velenje Afriiks lutka na Velenjskem gradu oživijo: lutkovno-glasbena delavnica pod vodstvom Katje Povše in Igorja Leonardija 10.00 Karting center Velenje
2. vztrajnostRd karting dirka za pokal AMTK Velenje 11.00 Velenjsko jezero
Regata za prahodni pokal Mestne občine Velenje 13.00 Velenjsko jezero
21. tradicionalno tekmovanje posameznikov v ribolovu na najteljo ribo za prehodni pokal Mestne občine Velenje 16.00 Večnamenska dvorana v Vinski Gori
6. dobrodelni koncert 18.00 Mestni stadion Velenje
Nogometna tekma 2. SNL l^K Rudar NK Mura 06
Ponedeljek^ 24. sept
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Cikel Zdravje in kvaliteta življenja Šola čustvene inteligence
Torekj 25. septembra
12.30 Dom kulture Velenje
Odprtje retrospektive fotografske razstave ob mednarodnem dnevu gluhih Društvo od ustanovitve leta 1963 do danes 19.00 Knjigarna Kulturnica
PredstavitevknjigeJani KovačiĆ Poklic: Mladost X Ljudska univerza Velenje Predstavitev Središča za samostojno učenje
Sreda; 26« septembra
11.00-17.00 Središče Velenja
Evropsko cvetličarsko prvenstvo Europa Cup 2007 Mesto v cvetju Izdelava cvetličnih skulptur 17.00 Knjižnica Velenje
Evropsko cvetličarsko prvenstvo Europa Cup 2007 • Cvetna ura pravljic
18.00 Mestna občina Velenje
Evropsko cvetličarsko prvenstvo Europa Cup 2007. Odprtje razstave Risba cvetja 19.19 Knjižnica Velenje. Študijska Čitalnica
Cikel Zdravje in kvaliteta življenja Prisluhnimo svojemu telesu
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacij^i in promocijski center Mestne občineVelenje {03/896 18 60).
Koledar imen I Lunine mene
September (kimavec)
20	• Četrtek • Světlana
21	• petek- Matej,
Matevž
22	• sobota-Mavrici],
Tomaž
23	• nedelja • Slavojko,
KcH'nalij
24	• ponedeljek-
Marija, Nada
25	• toreh -Gojmir.Urh
26	• sreda-Justina
26 • septembra, ob 21.45*ščrp (polna luna)
Pregovori
Na sv. Matevža (21.9.) vreme ugodno, tako bo ostalo štiri tedne prihodno.
Na Mavricija dan (22.9.) če sonce sije, pozimi huda sapa brije.
Letni oder je znova oživel
rolklomd skupina Olj^a, ki deluje pt.HÍ okriljem Kulturnega druživa Šmartno ob Paki, in tamkajšnja čebelarska družina sia minulo nedeljo pripravila Nedeljsko popoldne pri Starem gradu.
Po nekaj lelih /atišja je lako letni oder /nova /a/ivcl. Na njem so se s plesi in običaji predstavili domača folklorna skupina in Iblklorna skupina Iz Šentjurja pri Celiu, 7à vedrejše razpolo/cnje pa je poskrbela tudi glasbena skupina Cirajski mu/ikantl. Šmarski čebelarji so ob tej pnio/nosti ptipravili manjšo ra/stavo i/delkov i/ medu. med nastopi skupin pa so obiskovalce se/nanili tudi s pridelana medu.
■ Tp
Utrinek z nedetjsk« prireditve
Republika Slovenija UPRAVNA EKOTA VELENJE
p.p. 40,3322 Velenie, Rudarska cesta 6a
Upravna enota V6ler>je posluje v poslovnih prostorih na Rudarski 6 a (razen Izpitnega centra, ki se nahdjd na Šaleški 19 a nad Loterijo).Po telefonu smo dosegljivi na r>asledn]ih telefonskihl tevilkah:
Tajništvo	89 95 700
Načelnica UE	69 95 701
Faks	89 95 640
Oddefek za upravne notranjo zadeva
Vodja oddelka	89 95 721
Tajništvo	89 95 720 Sprejem v^og 2d potne liste,
osebne izkaznice in tujca	89 95 730
Faks	69 95 841
Izpitna komisija	58 71 427
Oddelek za okolje ir> proator in kmetijstvo
Vodja oddelka
Tajništvo
Faks
89 95 741 89 95 740 89 95 642
Oddelek občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve
Vodja oddelka	89 95 702
Svetovalec ze pomoč stra n ka m	89 95 707
Čestitamo za praznik Mestne občine Ve ten je!
1fIrvi
^ Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66
Rezervacije vstopnic: na www.planet-tus.com ali po 14. url na 03/42 41720 In 03/42 41722 Kinemttesfdfí i\prKkriui^ pravico spremembe programi*	ww^.planet-tus.com
čngrotuS doA, Cesta v rrnovl>e Ce{|e: P.L iteematogtafUlareeiuS Ce1|«, Manborska 128

OBVESCEVALEC
»»^ÉAS 20. septembra 2007
gorenje
e d ■o tg
a. o a
o a
Edino pravo mesto za nakup Keramičnih ploščic
v prodajalni keramičnih [)lolčic tovarne Gorenje Keramika v Sniarrnem ob Paki vas te dni pričakujemo s ixisebno ]x>mKlho po izjemnih cenah. Razširili smo tudi program ploščic za Iwlkono in terase, odpornih na ekstremne zimske pogoje, katerih kakovostna <ibdelava površine omogoča varno hojo tudi v deževnem vremenu.
Ciorimji.- Keramika • Cioreiijc Ib 3327 Šmarno ob 1'aki • td: 03 8% 61 27
www.gorenje-no.si
ir A II I ti v L K J
ČETRHK, 20. september:
16.00 Dobra jutro in vesalo v nov jan; 6.30 Poro-i^la 6.4S Na danaSnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cenne informacije-poroi^ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Danalnji kulturni utrip; 3.0Q Potiajski nasveti; 8.20 Poro&la; 8 ^SPolidiska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenija; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.20 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kie,kaj; 16.30 Poroiiila; 17QG Zdravniški nasvet; 1745 Erosov kotiček, 1S.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PFnK,2l september:
I G.OO Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila, 6.45 Na danaSnji dan, 700 Horoskop; 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.D0 Športni utrip: 8.30 Poročila: 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; U.20 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.20 Poročila; 18.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila 17,00 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 22. s«pte«ibet;
16.00 Dobro jutro in vesalo v nov dan; 6.30 Poročila' 6.45 Na današnji dan;7.00 Horoskop: 715 Cestne informacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 745 Dana^ji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila 9.30 Poročila Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje, 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Tema dneva: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje, kaj: 16.30 Poročila: 19.00 Ma svidenje.
SVETOVALNA PISARNA CENTRI;
Igor CENTRIH s.p.jJ mladosti 6, gsm.: 041/ 6
O
ACBR^EMTER KRAJISIC
OrmoâlM cesta g1. 5350 Peu] ■ tel. ; □S/74B-Qg-10, fax: 02/748-05-11
lijovlna z rezmlnl deli n »RJE in KMETUSKO MEMCUO ®
NEDEUA, 23. september:
16.00 Dobro jutro In veselo v nov dan; S.30 Poročila 6.45 Ma današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informadje-poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna Iskanja; 8.30 Poročila 8.45 Današnji kulturni utrip: 9.00 Pogleimo v zvezde: 9.30 Poročila 10.00 Na svidenje: 1400 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje, 16 00 Glasbene novosti: 16.30 Poročila 1700 Minute z domaiïlmi ansamdll: 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 24, september:
i 6.00 Dobra jutro in veselo v nov dan: 5.30 Poročila 6.45 Na dana^jl dan; 700 Horoskop: 715 Cestne informacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila: 745 Oanainji kulturni utrip: 8.20 Poročila 8.45 Policijska kronika 9.20 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 1430 Poročila 15.00 Tema dneva 15.30 Poročila 16.00 Kdaj,kje.kaj: 16.30 Poročila: 1700 Ponedeljkov šport, 13.00 Glasl:ena lestvica 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 2S. september:
I 6.00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 6.30 Poroiiila; 700 Horoskop: 7,15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 730 Pofořila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji (tan; 14,30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila: 16,00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Naši kraji in ljudje; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2b. »ptember
I 8.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6,30 Poročila; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 8.00 Težava je vaša, reStev je naša; 8.30 Poročita; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9,30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 15.00 tema dneva; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17,00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
^eâtôtamû- ^ c^c^ôÂc^ óe
PB^™ (BM
JJ
V .A
SPECIALIZIRAN SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE
Kuhinja fyiASCA
Ibihinjaza romanUke MURANO
gjEB
0
Prilagoditev va£im zahtevam
LJUBLJCIU. TopnáAhB 9 KRANJ. VoOoilIvtmie OOHLkLE. I«. MonasKDka 2 KOPKR. Sp. Skollia B4A HAREBOn, PstMnala 44
M. 01/430-77-34 »I. 04/S3e-«7-70 isi: o^/T^^T■2o lEi. 05/ee4-0t.i8 lel. a2/:50-1B-73
www. I llz-karanta n Ib.«I
NEWFORM
WOAkO COM^ANV
SIEMENS OAGGENAU
F^^ D I poslovni sistem ^^ nI business system

lilinK
OknfllM M.
^ OiBtteSimiHM ^ emolech

bčanN^ in občanom
j
5TITAM0
razny^oJíčíne Velenje!
OBVESCEVALEC
moli OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkchoifkom 031/443-365.
STIKI*POZNANSTVA
ŽENfTNA postedovdlnica ZAUPANJE 7.è vse starori. brezplačno za mlade ženske. 6sm; 031/505435,6SM: Û31/B3&-378, tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če rssne zveze si Î9\\l. po življenji) v dvojehrepenii pokliči na D31/835-378.
ZELO privlačna punca, 21-letna, vitka, br^ obveznosti, s ieli spoznati urejenega prija-lelja.stdregs do 36 let Gsm: 04V248-S47, Ag. Aian. www.superalan.sí
NIPRCMICNINC
TRISOBNO stanovanie na Kidnčevi 10 {stara MdmalvVeienju prodam. Gsm: 031/80-35-35.
V VELENJU oddam opremljeno garso-
njero. Gsm: 040/2D5-5Î1. PRIDELKI
ULEŽ AN hlevski gnoj, borovnidevec. medenovec ter več vrst |abol5nlka in žganja prodam. Gsm: 041/344883. VINO; Sauwgnon, Bell pinot, Weriot, Cabeinet sauvignon, prodam. Vinska klel (Dehûvin Bogdan - Štanjel) Velenje -Koňovo, gsm: 031/749 671. RUMENO korenje za juhe ali krmo živali piodam. Telefon: 5831-620, gsm: 031/539051.
ZELJE za kfsanje. v glavah ali naribano prodam. (ŠibancI telefon: 8911X127, gsm: 041/905-500. BELI KROMPIR prodam za ozimnico. Telefon 5885-570, gsm: 031/874^13. BUKOVA drva in ovce ugodno prodamo. Gsm: 041/291476.
RAZNO
TRAKTOR »torpedo«, 60 KM, prodam za 2500 evrov. Gsm; 041/230651.
TRAKTOR wfitor«. 73/41. PUH. 80 KM. s prednjo hidravliko, odlično ohranjen, prodam. Gsm: 041/239-651. KOSILNICO (prednjo, bobnasto, š" 2,B0mj malo rabljeno, ugodno prodam. Gsm« 04V23a651. BUKOVA drva let večbur<i;ih koz in kozle za nadaljnjo r^jo ali zakol prodam ali me* njam za govedo. Prodam tudi aizuki samurai 4x4, L 1992. Gsnt 051/335-751. SUHA mešana drva. 18 m in pant žago za razrez hlodovine prodam. TRIFAZNI molzni stroj (brezhiben) prodam. Tel: &593-334. LESENA soda (dva), rabljena, prodam. Ta!.. 5-882-249.
VELIKO, dobro izolirano pasjo hiško, prodam Gsm: 031/835-661. PREŠO 1001 (na zobnik) poceni prodam. Telefon: 588B-308. ZAMRZOVALNO omaro, razne dele pohištva in šivalni stroj bagat ugodno prodam. Telefon. 587B.125.
ŽIVALI
PUJSKE, težke od 25 do 30 kg za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031/542-738.
PASJE mladiče iabradorce prodam. Gsm'031/268-514, popoldan.
041/624-775.897.5813 PRODAMO:
3-sobno stanovanje v bliuni tržnica v Velenju. 3. nadstropje, letnik 1970. VBlikosl86m2. cena 80.0CIÛEUR ' 2'sobno stanovanje na Foitovi cesti v Velenju, kompletno obnovljeno in opremljeno, velikosti 74 m2. letnik 1971. cena 100.000 EUR 3-sobno stanovanje pod parkom v Velenju, visoko piitiicje, 90 m2. lemik 1989. cena 90.000 EUR
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 10. septembra 2007 do 16. septembra 2007 niso povprečne dnevne koncentraci|e 302, izmei|ene v avtomatskih postaiah (AMPj na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Raki, nikjer presegale mejne 24ijfnB koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACMIS02
od 10. septembra 2007 do 16. septembra 2007 lvmikro-gS02/m3 zraka) meina vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka
10.««I) I111.«ep 1112.sep MIS.»«p ■ 14.»ef» ms.ais.s«p
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezen^rana za službo nujne medicinske pcmočL Na to telefonsko številko pokličiie SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8935478, dežurno službo pa na 899&445.
Lekarna v V^knju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re-
cep'e. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za koslo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki
22. in 23. septembra Mojca Koprive Bujan, dr. dent med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. ZD Velenje, Vodnikova 1)
Veterinarska po$to|a {ošimj:
Oežumi veterinar-gsm 031/888-600^
Oeiovni čas ponedeljek - petek od 7. do 14. ure: Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in če^teod 13. do 17. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
, ic5s

radio0alfa
? 103,2 & 107,8 Mhz ^^ Han ^fi m
vsak dan 36 ur
Uprovno enota Velenje
Porokes
Jelušič Tadej, Bled. Jelovška cesta 8/a in Goličnik Jerrieja, Bele vode 28; Mrkidvzina Zvonko. Skale 26, Velenje in Vetrih Jana, Št Jan! pri Radljah 74. Radlje ob Dravi.
Smrti:
PreseČnik Ana roj.t924, Brezje 24. Mozirje; Smrečnik Ana roj, 1936. Pristava 10, Dobrna; Onič Miroslav roj. 1931. Celje, Cesta na Dobrovo 57, Kačnik Hedvika roj. 1947, Velenje, Jenkova cesta 3.
Evropski teden nrobilnostl V mestu brn avtomobila * Vesela ulica
VABILO
Velenje, 20 • 22. seplemb^r 2007 2D. 9. (četrtek)
9,30. Konferenca: Vozila prihodnosti-attemativna vozila in pogoni
vn
L0k&ajs fíf}f9iilv9. Hotel Paka 21 d. (petek)
• 13.00: Lihovna delavnica, ulična koáarKa, mini nogomet kolesarski poligon, vama vožnja z rolerji.
Med 13. in 16. uro bodo potekali glasbeni nastopi: -13,00 - n.20 TOLKALSKASKUPINA. «nenlo» Tomaž lojwi
•	13.30 • 14.0Cf MLAJŠI G0D>U>1I ORKESTER, nioniof Pei&j Napfe( -14.00-14.10 NASTOP PLESNE ŠOLE DSVŽEj. mentcr Aiirê Pučnik
•	14.10 • 14.30 HARMONIKARSKA KOMORNA SKUPINA.
tnenlonca Mojua VoJsvéek -14.30-1&.00 Glasbena inilaiae^d- UMAKNIAVlO(izv«]an4 bona
r>avo7nem flviomobHu) m«o(or ToTiflf Lojen - 15 00 - 15 30 GŠ GOTBR, fvrttwief h«fmnník8n(?v in neslop eOsoiirtnííga cvropâhe^â prvake rta diaronifini rmrmoniki (Nejc PaAniK). manttr RoDcn Goier
Lo^^d p'i'9Mv9 Jenkova cesta v Velenju <ími ot^om ioi« antuw aíkvu^
111 glasMiii toli)
Zaradi prireditve **Vesela ulicâ'* je v času med & ÍD-I6«.yrs predvidena delna zapora Jenkove ce$tel
17._00: Predavanje: Vsak korak šteje na poti k zdravi prehrani, hujšanju In gibanju
Ls3lss£liíjifjí03jiiís: Zdravstveni dom Velenje, sejDa soûa
22. d. (sobota)
9.00 • n.Od Tesi hoje na 2 km (Vabljeni vsit) Ri&iika koća c^ škalskem jezeru
9 j)0 • 13.00: Predstavitev Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu Mestne občine Velenje. V čdsu prireditve si boste lahko brezplačno i2pos£>clili koto (obvezna čelada)
10.00: Predstavitev hibrtdnih vozil znamk Toyola In Honda. ^
LohđG(ia i>fV9C>t}/ů. Parkirišče pred Centrom Nova	p
11.00' Odprtje razstave Nkovnlh del otrok na temo Veseta ulic»
Lûkoaifi pfimditvÊ Preddverje Knjtj^nice Velenje
"^Aestno smdiAAe Velenja je zesnováno kol obmo^bm? avtomobilov Vsi skupaj lahko, če se podanKi na pot peš alt s kolesom, naredimo veliko za nate okolje, zdmvje. za meslo Velenje, izbonte prl|^o. zdravo m vafooo^' in naj vse, na Kar opozarjamo ob evropskem tednu mobilnosiL fraie ve^dnl v Letu."
Srečko Meli éuoan Uestn» ud&ne VMr^
Mestna občina Velenje bo na evropski den brez avtomobila, v soboto, 22.9.2007, občanom in občankam omogočila brezplačen mestni prevoz z avtobusi IzleU^ika Celje.
Or^nlalorji. MeUniiuá>iiid S^isn)«, KSS6NA. Zavwl ËfwyiflklU »^qu a$fi«>i}Mo, àakiiko m KvxtSm, Svmhzo prwoneivo inw'noti v coonim oiwiou Mewe oMoo v«NiW< Športna treia Vêlanre. OlUbvna i«(â FtMta Honmê Kožaljskí^	Koi*r<m(u klub
M^çenwni kJu&Rixtar. Ow^ovne èctoAnioniiASiMa, RBft<W2J7dQviiv*no vz^^ jri 2oQf>o prewennyo	(Ura Vatanffr
KDMUNáLNO PODJETJE VELENJE d.Q.0.
Pogrebno polupaiifka dejavnost
Koroâka cesta 37 b. Vaiw^je
NA POKOPAUiČU PODKflAJ IN ÍKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CEUITI:
-	PDfiREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA iALNIH ARANŽMAJEV, OVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; DQ$egl|)vl smo 24 ur na dan.
V srdft fíáší/j pneá/vDš m s//eš ico/
oJ) tóW oc/knVá/no ž/vZ/e/i/ íVT>;V/í i/Titse/. f^j msl/mo n^feod spom/nov prevz^i. vemo. (iti prek ^ba nam poin^s^š iřve/í.
SPOMIN
na našcj^a dragega
MILANA SIVKA
11. L 1950-23. 9. 2006
Ilvala vsem, ki nanj nisie pozabili, obiskujete r^cgovgroh. mu prižigale svečke in podajale evcije. Še posebej hvala za vse mojima prijateljema Pepci in Franciju C., ki od začeLka nase tragedije tudi name nisia pozabila.
Zena Danica s hčerkama Natalijo in Urško
Nagrajena nagradne kriionke Pizzerije Puodilly, obiovljene v tedniku Naš ios, 6.9..:
1. nagrada; pizza za dve os8bi:MIUNSEN]CA,Aškefčeva Bb. Šoštanj. 2. nagrada: vrazia solata za dve osebi: KSENUA VOZREU Cesta 1/2, Velenje. 3. nagrada: sladica za dve osebi: FRANC POPRASK, Gavce 76. Šmartno ob Paki Nagrajenci nai se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzenji Picadilty. Stari trg 35 Velenje.


Od ledàjjeeno :ionce nâ nebu več in eno na xmlpm^Try.
a P)
LNHXE ISKUCE>ÉE iwwiwM-UDBezEN.ùem-osEatSàZ'OJ
NO
stirimesećni program
5 KORAKOV DO BOLJŠIH ODNOSOV
brezplačne predstavitve in vpis: VELENJE, Mestna knjižnica, ponedeljek, 24.9. ob 19.19 ^toœ.k,2^obl7,00
V4ek 4.10. ob 19.19
CELJE. 1.0Š.VrunčBva13 Za vse, ki verjamete
3,10. ot) 16.00 ' y
O tahko ie boljši..
www.cdk.sj/sci; (01)433 93 03; (041) 628 748
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi
FRANCA HRIBERNIKA
1943 - 2007
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, za iskrene izraze sožalja ter darovano cveije in sveče.
Žalujoče žena in hčerki
Izbiramo naj osebnost meseca avgusta
Kupon za naj osebnost avgusta
Predlagani_
Obrazlozrtev
Moi na$lov
Izhor naj osebnosti leia 2007 sc je /o prevesil v drugo polovico. Zdaj izbiramo zc osebnost, kije najbolj zaznamovala niescc av-yusi- Tokral ste največ glasov namenili
Sonji I.evak Ilozjan. speciaiisiki ginekologije In porodništva: Borutu Plaskanu, pomočniku trenerja rokomctasev Gorenja in Kalarini Srcbolnik, teniški igralki. Zanje lahko zdaj glasujcle
Sonja Levak Hozjan^
specialisika ginekologije In pomdnišlva (odlična ginekiîlogija, ki si vzame čas za pacientke; lopla in prijazna).
Borut Plaskan,
pomočnik trenerja rokomeiascv Gorenja (veliko je prispeval k uspehom fokomela^ťv. /.m dťíali / mljidimi <p<irlnil<i)
Katarina Srebotnik,
leniška igralka (dviguje ugled Slovenije v sveiu; odlična ambas«-doria Velenje in celotne Sloveiîije).
na priloženem kuponu (uposle-vanu> vse. ki prispejo na naše uredništvo do lorka, do 12. ure) glasujeie pa lahko tudi na Radiu Velenje, vsak dan malo pred 17. uro.
ZmogovoUi
posomeznih mesecev:
Matija Blagus, Maja Hostnik. Franjo 6 ob i na c, Simon Ogrizek, Miro Požun. Ivana Je\^ek in Borut Stravflik.

Kakovostne brisačo v več barvah 50x100 ie O
d»»»
Nagrajenci prejšnjega tedna:
dva darilna bona po 10 evrov pokrovitelja Turistične kmetije Korošec i/, Ljubije prejmeia Matilda Majhen, l.ovra Kuharja, Velenje in Ana Hrast. Koželjskega 5. Velenje.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boslc glasíwali na kuponu številka bomo izžrebali dve »prijemalki« pakr> vitelja Dom zaves ':/. Prešernove v Veleryu.
Velenje je bilo ^ekaj ur odrezano od sveta
(Nadaljevanje ^ prve sirarn)
7.upan Srečko Meh je sicer že př)polduc sklical kri/ni štab, ki je bdel nad dogajanjem in se irudiL daje ukrepal lako. da bi se preprečila še večja škoda. ^Pomembno je bilo. da snm čim iiiirejc zagotovili normalne življenjske pogoje, da se ni nikomur nič zgodilo. Seveda pa se spel odpira vpra-^nje popolnoma neusirezne prometne povezave do Velenja, na katero opozarjamo že nekaj let. pa zadeve nikamor ne uspemo premaknili.« je dejal župan, ki je bil zelo vesel iakf>jšnje pi^nujene pomoči Cltirenja in Premogovnika, kjer na srečo zaradi deževja niso utrpeli ^ode.
Oasilci so se zaceli zbirali že popoldne, po I K. uri pa so aktivirali vsa gasilska društva. Kol je povedal poveljnik gasilske zveze Jože Drohež. je bi It) na terenu 2fi0 gasilcev. Niúprej so posa^dovali v Vinski Gon. potem pa so se potrebe po njlho\i pomoči vse Ixîli stopnjevale, tako da so jim ie stežka sledili. Še posebej je bila ogrožena Žarova, kjer so zgradili obrambni zid, preventivno pa so ga postavili tudi v Paki pri Remontu. Do jutra so uspeli odpraviti vse naivečje nev^čnosti, Včeraj dopoldne so s črpanjem wíde iz številnih /a-liiih kled, še zJasti ua Fnitovi in (^esti talcev nadaljevali. Včeraj popcîidne seje aktiviral tudi štab civilne zabite, ki pa je bil po besedali podpovcljnika Bojana Prelovška bolj v pripravljenosti. Aktivnih je bilo 50 njihovih člarov. Prelovlek je bii prijetno presenečen, ker so štab poklicali številni mladi, ki so ponudili pomoč. Ves čas so bili oa lerenu tudi policisti Po besedah komandita Aleša Pipuša so še bolj skrbno bdeli nad van.wanjcm življenj in premoženja in zagotavljanjem varnosti v cestnem pnjmetu, ki je bila na mnogih mestili zaradi pla/ov in navlake, ki jo je voda nano sila na ceste, i)gn)žena- V teh primerih st) te kraje varovali do prihoda gasilcev in vzdrževalcev, ki so ovire sproti tjdpravljali. Na srečo kljub številnim problemom, niso zabeležili nobenili kaznivih dejanj in t^gnv ž^nia življenj. Na nogah so bili rudi komu-nalci. /aščiiili so vse vodne vire. še pose-
bej ogrožen jc bil llsii v Hudi luknji, saj je segala Paka ie K) ca^ pod višino, ki bi piv menila tudi /zlitje tega vodnega vira. Pripravili sf) se. da varovalni zid dv^ejin a so se na srečo razmere Izbolj^le. Nekaj lezav je bilo tudi na obvodnem zajetju na Grmo-vem vrhu, a so jih »obviadali^. Zalitih je bilo tudi nekaj toplotnili podpostaj na Žarovi in v Šoštanju, a so napovedali, da jih bodo preko včerajšnjega dne uspnsc^bili. Poplavljen je bil tudi «rni del poki>pališča v Podkraju ter ne'<^ liiš v Pesju. Tone Brodnik z urada gospodarske službe je iakt)j, ko Si) nastale izredne raznîcre, aktiviral v/xjrževalcc cest, podjetji PIJP in Andreje. ki so sproti odpravljali največje ovire. Imeli so kar nekaj težav na Cesti na vrtače, v Kavčah. Bevčah. Vinski Gori. Največ preglavic pa sta jim naredili Toi-tova cesta in Cesta lalcev, ki sta bili po 19, uri povsem poplavljeni. Ponoči so presolili tudi družjno Rafka Beriočnika iz Ložnice, saj je njihovo hišo cgn;)Zil pla/. Darko Lih-tineker z urada za negospodarske javne službe je prav lako spremljal dogajajije in včeraj dopoldne ocenil, da t^a tem podr;v čju delovanja niso imeli prevelikih težav, saj so vse ši)le in vrtci odprti. P>nckod je V(îda sicer malenkost zalila kleti. n<ybolj v Šenlilju, kjer pa so gasilci hitro ukrepali in
d pravili škodo.
Takšno je bilo vieraj dopoldan, po takrat dostopnih podatkih, stanje v Velenju. Vse ekipe so bile še vedno na lerenu. kjer so odpravljale in occnjevale škodo, ki pa bo verietno vseeno velika.
v
Občina Šoštanj
v Šoštanju je posredoval Štab civilno Ziiščite pod vodstvom Petra Rarfoje. Bogdana Lanipreta. Matjaža Llhtinekerja irt Borisa Lamblzeija, Na icren so poslali okrog 100 gasilcev z devetimi vozili.
Po besedah župana Darka Meniha je voda zalila stanovanjske hiše v Penku. 1'luijanu in Topolšici ter bloke na Kaju-hoví cesti in Tovarniški poti. V Lokovici seje pod domačijo Mrak sprožil plaz, ki je z okoli 200 kubičnimi melri zemlje za-
sul in onemogočil pn^mci na lokalni cesti, V polni pripravljenosti in na terenu so bili člani vseh štirili gasilskih društev
Občina Šmartno ob Paki
I	_
Voda je v torek znova pognala strah v kosti tudi prebivalctíQ^ cbčine Šmarlno ob Paki. Zaradi obih\ih padavin, ki so napolnile strugo reke Pake in hudourniškega potoka I ludi potok, so mnogi po-doživljali p(iplave izpred 16 let.
Rcka Paka je v popoldanskih urah dosegla skrajne vodostaje, na izpostavljenih mestili je prestopila breg we in poplavljala travnike, polja v gmajnah med Paško vasjo in Šmartnim ob Paki ter v spodnjem delu občine. Voda je zalila ceslišča in delno ovirala projiiei pri novem naselju v Gavcali, hudounúk pa pri Mercalorjcvem skladišču (bivšem Iria Vino). V Paški vasi so zaradi razlitja za nekaj casa zaprli cesto in popravili nasip novozgrajenega plinovoda z navozom večjih količin gramoza iz kamnoloma v Podgori. V Slaiinah je vtîda zalila kletni del hiše pri mostu. V Rečici ob Paki je bilo najhuje v okolici avtoscr-visa Honda Selič. kjer je podtalnica zalila kletne in pritlične pmstore šestih stanovanjskih hiš ter v središču Rečice ob Paki, kjer je izredno visok in denK hudourniški Hudi polok /alil več kol 10 kleli, Pr^dl«!-
nica sc je razlila šc v hišah proii Podgori. Stanje na terenu so budno spremljali in ljudem pomagali pri črpanju v<^de ali pri odt^ravljanju posledic poplav več kot 6Û gasilcev ter pripadnikov Civilne zaščile, ki si • po zagotovilih šmarškega župana Alojza Podgorška - zaslužijo vso pohvak^ za opravljeno delo. Ukipe so budno spremljale tudi evidentirane pla/ove na terenu. Po 22- uri se je stanje nekoliki) umirilo, vodostaj reke Pake in Hudega potoka sta začela upadati.
Zgornja Savinjska dolina
Vse prej kot mimtî torkovo popoldfïc in noč sla bila za prebivalce Zgornje Savinjske doline. V Zgornjem delu doline r)bilnejše padavine niso povzročile velikih težav, je pa bilo zato dokaj tudo v občini Nazarje, kjer je voda zjîlila kulturni, gasilski dom. trgovino in tudi nekatere druge objekte. Kol jc povedal Janko Žun-tar. predsednik Zgornjesavinjske gasilske zveze, so vode zalile in močno poškodovale kampa Savinja in Meniiîa. od koder jim je uspelo pravočasno rešili 50 otrok ter 6 učiteljev, ki so tam letovali. V občini MozJrje je poplavljala Mozlrnica, v Lokah pa reka Savinja. Zelo velikt> dela pa so Imeli gasilci in pripadniki Civilne zaščite v Trntwcu. kjer je plaz odnesel hišo
Občina Braslovce
Vodna ujma ni prizanesla Občini Braslovce. Terjala je tudi dve mladi človeški živUehji.
Plaz je namreč v Podgorju pri Letusu zasul stanovarvlsko hišo Golobovih in pCKi sabo pokopal gospodarjevega sina in r\ie-govo dekle, ki sta se umaknila v en del hiše, starša pa v drugi del poslopja. Slednja sta ži\*a dočakala prihod gasilcev in pripadnikov Civilne zaščile ter težke meha nrzac y e.
Franca Deleje. »Na srečo nisnv^ iraeli človeških žrtev, čeprav so se širile govorice tudi o leni. Res pa je. da smo imeli nemalo težav z radijskimi in mobilnimi zvezami. V zgornjem delu doline smt) aktivirali občinska poveljstva in člane gasilskih društev, v občinah Nazaije in Mozirje pa tudi štabe Civilne zaščite.«
Včeraj (v sredo} dopoldan je bilo v občinah Nazaije, Rečica ob Samji in Mo^iije na terenu še vedno blizu 100 gasilcev 'm pripaditikov Ci\alne /aščiie. ki so pregledovali stanje in pomagali ljudem pri odpravljanju posledic poplav. Po prwh anali-/Jih je uničenih in pi^škodovanih več rao Slov, uničene in pofkf>dovaT)a je cestna in-frastruklura po celotni Zgornji Savinjski d<3lini ter v spodnjem delu Zadrečke doline do Kraš. Občinska poveljstva (îor-njega Grada, t jubnega. Luč ter Solčave so imela največ dela pri črpanju vode iz zalitih oV>iektov, občinska gasilska pcweljstva Rečice ob Savinji, Nazarij in Mozijja pa st) imela ogromno dela s poskt^dovanimi mostovi, cestami zalitimi stanovanjskimi objekti ter uničenimi mostovi, štabi civlne zaščite pa ludi z mnogimi plazcwi, k; za zdaj še ne ogri«ajo ljudi. V Trn ovcu. pri Francu Deleji. so včeraj dopoldne čakali na prihod predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, s katerimi naj bi se dogo-vmli o nujnih sanacijskih delih plazu, kije odnesel liišo imienjenih domačinov.
■ M. Zako9eh, T. Podgoršek^ foto: fi. Zakošek